- Posamezna številka Din 1*50.
jo	V	Ljubljani,	v	torek	1.	januarja	1924.
PoBinlna v goMd.
tg Leto M» -
inv
i|
JS '■.
mSr "I
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V Ljubljani In po pošti Din 16, Inozemstvo Din 25.
h
Neodvisen	p
 □---------------------
Uredništvo: WoI!ova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Beseda inteligenci
Časnikarski običaj Jo, da pozdravi bralca na novoletni dan premembi leta posvečaa o vodnik, ki konča z optimističnim pogledom v novo leto. Naj nam oproati cenjeni bralec, če se Izneverimo temu običaju in če končamo svoj uvodnik mesto s rožnatim pogledom v bodočnost s pozivam na trdo dekx
Kaj nam pomagajo končno vse želje in vsa hrepenenj* če pa se no lotimo dela, da noše želje tudi uresničimo. Vsaj mao tekom dolgih popreobratnih let menda že vsi temeljito spoznali, da čar kanje na odrešenika s prekrižanimi rokami ne vodi do uspeha. Le delo, tako tatonztviio delo, ki bo v kratkem času nadoknadilo medvojno in povojno nedelo, more uresničiti novoletna voščila hi Kato pričenjamo svoj uvodnik e pozivom inteligenci. Kajti napah dela ne teli niti v njegovi naporoostt in niti v njegovi Obsežnosti, temveč v prvi vrsti v njegovi miselnosti, v njegovi najbolj praktični uporabi.
Takšen način dri« pa Je ustvaiUtv fe s pomočjo inteligence. Najboljše, kar fena naš narod, je iti mora Uti njegova Inteligenca. Z velikanskimi žrtvami, z odtrgavanjem od ost najpotrebnejših Stvari, si je ustvaril naš narod tvojo inteligenca, da bodi ona cvet naroda. To-
nikakor ne samo dekorativen cvet, temveč piodanoseo cvet, Id ntj s delom ca narod upraviči vse žrtve ta dvigne polagoma ves narod do svoje lastne vlita*
Da more Inteligence to svojo najviš-h dolžnoet fevesd, pa je treba, da je vodstvo naroda v njenih rokah. To pa *e more izvršiti le tedaj, če gre inteligenca med narod, če sama poseže v Javno življenje ta če je ona sama v prvih vrstah borcev proti demagogom In hujskačem. Tl so izvir vsega zla, ti so Povzročitei ji koruptnoetl razmer ta zato mora Inteligenca, Id mora hiti vir vsega dobrega, biti tudi njihov glavni in neizprosni nasprotnik.
Priznavamo, da vladajo v našem Javnem življenju tako razbojniške manir* da ae je večina naše najboljše Inteligence s studom obrnila od javnega delovanja. Kakor moremo Iz gotovih ozirov ta tunik razumeti, tako ga moramo ts ■nctonahdh vzrokov najstrožje obsojati. Z vatna orodjem Ja opremljen tateflgeat ta narod sam mu Je doto® častno dolžnost vodMdja naroda ta kljub Jamu m naj umakne tatsftgeot Prad slabše oboroženim razbojnikom, p« S*i**v ve, da bo zavladal potem razbojnik nad vsem narodom?
Dolžnost tateligenta j«, da prežene vse ljudi z razbojniškimi manirami Iz Javnega žMjeoj» gamo intellgent, ld Ja pozabfl na mošatnst, se more ogniti tej dolžnosti.
Danes ja ▼efikjfet tatefigenoe Izven Javnega življenja ta tato obvladajo Javno ŽMJenJe noJrariVtae« elementi Posledic« tega čutimo vsi In „»$« kulturno In floapodanko življenj« je pod ono točk* Id smo jo knefi tata lpia. še za nrfooš. AH naj storimo In en korak m-■sj? AH sa ne zavedate Privlačnosti nazadovanja, temelječega na kontodno-80?
Naj navedemo samo eno dejstvo, kako strašno da Je padlo naše J**®0 Življenj* O«io avtonomije je Uk) ozadje vsega letošnjega volilnega boja. Kljub tasm pa rimamo riti enega jasnega av-taoomtsflčnega riti prottavtonomistKS-naga načrta. Ali mora reči inteligenca, da Ja ona brez krivde? In č« ja zaspalo naše ljudsko knjižništvo, če Je nazadovala slovenska knjiga, če ne napreduje sata narodno gospodarstvi* če j« vse socialno drio pozabljen* ah ni tudi inteligenca tega kriva?
Ne more napredovati naš narod, ne morejo se zboljšati razmer* če ne bo v veaii stvari odločeval samo tisti, ki Je najbolj zmožen, ki najbolj obvlada stvar. Inteligenca se mora »to v narodu uveljaviti, ona mora zato med narodi Nobena krivica ni če narod takoj sam od sefa« ne zaupa inteligenci, pa čeprav pozna njene zmožnosti. Samo srevdsrit* kolikokrat Je bfl narod že osleparjen! Poleg zmožnosti Je treba narodu tudi pokazati ljubezen in kdor so boji dotika z narodom, kdor ua gre med narod, ta nima ljubezni do naroda! Ta Js tagubU priviiegU«, ki mu Jih daje
Marinkovič za revizijo ustave.
SPOR MED PRIBlCEVIČEM IN DAVIDOVlCEM NEPORAVNAN. PRIBI-
ČEVlC HOČE V VLADO.
Zagreb, 31. decembra. (Z) Včeraj popoldne se je vršil v glasbeni dvorani sestanek demokratske stranke, na katerega so prišli tudi delegati z dežele. Ker se je splošno pričakovalo, da bo prišlo do polemike med g. Pribiče-vičem ta g. Marinkovičem, se je zbralo tudi mnogo nedemokratov. Prvi je govoril g. Svetozar Pribičevlč, ki je slikal politično situacijo leta 1923 ter situacijo demokratske stranke. Bil je zelo razburjen, tako da je šele proti koncu svojega govora začel obvladovati predmet V glavnem je napadal radlkalsko vlado ta proslavljal nekdanjo koalicijo z radikali Govoril je večinoma o znanih stvareh. Ko je omenjal, kako se je za časa srbsko-hrvatske koalicije v blvii Avstro-Ogrski boril za samostalnost ta individualnost hrvatske države, mu je občinstvo ploskala Končno je izjavil, da Je bil vedno za dekoncentracijo ta široke samouprave. Za njim Je govoril g. dr. Voja Marinkovič o samoupravah, ki ti jih je postavila za cilj demokratska stranka, ker je to državna potreba. Povdarll je, da je potrebno, da so vsi zadovoljni in naglašal, da s samoupra-
vami demokrati ne dajejo nflcaklh koncesij. Izjavil je, da se po njegovem projektu mora spremeniti ustava. Demokratska stranka se je sicer izrekla v resoluciji iz leta 1921 proti reviziji, toda te resolucije niso bile sprejete v program. Ako demokratska stranka privoljuje v revizijo, ne vidi v tem nl-kake nevarnosti za državo. Povdarjal je potrebo samouprav s političnega stališča, da bi naš narod prišel do politične zavednosti ta s politlčno-tehnič-nega stališča, ker naš narod dosedaj ni imel prilike vzgojiti ljudi, ki bi bili sposobni, da urede državo. Tretji razlog je nacijonalno-polltične prirode, ker imamo v držari dva tabora: eden, ki slepo veruje v državo ta drugi, ki Jo na vsakem koraku kritikuje. Govor g. Marinkoviča Je bil z odobravanjem sprejet Kot komentar k novi politiki, ki jo namerava demokratska stranka v bodoče voditi, služi lahko dejstvo, da je Marinkovič, ko je govoril o Radiču, bil zelo obziren, dočim je Svetozar Pribičevlč nastopal precej ostro proti Radiču.
Demokrati v Beogradu poparjeni.
Beograd, 31. decembra. (B- Danes dopoldne se je v demokratskem Idubu razpravljajo o včerajšnji konferenci v Zagrebu. Ker ri bilo službenega poročila, sc je diskutiralo samo na podlagi vesti, ki so Jih dobili beograjski listi od svojih dopisnikov. Ker so te vesti nejasne in sl nasprotujejo, še ni go-
tovo, kak rezultat Je imela zagrebška konferenca. G. Marinkovič je dopotoval dane« zjutraj v Beograd, pa ri prišel v klub ta tudi ri dajal n tkalcih informacij. Pomanjkanje vesti o demokratskem zagrebškem sestanku je vplivalo na tukajšnje demokrate deprimujoč*
BREZUPNI POIZKUSI.
B e o g r a d, 31. decembra. (B) Glavni odbor demokratske stranke Je odločil, da se vrši seja celega glavnega odbora s člani demokratskega kluba 4. Ja-
nuarja 1924. Na to sejo so pozvani vsi člani glavnega odbora in narodni poslanci Na tej seji ae bo poskušalo doseči za vsako ceno sporazum med Priblčevi-čevičevo ta Davidovičevo skupino.
FANTAZIJE RADIČA.
Dunaj, 31. decembra. (Z) Radič je dal sotrudniku lista »Rrichspost« Inter-vUev, v katerem je na vprašanj* kaj mtsB o grožnji vlad* da ga bo po pobratim zapri* odgovoril, da oa misli ri-česar ta da v* da tl tak korak ostal brezuspešen. Ako bt g* vlada zapri* hi morala pričakovati vstaj* alco ga me
zapre, se mora bati njegove odkrite agitacije. Izjavil je dalj* da boče predvsem izkoristiti povoljno konstelacijo in čakati na nove volitve. »Nai cilj j* da v Makedoniji Izvedemo organizacijo, da bi si s pomočjo Makedoncev pridobili večino v državi Mi hočemo Mit napram Srbom v takem razmerju, v kakršnem so bili Madžari napram Avstriji«
ZA NASE BRATE TAM PREKO.
Beograd, 31. decembra. (Z) Po-trjuje se vest, da se v našem ministrstvu zunanjih del pripravlja nota avstrijski vladi glede zaščite naših narodnih manjšin, Razven te note pripravlja naša vlada tudi prijateljsko intervencijo v Rimu v korist naših sonarodnjakov, proti katerim Izvaja fašistovska vlada najMJ brutalna nasilja.
RAZKOL MED BLOKAŠL
Osijek, 31. decembra. (Z) Včeraj so se vršile v Osijeku volitve 20 občinskih odbornikov. Borba je bila med hr-vatsko zajednico ta Radičevci. Zajed-nlčarji so dobili 10 mandatov, Radičevci 3, radikali 2, Protičevcl 1, komunisti 2, demokrati 1 in socijalisti 1.
KRALJ IN KRALJICA ZA ŠOLSKO MLADINO.
Beograd, 31. dec. (Z) NJ. Vel. ta kraljica sta podarila po enemu J”®ca ta po eni učenki vseh srednješolskih zavodov v oeH državi po 500 D L ta prestolonaslednikovo slik* *• tekom včerajšnjega dne •*roc"0 Predloženim učencem v oeH VBNIZELOS NA POVRATKU V GRŠKO
Pariz, 31. decembra. Iz Marseilla poročaj* da s« * tu vkrcal Veozelos ta da se odpelje na Grško
Eden glavtah ctijev »Narodnega Dnevnika« J* da pomaga privesti ob strani stoječo inteligenco v Javno življenj* ker zavedamo a* da j« danes večina inteligence po svojem javnem delu pasivna. Da bo mogel »Narodni Dnevnik« ta svoj dlj uresničiti zato boče W-tt svobodna tribuna za vse. C« bo tudi za inteligenco, j« odvisno samo od nj* kakor je tud) samo od nje odvisno, čc bo novo leto za noš narod v minici srafestf« od profftaJag*
REKA.
Beograd, 31. decembra. Z Reke se z vso vnemo širijo vesti, da bo v kratkem reško vprašanje rešeno, in sicer v italijanskem zmlslu. Z Italijo se naj bi sklenila po teh vesteh nova pogodba, ki bi vsebovala v glavnem sledeče točke: 1. Aneksija Reke Italiji de jur* 2. suverenost Jugoslavije nad Ba-rošem, Delto in Brajdiča, 3. stoletni zakup celega glavnega pristanišča Reke kraljevini Srbov, Hrvatov ta Slovencev,
4.	povoljna trgovinska pogodba z Italijo.
Z ozirom na Izzivanje vlade g. Cankova ter pečujskega incidenta, bi se v resnici moglo sklepati, da hoče vlada z otežkočenjem zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije vplivati na popustitev Beograda. Zlasti sedal ko je francosfeo-čehoslovaška zveza podrla sanje o hegemoniji Italije v Srednji Evropi. Čeprav se ne da tajiti, da bi bili nekateri krogi voljni v reškem vprašanju popustiti, pa je sigurno, da beograjska vlada na uvodoma omenjene predloge ne bi mogla pristati. V tukajšnjih političnih krogih so mnenj* da je Iz Reke lanstran samo ponesrečen poizkusen balonček.
VESTI O KANDIDATURI PRINCA PAVLA NA GRŠKI PRESTOL NERESNIČNE
Beograd, 31. decembra. (K) Tiskovni urad objavlja: Del našega časopisja je prinesel vest o kandidaturi N). Visočanstva kneza Pavla na grški prestol. Ta vest Je neosnovana ta je nastala menda vsled tega, ker je mogel biti govor o taki kandidaturi grške-gs princa Pavlo.
TROCKU ODSTOPI?
Pariš, 3!. decembra. 00 Iz Moskve javljajo, da se širijo glasovi, da je podal Trocldj ostavko v centralnem komltetu komunistične stranke. (Vest Ja la mole vertotna. On. uredj'
Ez sole ministrskega sveta.
PROTI IZZIVANJU VLADE CANKOVA. — SESTANEK MALE ANTANTE — RADIČ SE NE VRNE V JUGOSLAVIJO. — RAZVRSTITEV ŽELEZNIČARJEV. — NAČRT TISKOVNEGA ZAKONA.
Beograd, 31. decembra. (B) Včeraj od 10. ure predpoldne do 1. in pol popoldne je bila seja ministrskega sveta. Minister za zunanje posle dr. Mom-čllo Ninčič je poročal o znanem izzivalnem govoru ministrskega predsednika bolgarske vlade Cankova, ki ga le imel v sobranju. Kakor je naša vlada obveščena, Je bolgarsko sobranje povodom tega govora priredilo burne manifestacije za Makedonijo. Doznava s* da namerava bolgarska vlada spraviti makedonsko vprašanje pred mednarodni forum ta v tej smeri Je imel predsednik vlade Camkov svoj govor. Da s« podrobno informira o situaciji v Bolgarski, Je vlada pozvala našega poslanika v Sofiji Raklča v Beograd. Raidč dospe nocoj v Beograd, da poda vladi poročilo o tej stvari, da bo tako vladi omogočeno končno sklepati o svojih odredbah proti govoru Cankova.
Nato se Jo govorilo o predstoječem sestanka predstavnikov Male antante, ki bo 9, 10. ta 11. Januarja v Beogradu. Ker so bila vsa vprašanj* ki se bodo pretresala na tem sestanku, v vladi predmet podrobne ta temeljite diskusij* Je bilo dano zunanjemu ministru dr. Nta-čiču pooblastilo, da vodi celo stvar v duhu vladinih tastrukclj ta da nato poda vladi svoj referat Ako bi se pokazala potreb* se bo ministrski svet sestal v teku konference Male antant* da da zo-
nanjemu ministru dr. Ntnčiču nova navodila.
Nadalje se Je razpravljalo o bivanju ta delovanju Radičevem na Dunaju. Po informacijah, ki Jih ima vlad* se Ra<£č še vedno nahaja na Dunaju in ne misli priti v našo držav*
Potem Je Mo govora o tem, da J« avstrijska vlada priobčila naši vladi, da ji izroči del dunajskega arhiva bivše Avstro-Ogrsk* kakor Je bilo to sklenjeno v konvenciji med našo kraljevino In avstrijsko repubSko. Vlada Je pooblastila ministra za prosveto g. Trifunoviča, da določi komisij* Id bo ta arhiv prevzel*
Govorilo se je tudi o razvrstitvi orad-nikov v reeorta prometnega ministrstva ta se je ugotovilo, da uredba o razvrstitvi uradnikov v ministrstvu za promet ni v skladu z uredbo ostalih ministrstev. Zato je bila ministru za promet g. Kojiču poverjena nalog* da spravi v sklad to uredbo z uredbam) ostalih ministrstev ta da poda čim prej svoje poročilo ministrskemu svetu.
Minister Marko Trifkovtč Je predložil vladi načrt tiskovnega zakona, ki je bil Izdelan še za časa koali rane vlade ta so ga tzdetetl Marko Trifkovtč, Svetozar Pribičevlč, Voja Marinkovič, Laza Markovič ta dr. MamČUo Ninčič. Ta načrt bo vlada pretresala na eni izmed prihodnjih sej.
PRIHOD SOVJETSKIH DELEGATOV V BEOGRAD.
Beograd, 31. decembra. (Z!) V Beograd so dospeli trije delegati sovjetske vlade, katerih imena se drže tajna Ravno tako j« svrha njihovega pri-
hoda neznan* Na postaji so jih' sprejeli predstavniki našega ministrstva zunanjih del.
Vlada Cankova slepomlSI.
Beograd, 31. decembra. (B) Bolgarski poslanik Vakarevski Je Želel biti sprejet danes dopoldne v avdijenco od našega zunanjega ministra dr. Ninčič* Ker Je bil med tem dr. Ninčič okupiran z drugimi avdijencaml .Vakarevski ni mogel priti na vrst* Ta poset Vakarev-skega m spravlja v zvezo s karakteri-
stično izjavo bolgarskega predsednika vlade Cankova o Makedoniji. Zdi s* da se sofijska vlada ni nadejala, da bo izjava Cankova napravila tako mučen vti* v Beogradu. Zelja Vakarevskega Je bil* da ta vtis kolikor totikp
MAKEDONSKI KOMITET DIKTIRA.
Beograd, 31. de* (Z) Iz Sofije Javljaj* da delata v zadnjem času bolgarska vlada ta makedonski komitet Intenzivno na razširjenju svoje že itak zelo živahne aktivne propagande v inozemstvu. V to svrho je vlada Cankova odredila velike svate, ki tvorijo s pri-
spevki makedonstvujiišBh poseben skupen fond. Bolgarska propagande se ne zadovoljuje samo s tem, da prikazuje svoje prilike v lepi luči, temveč gre tudi za tem, da v inozemstvu diskreditira našo državo. V tem oziru ima uspehe vsled neaktivnosti naših pristojnih faktorjev.
TUDI MADŽARI PRIČENJAJO.
Beograd, 31. decembra. (B) Pred dvema ali tremi dnevi se je dogodil v Pečuju incident, o katerem je Izdala madžarska vlada službeno verzij* da si od strani naše vlade ni bik) objavljeno nikako službeno poro®* Ta elužbena madžarska verzija se glas) tako-le: Po vesteh iz Pečuja se je v petek zvečer v tamošnji kavami »Corso« pripetil neljub dogodek. Nekoliko madžarskih častnikov je došlo v kavarno ta zavzelo prostore blizu miz* ki je bila običajno rezervirana za srbskega konzula. Častniki so odpasali sablje ta jih položili na stol, ki Je bU poleg njihove mize prost Srbski konzul ki je doepd nekaj časa Pozne j* j« zahteval od oficirjev, da odstranijo sablje s stol* Častniki, Id konzula niso poznali ta tudi niao vedeli, da so sedi pol« njegove miz* sabelj niso hoteli odstraniti. Takrat jih je konzul ozmerjal. Castndki so reagirali ta trdi s* daso tasul tirali konzul* Konzul Je takoj drugo jutro nehal izdajati potne liste za kraljevino Srbov, Hrvatov ta Slovencev. V mestu z radovednostjo pričakujejo nadaljnji razvoj to zadev* Tej slubeni madžarski verziji ni pripisovati mnogo verodostojnosti.	...
