STEV.—NUMBER 6.
Yearly.

Hsnk in TnM* kompsnije. js bU oUjffl v jefo od *firtt» «h» seden lit. to i* pooeve«4l 0im*o l)»7iftM'in» denarjz Howlond je prosil zodnlka. da It okmAi ni 4mmbo «Ml» m*» V irto«
Howlaod Im m enbo Mitične kari jem in je MI izvoljen, r pre> iBjflb k tih v rinwUn NkW*
tim> kot mit i« po-laiM- IM
m 4mm tudi m Im «M v Joči,
im
daily eic^t Hund

Holiday*.
YEAR XIV
IXIV'	^aj^aa^^chic^o, m.,aobou,s.januarja <ws> 1921.
fctHUuj »^r Hmk (N«. 14i) alkssfcad fcp tkm Am* »I OcvU«, 0, ItlT, a» fja'at tU P.«t OHI» af CUsag* wwmi». »7 «¿a» TS
ft.!. .■«'■'...... , "' ' 'IL'" .....*"!'. 1JW■^^■■■^npwmwwMawiwpiwBWB^^ ! imaJmmmmmm
•Uri; SWT S. UfiiiU sr.
Offtos sffsSUcsnss t IS8T So. UwUili m Toltphoa«: Ufidil« «SM.
ZAVZETI OD-UtŠČA VPEIÖO GONJE PROTI
dober
Tako
drift ^
Trst, 7. jsn. - Reški legijonar ji odhajajo s Reke. Dnevno jih •dide po tri vleke hp pošiljajo jih k različnim enotam italijanske armade. Legijonarji odprto govore, da bodo delovali za strmoglsv-ljenje krsljs in nstsnovitev i t al i oske republike. D*Annunzio je še vedno njihov junak.
t Oolo. — 4'pen verska Obrambna liga" je po uverskenrai društvu me
rjev" poziv lje podjetnikov ivnico" in izreče da ee tako spozna, motodietovsk* cerkev tem delavcem sovrašnem j?iba-
irili metodktovtfki it Društvo je »prejelo sledečo izjavo: "Duho molčati o industrija!-današnjega dne naj informira o prizu aetu in pove naj aro Spije s krščanskega vidika da se postavi na eno ali etrenr" vse, kar so metodi*tovHiki storlii, da preiščejo pod-gibanje sa "odprto de-K" ali bolje rečeno za od-ivo delavskih strokovnih orga
J Kaj teh par besed pomenit Me-duhovni niso imeli odpovedati na glas, kako so-o fcriviei, ki jo hoičejo pod-rki vsiliti delavcem.'.Bali so umeriti podjetnikom, čeprav da je odprta delavnica za velika krivica, še bolj »'ki ga adaj no-
... . . r---JW1ZIH|
strokovne , organizacije, tako se niso upali pootavi-Irektno na stran podjetnikom, pripadajo k njih cerkvam l'delavci, ker bi tako dejanje - oči delavcem, da so »viki duhovni v službi tov. ••"*: * i ' •
duhovni «line i-povedati na glas, če to gibanje sa odprto krivično sli pravično, bodo torej nevtralni, dasi-v današnjih dneh ni nihče čeprav nastopa v ulo-nevtralea. posebno ne pri ta-vprašanjih, ki se tičejo miljo-delavcev na eni strani, na pa privatnih bisniikih in-Vf» svrhaninii d^parnimi Taki ljudje, ki se ho-pri tsAcrh važnih vprašanjih ' is zagate kot nevtralei, , spoštovanja.
je pa akcija msto-prkhgarjev dober na-k nči, koliko pomoči pričakujejo od ljudi, ki potimo kuavljajo, da nauki.', ^'4 / J
IEED0VA RAZKRITJA 0 WILS0N0VI VOJNI,
Missourski smittnr obtožni« Hooverja, HlCS« »Oje «voje oblasti in sol piral Poljslm v vojni pn4MM|L • j
■^ssr^ssr
Washington, 7. jati. — Senator Reed, ki je obljubil, da razgrne temo, ki pokriva še mnoge kote Wilaonove privatna vojne proti Rusiji, je včersj silovito napadel v senatu Herberta Hooverja, ameriškega živijnega upravitelja v Evropi po premirju. Reed je obtožil Hooverja, da je brez kongresnega dovoljenja potrošil na Poljskem čez sto miljonov dolarjev ob času, ko so Poljaki vodili mperialistično vojno proti sovjetski-'fcusiji Kongres je določil gotove vsote, ki se smejo isdati ss | «ohranjevanje prizadetih dršav v Evropi, toda Hoover je prekoračil kongresne meje, a sdaj noče sti kongresu računa kollkn je Is-dal za pomožno akcijo aa Polj
amtfii DB-
ii ea
04*AKONA
__ _ D. 0. - Eksekutl
''Ameriške,delavske federaci ' prične s agitacijo ss preklic I protftruatovwkega safcona. ker je najvišje sodišče rsssodHo. dajm 1 - ' H»*»ti nelegalni.
__ ja rfoer malo pozno pHšsl do aposaanja, da s« tm s zakoni za razpustitev se
____do šiveffa. da bodo trpele k
deUvske, orianisaeije» ffckler i-
je delavstvo lahko sado-voUnp. kar je vendar prignal svo-
goče popraviti, kar je sO.
Kdor je prebral le abeecdo e konomije. se je lahko pret>ri<*i ds se trust! ae daje uničiti. Prot njim je «tiflü odporno* naeijona-li zarije. In
PROTISLOVJU STA DRUOA S DRUGO.
da
pa
rudarje
tor
— Senator Cummins, ki je pri delaVcili "dobrem" «pomimi zaradi transportne postave, je podal dve is* javi, druga sa drugo in po krat-kera proeledku, napram zafrtop-u>ku nekoga dnevnika, ki aaslur žita. da se uvekovečit*.	1
Njegova prva lajava je bik: Kongres bo pošteno tfcvnal s delavci."
Po kratkem presledku in v teku rasgovora je pa rc&el, da se ne bo obotavljal, če kongres u-ravna .premogovno industrijo, da predloži postavo, ki prepove rudarjem stavkati. £ drugimi bsae-lami to pomeni, fo (kongres pqiz-nmi odprtviti profitarstvo s premogom, tedaj bo rfrašal pridobiti kongres, da prepove stavkanje rudarjem.
da .so rudarji zahtevali naeijona-iisiznnje rudnikov na svoji kon-veneiji, da se tako odpravi pro- peno jeva in fitarstvo s premogom. Besede «e- mod voirn
natorja niso drugega kot prošnja Štamp -- sc bi "sfabilisirslc sve
BREZPOSELNOST V ANGLIJI PK POSTAJA NEVARNA KA
PITALIEiru:
I-¿Jv". —' ,
London, 7. jan. Politično goepodamks stavim na Angle Iketn je vaak dan v večji nevarnosti zaradi naraščajoče brespo-selnoeti. V zadnjili dveh tednih ne je število brezpoaelcev poinno žilo za stotisoč in je še prekora Čilo miljon glav. Angleški Wamtt-»Isti delujejo s vaemi silami, da pridobe mase brezposelnih v rv phieioname »»vrhe in doNejrli .. preeej iMpcJia.
MERISKI STRIC NAJ ODPRE MOŠNJO.
Birtzki ekonomičar posiva Ameriko, da naj prevsams evropske dolgove Angliji.
'< '	h' '• y' i'y,
DOLGOVI ZNAŠAJO
J- $8.666,000,000.
London, 7. jsn. — Hir J. C, $tamp, angleški ekonomičar in bivši šef oddelka za notranjo vladno dohodnino, priporoča v listu Senatorju Oumsnlnsu jc znano, "Times", da naj Združene države
prevzamejo dolgove raznih o v rop škili dršav, katerim je Anglija ,„„ Ul
rmt . 'nl,j;,n(' ,nilj<4r<1<; irtavnih*kotlov zu kuhsnje med vojno. Na ta način — pravi	-------
ZAPLENJENE JE EOO V«S KO PRIPRAVE U KUHANJE ŽGAJfJA, A PROHIBIOIJE iE VI.
je dal saprsti štiri pivovarna v Ohicagu.
rudarjem, ker mieli. da so rudnr-1 taki slabiči da bodo takoj u
m
sednika Wilsona
Senator Hitehooek, Wilsonov zagovornik v senatu, je odgovoril R^i^>je"HooverMvršU^
I
kakršnega še ni storil niti eden posameznik sa ohranitev življenj tradajočih otrok v Evropi.'
Na te beaede je dejal senator Wadaworth, d» je po Hitcheoeko-vem računu prejel sleherni stradajoči otrok v Evropi dve toni in pol kondedranega mleka. Ta o-paska je povsrošlla smeh v zbornici. Senator Betd js nato dejal: "G. Hoover priznavs, da je bilo izdanih 57 mUjonov dolarjev za pomožno akcijo na Poljskem ob ¿ban, ko je Poljska mobilistrs-700,000 moš sa agresivno vojno proti Rusiji Smelo trdim, da je bile. poljska vojna obnenem tudi naša vojna piotl Rušlji kajti s pomočjo Hooverja smo jo dobro financirali. Na Poljakem smo MU bolj aktivni kot pa v Sibiriji, kjer so nsše čete pomagale Japoncem osvsjsti deželo. Jas ne zagovor-jam napak ruske Sovjstske vlade, ostro pa obsojam arogantno stu-pidnost naše vlade, Id * iskljuši-s zastopnika ruske sovjet#i vU-de in savrgU mlljone dolarjev v trgovskih pogodbah, katere Ji zdaj dobila Kanada."
