Leto VIII, *«. 199 Ljubljana, četrtek 25, avgusta 1927 izn«|a ob 4. Stane mesečno Din t$-—; za inozemstvo Din Oglami po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Ster. s/L Telefon it. 2071 in <804, ponoči todi št. 2034. Rokopisi so ne vra&ajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din OmvnStvo: Ljub« uUea it 54. - Tele! Preiernora št. «036. tnseratai oddelek; Ljubljana, Prešernova uHea it. 4. — Telefon št. >49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta RaCan pri poStaem ček. zavoda: LJub-iana it 11.841 - Praha čisto 78.180. Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 24. avgusta. Dočim se g. Vukičevič na državne stroške sprehaja po zanj tako negosto-Ijubni Liki, da mu ni treba v Beogradu sprejemati pritožb proti volilnemu terorju in imeti neprijetnih randevnjev z demokratskimi ministri, padajo na njegovo vlado strašni udarci z vseh strani. Po govorih g. Marinkoviča, Davido viča, Trifkoviča in Pribičeviiča, ki sicer na različen način, a stvarno čisto vzporedno izpodnašajo tla g. Vukičevi-Ifcu, je včeraj sledil Davidovičev odgovor na izjavo «0 večnosti® ministrskega predsednka, ki pripoveduje, da bo ostal na krmilu še po 11. septembru. G. Vukičevič je s temi izjavami težko eksponiral krono. Parlamentarni običaj je, da po volitvah volilna vlada da ostavko in nudi kroni priliko imenovati vlado na podlagi volilnega izida. Gospod Vukičevič pa se dela, kakor da ima bodoči ukaz že v rokah. To je neustavno in nekorektno postopanje, kajti gospod skuša s tem krono potegniti naravnost v volilni boj za sebe. Nekorektnost je tako očividna, da ni čuda, da so odmevi na izjave g. Vukičeviča nenavadno ostri. G. Davidovič je v tem oziru že včeraj podrl vse mostove in izjavil, da se Vukičevič zelo vara, če misli, da bo po 11. septembru še na vladi Pripovedovanje g. Vukičeviča, da je samo pretnja volilcem, ki pa ga bodo 11. septembra kljub temu vrgli. Bolj jasno druga vladna stranka pač ni mogla govoriti. Koalicija je odpovedana in zaupanje g. Vukičeviču preklicano. G. Vukičevič je sicer pred okrajnimi glavarji v Primorju ponovil, da se on ne namerava umakniti. To mu verjamemo prav radi, a stranka, ki bo močnejša od njega, ga je že sedaj zavrgla in ne bo spraševala, kaj on namerava ali ne namerava. Proti g. Vukičeviču so demokrati obeh kril, so pašičevci, zemjfioradniki, radičevci, t. j. preko 220 poslancev. Pa tudi ostali niso zanj vneti, razen naše SLS. Na vseh straneh se čuti, da je zveza z SLS vladi precej otežila stališče. Zbližala je demokrate in alarmirala vse, ki nočejo ponovitve državnopravnih bojev na škodo gospodarskega dela, zdaj pa bo še v zunanji politiki radi nepremišljenih Koroščevih izjav prišlo do težav. G. Korošec namreč nastopa točno tako bombastično, kakor svojčas Radič. Rad bi se našopiril s pavovim perjem iz zunanje politike, da zakrije svoj popolni polom v notranji politiki. Smolo pa ima, da se vse izve, kar mu tako nepremišljeno uide. V Ptuju je pripovedoval, kako je reševal državo v Budimpešti in kaj vse je opravil v Sofiji, kar da je imelo za posledico sestanek našega kralja z bolgarskim kraljem. Če bi bilo tudi vse to res, je stvar zunanjega ministra, da odloči; kaj se o tem lahko pove. gospod doktor Korošec pa pove še več nego ve. Zato so zdaj prišli zanj zelo hladni curki. Službeno namreč izjavljajo, da je bil izlet g. Korošca v Pe-što brez političnega pomena in le razgovor privatne narave z madžarskimi somišljeniki SLS, s tamošnjimi klerikalci. Tudi trditev o sestanku jugoslo-venskega kralja z bolgarskim naši službeni krogi ostro demantirajo in gospod Korošec je dobil opomin, naj ne posnema g. Radiča. Sofijska pot g. Korošca pa prihaja v luč. ki zna postati zelo mučna za razvoj nadaljnih odnošajev naše države do Bolgarske. Ze danes se lahko reče — in samo ozir na obči državni interes nas zadržuje to javno še bolj razlagati — da je potovanje gospoda Korošca mnogo pokvarilo in da bo treba precej truda, da se popravi, kar je on v Sofiji za vozil. Položaj g. Vukičeviča se z blejskim paktom ni zboljšal, kakor je morda pričakoval, ampak je par tednov te nenaravne zveze pokazalo, da se je samo poslabšal. Kakor svojčas govore g. Radiča, tako čitajo radikalni ministri zdaj govore dr. Korošca z velikim strahom, da zopet kaj ne pokvari. Dočim radikalni volilci vsak dan bolj odločno obsojajo pakt s skupino gospoda Korošca, je doma klerikalni tabor razcepljen. Eni slepo slede vatikanskemu pozivu in odobravajo vse, kar bi moglo dovesti do sodelovanja na vladi, drugi pa razmišljajo, kam pojde SLS brez programa in brez zastave. Vse preizkušene parole je SLS zavrgla, razkrila pa svoje bistvo, svoje sovraštvo do naprednih ljudi in svojo blazno strast po vladni moči brez ozira na socijalne in gospodarske potreb Slovencev. Vodilna klika je zadovoljna, a širši sloji čutijo, da so prodani in zapuščeni. Nazadnje si g. Vukičevič steče še posebno zaslugo za Slovence, da potegne s seboj v brezdno tudi našo SLS po starem pravilu: Če slepec slepca vodi.. Preganjanje zemljoradniške stranke Sarajevo, 24. avgusta, n. Včeraj je bil aretiran zemljoradniški kandidat dr. Miloš Tupanjanin, danes pa sta bila aretirana še dva njegova brata in 12 seljakov zemlje radnikov. katere je žandarmerija odvedla v Gračanico. Odmevi političnih govorov v Beogradu Vedno jasneje se obeležuje enotna linija demokratov vseh grup« Demokratska stranka v ljuti borbi proti radikalom. — Radiče-ve šanse se presojajo pesimistično proti radikalom. Tudi tu da sta Davidovič in Marinkovič solidarna. Današnja »Pravda« objavlja izjavo vladinovca, ki je rekel: »Borba se je pričela. Doslej to še ni bila prava borba. Doslej je šlo samo za kandidature. Borbo je napovedal Velja Vukičevič. Demokrati se odgovorili, da jo sprejemajo. Tako razumemo velikobečkere. čkj govor dr. Voje Marinkoviča. Bilo bi čudno in absurdno, ako bi predpostavljali, da bodo demokrati čakali prekrižanih rok. Mi vemo. da so močni med narodom in da bodo topot tako borbeni kot mi. Obveščeni smo, da bo Ljuba Davidovič šel preko vseh dosedanjih obzirov in da nas bo 6. septembra strastno napadel. Govori se, da je samo zategadelj odložil svoj končni odgovor Velji Vukičeviču, da bi s takim govorom seda^, ko imamo še 14 dni do volitev ne izzval po nepotrebnem trenj v vladi.« S precejšnjim interesom zasledujejo politični krogi vesti o težavah, ki Jih ima Radič skoraj povsod. Nlegovi shodi v Bosni so zelo slabo obiskani, v Sloveniji so njegove šanse propadle, > na Hrvatskem mu grozi velika abstinenca. Snoči so radičevci priredili tudj v Beogradu volilni sestanek, na katerem pa je prišlo do burnega spopada z delavci. Beograd, 24. avgusta p. Politično zatišje tudi danes niso prekinili nobeni važnejši dogodki. G. Vukičevič je na potu v Bihač, Davidovič v Južni Srbiji, Pribičevič v Ba-natu, Spaho v Bosni, Marinkovič v Poža-revcu, Trifkovič v Tesliču. Od povsod odmevajo govori politiCnih šefov, ki jih javnost s tem večjo pažnjo zasleduje, ker iz njih izvaja prilično točne sklepe na razvoj bodočih političnih dogodkov. Predvsem se opaža, kako se izjave demokratskih voditeljev po vsebini in po programu vedno bolj druge drugi približujejo, kar se smatra za dokaz dejanskega soglasja med nji. mi, glede politike in taktike po volitvah. V tem oziru je posebno karakteristično, da sta snoči Davidovič v Skoplju in Pribičevič v Bečkereku zavračala Vukičeviča s skoraj istimi besedami. S tem da je Davidovič v naj energične jšem in naj odločnejšem tonu postavil na laž min. predsednika, ki podobno kakor dr. Korošec govori, da bo ostal tudi po 11. septembru na krmilu, je definitivno razbita kombinacija, ki m. dr. tvori tudi podlago tkzv. blejskega pakta. Sedaj je gotovo, da sta Korošec in Vukičevič, ki sama ne bosta razpolagala niti z 80 mandati, zidala svoje gradove na pesek. V krogih Vukioevičevih pristašev je zavladala skrajna nervoznost. Oni smatrajo, da se Je DS odlofila za najostrejšo borbo Definitivna odpoved DS s. Vukičeviču «Po 11. septembru bo g. Vukičevič pobral šila in kopita«, napoveduje g. Davidovič. — Pribičevič najavlja ujedinjenje demokracije, ki bo prevzela vodstvo države to rekel, čim dalje bolj prav. G. predsednik vlade se moti, ako misli, da bo ostal na vladi tudi po 11. septembru. Silno se vara. On bi ostal na vladi samo, ako bi dobil 11. septembra večino. Če je ne bo, boga mi, i poleg njegove najbolj vroče želje bo moral pobrati šila in kopita. 11. septembra bosta oba ustavna iaktorja rekla, kdo ima pravo, da sestavi vlado. Večino bo dobila demokracija. Ker pa g. predsednik ni član demokrat zajednice in tudi mi ne želimo, da postane, se mu ne bo mogla izpolniti želja, da še dalje ostane ministrski predsednik. Na zboru v Bečkereku je izjavil sinoči g. Pribičevič: Dne 11. septembra bomo strmoglavili nasilniško vladavino, ki jo predstavlja g. Vukičevič. Mi hočemo, da v naši državi zavlada demokracija, mi hočemo, da se vsa demokracija v naši domovini zedini v silo, ki bo sposobna, da zagospodari. Ako g. Vukičevič meni, da so Davidovič, Trifkovič in Pribičevič generali brez vojske, potem mu jaz odgovarjam, da Davidovič, Trifkovič in Pribičevič predstavljajo tri četrtine te države. Gospod Vukičevič pa ne samo, da ni noben general, temveč bi ga mi niti kot prostega vojaka ne bi vzeli. On pravi, da čisti radikalno stranko, pa ima med svojimi radikalskimi ministri tri, ki so javno označeni kot korupcijonistL Gospod Vukičevič na to strašno obtožbo molči, pač pa z vso vnemo podpira kandidaturo arhangelja čistoče Laze Markoviča . . . Beograd, 24. avgusta, p. Na svojih ponesrečenih shodih v Liki je skušal g. Vukičevič rešiti situacijo na ta način, da je pri vsaki priliki povdarjal, kako trdna je njegova vlada in da bo ostala tudi po 11. septembru na krmilu. Včeraj je v polemiki s Pribičevičein na sestanku v Udbini g. Vukičevič celo izjavil, da bo moralo priti še polno 11. septembrov, predno bo on odstopil, češ sedanja radikalsko demokratska koalicija bo dobila sigurno večino, ki jo bodo še pojačali slovenski klerikalci. Te trditve g. Vukičeviča so končno izzvale g. Davidoviča popolnoma iz rezerve. Na včerajšnjem zboru v Skoplju je predvsem odločno zavrnil Vukiče-vičeve trditve o nesoglasjih v demokratskem glavnem odboru in njegovo izjavo, da so Davidovič, Pribičevič in Trifkovič generali brez vojske. Davidovič je povdaril: G. Vukičevič naj ne govori. Jaz sem glede našega glavnega odbora tako siguren, kakor glede samega sebe. Kar se pa tiče generalov, pravim le to: gospodin Velja bi bil presrečen, ko bi imel četrtino one vojske, ki jo imam samo jaz. On bi niti ne bil izvoljen, ako bi ne bil predsednik vlade. Naj si g. Vukičevic ne ustvarja, da ga jaz napadam. Stvar je zelo pripro-sta: on dela, kakor ne bi smel, a jaz konstatiram, da to ne gre tako. Nekoč je nekdo rekel, da se bodo ministri šele takrat zavedali svoje odgovornosti, kadar bo postavljena v njihovo sobo s slamo nagačena koža ministra. To je izgledalo pretirano, toda prijatelji današnje prilike dajejo demagogu, ki je Madžarski kmetje proti Rothermereu Madžarska narodna manjšina v ČSR odklanja plačano akcijo angleškega lorda Bratislava, 24. avgusta, d Tu se je vrši« lo veliko protestno zborovanje Zveze ma« džarskih poljedelcev. Na zborovanju je bi« k sprejeta resolucija, v kateri odločno pro« džare na Slovaškem raznarodiL Izjavljamo pred vsem svetom, končuje resolucija, da uživa madžarska narodna manjšina v Češkoslovaški v vsalefem pogle« testirajo proti akciji lorda Rothermerea, ki du več pravic, kot pa so jih kdaj poprej ograža solidarnost narodov češkoslovaške republike in ki predvsem škoduje intere« som madžarskih poljedelcev na Slovaškem. Resolucija naglaša, da uživajo Madžari v češkoslovaški republiki popolno nacijo« nalno, jezikovno in versko svobodo. Tudi s strani državne uprave ni nihče omejeval madžarske kulture in madžarske jezikovne izobrazbe. Nihče ni niti poskušal, da bi Ma? uživale poedine narodnosti v nekdanji Ma« džarski in kot jih uživa madžarsko ljud« stvo pod današnjim madžarskim režimom. Akcija lorda Rothermerea je naperjena le proti interesom madžarske narodne manjši« ne na Češkoslovaškem. Madžari na Slova« škem so trdno uverjeni, da je lord Rother« mere plačan agent madžarskih veleposest« nikov. -ŽS- Kralj Boris posetil predsednika Doumerguea VersaiUes, 24. avgusta, (pa.) Semkaj je prispel iz Senlisa bolgarski kralj Boris. Popoldne je odpotoval v RambouiUet, kjer je obiskal predsednika republike Doumer« guea. Prihod Cena bega v Beograd Beograd, 24. avgusta, r. Jutri prispe v Beograd albanski poslanik na našem dvo« ru Cena beg. Naš poslanik v Albaniji je že dospel v Tirano. S tem bo do kraja li* kvidiran spor, ki je svoj čas povzroča to» likp prahu. Medparlamentarna konferenca Pariz, 24. avgusta, (be.) Semkij je prispe« lo 40 nemških poslancev pod vodstvom Eredsednika nemškega državnega zbora dr. obeja, da se udeleže medparlamentame konference. Ustanovitev grškega fašizma Atene, 24. avgusta, (be.) Včeraj se je vt« šilo ustanovno zborovanje grških fašistov. Organizirani bodo popolnoma po italijan« skem vzorcu, za razliko od italijanskih fa« šistov pa bodo nosili mesto omih, rumene srajce. Atene, 24. avgusta, s. Zbornica je s 159 proti 16 glasovom izrekla vladi zaupnico. Dva poslanca sta se vzdržala glasovanja (stranka Caldarisa). Povratek naših letalcev iz Švice Beograd, 24. avgusta, p. Iz Curiha je do« spela brzojavka, da se jutri vrnejo od tam naši avijatiki. Naša delegacija je dosegla odličen uspeh in je bila edina, ki ni imela nobene nesreče. Samo naša delegacija se vrača kompletna. Kapetan naše vojske Gra« dišnik je za svoj smeli oolet preko Alp dobil posebno nagrado. Nova ponižanja in novi udarci Fašistična oblast v Postojni je dala odstraniti spomenik pesnika Vilharja. — Razpust tržaškega telovadnega društva. — Nenaden Mussolinijev prihod v Trst Postojna, 24. avgusta (tr.) Tukajšnje oblasti so dale včeraj demolirati Vil-harjev spomenik, ki so ga prenesli na staro pokopališče za cerkvijo. Razpustu slovenskih kulturnih društev in športnih organizacij na Primorskem je sedaj sledil še sramotnejši čin. Italijanski fašistični nestrpneži so odstranili Vilharjev spomenik z reprezentativnega trga, hoteč na ta način Izbrisati vidno znamenje slovenske kulture na skraini postojanki fašistične Italije. Italijanski raznarodovalci se niso ustavili pred piieteto, ki jo vzbuja kulturni slovenski spomenik. Vilharjev spomenik, lepo umetniško delo, se je moral umakniti z javnega trga. Svoj pravi obraz so fašistične oblasti pokazale že pred leti. ko so dovolile, da so Vilharjev spomenik »neznanci« v temni noči oskrunili in pomazali. 2e tedaj je bila ta oskrumba tudi italijanskim oblastem preveč in so drugi dan odredile, da je bil spomenik osnažen. Topot ne moremo pričakovati, da bi italijanske oblasti upoštevalo kulturne spomenike in da bi obzirno postopale z našim narodom in z njegovim pijetet- aim čustvovanjem s »svojimi velikimi ljudmi in rojaki. Iz Trsta prihaja vest, da je tjakaj prispel min. predsednk Mussolini, ki bo nemara prihodnje dni posetil Postojno, da jo vidi popolnoma »italijansko«. Kako bi neki vplivalo, da Mussolini prispe na glavni trg v Postojno in opazi spomenik slovenske narodnosti in kulturnosti. ko mu pa fašistični tajniki venomer poročajo, kako napreduje raznarodovanje in kako je vzhodna meja že popolnoma »italijanska«. Trst, 24. avgusta 1. Danes je bilo pri Sv. Ivanu razpuščeno Telovadno društvo Sokol, ki je bilo včlanjeno v raz-puščeni Zvezi telovadnih društev v Trstu. Trst, 24. avgusta o. Z jahto »Giulia-na«, katero spremljajo rušilec »Fran-cesco Nullo«, ena torpedovka in ena manjša ladja, je danes ob 14,30 prispel semkaj min. predsednik Mussolini. Jahta se je usidrala kakih 100 m od brega pred trgom Unita. Mussolinijev prihod ni bil najavljen in ga je pričakovalo le majhno število prebivalstva. Revolucionarni pojavi v Parizu Delavske množice so očividno pod vplivom komunistične in-ternacijonale vprizorile krvave demonstracije proti justifikaciji Sacca in * Vanzettija. — Številne žrtve. — Napadi na Američane. — Protiameriške demonstracije tudi v drugih francoskih mestih Pariz, 24. avgusta (d-pa-s). Kljub policijski prepovedi so se vršile sinoči velike demonstracije radi justifikacije Sacca in Vanzettija. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo, pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. Ob 9. so se valile iz predmestij proti centru velike množice delavstva. Policija jim ie skušala zabraniti dostop, vendar pa je bila proti velikanskim množicam brez moči. Demonstranti so vdrli v kavarne, pretepli goste in izropali več trgovin. Končno je policija rabila orožje. Šele, ko je nastopila republikanska garda, se je posrečilo razgnati množice. Proti polnoči so zavzele demonstracije nevarne dimenzije. Manifestanti so na bul-variu Sevastopol razbili in oropali več trgovin in zgradili barikade iz kamenja, dreves, vreč cementa, vozov in drugega ma-teriiala. Končno ie z vso energijo nastopila •policija, kateri se je posrečilo izprazniti teren. Demonstranti so na trgu Clichi feru-vali drevesa, jih položili preko ceste in razbili več kočij in polno oken. Množica je skušala prodreti policijski kordon, ki je varovaJ v ulici Champs Elysees dostop k ameriškemu poslaništvu. Policiji se je posrečilo razgnati demonstrante, ki so udrliv sosedne ulice, razbijali kavarne ter napadali goste in pasante. Med demonstranti in napadenimi se je razvila revolverska bitka, ki je ostala k sreči brez posledic. Manifestanti so razbili več izložbenih oken. Aretiranih je bilo 200 oseb. Ranjenih je 40 policistov. Notranji minister Sarraut izjavlja v »M a t i n y«: Včerajšnji večer je bil vroč, vendar pa se je policija obnesla. Revolu-cijonaTji naj vedo, da jim ne pristoja kaznovanje in da te pravice nikoli ne bodo imeli. Policijski prefekt Ghiette je izjavil, da uporniki niti trenotno niso zagospodovali nad ulico. Plenitve in čini vandalizma so delo zapeljanih elementov in navadnih zločincev. Z aretiranimi plenilci se ne bo postopalo milo. Policijski prefekt ugotavlja, da so se izjalovile namere agitatorjev in da je policija obvladala položaj. Nadalje poudarja, dia je pri nemirih sodelovallo mnogo inozemskih elementov, ki jih bo treba izgnati. Listi naglašajo: Kakršnakoli čustva navdajajo človeka zaradi justifikacije Sacca in Vanzettija, vendar ni nobenega opravi- čila, pomagati boljševizmu ter žaliti ameriški narod. Pariz, 24. avgusta (be). Pri današnjih nemirih je bilo 100 oseb ranjenih, med njimi 11 težko. Množica je demolirala več kavarn. Največjo škodo so pretrpela zabavišča na Montmartru, v katera zahajajo v velikem številu Američani. Poškodovan je tudi znameniti Moulin Rouge. Množica je napadala hotele in izropala ameriške .trgovine. Več privatnih motorjev je bilo uničenih. Iz kavarne Tortoni je oddal na demonstrante nekdo dva strela iz revolverja. Razijučeni demonstranti so udrii v kavarno in jo popolnoma demolirali. Dva največja društva rezervistov sta odklonila sodelovanje pri sprejemu ameriških legijonarjev. Bojkot ameriških filmov in blaga narašča po vsej Franciji. V Roue-nu, v Toulouse, v Bordeauxu, v Marseille-su in v Casablanci so se vršile velike demonstracije. Pariz, 24. avgusta (s-pa). V Rouenu je policija na konjih nastopila proti demonstrantom. Trije policisti so bili ranjeni. Več oseb je aretiranih. V Toulousejo so levičarski socijalisti, večinoma Italijani in Spanci, vdrli v kino, kjer se je predvajal ameriški film. Ko je hotela policija izprazniti dvorano, je bilo 12 policistov ranjenih. Konfederacija dela v Lyonu je priredila protestno manifestacijo proti eksekuciji Sacca in Vanzettija. Po shodu se je vršila demonstracija, tekom katere je prišlo do pretepa med manifestanti, komunisti in anarhisti. Nastopila je policija, ki je demonstrante razgnala. Pariz, 24. avgusta s. Pri včerajšnjih spopadih je bilo več meščanskih in celo levičarskih novinarjev pri izvrševanju svojega poklica ranjenih. Skupina domonstrantov je odšla pred poslopje novinarskega udru-ženja, kjer so vzklikali proti novinarjem ter ubili nekaj šip. Pariz, 24. avgusta (pa.) Narodna bojevniška zveza je izdala komunike, v katerem poziva tovariše, naj pomislijo, da so se Američani borili za svobodo Francije. Zveza upa, v imenu 400.000 članov, da bo francoska vlada povodom sprejema ameriških legijonarjev znala varovati mir in red in da bo izgnala vse tuje nemirne elemente. Posledice bostonske tragedije Vanzetti je nameraval izvršiti samomor. — Pepel obeh justifi-cirancev se prepelje v Evropo. - Nemiri v Angliji, na Nizozemskem in v Nemčiji. — Neuspela papeževa intervencija Boston, 24. avgusta, (lo.) Več organizacij predlaga konferenco v Newyorku, ki naj dokaže nedolžnost Sacca in Vanzettija. O po- grebu usmrčenih ni bilo določeno še nič pozitivnega. Trupli bodo zažgali v kramatoriju v Bostonu v nedeljo, nakar bo njujin pepel prepeljan v Newyork, London, Pariz, Berlin in v druga mesta in naposled v Italijo. Washington. 