PRED SESTANKOM MALE ANTANTE.
Beograd, 31. decembra. (B) Danes dopoldne Je zunanji mtatster dr.
Ninčič sprejel v avdijenco češkoslovaškega poslanika šebo ta se je z njim dalje časa razgovarjal. Razgovairjala sta se o pripravi za konferenco Male antant* ki prične 9. januar la v Beogradu.
RADIČ BREZ DENARJA.
B e o g r a d, 31. decembra. (Z) »Vreme* doznava, da je zagrebška »Tipografija«, v kateri se tiska Radičev »Slo-bodni Dom«, sklenila ustaviti nadaljnje tiskanje list* dokler se ne plača ogromni dolg; vsled tega bo izhajal »Slobod-ni Dom« v znatno manjšem obseg*
PASKIJEVIČ.
Zagreb, 31. decembra. (Z) Včeraj je bil premeščen Paskijevič iz čuva-lišča za mladinske hudodelce v zapore za odrasle, četudi je proti temu protestiral
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V LtabOudt
dremal ob 3. ari po* »Mogočni prstu«. Itr. — Ob g. ®i rrečor: »Osma žena«. Isven.
Oporni »Notredamski zvonar*. Isven.
Slov. marIjonet. glod.t ob 15. In 18. uri »Preizkušnja« In »Itožencvet la LiUjana«.
Kino Madoni »Etna«.
Kino Ideali »Kdo bodo smagal«.
Kino Tlrofli »Zena vrag«.
Kino Ljubljanski dvori »Pariška gro tiča«. — I. del
V Maribora!
.. Narodne riedUdot ob 3 ari pop
»Umetniške krU. — Ob 3 ari
„ V|
▼ arede 3 taaaarts v UaMhadi
 mi iNk Red A.
Oporni »Tooee«. Red P. Ktee K
 Madoni »Požar v Londona«.
Kino Ideali »Kdo bode zmagal«.
Kino Tivolli »zena vrag«.
Kino LJnbU, dvor: »Pariška grofica«. <4
I. del.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden i lekarna Plccoll na Dunajski cesti In Baknrčli no Kaitovata taata
Slovenski javnosti!
NHi Vseh poljih je napredoval slovenski narod, v vseh bojih je zma-/md, ko ga je vodilo časopisje, ki je poznalo samo narodni interes in šele na zadnjem mestu strankarski in osebni.
Današnje dnevno časopisje pa se je tej visoki nalogi izneverilo in danes moramo konstatirati, da so vsi slovenski dnevniki v službi partizanskih interesov, takozvarii napredni pa celo v službi tujih kapitalističnih Interesov.
Da, razmere so se v zadnjem času celo tako poslabšale, da je danes vsa napredna javnost brez neodvisnega dnevnika in da je celo »Slovenski Narod« zapustil vsenacijonalno stališče in se izneveril tradicijam, ki jih je s tako odličnim uspehom zagovarjal blagopokojni dr. Tavčar.
Z »Narodnim Dnevnikom« hočemo dati slovenski javnosti list, ki bo svobodna tribuna za vse dobromisleče in poštenočuteče državljane. Z »Narodnim Dnevnikom« se naj nadaljujejo one tradicije slovenskega časopisja, ki so jih ustvarili Jurčič, Tomšič in Tavčar.
Brez ozira na strankarstvo, brez ozira na osebne koristi kogarkoli bomo zastopali vedno samo to, kar odobrava poštena javnost in zato bomo dali v »Narodnem Dnevniku« prostora vsem, ki ljubijo naš narod in ki hočejo njegovo blagostanje.
Le v eni stvari ne bomo in ne poznamo kompromisa — v nacijo-nalnl misli.
Nacijonalna misel nam je izhodišče vsega našega mišljenja, nacijo-n s! n a misel nam je začetek in konec vsega našega hotenja. Ni nam pa nccijonalna misel le prazna fraza, temveč ona sama nam je cel program: Ve>s narod uiediniti v tej misli in z gospodarskim, kulturnim, političnim in socijalnim delom dokazati vsem, bogatim in revnim, da ni misli nad nacijonalno mislijo.
V zadoščenje nam bo, če pripomoremo s tem, da bo ves narod tako zaveden, da mu bo narodna požrtvovalnost sama posebi umljivo dolžnost in žrtev za narod prijetna. Odklanjamo pa vsako diktirano navdušenje, ker je nevredno svobodnega naroda.
Višek nacijonalne organizacije je država. Vsako delo proti državi smatramo za narodno izdajstvo in v častno dolžnost nam bo, da se nas bo štelo med državotvorne elemente.
Ni pa nam državotvornost agitatorično sredstvo proti nasprotnikom In zato smo proti vsakemu zlorabljanju te besede. Državotvoren nam ni tisti, ki se hvali g svojo državotvornostjo, temveč državotvoren nam je tisti, ki s svojim delom, javnim ali tihim, pripomore k napredku države, Pa čeprav je v opoziciji s trenutno vladajočim režimom.
Krona naše državne samostojnosti je naša svoboda in zato bomo smatrali vedno kol eno svojih prvih dolžnosti, do bomo vselej v prvi vrsti branilcev mše državne, nacijonalne pa tudi osebne svobode.
Svoboda pa nam ni niti anarhija, niti nebrzdanost. Zlasti ne v sedanjih prvih časih državne gradnje. Kdor bi tolmačil svobodo tako, da bi mogel ogrožati svobodo drugih, proti temu smo brezobzirno. Svoboda daje pravico šele po izvršeni dolžnosti in čim više stoji kdo, tem večja je njegova dolžnost, tem manjša njegova pravica.
V polni meri se zavedamo vseh dolžnosti, ki jih imamo v času gradnje države. Po svoji najboljši vesti bomo zagovarjali samo to, kar pospešuje gradnjo in nasprotovali vsaki stvari, ki bi jo smatrali za napačno. Ne bo pa nikdar naša kritika strastna, temveč vedno bomo skušali z dobrohotno besedo popraviti napako. V čast si bomo šteli, da bomo najuspešnejši agitatorji državne misli.
Blagru vsega ljudstva mora služiti vsako javno, zlasti pa vsako politično delo. lato odklanjamo vsako stvar, ki bi bila nasprotna načelom resnične demokracije. Ravno zato pa, ker smo odločni demokrati, ne bomo trpeli nobenega gospodstva klik in nobene zlorabe demokracije.
Zadovoljstvo naroda je nemogoče, če ne napreduje gospodarstvo države. Zato bomo največjo paznost posvečali gospodarskim vprašanjem, ker je materijelno blagostanje ljudstva predpogoj njegovemu kulturnemu in političnemu razvoju.
Ravno iz tega vzroka pa bomo posvečali tudi vso paznost socijal-nemu vprašanju. Vsako pošteno delo mora biti tudi pošteno plačano in ročnemu ko tudi duševnemu delavcu mora biti osigurano vsaj to, da more pošteno vzgojiti svojo rodbino, ki je osnova države.
Kakor pa smo odločno za socijalne napredke, tako pa smo odločno proti vsakemu socijalno političnemu eksperimentiranju.
Državo smatramo za trdno zgrajeno šele tedaj, kadar se počutijo vsi stanovi v njej dobro. Vsi stanovi so nujno potrebni, toda pomen vseh stanov nt za državo enak. Kot al)solutno škodljivo smatramo zato državno politiko, ki bi bila v nasprotju z večino ljudska in zato mora biti po našem mnenju kmetijsko vprašanje sestaven del naše državne politike.
Doseči sintezo vseh stanov in t tem sodelovanj« vseh stanov pri napredku naroda bo zalo naš cilji
Hočemo, da sloni rut produktivnem prinetpu vsa naša državna politika. Samo množitev materijelnlh doltrin more zrušiti draginjo, ker samo oldlica pridelkov in izdelkov ustvarja blagostanje. Pametna socljaina zakonodaja pa naj zaščiti konsumenta!
*Narodni Dne\mik je napreden In svobodomiseln list. Naprednosti pa ne vidimo v apriorističnem obsojanlu nasprotnika, temveč v objektivni kritiki, ki na) razčisti pojme in pripomore k napredku duševnega in materijelnega življenja vsega ljudstva.
Tudi se ne moremo strinjati z ono »svobodomiselnostjo*, ki ne pozna nobenih ozirov do nasprotnika. V nasprotniku vidimo le zastopnika druge misli, toda zavedamo se. da nam je po krvi In po jeziku brat.
Smo odločno na stališču zakonitosti in postavnosti. ker je zakon najmočnejša zaščita svof>ode In naj sil ne j tl branik revnejših. Zato bo naš boj vedno v mejah zakona, zalo ra bomo tudi v najostrejši borbi z onimi, ki'rušijo zakon. V prav posebni borbi pa bomo proti onimi, ki ovirajo na kakršenkoli način pravilno delovanje naše uprave, v prvi vrsti proti vsem korupinim elementom.
Posebno pozornost bomo posvečali bratom izven mej naše države. Njihova usoda je naša usoda in zato ne bomo mirovali preje, dokler tudi njim ne zasije solnce pravice. Ni ujed h lena naša domovina, dokler je na stotlsoče naših bratov ne samo pod tujimi državami, temveč naravnost pod tujim robstvom.
Zaradi bratov tam prek#, ko tudi zaradi silnega obroča sovražnikov okoli naše države, izpovedujemo glasno svojo vero, da more samo uje-dinjenje s Hrvati in SrN rešiti našo državno samostoinost.
Odločno smo zato proti vsem onim, ki izrabljajo neurejenost sedanjih razmer k hujskanju proti bratom In ki rušijo s tem temelje uje-dinjenja. Ker hočemo uresničiti naš ideal od Soče do Vardarja, zato ne pustimo, da bi kdo rušil že dosežen cilj od Triglava do Kajmakčalana.
Zlasti pa ne zato, ker tndl črta od Soče do Vardarja ni naš končni Ideal, temveč ker smo prepričani, da bo Jugoslavija šele tedaj popolna, kadar bodo njeni mejniki ob Jadranskem, Egejskem in Črnem morju.
In ne nazadnje bo naš cilj, da pospešujemo tudi zbil Žan j e vseh tlovansklh narodov. Odnošajl $ Cehatlovaiko naj te poglobe, oni z Rusijo IM vpostavijo!
To je na kratko okvirni program *Narodnega Dnevnika* In vzrok Uletovega nastanka.
Prepričani smo, da bomo na tej podlagi mogU koristiti ljudstvu in ftMfa obramM — državi!
Naj iivi močna in krepka Jugoslavija!
Naj bo v njej srečno in zadovoljno vse prebivalstvol
KONZORCIJ »NARODNEGA DNEVNIKA*: ttertič Ivan, Ljubljana; Lenarčič Josip, Vrhnika: dr. Marušič Drago, llubljana; dr. Ravnihar Vladimir, Ljubljana: Rogllč Ivan, Maribor: Ir, Sajmvk Ivan, Kočevje: škull Pran. UubUana; V rek Ivan, Globoko.
Dr. Vladimir Ravnihar,
V silobranu.
»Kaj pa |e tebe treba bilo« — je morda vzkliknil marsikdo, ko je čul. da se v naših malih slovenskih razmerah poraja nov dnevnik. Prenasičena je naša javnost dnevnega tiska, čeprav bi nas po drugi strani moralo veseliti, da dopušča naša kulturna stopnja toliko čitajočega občinstva. Drugačna seveda postane sodba, če pregledamo kakovost in notranjo vrednost našega časopisja. Toliko tega je, ki ustvarja kulturne vrednote in ne prevladuje 11 tisk, ki apelira na nižje ljudske instinkte, ki kvari javno moralo, ki z demagoštvom skuša obračati pozornost na se? Da je naše liudstvo vzlic svoji načitanosti tako malo politično dozorelo, ni mala zasluga našega tiska, ki predvsem prezira ono vrhovno vzgojno silo vsake etnične skupine — resnico. V zavestnem in morda tudi podzavestnem potvarjanju resnice smo res veliki Zaljubljenost naših strank vase je tako prevladujoča, da ne vidijo resnice pri sebi. naravnost nočejo je pa videti pri drugi stranki.
V tej smeri gre potem politična vzgoja vse one ljudske skupine, ki jo stranka hoče ohraniti ali pridobiti za se. Metoda take politične vzgoje je in mora biti od temelja napačna.
Program našega novega dnevnika nam obeta, da noče hoditi po teh Izho-jenih potih. 7.t dejstvo, da hoče biti svobodna tribuna vsem. ki priznavajo vsaj temeljna načela njegovega programa, nam daje zanesllivo poroštvo, da sme preveč gubl^ktlvno pobarvano In enostransko mišlienie pričakovati stvarnega odgovora z druge strani. Ta zavest nalaga uredništvu kakor tudi vsem so-trndnikom dolžnost, da se ne oddalilio od vsaj relativne svole objektivnosti.
V tem pogledu se bo »Narodni Dnevnik*. ako ostane zvest začrtani sl smeri. brez dvoma blagodejno razlikoval od vsega ostalega dnevnega tiska.
Niega potrebo titomeliule torej 5e niegnv program, ki mn rimam ničesaT pridelati. Toda ni bil moj namen, da podčrtam lepe mMl - frazerjl jih ime-nuiejo fraze — tega programa. Namen tega mojega prispevka je. da prcdočlm ra^.bge, zakaj se je Narodno-napredna stranka kot taka nrikllučlla mi*!5, da sc |7da*a nov dnevnik. Kaitl naglašati moram. da Jo načelstvo stranke popolnoma nravttno in formalno sklenilo, da se pr»druž.l os*al!m trem strankam, ki so odposlale svoie zastopnike v kon-zorcil lista, v svrbo retanovitve novega neodvisnem dnevnika. Naglašatl je namreč dalje, da sporazum štirih naprednih strank še ne pomenia, da le »Narodni Dnevnik« postal r^ihovo glasilo. kar bi že z ozirom na programa-tične razlike teh strank ne bilo tako lahko mogoče. Kakor je tudi odkrito poudariti, da ta specHelnl sporazum še ni ustvaril obče in ožje politične zveze med temi štirimi strankami. Daši ni dvoma, da se le s tem ustvarilo prijazno in priiateliske odnošaje med n<l-mi. In to Je, vemite mi. v današniih razoranih razmerah že jako. Jako mnogo. Toliko, da smemo v bližnll ali dall-S1 Mdočnostl računati s sporazumom tud! Se v drugih točkah, zlasti glede vraiemnega taktičnega postopanja ob tej ali oni priliki.
Tudi »Slovenski Narod« ni bil ofl-cMflno proglašeno glasilo Narodno-na-predne stranke. Priznam to brez pridržka. Dasl je sam pokolni dr Tavčar, predsednik stranke, smatral za potreb-
no. da je ob raznih prilikah več ali manj svečano naglašal, da »Slov. Narod« ni glasilo stranke. Kdo bi mu zameril, ako je imel večje zaupanje v svoj list, kakor pa do stranke. Reserviral si je pravico, da je marsikako turo zaplesal na svoj način, ki ni bil vedno v skladu z melodijo in s taktom, ki ga je dajala stranka. Te pravice njegovemu avtoritativnemu mišljenju tudi nihče kratil ni zlasti ne, ker je vedno moško nastopil z odprtim vizirjem. Je prepričaval, pa se dal tudi prepričati.
Toda »Slov. Narod« le bil brezpogojno na razpolago Narodno-naprednl bodisf stari bodisi obnovljeni stranki. Stranka In list sta bila kakor zraščena dvojčka, drugega brez drugega si niH misliti nismo mogli. List bil je dejanski nieno glasilo. Nič za to. da sta se tu in tam razlikovala v taktiki. Program jima je bil istoveten in list je neumorno in požrtvovalno pospeševal Idejo in strankine cilie. Taka Je bila volja In želja dr. Tavčarjeva kot lastnika in vrhovnega urednika lista takrat, ko Je bil ?o šef stranke, kakor tudi posihmal prav tja do njegovo prerane smrti.
Ne motim, ako trdim, da Je hf’a tega duha polna tudi njegova politična poslednja volja. Narodna tiskarna s »Slov. Narodom« mu ni nikdar pomeniala objekt trgovskih poslov, marveč je ž nio družil gotovo politično Idejo Idealne vsebine, ki naj io poleg »Slov. Naroda« ožlvotvaria In pospešuje baS — Na-rodno-napredna stranka. Zategadelj ta Intimnost med listom In stranko.
česar nihče slutiti ni mogel. Cesar nihče ni pričakoval In česar bi se za življenja dr. Tavčarjevega nikdar ne bito zgodilo — ta nemožnost je postala pred kratkim resnica. Knpč*ln Je dn'a Narodni ftskarnt nove gospodarje, kolih prvi č!n Je bil. da so Narodno-naprednl stranki pokazali — vrata.
Trpke besede ml slllio v pero. toda nočem dalie rekriminiratl čina. ki ni preveč oddalien od onečaščenia politične oporoke dr. Tavčarjeve. Vprašam le. kaj naj je na to storila Narodno-na-predna stranka? Kdo naj jel da polet s pristriženimi peruti? Brez lis*a. ki bi v njem širila svoje Ideje v smislu svojega preizkušenega programa, brez lista. ki bi se v njem mogla braniti pred neupravičenimi napadi! Morala bi žalostno poginiti. S tem seveda so računali povzročitelii onega čina. Toda. ker Narodno-napredna stranka noče napraviti tega veselja svojim nasprotnikom, ker se jej hoče živeti in ker čuti v sebi dovolj živlien«ke sile za višii polet In razvoj, je iskala in našla Izhod iz fre-potne zadrege: ustvariti si nov »Slov. Narod«. Čisto navadna in človeška zapoved ohraniti si življenje, nam Je narekovala ta edino mogoči izhod. Pa nam to zamerijo. Njihovo kričanje nam boli ko vse drugo dokazuje, odkod nam je bil priletel oni po njihovem mišljenju smrtonosni udarec in kako preplašeni so In razočarani, ne samo. da niso dosegli svoiega namena, ampak da so nam s svojim ravnanlem dali celo Impulza za novo ln lepše življenje. Baš to zmerjanje ln znano njihovo natolcevanje pa tudi dokazuie nujno potrebo lista, ki edini nas lahko uspešno brani pred takimi in sličnimi neupravičenimi napadi. V Imenu Narodno-napredne stranke kličem, naj živi nien novi »Slovenski Narod« — »Narodni Dnevnik«.
INZ. ZlTPANČlC:
tmovina bivSe dežele Kranlske.
Deželi Kranlsld kot taki le bila pristrižena nit žlvllenia leta 1018 ln do danes na žalost še ni pravega naslednika odnosno dediča, rla-sl le zapustila dokaj Vurato zapuščino.