-- ;—---;	- ,	• ~ «f» uv»** »vuju prrjauju vrruiiuni
iÄÄTÄv!! ^ .m«ri4k,.„„ iloliirju In
jonallMcijo premogovnikov, ko jim zagrozi, da bo še on gledal na to, da fm rudarjem vzame pravica do. starke.
Senstor Cummins naj se spomni le zadnjih Witev m naj iaM tek volitev presodi t
a ne
4a bo l^hko delavec ukovala v verige, ampsk ker je bila Ijnd-|p večina nessdovoljna s prejšnjo upravo. Če bo sedanja večina akuštls sprejemati poaMve, ki privsisjo delavee na tlake, ee lahko republikanski stranki Mv-no to sgodi pri prihodnjih volitvah, kar se je letos dogodilo de-mdkrstični stramkl. «nsliks bo pa mogoče ta, da se' ljudstvo ne povrne veš k demokratom, ampak da pride tretja stmnfka na krmilo, ki je sa gospoda senator ja preeej neprebavna reč.
ICc je človek senator, ni dobro, da prihaja s grožnjami na dan. posdbno če je pri volitvah z naporom vseh sil prišel do senstor-ske toge. Senatorje voli ijudmvo in to ljudstvo lsfoko pusti na c<-dilu senatorje pri prihodnjih volitvah. ki je preeej giaaan s svojimi groinjemi
vf/ ... ■	.■ . • i a
IRCI OROZE S SVETOVNO KRVNO OS VETO.
dami — piše Htamp —% da je Anglija paaojevala v Ameriki cato, da je ssopla posoditi potrebni de-nar zavesnikom v Času, ko Zdru žene dfšave še niso bile v vojni. Takrat je imeli Anglija fic največ kredita vsled Česar je morala
saveznike.
Ns«r York, N. Y. - Harry Bo land, tajnik irskega predsednike Vsjers, je Ujavll v četrtek na shodu: "Ako Anglijs ne preneha s klanjem na Irskem, bomo sgfti rail med miljoni Ircev po vsem •vetu krvno osveto proti Angle i^m, oko sa oko in sob sa solK Ca* je prišel, ko ne moremo več mirno gledati, kakor štiritailjonski na rod vodi sam £ vojno proti M
__■	«SB letni
uilis Beehr JftlfMM avajo U-etno
goaro«s je «mri «T prepeljali kjer je kmalu
vsem svetu so nmrnjo prwrumi ^	v	^
stilji, ko s« je eden lsmr<l njih domislil, ds k v bližnji eHiri
Baebr je sa-

■yamjk
aje. da "ameriško ljudstvo resnico^-' da je
eüo » dWkwije.
gedijo In SO
"S te« izjsvljsm. d« svoje asprako Uničttz ^ Igraje od leta gä nisem nmgel veš ■ I ZapustH sem jo ta vstopil v riško uK.marv" mesecev K» ssm ■ dflK ona In njena moti «^irstl.
"vatflltiÄ ds ja alas»
Štirideset uiiBlST	....
dva dal is —«ariee. k» aem M
• Hfdi»
vojni in rekli jim zagledate AngleŠa,
rite!"
i Kadar
sleparski bankir ob sojen
Vt — Prank r Hou
finance, angleški sterling dobil svojo prejšnjo vrednost
ijfitako-ameriška trgovina bi bila postavljena -na trdno podlago.
SUmp piše, da Velika Britanija dolguje Ameriki štiri miljarde jn 305 miljonov dolarjev, na drugI rani pa evropske ssvcznišks ve dolgujejo Angliji osem
)* . . _________
. - . . .	miljonov dolarjev, da lahko pod,
jard 4 K>K> n.iljnnov dalar- 4a paji kršijo pn.liilueljonlške
z driifciml W	^^rm^
;' Velike, se pa saMK ormjnc pi-jale še v vladnHt *kliulift<Hh. Tam WJBl» 44,»OO.tl^;,galort Uganja, '405,UM galou mm«. 006,4ftt uulon brtnjevt^a,	(pil<m ft-
nega vjnh, 876,90» gslon lilkoho-Is, 7W.977 galon ssdjeves Ud. . Ohioago, XU. - Sodnik Undis
jsmčiti za vse ostale •»ve«u«m, --—•	..........
Ako bi bila Amerika prej stopil* J« *«dsl ttJri sodn jako prepove-
v vojno, bi bils najbrie posodila omenjeno vsoto direktno Franciji Italiji, Srbiji itd.
Atamp priznava med vrsticami, da je Anglija danes v volikl denarni stiski, toda dolgov ne moro iztirjatl; mogoče jih nikdar ne iztirja in vesela bo, če dobi noltaj obresti. Ali po njegovem mneitju lil Amerika loije iztirjsls tO dol gove, ker nI tako navezana v po litičnih in drugih obzlrih y Kvro-
,„, M j„ Vflik« llrilaiiij». Ht«,»,,.	^ ^ v„u <IMnl
seveda ne pove, na kak način, 7
______ne pove, na aan
Amerika loije dobila denar, katerega ne more dobiti AtigUja in katerega — sploh ni. I Največji doliniki Anglije so Krsueijs, Italija in Kusijs. M Amerika prevzela angleški« dol-K<»\e teh dršav — potem bi brit ski kapitalisti in bsnkirjl dosegli, da bi moriAs Amerika skrbeti za 'red in mir" v Evropi In pritisk
smcriikegs kspitslisms na Rusi-jo zarsdj "mednarodnih o bi eij" M bil še večji. -
r
konflsHrano Žgsnjf. Drugi je predlagal, da gred"» poiU. tretji, da ga pijejo, četrti, da ^Mjejo vsseio noš. Kakor dogovorjeno, lako storjeno. Ko je «jutraj stopil jetničar s reaniin «4irs»H«i V iesHoe. en Iti^e jetniki smr^sli na tleh. firszne et^Oduniee r4toM njih so ps govorile, kaj »e je zgodilo fmrntH (Jb devetih d«|H»klne ao vse Štiri gnali pmf sodnika na »l,i<rtJ>0, da so prilastili m«stf»o lastnino. Prvi je dejal da sploh ne ve. kaj ee .je zgodilo, ker je igaoje bilo tako «nočno, ki se gs pili. ds js še sdaj pO^^MPi vplivom Hodnik je ddo*il obrsv navo aa \>r*imk>H «tan. da jim pHdrje dogodki vserl* noči sopet

Washington, D. 0. - Poročilo ki ga je predlogi kongresu ¡k Wood Is ludiane. da kougrea dol voli pertrebui denar za isveditev pmhibieije. pokazujo jaano kot beli dsu, ds smo še daleč od pro-hilnoije,	daleč ali pa
še dalj kot na dan. ko je bil sprt* jet osemnajsti ameudment k u stavi- t
Poročilo pripoveduje, koliko o seb je lillo srotlranih, ker so grt> Šile zoper zapoved; ne iadeluj prodajaj In kupuj opojnih pljuč V njem je tudi povedano, koliko priprav sa ladelovanje opojuih pijač je bilo konflselranlh, koliko je bilo sasešenega Šgsuja, vina in drugih optUnlh pijse.
Porodilo pravi da je bilo tlrsnih 15,665 grtdnlkov, nl«o ravnali po prOhibieijoniškl postavi. Uuičenili* je liMo n^postavnih dislUerij, 750« nepo-
i galija, a,37» igaiijskuhsmklh svit-kov, H745 galon žganja, 40,116 posod sa uasnsfko, 2,712,012 gslon zavrete namake, 137,550 galun vi na In jaNičnika. Zapleujenih ji* bilo še 122.H65 galou ftganjs, ki pa. izš bilo uničeno.
Paul P. Meysrs. {»omolui kuuil-sar v davčnem uradu, je rekel, da' prohibicijonilkl l»in» potrabtf v prihodnjem letu okoli sedem
ueee o^M, 11 11
ioiiMki 2fu tt.8JW P0'11
di ki prepovedujejo štirim pivo-varnam variti pravo pivo. U pro-JiibieljonWklh vrat pri boja glas, da prične tako posloisrnje še proti drugim dvajset pivovarnam.
__ j« dvajset bank v severni dakoti zaprtih.
V. Dak. - Privatni ipteseol so se trudili, da pribite hod" i lds rs» bnnki d rila v,e Hever-ne Dskoto, a udarjeni so J4M sa«
In dvajset bsnk. lastnina privat nih interesov in iirkorpprlrsoc po zakonih države Severus Dakota. Zadnja batiks je počils v Crystal Hpringsu, i ■ O. P..Lofrttu*, držav-nI «idiortrik. ixjsvljs, da je bila banks zaprta saradi nerednoat{ ft* primanjkljaja
I	*	i	*
PRVI ZAKON
LJE" JI H
■ ■■■■■■
xl.Fft >
"plave nede i predložen,
ntijna potretm
napoved zntiamja> »ezpk rv svilni industriji
I. J l «vamar|i nasnanjaje. da nameravaj.», po
11 januarju Onllatl delavnik v ■vilni industriji na os«m ur in
Chieage in ekoliea u V nedeljo eMe*no In mrši« Mavernosapad m vetrovi Tamperalurs v zadnjih m. ' W^ rt M
4t. Eolnee izide ob t l^ ob 4M,
NEMiKI RUDARJI V RUHRU VSTAVILI BVOS fREMOOA NA BAVARSKO.