24. avgusta, r. Naknadno se izve, da se je Vanzetti poskušal v četrtek obesiti. Bil pa je tako slab, da je padel s stola. Ropot je opozoril stražo, ki je prišla v celico in preprečila samomor. Chieago, 24. avgusta, (be.) Danes dopoldne je eksplodirala v italianskem predmestju bomba, ki je demolirala pet hiš. Tri osebe so bile ubite, več pa težko ranjenih. Asuneion, 24. avgusta, (be.) V mestu je izbruhnila splošna stavka v protest proti eksekuciji Sacca in Vanzettija. Trgovine so zaprte in listi ne izhajajo. London. 24. avgusta. (Io.) Po velikanskem shodu, ki je trajal štiri ure v protest proti eksekuciji Sacca in Vanzettija, so izbruhnili v bližini Marbbearcaha nemiri, ' Amsterdam, 28. avgusta, s. Na glavnem trgu pred kraljevim gradom je prišlo snoči po manifestaciji za Sacca in Vanzettija do spopadov med demonstranti, med katerimi je bilo največ mladeničev, in med policijo, ki je rabila sablje in pendreke. Več oseb je bilo ranjenih. Vojaška policija je v pripravljenosti. Vojaška posadka je ojačena. Do incidentov je prišlo tudi v Rotterdamu in v Haagu. V Rotterdamu je morala policija rabiti orožje. Lipske, 24. avgusta, (be.) V spopadu me policijo in demonstranti je bila ena oseh ubita, trije policisti pa ranjeni. Rim, 24. avgusta, (be.) Papež je odgov rU na brzojavko, ki jo je odposlal predsei nik katoliškega društva v imenu Sacca na stopno: Sveti Oče je vaš« brzojavko sprejel In je na merodajnih mestih storil r»e, kuje bilo mogoče in je prosil Boga ia nad&ljno pomoč. Kongres narodnih manjšin V Ženevi se vrši tretji kongres narodnih manjšin. Da je to že tretja prireditev te vrste, priča, da se je z institucijo manjšinskih kongresov uvedla v življenje stvar, ki je v visoki meri nele življenja sposobna, marveč tmfi življenja potrebna. Zaščita pravic narodnih manjšin je postala eden najaktualnejših modernih problemov našega kontinenta. Ta fakt se mora predvsem konsta-tirati o priliki tretjega ženevskega zborovanja zastopnikov onih narodnostnih skupin, katerim nova ureditev Evrope ni dala možnosti, da bi ostali v obsegu rodnih nacijonalnih držav. Ze ta kon-statacija sama je važna in bik) bi zelo napačno, če bi si kdo pred njo zakrival oči. V njej je izražen eo del pojava, da je postala narodna ideja eden najzma-govitejših gibal javnega življenja Evrope v zadnjih desetletjih. Narodno , vprašanje se ie rešilo z ustanovitvijo narodnih držav, toda poleg neštetih dobrih posledic je ustvarila ta rešitev tudi neprijetne stvari — zakaj ne bi tega priznali v polni meri — je ustvarila tudi narodne manjšine. Nekateri trdijo, da je od rešitve manjšinskega problema odvisen bodoči mir Evrope, to se pravi, od tega, kako usodo bodo imele zanaprej manjšine v posameznih državah. Nekatere manjšine imajo po mednarodnih pogodbah zajamčen minimum nacijonalnih pravic. a druge tega nimajo. Toda v tem niso še poglavitne težkoče za reševanje proMema manjšinske zaščite, težave segajo mnogo globlje. Po večini gledajo obstoječe države dandanes s precejšnjo skepšo na manjšinsko gibanje. Skepsa je umljiva. Prvič ima vsaka država težnjo razširiti svoj državni narod na škodo manjšin, ker smatra manjšine za tuj ali celo sovražen, gotovo pa opasen element; v tem pogledu težko najdemo izjeme v Evropi. izvzeti moramo samo sovjetsko Rusijo, ki je rešila narodni problem na svoj posebni, zelo radikalni način. Da se izognejo nezaupnosti držav, morajo manjšine po svojih predstaviteljih nastopati zelo previdno in predvsem na-glašati brezpogojno lojalnost napram državam, v katerih okviru se nahajajo. Tej lojalnosti ni mogoče verjeti povsod. Ce Nemčija tolikokrat namiguje ali celo neprikrito izjavlja, da svojih vzhodnih meja ne priznava za stalno, je samo ob sebi umljivo, da ima obstoj nemške manjšine v obmejnem poljskem ozemlju prav poseben, zelo dalekosežen pomen in da je zaščita njih manjšinskega prava stvar prav opasne vrste. Slično velja o madžarskih manjšinah v sosednih državah, radi katerih zahtevajo v Budimpešti revizijo trianonske mirpvne pogodbe Dalje je važno, da nekatere države prav posebno forsirajo zaščito lastno-rodnih manjšin v sosednih državah, same pa drugim manjšinam ne dado take zaščite. Poljski listi n. pr. kažejo te dni na fakt, da predstavljajo Nemci v poljski Šleziji manjšino 280.000 ljudi, kjer ima 28.000 otrok posečati nemške šole, istočasno pa ima nad 500.000 Poljakov v nemški Šleziji samo 600 otrok v poljskih šolah. Isto kričeče nesorazmerje so razkrili češki listi o slovaški manjšini na Madžarskem, ki šteje po uradnih budimpeštanskih podatkih 141.000 ljudi, to je sedemkrat toliko kot nemška manjšina na Estonskem, katere kulturna avtonomija je postala osnova za program manjšinske zaščite, kakor ga propagirajo manjšinski kongresi. Posebno važno je. kakor so naglasih češki listi, razlikovanje med pro-letarskimi manjšinami, kakor so na primer Slovaki na Madžarskem ali Slovenci na Koroškem, in kulturno, politično, socijalno in gospodarsko zrelimi ter dobro razvitimi manjšinami. Za ti dve različni skupini je potrebna povsem različna zaščita; to je vele-važna zadeva, ki je osobito naši Nemci nočejo razumeti. Dočim se je med manjšinskimi politiki ponekod že pojavila težnja, da se v praksi ta razlika upošteva, se je na primer v čeških listih pokazala zahteva, naj se manjšinski kongres zavzame tudi za tako-imenovane neorganizirane manjšine; take, kakor znano, manjšinska organizacija doslej odklanja. Cehi mislijo pri tem na Slovake v Madžarski, ki v Ženevi niso zastopani, ker pač nimajo svoje organizacije. Ali stvar se n. pr. s tem za nas takoj komplicira. če pomislimo. da bi takoj tudi makedon-stvujušči postali »zastopniki« našega juga in se s Hasanom Prištincem pojavili na kongresu ter «reprezentiraH», oziroma se dali po drugih zastopati. Upajmo, da bo manjšinski kongres sedaj in v bodoče našel poti mimo teh in drugih neštetih ovir in vršil svoje delo v prospeh kulture in pomirjeuja med narodi, ne pa v povečanje obče napetosti in nemira. * Ženeva, 24. avgusta, ds. Kongres narodnih manjšin je razpravljal včeraj o vprašanju državne suverenitete in prava narodnih manjšin. Zastopnik letiških Zidov Lasersohn je podal o tem obširno poročilo, v katerem je naglasil. da današnje pojmovanje državne suverenitete nikakor več ne odgovarja razvoju manjšinskega prava in mednarodnega sodelovanja. Z njim je soglašal tudi zastopnik poljske in katalonske narodne manjšine. Danes je kongres končal razpravo o državni snvereniteti in o pravicah narodnih manjšin. Nato je kongres z velikim interesom vzel na znanje poročilo tajnSca dr. Amenda o vprašanju ograženja evropskega miru po nacijo- nalni nestrpnosti. Njegova izvajanja so pokazala težave, s katerimi se morajo v nekaterih državah boriti narodne manjšinfe. Poročevalec je povdarjal, da pravica do pritožbe pri Društvu narodov v primera kršitve določb glede varstva narodnih manjšin pomeni postopanje. ki manjšinam več škoduje nego koristi. Na drugi strani pa so v nekaterih državah očitna stremljenja po raznarodovanju manjšin resna nevarnost za mir v Evropi. Končno je dr. Amende toplo apeliral na Društvo narodov, naj vendarle enkrat prične sistematično reševati manjšinski problem. da, ne v kulturnem pomenu, temveč oa strada kruha, krompirja... Cez slavo zadolženi so danes celo tisti, ki jim je sreča mila, da imajo kak postranski zaslužek. Kmalu bo za državnega na-itavljenca sramota, če bo izjavil, da nima dolgov. Res je, da so v splošnem nekoifto padle cene žhijenskim potrebščinam, a zato so se strahovito zvišale stanarine. Pred kratkim še so listi odmevali obupnih klicev uTadništva. Danes uradnflci molče. Deloma je ta molk povzročil strah pred krivičnimi redukcijami, predčasnimi upokojitvami in tem sledečemu večmesečnemu aH celoletnemu čakanju na pokojnino, a glavni vzrok je dejstvo, da je danes činov, ništvo končno v položaju, v katerem so ga želele videti reakcijonarne vladajoče partije. Danes ie uradništvo namreč že v zadnjih zdihijajih, ko ne more več niti vpiti... Za 1. november se javnemu nameščencu obeta nova mizerija. Ne maram debatirati o umestnosti ali neumestnosti ukmjenja stanovanjskega zakona, poudariti hočem le dejstvo, da 1. novembra 95% državnega uslužbenstva ne bo zmoglo stanarine, ako ostane pri sedanjih prejemkih. Težko obremenjujejo žepe državnega uslužbenstva mnogoštevilne kulturne in družabne prireditve. Ni mi simpatičen predlog, da bojkotira državno činovništvo te prireditve, saj se s tem reže v lastno meso, toda prišlo bo samo od sebe, da bo uradnik, ki pri nas predstavlja velik del uradne inteligence, izločen iz kulturnega sodelovanja, ker za to ne bo imel več niti denarja na razpolago: ogromna opasnost za ves naš kulturni razvoj. Čemu vse te lamentacije: saj se vlada ne zmeni za nje, bo rekel kdo. Res je, vlada se ne zmeni niti za naše prmejdušarje, niti za naše obupne klice, ker ve, da smo ponižni hlapci, brez vsake prave organizacije, razcepljeni in razdeljeni. Ko se je pred tedni pojavila ideia stanovske uradniške kandidature, kdo jo je mogel vzeti za resno? Saj se je takoj videlo, da se za to idejo skriva taktična špekulacija gotove stranke, ki je misiila, da bo rešila ljubljanski mandat s tem, da nažene napredno uradništvo v brezupno lastno kandidaturo ali pa da postavi za uradniškega stanovskega kandidata svojega človeka. S tem pa nikakor nočem reči, da so oni uradniki, ki so se ogrevali za stanovsko kandidaturo, zavestno opravljali posel Ha tuji račun; nasprotno smatram, da je bila njihova namera poštena in priznavam, da sem sam v načelu pristaš stanovske kandidature. Verujem, da bo še prišel čas, ko bo mogoče o tej stvari resnejše govoriti Zaenkrat stoji dejstvo, da svojega uradniškega stanovskega, kandidata nismo mogli postaviti. Sedaj stojimo pred vprašanjem, kateremu strankarskemu kandidatu naj izročimo svoje zaupanje in svoje glasove. Abstinirati se, to more uradniku v današnjih prilikah nasvetovatj le sovražnik. SLS nas vabi med svoje voliice. Res ie, SLS nam rada kaže prijazno lice — zlasti pred volitvami. Nočem vzbujati spominov na njen nekdanji »uradnflc le žre«, verjamem, da ie v njenih vrstah mnogo mož, ki danes drugače mislijo, toda dejstvo je, da SLS doslej za uradnika ni še nič storila, odnosno, da je baš povodom zadnjega finančnega zakona pomagala še poslabšati njegovo mizerno stanje. Na drugi strani pa mora priznati vsak pošten človek, da so na, s katerim hočejo klerikalni agitatorji strašiti.'Pri tem SLS nič ne moti, da je gosp. Belovskv kristjan in gotovo boljši, kakor marsikak klerikalni svečenik, ki v Beogradu tolče koruzo. Klerikalce pri tej verski gonji prav nič ne moti, da je dr. Korošec napravil s pravoslavnim gosp. Vukičevičem blejski pakt, po katerem naj bi SLS likvidirala ter 6e potopila v pravoslavni in velesrbski radikali i L Predvčerajšnjim so se vozili trije župniki pri Trebnjem, pa so se med seboj menili, da proti gosp. Belovskemu nimajo nobenega drugega , kakor da vržejo zadnji čas pred volitvami med voliice novomeškega okraja, da je gosp. Belovsky — sovražnik katoliške vere. Ti gospodje so menda že pozabili. da je pred leti katoliške Orle pozdravljal pravoslavni minister Velizar Jau-kovič in da so gospodje klerikalci takrat polagali silno veliko važnost na njegov pravoslavni blagoslov. Trboveljski dogodki so tSlovencu> najljubši demagoški trik, » katerim venomer uganja demagogijo, čeprav je resnica ta, da je bil za časa trboveljskih dogodkov veliki župan eksponent SLS dr. Šporn. Pozneje so imeli klerikalci bodisi v opoziciji, bodisi v vladi dovolj časa, da preiščejo trboveljske dogodke ter jih do kraja razčistijo, ako smatrajo, da se to še ni zgodilo. Danes pa smo prišli tako daleč, da SLS in ž njo veneo» ne moreta prav ničesar pozitivnega trditi o trboveljskih dogodkih, kar bi v najmanjši meri obremenjevalo SDS. Pač pa je res, da sta uganjala SLS in piše to utelešeni ideji jugoslovanskega gibanja>, o toelokupnem jugoslovanskem narodu» in piše celo, da je dr. Korošec v Ptuju govoril cjugoslovanski javnosti*. Klerikalni pristaši na deželi se že vprašujejo, ali je to mogoče, da je dT. Korošec zapustil slovensko stališče in da govori že o jugoslovanski javnosti, to je torej javnost od Triglava do Vardarja. Morda bo tudi sam dr. Korošec v kratkem govoril zopet o jugoslovanskem narodu, kakor nekdaj, ko je odklanjal slovenske protokole v Narod, skupščini. Jugo6lovanstvo je torej pri SLS zopet na pohodu . . . Leta 1919. je bila prvič konjunktura za jugoslovanstvo SLS. Tedaj smo dobili mesto Katoliške tiskarne Jugoslovan, sko, mesto Katoliške bukvarne Jugoslovansko, mesto parlamentarnega kluba SLS Jugoslovanski klub. Sedaj se znova obeta pro-fit s klerikalnim jugoslovanstvom. Jugoslovanska konjunktura za SLS zopet raste . . - Madžarska krši mirovno pogodbo Ženeva, 24. avgusta, d. Poročilo konfe» renče veleposlanikov glede odprave voja« ške kontrole na Madžarskem ugotavlja med drugim celo vrsto kršitev določi trianon« ske mirovne pogodbe s strani Madžarske. Med drugim ugotavlja poročilo, da se vr« še velike nerednosti pri izpopolnjevanju oficirske zveze in da se vrši tudi rekruto« vanje ilegalnim potom. Službena doba ta« ko zvinih prostovoljnih vojakov znaša v smislu določb mirovne pogodbe 12 let, ugo« tovljeno pa je, da odpuščajo vojake pred potekom sezone, da ca ta način izvežbajo kar največ vojaškega naraščaja. Konferes« ca veleposlanikov opozarja na te nedo6tat« ke Društvo narodov ia zahteva primerne korake, da se Madžarska prisili k spoStova« nju mednarodnih pogodb. Konferenca ve« Ieposlaaikov je sporočila te ugotovitve v posebni noti tucfi madžarski vladi, ki Je odgovorila, da bo v bodoče pravilno po« stopala. Mednarodna novinarska konferenca Ženeva, 24. avgusta, d. Dane« ob 11. je bil« v reformacijski dvorani otvorjena med narodna novinarska konferenca, ki jo je sklicalo tajništvo Društva narodov. Kon* fereoce se udeležuje nad 100 delegatov svetovnega tiska. Med drugim se bo bavi= la konferenca tudi s prometnimi olajšava« mi za novinarje in z vprašanjem zaščite avtorskega prava novinarskih vesti Političen atentat v Varšavi Varšava, 24. avgusta. A V minuli noči je bil izvršen atentat na političnega agen« ta tajne policije Koltunskega. Komunisti so ga napadli v neki veži in oddali nanj tri strele. V brezupnem stanju so ga pre« peljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Ptujska afera drja. Korošca Mučna indign arija v merodajnih krogih nad zunanjepolitičnimi fantazijami voditelja SLS. — «G. Korošec grozi postati naš drugi Radič.» — Zemljoradniki proglašajo Korošca za obreko-valca in denuncijanta. — Vukičevič evi prijatelji se bojijo komplikacij Beograd, 24. avgusta p. Pomočnik ministra zunanjih del g. Stevo Paviovič objavlja v listih sledečo izjavo: »čudi me na osnovi čega je mogel g. Korošec v Ptuju govoriti o nekem sestanku med našim kraljem in bolgarskim kraljem Borisom. Ta vest ie popolnoma netočna m m! jo z naše strani najodločneje demantiramo.« Ministrski predsednik Vukičevič je v Otočcu v »Politiki« prečital Koroseeve pripovedke o kraljevem sestanku ia o pogajanjih z Madžarsko in Bolgarijo. Kakor javlja današnja »Politika«, je ocenil Korošče-va izvajanja s sledečim grenkim izrekom: »Ne vem, kakšen vrag ga je motil, da je tako govoril.« V političnih krogih se zatrjuje, da bodo Koroščeva zunanjepolitična izvajanja v Ptuju izzvala še razne komplikacije. Viadi so silno mučna in eden od prvib današnjih vladnih mož je v razgovoru z vašim do. pisnikom vzdihnil: »Pa, ta Korošec grozi postati naš drugi Radič in nam bo vse pokvaril.