Bivša dežela Kranjska je svoiečas-no ustvarila tepe ustanove za gospodarski te kulturni nanredek liudstva. V<e te ustanov« predstavljajo danes ogromno premoženje, ki s« cerH PO vrednosti nad eno mlljardo Kron. To premoženje, ki obsitofl Iz raznih posestev namen lenih povzdlgl kmetijstva* nadalle lz sllotvomlc na Završnld ln v Bohinju, vodnih pravic na Savi tja doli do Čateža, deželnih bolnic, deželnega dvorea„ prisilne delavnice, vojašnic, kmeti|ske šole na Grmu, veleposestva Mala Loka Itd. je »tvoril naš davkoplačevalec in zato je naravno, da mora to premoženje pripasti tistemti, id ga Je s pridnostjo In žrtvami znosil skupaj, če N kedor koli hotel prilastiti sl celo ali p« tudi le del tega premoženja zadeti mora n* enodušen, odločen In sploAen odpor. V tem pogledu je potrebno, da »• zastavi ves vpliv ln vse sil* d* s® to premoženje obme v korist naSega ljudstva. Vse t* ustanove so Wle zamišljene In osnovane v prid naši naj-IlrSI Mvnostl hi take morajo ostati v bodoče, to Je služiti morajo celokupnemu prebivalstvu naše Hubi lanske oblasti. Vsako drugačno rešitev tega vprašanja bi morali odločno odklanjati. V
tem oziru se mora najti splošen sporazum, da bo vsaj v tem izključno gospo* darskem vprašaniu nastopilo celokupno zastopstvo naroda v oblastnem zboru edino In složno za skupni Javni blagor svoilh ožjih rojakov.
Pet let se že opravlja to premoženje brez lastnika, to Je brez pravega gospodarja In seveda tudi brez potrebnih sredstev, ki so nujno potrebna, da M mogle nuditi Imenovane ustanove pravo ln polno korist najširšim plastem naroda. Narod Je navajen, da dobi za svoje dajatve, za svole davke tudi nekaj povrnjenega v obliki Javnih del. Nujna potreba je tedaj, da se pokliče k življenju člmprele Javen faktor kot pravni dedič te zapuščine, ki bo vzel vse to energično v roke, ter nadaljeval tozadevni program bivše dežele Kranjske, ker H sicer postajala Skoda na narodnemu gospodarstvu vedno bolj občutna. Ome-nltl bi Hlo tu pred vsem obširne načrte bivšega deželnega odbora *a elektrifikacijo dežele Kranjska ki so Mil namenjeni v splošno korist, za proevtt kmetijstva, obrti. Industrije ln za po-vzdlgo tujskega prometa. Tl načrti so le deloma realizirani, po večini pa so ostaH na papirju tako, da to kar Je iZ“ vršenega, ni racijonelno ln ne nudi gospodarstvu tega, kar bl moralo ln moglo v slučaju Izvršitve celokupnega tozadevnega programa. O tem vprašanju pa prihodnjič kaj več.
Aaitiralta za ,.Narodni Dnevnik" I
Anton Brandner:
Zmodeno ozasulle m p®iiti£ne ras-mero v Siovonili.
V narodno obmejnih krajih se je ža pred vojno delala docela druga politika nego v osrčju Slovenije. Da se vzdržijo pred silnim raznarodovalnim pritiskom Nemcev in Italijanov, so se obmejni Slovenci znašli vselej pri skupnem narodnem delu, med tem ko je bila Ljubljana zaposlena s srditimi boji med »klerikalci« in »liberalci«.
Po končani vojni je v prvem trenot-ku izgledalo, da se je definitivno prelomilo s preteklostjo. Velikanske narodne manifestacije, silno navdušenje za narodno svobodo, za Jugoslavijo, ki se je raztezalo na vse sloje naroda, od priprosiega rudarja do razkošnega bankirja, je podrlo barijere med nasprotniki in zelo ublažilo medsebojne bratomorne bojev čeravno radi tega politične stranke niso prenehale obstojati. Zal pa je to idealno stanje trajalo le malo časa. Znova in še srditejši in obširnejši so postajali boji, ker so bile v nje potegnjene nove stranke, ki so vsled; tega nastaJe, ker se stare stranke v težkih vojnih letih niso ničesar naučile in ničesar pozabile. Tako so se demokrati posluževali najnemoralnejših sredstev, da bi uničili svojega nasprotnika. Znana je gonja zoper narodno-so-cialistlčno stranko. V takšni politični razbitosti živimo po vojni, namesto da bi skupno delali n* konsolidaciji razmer. ln vse to se godi pred očmi ne-osvobojene domovine, ki zbog tega trpi, strašno trpi. Samo tu in tam za6ije v naše politično vrvenje blagodejen soln-čen žarek: kadar gre za splošne narodne manifestacije, ko se voditelji in pristaši vseh slovenskih strank znajdejo na skupnih zborovanjih. Take manifestacije pa imajo la! le trenuten efekt — drugi dan je navadno prisega že prelomljena in o njej se čita le še v časopisih — dočim so potrebe zasedenega o/.emlja trajne In od dne do dne večjo, če je bila v predvojnem času slovenska oficijelna politika vredna največje obsodbe, ker Je s svojim brezobzirnim strankarskim bojem zanemarjala Celo« vec in Trst, kaj šele naj rečemo o taki politiki dandanesi, ko je naš narod n« Koroškem in Primorskem odre?;n od skupnega narodnega telesa?
Vse drugače, mnogo boljše bl bilo •» naši domovini, ako bi odločali v njej tudi Korošci in predvsem Primorci, ki so v strankarskem oziru mnogo strplji-vejši, v narodnem pa sila delavni. Kot poslanec sem prejemal iz zasedenega ozemlja stalne opomine, ki so bili vsi edini v tem, da naj delamo na to, da se politični kurz v naši državi, predvsem v Sloveniji, korenito izpremeni v tem smislu, da bodo stranke živele med seboj v strpljivejšem razmerju ter sl na ta način pridobile tudi nekaj časa za zasužnjene brate. Kolikokrat mi je pokojni Joško CveJc tožil radi neznosnih strankarskih razmer v Sloveniji. Te razmere tudi niso bile v zadnji meri vzrok; da smo Izgubili Koroško. Slovenski časopisi, ki jih smatramo kot vemo zrcalo javnega in stražarskega življenja, so niti zadnje tri tedne pred odločilno bitko na Koroškem niso mogli vzdrlatl ogabnih medsebojnih napadov, ki so jih Nemci spretno Izrabili s tem, da so jih ponatisnili v posebni brošuri, ki bo -JSta. la še poznim rodovom kot dokaz naše nezmožnosti.
Nespametna bl Mia zahteva, da na! stranke izginejo, ker sl je zaenkrat še težko predstavljati ureditev parlamentarne države brez sodelovanja pol. strank. Tega v zasedenem ozemlja tudi nihče ne zahteva. — Mnenja so deljena le glede števila stranic, katero vprašanje se pojavi, kadar Pomislimo na politične razmere v AnglUi in Ameriki. Kot protiutel pa s« z ravno isto pravico lahko navaja bližnje *w&e *°* sede Nemce in Cehoslovakt; ki v tem pogledu niso prav nič na boljSem. das) so sicer kul turnej** naprednejši od nas. Toda eno j« Prt njih, kar prt nas manjka: kljub močno razvitemu strankarstvu ne pozabljajo Nemci ln Ceho* slovaki nikdar n* »kupne interese nas-roda. Njjhovo medsebojno občevanja Je mnogo strpljlvejše nego Je naše. To in nič več ne zahteva od nas zasedeno ozemlje, dobro se zavedajoč, da se ne da spraviti pod en klobuk vseh Hudi, Zato stranke same na sebi ne škodujejo, samo te resnice ne smejo nikdar pozabiti, da nad Interesi strank stoje višji Interesi naroda.
Kako smo v ten* pogledu grešili in še grešimo dan na dan, o tein bl t% lahko pisale cele knjige. To občuti najbolj naše zasedeno ozemlje. AH bl se sicer naš nami zadovoljil s papirnatimi protesti v času, ko so fašisti požigali naše domove ln zapirali naše šole v Primorju? Ali bl dopuščal, da Nemci bičajo tiste naše sinove, ki so glasovali za Jugoslavijo, Izganjajo Se to trohico Inteligence preko Karavank; ostali narod pa trpinčijo v avstrijskem peklu. Ali ne bl Imeli mnogo bolj na umu naše trpine, ki jltn le »kratko sijale so zvezde prijazne«, ako ne bl med nami Uto teti *trutaUt tmw>kar*klh razprtij?
Ali M se v tem slučaju naša vlada mogla upirati volji naroda celo v vprašanjih, ki so mednarodno že odločena, kakor je n. pr. šolstvo naših narodnih manjšin na Ivoroškem, ko je Avstrija vezana po senžermenski mirovni pogodbi, in ko kljub temu ne da šol!
Tu je samo en izhod: Poiskati moramo ncva pota, zavladati mora novo politično življenje. Nalogo, skrbeti za čim,strpijivejše odnošaje med našimi strankami! in jih pri vsaki priliki opominjati na to, kar je nam vsem skupno, bo imel predvsem »Narodni D nemile«, ki se ga bo naše zasedeno ozemlje razveselilo kot svojega odrešenika, ki je nastopil ravno v času največje potrebe, ko je že marsikdo obupal in klonil glavo. Takega lista se mora razveseliti vsako domorodno srce, ker je izključeno, da bi dosedanja glasila poedinih strank, ki zastopajo predvsem svoje interese, bila kos taki veliki in težavni nalogi. Po takem listu je v zadnjem času marsikdo zahrepenel, ker so po-
stale razmere res že nevzdržne, tako da iz naših dnevnikov nismo več mogli izvedeti objektivne resnice in so tako-zvani napredni časopisi celo proti plačilu odklanjali priobčitev čisto kulturnih prireditev, če niso bile strankarske. Tudi je bila njihova pisava tako nekvalificirana, da se je marsikomu že priga-bilo vzeti sploh še kak list v roko. Da se ne mislijo poboljšati, dokazujejo mrzlični napadi na nov list, ki se gotovo :ie bo posluževal takih metod in ki radi tega lahko mnogo stori, da se razmere v naši domovini izboljšajo tudi v korist neosvobojene domovine. Zato toplo pozdravljamo vsi, ki smo iz zasedenega ozemlja list, ki je v svojem prvem oklicu izjavil, da bo posebno pozornost posvečal bratom izven mej naše države.
Z novim listom pride izgubljena vera zopet v nas. Oklenimo se ga z ljubeznijo, ker bo sekal pot v boljšo bodočnost, v katero ne sme izgubiti vere in upanja nihče, ki resnično ljubi svoj narod.
Dr. Drago Marušič:
Ozadie poruhrskesa vprašanja.
Prva etapa gigantske borbe, katero ie vodila Nemčija v cilju, da razveljavi Verzajsko mirovno pogodbo, je končana. Ta borba se je začela z dnem podpisa te pogodbe, podpisa, ki ga je premagana Nemčija dala v trdnem namenu da ga ne bo držala. Obveze, katere je Nemčija prevzela nap ram antanti, so politične, finančne in ekonomske. V prvo kategorijo spada razven odstopa nekaterih pokrajin predvsem obveza, da Nemčija ne sme imeti več kakor 100.000 mož stalne vojske, da njeno vojno brodovje ne sme presegati skupno 36 edinic vseh vret in da mora dovoliti stalni medzaveznlški vojni kontrolni komisiji nadzorovan je nad Izvršitvijo teh obvez. V drugo kategorijo sipada v glavnem dolžnost Nemčije, da povrne ▼ skrajnih mejah finančne mogočnosti zaveznikom mar terijalno škodo povzročeno po vojni. Ta škoda se je z ozirom na plačilno zmožnost Nemčije in njenih zaveznikov cenila na 132 milijard zlatih mark- V ekonomskem pogledu pa se je Nemčija morala podvreči občutnim utesnitvam svoje suverenitete glede carin, prometa, glede sklepanja trgovskih konvencij Itd.
Nemčija je vse te obveze dosledno izigravala. Določila gl od« efektivov vojske je obšla na ta način, da je ustvarila poleg stalnih kadrov Se takozvano Schupo in Sipo. (Sdmtzpoiizd te Sicber-heitspolizd), ki ste vojaško organizirani, ter pospeševala aM vsaj trpela ustanovitev patrijotičrth borbenih oboroženih organizacij, katere bi r slučaju vojne takoj mogle služiti kot kadri stalne vojske. Da bi se osvobodila finančnih obvez, je spravila v nered državno finančno gospodarstvo, povečevala s sistematično Inflacijo bankovcev v geometrični progresijl deficit državnega budžeta, sabotirala dajatve na račun vojne odškodnine, dopuščala izvoz zdravih valut v inozemstvo itd. Istočasno je vodila tudi velikansko propagando po celem svetu, da dokaže nemogočnost izvršitve Verzajske mirovne pogodbe ta da pokaže sveta svojega aajvečjega sovražnika Francosko kot požrešnega imperialističnega volka, sebe pa kot nedolžno pacifistično jagnje.
Da bi se zabranilo nadaljne sistematično kršenje mirovne pogodbe, ste dve državi, ki ste na izpolnitvi te pogodbe v največji meri zainteresirani, Francoska in Belgija, zasedli Ponihrje, ki je za Nemčijo življenjskega pomena.
Ta mera, ki se je izvršila v mejah
določil Verzajske mirovne pogodbe, v svrho pritiska na Nemčijo, da slednjič enkrat ukrene potrebne korake za ozdravljenje svojega državnega gospodarstva, ki bi omogočilo redno izpolnjevanje njenih finančnih obvez, je izzvala v Nemčiji oster odpor. Nemška vlada je sklenila pasivno rezistenco, delavci v Poruhrju so bili pozvani, da stavkajo proti temu, da dobe redne podpore od nemške vlade za svoje brezdelje Ker Francoska in Belgija le niste dopustili, bil je ediini rezultat te obupne borbe ta* da je papirna marka padla skoraj na ničlo in da se je pod pritiskom gospodarskega kaosa, ki neizogibno nastane v takem slučaju, nemška vlada morala udati francoskim zahtevam, preklicati pasivno rezistenco v Poruhrju in prositi Francosko za pogajanja, ld se bodo vršila na podlagi statusa quo, t. j. da Francoska do konca rešitve teh pogajanj, ki se bodo v prvi vrsti tikale novih garancij za izpolnitev nemških obvez, ostane v Poruhrju. Borba se je končala s popolno kapitulacijo Nemčije.
Zmagovalec v tej borbi je v prvi vreti francoski ministrski predsednik Rafanond PoLncarž, bivši predsednik republike, čegar krepki, vztrajni te do-siedni politiki se ima Francoska zahvaliti za uspeh, Id je tem večji, če se po-rnteO, da je v poruhrskem vprašanju Nemčija kmeta edo Anglijo na svoji strani. Razumljivo je, da je v tej borbi krvavela tueft Francoska, te posledice se opažajo na padanju franc, valute.
Predaleč bi dovedlo, če bd hoteli tud! samo v večjih obrisih načrt ati ogromen pomen in dalekosežne poslediice med-zavezniških pogajanj z Nemčijo, katera se bodo vršila na podlagi predhod-iih študij medzavezsniških ekspertov o finančnih ta gospodarskih razmerah Nemčije. Gotovo je, da ozdravljenje gospodarskih razmer cele Evrope odvisi od gospodarske stabilnosti Nemčije ta od njene produktivne zmožnosti, katero dvoje je v tesni medsebojni zvezi. Jugoslavija pa je v toliko interesirana na povoljni rešitvi vseh teh mnogobrojnAh, kompliciranih vprašanj, ker je ona udeležena na celokupni vojni odškodnini katero ima Nemči ja plačati, s 5 odstotki. A ko vzamemo za bazo svoto od 132 mtittard zlatih mark (katera svota pa je podvržena eventualnim izpremembam, kakor glede višine, tako tudi glede moda! itet plačevanja), znaša naš del 6 milijard 600 milijonov zlatih mark, ali v sedanji valuti čez 130 milijard dinarjev.
Ceškoslovaško-francoska zveza.
Minuli teden nam je prinesel dogodek, ki je za evropsko Politiko, spe-cijelno pa za Malo antanto ta enkrat še nedoločljive važnosti. Pogodba, krsta jo sklenili Pnmcija hi Ce&odovaSka te dni, pomeni veHk pint za ureditev evropskih razmer.
Presenečenje, ki ga ie izzvala ta pogodba marsikje, je sfcoroda popolnoma neutemeljeno. Kajti dogovor, ki ga je sklenila češkoslovaška republika s Franoosko, ne pomeni pravzaprav ničesar druzega, kakor nekako kodifikacijo obstoječih odno&ajev, ki so že dalj časa obstojali Zunanje-poJitični cilji obeh držav imajo že dolgo mnogo vzporednih potez. Obe težita predvsem za tem, da se vzdrži stanj«, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, ta da se na podlagi tega stanja doseže čim prej sanacija evropskih razmer. Češkoslovaško veže poleg tega s Francijo tud čut hvaležnosti radi dosežene osamosvojitve. Zato so njuni cilji sicer »e popolnoma kongruentsii, vendar pa zelo slični.
S to pogodbo sta Francija in Češkoslovaška pismeno fiksirali nekako defenzivno zvezo, ki jo oživljajo medsebojni življenski interesi. Obe državi se zavezujeta, da bosta spoštovali vse mednarodne pogodbe, tembolj, ker tvorijo te podlago Društva nn rodov. Glede Avstrije stojita pogodbenici na stališču, da mora ostati samostojna, da je torej Izključena vsaka možnost priključitve Nemčiji, kar bi moglo samo ob sebi umevno ogrožati evropski mir.
M* madžarski prestol se ne smejo vrniti Habsburžani; v ostalem pa se bo v zvezi s to pogodbo razpravljalo še podrobneje o gospodarski restavraciji Madžarske.
Največjega pomena pa je ta pogodba za obojestranske odnošaje napram NemčifL Nemška politika je ustvarila Položaj, ki bd mogel izzvati dalelto-sežne konflikte. Obe državi sta si pridržali z ozirom na Nemčijo proste ro-tudi v slučaju kakega konflikta z nM pač pa bosta določili v takem slučaju sporazumno, kaj bosta ukrenili in česa ne Pod nobenim pogojem pa ne bosta dopustili povratka Hohenzollern-oev na nemški prestol.
Ta pogodba, ki bo definitivno podpisana najbrž sredi januarja, je izredno važna za bodočo politično konstelacijo v Evropi tudi še Iz nekega drugega vzroka. PoHtična ohladitev, ki jo je opažati zadnji čas med Francijo te Anglijo, je napotila prvo, da si okrepi svoj položaj v Evropi. Zveza s Češkoslovaško pomeni skupno z odnošaji Francije do Male antante dosego tega cilja. Na drugi strani pa sta dosegli Francija in Češkoslovaška še pomembnejši uspeh. Domneve o novi angleški vladi so potisnile v ospredje odnošaje evropskih sil s sovjetsko Rusijo. Postalo je zelo verjetno, da bo priznala bodoča angleška deJavslca vlada sovjetsko Rusijo ter stopila z njo v tesne stike. Francosko-češkošlovaška pogodba pa — tako smemo računati z go-gotovostjo — pomeni velik skok pred
Anglijo, kajti s to pogodbo je odprta pot priznanju sovjetske Rusije s strani Francije. Na ta način je ta pogodba samo del obsežne dr. Beneševe koncepcije, samo zapadno krilo ogromne zgradbe, čije vzhodno krilo bo tvorila analogna pogodba Francije z Rusijo. Kajti višek češkoslovaških želja je medsebojno pomirjenje Rusov in dalje Rusov z zapadom s posredovanjem kakega slovanskega naroda.