Tari/.. 7. jan. — Organigaeija nemških rudarjev v Rtihnl js proklamirala preniogovui bo.fkot proti Bavarski. Kmlarji nasnu-njajo, da Bavaraks ae dobi nt* koščka premoga Iz Italira. dokler bavaraks vlsds ne raaoboroil ino šeanske garde, radi koten« jc ns ' stal diplouiatlč^l spor s ksvezni ki.
AN6LUA ZOPET I6RA DVOJNO VLOGO.

Oišsrin obtožuje angleško vlado, Vda vsa krivda aaradi savlaAe-vanje trgovine Isti na nji.
ohurokcllovi impbria
(istioni načrti \ ^
London, 7. Jan.-—Včersj Jc prf. šlo ns dsn, da Je ruska sovjetska vlada poslala noto Angliji dne 31. deoembra, v kateri protestira proti savlsčavsnju trgovine in po-vso krivdo na angleško il veti no igra dvoohrasno
Oičsrinova nota se glasit "Ru* sks sovjetska vlada ie sastonj Čakala na mlgovor Velike Britanije, medtem je pa lsved«ls i isčude njem, da js Robert Hornc, angleški trgovski minister, izjavil v ilŠJl sbornicl, ds je edino Rusija (Hva, da še ni podpisana pogodiš sa ttrgoviuo. Ruska vlada ponavlja lsttono, da vsa odgovor-uost saradl odlašanja In savlaše- k v trnja trgovske pogodbe lelt tis Veliki Britaniji."
Lo«l Ourson, angleški sunanjl , je snočJ odgovoril na lartnovo noto in odgovor je Ml objavljen, Curson ssveda saulka 4 krivdo Anglije in pravi da Rusi* j ja "grešila" prvič, ko je liotHs poslati Utvlnuva v l/indonj stvar se Je takrat zavlekla, kajti sngle Šks vlada ne mara imeti nobenega opravka s Litvinovom saradl fijegove prejšnje propagande v Londonu. Potem je prišla poljsks vojna, ki je sopet pretrgala pogajanja. Halje so bili sadrški radi angleških1 ujet m ko* v Rusiji, Curson končno Israša upanje, da sovjetska vlsds Čim prej ptiobla-stl K rasi na za podpis pogodbs.,
Wsahlngton, 7. jsn. — Privst ne In dlplomatične vesti, ki so dospele v Waehlngton, so raskrile setizačne načrte britskih iiiilltsri stov za ugrabljen Je centralne Azije. Winston Clinrelilll. angleški vojni minister, in lord Mllnsr sts imenovana kot dva glavna »odpihevaka načrtov. Na podlagi teh načrtov nameravajo britski mperislisti «sivojiti kitajski in ru ( BTTurkestsn.
Churehill pričakuje, ds pride ns sponilsil Isiljševiška revolueijs v Indiji, Mogoče n« pride, ampak Churchillov načrt je, da mora priti — In v U namen ss pripravi armsds, ki "prepreči revolucijo n savsruje Indijo pred lioljše viki." Pod prst vazo obrambe I»
vlile, Temi. — V sanstni __________r____________
Srnlei je \M v sredo predložen ,|0 ^nske čete prekoračile zspsd zakon, ki doloia, da ob nedeljah ^ |finiaUj< In Itivsdlrale Rusijo, ne smejo voziti viski, krsti se ne ki leži vzhodno od Kaaplškega sme iogobitje, časojiisl m> ne sme morj*. Utočssno se lina Uvršlil jo prcKlsjsti In «sprt s uiora*i biti liapiMl \t p„rslje In Mezopotamije vsa gledališča iu plesna deoisn« za okuplranj«- b«»gatlh ^ "" t,, pnMlajalniee, sploh se ne sm* m|in||, vr,4r«,v v Ksvksziji pn>dsjsrt nobens stvsr, isvsemši	^ ^ veš zanesti ns domačo!
kar saktevaia dobrodelnost In ^ med ' katerimi višino bolj
prevladuje pmtimilltarlsHšni dnb pWčakujeta Churchill In Klliterj' ds In> Avstralija dala glavtui ar« Wldo Vlokošnih vojakov. V Nort /elsudlf'ss M. vrši kam psu js m nsMrstiJe prnsPivoljeev sa slulbo v Indiji i* Novs Zelandija Itak dati 4O.CNNJ mol. opremi jr nI h s vsimi modernimi snoistvl «a bojevsnje. Da se prepreči vsaka oposidjs novozelandskega preMvalsivs, je prblrfan vojni zakon proti pum u In «#tok pride pod absolutno vojs-' ško diktaturo čim Izbruhne vojna v indiji Pripravlja as tudi nov j sskon, po kal «ram bo ljudstvo po
pelnome rsserošeno (l)slje na S.
tsdl
s
ia
"THE ENLIGHTENMENT
PROSVETA
claiilo sloyilwékg wasopwe ppptoeiik jepnote
LASTNINA SLOVENSKE na ko DNE PODPORNE JEDNOTE



r"1 i s
DOPIS
C«nt ^¡BBk >o|pMtov<*ru. Rokeptri — 1M vračajo.
Ña,. ma; X«:d.í jes» drtav« (iavea caksge) IÍ.M na let". |Í¡N za pol leU in 9126 m tri me.ce; Chica» $6.50 M leto, ff.t» M P®' 11.65 t« tri mecece, in m inofensivo 18.00.
nmu* aa «m, kar ba »tik • liH»»i
"TOOSVETA^
2657 ^o Lawe^aIs Avsauc, Cliicslo, lllisioia.
•forge n town. W. Va. — O de
lavftkih razmerah ne bora dosti poročal, ker ao apioh po celi A-meriki pod ničlo.
Za božične praznike ae je ^^ pečlar podal na pot da dobi M ^^ Ako ne ne motim, maslene potiee ali kaj drugegsj.^ .___tft, „^„{^
Adverting ratea on agreement.
Subscription: United Chicago 16.50, and foreign countries
except Chicago) and Canada $6 per year; ries $8.00 per paar.
2?T
fiMM la aulm Ito je erovo-
Da tum o obloMoJa KU PC. (JlWMf SMI) . I powooi, do von» j« $ to« érniwm potolkla aaraéatea. Immnm, dm m va M mm mštmfrt IUI.
POINDEXTERJEVA PROTlSTRAJKOVNA PREDLOGA.
Wash — Ce ravno je naaa naselbina največ I ja ob Paeifičnein obrežju, so kljub tonili dopisi it te naselbine Izdo redki.
Tukaj je naseljenih okrog 50 aioveuakih druiin. <ki ak«ro v*i
dobra slovenska podporna organizacija za aiShmffs roja**-dela vea. Kdor le ni izkusil, ta ne
ve In pomislite tudi tu, da ne - ŠNIVI kakor tudi čitateljem Pn,
sreča nikdar ne počiva. Zjutraj svete večjo srečo v novem leta
greste zdravi in veseli na delo. kot *rao jo imeli preteklo 1«U>
«res nekaj ur vas že Uhko prine- Delujmo složno za napredek Kloveis»a>n 4iritfin. «a» neor» erez uesaj ur vao weimu*	{. , ■	k	,
i 'i 't ti ioi<> avals <ioim»w. IDs pa lejo iz nova ponesrečenega ali pa jednote in lota, Jcer v slogi je
^l?™!*^"J?T2L~L.iT mrtveca. Slovenci amo večinomaUoč in gotov napredek. - Josip
tudi
pečlarjev ne primanjkuje, ■ da mi ni potreba *e po-
pod zob ali pa fte celo kozarec grozdnega soka —: ker takih do->rot pečlprji ne poznmno, in ts-ko sem se t<udi podal na pot in sicer v l'itt*burgh.
V Pfttebnrjrfen sem se izvrstuo zabaval pri svojih znancih in prijateljih Pogovarjali smo se
jih je ravno tolifko, kot oženje-nih.
INs društvenem polju tudi do bro napredujemo. Tukaj imamo «tiri slovenska podporna Ura fttva, ki pripadajo raznim jedno. tam in zvezam, i a med katerimi je .pa največje drafrvo "Mani nar" ki tudi pripada največji
marsičem, kake dobrote *o njrnn^^^. ^^ organizaciji
praznike ____... ,, . ■
naklonili za boftčue naši ljubi delodajaJel. Heftel som se tudi z rojaki ki so "bossi", "formaal" in ne vem kaj Se v raznih tovarnah. Marsikatere niinivosti sem čul iz njih uxt. Nekateri so precej zabavijolH
v Ameriki in ki fceje nad sto čla noV. Todo kljub temu, da imamo ¿tiri različne podporna dru'*va v tej naselbini, ae 6e kljtfi) tennj dobi rojake, ki niso člani nobe-teh draštev. Apeliram na člane druitva *'Planina r". 4a
Časi so zdaj taki, da ljudstvo obrača svoje odi na kongres in pričakuje od njega akcijo, ki zboljša sedanji položaj.