« V vladnih političnih krogih se trdi, da je dr. Koroščeva kidiskrecija pokvarila važne kombinacije io ga tako diskvalificirala, da je postal dvomljiv tudi njegov blejski pakf z Vukičevičem. Nocojšnje »Novosti« ugotavljajo, da vlada radi Korošče" vib izvajani v odgovornih krogih veliko nezadovoljstvo in da je pričakovati, da bo vse to imelo tudi zanj in za bodoče eventualne kombinacije z njim prav neugodne posledice. »N.vvosti« domnevajo, da bodo vsled tega morale sleditj nove avdijence na Bledu Minister zunanjih zadev dr. Marinkovič Je te dni odsoten. Kakor se iz ljegove okolice pripoveduje, je bil nad Koroščevim ekspozejem pe»-pleksen in do skrajnosti indigniran ter smatra, da bodo tudi z njegove strani po" trebni gotov! koraki. Njegov povratek iz PožaTevca se zato pričakuje z veliko radovednostjo. Današnji demanti njegovega pomočnika g. Pavlovida je bil, kakor se zatrjuje, Izdan na željo najmerodajoejše strani. Beograd, 24. avgusta p Dr. Korošec je v svojem govoru v Ptuju oklevetal poleg SDS tudi zemljoradniško stranko, očitajoč ji, da razpolaga z velikim novcem in je ko-rupcijonistiSna ter da je deloma komunistična. Kakor ..nano, je bil g. Korošec še do nedavnega v zelo prijateljskih odnoša-jih z voditelji te stranke. Njegov nepričakovani izpad je očividno posledica njegovega pakta z g. Vukičevičem. kateremu so zemljoradniki budi nasprotniki. Koroščeve izjave so vzbudile pri zemljoradnikih največje ogorčenje in danes objavljajo komunike, v katerem najodločneje zavračajo Koroščeve izpade ter jih označujejo kot or. dinarne klevete in kar se očitka komunizma tiče, kot proste denuncijacije, ki naj bi dale režimu argumentov, da s silo nastopi protj razvijajočemu se zemljoradniškemu pokretu v Srbiji. Komunike pravi med drugim: »Alarm trobi jezuit in advokat na novo skonstruirane »četrte partije«, Korošec, kateremu so pod pogojem njegovega Her-renhausa obljubili ministrski fotelj — po volitvah. Tendenca njegovega govora je jasna in prozorna. .0. Korošec je dolžan, da svoje trditve dokaže. Dolžan je, da pove, kje je to komunistično krilo v zemljc-radniški stranki in odkod ono dobiva denar. Ako tega povodom svoje drzne klevete ne pove, ostane najordinarneiši de-nuncijant In obrekovanf člani ZS bodo po" učili g. Korošca o tem, kaj je v našem de. strniranem političnem življenju dovoljeno in kaj ne. Nekdai in sedai Dragoceno priznanje «Slovenca*, kako je klerikalna stranka žrtvovala slovenske železničarje za «dnige ugodnosti* odelenja so s tem izgubili nad 1 milijon dinarjev. Vsled znižanih urnin so odpadli mesečni prejemki do pol milijona dinarjev. Pri strojnem odeieniu so bile reducirane premije za 30 '/•. O kaki prevedbi kronskih upokojencev ni ne duha ne sluha, čeprav Jih Je nekako 3000 in M letni plus kredit dosegal sauo neznatno vsotico 2.7 mil. dinarjev.. Železničarjem hi njihovim rodbinam so bile reducirane prevozne ugodnosti. Ta bilanca je tako kričeča, da ne potrebuje ncbenega nadaljnega komentarja. To so neizpodbitna dejstva, ki si iih pred-očujejo železničarji, da jasno vidijo, kako ogoljufani In prevarani so Mil od SLS. ko so za njene sleparske obljube metali kro. gilce v njene skrinjice. Kar pa se tiče svobode, ki ie bila pri nas pred leti. naj SLS raje molči. Zlasti železničarji niso še pozabili Zaloške ceste, ko je bil minister dr. Korošec in ko se je na tej cesti streljalo delavce kakor zajce. Klerikalnih rok se drži še danes delavska kri, ki za zavedno delavstvo nikdar ne more biti izbrisana. Včerajšnji »Slovenec« priobeuje neko okrožnico bivšega direktorja Državnih železnic dr. Borka iz 1. 1925, v kateri ljub. ijanska direkcija železnic obsoja beganje železničarjev z neosnovanimi in izmišljenimi hujskarijami. »Slovenec* bi rad iz te okrožnice koval zase politični kapital, pa piše: »Demokratska gospoda danes hujska v svojem časopisju proti SLS, ki je glasovala, da ne bi uničila drugih pridobitev za Slovenijo, za nepopolen proračun želez, niškega ministrstva ... Ali ne velja beseda g. direktorja (Borka) o prozornem hujskanju.'o potvarjanju resnice danes o demokratskih agitatorjih?« Predvsem smo hvaležni »Slovencu«, da je tako jasno priznal, da je SLS glasovala proti življenskim interesom železničarjev, »da ne bi uničila drugih pridobitev za Slovenijo.« Železničarji so torej bili za SLS predmet barantanja, železničarje je SLS zabarantala, da je dobila »druge ugodnosti«. Katere pa? Širokim slojem naroda Je naprtila SLS same nove nesreče, nove obremenitve, nove redukcije, nova zanemarjanja, podrla jim je velik del v težkih bojih izvojevanih pravic. Pridobila je pač ugodnosti za TPD, iz-vojevala ugodnosti za črnogorske prince, izdejstvovala uspehe za sebe, a te ugodnosti niso take, da bi se smelo zanje žrtvovati slovenske železničarje. Na vprašanje, če ne velja Borkova okrožnica tudi $e danes, moramo »Slovenca« že poučiti, da so razmere danes, L 1927., in pa razmere L 1925 bistveno drugačne. Pred dvema le. toma so se železničarji borili za nove pridobitve, za poboljšanje obstoječega stanja, danes pa Je — in to po usodepolni sokrlv. di SLS — vzeta železničarjem cela vrst« že pridobljenih pravic. Pred dvema letoma je okrožnica dr. Borka povdarjala, »da se ne da že obstoječih nedostatkov in trdot čez noč odstraniti.« G. Borko je bil torej še sam prepričan, da še pridejo reforme na boljše, kakor ie tedaj vse mislilo, da se boj ali manj hitro bližamo boljšim časom. Danes je vse razočarano. Beograjska ra. dikalija je uničila vse nade, zlasti državne nameščence pa pahnila v bedo. Pred par leti in zlasti, ko je prišla SDS na vlado, je moglo biti govora o tem. kako bi se moglo obstoječe težko stanje železničarjev popraviti, danes, ko čltamo posledice pogubnega kiero-radikatnega proračuna in Ha. zakona, se morajo na žalost boriti z vsemi silami, da očnvajo vsaj ono, kar so imeli, ker se jim tndi to hoče vzeti. _ Ako prevarani železničarji obtožujejo SLS in ji očitajo, kaj je zagrešila, potem to ni hujskarija, to je le prosta ugotovitev dejstev. Železničarji na svojem živem telesu čutijo vse strahote bilance klero-radikalskc-ga režima, ki jim je prinesel sledeče udarce: Ukfaijenie brezobrestnih posojil po že-leZoičarskero zakonu. Odklonitev zvišanja stanarine, čeprav Je bil ta ukrep osnovan v že sprejetem in veljavnem železničar-skem zakonu' Po 1. aprilu je bilo redncL ranih na stotine železniških delavcev In železničarjev v Sloveniji, brez odpravnine, brez odpovednega roka. Urnine so bile re. dncirane za 10 %. Aprila, maja In JtraiJa so delali preostali železničarskl delavci samo tretjino dni Samo delavci gradbenega Quo usque tandem..?! Ni nam ravno simpatičen ta, v zagrizenega aristokrata prekrščeni rimski plebe-jec, ki je z zgoraj omenjenimi besedami napadel Katilino in njegove pristaše v rimskem senatu. V srednjih šolah so nam slikali Cicerona le kot velikega patriota, a pozabili so nam povedati, da Je bil obenem tudi hud nasprotnik vsakega demokratičnega gibanja. Ni nam torej simpatičen, a rabili bi ga nujno v naši državi, da b! tudi našim jugo-slovenskim Katiiinam zabrusil v obraz: »Ouo usque tandem?*« in energično po-metel z raznimi velikimi 'n malimi političnimi ničlami. Vse, kar v naš državi še misli pošteno, se sprašuje: »Ouo usque tandem?!« »Tako ne gre naprej!« Je splošno mnenje vseh slojev, tudi tistih, ki so v prvih povojnih letih pomilovalno gledali na državnega na-stavljenca Kmalu si bomo namreč vsi enaki. Skrajno kritičen Je položaj slovenskega kmeta, ki ni bil še nikdar tako zadolžen kakor je danes. Dobesedno uničeni so kmetje v vinorodnih krajih, ki jih je obiskala toča in jim vzela zadnii up in možnost, da zlezejo iz dolgov. Obrt in trgovina hirata zaradi splošne gospodarske krize, katero povzroča poleg drugih čmiteljev mizerija uradništva In delavstva. Materielno stanje vseh slojev, razen uradništva, je bilo v prvib povojnih letih ugodno. Državni nastavljenci so po večini stradali že med vojno, prava mizerija se je pa za nje začela po končani vojni, ko ie verižnfštvo najbolj cvetelo. In danes? Državni nastavljenec je sicer pridobil na ugledu, ker tudi drugim slojem ni ravno z rožcami postlano, toda v materi-elnem ozira ie padel pod nivo koncesijoni-ranega berača, s to razliko, da nima koncesije za beračenje in mora razun tega svoje beraštvo prikrivati. Dandanes pa ie to prikrivanje že nemogoče. Državni nastavljenec danes faktično, dobesedno stra- Oton Župančičeva proslava na Vinici V soboto in nedeljo se je zbralo na Vinici lepo število belokranjskih in drugih slovenskih študentov. Spoznali smo ta lepi kotiček Belokrajine in pesnikove rojake, ki so že pri podoknic; njegovi materi | in razsvetljavi v soboto zvečer pokazali svojo ljubezen do njega. K akademiji v nedeljo popoldne se je zbralo tudi mnogo občinstva iz oddaljenejših krajev posebno Črnomaljcev in Hrvatov. Abitnrijent g. Oton Berkopec, ki ie proslavo izborno organiziral, je dovršeno deklamiral »Pesem mladine«, »Z vlakom« in »Dumo«. Nadučitelj v p. g. Fran Lovšin, znan; belokranjski kulturni delavec, je v lepem govoru pojasnil pesnikov pomen. Tudi deklamacije učiteljice gdč. Berte Lov-šinove (Kvartopirci) in dijakinj Volkice Šterkove (Belokranjska deklica) in Danice Malkučeve, kakor tudi pevske točke moškega kvarteta, mešanega zbora Ln predvsem zbora deklic pod vodstvom učitelja g. Kravosa so nas presenetile.- Nekaj lepih belokranjskih motivov, ki jih Je pesnik porabil, pa nam je pokazala živa slika (Kresnice, Sveti trije kralji, Zeleni Jurij, Predica). Med akademijo je izročila v imenu dijaštva gdč. Ada Vajdičeva pesnikovi materi lep šopek. Pri prosti zabavi, ki je trajala pozno v noč, so povzdignili razpoloženje črnomeljsiki tamburaši in novomeški dijaški kvartet Brzojavne pozdrave so poslali general Rudolf Maister. En_ gelbert Gangl, dr. Niko Zupanič in drugi. Imenovanja učiteljev na nova službena mesta Ministrstvo prosvete je z odlokom 22. avgusta št. 53.350 in 53.428 premestilo na podlagi čl. 71 uradniškega zakona naslednje učitelj e(-lce) na nova službena mesta: V ljubljanski oblasti Milico Škulj, učiteljico v Nevljah, v Tu-nice okraj Kamnik; Angelo Campa, učiteljico v Pečah, na Brdo, okraj Kamnik; Ivano Ambrožič-Oražem. učiteljico v Ribnici, v Dolenjo vas, okraj Krško; Edvina Clemen-teja, učitelja v Kočevski Reki, v Banjaloko, okraj Kočevje; Ivana Štafeta, učitelja v Bukovici, v Tržič, okraj Kranj; Štefanijo šmalc, učiteljico v Ribnici, v Št. Jernej, okraj Krško; Mileno Saksido, učiteljico v Čermošnjicah, v Cerklje, okraj Krško; Ano Peršič, učiteljico na Viču, v št. Janž, okraj Krško; Sašo Domfoka, učitelja na Mirni, v Bučko, okraj Krško; Franjo Dominko-Urek, učiteljico na Raki, v Bučko, oktaj Krško; Danico Logar-Lederhas, učiteljico v Zagorju ob Savi, v Trebelno, okraj Krško; Hed-viko Stojkovič, učiteljico v Hrušici. v Št Janž, okraj Krško; Marijo Paternoster, učiteljico v Ribnici, v Trbovlje, okraj La_ Smeh je zdravilo . ... za živce! 7 Ružene Jesenske (159) in cOblaki, Jarosl. Kvapila (155). Glasovalo je o 159 igrah 82 avtorjev. Za uprizoritev je večina priporočala drame Langra, Vrchliekega, Sramka in čapka, ki so se uprizorile že v drugih teatrih. Josip Leskovšek, rudar v Mežici, namestnik kandidata za volilni okraj Prevalje. Nove zgodbe o tihotapcih s saharinom Saharin v peči in dimniku. — Železničar tihotapec saharina. — Gostilničar in zaklad s pokopališča. Maribor, 34. avgusta V neki mariborski ulicj stanuje Pepca, ki je videti zelo pobužna, ker prihaja vsako jutro zarana v irančiškansko cerkev opravljat svojo versko dolžnost. Človek bi torej na prvi poglei verjel njeni gorečj pobož-nosti. Vendar pa prevelika pobožnost večkrat vzbudi pomisleke, posebno ker je v današnjih časih veliko takih, ki ne verujejo v pobožnost drugih, ker je večinoma samo hlinjena. zlast" če je dotičnik v skrbeh radi kakšnih del ktov. Tudi z našo Pepco je bilo tako. Finančna kontrola, ki vedno kaj išče in končno tudi najde, le pred kratkim pri Pepel preiskala stanovanje. Zaključek preiskave je v polni meri upravičil pomisleke napram preveliki pobo,žnosti. Preiskava je bila sicer zelo naporna, toda požrtvovalnost finančnih organov ie bila slednjič le poplačana. Po naključju so pogledali v dimnik in si tudi peč natančneje ogledali. In glej, iz dimnika so začeli vleči neke podolgovate zavitke. Že so mislili, da so salame, ko se je naenkrat izkazalo, da je saharin. Ravno tako so tudi iz peči izvlekli saharin. Pepci seveda ni bilo po volji, da je bilo njeno skrivališče odkrito. Toda sedaj se ne da nič več pomagati, temveč mora Pepca mimo pričakovati kazen. ★ V novinah se mnogo razpravlja o bednem stanju že'ezničarjev in o njihovih prejemkih. Mnogo je med njimi družinskih očetov. radi česar jih skrbi bližajoče se šolsko leto, in nato zima, ki bo kmalu pred durmi. Ker sc prejemki majhni, stremi vsak za postranskim zaslužkom, pa čeprav na kazniv način. Tudi železničar France je hotel na tak način priti do denarja, dasiravno ne živi v slabih gmotn:h razmerah, kakor mnogo drugih. Doma si je nabasal svojo torbo z živili, da bo imel kaj prigrizniti v službi, vmes pa je shrani! v torbo tudi precej saharina. Ker pa tudi najsrečnejšemu včasi spodleti, je tudi Francu tokrat spodletelo. Na poti v službo ga je dohitel finančni organ in ga povabil na stražnico. Tu so si natančno ogledali njegovo torbo in ceveda naleteli na saharin. Za saharin se je naš France zelo hitro pogodil. Samo malo ne- rad ga je izročil, ker ga je dal franko, vrh tega pa se bo moral še zagovarjati pred sodiščem. ★ Citateljem je gotovo še v spominu notica o nekem gostilničarju s Koroške ceste in o zakladu na pokopališču, kakor so to pred kratkim zabeležili listi. Finančni kontroli, ki se zanima za tega gostilničarja, se je zdela zgodba o zakladu precej verjetna. D abi pa šla ta zaklad iskat na pokopališče, kjer je baje oa nekem gotovem prostoru zakopan, oziroma skrit, hi bilo nesmiselno, ker je vedela, da je ta zaklad že dvignjen. Zato si je drugače pomagala. Ker je gostilničar za zaklad vedel, so šli finančni organi k njemu ter zahtevali. naj jim zaklad kar sam izroči. Ker pa ni hotel gostilničar o zakladu nič vedeti, so ga šli finančni organi sami poiskat. Po kratkem iskanju so res naleteli na neke zavitke. Z nervoznostjo so čakali, da ga odpro, misleč na zaklad. Toda, glej čudo, mesto resničnega zaklada je bil samo saharin, ki pa je finančni kontroli tudi prav prišel. Zgodba o zakladu, ki je celo par brezposelnih tipov spravila na noge, je bila s tem pojasnjena. Požar na Bledu Danes ponoči je pretila Bledu velika požarna katastrofa Ob zaključku redakcije smo prejeli z Bleda poročilo, da je tamkaj proti polnoči izbruhnil požar, ki bi bil lahko zavzel ka« tastrofalne dimenzije. Okoli polnoči je namreč pričelo na dvorišču pred trgovskim poslopjem trgovca Pretnarja na Ljubljana ski cesti goreti. Ogenj so opazili pasantje, ki so se vračali iz kavarne Toplice, ki so takoj alarmirali lastnika hiše in prebivalce. Ker je pihal močan veter, se je ogenj bli« skovito razširjal in je kmalu zajel šupo na dvorišču, kjer je velika zaloga bencina. Pred Pretnarjevo trgovino je tudi bencin« ski hidrant. O preteči nesreči je bila obve« ščena blejska požarna bramba, ki je bila v najkrajšem času na kraju požara. Le njeni brezmejni požrtvovalnosti se je treba za« hvaliti, dia je bila v zadnjem trenotku z največjo življensko nevarnostjo iz šupe od* stranjena skoraj vsa bencinska zaloga. Na ta način je ogenj prešel na deloma izpraz« njeno šupo in v kratkih hipih vpepelil vso ostalo zalogo Pretnarjeve trgovine. Šupa je kmalu pogorela do tal. Ves okoliš je bil ožs/rjen po prasketajočih plamenih. Med tem so prihitele na kraj nesreče še ostale požarne hrambe iz blejske okolice, pred« vsem požarna bramba iz Mlina, ki so po« magale lokalizirati požar, ki je že prehajal na solidno zidano hišo trgovca Pretnarja. Ob pol 2. zjutraj je bil ogenj udušen. Raz« umljivo je, da se je letoviščarjev polastila velika panika in da se je na kraju požara nabralo kljub pozni nočni uri več sto lju« di, ki so občudovali skrajno požrtvovalne ognjegasce. Škoda je znatna. Prometne neprilike v Ljubljani Ljubljanski glavni kolodvor. — Ali imamo moderen tramvaj? — Kje so v LJubljani avtotaksi? — Zapostavljenost Dolenjske. Razvoj Ljubljane pred vojno je bil mnogo manj vihrav in bolj umerjen kakor danes. Saj je bila Ljubljana navadno pro-vincijalno mesto brez kake posehne bodočnosti Po prevratu je postala situacija druga. Meja proti Italiji že pri Postojni je napravila Ljubljano v prometnem pogledu za največjo obmejno železniško in vobče prometno križišče, kjer se stekajo pota iz Italije in zapadne Avstrije za Jugoslavijo. Obenem vodi preko Ljubljane važna pot Trst-Dunaj.Praga. Na vsak način pa bo važnost Ljubljane še narastla, ako se v doglednem času otvorj toliko zaželjena neposredna zveza Slovenije preko Kočevja s Sušakom. Prometni pomen Ljubljane je nedvomno mnogo večji nego pred vojno. Tudi mesto samo se je po vojni mnogo hitreje razvijalo, kakor je bilo predvidevati. Nastali so tudi interni prometni problemi, ki nujno čakajo na rešitev, ako nočemo ovirati razvoja našega mesta. Oni pravi provincijali-zem pričenja zginevati, kažejo se prvi znaki večjega mesta, ki ima ravno radi velike razleglosti vsakovrstne prometne probleme, katerih izvršitev samo pospešuje nadaljni razvoj mesta. Kako ie z Ljubljano v prometnem pogledu? Ali je vse tako. kakor bi moralo biti glede prometa z zunanjim svetom? Ustrezajo Ii mestne prometne naprave današnji dobi? Stopimo malo po mestu, opazujmo! Na človeka, ki se ne peča ravno s prometnimi vprašanji, bo napravil živahni pro* met gotovo dober utis. vsekakor pa bo vsakdo ugotovil tudi mnogo nedostatkov, ki občutno ovirajo razvoj prometa. Zunanjemu svetu služi v prvi vrsti ljubljanski kolodvor. Že mnogo časa je zatonilo v večnost, odkar se je konstatiralo, da ljubljanske postajne naprave ne ustrezajo. Vršile so se celo ankete, toda ostalo je vse, kakor je bilo. Državna železnica do sedaj tega vprašanja sploh še ni vzela v temeljit pretres; da ni govora o kakem proračunu ra reorganizacijo, je jasno. In vendar ovira ravno glavna železniška proga na za/padu mesta in postaja sama v ogromni meri ves razvoj Ljubljane. Ljubljanska postaja je kakor velikanska ograia, ki objema mesto na severni in zapadni strani. Svoječasno popolnoma izven mesta zgrajen, je danes kolodvor z vsemi svojimi obsežnimi skladišči, kurilnico in mnogo prostora zavzemajočimi tirnimi napravami naravnost sredi mesta V higijenskem pogledu je lega postaje naravnost škodljiva, saj se razvija okoli nje močan promet, kar povzroča mnogo prahu, dima in druge nesnage. Mnenja smo, da se mora končno načeti to vprašanje ter se po temeljitem študiju in predpripravami korenito rešit- na ta način, da ostane eventualno na sedanjem me- Karina Bell, Gosta Ektnan v posebnem filmu »Nordisk* produkcije. Grandijozna cirkuška tragedija .Pleši Bajano' Režija: A. W. Sandberg Danes ob 4, >/28, 9. Pri vseh predstavah umetniški orkester. Kino Dvor. Telefon 2730. stu edino potniški kolodvor, vse ostalo, tudi skladišča, pa spadajo bolj na periferijo. Tudi stavba bodoče carinarnice se ne sme prej pričeti graditi, dokler problem postaje ne bo končnoveljavno rešen. Za tranzitno postajo, kurilnico in delavnice je prostora v ljubljanski okolici dovolj. Da je usoda gorenjskega kolodvora tesno spojena z ono glavnega, leži na dlani. Ravno tako je od bodoče lege nove postaje odvisen prenos glavne proge proti Trstu, ki danes reže najlepši mestni del pod Tivoli-jem. Važno vlogo igra v vsakem mestu cestna železnica. Tudi Ljubljana jo ima. Vendar pa je veliko vprašanje, ali ta ustreza. Poprej, dokler je bil električni tramvaj last privatne družbe, se ni mnogo storilo. Mreža je ostala ista, kakor ie bila od časa otvoritve. Danes, ko je cestna železnica lastnina mestne obTine, se bo moralo omrežje povečati, saj so celi mestni deli brez tramvaja. Ravno tako je potrebna hitra in dobra zveza z okoliškimi