S to pogodbo so v zvezi tudi neposredne materijelne ugodnosti za Češkoslovaško. V zvezi z vprašanjem uredstve madžarskih reparacij ie* zahteval dr. Beneš tudi za Češkoslovaško ravno tako ugodno stališče, kakor ga uživa Madžarska kot premagana država v zadevi bremen, ki jih morajo nositi nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije. Brez dvoma se bodo tudi te dr. Beneševe želje izpolnile.
Pogodba je torej vidna manifestacija že prejšnjega češkoslovaško-fran-coskega prijateljstva, ki je velikega pomena za vzdrževanje evropskega miru in za sanacijo povojnih razmer. Mogočen pa bo njen vpliv tudi za pomen in bodočnost Male antante, ki je pri tej pogodbi neposredmo interesirana, kar moremo sklepati tudi iz nedavnega obiska jugosiovenskega kralja v Parizu.
Utis, ki ga je napravila češkoslo-vaško-franooska pogodba v Evropi, je velik. Vse češkoslovaško časopisje — izvzemši skrajno levičarskega — odkritosrčno pozdravlja to zvezo kot ga-
rancijo za evropski mir in ugoden razvoj češkoslovaške države.
Francoski listi se obširno pečajo s to pogodbo, povdariajo, da ni naperjena proti nikomur, temveč je samo sredstvo za obvarovanje miru ter izraz francosko - češkoslovaškega prijateljstva. Ta pogodba prijateljstva je mnogo pomembnejša^ kakor samo pogodba med aliiranci in »Petit Parisien« pravi, da bo mogla Češkoslovaška misliti na to, da prevzame med Parizom in Moskvo isto nalogo, kakor jo je prevzela Francija med Prago in Varšavo.
V Angliji je izzvala francosko-češkoslovaška pogodba samo obžalovanje. Nemško časopisje posveča pogodbi mnogo zanimanja, vendar večinoma povdarjai, da ni nobenega vzroka za kako vznemirjenje. Na Poljskem prevladuje mnenje, da ni v pogodbi ničesar, kar bd moglo neposredno vplivati na poljsko-češlmslovaške odrw> šaje, da pa je Franciji zelo ležeče na tem, da se konsolidirajo odnošaji med Poljsko in Češkoslovaško.
V Italiji je vzbudila pogodba veliko nezadovoljnost, skoro jezot, dasiraveo povdarjajo tako francoski, kakor tudi češkoslovaški glasovi, da ne vsebuje pogodba prav ničesar, kar bfi bilo v nasprotju s češkoslovaško - italijanskim dogovorom.
Važnosti te pogodbe za Malo antanto ne moremo natančneje presoditi. Brez dvoma pa bo odločilno vplivala na konferenco Male antante, ki se bo vršila v bližnji prihodnosti v Beogradu.
Jure Koce.
Anglija na razpotju.
Kakor v življenju sploh, tako moremo tudi v zgodovini diplomacije opazovati razne mejnike, ki tvorijo podlago za razvoj zunanje politike te ali one države Tl mejniki, postavljeni večkrat samo od enega dalekovidnega diplomata, lahko postanejo merodajni za potek vse svetovne politike. Dobe, ki tako nastanejo, pa lahko propadejo bodisi vsled naravnega razvoja, ali pa tudi po neprevidnosti vodilnih mož, ki niso znali obdržati v veljavi principa', ki so ga našli že pri prednikih. V tem trenutku, ko so vezi zunanje politike popokale, stoji diplomacija pred vprašanjem: kaj sedaj te kam sedaj?
V naslednjem bomo videli, da stoji angleška diplomacija danes pred tem velevažnlm te težavnim vprašanjem, kajti dvestoletna zunanja politika Anglije je ▼ sedanjem času doživela po-polen poraz. Le poglejmo nekoliko v zgodovino.
Angleški državnik Bolta gbroke, pripadnik stranke Tories, ki je prišel po padcu Marlborougha na vlado je v Utrechtskem miru (1712) prvi postavil princip evropskega ravnotežja. Ta mož je vstvaiH sistem, ki je bil skozi dvesto let merodajen, ne samo za angleško zunanjo politiko, temveč za vso svetovno. In moramo reči, da je ta politika žela uspeh za uspehom.
Evropsko' ravnotežje namreč ni pomenilo prav nič drugega kot tehtnice v rokah AAdije. Anglija je hotela imeti Evropo ^Rahu, da n« bd katera država prišla preveč do moči ta ji potem še nagajala v njenih kolonijah, kjer so Angleži tako občutljivi Poglejmo Anglijo najprej v boju proti Frandji proti Rusiji te sedaj predkratkim proti Nemčiji ta videli bomo, da je Bolingbrokeovo načelo docela obveljalo. Proti onemu, ki se ji je zdel premočen, se je postavila Anglija na čelo drugih šibkejših in tako paralizirala delo svojega nasprotnika. S svetovno vojno in posebno z Versailleskim mirom je bilo angleški diplomaciji to orožje izbito iz rok. S svetovno vojno je pokopana angleška dvestoletna politika, zakaj danes ni Anglija več tista, ki drži tehtnico za Evropo v svojih rokah. Z mirom v Versail-leu je zrastla Francija Angliji čez glavo. Le poglejmo karto Evrope kot so jo vstvarili v Versailleskem miru. Vse države, ki so nanovo nastale ali pa se bistveno povečale, stoje pod odločilnim vplivom Francije, tako Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija, Romunija in Belgija. Vse te države so tudi dobro oborožene. Oprta na te države in na svojo lastno izvrstno vojsko je danes Francija v Evropi dominantna, zakaj na koga se naj Anglija danes obme, da se otrese francoske premoči v Evropi. AH naj računa v slučaju resnega konflikta s Francijo na Nemčijo, ali na Avstrijo te Madžarsko. Vse te države so ravno vsled Versailleskega miru brez vsake oborožene sile.
Nič se ni torej čuditi, če Je angleška diplomacija danes obupana, ker nima mesta, kjer naj bi poprijela, da bi mogla ustvarili količkaj pomemben protiutež proti Frandji. In vendar se je ta slaba pozidja Anglije ustvarila z njenim bistvenim sodelovanjem pri sklepanju Versailleskega miru. To priznava nehote tudi L!oyd George sam, ko govori ob vsaki priliki proti Frandji. In vendar je bil on tisti, ki je koval Ver-sailleski mir.
S tega stališča lahko razumemo izjavo angleškega premierministra Bald-wina, ki nam kaže nekak izhod Anglije, ko pravi, da se bodo Angleži obrnili proč od Evrooe ta obrnili pozornost na svoje kolonije ter ustvarili še trdnejši »engltsh ernpire«, tako, d« bo metropola Velika Britanija živela samo s kolonijami, brez ozira na to. kaj s« dogaja na evropskem kontinentu. Ta ideja sama na sebi ni absolutno nemožna. posebno, če pomislimo na dobro razmerje med Anglijo te njenimi kolonijami Saj je znano, da so kolonije za časa svetovne vojne prav rade priskočile svoji metropol! na pomoč. Ni pa mogoče, da W Anglija to idejo tako realizirala, kakor jo je Amerika že deloma izvedla, ker kanal La Manche je zelo ozek in radi tega se ne bi nikoli mogla čutiti Anglija dovolj vame v tako veliki bližini tako mogočnega soseda, kakor je Francija, To b( bila torej ena pot, ki pa je zelo malo verjetna.
Druga možnost bi bfla vzpostavitev bloka proti Frandji. Ta blok naj bi tvorile Rusija, Nemčija z Anglijo na čelu. Odtod nervozno povpraševanje, kdo prizna prvi sovjetsko Rusijo, ker noče nihče priti prepozno, da ne zgufed gotovih prednosti, ki so s tem v zvezi. — Vendar pa je tudi možnost vstvaritve tega bloka za daljšo dobo zelo problematična: 1. je Nemčija popolnoma na tleh, 2. pa si niti sovjeti in niti angleški kapitalisti ne žele preveč, da bi se objeli. — Tko si razlagamo, da še sedaj sedi v Angliji na vladi BaMwin, ker se hoče s tem doseči, da pride vsaj nekoliko pozneje do vlade Labour Party, ki ima simpatije do sovjetov. — Toda če hočemo biti objektivni, moramo tudi priznati, da se uprav Labour Party najbolj zaveda, kje je korenina današnje slabe angleške pozidja, ko povdarja v svojem programu revizijo Versailleskega miru, zakaj v tem mira je doživela angleška diplomacija svoj poraz. In čudno je, da ravno v tem kritičnem času Anglija nima moža, ki bi bil sposoben pokazati ji izhod iz te zagate.
Kakor vidimo, je danes Anglija PO preteku dvesto let na razpotju. Odločiti se mora za novo smer svoje politike in rešiti mora morebiti najtežje vprašanje, kar jih je bilo postavljeno angleški politiki: Kako si priboriti nazaj svoj prvoten ugled.
Tržaško pismo.
Kakor, da bi živeSi v Jugoslaviji, tako pridno smo se pričeli prepirati tudi tu. Ne vsi, le nekateri, toda ti z izredno strastnostjo te virtuozlteto. Ne mine e ! en, da ne hi nad dični »Mali list« rinesel mastne napade na naše voditelje. Vse mogoče flm očita ta čimbolj umazan je očitek, čim bolj raz žaljiv je, tem z večjo slastjo g«' ponathskuje »Mali list«, tem bolj ploskajo njegovi verniki,
da bi nasitili lačne, niti da bi oble&fi nap ge, marveč zato, da so ustanovili raz* kolni »Gospodarski vestnik«...
In v tem tonu gre naprej.
Zopet drugič piše »Mali list«, da je glasilo ubogega ljudstva, ki kritizira vse lumparije, ki kritizira vsako krivico, kakor je to dokazal, ko je razkril delo tržaških voditeljev.
In ko se tako »Mali list« na vse pre-tege trudi, da bi razbil slogo med tržaškimi Slovenci, pa ima drzno čelo, da pravi njegov Mihec: »Veljaki so razbili slogo, se igrajo z ljudstvom kakor z žogo.« Nakar mu pravi Jakec: »Skraja treba jih nabiti, to pomaga jim znabdti.«
Vprašate morda, gospod urednik, zakaj Vam pišem o teh žalostnih stvareh. Vsaj imate strankarstva in prepirov itak f sami dosti. Stvar je v tem. Po mojem j, mnenju ne sme biti niti jugoslOvenska , javnost brezbrižna proti rovarenju »Ma-* lega lista« in dolžnost nas vseh je, da povemo »Malemu listu« in njegovim bratcem, da se mora njegovo početje nehati.
V časih, v kakršnih živimo mi, ne moremo imenovati, početja »Malega lista« drugače kot narodno izdajstvo, šole so nam zaprte, vse naše narodno življenje je ubito, neznosni davki bodo veljali od 1. januarja dalje, obstoj vsega naroda je ogrožen, »Mali list« pa napada in blati naše voditelje, kakor da bi bil najet od Italijanov.
Cast našemu tržaškemu delavcu te kmetu, ki je visoko vzvišen nad klevet% niško pisavo »Malega lista« in ki jo zato ogorčeno zavrača. Toda pomislit} je treba, da razsaja v Trstu silna brez. poselnost in da je zato nadvse mogoče, da v urah bede podvomi delavec nad vsem, zlasti ker so klevete »Malega lista« ravno tako nekončljive, kot itali«. jansko nasilje
Tega pa je v resnid vedno več in več. Sedaj so n. pr. prejdi sodniki de-, krete, da so odpuščeni ali pa prestavljeni na Tirolsko. Tam jih bodo pustiH toliko časa, da jim urede sodišča, potem pa bodo prognani, kakor vsi drugi Ista usoda ko slovenske sodnike je doletela tudi nekatere italijanske, ker pri nas je že tako, da je tudi Italijan man£ vreden, če ni doma lz slavne Kalabriji.
Težke čase preživlja naš narod y Primorju in brezvesten greh je, da nekateri s svojim razdiralnim delom še m nož e naše bridkosti. Ce ne more naša prijateljska beseda strezniti gospod^ okoli »Malega tista«, tedaj naj doseže to vaša ostra beseda. In zato Vam piše«; ta Vas prosim, da moj apd priobčite
A. B.
Trst, dne 30. dec.
Ne morete si niti misliti, kako je pri tem »Mali list« iznajdljiv. Zgodilo se je n. pr., da je določila tržaška kmetijska družba 3500 lir za izdajanje »Gospodarskega vestnika«. Pa napiše »Mali list« krvav »klic naših mater«, ki se glasi: »Mi matere ubogih otrok pri Sv. Jakobu se Iskreno zahvaljujemo Malemu Hstu, da nas je opozoril, da so naši voditelji, ki so naši bratje po krvi ta jeziku, zbrali tritisoe osemsto Br. Pa jih niso dali.
UREDBA O RAZVRŠČANJU ŽELEZNIČARJEV.
Iz Beograda smo dobili poročilo, da je v ministrstvu za promet dogotov-ljena uredba o razvrščanju državnega prometnega osobja, ki mora biti po členu 195 zakona o državnem prometnem osobju objavljena najkasneje dne 1. januarja 1924. Obenem pravi poročilo, da zastopniki osobja in organizacij nele niso bili pritegnjeni k sodelu, temveč, da tudi že dovršene uredbe niso dobili v pregled, dasi je to svojčas gospod minister za promet dr. Velizar Jankovič obljubil Še o pravem času svarimo go* spoda ministra za promet, naj uredbe ne izda, preden zastopniki osobja, ki mu je uredba namenjena, ne dajo o njej svojega mišljenja. Kakor osobje odklanja zakon o držav, prometnem osobju kot nesprejemljiv, tako bo odklanjalo tudi uredbo, o kateri brez sodelovanja osobja ni pričakovati, da bi bila sprejemljiva.
Gospodu ministru za promet smo dne 30. decembra poslali v stvari tole brzojavko:
»Pokrajinsko udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev v Sloveniji najodločneje protestira proti nameri, da se izda uredba o razvrščanju promet8 nega osobja brez sodelovanja njegovih zastopnikov ta organizacij. Kakor odklanjamo pragmatiko, ki je Izšla, ne da bi se bili vpoštevali predlogi osobja, tako odklanjamo odločno tudi uredbo, ki bo izšla, ne da bi imeli železničarji poprej priliko, dati o njej svoje mišljenje in predloge. Vse osobje je nad takim postopanjem ogorčeno in se ne bo plašilo seči ponovno po protestih naj-jačje vrste.«
Pokrajinski odbor Udrnienja jngoslo-
▼ansklb narodnh železničarjev, Ljubljana, Gradišče 7.
Naš roman.
•
V današnji številki začenjamo
priobčevati svetovno znani roman »La Bolieme«, ki ga je spisal francoski pisatdj Henry Murger.
Vsebina romana je znana našemu občinstvu kolikortoliko že iz Puccinijeve opere. Junaki romana so petsobne vrste »cigani« iz pariškega umetniškega in napol umetniškega življenja.
Roman je pisan v živahnem Stihi ter je vseskozi napet.
Prepričani smo, da bodo naši 21« ta tel ji zadovoljni ori branju tega r<fc mana.
*-in—:
Britanska kriza.
Ramsav Macdonald, leader socialistične stranke v Veliki Britaniji, postajne ministrski predsednik, o tem že ni 'nobenega dvoma več. V Angliji, kjer sta si dosedaj dolile vlado dve stranki, liberalci in konservativci, se je pri zadnjih decombersklh volitvah pokazala delavska stranka (Labour party) tako močna, da sl stoje danes v britanskem parlamentu tri stranke nasproti, od katerih nobena nima absolutne večine. Kaj takega se v tem parlamentu do danes le nikoli ni zgodilo In postavljajo se najrazličnejše hipoteze, kateri dve Stranki mislita, nastopati skupno.
Asqulth,-vodja liberalne stranke. Je Imel v svojetn klubu govor, ta katerega je razvidno, da smatra svojo stranko za gospodarja nad položajem, kajti Igra lahko opozicijo In se prikloipl enkrat eni, drugolrrat drugi nasprotni stranki. To je sicer res, toda moč tc stranke Je čisto negativna. Liberalci sc lahko združijo z eno stranko in strmoglavijo ministrstvo, toda ker so številno najšibkejši, niso v stanu postavit! ministrstvo lz svojih vrst, ali ca pa celo pustiti vladati d e! j čara. To jc pa Asquith v svojem govoru zamolčal in marsikateri angleški časopis, med drugimi tudi Daily Mali, ga je na to opomnil.
Načrt liberalcev, v kolikor se da dognati iz govora njih voditelja, ho menda sledeči: Ko se parlament otvort, hočejo strmoglavili sedanjo konservativno vlado, nato bodo pa pustili nekaj časa socialistom, da vladajo. Ce bodo pa socialisti šli predaleč, predvsem v finančnih zadevah in zunanji politiki, bodo Strmoglavili tudi njih vlado la skušali vladati na njih mestu. Ce Je ta načrt Izvedljiv, j« seveda drugo vprašanje. Zgodi se namreč lahka d* se socialisti ne bodo hoteli umakniti, predno ne zahtevajo In ne dosežejo novih volitev.
Stvar pa iz gleda precej drugače, če postavimo napram precej samozavestnem izvajanjem Asquitha danok, ki ga Je objavil new-yorški World in v katerem rada ga g. Ramsay Macdonald svoje precej pesimistične nazore o sodelovanju njegove stranke z liberalci, kar pričakuje za enkrat g. Asquith.
Q. Macdonald pravi v tem članku, da vsi socialistični kandidati soglašajo v tem, da so se v volilni borbi liberalci najzahrbtnejše obnašali. Samo blazni taktiki konservativnega voditelja g. Baldwima, ki je hotel uvesti nesrečno prohibicijsko politiko, ima liberalna stran, ka zahvaliti svoje uspehe pri volitvah. Vprašanje je, kako bi se mogli iznebiti te stranke, ki je tako zdo škodljiva za normalni razvoj angleške politike. Ali se bo združila s k<«nservativci da po-t!a<S socijallste? AH se bo razcepila v dva tabora, katerih eden bo stopil na desna drugi pa na levo? AH pa bo nadaljevala boj za svoj lasten obstoj in tako spravljala v nevarnost vso britansko politično strukturo?
Vodja socialistov je mnenja, da »e notranji položaj Anglije ne bi razbistril niti z novimi volitvami, tudi če bi se trvodcl proporčni sistem. Na ta način je cilj angleške delavske stranke od samega sebe Jasno določen: usmeriti mora svoje delovanje taka da bodo vsi volil d v bodoče razdeljeni samo v dve skupini, za ali proti natančno določenemu principu.