In kaj dda kongres, ko ljudstvo pričakuje dd njega
odpomoči? 4 ,•	; $'• ''^iS^II
Senat je nekaj stoHl. Kaj pa? Sprejel je Poinde* terjevo protištrajkovno predlogo. Navzoči so bili trije senatorji, ki niso ie nikdar pokazali, da so naklonjeni ljudstvv. Navzoči so bili senatorji Smoot, Poindexter in King. O predlogi ni bilo prav nobene razprave in tud nihče ni predlagal, da se glasuje o nji po imenih. Navzoči so bili trije sladko smehljajoči senatorji, ki so vedeli, kaj se godi in ki so hoteli, da se tako zgodi.
Kaj pa je Poindexterjeva protiitrajkovna predloga? Izraz sovraštva do delavcev! Veriga, ki priklepa delavce k delu proti njih volji! Jemlje delavcem pravico do stavke in jih izroča na milost in nemilost industrijalnim avto-kratom. Odvzela je delavcem vse pravice, ki ^o jih delavci priborili v večletnem boju.
Predloga pravi, Če delavci nastopijo sporazumna, da so izvršil! zločin zarote, |ci se kaznuje z deset tisoč dolarji denarne globe ali dtsetle^o ječo.
Predloga je tako fino sestavljena, da uniči vse fcelezr ničarske organizacije. Pa tudi organizacije delavcev, ki no potrebni za vzdržavanje rednega železniškega prometa, so v nevarnosti, kajti predloga je tako skrbno sestavljena, da se Ifriiko raztegne kot kavčuk.
^ri in devetdeset senatorjev ni bilo navzočih v senatu, ko je bila sprejeta Poindexterjeva protiitrajkovna predloga. Bili so odsotni. Trije senatorji so lepo krmarili predlogo po vseh parlamentarnih potih, dokler ni bila sprejeta. Neki senator, ki bi bil zanesljivo protestira* proti predlogi, čj bi bil navzoč, ni storil tega, ker so ga znali trije krmarji, ki so vedeli, kaj se godi, opozoriti na nekaj drugega, da so tako njegovo pozornost odvrnili od Poindexterjeve predloge.
Če Poindexterjeva predloga kdaj postane postava,
črez delavec, da pn*ma1o naredi« i jj ^ hfgiUl,ljo ^ no* dru
jo in da so Umm. Nekatere roja.	f	jo ^ rojak,
t	t0lK «S w ^ niH« pripodporni orgsniza
jim primanjkuje denar. Najbolj rv..	k-
eiji, za nafte društvo. Sleherni , oni, JU veano nosijo ae-j ^	^
eet%ev goapodu fajmo- ««	% ' J dni.
i ukajfcnji ofcalSoi. Ko aa kodo rg
I/mere iSboljfiale, bom že poroča). Želim vsem članom in élanieain
mrtvega. Slovenci
videni vsi v podjetjih, v kale- Seltich lih je člov«ko življenje in zdravje zelo poceni.— kar je vse vzrok sedanjega sistema. Dokler ste]
DENARNI TEO.
«I ra vi jp krepki, ste dobro jI« vele|»<fdjcrftiik'om, Iko ste pa pohabljeni. izčrpani. aK se ponesre-_______________
čite pri delv, se isti brigajo za vasl jT''^ ^,"i iime«ijsvi med bankami, toliko kot « lanski sn**fc katere	" '
Vrednotit denarja po "TngovWke posojilne in kramkie koitipatiije " «a öeke na $25^000 a-
ga mogoče 6e videli niso.
Pkri*

Da, rojaki, pomislimo vse to in	•;. . i1t
potem pa storimo, kakor nam leva zdrava pamet. Pristopite ta-koj k podporni organizaciji in ni-1 r-CM' k najboljli j» najmoenejfil | slovenski podporni organizaciji, k g^* Slovenski -narodni podporni noti, ker ta je sedaj najboljfct in^^»
laka..
Jugoslavija.
t udi najmočnejša, bodisi po član- ro^.ka
..tfcSS . I ti
■m:
. 7.SS .24
i
«.It 16 «7 IUI 20.4»
Ls.es
M.M
W.t'b 1.38 IM ' .24 1.1» l.tt .«S
.ts
ÉPai
I i
is.8»
st ni ali premoženju, triovenaka pod|)orna organizacija. In *ago-
Kvotaoija je v ameriških éen-tHi. Na. pr.' $3.56 ponusni »to itali
so tožili otii. ki vedno nosijo de tiar
■trn.
V l'ittWburghu je pred krat-kim u mrl rojak Frank Kocjan,
doma iz Žirjcn pri Sežani nsi ? ,	vtichari ^m iih
Kr»»«. PodlegH je pljuinici.
tovljeni ste, -da bodote doimd za^ jmiskih lir, 67«eo»tov pa sto jugo varovani, da bodete -dcibiK tse, Llova^sWh_ kron.
bi fte 4iega novega -člana za dru *tvo.	s»
Slučajrio sem se seftel z rojaki, ki fte niso člaui nobenoriia pod-
kolikor je le mogoče. Za izredno majhen mesečni prispevek kot ašesmeat doWte tako ipodporo, kakorlne ne ddbite pri nobeni drugi podporni organizaciji *a i-sti prispevok. Pristopite, doklej
koj,,i Bl w, ,„, ............-rC^^^StaS
pornem aniMvu.
sem le z glavo zmajal. Opozarjam rojake ki Se n«*te k^^^	v odgovor.
pri nobonem podpornem dni-K ,,noi(,jo podpira(i- tega ali l
fttvu, da takoj pristopite. Ni p«rVse mogoče Mtvari ko
sebrio častno za nobenega, |»kva*fli. samo «tvarnega vzroka
niso navedli. Xe pomislijo pa na
to. v kakem žaiostuem položaju
8c nj član dobro slovenske pod; pornc organizacije. Nihče nc va,
kje iu kedaj ga čaka nesreea;|K(i	4%kmBf ko a!i ^
(,< lavf ^ vedno v ž,vljenwk, neSt5ir«i član mvbenega pod-nevarnosti, da ae smrtnouevaruo | ^^^ druAtva, prihranki, ako
jih kaj ima, pokiejo. Kdo ae bo
brigal zanj? Ako je bolezen krat-
ilA. , . x . B^ ,ka, se drugi usmiljeni ljudje se
V ^ 1¿R ^T^TJ UoMo brigajo za njega. Toda, in velike diru^iinje nd^ "p^ebrto1 ^^ ■
noékoduje pri svojem delu ali pa da zboli vsled napornega die-Is. In brez podpornega drafctva
prijetno za nobenega. Ako. js tak rojak prist rodal kake1 cente.
ako Jc bolezen dolga, potem je pa Itak rojak največji revež in si
sk roja* primraaai n^e	.. lftíftni kHvdi ^ M,Uü
isti takoj .zginejo kot izghie	družino! Rojálki> ^
na pomladanskem aoWrtu . |S
sneg
u	i čete »cl)i in svoji družini dojiro,
hi poto* Je pa	iS ako «a ^te pri no»,enem po*
prepu^en -im milost nsnuljenih	ériátvu.,pristopite takoj,
ljudi. Hojaiki, pristopajte 'k Hi«- » Wf	^^JJ ,
vwwki narodni podporni, jednoii. Jw«r iMp<»rna org#nizacija it največja in najboljén slovenska
imate ko)¡¿kaj ljubezni do družine, žene iu otrok, bo 'pristopili. Mogoče si še ne miklite nc, v kaki neareči bi m
Ak
M:
" ; i iL". Ii i T1BMWIU' ne, v Itaki ne podpora» organizma!	„ahajáis v«Äa družina v sijaju,
JKonrtPo pa . opojtarjsm^ ^e l^ v ^ HP)(^ne draginje
Mlovem»ke peČlarje hi jt>ečUrice. (k naj vpoitevajo, da je leMií
in brezposelnosti zbolite ali po nesrčfitel Pristradani centi bodo
nji iwedpisít izredno ferotefc 1n tftkoj p^H za zdravila iu zdrav du naj se požurijo, da ne bo tre-|!|i#ko	In potemf Kjt> ^
ba preveč plohov razbiti na po panično nredo. — John Kraikl.
S pota. — Iz mojega rojstnegs kraja Planina pri Bakeku na Notranjskem sem prad kratkim I ^ jj^iela dobil —— —-i i
do sredstva sa prehrano draft ne? Kje bodo sredstva za zdravi la? In ako fo umrjete. Zapustili liodete v»Se drage v največji bedi, ker le ma lokat eri deln vec je bil tako «rečea — «lahko se reče, vrana da bi zapu-

hbčCd^a sugestija..
Kaj takega verjamejo sano umi.