velikimi občinami, kakor n .pr Vič, Št. Vid itd. Namen tramvaja ni, da te pelje po mestu na sprehod in te prepeljava po mnogih ovinkih, temveč da veže po najkrajših potih posamezne mestne dele medsebojno ter jih bliža. Predaleč bi zašli, ako bj hoteli naštevati vse podrobnosti, radi katerih je ljubljanski tramvaj absolutno nezadosten. Ali ima Ljubljana letališče? — Ne! Današnja moderna doba, ko se je že tako razvilo letalstvo in se pripravljamo tudi v Jugoslaviji na otvoritev nekoliko letalnih prog, zahteva, da imej vsako mesto, ki hoče kaj veljati, tudi pravilni aerodrom. Vojaškega vežbališča veniar ne moremo trajno vpo-rahljati v to svrho. Prvič je določeno za druge namene, drugič pa manjka vseh potrebnih stavb in naprav za letalsko postajo. Očividno se s temi problemi v Ljubljani na merodajnih mestih ne pečajo preveč, sama politika pa mesta ne bo napravila velikega. Na tujce, ki prihajajo v Ljubljano, napravi zelo mučen utis to. da ne najdejo na postaji nikdar nobenega avtomobila na razpolago. Razen par hotelskih in poštnih avtov se menda ljubljanski avtotaksi dosledno ogibljejo naše, sicer zastarele postaje. Cemu tiče vsi avto-izvoščki samo pred pošto, nam je vedno uganka. Tudi v tem pogledu je treba napraviti nekaj in osebito radi tega, ker je že tramvaj tako nesrečno in omejeno izpeljan. Ker smo že pri avtomobilih, se moramo dotakniti tudi svoječasno mnogokrat omenjene uvedbe posebnih mestnih avtoemni-busov, ki naj bi nadomeščali tramvaj za Vič, Šiško, Št. Vid, Ježico itd. Ako se dobro spominjamo, se je pečal s to zadevo bivši napredni gerentski svet. Ali je sedaj dobro založena v arhivu? Očividno sedanji mestni gospodarji tudi tega ne smatrajo za potrebno. Še drugih neprilik je po Ljubljani polno. Za danes bodi posvečeno še nekaj odkritih besed naši železniški upravi, ki tudi mora s svoje strani skrbeti za ljubljansko mesto. Predvsem se to tiče zvez Ljubljane z Dolenjsko in preko -Karlovca na naš Ja~ dran. Proga, ob kateri leži mnogo večjih krajev in ki je med vojno dokazala svojo veliko uporabljivost, ima danes — reci in beri :tri pare potniških vlakov dnevno v vsako smer in še te tako ob nepravem času, da je to predmet splošne, ogorčene kritike od dneva veljavnosti novega voznega reda. Ako še pristavimo, da se morajo potniki, ki prihajajo z brzlmi vlaki Iz Nemčije in Češke na Jadran, voziti po dolenjski progi s potniškimi vlaki, ki se poleg tega še pri vsaki drugi hiši ustavljajo, potem si lahko predstavljamo, kakšno spoštovanje imajo tujci pred našimi železnicami. Mi se jim mirne duše pridružujemo. In pozimi? Ali bo to ostalo? Sedaj je čas, da se s prvim oktobrom vozni red predrugačl. Našteli smo Ie mimogrede nekoliko stvari, ki tvorijo po našem mnenju jedro ljubljanskega prometnega vprašanja. Ni tn ne sme bit; nobenega dvoma, da se bo moralo brezpogojno prav kmalu pristopiti k reševanju teh nujnih vprašanj. Tudi bodoči občinski svet bo imel pri tem svojo tehtno in v gotovih zadevah tudi odločujočo besedo. V veliki meri so prizadeti vsi pridobitni in delavski sloji ljubljanskega mesta. Najvažnejše pa je to, kar smo že uvodoma omenili, da zavisi nadaljni razvoj Ljubljane v mnogem ravno od pravilne rešitve nanizanih problemov. Kam nai se mesto Siri, kako naj me omogoči komunikacija mestnih delov, zveza Ljubljane z ostalim svetom, — to so stvari, ki po našem mnenju odtehtajo vse. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Domače vesti * Nov! poslevodeči podpredsednik oblastne organizacije SDS. Na včerajšnji seji predsedstva oblastne organizacije SDS v Ljubljani je predlagal dosedanji poslevodeči podpredsednik dr. Dintco Puc, da se na to mesto izvoli član predsedstva g■ Adolf Ribnikar. Gospod Ribnikar ie bil soghsno izvoljen za poslevodečega podpredsednika stranke. * Odhod našega poslanika v Hrano. Iz Dubrovnika javljajo, da je včeraj zjutraj z avtorrobilom preko črne gore odpotoval v Tirano naš poslanik g. Jeftlč ln z njim naš vojni ataše v Tiran; polkovnik Slmič. * Rektor beograjskega vseučilišča na Triglavu. Pretekli teden sta napravila preko Velega polja turo na Triglav g. Pavle P o p o v i c, rektor beograjske univerze, in g. Uroš G j o n i č, direktor beograjske vse-učiliške knjižnice. Veličasten razgled s Triglava je napravil na oba turista globok vtis, zlasti pa je gospodoma iropanirala ureditev naših planinskih postojank in brez-hibno fukcijoniranje prehrane in oskrbe v teh kočah. S posebnim zadovoljstvom je g. rektor ugotovil, da je bil isti dan na Triglavu, kakor pred več kakor sto leti prvi naš pesnik Valentin Vodnik. * Glavna volilna odbora. Dne 12. septembra ob 9. uri dop. pričneta poslovati glavna volilna odbora za volitve v Narodno skupščino (čl. 76 vol. zakona) in sicer: 1. za volilno okTožje Ljubljana - Novo mesto v Ljubljani v veliki dvorani na mestnem magistratu in 2. za mesto Ljubljana s Sp. Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magistratu. Predsedniki vseh volilnih odborov morajo v zmislu člena 75 zakona o volitvah poslancev v Narodno skupščino zapečaten zavoj, v katerem so volilni spisi, dne 12. septembra izročiti svojemu glavnemu vol. odboru. * Ukinitev trgovske akademije v Somboru. Trgovinski minister dr. Spaho je ukinil trgovsko akademijo v Somboru in v jeseni tečaj ne bo več otvorjen. Naredba je izzvala veliko nezadovoljstvo pri vsem prebivalstvu. Odposlali so v Beograd protestno brzojavko, " ki so io podpisale vse sfraoke. * Krstna slava Udruženja rezervnih oil-cirjev bi bojevnikov. Dne 15. septembra proslavi Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov z vsemi svojimi pododbori krstno slavo v spomin na prebitje solunske fronte.. * Kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje na kmetijski goli na Grmu se je zaključil dne 20. avgusta. Tečaj so deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom dovršili sledeči gg. učitelji: Dolgan Alojzij, učitelj, Trbovlje - Vode. Hočevar Franc, šol. upravitelj, Šmihelj pri Novem mestu. Iskra Miroslav, M viš. ped. šole v Zagrebu. Jenko Alojzij, učitelj, Ormož. Kavčič Drago, šol. upravitelj, Zgor. Tuhinj. Kavčič Ivan, šol. upravitelj, Medija - Izlake. Kerda Milan, učitelj v Št. Vidu pri Ljubljani. Lapajne Anton, učitelj, Št. Peter pri Novem mestu. Medic Avgust, učitelj, Odrancl (Prekmurje). Možina Boris, učitelj, Mokronog, Omerzu Karol, učitelj, Trbovlje. Res-man Ivan, učitelj, Dražgoše pri Železnikih, šlfbar Martin, učitelj, Toplice pri Novem mestu. Turk Stanislav, učitelj, Bled. Uršič Anton, šol. upravitelj, Trebelno. Vider Jožef, šol. upravitelj, Gorje pri Bledu. S tem tečajem so imenovani gg. učitelji dobili nekak pregled čez kmetijsko vedo in dosegli formalno sposobljenost za učitelje kmetijsko - nadaljevalnih šol. Želimo iskreno, da bi v tečaju pridobljene kmetijske nauke, ki naj se izpopolnjujejo z vestnim in temeljitim nadaljnjim študijem, čim preje mogli uspešno porabiti v kmetijskih nadaljevalnih šolah ter s tem pripomogli kmetijskemu ljudstvu do lepših dni. * Smrtna kosa. V Kranju je včeraj po daljšem bolehanju umrla gospa Marija Prevc, roj. Homan. Četudi je gospa že nekaj časa bolehala, je njena smrt vzbudila med kranjskim meščanstvom splošno sočustvovanje s prizadetimi, ki izgubljajo v pokoinid plemenito, blago mater. Uživala je splošen ugled ln je bHa priljubljena v širokem krogu vseh onih, ki so io poznali. Pogreb se bo vršil jutri ob 17. na mestno pokopališče v Kranju. — V Hranilniški ulici štev. 9 v Ljubljani je včeraj v lepi starosti 70 let umrl g. Hinko Kralj, umirovljeni strojevodja Južne železnice. Starejši Ljubljančani so ga dobro poznali in ga kot poštenega in rnačajnega moža gotovo ohranijo v blagem spominu. Žalujočim naše sožalje. * Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma (17,—26. september 1927) ima na programu tudi razstavo ozir. tekmovanje slovenskih narodnih noš. Ker Pa ie ta materijal zelo razstresen, posebno po deželi, prosimo še enkrat vse one, ki so v posesti kateregakoli teh predmetov ozir. ki morejo postreči s tozadevnimi informacijami ali naslovi, da se dobrohotno javijo z navadno dopisnico najkasneje do ponedeljka 29. t. m. pripravljalnemu odboru za revizijo slovenskih narodnih noš. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma, kamor naj se tudi pošiljajo ?a rastavo namenjeni predmeti. Stroški se povrnejo. * Znižane cene na naši rivijeri. S Sušaka poročajo: Vsa kopališča ob morju so znižala svoje tarife in cene za prehrano za 25 odstotkov. * Poziv ljubiteljem slovenskega gledališča. Uprava Ljublj. velesej. se obrača povodom jesenske razstave »Gledališče-Ljud-stvo - Družba« na vse ljubitelje slovenskega gledališča z najvljudnejšo prošnjo, da ji prepnste morebitni materija], kl bi spadal na to razstavo. Dokumenti, slike, fotografije, rokopisi dramskih del, partitore, z eno besedo vse, kar je direktno v zvezi z gledališčem, slovenskim igralcem odnosno z opero ali vodstvom gledališča — vse to naj ce blagohotno vpofije »Upravi velesej- ma«. Izposojeni materijal se bo točno po končani razstavi vsem izposojevalcem povrnil. Materijal naj se blagohotno vpošlje do 12. septembra t 1. * Prelaganje občinskih volitev v Krškem. Iz Krškega nam pišejo: 2e 31. julija bi se morale vršiti pri nas občinske volitve. Bile so pa potem preložene na 7. avgusta, nato pa z izgovorom »radi skupščinskih volitev« zopet preložene na 2. oktobra. Čudno se nam vidi, da so se mogle vršiti volitve 7. avgusta v ljubljanski okolici in drugod. čemu potem pri nas izjema? Ali mogoče niso šli komu dobro računi skupaj, ali so bfli drugi tehtnejši razlogi? Zelo bi bili hvaležni gospodom pri srezkem poglavarstvu, ki imajo take stvari v rokah, če bi nam to pojasnili. Ali je bil res vzrok oni živi mrtvec, o katerem se nekaj sušlja? * 22.000 brezposelnih v Zagrebu. Iz statistike dTŽavne borze dela v Zagrebu posnemamo, da je od novega leta do konca Julija iskalo dela pri državni borzi v Zagrebu 22.000 delavcev. Državna borza dela sporoča, naj se vsi oni, ki iščejo delo, obrnejo pismeno nanjo ter da nai ne potujejo v Zagreb, dokler niso obveščeni o name-ščenju. + Velika železniška nesreča pri Mlade-novcu. V noči od ponedeljka na torek se ;e •pripetila na progi Mladenovac - Arandjelo-vac velika železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ko je namreč privozil mešani vlak do postaje Kop-Ijari, je pri tamošnjem ostrem ovinku skočila s tira lokomotiva in potegnila za seboj pet metrov globoko v jarek pod nasip dva tovorna vagona, napolnjena s cementom in koruzo. Od nadaljnih vagonov sta dva tovorna istotako skočila s tira, vendar nista zdrsnila pod nasip, dočim so se ostali vagoni ustavili na progi. Na pomoč so takoj prihiteli železniški delavci z bližnje postaje. Pri padcu v jarek pod nasip sta bila ranjena le strojevodja Tihomir Jovanovič in železniški premikač Spasoje Ko-vačevič. Njune rane pa so lahkega značaja. Potniki v vlaku, so doznall za nesrečo šele potem, ko se je vlak nenadoma ustavil. * Za hajduklnjo Stojo Markovlčevo ni sledu. Zagrebška policija je pred nekaterimi dnevi izročila v zapore sodnega stola Vasilija Markovida, katerega je bila obtožila, da je hajdukinji Stoli MaTkovičevi pomagal pri begu. Včeraj je sodni stol odredil, da se Vasilij Markovič izpusti, ker ni proti njemu nobenih zadostnih dokazov. * Strahovita suša v LHd. V Karlovac je dospel v ponedeljek transport delavcev iz Like. Prišli so v Karlovac, da dobe delo, toda tu so jim povedali, da nimajo zanje posla. Delavci pripovedujejo naravnost strašne stvari Iz življenja bednega naroda v Liki, ki se nahaja zaradi suše v obupnem položaju. Nekatere rodbine po ves teden ne vidijo skorjice kruha. Delavci so hoteli iti v Bakar, da bi dobili delo pri ta-mošnji zgradbi železnice, toda tu so zvedeli, da zaposlujejo Ie primorske delavce. Delavci so zapustili Karlovac in so nekateri odšli v Slavonijo v tamošnje šume, drugi v Slovenijo in proti Zagrebu. * Gozdar ubil seljaka. V bližini Karlovca ie naletel gozdar Žukšič na zabranjeni paši na živino seljaka Mije Martiškovlda iz Mrzlega polja. Pognal je živino domov rn ko je prišel k njemu Mijo, da se zaradi tega pogovori z njim, je pograbil Žukšld puško in Mlia ustrelil. MaTtiškoviča so prepeljali v bolnico, toda zdravniška pomoč je bila brezuspešna, ker je podlegel strašnim ranam. Mijo Martiškovič je bil star 24 let. * Politični umor v Cučerju pri Zagreba. Preteklo nedeljo je prišlo v Čučerju pri Zagrebu do prepira med radičevcema Stje-panom Micudajem, Nikolo Rustanom in Ljudevrtom Talanom. Radldevca sta hotela vedeti od Ljudevita Talana, ki je bil pristaš HPS, kateri stranki pripada. Talan jima ni hotel odgovarjati, temveč je polglasno pel »Lepo našo domovino«. Ko sta radi-čevca videla, da ga ne moreta izzvati, sta nenadoma zavpila: »Živela Radldeva stranka!« Talan jima je nasedel in je za-vpil: »Živela pučka stranka!: Tedaj sta ra-dičevca planila nanj in ga pobila na tla. Na tleh ležečega sta ga tolkla, da je obležal nezavesten. Talan je na dobljenih ranah umrl v torek popoldne. Ml BUdlt „ZEPH1R" Lesna trajno goreča peč z 2 rac no kurjavo Traja večno ! — Večletna garandja I Kurjava z lesom je naipriietnejša in najcenejša s .ZEPHIR* z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur najštedl veiše in najbolj zdravo izdduje: . ZEPHIR" tvornica peči BARZEL d. d., Subotica 33. Zahtevajte cenike! Zastopstva v vseh več ih mesdh! * »Estratto di pomidoro«. Glas iz občinstva: V vsaki špecerijski trgovini ga Imajo. V delikatesnih trgovinah velike škatlje po 5 in 10 kg. Preko cele Slovenije, Hrvatske in Srbije se razliva ta laška »mast«. Sto-tlsoči se Izmečejo za ta nepotrebni podatek, ki ga hiša lahko pogreša. Paradižnikov ima naša domovina na stotine vagonov in manjka le male tovarne v Srbiji, kjer gojijo paradižnik na veliko, in zadoščeno bi bilo domači potrebi popolnoma. Pred vojno nismo dobivali toliko tujega sočrvja za naše trge kakor danes. Milijone stan$ naša sladkosnednost, da ne rečemo požrešnost. Treba bo kaj kmalu začeti mislit", da se osvobodimo tudi v tej panogi tujine, da ne bomo dobivali za naše dobre dinarje mesto spoštovanja zasramovanje in batine. Gospodinje, ve začnite! ITO — zobna pasta najboljša! * Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu An t. Rud. Legat v Mart«« dne 12. septembra t. L Prospekti pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant Rad. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon št. 100. 1249 KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 * Pri isbiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznjenje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo In prijetno učinkuje proti pritisku krvi na ietra ln debelo črevo ter bemeroidib in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Podružnica SPD v Kranjski gori vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 3. septembra ob 20. uri v hotelu »Razor« v Kr. gori. Dnevni red: Volitev delegatov v skupščino. Iz Ljubljane u— Valerijan Pribičevič v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano poslanec SDS pravoslavni arhlmandrit g. Valerijan Pribičevič, brat šefa SDS Svetozarja Pribičevič. Dopoldne si je ogledal znamenitosti našega mesta, opoldne se je sestal s svojimi političnimi prijatelji drjem Žerjavom in drjem Kramarjem, popoldne Je obiskal škofove zavode v Št Vidu v spremstvu bivšega ministra drja. Kulovca, kl je s svojimi prijatelji priredil v Unionu gosp. Prlblčeviču večerjo. o— Društvo »Soča« vabi vse svoje člane, da se mnogobrojno udeleže pogreba pokojne gospe Jeanne Marušič, soproge tovariša In odbornika g. dr. Draga Marušiča, ki se bo vršil v petek 26. t m. ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti, Ažbetova ulica št 1, na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor. u— Pogreb gospe Jeanne dr. Maružlčeve se bo vršil jutri, v petek, ob pol 10. dopoldne In ne, kakor je bilo včeraj, javljeno, za današnji dan. u-— Žalostna slika socijalne bede. Delavčevi ženi Jožefi Kovačičevl iz Notranjih goric je postalo pri Taboru nenadoma slabo ter se Je nezavestna zgrudila na travo. Našel jo je policijski stražnik, ki jo je dal z rešilnim vozom odpeljati v boiiico. Ko-vačičevi je postalo slabo, ker 'e bila is več dni brez hrane. u— Ob dolženim mladoletnim fantom, ki iih je izprijeni 141etni France Blaž obdolžil, da z njim vred pripadajo organizaciji za tatvine koles, se je posrečilo dokazati, da jih je* France Blaž z lažnjivimi izpoved-bami in golimi izmišljotinami po krivem obdolžil. France Nežen iz Sneberja je dokazal, da je svoje kolo kupil, a trije ostali Ivan Pajsar iz Šmartna, Štefan Jurlčov iz Brinja in Fran Grusu iz Sneberja so istotako dokazali svojo nekrivdo. Ljubljanska polldja se je torej prepričala, da ima opraviti s skrajno brezvestnim mladim pokvarjencem, kl je hotel nekrive tovariše pritegniti za seboj. Zasledovanja članov tajnih organizacij, ki se bavfjo s tatvinami koles, se nadaljujejo. u— Z obleko se je preskrbela. Antonija Kikel, starinarica na Krakovskem nasipu, je prijavila polldji, da je pred kratkim zaupala lepi GabrijeJci za 590 Din razne obleke. Ker se Gabrijelca le ni zmenila za poravnavo dolga, se je Kiklova oglasila pri njej na stanovanju, kjer so ji povedali, da se je lepa Gabrijelca že pred tednom dni poslovila od njih. Gabrijelco zasleduje po-lidla. n— Izgubljeno kmečko dekle. Neka Ana Ž., 25letno, krepko kmetsko dekle, se je po ljubljanskih ulicah tako očitno ozirala za moškimi, da je vzbudila paznost stražnika. Odpeljal jo je na policijo, kjer se Je Izkazo-lo, da je bil njegov sum upravičen. Oddati pa so jo morali najprej v bolnico. Krepka Ana je doma iz Šmarja pri Jelšah. u— Vo|n| ubežnik aretiran. Zastavnemu 22Ietnemu Lojzu z Bleda nič kaj ne ugaja vojaška suknja. Ko je prlšd 27. maja iz zapora, kjer je sedel radi malenkostnega de-likta, so ga predali vojnemu dkrugu. Moral je z drugimi tovariši odpotovati k svojemu kadru v Pirot. Med potjo pa je Lojze ušel in se nato neznanokje potikal. Končno so ga izsledili na Dunajski cesti, kjer Je bil zaposlen pri neki stavbni tvrdki Zdaj je poskrbljeno, da ne bo več ušel, ko se bo vozH v Srbijo. u— Krvoločni psi. Zidarski mojster Edvard Cernič iz Dravelj je prijavH polidij, da so ga napadli trije veliki psi, ko se je okoli 4.30 zjutraj peljal na kolesu proti Šent Vidu mimo tovarne Štora. Psi so ga zas'e-dovalj do Žtbertove gostilne na Trati ia ga popadali. Eden izmed njih ga je ugriznil nad stopalo leve noge. Malo pozneje so krvoločni psi napadli tudi zidarja Andreja Kerževana, ki pa jim je ubežal. ker 1« zelo hitro pognal kolo. Preiskava je dognala, da so psi iz tovarne štora in da so podnevi vedno priklenjeni, ponoči pa prosti. Vendar pa se lahko gibljejo le v obzidanem tovarniškem poslopju. Oba napaden-ca, Černiča in Kerševana, so napadli, ker je neki nočni delavec pozabil zapreti vrata dvorišča in so prišli na prosto. u— Štajerska jabolka po nizki ceni se dobijo v trgovini Zupan, Sv. Petra cesta štev. 35. 