— Dinarski dan ▼ korist vestfalskih Slovencev, ki bi Imel biti v sredo, dne
2.	Januarja, je vsled nastalih zaprek od-goden.
FRANC FERDINANDOV VLADNI PROGRAM.
Avstrijsko časopisje, obiavlia vladni program v Sarajevu umorjenega Franca Ferdinanda za slučaj njegovega nastopa po smrti cesaria Franca Jožefa. Ferdinandov program ie zanimiv predvsem s tega ozira, ker so z njegovo objavo ničeva vsa domnevanja. kot da bi bil Ferdinand zagovornik tiialistične uredbo bivše avsiro-ogrske mon-arhijc.
Ferdlnandov vladni program predvideva. da vsa evropska javnost pričakuje s spremembo avstrijskega prestola razpad umetno »tvorjene avstro-ogrsk« monarhije, Vse prlčaku'# revoluciji na Ogrskem, volno s Italijo in eventuelno s Srbih) ter Cino goro. Prvi vladni akt Ferdinandove vlade mora zato po objavljenem načrtu pomiriti evropsko javnost In usiiitl muenie, da Ima monarhija polno IMIcnsko možnost In silo. l\’sebno Ogrsko ts mora s trdno roko usmeriti za složno enotno razmerje z Avstrijo. V enotnem vladnem marilcstu te pnvdarl. da sloni avstro-ogrska zuranla politika na tcmelilh mirovnih gar:mcli. Na Ogrskem »e ustavnim potom uvede splošna In enaka volilna pravica. Ce to ne bi šlo, potem odloči oktroa. Ferdinandov načrt izhala s stališča, da se Alartž.aro nallažie uklonila ta način, če to Jim odvzame možnost nacionalne nadvlade na Ogrskem. S splošno in enako volilno pravico bi bito v budlmpcštnn-skem parlamentu pri 453 mandatih 2*16 madžarskih In 247 mandatov ostalih narodnosti. ki bivajo na Ogrskem. Vladni načrt namreč ugotav!|a. da le na Ogrskem S.7 milijonov Madžarov In 10.3 milijonov Romunov. Slovakov. Nemcev, Srbov In Hrvatov. Prekmurskih Slovencev nadrl ne omenia. Perdlnandov vladni načrt zavzema odločni afront proti hegemoni!! Madžarov in smatra za popolnoma pogrešan, z volilno geometrijo favorizirati nezanesljivo madžarsko aristokracijo.
Ferdinandov načrt sicer predvideva nekatere spremembe v ustavnih odnošalih med Avstrijo In Ogrsko, vendar pa v principu še nadalje vstrala na dualizmu. V tem pogledu so zanimiva predvsem izvajania:
PrlkFučltev Bosne In Hercegovine k Avstriji bi Ogrska nikdar ne dopustila. — Priključitev tudi ni priporočljiva, ker bi okrepila slovansko malorlteto v Avstr!!!. S prlkliučltvljo aneksllsklh dežel k Ogrski, se bi Izdatno povečal r»*!h politični vpitv v monarhiji: Avstrija bi bila odrezana od Balkana. kjer je niena bodočnost. Palmadla bi Izgubila avoie taledie in bi z gravltacllo proti Ogrski bila za AvstrPo izgubljena dalmatinska obaL Bodočnost Avstrije je pa na morlu.
Nalveč za govoru (Vur hna t r I a I! -z e m. Seveda ne na Ogrskem. Trlalizem )e le dobro strašilo za Madžare, k* pa ie končno brez prave vrednost! z* Avstrijo.
Pred vsem se mora upoštevati, da Jugoslovani niso zanesljivi politiki. To *e posebno lahko opaža na Hrvatskem bi v zad-nlem času tudi v Bosni In Hercetrov-nl. Kdo more garantirati, d* bi iz Hrvatske, Rosne In Hercegovine. DalmacMe. Primor-la. Kranjske In dela Štajerske obstoječ« novo državno ohmočie vedno pripadalo k Avstriji. Sal so vendar vsled svoie -tanev levosti In črno-rnmenega naztranla fivalienl Mrv»r| z giasovaniem za reško resnlucll« napravili enotno Imnm s Kossuthom in Ap-ponvjem proti kroni in Avstriji. Ni Izključeno. da bi se dnsedai enostavne težave pod volte, ko bi pričelo delovati tro|e ministrstev, trnle parlamentov In trnje delega-cil. Poleg tega le pričakovati, da bi slovanski državni del pogosto stal na strani Ogrske, kar bi ne bilo v interesu krone.
Kako se nat pa ltvesl» državnopravna pregntpaclja monarh')e. Mirnim potom ni Izvrši Iva. če se pa risklra državni ptič. potem se naj kar odločno poseže vmes In tisivari »Veliko Avstrito,. po Popovičevem receptu s centralno vlad« In parlamentom, deželnimi avtonomllaml In odločitvijo Hrvatske tn Sedmograške od Ogrske. Fdlna prednost trlallzma hi btla. d* M se lahko pozneje še priključilo monarhi!! Srbllo In Črno goro. 7.a ta » dalll ležeči Idcnl pa ni vredno rlsiflratl obstoia monarhije.
N* ostane drugega kot še nadrdle ob-držati razmerja, v katerem ta dnslel nahaja Bosna In Hercegovina k Avstro-Ogrsk!.
Vladni načrt Franca Ferdinanda dok>-čule le razne druge potrante-nolltične In gospodarske reform« htvše Avstro-Ogrske, Id Pi v bistvu ne spremtnlalo odnošalev v monsrhlli ht ao več ali m*n| la teoretska ugibonla brez realne podlage.
ZGODOVINSKI DOKUMENT.
Sedemnalst let pred razpadom habsburške monarhlie le smatrah cesar Franc Jožef I. za potrebno, da zaslgura sebi in svojemu sorodstvu »dostojno« eksistenco za slučaj, ako b( habsburška dinastija morala
zapustiti prestol. Stari cesar Je pač moral vedeti ali vsaj slutiti, da se majejo tla pod njegovim prestolom, dasiravno je baš v onem času smatral svet Avstro-Ogrsko za eno najtrdnejših in najmočnejših držav.
Cesar je sestavil nekako oporoko, katero ie podpisal on in 17 nadvojvod. V tej oporoki odreja, katera privatna posestva Habsburžanov (nepremičnine in vrednostni papirji) imajo pripasti habsburškim potomcem. do katerih P3 Imalo pravico ie zakonski In enakopravni habsburški dediči. Uredil le tudi vprašanje za slučaj Izumrtja moških potomcev na podlagi pragmatične sankcije z omejitvijo, da Ima ženska dnživ-Ibnsko pravico do lldelkomlsa. četudi bi se medtem rodil moški potomec.
Svolo »oporoko« le utcmellll za slnčal ako se, tekom časa spremeni vladna ohbka avslroogrske monarhije, ali ako bi H ibs-bnrž.anl Izgubil! krono. V tem slučahi vellajo za nasledstvo edlnoi« določbe zasebnopravnega zakonika.
V zgodovini monarhov le ta »oporoka« pač edini slučaj. Do sedal še n! noben vladar sklenil ks| podobnega, dokler le bila njegova dinastlia na prestolu. !z tega pa le tudi razvidno, kako trhla so bila Ua habsburškega prestola.
On@¥iie vastl.
Šport.
Glavna skupščina Jngosl. Pllvačkcga Saveza le bila v nedeljo. dne 30. decembra p. I. v Zagrebu ob veliki udeležbi skoro vseh plavalnih klubov države. Posebno številno je bil zastopan Somborski podsavez z zastopniki 4 klubov. Ničnemu Veličanstvu krallcl Mariji, ki j« prevzela protektorat nad Savez.om. je skupščina odposlala ttdn-nnstno brzojavko. Poročila savez.nih fnnk-ciVmariev so bila pomanik! Iva. Mnogo funkcionarjev sploh ni prišlo na skupščino. Od novega odbora moramo zahtevati mnogo več delovanja, ki le bilo posebno v administrativnem pogledu dokaj pomanlkl lvo. Pozdravljati je, da so se na tel skupščini ublažili vsi srorl ki so nastali med Irtom med savezom in nekaterimi podsavezl. Rav-notako razveseljivo le dejstvo, da sta mestni občini Beograd In Zagirb poklonili sa-veznl blagalnl denarno podporo, kf le Izkazovala vsled Ooetebnrške Ollmpl ade doka! prlmu.itkliaja. Mesto Zagreb je poklonilo 12 tisoč, Beograd pa 5 tisoč dinarjev. V odbor so bil! Izvolienl: Auer Koloman. predsednik; za podpredsednika podnačelnlk mesta Beograda Palevlč riorivof; za 11 podpredsednika Ezapovlč Jovo: z.* I. tajnika Lnlli Boško; za II. tabdka Margreltner Milan; za I. blag. Mileta Eugen; za Fl. blagalnika Be-denko l.j za tchn. referenta: Sendlerdli I n'o, za odbornike pa Inž. Debelak Mfljutln (Ljubljana), dr. Kretnlovlč (Split). Med samostojnimi predlogi se |e odobril ukrep upr. odb.. da se vrše letos tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije na Pnšakn, to pa le tedaj, ako Izvrši vse predpriprave &. K. Viktorija, Sušnk Za Slovenijo je važna odobritev tekmovalnega programa LlnblJ. Pllv. Podsaveza za leto 1922. za katerega Je bil razpisan prehoden pokal, ki je sedaj v posesti S K. Primorja. JPS priredi tekom meseca lunlja Izbirno tekmo, na kateri se določi naša reprezentanca za VIII. ollmpl-lado v Parizu.
S. K. ILIRIJA V PRETEKLEM LETU.
Eden najvažneišlh momentov vsakega kluba le njegov vsakoleten občni zbor. Odbor polaga račune za svoje delovanje v preteklem letu n* samo svojemu članstvu, ampak tudi širši (avnostl. Skupščina ni vsled tega samo notranla upravna zadeva kluba, temveč tudi nekaka manifestacija klubske In športne Idele sploh.
S. K Ilirija le Imela pred kratkim svoj občnf zbor v rcstavrarilsklh prostorih Narodnega doma ob obilni udeležbi svojega članstva. Fkurščine so se udeležili tudi zastopniki ljubljanskih športnih društev. Iz poročil posameznih funkcljonarlev posnemamo;
Tafntško poročilo je podal g. Jeršin. S. K. fllrli* štel« 574 članov tn sh-er 24 ustanovnih. 252 podpornih, 365 rednih In 69 naraščala. Za zasluge za klub »o bUl imenovani za častne ksretane: Insp. Jfcnvetlč. Inž_ Blondek in g. Betetto. Klub Ima 7 sek-cll:	nogometno, lahkoatletsko, plavalno,
damsko, smuško, drsa<no In teni* »ekcllo. Med sezono je priredil klub 59 prireditev ter sl pribori! nogometno prvenstvo rt Slovenile In pa damsko lahkoatletsko prvenstvo za leto 1922-23. V arhivu hrani klub celo vrsto daril, dokaze svoilh zmag. Klub le zgradil med letom 4 tenls-prostore, k! se po zim! uporabljajo kot drsališča ter moderno garderobo s prhami na Igrišču. Na-dabe omenia poročilo tudi spor med lllrllo In Primorjem, ki se tudi letos še ni mogel poravnati ter grala precelšnlo nedisciplino članstva, ki le večkrat zelo oviralo delo-vanle odbora.	(Halle	prih.)
U Isststf zsdsui.
Ni še izšla prva številka »Narodnega Dnevnika« in že jc posvetil mladinski tisk dan za dnem cele kolone »Narodnemu Dnevniku« in njegovim ustanoviteljem. Nas ta Izredna pozornost Iskreno veseli, zlnstj še, ker moremo z zadoščenjem konstatlrafl, da so bili vsi mladinski izpadi proti nam neresni In nestvarni In da niso gospodje mladini niti poizkusili naperiti svojih Izpadov proti našemu programu. S tem so demokratski listi sami prlzoall, da je naš program tako pravilen, da Je celo z« nasprotni k e In d iskat ahcl,
Zato so prenesli mladini vso »pezo« svojih napadov na oseltno polje, kjer so priznani mojstri. Nečednost teh napadov, ki temelje edinole na neresnici, obrekovanju in praznih Izmišljotinah, nas pravzaprav odvezuje dolžnosti, da bi na te napade sploh reagirali. Da pa ne bi kdo našega molka napačno tolmačil. sl dovoljujemo par ugotovitev.
1. »Narodni Dnevnik« Je nastal samo vsled (ega. ker ne more in ker noče priznati poštena napredna javnost milijonom gg. Praprotnika in Arka te čudodelne moči, da bi Imela ta dva gospoda monopol nad slovenskim naprednim tiskom.
2. Nočemo pa tudi priznati partizanstvu te pravice, da sme vsakogar terorizirati, kdor ne trobi v rog »Slavenske banke«.
3. Zato Je nastal »Narodni Dnevnik«, ki je neodvisen in nestrankarski list in dostopen vsem, ki spoštujejo resnico.
4. Ravno zata ker smo neodvisen in nestrankarski list, pa bomo polagali največjo važnost na točne, hitre Jn nepristranske informacije. Nobena naših vesti ne bo služila strankarskim interesom, temveč vsaka bo Imela !e en cilj, da objektivno informira javnost
5. Odklanjamo vse osebne napade, ker hočemo, da pride tudi v sdovensko časopisje dostojen ton. Manir raznih »Pondeljkov« in »Slov. Gospodarjev«
■ smo siti čez glavo. Iz tega vzroka pa bodo tudi vsi naši članki podpisani in samo članki uredništva bodo brez pod-? pisa. Zato pa bo uredništvo za vse svoje članke osebno odgovarjala
Zavedamo se, da bo naš boj, pa čeprav velja edinole zmagi vsenaclonal-rtih Interesov, nad vse težaven. Trdno pa se nadejamo, da bo poštena invnost naš boj razumela in nas zato podpirala ter nam tudi oprostila, če ne bodo naše prve številke tako popolne, kakor M želeli ml sami. Toda nam niso na razpolago milijoni domačega in tudi tujega kapitala, kakor našim nasprotnikoia temveč smo navezani edinole na požrtvovalnost svojih pristašev.
»Narodni Dnevnik« Je nastal, ker Je zahtevala to poštena Javnost In »Narodni Dnevnik« bo obstal, ker se bo boril samo za pošteno Javnost.
Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
— Slovenskim časnikarjem. Na sestankih ljubljanskih časnikarjev se Je opetovano povdarjalo, da bi «mel biti odgovorni urednik političnega lista edinole njegov glavni urednik. Kot prvi slovenski dnevnik Je »Narodni Dnevnik« tej zahtevi ugodil in zato poživljamo vse slovenske časopise, da slede našemu primeru.
— Zatiranje našega življa v Istri. Po-
rečko-puljskl ordinarija! le Izdal lupljanom v Kanfinaro dovoljenle, da »mejo o božičnih praznikih v cerkvi prepevati v domačem jeziku In ukazal tudi ondotnemu župniku, trdemu Italllanu. da mora poskrbeti za pridigo v hrvatskem jeziku, župnik le vse to
John Mabberton.
Zlatokopova molitev.
Bllly Beut Je obračunaval i svetom. On tn pa »sodnik« sta se šla »nožkat« — na »hrbet ali rezilo«, kakor v otroških letih — ne, samo rezilo in konica ter udarec ali sunek z enajst palcev dolgimi bowie-nožl. V krčmi starega Thomsona v Hanney*s Gulchu sta naletela drug na drugega ter takoj začela poravnavati staro Jeza Rekel sem »takoj« — to ni bilo prav. Prvo, kar sta storila, ko sta se srečala. Je bilo, da sta izpila skupaj prijateljski požirek tn si krepko stisnila roki, prodno sta'šla na d,eJo. Vest S4) Je raznesla po taborišču in na mah so bile vse izpiralnic« zlata zapuščene In vse prebivalstvo Hanney‘s Gulcha Je bilo zbrano v Tlvom-•onovi baraki, da bi bilo priča boju, in Povsod je bilo veliko stav glede izida.
Oba sta bila Izurjena borilca in po dobri polovici Ure ni trn el ie nobeden rssne rane, vendar pa sta močno krva-vel* i* ta nekatere lahke praske, kar Je boj te te bolj divje razvnelo. Kar stoli Bflly, ko je hoted prestreči sodnikov sunek, po nesreči na kos citronove lupina, tapodrsne. pade, in njegov lastni Dol se mu zadere globoko v trebuh. Doktor — kajti bU je v resnici pri rokah — je bU takoj ob njegovi strani Spoznal j« na prvi pogled smrtno rano ti	fUlirlu. naj e« pripravi, da
bo v pol ure umrl. Hitro Je bilo napravljeno ta sukenj bi kamižol na stari leseni klopi grofoo ležišče bt okoli so stali fantje, ki so se vsi resno trudili, da bi kaj storili za umirajočega.
Sodnik Je bil silno pobit. Toda Bil-ly je rekel, da mu jezo odpušča in da mu Je žal, da Je tapodrsnil. kajti tako se ne bo moglo nikoli lzvedett kdo bi bil dobil. Sodnik Je nato pripomnil:
»Tako Je, Billy. In jaz sem uničen mož v lem kraju. Toda če bi bil rad kaj storil, kar povej, in Jaz opravim to zate?«
Riny s« Je malo vzdignil ln, dočlm Je njegova srčno kri curljala ta strašne rane. Je rekel počasi:
»Van, da Je čudna ždja, posebno za trdovratneža, kakršen sem Jaz, toda... ali Je kak pop v taliorišču?«
Bi!ly Je bil prišel šele tisti dan popoldne in ^je bU Je tuj. Možje so se spogledava H ln zmajevali z glavami. Nekaterim je biio videti, kakor da se sramujejo, kajti šele pred nekaj dnevi so bili zapodili nekega potovalnega pridigarja ta taborišča.
»Potem«, je rekel tmlraločl mož, »mora kdo izmed fantov zame moliti. Hoče kdo to storiti?« — ln njegove oči so proseče begale od enega raskavega obraza do drugega.
Zopet so s« možje spogledovali, sedaj s plahimi obrazi. Ako bi 141 koga prosil, naj ukrade mulo, ali ustreli medveda, ali naj na divjem mustangu raketna v FraocUoa leoli bi m aa pred-
nost, toda moiitfcv — molitev td bila njihova stvar.
Nastala je mučna tišina. Marslkak široki klobukov krajec Je bil potegnjen preko mokrih oči. In videti Je bilo, da imajo srajčni rokavi ln gole roke tu-intam nenavaden opravek po obrazih. Stari Brooks je začel naglas tuliti ln s poti ga je spravil stari Thomson, ki Je Iskal priložnosti, kako bi prišel ven, da ne bi nihče videi, kako s« Je tudi on razjokal.