Veld)izntóko
z novim 'Sünna dan, da dofcafte, da im h lavei lepe prihranke na bfcn-"Prihrariki se irttooíe,' Hiiu
PIP	Chicajfo, 111. -
«te še čili in zdravi, pristopite .?Moi>iBjt, je pH»o
takoj, danes, ker jutri je že mo-1 ,, goče prepozno, / j H.»s; , ; j0 ^ .To je moj nasvet, vain dra'gij.ka)}, rojttki-^elsvci, moj apel v novem manj je dela," se glasi en napis letu Vpožtevajte ga, in ne bo nftd takim ¿Unkom. "Prihranki Vflm žal!—	Uo ae za<Jnjih fest tednov v letu
■ffioilžnoHt «lehinega delavca je, 198© silno ponrodfeli," se glaai du se zavaruje za vsak slučaj bo- dragi napis nsd sleparskim član lozni, nesreče ali smrti, in ravno kom. Pod temi napisi pa pride tako je dolžnost sldirnega delav- ftmokavzartfko modrovanje, da so ca, da se izobrazuje, da 'koraka- prihranki zadnjih Sest ali sedetn po poti napredka naprej, da ne tednov narasli za pet in oeetttdc ostane vedno ie predmet večpega Urt odstotkov več kot v dragih izkoriščanja. In ravno izobrazba iest in i*irkleset tednih. Za tem j( ono sredstvo, s katerim «e de- pripoveduje imokavzar, da So lavec počasi otresa svojih izkori- hranilne vloge skozi prvifh iest š, < valeev. Čim bolj jc delavec i- in fttirki«set -tednov znašale po-zobražen, tem manj jc izkoriščan, vprečno $296,665 na dan, aadnjih
To je dokazana stvar. In raditega M»e«t tednov pa povprečno p-»
je dolžnost, da sletorni delavec či- $545,720 na dan. Konce te kloba-ts dobre knjige in časnike, ki ka- Pa jc. da so delavski vaditelji
od mojegu prijatelja pi-l t¡| faUko ^^ ^ ¿
, o J^^tZ^l^ bUi P^krbljeni r v¿e,n roía o tamoanjih razmeraii, ki pfh__n ____ „„
^ Imeli smo že na tisoče slučaje%v
nikakor niso dobre Kraj *e na-l , ^	y ^^ ,ko
knja že par let pod iulbanskim ! bo|fI ^ ^ ,,un ni ^ no.
benega mojega pisma. akBravno L^j wko jfh je ^ ^ ^ , m mu j,h vec poslal.	L potem so pa bile pi^nje zaVia-
Nadalje mi p<«-oča, da ljud*- branje prostorijuih pHspev-kar tramonta mrjsio. Iftilezm JJ kov. In sli mislite, ds rojski rsdi
omenja. Med drugimi, ^katere ^s» je omenil v pismu, je tudi umiri rojak Mrharjcv Tone, ki Je bi-val pred veé leti v Thomas,^?.
podpirajo takti f Skoro vsakdo jc rekel kje je bil pa prej. ko je bil Se zdrav iu ko je služili Kaka j ni .h .	j .pristopil v to sli 0110 društvo?
Va kjer je bil vposlen v	Vsak, kdor Ke tri «an kakega
¿njih premogovniki)v in ««•kaSe-Jp^p^^^ d^v^ naj ai po-
5
se spremeni delaVec v industrijalnega tlačana. Kakor je	_
bil »rednjeveiki kmet «rajski tlak.r «H tl.k»r fevdnega	^ ¿.^.i
gospoda, tako postane delavec tlakar industrijalnega av- ................— ------
tokrata. In ta predloga je bila predložena in sprejeta v senatu ob času, ko nekateri gobezdajo, da pri nas ni razredov in da je treba vpostaviti harmonijo med cfefevci in podjetniki.
Ko je bila predloga sprejeta, je prihrumel senator La Follette v senat In takoj predlagal» da m Poindexter-jeva protiitrajkovna predloga fte enkrat uvažuje. Oglasih so se tudi nekateri veliki dnevniki in izjavili, da la pred loga nikdar ne postane postava.
Res je, da je senator La Follette preprečil s svojim ugovorom, da predloga ni bila odposlana zbornici v uva-ževanje. Resnica je, da predloga pri prihodnjem uvažo-vanju v senatu mogoče ne dobi potrebne večine in da propade. Ravind tako je tudi res, čt« senat sprejme tudi drugič to predlogo, da Ae ni z^esljlvo, da postane po-stava, ker jo mora sprejeti tudi zbornica in podpisati ie predsednik, da poatane zakon. Vse to je res) * jf'
Ali res je tudi, da so trije senatorji, neprijazni delavcem, lahko povzročili, da je bila sprejeta delavcem škodljiva predloga, da bo treba zdaj veliko deht od strani organiziranega delavstva, da se zbriftejb posledice tega čina. Organizirano delavstvo bo moralo porabiti precej svoje eneiiije, da zdaj prepreči, da Poindexterjeva predloga ne postane zakon, katero bi lahko porabilo v izobrazbo delavstva ali kaj drugega, kar koristi vsemu delavstvu. In dokler trije senatorji lahko vriejo taka polena pod noge delavstvu, je jasno kot beli dan, kako trnje-va in ozka je ie pot, ki vodi delavce v boljše življenske razmere. Uhko je trem senatorjem nametati na to pot Uko velike zapreke, da je treba po tem Herkulejevega dela vsega organiziranega delavstva, da se zapreke zopet spravijo s poti in da delavstvo lahko napravi nekaj korakov naprej po poti v boljšo bodočnost	, 7 1
pri-
ri rojaki se g* bodo gotovo hpotpiiijali. Nadalje mi tudi p se. ds bodo «g^aj prttli pod dru aega gospodarja in so vsi radovedni sli ho holjfe ali slabAe kot je sedsj. Vsled velike snic se Jim je posuli! tndi vodovod in nositi so morali vodo is reke Unee. 1 letina je bHs tam zelo slsbs preteklo leto. PtfdfleU so *ssmo nekoliko krompirja; Žit p ui obrodilo vsled sufte. ljudstvo iivi v največjem pomanjkanju. Nekaj čaas so dobili nekoliko živil od tihotapcev, toda v zadnjem eam j« pa meja tako dobro aarttražena. da je Skorai ii-n».. goče: vtihotapi jati Aivila. . Da ljudje dobijo kaj deusrja, sp pričeli uničevati gosdova in les prodajati. Ako bo šla tako daljo, bo k malo šepet cel Kras popotno» me *<>!, kot js bil prad nekaj de setietji. Kdor itna kaj lesa ss pr»> dati. ta je it na dobrem, največji «iromaki so oni, ki nimajo nobe> uik virov, k katerih bl dobili kak krajeer. — Tako aH pifte prija-
foidsvia amo se od sla rs— W§\ «a 1N0 in priHi v novega Kaj nam prineae noro leto? IM«Vle se je s «ptciiM brespoarliKMtj« ia ne«n<M»no draginj« Kako U
končsloT - Matija
misli samo to, in potem uaj naredi. «kakor mu veleva njcfcova lastna dolžnost, dolžnost napram sgm sebi in svojim dragim.
liotične cente vsak mesec, ka tore mora plačati slehrai član kot članarino, bo ja lahko vsakdo u-trpel in zagotovljen jc, da bo do-bil v shifaju kolesni ali nesreč podporo. Po<|pirs)i ga bodo ra dovoljno tudi vsi društven L bral je In nwi priskočili na pomoč. Na tisoče in tisoče imamo fte takih slučajev,^da so pomagsli dru&tve bratje takemu m^srečnežn po
ui
svojih naJMIHI močeh. In mar-«kateri rojak je bil reMn prezgodnje smrti mU*o vsi «i tega, kar je bil član padpome organi-saeije ker je dobil sadoaUto pod in lahko imel dobregs adravnika, marsikatera družna Ponem**enega -ali amriegs rojs ke je bila resens velike bede. ker Je dobila posmrtnim» po a»knj nim družinskim očetom in imel« taaj aa največja potieU.
Rojaki, ki le niste Mani podporne orgatria^Hje. «everife aa-s emimi rojaki, ki «o MH ie tako Risi^ni. da aa M ali INmesreMii pri sva jeni tetfkrta ia smrtnaM vaiue m dele, in po veda. vam bodo. koliko
žejo delami pravo pot, ga podu-čn.tejo, in izobraznjejo. Veled teliš bi 1 moral biti «lehrni rojak-delavec naročen; na edini slovenski delavski dnevnik v Zdr. drŽavah, na dnevnik Prosveta, ki jc In s» Slovenske narodne podporne jcdndtfe, torej vseh -članov in ni-kakega posameznika.' Ta list je edini slovenaki dnevnik J riki. ki kože delaven-pravo pot do napredka m osvoboditve izpod mezdinega suženjstva. Ta li#t dosledno zastopa pravo delavsko stališče in se ne spremipja ykot spomladansko vreme sli kot meleon na solncu. To se je po zalo pri omdnji*h predsedniških volitvah. — Seveda, imamo več slovenskih listov v Ameriki, o katerih ps^moram priznati, da so ravnotakšin, kot je vreme v tn-lcajinji drŽavH, ki je vaako uro drago. Jaz. tli svetovsl urednikom teh listov, da 'bi se preselili v državo Washington in tu izda-jali liste, ker bi 'bili v popolnem soglasju s tukajšnjim vremenom.
Zelo me zanima, zakaj brat Mat t Keaelc iz tyuihes. Vssh. list Presveto tako zavida'? Jaz sem pa ravn6 nasprotnega mnenja. On pravi, da bi zadostovalo, če bi Proaveta izhajala vsakih 14 dni na osmih straneh. Saj vendar nismo v 14. stoletju! Jaz sem pa za to. da list Proaveta izhaja dnevno na 14 straneh. Bratu t'a Inka rjo, gl. predsedniku ANPJ pa izrekam vso Čast in hvalo za njegov odgovor na dopis Hirata Mat t Kezeleta. ker a tem je dobil velik vpliv pri članstvu SNIPJ.—
22. decembra ob deveti uri zjutraj t. I., se je pripetila v enem tukajšnjem rudniku, ki je laot Pacific Coast Coni Ce^pelUm a* «reče Utrgala se js namreč plast kamenja in premoga in pokopala pod seboj »tiri premogarj^ katera so dobili sede naslednji dan izpnd podsipine. Med ponesrečenimi je tnii rojak Joe Uriti, star okrog 50 let in doma nekje Kočevske okolice. v.d\ojeessu

mnenja, da so delavci dobro strjeni z denarjem proti brezposelnosti. Na kar slede ocvirki, du so oeae.zetpet padle.