1267 u— Policijske vesti. Leopoldma Škerja-nec, branjevka na Dunajski cesti, je prijavila policiji, da ji je neznan tat ukradel izpred prodajalne žensko kolo, vredno 600 dinarjev. Aretirani sta bili dve osebi, ena od teh radi vlačugarstva, druga radi dezerterstva. Prijavljena je 1 poneverba cb-leke, 1 nagla vožnja, 3 prestopki cestno-policijskega reda in 1 prestopek predpisov za avtomobiliste. u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica. 1006 u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih javnih in zasebnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna, Kongresni trg. 1252 u— Obrtniške prireditve so se že jako priljubile, kar je pokazal tudi letošnji obrtniški ples. Kdor se hoče razvedrit' v prijetni, neprisiljeni družbi, naj' se udeleži velike vrtne veselice, ki io priredi Obrtniško društvo v Ljubljani v nedeljo 28. t. m. ob pol 4. popoldne na vrtu Narodnega doma. 1266 Iz Maribora a— Mariborski porotniki. Za jesensko porotno zasedanje so bili izžrebani kot namestniki naslednji porotniki iz Maribora: trgovci Ivan Poš, Fran Travizan, Josip Krernpl, Franc Penič in Vid Murko, gostilničarja Andrej Oset in Alojzij Horvat, slikar Fran Ambrožič in prof. Miro Šijanec. a— Novosti na javnih prostorih. Ignac Opelka je prosil občinski svet za dovoljenje postavitve lesenega paviljona na vogalu Cafove ulice. Mestnj stavbeni urad je prin-djvijelno proti dovoljenju paviljonov na javnih prostorih, češ da kazijo lice mesta. Tvrdka Avgust Žlahtič pa bi rada postavila bendnsko črpalko na Grajskem vrtu. Doslej ima Maribor že dve taki črpalki, pred frančiškansko cerkvijo in na Kralja Petra trgu. a— Za študijsko podporo je prosilo mestno občino 10 Mariborčanov, umetnikov, učiteljev in dijakov. Občina bo skleipala o rešitvi teh prošenj na petkovi občinski seji. a— Sprememba pravn Mestne hranilnice. Na dnevni red občinske seje, ki se bo vršila zopet v petek, pride tudi to vprašanje v razpravo. Kakor smo poročali, Je trgovinski minister razveljavil odlok velikega župana dr. Šaubaha o razpustu ravnateljstva Mestne hranilnice in postaviti radikalnega gerenta. Veliki župan, ki je poprej sam interveniral pri trgovinskem ministru radi Mestne hranilnice, pa sedaj enostavno ignorira odlok trgovinskega ministra in tako dr. Ravnik še vedno vrši gerentstvo Mestne hranilnice. Pri občini pa bi radi dosegli klerikald čim prejšnji sklep o spremembi pravil hranilnice, da bi spravili pod streho že na podlagi spremenjenih pravil novo klerikalno - radikalno vodstvo Mestne hranilnice, preden bo s polomijo pri skupščinskih volitvah odnesel veter Vukičeviča in njegove služabnike. a— Avtobusna zveza Maribor - Gradec. O ponudbi za to novo avtobusno zvezo, ki jo hoče prevzeti tvrdka Ervin von Mehi en, bo razpravljal občinski svet v prihodnji seji. Občini bi ta rveza sicer koristila, ker bi gotovo pospešila frekvenco med Gradcem in Mariborom. Toda občina ima v načrtu lastno podobno podjetje do Št. Ilja, kjer bi si torej konkurirali in bo treca eventuelno omejiti sprejemanje potnikov na tej progi za graško tvrdko. Sicer pa je akdjo pozdraviti. a— V smrt radi umobolne žene. Predvčerajšnjim ie izginil neznanokam železniški uradnik Henrik Muller. Včeraj pa so ga potegnili pri Sv. Martinu mrtvega iz Drave. Imel je umobolno ženo in ga je očividno to gnalo v smrt, ker ni mogel več prenašati duševnega trpljenja. a>— Tatvine koles na veliko. Mariborsko okrožno sodišče je sicer nedavno obsodilo tri mlade tatiče Iz Pobrežja, ki so kradli po mestu kolesa, zaleglo pa ni nič. V Mariboru pokradejo tatovi povprečno vsak dan po pet koles. Pred policijo nimajo nobenega strahu. Morda bi bilo umestno, da bi polidja priredila tudi na tatove koles posebno racijo in sploh v tem pogledu poostrila nadzorstvo. a— Številni požari. Včeral zjutraj je go-rdo v Novi vasi pri Mariboru kar pri dveh posestnikih in sicer pri gostilničarju Lešniku ln posestniku RadolKu. Požarna bramba je bUa sicer takoj na mestu, vendar radi pomanjkanja vode ni mogla mno-no pomagati. Iz Celja e— Radikalna polomija v Celju. K poročilu pod tem naslovom v 197. številki našega lista z dne 23. t m. nam pošilja g. Josip Drofemk sledeči popravek: Ni res, da je g. Drofenfk iz Št Jnrja med drugim trdil, da so samostojni demokrati zasedli ministrstvo za šume in rude, kjer so lahko nemoteno kradli, da vzdržujejo svoje časopisje, res pa je, da tega nisem rekel. — Jos. Droienik m. p. — Št. Jurij ob inž. žeL, 23 avgusta 1027. e— Pri prihodnjih skupščinskih volitvah se bo prijateljstvo med celjskimi radikali, klerikalci in Nemd nehalo ter bo vsaka stranka zase štela glasove. Nekaterim vo-lilcem čudotvornega kleToradikalnega nemškega bloka se bo zelo težko odločiti za eno ali drugo Skrinjico, ker so vtlanienl pri vseh treh, najmanj pa pri dveh omenjenih strankah. Nam je pač vseeno, kako se bodo bratci med seboj razumeli, pov:ino pa že sedaj, da bo kleroradikalni režim v Celju nosil težko odgovornost za vsak glas, s katerim ie porastla celjska nemškutarija od zadnjih volitev. Imeli bomo vendar enkrat tudi v Celju čiste račune. e— Hud radikalni agitator je novi vodja zemljiške knjige v Celju g. Mikuletič. Komaj je prišel v Celje, že je začel razpredati svoje sitnosti in agitirati za radikale. Za agitadjo ima zelo tehten argument: »Kar k nam pridite, boste dobili, kar hočete in želite!« Ker pa poznajo voMld take ob-IJubarije, mu seveda ne nasedejo in se mu je celo zgodilo, da Je o priliki zvedel par bridkih resnic. G. Mikuletiču svetujemo, da se nekoliko »masa«, ker ga tudi njegovo tako zvano in hvalisano mučeništvo ne bo rešilo pred posledicami, ako bo preveč govoril. e— Osebna vest. Veterinar g. Anton t*r-šič v Št. Jurju ob j. ž. je premeščen k srezkemu poglavarju v Konjicah, veterioar g. Bolte Vasle v Braslovčah pa k srezkemu poglavarju v Ražanj v Srbiji. Mesti eksponiranih veterinarjev v Št Jurju cb j. ž. in Braslovčah se ukineta. Je pač zopet znamenje redukdj, kl zadenejo naše kmečko prebivalstvo. e— Prostovoljno gasilno društvo v Ga-berju pri Celju priredi v nedeijo dne 4. septembra 1927 ob 15. uri proslavo biago-slovljenja avtomotorne brizgalne ter ra predvečer bakljado pri ge. Westenovi kot kumici. čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov za nabavo gasilnega orodja. e— Koncert v celjskem mestnem parku. Olepševalno društvo priredi danes v četrtek dne 25. t. m. v mestnem parku od 20. do 22. koncert. e— Recitacijski večer. G. Danilo Gorin-šek pripravlja Celjanom drugi recitaciiski večer. Vsebina in čas predvajanja bosta pravočasno javljena. e— Svarilo. Srezki poglavar celjski je odvzel šofersko legitimacijo za dobo treh mesecev Mihaelu Kosu iz Dobeme, ker je dne 15. t. m. v Škofjivasi v vinjenem stanju povozil nekega kolesarja ter se zanj ni brigal, dasi je bil kolesar hudo raEjen. Šah Šahovski turnir v Karlovcu Vasja Pire ostane n& vodstvu in je siguren favorit. V. PIRC X. kolo. Napeto pričakovana včerajšnja partija Pire - dr. Singer je končala po zelo kratkem boju remis. Pire je igral kot beli Retijevo otvoritev, vendar je prekmalu pričel z ofenzivo. Singer je imel zelo težko stališče, vendar se mu je posrečilo parirati vse nasprotnikove pasti. Že v 19. potezi sta »i nasprotnika ponudila remis, vendar sta morala na zahtevo voditelja turnirja gosp. Vu-koviča. partijo nadaljevati. Kljub obojestranskemu naporu je ostal rezultat isti. Pire je ostal na vodstvu in ima samo še enega težjega nasprotnika, in sicer Cirila Vidmarja. Zelo se mu bliža Bošan, ki je v lepi končnid stri odpor Rupnika. Bošan je s tem prehitel dr. Singerja in ima samo pol točke manj od Pirca. Toth se je z zmago nad Kurdjukovom pomaknil na četrto mesto. Partija Jonke - Nedeljkovič je končala remis. Vrlo interesantno je potekla borba Fi- Dr. Singer lipčič - Vidmar. Vidmar je popolnoma korektno žrtvoval figuro in bi moral dobit!. V nadaljevanju pa je igral jako slabo in radi grobe napake zgnbiL Agapjejev vedno bolj propada. Proti Ačimoviču je bil beli in je seveda igral otvoritev po svoje. Ačimovič je takoj izvedel duhovito zasnovan napad in je krasni igri odnesel lepo zmago. Grenki je zopet zgubil proti Abrahamu. Partija Fritz - židovec je bila prekinjena. Včerajšnja partija Grenčaraki - Ačimovič je končala remis. Stanje po X. kolu: Pire 7K; Bošan 7; dr. Singer 6K; Toth 6: Filipčič, Jonke in Nedeljkovič 5>j; AčimonrM 5; Agapjejev in Vidmar ing. Frita in Židovec 4 (1), Rupnik in Abraham «; Kurdjukov 8; Gren-čaraki 2%, Iz Kranja r— lz državne službe. G. Vinko Bedenk, veterinarski pripravnik pri sreskem varju v Kranju je premeščen v Kam timoška oblast v Srbiji. r— Za povzdigo gasilstva v kranjski okolici. Podeželska gasilska društva, vela« njena v kranjski gasilski župi, očitujejo velik interes za spopolnitev svojih tehnič« nih naprav in orodja. Prihodnjo nedeljo se bov ršila v Predosljah slovesna blagoslo* vitev motorne brizgalne, ki je letos že še* sta v kranjski okolici. r— Petletnica Stražiškega Sokola. Pri* hodnjo soboto 27. in nedeljo 28. t. m. pro« slavi Stražiški Sokol na slovesen način pet« letnico svojega obstoja. Na predvečer bo slavnostna akademija s koncertnimi, pev« sktori, telovadnimi točkami ter s prizorom iz Cankarjevega «Hlapca Jerneja®. V ne* deljo popoldne bo javna telovadba «Na PantaJj*. r— Zaključek gasilskega keglanja. Kranj ako Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo je priredilo večmesečno keglanje na denarne dobitke, katerega so se pridno udeleževali številni ljubitelji te igre. Pre« tekli pondeljek zvečer se jc vršil i zborno obiskani zaključek keglanja na gostilni« Skem vrtu g. Petra Mayrja. Največji uspeh je dosegel tukajšnji čevljarski mojster go» spod Peter Kristan, ki je prejel prvo, dru« go, četrto, sedmo in častno darilo, tretje je debil g. Joža Modrijan, peto g. Ivan Vidmar, šesto g. Franc Vozelj. Pri zaključ« ku zabave je spregovoril zahvalno besedo načelnik gasilskega društva g. Rici Mayr. r— Častno priznanje občin. Občine v škofjeloškem okraju Sora, Zminec, Stara I.oka so izvolile kranjskega sreskega po« glavarja vladnega svetnika g. Josipa Zni« darčiča svojim častnim občanom. Kakor doznavamo, nameravajo storiti isto še osta Ie občine v škofjeloškem okraju v znak priznanja in hvaležnosti radi ustanovitve ispostave sreskega poglavarstva v Škofji Loki, za katero se je mnogo zavzemal sre« ski poglavar g. Josip Znidarčič. r— Umesten korak. Kranjski sreski po« glavar je izdal na vse občine v svojem sre« zu razglas o pobijanju pijančevanja, pre« klinjatija, posurovelosti, pretepov itd. Pre« stopki se bodo strogo kaznovali po za« konu. Iz Trbovelj t— Poskusen samomor. Lizol jc pila že* na rudniškega delavca N. Odpravili so jo takoj v bolnico, kjer so ji izpTali želodec, vendar ni veliko upanja, da bi okrevala. t— Sokolska tombola. Dobitki za sokol« sko tombolo so razstavljeni na gledališkem odru Sokolskega doma. Dobitki so res lepi in bogati. Tombolske karte se dobro raz« prodajajo. Tombola se bo vršila nepreklic« no 18. septembra. t— Poljske in vrtne tatvine. Ljudje se pritožujejo, da so jim pTeko noči pokra« deni poljski in vrtni sadeži. Tatiči ne sa« mo da kradejo kolikor morejo, temveč de« lajo še škodo sadnemu drevju, ker lomijo veje. t— Nova trgovina. Ga. Ušeničnikova je otvorila v Ranzingerjevi hiši trgovino s pleteninami. Iz Tržiča č— Slovo prokurista Zorčiča. Z zadnjim avgustom zapusti naše mesto dolgoletni prokurist tvrdke «Peko» g. Franc Zorčič. Vodil je veliko podjetje v času največ« jih gospodarskih kriz vrlo srečno, tako da je bilo mogoče podjetje ne samo obdržati na svoječasni višini, temveč da se je celo povečalo in razširilo. Gospod Zorčič je bil pred vojno že dolgo let v Srbiji, kier se je takoj javil kot prostovoljec proti Av* striji. Človek bi torej mislil, da mora imeti slovenski prostovoljec v slovenskih podjet« jih prvenstvo, pa vendar ni tako. To vpra* šanje bo treba skoro končnovcljavno reši* ti, za kar pa tu danes ni mesta. Gospod Zorčič odhaja v Beograd v veliko bančno podjetje. Želimo mu na njegovem potu mnogo sreče in več zadovoljstva kakor ga je imel zadnje čase v Tržiču. Obenem ob* javljamo njegovo željo, da se oprošča pri vseh svojih dobrih znancih, katerim radi pomanjkanja časa ne more osebno stisniti prijateljske desnice! č— Akademija Marijansko-donskega in« stituta je privabila v Sokolnico polno ob« činstva, ki je z zanimanjem sledilo posa« meznim točkam lepega sporeda. Razume se da so najbolj ugajali plesi in med temi ru* ska mazurka, ki sta jo plesala dva para v ruskih kostumih. Gojenke so jo morale ponoviti, kakor tudi menuet plesalk Nese* rovske in Kandirine. Pevske točke so jako ugajale. Pevke kažejo veliko izvežbanost glasov m dobro šolo podavanja. Občinstvo je pa še s posebnim zanimanjem poslušalo par slovenskih pesmi, ki so se jih gojen* ke naučile za časa počitnic pod vodstvom ravnatelja Lajovca. Solistka gdč. Irena Astricova ima občudovanja vreden visoki sopran. Zapela je tri pesmice, ki jih jc mo« rala ponavljati. Kakor slišimo, odhaja na konservatorij v Zagreb in prerokujemo ji resnično veliko bodočnost, kajti nima sa* mo lepega glasu, temveč je očitno drama« tično nadarjena. Čez par dni pa se tudi naši ruski gostje poslove od Tržiča, da se vrnejo v Belo Crkev v Banatu, odnosno nekaj v Stari Bečej. Trdno smo prepričani, da so se med nami tudi letos počutili iz* borno in da bodo tudi letos odnesli iz na* ših krajev najlepše vtise, ki bodo koristili tujski propagandi za naše kraje. Ob slove« su vršimo samo svojo dolžnost, če jim kli« čemo: "-Srečno pot in na veselo svidenje zopet drugo IetoU Kot kronisti pa mora« mo zabeležiti še pretresljivo vest, da je preminula v Vurbergu v ruskem sanatori* ju ena izmed gojenk, malo potem ko so jo prepeljali v sanatorij in da krije mlado Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer. i:nocavice„kliuc-: telesce naša slovenska žemljica, ki naj bo mladi mučenici prav tako lahka, kakor bi ji bila sveta ruska zemlja, ki jo je morala zapustiti, preden ji je mogla dati sad svo« jega dela! Večnaja pamjat! Šport Slovan : Hermes Danes ob 17.30 se vrši na igrišču Ilirije semifinalna nogometna tekma med Sova* nom in Hermesom za pokal, ki ga je ob 151etni proslavi podarilo Slovanu mesto Ljubljana. Ker sta nasprotnika v dobri formi in bo* sta v boju za dragoceni in častni dar go« tovo napela vse sile, je pričakovati, zani* mive in napete igee. Ker je jubilant radi gradnje novega športnega prostora potre« ben tudi denarnih sredstev, apeliramo na našo športno publiko, naj tekmo poseti v čim večjem številu. Plavalne tekme za slovansko prvenstvo Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije priredi JPS v dnevih 27. in 28. t m. velike tekme v plavanju, skakanju in wa» terpolu v Beogradu. Savez je z ozirom na potovanje češkoslovaške in poljske repre* zentance v Bologno sklenil organizirati ne* ke vrste slovansiko olimpijado v vodnih športih. Program prireditve je enak progra« mu na olimpijadah. Savez je za naše re« prezentante izbral prvake iz državnega pr« venstva na Sušaku. Slovence bodo zasto* pali Kordelič in Dolenčeva (Ilirija) in Pre« kuhova (Primorje). Ljuta borba se bo v glavnem vršila med našimi prvaki in Cehi, ker Poljaki v plava« nju še niso na višini naših in češkoslova« ških plavačev. Program prvega dne obsega 100 m hrbtno za dame, 400 m prosto za gospode, visoki skoki za gospode, 100 m hrbtno za gospode, 400 m prosto za dame in waterpok>; v nedeljo se bodo vršile toč« ke: 1500 m prosto za gospode, 100 m pro« sto za dame, visoki skoki za dame, wa« terpolo, 100 m prosto za gospode, 200 m prsno za dame, skoki z deske za gospode, 200 m prsno za gospode, skoki z deske za dame, 4 X 100 m prosto za dame, 4 X 200 m prosto za gospode in waterpolo. Vsako državo zastopata v poedinih točkah dva tekmovalca in en namestnik, moštvo z dvema rezervama za štafete in moštvo s štirimi rezervami za waterpolo. O poteku te važne mednarodne konku« renče bomo poročali. Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki se vrši prihodnjo soboto in nedeljo na igri« šču Ccmcordije v Zagrebu. Za letošnje pr« venstvo vlada v vseh športnih krogih ve« lik interes. Število prijavljenih atletov je doseglo 88; največji del je iz Zagreba in Ljubljane. Fabris, znani zagrebški sodnik, je v tekmi med Slavijo in Ujpestom v Pragi, dosegel lep renome. Kakor se doznava, ga je Češkoslovaška predlagala za sodnika v meddržavni tekmi Avstrija : Češkoslova« ška, ki se vrši 18. septembra v Pragi. Davisicup. Japonci, ki so šli kot favo« riti v finale ameriSke cone, so le z veliko težavo premagali Kanadčane. Dobili so dva singla in double, ostali dve točki pa so morali prepustiti nasprotnikom. Danes, 25., se začne v Longwoodu mateh med Ja« ponsko in Francijo, ki bo odločil, kdo pri« de 9. septembra v Filadelfiji v izzivalno rundo napram Američanom. O prognozl tega mateha smo že pisali; bila bi skoro senzacija, če prepuste Francozi Japoncem nad eno točko. Lacoste, Oochet in Brug« non so imeli priliko, da se kolikor toliko aklimatizirajo; Borotra, ki je šele pred ne« kaj dnevi prispel v Ameriko, pa se mateha z Japonsko najbrž ne bo udeležil. Lahkoatletski tromaich v Varšavi med Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo je odgoden do I. 1928. Službeno iz JHS>a. Danes zvečer ob 21 seja upravnega odbora. Radi izredne važnosti te seje se naprošajo vsi gg. od« borniki, da ji sigurno prisostvujejo. Pred« vsem se vabijo gg. ravnatelj Saplja, Smole in novo kooptirani član odbora g. nadsvet* nik Dekleva. Seja se vrši v damskem salo« r.u kavarne Emona. — Predsednik. Službeno iz LLAP. Glasom sklepa upr. odbora JLAS se vrši damsko državno pr* venstvo dne 4. septembra v Ljubljani. Za d* nji rok za prijave je 28. avgusta. Redna glavna skupščina JLAS, Id bi se morala vršiti dne 28. t m. se preloži za nedoločen čas. — Tajnik H. SK Slovan (nogom. sekcija). Danes ob 16. morajo biti v garderobi Ilirije sledeči igralci: Globelnlk, Skofic, Marchiotti L in II., Flak, Skalar. Volkar, HirSmtn, KasteUe, Kosohell, Lumbar, Rakuš, Bucik, Burger, Vrtafinik, Novljan, BSgel, Kernc, Osterman Čehovin in Gregorič. Rediteljsko službo vrše: Siard, Strehovec, Wagger, Premeri in Furlani; blagajniško Černivec. — Načel« nik. ŽSK Hermes. Za danaSnjo Mano, od« rejam sledeče moštvo: Novak, Sernec, Klančnik, Draksler, Marinko, Habiht II, Ložar II, Zalokar, Svetle, Škrajner, Ko®, Jeglič, Ložar I. Imenovani igrači morajo biti točno ob 17. pripravljeni za tekmo na igrišču SK Ilirije. — Načelnik. SK IKriJa. Odbor opozarja flanstvo, da je klubov športni prostor oddan danes od 16. ure dalje SK Slovanu ca njegov ju« bilajni setnifinale in da je IgriSče od te ure dalje za običajni trening zatvorjeno. Nogometna sekcija ponovno objavlja, da se vrši trening za L skupino v petek (jutri) ob 18. uri to ne danes, za juniorsko sku« pino pa v soboto ob 18. uri. — SK Dirija SK Ittrija (ženska sekcija). Danes in ju tri strogo obvezen trening s Slovanom. — Opozarjam vse Sanice, da posečajo redno in točno vse treninge. Opravičeni bodo sa« mo res nujni slučaji odsotnosti. V nede» Ijo prvenstven* tekma * družtoo ASK Pri« morja Zaostalo članarino je nemudoma poravnati: Istotako Je oddati vso klubovo opremo, lei jo tel a jo Sanice doma. SK Jadran. Danes ob 19.30 sestanek nogometašev v Kolezfji, radi prijateljske tekme Izven Ljubljane. — Načelnik. Motokhib tLjubljana* vabi člane sa nedeljo 28. t. m. na celodnevni izlet čer Turjak, Vel. Lašče k Cerkniškemu Jezeru. Tu se ravno sedaj nudi prilika ogledati si čudoviti kraški teren te žrela, kjer je je« zero sedaj usahnilo. Ker si športna komi« sija prizadeva poleg gojitve motociHistič« nega športa tudi spoznavanje ožie domo« vrne, se nadeja obile udeležbe. Zbirališče pred kavarno Evropa Odhod ob 7. uri Gospodarstvo Primanjkljaj naših železnic Naše železnice so najtežji problem našega državnega gospodarstva, kajti ogromni deficit železniškega ministrstva predstavlja največjo oviro za zmanjšanje davčne obremenitve naroda. Pozno so spoznali merodajni faktorji, da naša državna uprava ni zmožna tako uspešno voditi našega železniškega gospodarstva, da bi se železnica 6ame vzdrževale in ne bi obremenjevale davkoplačevalca. Vprašanje komercijalizacije državnih železnic je v zadnjem času stopilo v odločilno fazo. Da dokažemo važnost tega vprašanja, smo zbrali podatke o deficitu ministrstva za promet v 1. 