Nazadnje je Abel — njegovega drugega Imena ni pozmal nihče — stvar odločil. Odkril Je svojo pesknato glavo in bradati, zarjaveli obraz ter Je rekd:
»Nočem se morda bahati tu pred vami. toda ako nihče drug ne zna govoriti besede k Bogu za Billyja Beuta. potem storim to sam. Sicer še nisem imel nikod Uk ega posla, toda poskuš-nja Je nad vse. Pozivam zbor k redu.«
»Klobuk z glav« k molitvi, geodetu en!« je dal povelje Pcnlecoste in klobuki so zleteli z glav, In nekateri so tudi pokleknili, ko je Abd, p^kleknlvšl poleg klopi, začcJ:
»Moj Gospod Bog. tukaj leži Bi!ly Boul in potreluije pomoči Izpral Je svojo zadnjo pooev peska In Je videti, da j« precej na Jasnem glede tega, da Je njegovo delo končano. On zahteva od tel>«, da mu pomagaš, Gospod, ln ta hiša je mnenja, da je tega potreben. Ni naša stvar, kaj J« sdocil In ko bi tudi bila, bl H tako več vede) o tem, nego bi a mogli ial Poved* tt. Da pa star fan-
tina, ki Je bil leta in leta po zlatih Jamah* potrebuje temeljito poprave, predno se v grob zvrne, je gotovo, kakor bl pribil!«
»Res Je tako!« sta potrdila dva ali trije.
»B!!!y leži, o Oospod, In noben dostojen fantina ne verjame, da bo Bog udaril moža. ki že leži kajti takega Je treba pustiti pri miru ali pa mu pomagati Pustiti ga. pa ne more koristiti ne njemu ne komu drugemu, torej se pravi pomagaj! In kakor bi mu vsak Izmed nas, sirovih ljudi, pomagal, ako bl le vedel, kako. Je samo pošteno, ako mislimo, da bo Oospod Bog to še do-hršen del ra.išl storil. Zate Je to le malenkost za B!!lyja pa sedaj vse. Ko smo bili še dečakl, je marsikdo Izmed nas v knjigi, ki so Jo pred davnim Časom pisali ljudje v stari domovini, bral o obliubah. ki sl jih dal. In ako so ie učllelJI In pnpje stvar v naših beticah premeslli In nas zmešali, — vemo, da obljube so, ln tl bol že vedel, kaj mislimo. Torej, Oospod, Billy Je pravi dečko za to — on Je slabo seme In tl ne moreš dobiti boljšega blaga za svoje delo. Slabo Je z njim In mi ne moremo nič storiti — tore) si ti na vrsti! Za nadangeli« prvega reda gotovo ni spo-sobrn. toda on Je tovariš, ki drži prliv tcljstvo. In tako Je on ravno pravi mož za ta da ga imaš blizu sebe. — Ali le kaj boljše, Billy?«
»Nekoliko.« je rekel Billy medlo, »toda povedati moraš vso ropotijo.
vernikom sporočil in ti so se pri polnočnici res poslužili testa dovoljenja ln peli v ccikvl hrvatski. Naenkrat pa ie vdrla v cerkev družba zagrizenih Italijanov, med nlimi tudi 3 ženske, in začeli so pevce Izganjati iz cerkve, ženske so pa začele pridigati v cerkvi Italijanski. Ljudstvo se |c obrnilo proti Izhodu, tu sta za pa sprejela 2 orožnika In et silila nazaj v cerkev k darovanju. — Ker ljudstvo kljub pritisku orožnikov ni ho-lelo okrog oltarja, j« prišel župnik r dvema orožnikoma po cerkvi In silil Hudem razpelo v pollub. Ljudstvo ie kihih vseinu te-nm odšlo ln župnik le vse praznike opravljal opravila v prazni cerkvi brez vernikov.
— Neodobrene letake knjigo. Prosvetno ministrstvo je Izdalo zadnle dni odredbo, da se na nnšlh šolah ne smelo vporabljatl knilge. katerih ni odobrilo ministrstvo ln Jih ni pregledal glavni prosvetni savet. — Vsled tega |e odredilo prosvetno ministrstvo, da morajo učne oblasti pregledati učbenike, ki se iipombllalo In tako) naznaniti one osebe, ki v tern oziru ne spolnlttlejo svoje dolžnosti, da se )lh strogo kaznuje.
— Uradniki brez kvalifikacije. Prosvetno ministrstva |c Imenovalo zadnle dni post bne komlsile, pred katerimi bodo polagali zrelostne izpite oni uradniki, ki po novem uradniškem zakonu nlmalo zadostne kvalifikacije. Doslol se Je javilo že več kandidatov prosvetnemu ministrstvu, da polož* predpisane Izpite.
— Stara naldhn. Začetkom minulega leta |e začelo arheološko društvo razlskn«; vali zgodovinska tla po Južnih krajih naš« države In doseglo tekom prvega leta svo-^ lega delovanja lepe uspehe. Zadnle dni I« društvo odkrilo nrl Doirnnti staro svetišč« v bizantinskem slogu. Raziskovanja ae nadaljujejo.
— Kako I« treh« knlkovatl vloge xn poštna pooblastila. Iz ministrskega odlok* štev. 6256 z dne II. aprila m. L se vidi, da le treba pri vlogah za poštna pooblastil* kolkovatl samo vlogo. In sicer po tarifni postavki 1 (po novem zakonu o taksah In pri-stolbinah s 5 dinarji), ni pa treba prilagati kolka za rešitev, ker se ne Izdaja za taka vlogo nobena pismena administrativna rešitev.
— Poštni promet i Turčijo. Glavna uprava pošte v TurčIH je obvestila naše ministrstvo pošte In telegrafa, da pošte V. Turčiji ne bodo sprejemale nlkakega pisma, ki bo vsebovalo kake vrednostne predmete.
— Spremembe v agrarni službi. Višji geometer Jakob Brne je premeščen I* Metlike v Novo mesto. Oeomcter 1. razreda Anton Užden ie premeščen Iz Slovenjesa-gradca v Ljubliano. Pisarniški asistent Ant. Vuksenlč le prestavljen iz Crnomlla h ka« tastrskl upravi v Novo mesto. Pisarniški ofkllal Alojzij Klemen pa le prestavljen h katasterskl upravi v Celje.
— Umrl Jo v Skonliu. tudi v Slovenili dobro znani gospod. Mlhajlo L. Ačimovič, bivši carinski Inšpektor v Sloveniji In potem carinski posrednik v Skoplji^, —< (i. Mlhajlo Ačimovič le prvi vpeljal v Slovenili carinsko službo na podlagi precej okornega srbskega carinskega zakona. Ker le Imel tudi strokovno nelzvežbano osoble, so vzprlčo kolosaincga prometa v letih 1919 In 1920 letele radi zacarlnjevanja tudi nanj puščice nepotrpežljivega poslovnega sveta, vsled česar le zaprosil končno za vpokoll« tev ter postal v Skoplju carinski posrednik, Tu je podlegel bolezni, ki sl In je pridobil tl svetovni volni, stoječ lunnško na braniku svoje Srbndlje. — Rainl Ačimovič je bil Človek nenavadne Inteligence In dobreg* zlatega srbllanskega srca. Zapušča razža-ioščeno udovo In dvol« nepreskrbhenlh hčera. Naj mu bo svobodna zemlilca lahkal
— Silvestrov večer In novo leto! Stojimo na koncu starega In n* pragu novegg leta. Bog dal. da b! nam vsem prineslo nov« leto boljše In lažje dneve. Vsi. ki se ves«« lite, se spomnite nas. ki glnevamo In str*« damo, nas, naibednelšlh slepih In prlneslti nam novnletno darilo! Mnogo je še teh, ki so pozabili n* nas slepe«. Radi tega prosimo, da tudi oni, ki s« še niso spomnili naa, hite, da polože dar, bednim In obupanim slepim na oltar! — Odbor podpornega! društva slepih v Ljubljani, Woltova ulic* štev. 12.
— Za vlitega člnovnlka II. razreda pr^
prometnem ministrstvu le Imenovan g. dr« Ivan Kavčič, bivši komisar ieleznllkeg* ravnateljstva v Zagrebu.
— Smrtna kosa. V PtuhJ I« dn« 29. decembra umrl prof. Davorin Beranič v 45. L svoje starosti.
— Pobegnil J* od doma 13-letnl Leopold Janžekovič, doma Iz Sp. Slške, Knezova ul 235. Fant I« čedno oblečen In sumijo, d* J« pobegnil na Spod. Stalersko.
Kesam se vsega, kar sem slabeča sto«
ril —«
»Vseh hudlSarl] ma Je lal, o Oospod!«
»In nimam nlS proti sodnika,« Jt
pristavil umlraločL
»In ni na sodnika nI8 več lezon. Kratko In malo. cela stVar, o Gospod, Je: on umira ln bl rad to storil t olajšanim srcem. Jn ker nihče dnift tez« ne more storiti, torej polagamo ve* posel v tvoje roke In povemo samo le v njegov prid, da smo slISalL kako s! odpustil umirajočemu’razbojniku, ln d* najbrže ne bol drugače ravnal z možem. ki Je zmerom plačal, kar Je doblL To Je vsa hlstorlja. Amenl —«
Billv mu Je podal roka ki je hitro postajala mrzla, in Je rekel z vidnim naporom:
»Abel, to sl dobro napravil Bog te blagoslovi Meni Je lažje pri srcu. In ako se prerinem tla gori ln bom Imel priložnost govoriti kako besedo s tistimi ki so tam najvišji, tedaj bom založil besedo zate. Bog te blagoslovi, Abel. In dasl moj blagoslov nima vrednosti — Škoditi tl nikakor ne more. Moj delež Je Izčrpan, fantje, ln tukaj gre zadnja vevnlca polna tja — da se bo videlo — ali Je zlato v njej — — ali jie.«
In Btl!y Je umrl a fantje so IzpOl merico na IzvellČanje njegove duše.
Pijani sodnik pa je jokaje Jecljal: »Uničen mož sem! Nikoli se ne bo vedelo. kdo bl bil dobil!«
Stanovanjski n rad mestnega magistrata ▼ Ljubljani pozivlje vse one stranke, ki iščejo stanovanje v Ljubljani, da mu v statistične svrhe vpošliejo najkasneje do dne 15. januarja 1924 na dopisnici sledeče podatke: 1. ime. 2. Poklic. 3. Število rodbinskih članov in starost otrok (žena, otroci Itd J. 4. Kje in kako stanuje sedaj. S, Kakšno stanovanje želi (2 sobi, kuh., 3 snbe, kuh. Itd.). 6. Opomba (bolezen v rodbini, Vlažno stanovanje In druge važne In milne okoliščine). Prijava naj vpošljejo le tiste Stranke, ki ali sploh nimajo Ifl.Hnega rodbinskega stanovanja nli Pa iz zelo nujnih drugih vzrokov rubilo stanovitni«. Prijav« naj bodo Irkllučno na dopisnicah.
— It Aletllke nam pišelo: Navsezadnje smo le dobili telefonsko postajo. Dne 20. t. m. se je vrSIl prvi telefonski pogovor. Naše občinstvo )e že težko pričakovalo otvoritve telefonske^ govorilnice, *a| mu je z njo omo-
fiočen pra‘ktlčcn telefonski pogovor z ostalin svetom. Da je torej metliškemu mestu ter bližnjim vasem poštna uprava z moderno pfometno napravo močno ustregla, je Umevno samoobsebi. Poleti smo dobili električno razsvetljavo, na našem poštnem uradu se vrše telefonski pogovori In v doglednem času se bomo postavili tudi z vodovodom. Tako s« polagoma naše mestece modernizira, kar bo vsekako ugodno upllvalo na tujski promet, ki se do dnnašnilh dni ni mogel povollno razviti. — Cena letošnjemu Vinskemu pridelku po zidanicah je IS—22 kron liter.
— Mariborske novosti. Kakor znano. Je nameraval mariborski »Mannergesangs-Vereln« prirediti v Gatzovl dvorani svojo »S 11 v e s t e r 11 e d e r t a f e I«. Tukajšnja Oblast prireditve ni dovolila, pač pa je bil priziv proti tej odločbi ugodno rešen, vsled Cesar bi se morala priredi lev vršiti danes. V pondeljek okoli pol dveh zjutraj pa Je silen pok prebudil preblvnlstvo onega mestnega dela, kjer se nahaja Ofilzova pivovarna, Iz spanja. Zamolkel grom se Je slišal tudi daleč Izven mesta. Ugotovilo se je, da je povzročilo to detonaclio razstrelivo, ki Je eksplodiralo rt Ofitzovo koncertno dvorano, in sicer pri vTatlh, ki vodijo na dvorišče. Razstrelivo, ki ga Je moralo biti. kakor se sodi po učinku, okoli pol kilograma. Je bilo najbrže položeno med obojna vrata. Zračni tlak Je namreč vrgel notranja vrata v dvorano, zunanja pa na dvorišče. Kazen tega Je popokalo tudi veliko število ilp. Dvorana sama ni poškodovana In tudi električna napeljava ter centralna kurjava nista trpeli. Mnttrllalna škoda se ceni na približno 23 tisoč dinarjev. Človeških žrtev ni bilo. Vsied tega dogodka se Silvestrova prireditev »MSnnergesanguverelna* ne vrši Enako Je zaradi neporsibne dvorane tudi požarna bramba na 5. Januarja določeni ples v Isti dvorani odpovedala. O storilcih ni sledu. Dognalo se le I« toliko, da so prišli na dvorišče Ontzove dvorane skozi Prešernovo ulico In po Isti p«tl tudi odšli. Uvedena je preiskava. — Mariborska poli-Cija Je te dni Izsledila drulho tihotapcev In razpečevalcev kokaina In saharina. Družba |e utlhotapllnla kokain Iz Avstrije In Nemčije v Maribor In Sicer v zavojih po en kilogram. V Ljubljani, kjer Je bil sedeš tega podletja, se Je kokain razdeljeval v manjše zavojčke, ki So dobili vinjete nek« znane dunajske tvrdke. Včeral Je bil na zahtevo mariborske polici!« aretiran v LJnhllnnl neki Flt.ir, ki Je bil vodla te čedne drufbo. Pri njem »o našli vfečlo množino kokaina In saharina. V Mariboru sta bili v zveil s tem raz-*rltlem aretirani dve natakarici, pri katerih so našli precej kokaina. — Ker se Je oognalo, da so imeli tihotapci svoje niti mpredene tudi po Zagrebu, Saratovu In
»e vtšI preiskava tudi v tel «e'lrane osebe so bile Izro-•i <*? ^,u’ °benem ps tudi priiavljen« finančni oblasti. _ Zdravniško di • tvo v Mariboru priredi prlhou..,. znanstveni teu»| dne 9, |*nuar|a ob 6. url »večer v operncliukl dvorsnl klrurglčne« Oddelka Javne bolnic« v Maribor«. _ V so-goto 29. t m. dopoldne |e Al-letnega, v Razlagovi ulici stamiločega kletarla. Karola W«bra sad el mrtvo n d, vsled česar SO ga morali prepeljati v lavno bolnico, -t V nedeljo okrog 6. ur« rvečer st* blil po-ftrnl brambl Iz Mnrtbora In iz Studcncev
Iorvanl na Tovarniško cesto, kjer so se v lil št. 24 v n e 1 e tal«, H «o ob prihodu ognlegascev i živim plemenom švigal« h dimnika. Polarnim* hrambam* se le ta-»ol posrečilo udušltl ogenj In odstraniti J*?*" n*d«IJno nevarnost. — JMetnl klju-i*v kurilnici Jnfne Uleznlce Ivan v	popoldn« prepeljav«!
* kurilnico. Ker ps J« bil strol
dl	tl	tl.PT Sk{. mu * ^P^drsnllo, pa-
- i .	Vn iL" dJ\bn Pfl *em tetke not
mu w	P™**1!8«	*o ga rrni
SlL * WUrthoi^C0, ~ Z* Narodno gleda
Mumiu.	pr,,pr*v'1*	Premier
numpardlnckov® op«r0 »Janko I n M «t
*»«.
mati Je v Mši zgorela, hčerko so pa še živo potegnili iz plamenov in je vsled ran in opeklin kmalu nato umrla.
— S kolesa, katero je pustil za kratek čas pred vratini neke trgovine na Kralja Petra trnu, je bil ukraden kovaškemu mo)-' stru Ivanu Kogovšku Iz Dravelj št. 109 zavitek, v katerem je Imel 3 zavoje vijakov za les, 2 zavoja vijakov za železo in pa 2 para nosilcev vrat v skupni vrednosti ISO Din.
— Ukradena preproga. V Sodni ul. št. 5 je bila ukradena Izpred vral stanovanja stranki Albreht preproga za snažen!« čevljev, vredna 180 Din. Sumljiva je neka šen. »k n, ki so jo vidci« stranke, da ja namenoma blodila po hiši.
— V Spod. KitmenJčnko j« bilo vlomljeno pri poses-rnlel Veroniki Konca In pokradeno 2200 Din v gotovini In pa srebrna žcpn.i uro In cigaretna doza v sliupul vrednosti 3200 Din.
— V Uitovl pri Mariboru Jt bilo vlom-IJeno v viničarijo Mfililelscn. Tat je odnesel več moškega in ženskega perila, 4 srebrne žlice, starinsko uro v leseni omari In dva kelihu, okrušena s steklenimi planikami, več steklenic In navadnih kozarcev, v skupni vrednost! 20.000 Din.
— Izgubila s« le damska srebrna ura z zapestnim Jermenom od Gosposvetske ceste po cesti na drž. kolodvor do glavnega kolodvora. Ker j« ura dragocen spomin, se najditelj naproša, da uro odda g. Antonu Selanu, postajnemu blagajniku na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
— Izbrani spored za novo leto v Mnu •Matica«. Na novega leta dan predvala kino »Matica« Izredno zanimivi Irbranl spored, ki Je do pol S. ure tudi mladini dostopen. 1. Izbruh »Etne«, edini Izvirni posnetek zadnjega katastrofalnega izbruha Etne. Zelo zanimivo! 2. »Petovla D. D.« usnjarsko kožarska industrlla. Preg pri Ptuju. 3. »Mollere 1622—1673. Iz življenja največlega pesnlka-knmlkit francllo. 4. Kevsten kot svat In Patty tat kokoši«, v glavnih vlogah sloviti ameriški komik Fatty Arhitekte, kateri bo vzbudil krohot In ropot ter zaključil ta Izredni spored, kateri se predvaja samo v torek I. Januarja 1924. — Od 2. januarja dalje višek filmske umetnosti:	»Požar v Londonu«. — Vsled ogromnega zanlmanla Predprodaja vstopnic od 1. Jan. 1924 dalje vsak dan od 10. do 12. ure In od 2. ure pop. dalje ca en dan naprej v klnti »Matica«.
— Opozarjamo na dnnašnil oglas firme Oflfzl: Otvorltov novega modnega salona na Kongresnem trga.
— Pisalne stroie. potrebščine Itd. kupite na'bolJše In naicenejše pri L Tarasu, Ljubljana, Selenbnrgova ulica št. t l. — Pozor! Mehanična delavnica in popravljalnlca.
— Opozarjamo na današnji oglas »Jelka«.
Ob razdelitvi Slovenile v IJubliansko In mariborsko oblast opor.arjarro, da |e izšel »Zakon o oblastni In sreskl samoupravi« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. S poštnino vred velja Din 6.50.
Drobne vesli.
Učni Jezik v prvem razredu nemških ljudskih šol na Tirolskem bo, kakor poroča »Frankfurter Zcltung« zopet n c m š k L To da Je obljubil Mussolini odposlanstvu nemških meščamrv.
Italijanska vlada bo Izplačevala ruskim dijakom, ki študiralo v Itallil, ustanove.