Taki članki so navaden ^Svin del," ki hočejo pokazati javnosti, da imajo delavoi toliko denarja, čeprav so brez dela, da ga nosijo na banke, zato je upravičeno, du se znižajo mezde, «ker cene pada
K
Smokavzar, tki apjle tako go-dlo, se prav dobro zaveda, da se je zlagal, <če trdi, da no zaldnjih ic&t tednov v letu delavci nosili denar na banko, ker mu je popolnoma dobro znano, da so ga li profitandci bimitemani. ki z oderuškimi cenami odrli kon ziubente. ko so kupovali za praznikA Ne (delavci, ampak biznis-maniVso nosili denar na banke.
Knjige!
S j» *
Leposlc nica
jednote (1 pravkar izdal
lek. Socialna slovenskih delav pokarajo težke diranega zakona zdra. ijenja spa nična slika mer. — Knjiga fine plstnice, stane s poštnino
na knjiž-narodne podporne matica) je prvi dva knjigi: Spisal Ivan Mo-vest is življenja v Ameriki, ,1ti
Howard Moore, ijttdna snaatvena vojn iivalij in čl Ijanju fizičnega raevoja pri s) ku. Ta Jttjiga je tajnoati in po; attíikte, Id jHi pri otrocih. Knjigi! trdo vezana, «teje 66 ne s poštnino erad Kdor naroft obsns
in mazaikega bolezni. Bes družabnih raz-trdo vesana v 804 strani in $1.75.
\ Spisal J. #. M. *o-o raz-ka in ponav
čeku ali ▼ gotovini e
je bival več let v Forest Ci"tj.Ts° P^^^S pTOSlO. - Z kjer aapuiča tudi sina staregs ^•" aenar po %
sedem ali- osem let. — Bdeu po-aeareecneev je bil Italijan, oata s dva pa A meri kanca,—
Delavske razmere 4»kaj so pa | k kot aedaj sploh pa vsej Ameriki. Rovi obratujejo od tri do «tiri dni na teden. V nekaterih rudnikih ps obrat celo ustav, ijen. Vsled tega na svetujem niko ■ %i sem priM za dolom.
Kdor ljubi dobro.
vo, naj takoj narof oba
ne bo mn ial ■
Mvjfkm
Lepoalovno-i
IU. P. Ja ^v^,
UM 0e. Crefeftmi
{Mw.y i
vford Av<i
Sporne« if ske vIHe'
fodfortu Jednoti

wnodb maoIJCI ^jj^JSI!1
^ColioTi Bob l^t
(U 10 nafti aaatopnlki na potovanju ta liat "Prosveta" br. Frank Kiehtsr, Id bo oblaka! vae narod nika na severosapada, kot v dr lavi Monlana, Idaho, Washini-ton, itd,, brat ¿¿ton Jankovioh v Ponu*y Ivani ji, Ohio, itd., brat Lonhi Zakrsjlek bo obiskal nalo naročnika v drla vi Minneaotl, br. John Fond« v drlavi Miehlgan in drugod. Želimo, da jim gredo naročniki na roka in poravnajo svojo naročnino, kakor tudi, da «u naroflo na list "Proivsts" Val oni, ki le ni so nali naročniki. £a upravailtvo liat a. Filfp Oodina, upravitelj.
(Adv. Dee. 29 30 31 Jan 3 4 5 6 7 and J.)
Until pravlaa Ameriko pa
matua SKENDER,
Za malo svoto f2JM) morete noelatl denar v domovino braojavnim potom.
To je edini način, da pottjote darilo vaii družini in psijateljeia le prod
boiičem.
Na t« način jih bodalo mivoaolill ln jhn vsbudili prljetae misli a« vas, pri onih ki pričakujejo vale po-
m oči, ^
Potrudilo 'ao, da Jim napravite roa srečne In vesele boilčne praanlke.
Naročniki
TELEGRAM DENAR
Ali ato izvršili 9 svojo dolžnoetJk
au H« u m yjy-* m
»¿aa83—
a..
i Sgrgug
t domovini
vmb proakrbAmo evojoe ia eUraga kraja
tttro ia «olovou ur osuravU*» fta jamo poole tn notaraka dola«	.
Za «aako potrebo pridite oeebno all h
UPRAVIlifTVO THOtVtTA',
14,800 ton, Jan. 22,
ieU vstopiti
i uoosltvangko konMcrtcijt«
Pari* — (Porota Poni SeoU Mosmr.) Bulgaraki iredenti-eciu je *edaj oundotoien mi tri pokrajine, v katerih js, kakor dokazujejo, naseljen* «no tretjina m<Hi Bul g« rov. fe tli pokrajine so: Spodnja Dobrudša, katero je nU.ipii-Hiit It um unija, kjer je nasajenih 134,331 Bulgarov; Maee-donija s poldrtg imljeni Balga rov, od katerih je 900/100 pod triko vlado in ostali tO po pod Srbi jo; in vzhodno ia tapodao Traci-ja, kateri obe sta sedaj pod grško vlado, kjer je bilo 1*ta 1012 294,566 Bulgaror far 116,170 m . hamedanakega veroizpovedanja ali takozvaoi PomakL Iz slednjih dveh pokrajin so Hli Bulgari y veliki večini izgnani
Bulgari ja salo isti dohiti nazaj Spodnjo Dobrodžo, ker to pokra jina je zelo rodovitna in tudi ra-ditega, ker le« ob Donavi in Čr , 'mtkŠmja. Traeijo si no želi toliko radi prebivalcev ampak ker hoče imeti dohod do čgcjtkega morja i^eta 1013 je dobile luko Dedesgač. želela ai je po bolj pri Manišče Kavni a, katero je po do bila Grčija. Toda etdaj je pa eeto še izgubila Dedca gol.
Glavni cilj Bulgaaov Je pa Me-«•«•donija. ki js rojstni kraj več slavnih Bulgarov. Da bi dobila to pokrajino as je že borila, toda bi la je nevspeŠna r vadi bojih. Po bulgarskih poročilih je v Macedo niji poldrag miljon Bulgarov, 540.000 Turkov, 968,000 Grkov, 184,000 Albancev in 117,000 Ru iiiunccv.
* Da bi Bulgari ja dobile to po-krajino, Id je sibel največjega-bulgarskega patrijotltma in v ka-tcri so Bulgari bresdvomno v ve liki večini naseljeni, so organizi rali veliko propagande, ki je tudi zelo močna in razširjana po celi Btilgariji In v kratkem času bo
tolike močna, da bo nasprotovala eeio vladi
I Toda vsi Bulgari ae pa aaveda jo, da bi bila saniomurilna politi kav oko bi Bulgarija ©«tale sovra žna napram ajenio, trem aoaa dom. Runraniji. Srbiji in Gréiji Velika večina prebivalstva je ns-sprotna raaerdonski orgaaiaeeiji, ki ja večen sovrelaik Srbije, ka kor tudi Grčije, i«'«ker največ valed toga, ker jo le aHe vojne o žirom« vojnih porazov. Usteaovi-tev- močne in veMks Jugoalovaii ake države na Balkanu * namreč spremenil eek» politiko. Da bi vze li Bulgari Maesdonijo Srbiji, se jim ne zdi tako nemogoč», tod« zavedajo ae pa. da bi bilo največ ja bedarija aasso sanjati vaetji Meced oni jo Jugoslovanom, Id so po številu trikrat močneji in tudi enako bojeviti kot Bulgari ssmi Todá koncem konca, Bulgari so tudi Jugoslovani. Sorodstvo Bul garov s Hrbi je čisto fai tega se tu di zavedajo, ptamfculiakijevs via da je valed tega izrazila željo, da bi vstopila v jugoslovansko kon-federaeijo in sieer pod istimi pogoji, kot so Slovenci in Hrvati. V tem oabm jo podpira splošno prebivalstvo raruai gotovih macedón-«kih organizacij. Akorsvno Bul-gari sovražijo Srbe. iajoVljsjo pa, da niao imeli še nobenih «po it>v s Slovenci si» Hrvati
Jugoslavija doaedaj še nI spre-jela ponudbe Bulgarije, ker hna ssms rešKi zelo važne probleme. Toda uresničenje tegs projekta, da bi so ifttanovila ena aama velika Jugoalovaneka država, ki bi bila močna ki bi se raztezala od Jadranskega morja pa ¿o Črnega morja s prebivalstvom nad 20 mfljonov, niti Hrbi somi, akoravno zelo sovražijo Bolgarijo, ne bodo xamet oval i in se bo najbrže ud«--jat vilo. Toka kombinacija, ki bi obsegala m zalet je Ifacedoni-je in zapadne Tracije M tvorila nevarnost so Grčijo, ki hns samo ozek paa obrežja in bi nikakor ne mogla držati Jugoslovanov proč od Egejskega morja. Zunanja po-
litika Bulgari je je osredotočena sedaj pridobili prijateljstvo a Runi unijo in posebno Še s Jngoabvi-jo in koocentrirati vso njeno aktivnost proti Grčiji, ■«fcaaeije postajs vedno bolj popularna v Bulgari ji, ker se Francija v splošnem amatra da je prijateljica vse4i Slovanov dočim Velika Britanijo izgubiva svoj pip***, na Balkanu, ker ni priljubljena pri Slovanih. Združene države ao tudi priljubljene v Bulgari j i in mogoče bolj kot v kaki drugi državi in to le valed Robertovega zavoda in raznih a-mm nKkitfVrakih šol v Bulgoriji. Prizadevanje Italije, da bi zapletla Bul Kari jo v kake intrige napram Jugoslaviji je bilo brezvs-pešno in Bulgarija to eaostav-no zavrglf.	j .