1926. Blagajniški deficit naših državnih železnic je od leta do leta naraščal in je v letu 1926. dosegel ogromno vsoto 421.4 milijona Dit, kajti celokupni dohodki ministrstva za promet so v tem letu znašali 2153.8 milijona Din, izdatki pa so dosegli 2575.2 milijona dinarjev. Ta ogromni deficit hudo obremenjuje naš državni proračun. Ker je v preteklem proračunskem letu znašal celotni donos vseh neposrednih državnih davkov 1806 milijonov Din, predstavlja torej deficit železnic skoro eno četrtino (23.3 %) vseh neposrednih državnih davkov. Če ne bi obstojal ta deficit, bi bilo takoj mogoče znižati neposredne državne davke za eno četrtino. Tako pa moramo vsak četrti dinar, ki ga plačamo davčnemu uradu na račun državnih neposrednih davkov, žrtvovati za naše železnice, namesto da bi ogromni kapital, ki je investiran v naših železnicah, prinašal državi dobiček, s katerim bi se lahko gradile nove železnice. Nastopna tabela nam kaže gibanje dohodkov in izdatkov železnic v 1. 1926. v milijonih dinarjih: Dohodki Izdatki I. četrtletje 524.0 681.0 — 157.0 II. „ 543.1 677.1 —134.0 III. „ 523.7 607.0 — 83.3 IV. „ 563.0 610.1 — 47.1 1926. 2153.8 2575.2 — 421.4 Deficit železnic je sicer v drugi polovici 1. 1926. nazadoval, vendar pa je to pripisati večjemu prometu v jesenski izvozni seziji. V tekočem letu je deficit pričel zopet naraščati. Tako j« samo v januarju t. 1. znašal 143.1 milijona Din. Stroški za gradbo novih železnic in za obnovitev voznega parka 90 gotovo poglavitni vzrok visoke pasivnosti železniškega gospodarstva. Če pa železnice niso toliko aktivne, da bi mogle kriti stroške za investicije, potem se morajo ti stroški kriti iz dolgoročnih posojil, nikakor pa ne bi smeli v teh hudih časih obremenjevati davkoplačevalcev (? projektu za komercijalizacijo državnih železnic je baje že predvideno, da bodo železnice same sklepale investicijska posojila). Za odpravo tega deficita nikakor ni potrebno zvišati železniških tarif, ki so itak zelo visoke, pač pa je treba na eni strani poceniti celotni aparat potom reorganizacije na komercijalni bazi, na drugi strani pa odstraniti prometne ovire, ki povzročajo zmanjšanje dohodkov. Pri pametni tarifni politiki bi bilo mogoče znatno dvigniti naš tovorni promet. Čim večji pa je promet, tem relativno manjši so obratni stroški. Kar je mogoče drugod, mora biti valoma mogoče tudi pri nas. Komercijalizirane nemške državne železnice n. pr. plačujejo iz čistega obratnega dobička mesečno 50 milijonov mark (675 milijonov Din) za reparacije, pri tem pa krijejo iz dobička še vse stroške za investicije. Razmerje med dohodki in izdatki znaša pri nemških državnih železnicah 100 : 75, dočim je to razmerje pri nas 100 : 120. Če bi se organizacija naših železnic toliko izboljšala, da bi dosegla nivo nemških železnic, tedaj bi moral znašati su-ficit naših železnic okrog 500 milijonov Din letno. Seveda takega izboljšanja zaenkrat ne moremo pričakovati, ker so pri nas obratne in splošno gospodarske razmere neprimerno slabše kakor v visoko razviti Nemčiji, vendar pa nas more pametna komercijalizacija železnic rešiti sedanjih nevzdržnih razmer. = Hmeljska razstava v Žalcu se ne bo vršila. Iz Žalca nam poročajo, da se nameravana hmeljska razstava v Žalcu ne bo vršila, ker se je sanjo priglasilo smo 26 hmeljarjev. Ta brezbrižnost slovenskih hmeljarjev je naravnost nepojmljiva. Vobče naši hmeljarji ne pokazujejo dovolj 6misla ne za organizacijo, ne za vzorne nasade ali kaj podobnega, ne za razstave, dočim so vojvo-dinjski hmeljarji nasprotno zelo agilni. To vse se bo nad našimi hmeljarji še maščevalo. Saj mora biti vendar vsakomur jasno, da bo naš sicer gotovo izvrstni hmelj zaslovel le, če bomo sami skrbeli za to in uporabili vsako priliko, da mu povečamo, odnosno razširimo sloves. = Hmelj. Na nfirnberškem hmeljskem tržišču se je 22. t. m. trgoval letošnji haJler-tauški hmelj po 200 do 225 mark. letošnji wilrtemberški pa po 275 mark za stari cent. — Žateški gremij hmeljskih trgovcev poroča, da so domači in inozemski trgovci pri-čeli nakupovati hmelj od producentov po 2400 Kč za 50 kg (81 Din za kg). V istem času lani Je znašala cena 2800 — 3200 Kč, ki pa se je 1. septerrf>ra zvišala na 4000 do 4200 Kč. = Split centralna Inka naše države. Prometni minister general Milosavljevič je po dovršenem inšpekcijskem potovanju v srednji Dalmaciji izjavil, da je splitska luka velike važnosti za vso državo, k« je vsekakor centralna luka našega Primerja. Luke ne nastajajo slučajno, one se razvijajo tam, kjer je stoletna tradicija našla ugoden položaj in ugodne pogoje. Split ima veliko in sijajno bodočnost, katere mu nihče ne more odvzeti. Ta izjava prometnega ministra je važna, ker se je še nedavno, ob priliki spora glede izhodišča bodoče jadranske železnice z gotove strani propagiralo, da se ima Kotor zgraditi kot glavna luka naše obale. = Proti znižanja carine na euperfosfat Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je poslala ministru za trgovino in industrijo predstavko, v kateri ga prosi, da naj intervenira pri finančnem ministru in ministru za kmetijstvo in vode, da se ne ukine carina na superfosfat. Slične predstavke je minister za trgovino in industrijo prejel od Centrale industrijskih korporacij in od podjetij, ki proizvajajo superfosfat. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo osvojil naziranje gospodarskih krogov in se tozadevno obrnil na svoje ministrske kolege. Znižanje delniške glavnice Tvornice vagonov v Brodu na Savi. V smislu sklepa občnega zbora, ki se je vršil 17. junija t 1, je ravnateljstvo Prve jugoslovenske tvornice vagonov, strojev in mostov, d. d. v Brodu na Savi, odredilo, da se ima nominalna vrednost delnic potom žigosanja znižati od 100 na 50 Din. Znižana delniška glavnica bo znašala 27.5 milijona Din. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Zadružna gospodarska banka d d. v Ljubljani, podružnica v Kočevju; Kregar & Co., družba z o. z. v Ljubljani (komisijska trgovina, zastopstva): A. Vr-hovec in drug, družba z o. z v Ljubljani (izvrševanje mesarske ta prekajevalne obrti): H. Weber & Co., družba z o. z. v Ljubljani (trgovina s kolonij alnimi, deželnimi in gozdnimi pridelki, umetnimi gnojili, kemijskimi in tehničnimi sirovtaami, polfabrikatl, fabrikati itd.); Bogataj & Jane. družba z o. z. v Radovljici (izdelovanje in prodaja klobukov, polfabrikatov ter sirovin). = V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Mlekarna, r. z. z o. z. v Guštanju; Zadružna opekama v Ribnici na Pohorju r. z. z o. z. = Odprava konkurza. Ker ni kritja za stroške postopanja, je odpravljen konkurz o imovini Angele Pekolj, trgovke v Ljubljani. —- Občni zbor Tovarne dežnikov d. d v Dolnji Lendavi se bo vršil 7. septembra t. L v posvetovalni dvorani tvornice. = Zelenjadna razstava, prva te vrste v Ljubljani, se bo vršila od 17. do 26. sept na pokrajinski razstavi »Ljubljana v Jeseni«. Razstava obeta biti prav zanimiva tn poučna. Ljubljanska okolica ima prvovrstno zemljo za pridelovanje različne zelenjadi je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča. Razstava bo zlasti zanimala naš ženski svet. Razstavljena zelenjad se bo tudi prodajala. = Zanimive številke italijanske gospodarske statistike. Italijanski obtok bankovcev je v času od septembra 1926 do junija 1927 nazadoval od 20.23 na 18.94 milijarde lir; skrčil se je torej za 1.29 milijarde lir. Če upoštevamo, da je bilo med tem izdanih za 150 milijonov lir srebrnega kovanega denarja in da je velik del državnih bankovcev, ki so bili v zadnjem času vzeti iz prometa, prej ležal v trezorjih emisijskih bank ter bil kljub temu vštet pri izkazih, tedaj vidimo, da obtok bankovcev dejansko nI nazadoval niti za 1 milijardo lir. Če pa preračunamo obtok bankovcev na zlate lire, dobimo, da se je ta od junija 1926 do junija 1927 dvignil od 3970 milijonov zlatih lir na 5860 milijonov zlatih lir. Tudi glede na kupno moč lire se je obtok bankovcev povečal, kajti čeprav je nazadovanje cen napram dvigu lire razmeroma majhno, vendar so cene v večji meri nazadovale kakor nominalni obtok bankovcev, tako da danes celotnemu obtoku bankovcev odgovarjajo večje količine blaga kakor lani. Ogromnega dviga lire to. rej ni toliko pripisovati defladji kakor dotoku deviz na račun inozemskih posojil in špekulacije. Zanimive so tudi številke glede italijanske zunanje trgovine. Po oficijelni italijanski statistiki je deficit zunanje trgovine znatno nazadoval. V prvih petih mesecih tekočega leta je znaSal ta deficit le 8.37 milijarde lir napram 4.94 milijarde lir v istem razdobju preteklega leta. Če pa vrednost italijanskega izvoza in uvoza po mesecih preračunamo v zlate lire, tedaj vidimo, da je deficit nazadoval le od 9« na 884 milijonov zlatih lir. Pa tudi to zmanjšanje deficita je pripisati le dejstvu, da se je pri uvoženem blagu sproti upoštevalo nazadovanje nominalne vrednosti blaga v lirah (zaradi dviga lire), dočim se je pri oenitvi vrednosti izvoženega blaga le polagoma pričelo upoštevati nazadovanje vrednosti zaradi dviga lire. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 150 komadov betonskih cevi, 200 komadov slamnatih podnožnic, strupa za podgane 9000 komadov tračnih žebUev. gorilcev. nalučnikov, zalivk. salmijaka, bo. raksa. sode ta desk; do 2. septembra pa glede dobave kovaškega koksa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 1500 komadov pil. 7000 komadov opeke; do 2. sept. glede dobave 3200 komadov etemltnth Vremensko ooročilo Meteorološki zarod > l-mhimm 24. avgusta 1927. Višina barometra 8085 m Kraj Cas »pazovani- Ljubljana (dvorec) , . . Maribor , . , Zagreb . . ■ • Beograd i i . Sarajevo . .. Skoplje ... Dubrovnik . . Split .... Prah« 7. 14. 21. i a ca 62 759 3 ^57 7 763 2 763 0 761-3 7*22 7-1-6 '.59-1 60 3 & Of 63 Smer vetr « E ir brzine 0 H 'i * v metrih 182 78 E 2 256 51 SE 1 208 89 mirno 190 75 SW 4 20-0 74 SSE 2 24 0 63 mirno 220 51 mirno *b0 44 mirno 24 0 77 mimo 2-0 43 mirno ob 18-53, luna vzhaja Padavine Vrsta megla • ma do t. an Najvišja temperatur* danes • Ljubljani 28.Z najnižja 14.6. Dnnajska vremenska napoved za četrtek: Nobena bistvena sprememba sedanjega vremena. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Razni lahni vetrovi, nebo večinoma iasno, deloma oblačno; temperatura od 21 do 29 stopinj. Morje mirno plošč, 2000 kg masti za jamske vozičke. 20 fisoč kg živega negašenega apna in 4 vagone portlandskega cementa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. sept. pri upravi bamtane v Kamniku glede dobave raznega materijala (žeblji razno železo, medenina, pločevina, usnje, etikete, dekstrin, kaolin. žarnice, razne žice): 13. septembra pri direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave raznih nosilcev drogov Itd. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani na vpogled. — Prj direkciji državnih železnic v Ljubljani (ekonomsko odelenje) se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 12. septembra glede dobave signaL svetiljk za lokomotive; 11 septembra glede dobave tiskovin; 14. septembra glede dobave 2600 kg raznega orodnega jekla; 14. septembra glede dobave 16.000 kg železne pločevine: 15. septembra glede dobave 209.800 komadov vijakov. 9000 komadov matic in 120.000 komadov zakovic ter glede dobave 7200 kg prašnega olja ta 200 kg vazelina: 17. sept. pa glede dobave loja in mila. Borze 24. avgusta, promet srednji. Privatnega blaga je bilo do- Na ljubljanski devizni borzi je bil danes volj, zato je Narodna banka intervenirala le v devizah London in Curih. Deviza na Trst je bila nekoliko čvrstejša, zaključena je bila po 809.75 (v Zagrebu se je trgovala po 309.875 — 310). Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. Pri manjšem prometu se je promptna in kasa trgovala po 354.75, za september pa po 357. Investicijsko je bilo zaključeno po 86 in 86.25. Na tržišču bančnih papirjev ni bilo sprememb. V industrijskih papirjih pa je bila tendenca dalje prijazna. Trbovlje je bilo pri nekoliko mlačnejši tendenci zaključeno po 470, Danica pa po 160. Zelo čvrsta je zadnje dni Drava, ki notira danes 565 — 600. Devize in valute. Ljubljana. Curih 1093.5 — 10965 (1095V Dunaj 7.99 — 8.02 (8.005), London 275.35 do 276.65 (276.25), Newyork 56.68 — 56.88 (56.78), Praga 0 — 168.55, Trst 308.75 do 810.75 (309.76); avstrijski šilingi 0 — 8.002. Zagreb. Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.515 do 13545, Italija 308.94 — 310.94, London 275.85 — 276.66, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222 — 224, Praga 168.158 — 168.968, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolarji 56.15 do 5655, francoski franki 221.5 — 223.5. Beograd. Pariz 2215 — 223.9, Newyork 56.65 — 56.85, Italija 308.5 — 3105, Prasra 168.134 — 168.934, Dunaj 7.9835 — 8.0135, Budimpešta 9.935 — 9.965, Bruselj 7.915 do 7545, Bukarešta 85 — 855, Atene 75.25 do 75.75. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123525, London 25.21625, Newyork 518.65, Pariz 20.335, Milan 28.2575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75 Bukarešta 3.20, Dunaj 73.05. Trst Beograd 32.10 — 82.60, Dunaj 253.50 do 253.60, Praga 54.1250 — 54.6250, Pariz 71.70 — 7230, London 89.0850 — 89.8850, Newyork 18.2825 — 18.8825, Curih 351.80 do 35650. Dunaj. Beograd 12.47378 — 1251375, Berlin 168.65 — 169.15, Budimpešta 123.9850 do 124.2860, Bukarešta 438 — 4.40, London 344475 — 345475, Milan 38.6150 — 38.7150, Newyork 708.85 - 710.85, Pariz 27.7650 do 27.8650, Praga 20.9876 — 21.0675, Curih 186.59 — 137.09. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.15, v Berlinu 7.383. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, MerkantUna 0 — 90, Pra. štediona 860 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135—0, Kranjska industrijska 380—0, Dušik Ruše 260 — 270, Stavbna 56 — 0, Se-5ir 104 - 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86 — 865, Vojna Skoda 8545 — 355, kasa 3545 — 355, za september 367 — 357.5, za oktober 3585 — 360, agrarne 50.25; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Hipo 55 — 56, Obrtna 40 do 41, Praštediona 850 — 860, Etno 180 do 182, Zemaljska Sarajevo 125 — 135; industrijske vrednote: Gutmann 240 — 250, Slavonija 15.5 — 16, Slavaks 100 — 120, Drava 565 — 600, Šečerana Osijek 500 — 501, Vagon 35 — 50, Union mlin 290 — 300, Vevče 1875 — 1425, Trbovlje 4® — 470, Dubro-vačka 377 — 380, Danica 160 — 166, Union NaSice 1650 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (24 t m.) Les: Tendenca mirna. Zaključena sta bila 2 vagona tramov, po noti kupca, fco vag. dakl. post po 250. Iščejo se deske, smreka, jelka, 20 mm ,od 16 cm naprej, III.. ta bukovi plohi .obrobljeni, paralelni, od 38 do 100 mm I. II. III. — Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post. mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 78/79 kg, 2 odst., promptna po 3425 — 345.5 za september pa po 345.5 — 347.5: sremska, 78/79 kg, 2 odst. promptna po 335 — 340: slavonska. 78/79 kg, 2 odst., promptna po 330 — 335; turščica: baška, plač. 30 dni, promptna. slov. post., aavadna tarifa po 260 — 2*62.5, mlevska tarifa pa po 255 — 257.5; moka »0«, fco Ljubljana. plač. po prejemu po 510. Novosadska blagovna borza (24 t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg 295; baška, 78/79 kg 296 — 297.5. Turščica: baška 205 — 2075; baška, pariteta Ljubljana 240. Moka: baška <0g> in c0gg» 4375 — 440; baška <2> 4175 — 4225; baška <5, 3875 do 4025; baška <6. 340 — 345; baška <7> 275 do 280. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t m.) Temeljna tendenca dunajskega tržišča je bila pod vplivom inozemskih vesti, zlasti pod direktivo budimpeštanskega ter-minskega tržišča prijaznejša. Pšenica je bila čvrstejša. Rž se drži Turščica prijaznejša. Tudi oves je tendiral malo prijaznejše. Urad. no notirajo vključno blagovn ©prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39 — 4050; madžarska Tisa (80/82 kg) 43.50 — 44; rž: marchfeld-ska 39 — 8950, madžarska 38.75 — 89; j eč-rn en: L 38 — 4250; turščica: 28.75 do 29.25; oves: domači madžarski in rumunski 30 — 8050, češkoslovaški 29.75 — 30.25. Dunajski svinjski sejem (23. t m.) Dogon 10.693 komadov, od tega 2946 lz Jugoslavije. Ob živahnem prometu so se podražile pitane svinje za 15 do 20 grošev in mesne za 20 do 80 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: pitane svinje I. 250 — 255 (izjemno 2.40), angleške križane 2.20 — 2.60, kmetske 2.15 — 2.40 (izjemno 2.45), stare 2.15—2.25, mesne 2.80 — 250 (izjemno 256) Sffinga. Rjava kontenina Din 6 50, 8, 12 Madrazengradl Din 28, 36, 48 Dileni .... Din 8, 10, 14 Bela „ „ 8-—, 10, 12 Frotir brisače . „ 24, 32, 48 Creppi. , . . „ 8, 10, 14 Kontenina za rjuhe» 22*—, 28, 32 Cefirji . . . . , 10,13,16 Kamriki .... ž 10 Sifon ..... 