Anglija more priznati sovjetsko Rusijo, piše »Times«, šele tedal. kadar bo Rušila nedvoumno priznala dolgove, ki Jih dolguje Anglill In angleškim zasebnikom.
Vprašanj« razorožitve. Angleški državni podtajnik ta zrakoplovstvo Je zanikul vesti, da bi Velika Brltanlla predlacnla Ameriki, da se razorožitev raztegne tudi n* zrakoplovstvo In no podmornice. Govoric s« je pač. da ne bo razorožitev ponol-na. dokler se n« raztegne tudi na srako-n lovstvo, toda tozadevno ni bil Izrečen noben predlog.
Nemška 'bed«. V božičnih prarnlktti J« bfl« Svlra naravnost preplavljena od Bernikih gostov, ki »o tako razslnall denar, da M nemlkl listi glasno zgražalo.
Bolgarski mttftmlkl. Pred sodiščem v Tatar ParardzKkl I« bi'a končana razprava proti 58 revoluclJonHcm. Stefan Zdravkov, htv« akclz.nl načelnik je bil ob*o|r« n« tmrt na vešalih, vw (vstali pa. med n|lml narodni poslanci Jordanov, Oorev In Milkov, pa na 12 do i letno težko Ječo.
Bolgarski komunUtlčnl po« Inn ec Zah** m ,se je v sobr-.nhi ostro Izrekel prntl Ul. Intcrnacllonall In obsodil komunistično bolgarsko r«volnclio.
Drczžlčn« posta]« bo »grajena ▼ Vatikanu. Stroški za gradnjo postaje bfxJo poravnani Iz prispevkov ameriških katolikov.
Komunistična revolucija le Imel* dne n. decembra Izbruhniti na Španskem In Portugalskem. Namera ps Je bil* od policije pravočasno odktlt* la nato ysl vodl-
Je ostal v snegu poštni avtomobil In le z velikim naporom se je okoličanom posrečilo, da so ga spravili v mesto. Na albanski meji je dosegel sneg višino do 3 m. Vsled velikega snega se je zlasti volčja zverjad po teh krajih spustila proti vasem, kjer resno ogroža ljudi in živino. Pri Nesrotinu so volkovi raztrgali neko ženo. Proga Sušik-Zagreli |e tako zasnežena, da prihajajo vlaki z znatnimi zamudami. Vsled deoe!«ga ledu je ustavljen parniškl promet na Donavi oiJ Beograda do Velikega Gradlšta.
Živinski oče. Pred nekaj dnevi se |e zagovarjala pred praško poroto 51 letna Terezija E|em, fena kmetovalca Josipa Eienia, radi zavratnega umora. Zadavila le svojeca moža, ki pa je bil pravcata zver v človeški podobi. Kmet lijem se le lidal pl-|ačl. Prihajal je domov pl|«n do nezavesti. Doma je razbijal vse. kar mu ja prišlo pod roke. Tip alkoholika. Ugunlnl je s svojo družino stvari, ki se ud« nemogoče. Nalil je v umivalnik žitania In prisilil najmlajše dete, da je moralo Izpiti žganje Iz umivalnika. Največ sta trpel! njegovi dve hčeri. 16 !n 17 letni dekleti. Ce sla sc upirali. Ju je privezal k mizi, ko |e hotel občudovati njihovi telesi... Toda otroci kakor mati so mučeniško prenašali vse goile In vsa nasilja, dokler ni priklpela živinska posuro-velost rio vrhunca. Sredi novembra minulega leta Je prišel Ejem totalno pijan domov. Razbijal In razgrajaj le kakor iver. Potem pa Je sklical vso tresočo sc družino v sobo In zahteval od svoje žene vpričo vsah š ustili otroli... Terezi!« Ejem Je vedela, da ho zverinski oče še huje besnel, če bi mn ugovarlala. In potlačila je v sebi vse človeške čute !it ga le slušala, vpričo svojih otrok... Pijanec pa ie takoj zasp.il. In Terezija Ejem ttiu Je ovila brez besede robec okoli vratu, ga zadrgnila In tiščala tri minute, dokler ni bilo čuti ničesar več. Otroci so gledali In molčali. Nihče se ni ganil, da bi branil zverino, katero so moral! Imenovati svojega očeta... Porotniki, med katerimi so bile turll porotnice, so enoglasno zanikali, da bi bilo delanje obupano matere In Jene zločin. Terezija Elem ie bila oproščena, državni pravdnik pa le vložil ničnostno pritožbo,
— Zlato »Lusltanije«. Zadnje dni Je od. plula Iz Dowera neka ladja s potapllačl. ki bodo poizkusili dvignili z morskega dna zaklade, ki so bili potop||enl n»ed vojno t Lusltanllo. Na l.usltanlil s« |« pa nahajalo ob času katastrofe zlata v vrednosti 5 ml-llionov dinarjev ln za 1 milijon drugih dragocenosti.
— Dobra poslcdlca prnJitblcHsIkejra zakona v Ameriki. Na otoku l.ong Island pri New Vorku srt v kraju Bellport ncdnvn prodali na Javni dražbi ohčliukl zapor, ker ga od časa. kar Je uveden pmlilblc'|skl ra-kon. sploh n!so vel! robili. INir,lop|i» |c kupil neki črnec »n 50 dolarjev, da c* priredi za kurji liluv.
Podrobnosti o nesreči zrakoplova »Dlimu-de«.
Gospodarstvo.
Skakaj
Brez pridržka moramo priznati, da je dosegla finančna politika sedanjega finančnega ministra največ uspehov. D«isiravno bi bili mogoči pri danili možnostih še večji uspehi, vendar moramo biti v celoti, če upoStcvamo vse naše notranjepolitične kakor tudi zunanjo razmere, popolnoma zadovoljnL Velika pogreška prejšnjih finančnih ministrstev Je bila nestalnost v njihovi politiki. Vedno menjavanje smeri ln Inktikc, neprestano eksperimentiranju gospodarskemu življenju mnogo bolj škoduje, kakor pa nedobra, toda dosledna finančna politika. Gospodarsko življenje reagira na vsak pojav; neprestane reakcije sedal v dobrem, sedaj v slabem smislu pa povzročajo v gospodarstvu nestabilnost, ki onemogoča varno kalkulacijo ln edino pravilno graditev v določeni smeri. To so nam dokazovale tedanje gospodarsko razmere, katerih verna slika so bile nesorazmerne, visoke cene, ki so se menjavale iz dneva v dan. Umevno je, da so morale biti cene višje, kakor bi bilo pravzaprav upravičeno, ker je moral vsak producent ln vsak trgovec pri-šleli stroškom produkcije in svojemu običajnemu dobičku tudi premijo za rl-ziko cventuelne izgube. Pri tem prištevanju pa je trpel običajno edinole konzumen t.
Novi kurz v finančni politiki pa }e te abnormalne razmere odpravil. V finančni, kakor tudi v trgovinski politiki je nadomestila prejšnje eksperimente doslednost, ki je kmalu pokazala svoje dobre sadove.
Velike važnosti je bila tivedha svobodne trgovine. Znano je načelo, da tam, kjer ni uvoza, tudi ne more biti Izvoza. Izvoz pa je za našo državo ta-korekoč fivljenska žila, ki dovaja vsemu našemu gospodarstvu hranilne sokove. Dočim se je skušalo v prejšnjih dobah pomagati dinarju z raznimi uvoznimi omejitvami in se je izvoz gotovega bUiga nekaj časa forsiral. potem pa zopet oviral, je uvedel sedanji finančni minister načelo svobodnega
O nesreči zrakoplova »Dhmude« po-	,2V07a'	n'	k»r
ročajo $!<:<Jei!c podrobnosti;	nsitti	dokazujejo	številke. NaS izvoz je
- PtiiMi rnjm Sffvttfrov večer, te?«"društvo In
■Srt«. — V Četrtek PO t»r*»nlVl)i u nri*.hl TMenrlu. — l hlerry spuščen na svobodo. »•UttjjH na, |n r «W»h
unlstov aretirani.
Raznoterosti«
— Razprava proti Paskljevlčo
V snboto Je btls končana pred etgrebJkim senatom razprava proti Pasklleviču In Thlerry|it, ki le trajala celih JI dni. Na predzadnll razpravi r petek »o Izpovedni! avoja mnenja zdravniki Izvedenci dr. Hercog. dr. Laplnskl In dr. Bartol, ki so po »vojIh opazovanjih ugotovili, da Je Pasklle-vl« odgovoren aa svoie de|snie. Zadnll dan razprava, v aobolo. Je stavil državni pravd-»flt dr. zll»4 »vo| končni predlog, t kafer m zahteva u Paskljevlča kazen 10 let težk« ak£	<*r,avTl1	Pfavdnlk	odstopil	rd
d*bd sne«. Todl Jt po*t«k> hladna •m*. — Dn* 27. t m. u It vtihotapil *
»l«o aobo Zupančičev« natakaric« in ^ rte« neznani zlikovec. Sobo 1» odklenil s ponarejenim ključem, ▼ »obl le premeta«
{••• k*f J« bilo tar ukradel ročoo torbico ■ »lito rertfloo s Irolalmv, vrednoat jv)
Dta. N« atopfltcah ta J« risačtl K- Mitan Znpanei«. ga Mtavfl ta tako) poklical p-.li-■••tT* Je Istega aretirala ter predal«
•ndlKn. Dognano Je. da a« lati totemi!« An- . ftK.	•-	-i-- *	------ <«
rranc H Muretlnc, ter I« ubežnik I*	®^Ib« m"« ™er.r/l" jazUrtl ohtoi-
g»*k« kaznilnice v L*pog!*vl na Hrvat-	PasklJevICu v toHko. da le ta
fikpm. — Dne ?S. l m. zvfčer k bila alsr-	l£r"^r*JJ,,na,e** ,n. k/,v«	n^otl
»|r«na tuka|tn|« polama hramba rnJI	ra il lil.f0 fD«'™ državnega Pravdnlka
op®la na Hajdinii. Žgorelo Je celo gospo- ,hi	» krslSem posvetovanju ipu-
darskp poslopje kovača Zelenika. Sk£dn I« r*	N,«ro	Je	stavil	.vole	zah	te-
»•cel velika ta abota družina bres strehe,	dr. Mnft Wn,1
1	— K poročilo o posknlenem In	ponesre-	omorlenega l37nooVi)!B In 000°D<lnUkot
S-ff 7'r« * pisarno	.KmeUiske	družbe«	odvetnllke stroiv«! Dr Radol^lč 2 r,
s S3S7 xrf!srysfs	s&A"Lssršsrsh&ni
'i&ri ssa *ss	siMs,1*
le Tefno nl7,a)' AvP'*<	»troik« v Zlporu. lon.ooo D!n za sramj^
Marinko, ki J« tudi stekel ga vlomilcem In	k«r ga Je Pa*kl|evlč po k JJ? *IS?vVn
BleoH"el "*.Dre,ru ,n	*lcer l»red	oblačil-	a mora. In 200. MO Din kot odvVTnlSke »tro-
S»m’ AIV ” '* u,,avli	*	»	«»«•	*>-• ta sebe In dr. »'»rkata, k| ,u ihl.VrvI
kom Abramom na stražnico	|a zag^varlala. Pri popoldanski razprav	i
»vit E"!?6* * **-anato. Radlvol Milutl-	nastoolll P.skljevkevl zagovorniki
n> P°*tall MBetkov, je	aodl>a bn lzr«čeoa prve dni t m.	^
d« bi M»^SSn*T*n,t0 ,ln ,0 odJ’«,el domov. - Huda rim« » luinlh krajih naie dr-ih r h ?« i. ' ,n0Vl vpoJr*bl1 “ lovl*®-	Po gorki Jeseni le nastopilo zlasti
granato odp|ral. Je ta na- lutnlh krajih Sli. j ' t ki ,n Milutinoviča .rastr- me ta zapadi Ir'*’ “* J* "bleial na mestu mrtev, njegovo' Je na mnogih
pa
,!n ^.rk21 M ***ko ranila la obenem 1 Kina Je vsled vUokaga snega popolnoma tiidl *lt«ovo kil« TMto ranjena j Mkiua* od Htikui mk. P* Pttiumm
nat« držav« zelo mrrlo vre-zapadle ao tr>llke množin« snega, da inoglh progah ustavllen promet. PrU Klna Je vsled vlaokega snega
Ko jo žft, t. m. ribiči v oliollcl rta San Marco potegnil! mreže, so naM! v n'lh truplo, oblečeno v kose vojaške uniforme. Prihodnje Jutro Je Izinvll slučajno rloSli sveče, nlk. da le to truplo ponesrečenega zrakoplove«. Pr! -ponesrečencu so na,{ll nm^go lotografrkih plnilč, zlato verižico, več list-nic z malenkostno vsoto dcnarla, železniško karto za znižano vožnjo In podobico sv. Krištofa r molitvijo, ki na| varuje nosilca rreri nesrečnn'1.
Ura ponesrečeneira zrakoplove« kn-že 2 30. To Je menda čas, ko Je vlakovodja Pullo videl svetlobne žarke v morju, kar potr!u!e|o tudi dntgl fcleznlčaril. Iz tega’bi se dalo tklepnil. da se le »Dltmiide« vžgal In iroreč pidel v m''r!e. Deistvo, da so natll truplo na dnu morla, pa kaže, da se Je potopil zrakoplov ne daleč od slcllllan.sk« obale.
Trupto so položili v trolno krsto In Jo P°|ož|!| na mrtvnilkl oder v palermski vola 5 n M.
Zrakoplov »niTtrmde« J« blvjl nemški »Nordstern«, ki g.n le morala Nemčlla Ir-mčlil Tranrlll, Zrakoplov Je b1! nalmoder. neifega lisirota. V ulem |e bilo prostora ra 15 llndl posadke In ra M) potnikov. Prostor za plin le meril Sfi.OOl) kubičnih metrov. Doln |« hll IJO m.
Tnfen podpis. Ned el Kito »Jutro« le priobčilo *liko »Zvezne tiskarne«, pred katero stoji dr. Rnvniimr z napisno tablo »Narodnega lista«. Miljen je s tem seveda »Narodni dnevnik«, prmvde »najbolj Informiranemu« listni nj zame^ riti. VažnejSo je ugolo^tl, da se je »Jutro« pod sliko podpisalo s cuckom s povzdignjeno noga Točen podpis. Popolnoma odgovarjajoč mladinsko este-tKHiemii okusu.
Društvene ves«,
— KamntSkl podružnici Jtigof-InrartsVe Malice »o darovali: Q. nadučitelj Ccndč. zbirka de*ke »ole Din 149 IS: mestna občina Kamnik Din 100.— ; goleuke UrSulin-sketta samostana Din IS.—; j. Cerar nabral Din Jfl.75: g. dr. Janežič Iz poravnave Din 25.— ; prebitek računa Cerar, Ortim, dr. Jnnellč Din l.lft—; g vlndnl tainlk Marsič Iz poravnave Din 200.—; dr. Kraut I* poravnave Din isn.~; g. Stane Vedlin za odkup nevesta Din ion.—. ~ Za vestfalske Slovence: DruSlvo »Kamnik« Din 1164.—; g. Dore Din IOO,—j Narodna cttnl-nlca v Kamniku Din R37JO. — Vsem darovalcem Iskrena hvala I
— Pojasnilo, Na razne neosnovsne govorice, da se bodo morull odslej po gostilnah In kavarnah dalatl kolkovanl računi za vsako malenkost, moremo na podlagi od finančne uprave dobllcnlh litlormaclj razglasiti, da ostane način dt^nnjs računov gostom Isti kakor Je bila dosedal. Izpremenl se le to, d» se morajo od |, januarja 1924 rabiti le kolkovan! lističi, ki jih Izdala finančna uprava. Kontrola pa s« bo vrlll« radi tega. da bi se namenom« ne rmaullo-valo dajanle računov po tistem Itevllu In običaju, kakor je bllct dn seda]. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani.
— Profesorsko drultvo. sekcij« Ljubljana, vabi svole Člane na sestanek, ki i« bo vršil v sredo 2. t. m. ob 20. url v gostilni pri Mraku na Rimski cestL Relerlra Inšpektor dr. Lokar
— Predavanj« .Bratstva., Jntrl v sredo dne 2. t m. predava na državni -enlkl vseučHUkl profesor dr. Mthallo Ros to ti ir o predmetu: Idealizem In matarllallztni e so* cllallz um. Začetek ob pol t. url sveder.
Inser!rajte v Narodnem Dnevniku!
zna5al v prvih šestih mesecih leta 1923 912.543 ton v vrednosti 1.060.553.000 dinarjev, v prvih šestih mesecih leta 1923 pa je dosegel naš Izvoz 1.276.319 ton v vrednosti 3.333.824.000 dinarjev, lorej je narasla kvota izvoza za 40 odstotkov. To je vplivalo na naš dinar, ki je notiral dcccmhra 1922 v Cttrihu 5.-10 tako, da se je povspel na približno 6.50. kjer se je tudi ustalil. Seveda pa so soodločevalc pri tem za nas dovolj velikem uspehu tudi vsporedrie operacijo na finančnem poli«.
Posebnega pomena je bila uvedba svobodne trgovine na nišo poljedelsko produkcijo, ki je za tiaSo agrikulturno dr/.nvo pač najvažnejša gospodarska panoga. Omejevanje Izvoza živil In živine, ki Je bilo poprej običajno, je povzročilo, da so pričeli naši poliedelcl nranj obdelovati in manj pridelovati, ker niso imeli od svojih pridelkov tistih koristi, ki so jih zaslužili s svojim delom. Nazadovanje poljedelstva v agrikulturni državi pa bi bilo usodno. Vendar. Je sledil le pravočasno pre-okrut ln odtlej zaznamujemo stalen porast naše poliedehke produkcije, našega Izvoza In našega gospodarskega napredka.
'la Izboljšanje našega gospodarstva Je v veliki meri merodajno Izboljšanje našega prometa. Na tem polju smo dosegli žo res lepe rezultate, kajti pomisliti |« treba, da »o bile promelne razmere v naši državi ob ujedlnjcn|u radi različnih prometnih sistemov, ki so lelill vsak v drugo smer in pa radi skrajno poinan.ltljivega In zanemarjenega voznega parka ln sploh prometnih naprav naravnost obupne. Danes deluje promet že precej dobro. Vendar pa bo treba tu še mnogo storiti za Izpopolnitev ln na vsak način kmalu doseči Izdatno znižanje tarifov. To Je postulat, ki ga zahteva naše gospodarsko življenje v svojem Žlvljenskem Interesu. Zlasti važno Je to vprašanje za našo Industrijo, ki že sedai komaj prenaša tujo konkurenco, kateri Je odprla »voboilna trgovina prosto pot.
Ce pregledamo naše gospodarske ttspche minulega leta, smo v celoti lahko tadovoljnl. Niso *1cer Izpolnjena vsa naša pričakovanja, vendar so bili doseženi razveseljivi rezultati. Res Je, da se nahaja naša Industrija in naše denarstvo v občutni denarni krizi, toda to je samo nujna posledica sanacijske gospodarske politike; ta posledica bo prešla radi pravočasne preorljenta-clje naših industrijskih podjetij In denarnih zavodov brez večjih stresljjjev.