Najznačilnejši faktor v Bulgari ji je pa sedaj močno pajtflavia-tlčno gibanje v političnem «kakor tudi v gospodarskem ozira. Zelja Bulgarov ni samo stofcnti v konfederacijo z ostalimi južnimi* Slovani ampak, kakor je bilo poročeno je sklenilo tudi trgovsko zvezo x Čeho-Stovakijo. Poleg tega se ps tudi zelo pgrevajo za Ru si jo.
Bulgarija je bila oavobojena izpod turškega jarma feta 1878, ko je bila turška armado poraše na od ruske. In tega se vti Bul «ari ie aedaj dobre zavedajrf. u Najlepši apomenJk v Sofiji« jebro-[» nanti kip Aleksandra m, katerega imenujejo Bulgari "ear oavo-boditelj". In ravno toko ae Bul-gari dobro zavedajo, da ao naredili velikaneko napako, ko ao utopili na stran ruskih aovražni-kov in vzdignili orodfte proti njihovim osvoboditeljem. In dobro
J*
vendar pri-ortodokanemn veroiepoveoo vanju. lamed vseh stavb r«ftji prekOŠO novoagra-katera je baje največjo cerkev fgjftoiztočucga vero izpovedovanja i«veto Rusije. Notranjost tê kaOsdrkle ja naravnost krasna in umetno zlikana Ta katedrale je zf»,
pos V)
dostojanstveniki teiko čakajo padča boljševizma v Rusiji in da ae napravf red. Kajti ta cerkev je zgrajena V spoinja carja' o-«» v obodi tel ju Aleksandru Nevski jevímu U /Odi tega jo nočejo posvetiti ne do M M Pri Jfj «lfVTM>-sti navzoč »stopnifc ÄwAjo*-
graditi železnico v Idriji. Da bi ie bilo ooa . - - i J V Idriji ao zaprli nekega kara-binjerja, ker je v družbi treh vojakov v noči od 10. na 20. t. m. pretepel na cesti nehajoče ae civilne «arfebe. Gozdni čuvaj Ivan Car je dobil take udarce, da ne more niti služb«- opravljati. Jlož je bil tepen, med tem ko je šel v
dO'je
NAZNANILO IN ZAHVAL A
S tužnim arcem naznanjal vsem sorodnikom, znaneem hi pri. jateljem, žalostno veat, da je pr*. minul dne 6. decembra, 1920 m0j ljubljeni soprog-in. oče Štirih nedoraatlih otrok
BAATOL KOVČAJT.
ki je bil 12 let ; doma je bil h U ke, pri Zagorju ob Savi na št».
a*.' DUmvnHt nesrečen človeljfe menjal ovoj poklic. Je župnik nO Kontoveljti, ljudje ga pa poznajo le kot strastnega pijanca in ras. grajača. a Dne 3 dač. so js neha-jal v neki goattthl v nI. Carlo Geh ga v Tntu med drugin4%oati,"k1 ao večerjali. Btf je zopet pijan. Kar naenkrat prične govoriti sa-W pohujttjive stvari da ao bliž-rijeaedeče žene zardele. Celo trža-mladeniči so te zbali pohujša-Kden od njih je takoj tekel at kr. stražnike. »Ko so dcili ji v navedeno gostilno, so a-tirall nesrečnega duhovna in ga peljali v zapore v ulici Coro-neo. Tudi U velesashižni kr. strolalki ao jih nekaj sliioli. ker
tudi zavedajo, da je ravno to	*	korenina.
se
vzrok sedanjo bede ln sramote. Vsled tega je zelo močno gibanje po vsej Bulgariji, da se koj takega ne sme več pripetiti inida je dolžnost Bulgarije stati no strani Slovanatva ne po na »t rani sov-nMh Slovanov, pa >naj so zgodi karkolihoče.
iiiiiiiniaiiimniiHimmiaimiHiiniiiiniiiiiiiiHtiiim iiiiiiiiiiininiinniiiiHiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHvi
; 5 "ri.7i i/iiji' "a "■' '75'» S^t» % f¡.
SAMA.
Povest — Spisal F. 8, Finžgar,
4llšMfMff9M9fHltMHItlllMlltMt#illllll9illlllš#O#M9lill0ll0l< ; . XNodaljevoajs.)
«veste, koj je ieah posta-•šjs
"Ne sodite nopak, alovenski dijakl Reveži in eo o vi kdo predenj Čsšo vina, ln naj je kdorkoli, st ne bo branU Tako js. Sicer pa — na zamerite boate Vi pri hiši pravtako pavov o perje kakor mi akademiki."
Aleni so ao pojavile jeane gubice na čelu. Toda Brest je govoril naglo dalje, da mu ni mogla ugovarjati.
"Za šalo povedano, gospicat Ali 4fam ae bo obte m i zborno godilo in svoj namen — svoj poklic kot učiteljico boete lahko vršili odlično. Kaj dragega se poč ne moro zahtevati ln o počitnl-«•ali! Boste vidfilt Sijajno, naravnost sljsjno ss bomo zabavali."
V tem js hlapec prinesel kovčeg in ga naložil na kotle,
' "DOber aačetok, gospioa, In IsvoUte izipči-ti zs vos mojo najkkrenejio zahvalo Snvrekarje-vlm! Na avklsnje o Božiču lH
A letiš mu je segla v prožen«» roko, Brcat jo ji« stisnil in ji pogledsl v oči, ds jih j^ povesila, se hitro okrenila In sedla v kočijo. Ae sbogom ni rekU!
Kotijo olo se vzpelo, tovora je odnehala in Voz )o sMol po eesti. - '' M f i *m,{ "" '"V-:
Brest ss jo še trikrat aa vosom z dalje/odkril, Alena es 00 ni ozrla
"Nekaj poaObnega jo ta ženekal" Tako jo raasodll Brest, ko ae je ko«tja skrila xa ovinkom, ln je u0el hoditi gorindol ter čakal vlaka.
, "Nekaj poaebnegol" je ponavljal in gledal predae na pesek.
"Kratkokritka pravaaprav, pa ae nosi, o, smo že ksj drugegs vldsli. Kaj pa mialil I"
Ps se je zopet razjezil nad to eodbo, in Alena je atopUa predenj ponosna, gubice na čelu, at lan jene uatniee.
Oh takem oklevanju je dočakal vlaka Ke js v«<opfl, gs js gnalo t nerazumljivo silo k oko«. (Nikoder je gledol po cesti do ovinka, kjer je i«- ' ginil Snirekerjev vo«'i— t Aleno.
Tudi Aleno |e pomSalila na Bh*sta, ko je bila sama Toda spomin jI je Ml fcolj neprijeten, nege Ijul). in žal ji je bito, da je premalo odločno uge-1' vsrjsls, ke ss jO Brest pravaaprsv norčeval Iti ljudi, ki so mn MH dobrotniki, ftato as je t« odšli h uro otresla In oaeno aklralls, da a prvi priliki • popravi, kar ni Storila denra. V resnici jo je ne-koliko Kapric Is vešt, ker sla t materjo pršv tako Midill Smrekarjeve
"Toda, to je biti doma. tajne t Ta človek ms ps prvič vidi — m takoj udari* TO je gvds!"
Vet je hhel po l-pi resti Oh levi ss sa dvi-«ali griči bukovega lesa ftolto, jesensko listje js ««•trlo v solnem, veter s« je igral i njim In ga su-ksl v vrselik vrtincih po mU pred konji. Polje je bilo zapuščeno. IViintam ae je aklanjola šeasks -eedi njive nad zadnjimi paberkl poljskih pridel-kov. ob cesti no travniku jo |M*lMM«ki o-odiuo '
Kakor je bila pokrajina lepa in Kudovttk v jesenskem mira, se je Alana kar ni mogla veseliti. Njene oči so fckale rož, njeno uiti je želeio petja' ptičev — a vse mrtvo — vse trudno in pdb pravi je no z*' pokoj.	* ^ . k^i ,«
Kd.no tolpa kričečih kavk je apt^inljala voz', se preletavala in posedala tako blisu ob ceštljda je hlapi4 'tOinahuil t bičem po njih ^¿e je ena zadela opotekra ter še s večjim krakonjem dvignila v zrak.	uf'
"Aha t Tiči t Jeseni pridejo k nafaC'aaaAo v leseni iu natečni so! Nate I"
In je zopet ; * švignil o bičem po predrifiih spremljevaVkah. Aleno je pa prevzel hipoma Čuden strah. In Kb je hlapee no kotlu t hripovim glssom zapel: "Le-tv ta Črni vrani, le-ti bodo moji pogrebovei", ji je srce teko vetrepetalo, da je pHtisniU wko na pral* in vznemirjena vzkliknila:
"Kriate, kaj to pomenil'* Hlapee se je ozrl, zateOejoč pesem venomer dalje, prekinil po je sredi Vena, ko je videl Ale-iiino preplašene in rekel: "Alis, nič ne pomenil H1!H
KaÉv
tra'gične
vne
In je zamubuil ob/konjih.
fr IV.