10--, 16, 22 Robci dzt. . . „ 36, 48, 65 Frotir za obleke a „ 30, 35, 45 JOSIP ŠLIBflR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika) Iz življenja in sveta Zadnje ure Sacca in Vanzettija Milanski «Oorriere della Sera» popisuje zadnjo noč justificirane dvojice Sacca in Vanzettija. Oba obsojenca sta prebila zadnjo noč v vročičnem razpoloženju. Podnevi sta bila mirna in sta čitala. Sa.cco je prelistoval Lin-colnova pisma, Vanzetti pa je pisal svojemu očetu pismo, katerega ponese domov v Italijo njegova sestra. Državna ječa je bila močno zastražena. Čuvalo jo je 500 stražnikov, ki so bili oboroženi celo z mitraljezami. Vsi dohodi do poslopja so bili zaprti. Saccova žena in Vanzettijeva sestra sta imeli dovoljenje za poset obsojencev in sta prebili eito uro pred usmr-čenjem v niuni družbi. Justifikaciji so prisostvovali: profos jetnišnice Hen-dry, sluge, štirje zdravniki, šerii Capen in en edini novinar, član «Associated Press®. Kakih sto novinarjev je moralo čakati na hodniku kaznilnice. Oba justificirana Sta odklonila duhovnika. Sedem minnt po polnoči ameriškega časa je bil pozvan Sacco na električni stol. Pozivu je sledil mirno. Na poti iz celice smrti k smrtonosnemu stolu je zaklical v italijanščini: «Naj živi anarhija!» Potem je sedel. Zvezali so mu roke in noge in medtem je dodal v slabi angleščini: «Zbogoin, žena, zbogom deca in moji prijatelji!® Trenutek preden so spustili v stol električni tok, je pozdravil rablje: «LaJiko noč, gospodje.® Njegove zadnje besede pa so veljali materi. Bile so: «Zbogom, mati!® Vanzetti je pristopil k stolu smrti bled in prepaden. Imel je dolg govor, v katerem je razkladal svoje teorije o novi državi brez krivičnih rpoglavar-jev, kjer ne bo sodil človek človeka in kjer ne bo razmerje med ljudmi več slično razmerju med lovcem in zverino. Govoril je proti kupičenju lastnine, proti razrednemu sovraštvu in proti povzročevalcem mržnje. Ko je moral sesti v električni stol, je izjavil: «Sem nedolžen in nisem nikoli izvršil zločina. Živel sem pošteno.* Ko so ga privezali na stol, je še izrekel besede: ynrour Lowman je bil imenovan za državnega zakladnega podtajnika ali bolje za »diktatorja prohibicije-®, kakor nazivajo v Ameriki to službo. Njegov prednik je bil Lmooln Andrews. Na gornji sliki je posnet prizor, ko Mr. Seymour Lowman svečano prisega, da «bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da čimprej osuši deželo®. Ivan Albreht: Janez Neroda moli... Na večer, ko umira solnce. sede Janez Neroda in se zamisli. Marsikaj premišljuje, a najbolj iskreno in največkrat o prijateljih. Takole se mu blede: — Prijatelji, sam Bog vas blagoslovi! Koliko vas je imenitnih, uglednih in modrih! Nima ga pratika svetnika, da ne bi bil med vami... — Francelj, dragi moj Francelj. kako si jasen med vsemi! »Janez Neroda,« si dejal, »hudo je, pomagaj!« Gotovo še veš, kako sem ponižno begal po tvoji želji: denar, denar, denar — in pomagal, dasi sam nisem imel, kamor bi položil glavo. In tvoja hvaležnost se je topila v modrosti, dokler nisem zonegavil še jaz: »Francelj, pomagal sem in se zagatil sam. Ali moreš malo na pomoč?...« Joj. kako je bil tedaj trpek in zaničljiv izraz tvojega obraza! »Kam pa misliš. Janez Neroda, ali si ob pamet?« Z boječim pogledom sem te pogledal in molčal. Kajti dotlej še nisem vedel, da more tudi tak stvor biti — človek... — In še ti, biser med vsemi. Martin farizej! Kakor boa si *c me ovfl ta razgrnil načrte pred menoj, vso svojo revo in vso svojo glorijo. Reva je bila zli dar usode, glorija tvoja zasluga. »Janez Neroda«, si dejal potem čisto vsakdanje, »v dolgove sem zabredel! Janez Neroda, pomagaj!« — Kakor zamaknjen sem poslušal tvojo gtaljivo povest in se topil v sočutju. »Pomisli, Janez Neroda. prijatelj, častni dolgovi! Ti edini me lahko rešiš. Zaupanje uživaš, igrača ti bo. Ko bom rešen, se ti oddolžim, kakor gre prijatelju...« „ — Tako si govoril... Ali se veš, prijatelj Martin, kako si v zanosu svojih nadlog nosil križem samokres in iskal prostorčka, kjer bi lahko — končal? — In tedaj sem šel od Poncija do Pilata ta nabral. »Samo nikar ne imenuj mojega imena.« si prosil. »Saj veš: moja čast in položaj —< Vse sem storil. Ni bilo lahko; kajti davno ni več mane in ne boga, ki bi jo hotel trositi. Vendar sem nabral toliko, da si se lahko rešil in si privoščil noči v barih in dneve na elegantnih avtomobilih, medtem ko sem jaz vzdrhteval ob brleči petrolejki in z bajkami tolažil glad-ne otroke. Bog ti daj dobro, prijatelj Martin, do smrti boš zapisan v mojem srcu! Zakaj, opravljal si svoje delo tako mojstrsko, da si me ogolil in ogulil in izmozgal. Ko pa sem gineval in sem te ponižno spomnil prijateljstva, si se razhudil: »Kaj si znorel?! Kje naj vzamem, da bom tebi dajal?!« »Ali, Martin, pomisli; saj ni zame! Toliko in toliko sem ti nabral! Treba je vrniti tisočake ljudem, ki so jih zaupali na mojo dobro vero... Pomagaj torej, da plačava...« — Tedaj pa, ali veš? Noben grški bog ni tako veličasten v svoji jezi nego si bil ti. Martin farizej. Rekel bi ti hudo besedo, ali veruj, da se mi kljub svojemu visokemu mestu zdiš prenizek za najnižjo kranjsko psovko!... — Koliko vas je še in kako naj vas vse naštejem?!... Svetniški Herman in zapiti Tone in Branko, Jan in dolgi roj, o joj... Tako premišljuje v trpki pobožno-sti Janez Neroda. ko zahaja solnce. Pred njim pošastno plešejo menice dragih prijateljev, on pa poklekne in iskreno moli prastaro molitev: »O Bog. varui in brani me prijateljev, vsega ostalega zla se rešim sam...« kočljiv položaj. Angleži so njegov vpliv oktroiralli, vzeli so mu moč naravnost iz rok ter so ga puščali samo na odločilnih mestih druge vrste, medtem ko so na vodilne položaje dirigirali usluž-nejše može. Joffre in Gallieni Pariški «Temps» iznaša že delj časa historijat bitke na Mami ter objavlja sedaj stenografske zapiske razgovora, ki sta ga imela v noči od 3. na 4. septembra 1914. maršal Joffre in general Gallieni. Na centralni telefonski postaji v Gutenbergu je bila velika gneča; vojaško poveljstvo iz Pariza je zahtevalo zvezo z generalnim štabom. Telefonsko službo so opravljale ženske. Zveza z generalnim štabom je bila brž vzpostavljena. Razgovor se je pričel. General Gallieni je prvi vprašal: «Je-li tam Joffre?» Joffre je odgovoril: «Jaz sem.» Gallieni: »Sporočeno mi je, da korakajo Nemci na Meaux.» Joffre: «Ah!» Gallieni: «Kaj boste storili? Ali jih boste napadli? Mislim, da se nudi ugoden trenutek za bitko!» Joffre ni odvrnil besedice. Gallieni je izpraševal dalje. Njegov glas se je spremenil. Postal je srdit, malone sovražen. Vpil je: «Kaj čakate? Odgovorite mi vendar! Take ugodne prilike ne bo več zlepa. Jaz bom napadel!» Joffre je dozdevno razmišljal. Odvrnil je natihoma: «Počakajte malo.» Oba generala sta odložila telefonska slušala. V generalnem štabu so začeli šelesteti papirji, škrtati listi. Med te glasove so se mešali klici. Minilo je deset minut. Naenkrat se je javil Gallieni: «Joffre, Joffre!® — Nič odgovora. Čez pet minut se je vrnil k telefonu: «Joffre, odgovorite vendar! Ali slišite? Kaj ste sklenili?* Glas mu je drhtel. Naenkrat se je oglasil Joffre v telefonu: «Napadel jih bom.® Gallieni: «Dobro. Jaz tudi.» Telefon je obmolkniL Bilo je 4. septembra 1914. zjutraj ob 2 in 30 minut. Usoden sklep za nemško vojsko je bil storjen; posledice so se pokazale preden so se Nemci nadejali. Monstre-proces na Moravskem Prihodnji pondeljek se bo začel pred divizijskim sodiščem v Olomoucu na Moravskem proces, ki je brez dvoma največji, kar se jih je vršilo poslednja leta pred češkoslovaškimi sodišči Na zatožni klopi bo sedel moravski Ča-ruga, razbojnik in morilec Martin Lecian, ki je bil delj časa strah in trepet moravskih vasi. Na vesti ima dolgo vrsto vlomov, ropov in umorov. Bil je že dvakrat aretiran in zaprt, a je vedno pobegnil iz preiskovalnega zapora ter na begu več ljudi težko ranil, oziroma ubil. Proces zoper zloglasnega Leciaoa bo trajal ves teden. Zaslišanih bo 300 prič, izmed teh 80 ustmeno, ostale pa bodo podale pismene izjave. Lecian boleha za tuberkulozo, skuša pa tudi simulirati blaznost. Ker je v naših dneh prišla v modo gladovna stavka, se je Lecian tudi v nji preizkusil, vendar pa je vzdržal komaj štiri dni. Zdaj se skuša ščititi z molkom na sodnikova vprašanja ali pa z lakonično izjavo, da se ničesar več ne spominja. Ta pozabljivi tolovaj pa venomer tuhta, kako bi popihal iz zapora, a vse njegove priprave so že v kali zatrli. Ko mu je te dni službeni zagovornik nasvetoval, da naj prizna, češ, kaj bi tajil, ko že njegovi pobegi iz zapora in umori med potjo zadostujejo za vislice, se je mož razjezil in dejal: — Kaj vislice? Tako početje je vendar barbarsko! Naši onstran granlc Kdo bo to opravičil? Vse obsodbe vredno dejanje dreh slovenskih duhovnikov. Menim, da ni primorskega Slovenca, ki bi se ne zavedal težkega položaja, v katerega je zašlo naše društveno življenje. Že dolgo je od tega, odkar so nam stopili z železno peto na vrat in skoraz popolnoma ukinili delovanje na 6totine društev, ki so razpredene po naši deželi. Posebno so se razmere poslabšale po zadnjem sestanku fašističnih tajnikov v Rimu. Kdor ne živi pri nas, si niti predstavljati ne more, koliko težkih poti mora napraviti društvo pri orožnikih, podeštatu, prefektu-ri in drugod, preden dobi dovoljenje. Mnogokrat gre večmesečni trud priprave in vaj v enem — in sicer zadnjem hipu — po vodi. Ljudje so žalostni in ob enem obupani; trpž tudi materijalno škodo, da ne vštejemo škode na izgubi časa in trpljenju. Ker pri nas to vsakdo ve, oziroma bi moral vsakdo vedeti, se ne moremo načuditi, kako da se je zgodilo, da sta se našla zadnji čas ravno dva duhovnika, ki sta preprečit dvoje slovenskih predstav na način, kakršnega bi se ne smel nihče izmed nas posluževati. Zadeva je bila tale: V Kobaridu so nameravali igrati dne 15. avgusta Novačanovo dramo »Veleja«, v Štanjelu na Krasu pa hrvatsko dramo »Golgo-ta<; obe drami sta že znani in sta bili pogosto igrani na Primorskem. Ta hip pa, v najtežjem položaju, v katerem žive naša podeželska društva, je pričela proti omenjenim igram od strani domačih duhovnikov prava gonja in 6icer tako proti »Veleji« od strani dekana Pavlina, kolikor proti »Golgoti« od štanjelskega župnika. Nimamo nič proti temu, če sta gospoda mislila, da sta igri pohujšljivi in nemoralni; vsak človek ima svoje merilo v tem oziru in kdo bi mu je kratil in jemal. Saj je imel goriški nadškof celo »Plebanusa Joannesa« za grdo delo in je knjigo prepovedal prodajati in brati. Tudi končno — a prav končno — nimamo nič proti temu, če sta oba duhovnika v dobri veri, da sta igri pohujšljivi, storila zunaj cerkve in s prižnic vse, kar poštenjak lahko stori, da bi 6e predstavi ne vršili. Zamerimo pa, da sta se v preprečitev predstav poslužila sredstev, ki ju omadežujejo kot Slovenca in obenem kot katoliška duhovnika. Zatekla sta se namreč do oblasti in opisala- igri kot nemoralni. In seveda, oblaž, ki sama rada prepoveduje slovenske predstave, je sprejela to ovadbo kot sestradan pe3 mastno kost in igri prepovedala. Če so razni odpadniki ovajali naše ljudstvo in mu škodovali, kolikor so mogli, to razumemo. Da je pa danes začela slovenska duhovščina — tu imamo kar dva slučaja — segati po istih sredstvih kot renegati, temu se moramo res čuditi. Seveda, se bodo izgovarjali, da so hoteli preprečiti »nemoralne« predstave med našim ljudstvom in da jim je šlo za to, da rešijo duše. Seveda ne pomislijo, da so oni 6ami s tom zagrešili nemoralno dejanje, ki je za pogubo duš hujše nego stotina bolj »nemoralnih« iger, kot sta omenjeni dve. Ali se ne bo lahko ljudstvo po zgledu svojih dveh dušnih pastirjev zateklo v prepirih k sovražnikom naše narodnosti in se jih posluževalo v bratskem boju? Nemo. ralen način, M sta ga zagrešila omenjena duhovnika, je vsega obsojanja vreden, dal Bog, da bi ne našel posnemovalcev ne med našim ljudstvom, kakor tudi ne več med duhovniki Naše ljudstvo je moralno dovolj visoko stoječe, da zna brez pomoči prenapetih duhovnikov presojati, kaj je moralno dobro, in kaj jim j« lahko v pogubo. Živimo v celi plaži predstav, filmov in ilustriranih listov, M so včasi vse prej nego čednostai, a nismo še niti za las vtonili v njih, ohranili smo svoje moralno zdravje in vemo, da kako delo, ki s vso resnostjo grebe v globino življenja in odkriva njene tajne, ni nemoralno. Vemo pa tudi, da je nemoralno in obsodbe vredno, če se kdo poslužuje nemoralnih pripomočkov, da doseže prepoved iger, ki na resen način obravnavajo probleme življenja. Proti t"Vi nemoralnosti se bomo borili na dostojen, a odločen način, in proti vsakomur. Bok. «Novice» Tržaške «Novice» se nahajajo v zadnjih vzdihi ja jih. K poslednji zaplembi in po« svaritvi dodajamo še nastopne podrobno« sti: «:Novice» so bile prvič posvarjene lan* skega 17. julija. Dotlej so bile devetnajst« krat zaplenjene. Po prvi posvaritvi so ime« le precej časa mir. Zaplenjene so bile sicer 5. avgusta 1926., toda po tistem je preteklo celih devet mesecev, preden je oblast z o« pet položila svoje roke nanje. Nova za« plemba jih je zadek 12. majnika t. L in potem, pač v smislu odnosnega fašistične« ga asimilacijskega programa, 1. julija in 28. julija, nakar je bil list s prefektovim odlokom od 3. avgusta t. 1. v drugič po« svarjen. Ker pa je prišla ta posvaritev že po preteku leta dni, odkar je bil list po« svarjen prvič, se prva posvaritev ni mogla upoštevati v polni meri, temveč edino le kot nekaka obteževalna okoliščina, in je tako moral prefekt najti drug vzrok da z vso težo «zakona» pritisne list. Ta vzrok pa je našel že v isti številki »Novic«, ki naj bi bila objavila posvarilni odlok, v šte» vilki od 11. t. m. List je namreč zagrešil strahovit zločin v podlistku te številke: opisoval jo v njem Nadiško dolino v be« neški Sloveniji kot — slovensko ozemlje, kar je bilo seveda tendencijozno in bi bi« lo moglo razburiti duhove in tako tvoriti veliko nevarnost za javni mir in red. Pre« fekt je moral, da bi odvrnil to silno ne« varnost, zapleniti list. In ker je list z ob« javo tega podlistka pokazal, da prav nič ni pomagala posvaritev od 3. avgusta t. L, da se ni prav nič poboljšal, je gospod pre« fekt sedaj ponovno, tretjič, za vse zakoni« te posledice pa drugič posvaril list v ose« bi njegovega odgovornega urednika Janka Runtiča. Kakšne morajo biti, ali bolje, kak« sne bodo posledice tega prefektovega ukrepa, je jasno. Mogoče je, da izide še prihodnja števil« ka, da list objavi svojo obsodbo. Potem pa bo prefekt odstavil odgovornega urednika in list bo s tem ustavljen. Mogoča je si« cer pritožba proti prefektovemu ukrepu, toda vrana vrani ne izkljuje oči, »Novi« cam® ^torej že bije zadnja ura in jim ni pomoči! Za njimi pa pridejo seveda vsi ostali listi! p-- V Ljubinu so otvorili nov vodovod. Goriški prefekt je v svojem nagovoru po* hvalil naže pridno in marljivo ljudstvo. Ogledal si je tudi mlekarno, dani planine cPod Kukom> se bavijo z načrtom vodo« voda na tej planini, ki nima prave vode ne za živino ne za drugo rabo. p— Italijanskim duhovnikom v Julijski Krajini se godijo baje velike krivice. Rim« ska »Tribuna« izvaja, da se nahajajo itali« janski duhovniki po jeziku in po čustvova« nju v obmejnih teritorijih v mnogo slab« ših razmerah, kakor so bile pod tujim r« žimom... Vidi se, da se gibljejo italijan« ski duhovniki v Julijski Krajini io se pri« družnjejo faSistični gonji proti svojim slo« venskim stanovskim tovarišem. Razvije se kmalu, kakor se kaže, širok boj proti slo« venskim duhovnikom, ki morajo izginiti, kakor to zahteva fašizem. k>— Iz KoroSke. Koroško slovensko dija« štvo je imelo v Pliberku svoj počitniški sestanek, katerega potek je bil zelo živa« hen. Navzoča sta bila tudi oba deželna poslanca. Sestanek se je pričel z družabnim večerom. Zborovanje je trajalo na to dva dneva. Razpravljalo se je o prosvetnem delu, politični organizaciji, o narodnem go« spodarstvu, o potrebi vzdrževanja vezi med ljudstvom in dijaštvom, deželna po« slaoca sta poročala o kulturni avtonomiji. Sestanek je pokazal, da koroško Sloven« stvo čvrsto živi in se krepko pripravlja za svojo bodočnost. Vzgajajo se mlade moči, ki se bodo znale uspešno boriti za pravice našega koroškega ljudstva. — V Dobrliva« si je preminul častitljivi gospod prošt Ma« tija RandI, star 80 let. Pokojnik je bil vrl slovenski duhovnik. Leta 1920. je bil kot generalni vikar izdal navodilo za ljudsko glasovanje, upoštevajoč pred vsem, kako raznarodovanje škoduje verskemu življe* nju. Radi tega je moral veliko pretrpeti. U-ni bolniki ter s tem položili gmotni temelj podružnici Rdečega križa za celo okrožje. Zeli in pričakuje zopetne prireditve o Božiču. KAMNAGOBICA. V nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. se bo vršila proslava lOOletnioe rojstva tukajšnjega rojaka in rodoljuba dr. Lovra Tomana ob 3. popoldne z naslednjim sporedom: 1.) Pred njegovo rojstno hi5o, kjer je vzidana spominska plošča: a) cSavi-ci», poje mo&d zbor; b) slavnostni govor, govori gosp. dr. Joža Lavrenčič; c) . 50 Oglas. J. Stjepušin. Zagreb Jarjevska tO. 57 priporoča najbolje tamburlet •trase, oartltare, tole hi »tale potreb-itlne ta ni (laabOa. OdH covan oa pa »■iiki Izložbi! Kragujevački Oficirski dom potrebuje dobrega restavraterja z 10. januarjem prihodnjega leta, eventualno tudi takoj. Pogoji se poi zvedo vsak dan v domu. UPRAVA Kragujevačkog Oficirskog doma. Prometni zavod zo premog a LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah ln samo na debelo samo na debela Pogubo vsaki družim prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubra nite Izveste iz knjige. Dr. Josip Tlftan s poštnino vrec Din 19*50 'arotlla oa kap garao Tiskovne za iruge v Ljubljani. Kemična pralnica in barvanje oblek * najrazličnejših barvah it-vriuje vsa dela v najkrajšem Jasn po najnižjih cenah ANTON BOC Selenburgova ul. 6/1 Tovarna: Vič-Glince. Paph-sanatopii SchwBizBPiioS GRAZ • WETZELSDORF. Za notranje ln živčne bolezni. Posebni oddelek za zdravljenje: Arterioskletose. Prospekti. JtajboljSa svinjska mast znamke — i. P. — znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOV1Č - LJUBLJANA se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50. 100 in 200 kg Točna postrežba) Cene najnižje! M Lipski velesejem OD 28. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1927. je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evro« pi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavljalcev. Znižane vozne cene, brez« plačni vizum. Pojasnila daje: častno zastopstvo: STEGU, LJubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925. domači in Inozemski, za domače kurjavo ln Industrijske svrhe Premog, Kovaški premog Koks , livarniški, plavžarski in plinski. prometni zavod za premog 9. d., Ljubljana, M klošlčeva cesta št 15/L 2-3 izvežbanih vijalcefi za popravilo transformatorjev, motorjev in električnih strojev ter 1 delavskega mojstra ki je zmožen voditi obrat, za popravilo električnih strojev, gradnje stikalnih aparatov ter nadzirati približno 20 delavcev, sprejmemo proti dobremu plačilu. Neo-ženjeni imajo prednost. Stanovanje je na razpolago. Ponudbe pod „Zagreb" na oglasni oddelek Jutra. pii v s 1. septembrom 1927: klavirsko igralko za popoldanske predstave klavirsko igralko za večerne predstane za orkester kapelnika (I. vijolinista) harmooista perfektnega operaterja Oglasiti se je takoj osebno v pisarni: Prešernova ulica štev. 54/1. 9Q66Q66©©6©®Q666©QQ©6® Pov. I. Br. 809 -1927 god. Konkurs za gradjevinskog inžinjera. Komandi Kosovske Diviziske Oblasti u Prištini, potreban je jedan gradjevinski inžinir. Za ovo mesto mogu konkurisati naši državljani sa di-plomom koje visoke škole ili univerziteta u zemlji ili na strani sa stručnom praksom u državnoj ili privatnoj službi, čiji prijem ne stoji u opreci sa čl. 4. Zakona o činovnicima gradjanskog reda. Molbe snabdevene propisnom taksom, treba poslati naj-kasnije do 20. septembra 1927 godine Komandantu Kosovske Diviziske Oblasti (Inžinjersko Odelenje). Molbi treba priložiti: krsni list, domovinski, uverenje o odsluženom obaveznom roku odnosno o regulisanju vojne obaveze, original ili overen prepis inžinjerske diplome, uverenje o inžinierskoj praksi u dosadašnoj službi, kratak ži-votopis, lekarsko uverenje o fizičkoj sposobnosti za službu inžinjera i uverenje o dobrom vladanju i političkoj nepo-ročnosti izdane od strane policiske vlasti. kabrani kandidat biče primljen ukazom za vojnog inžinjera činovnika gradjanskog reda u Svemu po Zakonu o Ustrojstvu Vobke i Mornarice za osoblje gradjanskog reda na službi u VOjSci i Mornarici. Plata i ostale prinadležnosti sledovanje mu po Zakonu o činovnicima i ostalim službenicima gradjanskog reda. Iz Marije štaHa Komande Kosovske MM e&iastL 19. avgusta 1927. god. u Prištini. Jfotel Jaaran", Selce, Jtrv. prim. na novo preurejen s krasnimi sobami na morje, prvovrstna kuhinja, najboljša dalmatinska vina. Od 20. avgusta znižane cene. — Za obilen obisk se priporoča lastnik Ivan Pečnib, hotelir. I591a Potrti globoke žalosti sporočamo znancem in prijateljem da je danes ob 8. zjutraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 70 let umrl gospod Hinko Kralj. umirovljeni strojevodja južne želez. Pogreb se bo vršil v petek ob 16. i? hiše žalosti v Hranilniški ulici štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1927. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Tuge polnega srca naznanjamo, da se je naša predobra blaga mati, tašča, stara mati in teta, gospa Zahvala. Ker v naši nezimerni žalosti, povodom strašnega udarca, katerega nam je usoda tako nepričakovano zadela, nam ni mogoče se vsakemu posameznemu sorodniku, prijatelju in znancu zahvaliti za nam v toliki meri došlim ljubim, tolažljivim in res v srce segajočira besedam, prosimo, da tem potom sprejmejo nas vsih najprisrčnejše in najtoplejšo zahvalo. Enako iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega Tončka spremili ob njegovi zadnji poti, kakor darovalcem krasnih vencev. Rodbini i Kunej in Majdič roj. Homan posestnica danes, dne 24. t. m. boguvdano, previdena s tolažili svete vere s tega sveta, zanjo polnega skrbi, dela in žalosti, preselila v večnost. Pogreb nepozabne nam pokojnice se bo vršil dne 26. t. m. ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Kranju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 26. avgusta 1927. Globoko žalujoče rodbine i Prevc, Tavčar, Lah in ostali sorodniki. X O. Curwood: 44 Preganjana žena Roman. »V kako zadrego me spravljate, John Aldous, kadar me gledate *ako nepremično kakor prejle!« * Odpustite mi. Vaši lasje — ne, reči hočem — vi ste tako krasni.« »A vi ste časih zelo neprijetni« je odgovorila. »Vaša odkritosrčnost, John Aldous, je strašna!« »Odpustite,« je dejal nato. »In ko me poznate šele dva dni,« je dodala. »Dva dni ie lahko dolgo,« je dokazoval. »Človek se lahko rodi in živi ali pa lahko umre v dveh dneh. Sicer pa sta se najini poti že davno sešli.« »Ali — to mi ne ugaja.« »To, kar sem rekel?« »Da.« »In način, kako sem gledal na vas?« »Da.« Njen glas je bil zdaj tih in miren, zrla je resno in tudi smejala se ii več. »Razumem, razumem.« je vzdihnil z globoko drhtečim glasom. »Od vsega tistega sta minila šele dva dni, Ladygray. A to se zdi — kakor stoletje. Nerad bi, da bi slabo sodili o meni. Sam Bog ve, da ne bi rad!« »Tega nikakor ne. Niti na um mi ne hodi,« je rekla brzo in nežno. »Najboljši gentleman ste, John Aldous, ki sem ga kdaj poznala. Samo — vaše vedenje me spravlja v zadrego.« »Izrežem si jezik, izkopljem si oči —« »Nikarite — preveč strašno bi bilo,« je dejala z mehkim nasmeškom. »Ali mi pomorete na voz. Balckton in Peggy že prihajata.« Podala mu je svojo toplo, mehko roko; Blackton ga je posadil med njo in med Peggy in Janina roka je ostala v njegovi vso pot do gore, ki ji je bilo zleteti v zrak. Zatrjeval si je, da bi bil blazen, ako ne bi bil dovršeno srečen. Voz se je ustavil; pomogel ji je na tla, še vedno stiskaje njeno toplo ročico v svoji desnici. Ko se je ozrla nanj, je bil spet stari, nasmejani Aldous, tako hladnokrven, zapet in ravnodušen, da je opazil najprej začudenje v njenih očeh in takoj nato laskavi, odkriti pogled, ki ga je upirala vanj takrat, kadar je bila ponosna nanj ali zadovoljna z njegovim vedenjem. In ko jo je Blackton opozoril na hrib, si je razvezala pajčolan pod brado in ga je spustila na ramena, tako da so poslednji žarki zahajajočega dne oblili bujno vihrajoče kodrce in močne kite njenih las... »To je moje plačilo,« je zašepetal John Aldous — a tiho, le sam pri sebi, da ga ne bi cula. Ustavili so se tik ob orjaški, ploski skali; na tej skali je delalo več ljudi, ki so pritrjevali žico k majhni škatlici, na kateri je bil bel električni gumb. Pavel Blackton je pokazal nanj, ves rdeč od razigranosti. »To je tista stvarca, ki požene vse to v zrak, Miss Grayeva — kakor hitro se vaš prst dotakne tega drobnega belega gumba. Ali \idite temno znožje onele gore? Na desno od nje, tam, kjer so ljudje? Pol milje je do ondod; tam je izdolben ,coyot' v steno hriba.« Glas mu je drhtel od razburjenja, ko je nadaljeval, iztezaje svojo dolgo roko: »Predstavite si to Več sto tisoč dolarjev smo potrosili, da razrušimo to skalo, ki bo pomenila potnikom Grand Trunk Paci-fica jedva pičlih sedem minut vožnje. Stotisoče smo porabili tu, milijone ob vsej železnici, da ustvarimo najbolj ravno progo na svetu in — kadar bo dograjena — najkrajšo pot od morja do morja. Zapravljanje, bi rekel kdo, a po krivici. To je veda! To je borba s konkurenco! Za vsem tem naporom stoji volja — trdna volja, da postane ta železnica največja proga na svetu! Cujte!« Mrak se je naglo gostil. Temna gmota gore je izginjala in iz sivine, ki jo je zastrla, so se od daleč razlegali svarilni glasovi, rjovenje paznikov v ogromne megafone. »Proč — s poti! Proč — s poti! Proč — s poti!« so kričali in doline in gorska pobočja so odbijala njihov klic; bilo je, kakor da sto glasov hkratu vpije v svarilo. Nato je zavladala neobičajna, pošastna tišina in odmev je utihnil, kakor utihne govor umirajočih; na vse strani se je razgrnilo molčanje — izvzemši bevskanje prerijskega volka, ki se je skladalo s skrivnostno ubranostjo te noči. Jana je stala tik ob skali. Ljudje, ki so bili namestili baterijo, so se tiho umaknili v ozadje. »Nared!« je rekel eden izmed njih. »Počakaj!« je deial Blackton, ko je Peggy začela nekaj govoriti Pet minut je bilo vse tiho. Nato je zadonel iz noči osamljen mega-fon: »Pali!« »Nared,« je rekel inženjer z globokim vzdihom. »Vaša naloga je, Miss Grayeva, da premaknete ta mali vzvod s strani, na kateri je zdaj, v nasprotno stran; ali ste pripravljeni?« V temi je Janina levica poiskala Johnovo. Tesno se ga je oklenila. Čutil je, da jo stresa mrzličen trepet. »Da,« je šepnila. Haročda, m, vsa, dop*sa-, iicoi&so, tnalih' oglasov, jv posLah, na. Oglasru,ods dclck -Jutra'. hubljajva,. Tat it. z^gi rr*tsinunja+. Mativglasi JLaU, oglasi, hi slu zijo v posredovalne, tn, j-oajaL ria, ncuruuie, občinstva,, vsaka, bcsasla par.—Najmanjši z/Lasak Vin, 5--. VrUiojbina, za, šifro Vin, j-. Ujt, pristojbinuposla, ti ooana/n, z waročdom,,sy cv n, oglasu «* prtobčuor. Čckovnt, račun> pošbu.■ Ira nilruc* fjdtbljana.šl ttSji. "LojuJam,, !ača dobro t. Co4«n L;ubliaju. Prešer-Do»» alir. l 8S£ Metorna- Avtomobili B. S. A. motocikli. svetovno Uisl- ta ture TATRA AVTOMOBILI ta v kvaliteti is u fUbe ceste bretkonkurenčni VSI REZERVNI DELI sa zgorajšnja volila oa za-cgi DELAVNICE ta rsa motoma volila, strokov-njaško delo in »olidne cene. GARAŽE redno ca raz-uolaeo- BESC1N u sesalke. tu d ponoči. po koniurepčn-dnevni ceni JLG0 ■ AVTO d. i o. a., Ljubljana. Dunajska e. J4-Telelon 2236. 17S Fiat 501 skoraj nov. bogato opremlja. prodam. Ponndbe pod ^sA ___: . J ; - • ,1- Kuharico samostojno, pridno in skrbno. z večletnimi spričevali, sprejme proti dobri plači večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj na oglasni oddelek «Juira» pod šifro «Samostojna in pridna 150». 24150 Za kolarsko obrt sprejme pomočnika in vajenca Franc Pogačnik, ko-lar. Srednja Dobrava št. 4, pošta Podnart. 24206 Prodajalko in učenko sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro cDeiikatesa* Trg. sotrudnika prvovrstnega — popolnoma verziranega v manufakturi, kakor tudi v špecerijski stroki, izložbenega aranžer-ja. sprejmem v večjo trgovino z nastorom 1. leetem-bra. event. pozneje. Pogoji: večletna praksa, absolutna neoporečnost, starost ne pod 30 let. Istotam sprejmem takoj zdravega in močnega učenca dobrega računarja. iz poštene hiše ter s primerno šolsko naobrazbo. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. oddelek «Jutra> pod značko cManufaktura 204». 24204 Godbeniki! Prvorazredni kino sprejme igralca na klavir, goslača in čeiista. Nameščen je stalno. Samo dobro izvezbani naj pošljejo ponudbe na: Msrio. Hotel Roval. Osijek. 24226 «55.000» na «Jutra». asni oddelek 1 Poltovorni avto i r.ovo pnevmatiko, elektr. lučjo in prvovrstnim strojem r r o na upravo «Jutra» v Mariboru. 24195 Natakar jedilonosa, ki govori per-feiktno hrvatsko, nemško in italijansko, išče službo. — Ponndbe na oglas, oddelek cjutra* pod «Stalno 39». 24139 Blaga jničarka vestna in primano točna t« dobra pisarniška pomočnica. ki bi event. tndi pomagala v trgovini in je kot taka tudi iivežbana, ieli primerne službe. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko cStrankam prijetna* Potnik ki je že več let dobro vpeljan po vsej državi ter obiskuje vse boljše trgovce. žeii lasiopetva konkurenčnih tvrdk (čevljev, pletenin. perila in slično). — Vpošteva le večjih pošiljk imožna podjetji. Ponndb« na oglasni oddelek «JutT3» pod inačko cSamo taneslji-vim plačnikom.. 24236 Trg. podjetje sprejme xa popravilo volov in dir kovača in ko-.arj& t okolici Ljubljane. Interesent:. ki imajo zanimanje ia »talen laslužek, naj pošljejo svpje ponudbe na: Ljubljana — poštni predal št. 1(*2. 24230 Inteligentna gdč. telo marljiva, vešča kuhe, gospodinjstva, šivanja ročnih del. mnrikalična. govori hrvaški in nemški je-tik. itučena v špecerijski trgovini, ljubiteljica otrok. Ieli primerne stalne službe. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko »Čedne runanjosllv 24125 Kot hišnik teli vstopiti lakonski par brei otrok. Dopise na ogL oddelek »Jutra, pod šifro »Obrtnik 13>. 24213 Samostojen Žagar prvovrsten, želi službe. Ponudbe i navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Samostojen*. 24215 Sodov ii klanega hrastovega lesa. ročnega dela. v velikosti od 1—30 hI ima večjo množino naprodaj Ivan Heller, Breg pri Ptuju. — Istotam naprodaj tudi večja množina* svinjskega mesa, slani--.e cele ali zasekane, kakor tudi debele svinje. 24123 Dober klavir prodam. Xaslov oddelku »Jutra*. oglas. 24235 Svinčene cevi ta vodovod, malo rabljene, ta visok pritisk. H cole, ca 700 kg in mehki svinec poceni proda R. Jakelj. Slovenjgradec. 24207 800 hI sodov ii novega, klanega lesa. od 1—IS hI proda Franc Zoreč, sodarja. fcreg pri Ptuju. 24200 Pregrinjalo in 4 tastore (bela garnitura) prodam ia 700 Dia. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. " 24134 Lep kostum 2 Muxi in 2 klobuka prodam za 400 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24133 Sena prvovrstnega ima naprodaj več vagonov S k e r b i c, Ljubljana. Domobranska c. št. 2. 24211 Lovskega psa nemškega kratkodlaka, starosti 11 mesecev, prodam. Istotam poceni naprodaj mesarski pes čuvaj. Orehek. trg.. Kolodvorska ulica 26. 24209 Pletiljo dobro izurjeno takoj. Naslov t oddelku «Jutra». sprejmem oglasnem 24255 Krojaškega vajenca pridnega in poštenega sprejme Simon KEmanek. Ljubljana, Šelenburgova uL 6. 24214 Vajenca 15 let starega, krepkega in poštenega, sprejme z vso oskrbo takoj R. Jakelj. končaš, instalater in kleparski mo:ster. Slovenjsrra-"der. ' f42»2 Potnike (ce) j*->štene in agilne sprejmem ta Ptuj. Celje, Ljubljano ?rd. za razpf č-ava-j« zelo koristnih rre-imetov Me-«*čci zaslužek do 5000 Din Potrebna kavcija 100 Din. Ponndbe na oclas. oddelek «.Totra» pod «Briljanten za-f".užek». 24055 Kontoristinjo P*rfektno v slovenščini, sr-bohrv in nemščini, išče tovarna na deželi blizu Ljubljane. Vešča mo-r? hiti nemške stenografije, strojepisja in biti dobra ra-čunarica. Plača dobra, nasto pc dogovoru Prednost imajo tiste, ki obvladajo srbohrvaščino popolnoma. — Ponudbf na ogla"«, oddel« ped soičko fekt&a Pletiljo ta nogavice, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Jeri<-a Fajcel. Me miki. 24223 Vajenko strojno f.eten;s sprejmem Fred škofijo št. lil. 24229 Damo ki bi dajala instrukcije it francoskega »etika, iščem. Ponudbe pod »Francoščina* na poštni predal štev. 153-24260 Krojaškega vajenca il Ljubljane ali bližnje okolice sprejme takoj Jos. Rojina. Ljubljana. * 24240 Brivskega pomočnika ln dam. frizerko s^M-ejtnem takoj ali po no-covoru. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Re-flektiram na mlajše sile. Pomočnik mora mati striči na bobi. Štefan -Portmajee, Zagorje ob Savi. 24345 Blagajničarka vestna in primano točna ter dobra pisarniška pomočnica. ki bi event. tudi pomagala v trgovini in je kot taka tudi iiveibaaa — želi primerne službe. Ponu-ibe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strankam prijetna.. Plačilna natakarica mlada in nnožna, želi takoj službe. Pismene ponudbe m oglasni oddelek »Jutra* pod S. G.» 24251 Trg. pomočnik dobro iiurjen v vseh strokah. posebno v žeieminL želi kjerkoli službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spreten in ta-neisljiv*. 2424S Magnet Bosch dober, manjši, ta 1 cilinder, jako ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24262 Trgovino i mešanim blagom, na telo prometnem kraju tik farne cerkve, eno uro od Maribora takoj prodam i inventarjem Pismene ponudbe na podružnico »Jntra. v Mariboru pod »Takoj.. 24265 Star klavir uporaben ta pričetek pouka — poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra.. 24246 Bukovih in gabrovih drv 20 vagonov suhih, nudi ta takojšnjo dobavo Drago H a d L Novo mesto. 240S2 Brinjevo olje kupuje drogerija A. Kane. ulica 22145 Vj+ctUtm Črnega kamna terase, vsako množino proda Franc Kucler. Drekov grič pr Vrhniki- 240S5 Bukovo oglje prvovrstno vilano, prodam vsake vagonske množine. — Do tise na naslovi St Peter v sav. dolini, pošti Dredal št. 4. 23245-a Drva hrastova, parketne odpadke od fage ter mehka drva po nitki ceni dostavlja na dom parna žaga V Seagaetti — Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom 36 Ponikljan voziček i novo streho, visok, dobro ohraajes. proda Cebin. Wollova ulica lilL 24147 Motor za sesalni plin 90—100 HP. malo rabljen, brei tračne generator se-salke in tračnega kotla, kupim. Ponudbe s točnim opisom na naslov: Aruad B e r g e r. Vel. Bečkerek, Gunduličeva ulica štev. 23727 Vrtalni stroj z gornjim lamaškom. na 2 tvrestav:, 60—80 kg težko nakovalo in poljsko kovač-nieo kupi Gcija Fra Preserje. Franjo. p- 24150 Hiša naprodaj V neposredni bližini Celja, 5 minut od kolodvora, je naprodaj lapa enodružinska hiša t velikim krasnim vrtom ta SO.000 Din. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje iz prijaznosti »Informacijska pisarna* v Celju, poštni predal 48. 24052 Hišo in trgovino inventarjem, ob državni cesti odda takoj v najem Marija Tomic, st. Jernej, Dolenjsko. 242S1 V Tržiču a Gorenjskem naprodaj velika stanovanjska hiša tremi gosp. poslopji in velikim vrtom. Stanovaaje takoj prosta. — Stanislava Pollaka dediči. Tržič. 24220 Večjo vilo posestvom, na periferiji Ljubljane ali neposredni okolici kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod c Lav 40». 24261 Za pisarne ali druge obratne namene nudim 2—3 lokale ob cesti sredi Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24105 Primeren prostor (lokal) ca 100 m*, suh in svetel, rabim. Event. istega preuredim na lastne stroške Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod Šifro «Nujn©». 24231 V *pa£em Gostilno v najem želi samec s svojo osebno pravico. Gre tudi kot družabnik k vdovi ali osamljeni gospodični s obrtjo ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrai. 24192 Vinotoč s prostim stanovanjem oddam takoj v najem na prometni točki. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, rod »P. S. 10». 24239 fUMOtanja Stanovanje 2 sob. event tudi brei kuhinje. želi zakonski par brei otrok. Plača event. sa nekaj časa naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Solidna stranka 2*. 23964 Stanovanje s brano želi uradnik, ki bi rad hiši inštrutral v matematiki in prod primerni komp Ponudbe na oglas, oddele' .Jutri* pod »Uradnik 9» 23969 Stanovanje v Mariboru tamenja sa stanovanje v Ljubljari Karol 2 e r j a v. Ljubljana. Kolodvorska št. 15 24005 Stanovanje sob. in kuhinje ali sobo § štedilnikom išče mirna stranka (1 ose&a). Naslov i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Stanovanje 11». 24243 Na stanovanje sprejmem solidnega gospoda v sredini mesa. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Dijaško stanovanje Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87, vila Berg-man. 24180 Dijaka sprejmem na stanovanje m hrano Elektr. razsvetljava in strogo n&diorstvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 24159 Dijakinjo nižješolko, sprejmem v vso oskrbo. — Domača hčerka, višješolka, ji pomaga tri učenju. Naslov pove oglas-Wek " --- oddelek »Jutra*. 24233 Dijake prejme boljša rodbina vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku o ^pr-im* učiteljica v pokoju. Pomoč pri učenju rrm.-viue ia iran-coščine. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra*. 24197 Dijake sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano, oziroma tudi samo z zajtrkom Soba je lena, solnčna in zračna. Naslov pove oglas, oddelek «Kayser* «Styria». «Wafienrad. (Orožno kole) — Pledlm stroj! vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih stroje*. — Daje se tudi na obroke. — Oniki zastonj ivan Jat io i Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 M bd^ft st Kaaocdj cJotss Adoli K&oiku. Za Narodno tiskamo dd, kot tkksznaije St dal je odgovora AloJ dj Novak, Vai t ^obl^n*.