I
Nič ni potrkal, kar vatopil je. Alena se ga je prestrašilo, do ao ji padla tetanias It rok. ko jih je pred treslo« zatikala v skrbno urejeno frftntro. « •. ' t *
"Oproatite'f, je jOoljala in glaa se ji je tre-
sel. Obrnjetia v kot je ura jela bhoo. Lica so jo zapekla, t oho burno je zardela.	'JV *
"Ha ha, ha," ae je smejal Smrekar in obetal, vrata za arfioj nastešaj odprta
"Ha, ha. ha, neumnosti I Zapomnite si, as-umnosti I Ksj bi se šenirali pametnega človOiol Saj nisem prismojen študent I"
Alena ae je obrnila proti njemu in ae afcbai-la,,da bi pobrala salaanice. Mimogrede ga je pogledala.
Tamkaj je atal, orjaški, golohok, zavihana, ro-kave, do ao se videle trde mišice.
"Prosim, kaj želite, gmpod Smrokart" "Sem mialil, da Vam ¿e lelje ne bo treba «a-zodevati, jo bom pa vseeno. Alena, zapomnite «i tole: Odslej in dokler ate pri naa; ste naša. Ra-sumotef Nsia. to ae pravi, šivite po naše. vedite gs po naše ln vso mestno MnavMno obesite na kljoko. Vae tisto njerganje: "Oprostite",** "pordon" pa 'prosim' in ne vem kaj še vse, vse tisto je pri nas popolnoma odveč. Poglejte «a«t Z« tri ure «em delal — Smrekar je iztegnil leftj roki. da so so no mifte* napele kakor atletu iMoeaon sea^jptedpaNmk «em al rostrgsl — vidi-te — o vendsr imam v ftspn — a teiko dlanje js udaril po njem — več droblžs. samega drobiža, i fcimo ta tobak, aa berače, kakor kaka židaao a-čitsljiea tate aa mesec Pri naa velja delo in 4»* nor — vae drago je nič. pajčeviaa. s katero št sa-plete ae prišiješ um raztrgan komolec. To si se pomnite t"
"Zapomnim si, zapomnim." Alena ai vsdeie, de mehanično peaavlj* u


Imel* amo dogodke v Desklah, provzročene od pijanega vojaštva NWto se spominjamo, ker je devet Jodrugov iz Plavi brez vsakršnega vzroka bilo zaprtih več ' teerv v koprskih ječah» Ne-oknfrt |)i tol^, otopi ti pred vo-sodjiiko, t- ki so si y vseh
^^njihn^-
iraiukl, o,vedno m bd kakšen
t» 7T »od-»r>W bm^rl»-
vod aretaciji, to bi tnale poveda-' h brihtne glave moi postave, «utrudljivega ftffega tovariša, ta* je «avzel za dva mladeniča, ata bila v taporu suvana in tona, bi ga kmalu še vtaknili v luknjo. La energičnemu postopanju tega se je poarečilo, da «ta bi» la mladeniča takoj: izpuščena. A sedaj prtde šele komedija! Areti-rsna sodruga sta mogla podpisati neko pisanje .kjer je ostalo pisano. da sta bila pijana, da sta na-tprotorala oblasti, itd. Tistega zapisnika omenjena niata niti razumela. Ii^ko sta zahtevala tolmačil, seveda ga ni bilo nikjer.
Namesto,
Ja bi bftata atvifjtemiončani, kot jO osebno l^ uradno ^ sporo ai zapovednik postaje posredniku, tgodilo se je, da da je bil kluJ^ailsn izmod onih dveh (Jorico, kjer je lahko videl tisti ^d njega' podpisani topianik. In «astonifc ■
dO. V Pet rogradu
lo operno gledališč^ p a}i najslavnejša dela. * em je uprizorilo opero T večjih Vlogah ao nastopni najslavnejši ruski umetniki. Dekoracije alika »loviti slikar iZamtrajlo.
V. 1 lovnu je bila otvorjena 13. novembra gospodarska visoka fto-
V* :
Ganljiva ljubezen do florjotako
Rusija "iPravtda" pMe: Kako gkAipko pojmujejo sovjetski vojaki gospodarski pološsj Sovjetske
ctnikov, ki so prinesli s i" jih na lago ljudskemu komisarju za rodno zdravje..
Količina teh] 'railier • Ja kil veiflta, todi|' ni poglavitno. Ginljiva ektb ru-volkov za Sovjetsko Rusijo za razpoloženje v ta-vu se nehajajočih ruskih jakpv. Ju to je ^poglavitno I .
Volitve v Harkovu. Pri delav-skifc sovjetskih volitvah v Har-Hj| je bilo izvoljenih 510 dele-tov: 393 komunistov, 10-prijateljev komunizma in 167 brez-jlparvnih. Žene so odposlale 100 Zastopnic, ki >so večinoma prista-Sinje komunizma. : ; .
Kes mtnjštvika. Znani menjše-
obžaluje, dO je pripadal stranki ip .pravi,, da stavil vse ivoje moči t alulbo komunizma. ' \ » M
Ike«; odru in «sem, ki so ga sr mili k zadnjemu počitku. Po» hO se zahvaljujem Joe Oraču« i In njegovi soprogi, Viktor Zupj ičiču, John Sp«ku m -ves H trud; enako se zahvalim društf« It. 305 S. N. P. J., Unlveraal, In<, za podarjeni krasiu ven^c kakoi tudi za polnoštevilnp udekžbo pr pogrebu. Hvala Joc Gračaerje» družini za darovani venec. Se | krat lepa hvala vsem. fty*» pol ni soprog in oče pa " " v miru v hladni am Žalujoča ostala soproga 1 fCov^anV j Bartel, Max, in
t
BAKRENE KOTLE
KOTLE izdelana is naj (f velikosti, ia
< galonov
Sok
strošks). Pošfjite Isto tako pošljemo tudi posodo zs čiščenj«.
VICTORIA SUPPLY CO
N«W York, N. Y.
IJatvene «roêilon
»kJlYKA MWTMAit^
T
Slavonic Immigrant Baui^ ^ m W. 23rd St., New York, N. 1 m Ce-njeni goapodje. Ne .oatajj mi drugo, kakor da še' Vain javi» najlepše zahvaHm iti tudi druga priporočim Vaie točno oeno, j hitro pošiljanje etenarja v »Ur domovinu. Dne 14. oktobra poj slal sem po Vaši Slavonic Im« grant Banki v New to&ü na m slov Ljubica čavič 10. Male SI svete, Križe vae . Hrvatfko mm od 20^80 kron in iz poslanega i prejemnega potrdila' izvidi m <
¿e ^j^.^M^^mu
ku 19 dfnij naslovnici izplača Denar je bil iepladan brez vssJu ga odbitka in mislim in prepriča sam da nimate v tem ozira pan Ameriki, ki *bi- Vam mogel tekmi vati. Priporočam torej Slavoni Immigrant Bank* v New York vsem rojakom kateri imajo kakd denarno posilstev, da se na banko obrnejo, kjer bode na je ^<NTH>hu) zadovoljstvo postreW ni, kakor sem bil jaz. Ostajam j prijateljskim pozdravom
• Cv i Stefan Miljanovič, j P. O. Box 2, Goulay Milla, Wt. Va -e, dne lO^dcc- 1Ä20.
CONARD ANCHOR LIRE
far.il "ITALIA"
odpluje dne 28. jan.
:
DUBROVNIK in TRST
Cans trstjefc rasradu je
DtWtvaik..........$125.00
Tret ... ............$110.00
r I« $0.00 vsjssgs davka.
tu je bU

, r „ , 4 - ia kerp*mu je hinavik6 ^inbljubovalo, je podpisal tisto liotino. .Pred Mastjo v Gorici so ga v^raš^i. o-tiroma ddi ao mu na Izbere: zs por ali globo!
Tsšt« Jc drogi prijatelj! Vedno je bilo tako, in tudi v nadalje ni-amte pričakovati ničesar boljše gi Zakai. mi širimo v časih, kjer nI ttšman, ampak v čaau kjer jc v^ak nav»dpn policaj suveren go-medarlfitrnite svoje vrste, bodHe jeklena falang« v rdeči armadi! premišljevanja več!
IMV trdni organitaeiji js moč. teto aanrei! ■ i I a
o
hraik "Mllillâ
odpluje dna 18. jan.
DUBROVNIK in TitST
Cssa trttjts raaraJa js ||tl,00
t u
m
mmamm
'4 ši«A Vm ' vL%k *' g^y
PARNIK S
S
SAXONS
in
$6.00
vojni
$118.00
in
$1.00
vojni
Največji parniki naravnost
HAMBURG.
C«na
§MM
Pred krat-
družbe
t«
¡tósí
Pri
k ha
čmrt-
krat