Ogromno dela nas ie Čaka, da ti učvrstimo naie gospodarstvo in našo državo. Ureditev političnih razmer je tudi xa njle gospodarstvo nujno potrebna. Na vsak način si moramo pri* zadevati, da dvignemo naj ugled v inozemstvu, da tl a tem nčvrttlmo prepotrebno zaupanje in kredit — Dose-- «mM nam <UiaJo uda da bo
letošnje leto prineslo Se več In vcCItb uspehov, da nam bo prineslo popolno gospodarsko ozdravljenje in politično ureditev in s tein zadovoljnost vsega prebivalstva.
X Emisijska pristojbina deln. družb; Z zakonom z dne 27. junija 1921 na oziroma 4^ določena emisijska prlstolb>na delnlf.kih družb se Je s čl. 197 llnančneca zakona za 1. 1922'192.1, poviSnla na 3%, oziroma mi 6*4. Ker pd zakon o proračunskih dvanajstinah zn mesece Januar, leiiru« ar ln marc 1. 1924 razveljavlja čl. 197 finančnega zakona za 1. 1922/1923, se na 3*», oziroma 6% povlftana pristojbina Izza dno 1. januaria 1924 znilule na prvoUio Izmerr* (23* in 4%).
X ZvlJaufo železniških tarllov na Polj* skem. Na Poljskem so zviSati dne 22. decembra brez vsake predhodne obveslltv*' železniško to rilo za 100?l>.
X Dobavo raznega malerljala. Pri ode« lenju za mornarico v Zemunu se bo vrftila dne 16. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dohave železnega, kovlnasteira^ elek-trlčneca, vrvarskeira, stavbnega in drugega materijala za pomorski arzenal v Tivtu.
X Dobava desk za Izdelovanje zaboi Jev. Pri uprav! državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 16. januarja 1'J24 cfertalna licitacij glede dobave 80.000 desk za Izdekivanie zalvolev.
Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sla v pisarni trgovske In obrtniške zhomlco v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
Zagreb, 31. decembra. (Z) Dev!« te: Dunal 0.12395- 0.12595, Budimpešti 0,45—0.48. Bu k a reši 44—47. Itallla izplačilo 3W—387. Itallla ček 383.50—386.50, Londorf Izplačilo 384.50—387JO, London ček 384—' 387. New York ček 87.80-88.80, Pariz 453 —458. Praga 259.50—262.50. Sofija ček 53.50 —56.50, Švica 1551.50—1561.50. Valute: Dolarji 87—88. avstrijske krone 0.1230—(li francoski franki 445—450, romunski leji 0—43, Italilanske lire 378.50—381.50.
Beograd. 31. decembra (Z) Devi« z e: Dunaj 0.1240—0.1243, Budimpešta po* nndba 0.485, Bukarešta 45.25—45.75, ženeva 1545—1548. London 384.50—385. Italija 384 —384.50. Ne\v York 88 35—88.45, Pari* 453—454. Praga 259.25-259.50, Solun po-tiudha 190. Solija 62—64. Valute: Dolarji 87.25—87.75, madžarske krone 0.29—0.3ty Irancoskl franki 450—452.
C u r I h, 31. decembra. New York 572.25, London 24.82. Pariz 29.30, Milan 24.75. Praga I6.IS75. BudlmpeSta 0.0305, Bukarešta 2.97. Beograd 6.50, Sofija 4 05, Dunaj 0.0080875, avstrijske krone 0.0081.
Dunal, 31. dcccmhra. Devize: Beograd 798—«02, Berlin 15.70—16 30, Budimpešta 3.76—3.77. Bukarešta ,Vit—363, London 307.000—308 000, Milan 3064—3076, New York 70.935—71.18,5. Pariz 3iS12—3628, Praga 2-170- 2080, Sofija 498—502. Curlta 12.305—12.445. Valute: DoarJI 70.560— 70.960, bolgarski levi 476—4^4, nemške marke 14.50—15 10, ansilcškl funti 305.200— 306.800. francoski Iranki 3565-3595. I ta Cilenške lire 3030—3050, Jugoslovenskl dinarji 789—795, romunski leji 352—356. švicarski franki 12280—12.360, češkoslovaške krone 2044—2060, mailJarske krone 2.15—2.35.
Praga. 31. decembra. Dum| 4.59 Berlin 7.40, Rim 1.48. avstrllske krone 4.58, Budimpešta 17, Pariz 174.75, London 148 New York 3-1.10, Curih 597,75, Beograd 35.75.
Berlin, 31. dec. Dunal 50451,000. Milan 183.510100 000. Praga 123.440.000 000, Pa^lz 216.057,000 000. London 18.251.250 milijonov, Nev Vork 4,|so 500.(W\000. Curih 738.150,000.00(1, Beograd 47.481,000.000.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni In odgovorni urednik: 2elozntlcar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
POSLANO*
Odgovor klevetami Bivši predsednik In Irklinčenl č an »Mladosti« Rudolf Šimnovec le hotel pod zgorrillm n3sVivom rpratl zaniorCka, pa mu ni šlo. akoravuo mu Je odgovor sestavil sam advokat. Ml vztrajamo na vsem tem, kar so pisale »Jiitr<mJe Novosti« ln »Nova Pravda« In še enkrat konštatiramo, da Rudolf Šimnovec ni poravnal društvenih računov In zalo ni dobil na občnem zboru absolutorlja. Omenleuega gospoda porivamo tudi. na| se ne krasi t pavovim perlom ln na1 sl ne lasti naslovov, ki mu nc grelo. Ca le enkrat Izkllučen Iz društva, ne more hit! več predsednik, posebno pa ne. če ca Man1 v to niso UvollU In »o mu Izrekli nezaupnico.
Joško Zupan, t. fi. predsednik »Mladosti* Ivan Retiilčor. t Č. blagajnik.
* Za ta spis uredništvo ne odgovarla.
ti
K D N O „MATICA
Monumentalni film v naravnih barvah:
MPožar Londona”
Rarkoina drama v 7 delanjih. 2.. 3.. 4„ 3., 6, januaria 1924
KINO T1VOU
ZENA VRAG
Od 30. dec do 2. lan.
T glavni riglttim OOPDON.
SENZACIJA)
jS., 4.. S. In A. lanusrla 1924
Rolo srdu se oM!^
velika nordijska drama v glavni vlogi:
K. IN GOLF In V. MAN TELL
IVAN In VALERIJA ŠOBER restavracija »Narodni dom« Maribor Kopališka ulica.
FRANJO ZEMLJIC
restavracija pri »črnem orlu« Maribor Grajski trg.
R. M. MATZ kavarna »Promenada« Maribor
TomSICeva ulica.
FRANJO MIR
gostilničar Maribor Frankopanova cesta.
K. & R. JEŽEK. Maribor Centrala: Btansko, ČSR.
Zastrupljajte
podgane
z novolzumljenim, sigurnim
ratolom i
Dobi se v vseh lekarnah In drogerijah. Izdeluje oddelek Ratol Ve-terlnarije kemične d d Zagreb, Bijenička c. 21
Popravila
penami
iHEhonltno ditBViilci
Franc Ogrin
Gosposvetska c 14
tvrdk*
Goreč.
Praktična novoletna darila
so čevlji z znamko
Prodaja v IjutUjoni: p®***««***® Ng deže|j
v vsaki večji trgovini s čevlji I
Breg št. 20
fllehsandroua c. 1 Prešernova ulica
Seljak
Na veliko razpoillJa tovarna
Peter Kozina & Ko.
Trili — Gorenjsko
! 11 Ceniki na zahtevo brezplačno 111
•l 44
!i
»»
Henry Murger	1
La Boheme.
Prizori Iz življenja ciganov.
L
Kako je bil ustanovljen ciganski krožek.
Poglejmo, kako je slučaj, ki ga imenujejo skeptiki poslovodjo ljubega Boga, zbral nekega dne ljudi, ki so v pobratimstvu pozneje ustanovili krožek, ki je tvoril oni del ciganov, ki ga je pisatelj te knjige skušal pokazati občinstvu.
Nekega dne (bilo je 8. aprila) je Aleksandra Schuunarda, ki je gojil obe prosti umetnosti, slikarstvo in glasbo, nenadoma zbudilo petje petelina Iz sosedščine, ki mu je služil za uro.
»Sakrabolt,« je vzkliknil Schaunard, »moja ura I perjem prehiteva; ni mogoče, da bi bilo že danes.«
Pri teh besedah je naglo skočil z neke naprave, izdelka njegove podjetne iznajdljivosti, ki je igrala po noči vlogo postelje (da naravnost rečemo, igrala jo je jako slabo), po dnevi pa nadomestovala vse drugo pohištvo, ki je bilo izginilo radi hudega mraza, s katerim se je javljala pretekla zima: torej neke vrste pohištvo za vsako uporabo.
Da bi se zavaroval proti ostri jutranji sapi, je Schaunard v naglici ogrnil jopič iz rožastega sa-tlna, posejan z zvezdicami iz bleščice, služeč kot nočna suknja. To blesteče oblačilo je bilo neke noči po maškeradi pozabila pri umetniku neumna goska, ki je bila napravila bedarijo, da se je dala ujeti na goljufive obljube Schaunardu, ki je preoblečen kot marquls de Mondor zapeljivo žvenkljal po svojih žepih z ducatom cekinov, laži-denarjem, Izrezanim l dletom iz ploščevine in Izposojenim lz gledaliških rekvizitov.
Ko se je bil umetnik napravil v obleko za doma, je šel odpirat okna in oknice. Solnčnl žarek, enak svetlobni puščici, je na nagloma prodrl v sobo In ga prisilil, da je na široko odprl oči, ki so bile še zameclene od spanca; istočasno je bila ura pet v sosednem zvoniku.
»To je prava zarja,« Je šepetal Schannard; »čudno pa vendar,« je pristavil iskajoč sl svet« na koledarju, visečem na steni, pa vendar Je pomota. Podatki vede zatrjujejo, da sme ob tem letnem času solnce vzhajati šele ob pol šestih; ura je šele
pet, pa je že vzšlo. Kasrjiva vnetost v službi. Ta zvezda nima prav. Priložil se bom pri zvezdogledih. »In vendar,« je pristavil, »bi me moralo to nekoliko jeziti; saj je vendar današnji dan prvi za včerajšnjim in ker je bilo včeraj 7., mora biti danes 8. aprila, če se le ne premika Saturn nazaj, in če smem verjeti besedam na tem papirju,« pravi Schaunard in gre, da zopet*, prečita sodnijsko odpoved, pritrjeno na steno, »moram danes točno do opoldne izprazniti to stanovanje in odšteti v roke gospodu Bernardu, svojemu gospodarju, vsoto šestdesetih frankov za tri zapale termine, ki jih zahteva v tako odurnem pisanju. Kot vedno sem upal, da bo slučaj prevzel nalogo, da poravna to zadevo; toda videti je, da ni imel časa. Slednjič pa imam še šest ur časa; če jih dobro uporabim, mogoče da... Naprej 1 Na delo!« je pristavil Schaunard.
Baš je hotel obleči paletot, ki je imel prvotno dolgo dlako, a je bil sedaj popolnoma plešast, ko je naenkrat, kot bi ga bila pičila tarantula, začel plesati po svoji sobi ples, ki ga je bil sam zložil in ki mu je na javnih tflesih že večkrat naklonil čast, seznaniti se z orožniki.
»Glej ga! glej!« je vzkliknil; »čudno, kako jutranji zrak daje človeku ideje; zdi se mi, da sem prišel na sled svojemu napevu. Poglejmo!«
Še na pol nag je Schaunard sedel za piano In ko je bil zbudil dremajoče glasbilo z burno nevihto akordov, je začel še vedno v samogovoru zasledovati na klavirju skladbo, ki jo je bil iskal že delj časa.
»Do, sol, ml, do, la, sl, do, rž, bum, bum. Fa, r6, mi, rd. Aj, aj! ta ti je kot Judež Iškarijot,« je rekel Schaunard in močno udarjal po tipki z dvomljivim glasom. »Poskusimo z molom Naslikati
mora natančno žalost mlade osebe, ki trže beli marjetici listke in jih meče v modro Jezero. Ta misel ni nova. Ker je slednjič to v modi in ker bi ne našli založnika, ki bi si upal objaviti romanco, v kateri bi ne bilo modrega jezera, se je treba s tem sprijazniti... Do, sol, ml, do, la, si, do, r6; s tem sem zadovoljen, spominja dovolj na marjetico, posebno ljudi, ki so dobro podkovani v botaniki. La, sl, do, t6, vražji r€, vražji r6, poberi se! Da pa dobro Izrazim modro jezero, bi moral Imeti sedaj nekaj mokrega, ažurnega, nekaj luninega svita (kajti luna Je dovolj svetla); glej, že pride, da ne pozabim labuda... Fa, ml, la, sol,« Je nadaljeval Schaunard ln je udaril, da so zazveneli glasovi
najvišjih oktav. »Preostane še slovo deklice, ki se odloči, skočiti v modro jezero, da se zopet združi s svojim ljubčkom, pokopanim pod snegom. Ta konec ni.prav jasen,« je šepetaje nadaljeval Schaunard, »a je zanimiv. Treba bi bilo nekaj nežnega, melanholičnega; že pride, že pride; glejte, je že tu ducat taktov, ki jočejo kot Magdalena, srce se ti kolje! Br! Br!« je rekel Schaunard, tresoč se od mraza v svojem jopiču, posejanem z zvezdicami, »če bi moglo klati drva! V mojem pristenku je bruno, ki mi je zelo na poti, kadar imam goste... na obedu; malo bi lahko zakuril z... la, la... re, kajti čutim, da mi prihaja inspiracija v obliki nahoda. Ha, tem slabše! Nadaljujmo, da potopimo deklico.«
In medtem ko so njegovi prsti mučili jadikujoči klavir, je Schaunard z žarečim očesom in napetim ušesom zasledoval svojo melodijo, ki se je kot kaka nedosegljiva Silfida zibala v sredi zveneče megle, ki se je zdela, da nastaja v sobi od tresljajev glasbila.
»Poglejmo sedaj,« je povzel Schaunard, »kako se ta glasba ujema z besedilom mojega pesnika.«
In z neprijetnim glasom je zapel sledeč odlomek iz pesmi, kot se rabijo posebno za komične opere ali kot bespdilo za poskočnice:
Gre mimo plavolaska, od sebe vrže plašč, oči v nebo upira, kjer zvezde svetijo ln v modre gibke valčke srebra jezernega------------
»Kaj, kaj!« je rekel Schaunard v pravični ogorčenosti, »moder val na srebrnem jezeru, tega še nisem bil zapazil; to pa je le preromantično In ta pesnik je bebec, nikdar še ni videl srebra, pa tudi ne jezera. Njegova balada je sploh bedasta. Mera stihov me je ovirala v glasbi; od sedaj bom sam zlagal besedilo, s tem pa ne bom odlašal, temveč bom takoj poskusil; ker čutim, da ml teče, bom zložil takoj nekaj kupletov, da jim prikrojim svojo melodijo.«
In Schaunard Je del glavo med dlani In sc postavil v važno pozo smrtnika, ki je v pogovoru z muzami
Cez nekaj minut tega svetega konkublnata Je »pravil na »vet enega teh umotvorov, ki Jih Ime-
nujejo pisatelji libretov po pravici pošasti in ki jih z lahkoto improvizirajo, da služijo za provizorično počllago skladatelju pri inspiraciji.
Schaunardova pošast pa je le imela zmisel, dovolj jasno je izražala nemirnost, ki jo je zbudil v njegovem duhu usodni nastop tega datuma: 8. april,
Kuplet se je glasil:
Dvakrat osem je šestnajst,	.	j
odštejem šest, eno stran.
Kako bi srečen bil, če reven poštenjak bi hotel priti k meni posodit mi stotak, da plačal bi dolge, če utegnil bi, prav vse!
Refren.
Ko bi odbila ura enajst in tri četrt, pošteno plačal najemnine Bernardu bi na ’n brt.
»Hudiča,« je rekel Schaunard prebiraje svojo kompozicijo, »te rime pa niso milijonarke, a nimam časa, da bi jih obogatil. Poskusimo, kako se bodo note omožile z zlogi.«
-.ammbI
In začel je znova Izvajati svojo romanco* T■' onim odurnim glasom, glasom skozi nos, ki je bil njegova posebnost. Brez dvojbe zadovoljen z rezultatom, ki ga je dosegel, sl je Schaunard čestital z veselim nasmehom, ki mu je zajahal nos kot accent circonflexe vsakokrat, kadar je bil sam s seboj zadovoljen. To ponosno blaženstvo pa ni ' dolgo trajalo.
Na bližnjem zvoniku je bila ura enajst; glas vsakega udarca je prišel v sobo in je tam izzvenel v posmehljive zvoke, ki so — tako je bilo videti — govorili nesrečnemu Schaunardu: »Si pripravljen?«
Umetnik je skočil na svoj stol.
»Čas beži kot jelen,« je rekel... »Imam le še trlčetrt ure časa, da sl poiščem pet ln šestdeset frankov in novo stanovanje. Tega ne bom nikdar Izpeljal, spada že preveč na čarovniško polje. No, dovolil si bom ie pet minut časa«; in povesil Je glavo med kolena ter »topil v prepade premišUe« vanja.
Pet minut je minilo ln Schaunard je zopet dvignil glavo, ne da bi bil kaj nalel, kar bi bilo podobno pet ln šestdesetim frankom.
(Dalje riedt)
IVAN KOKOL kavarna »Frankopan« Maribor Frankopanova cesta.
IVAN KVAS klobučarstvo In slamnlkarstvo
Maribor Meljska cesta 74.
JOSIP SULIC Čevljarska obrt Maribor Aleksandrova cesta.
Srečno In veselo novo leto želijo vsem cen], odjemalcem, odnosno gostom sledeče mariborske tvrdke:
	
R. OAISSERJA NASL. HINKO SAX. trg. s papirjem, anončna ekspedicija, uprava časopisov — v Mariboru —	DRAGOTIN ROGLIC Maribor Koroška cesta
R. NIPIČ IN DRUGOVI kovinska tovarna, družba z o. z. Maribor.	ANTON KOSIČ gostilna pri zelenem travniku Maribor Meljska cesta 85.
Tovarna perila VERDNIK & DRUGOVI družba z o. z, Maribor Aleksandrova cesta št. 51.	HINKO VIDMAR mesar Maribor Vodnikov trg 3.
HINKO VIDMAR gostilna »Puntigam« Maribor Mlinska ulica 23.	ERNEST BIRT1Č restavracija pri klavnici Maribor Ob brodu.
ego- -................................   =^ogo
h Pozori ^8^ Pozori ZIMSKI
VOZNI RED
vseh Železniških, poštnih in avtomoblinih prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
Je ravnokar izšel I
Vsebina:
I. SploSnl delt Cen# za poStne vožnle. Železniška tarif« za prevoz potnikov In prtliage Maksimalna tarifa za Izvoftčke. Kolkovine Konzulati. PoStne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Va*ne telefonske itevllke.
R. Železnllkl vozni redi: Direktni, apalnl In Jedilni vozovi Odhod In prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh leleznlSklh prog. lil. Poceatni votni ttdi: Poštni, avtomobilnl.
IV. Seznam poataj.
V. Priloga: Kurzna karta Slovenile v merita 1 : 475000 z vsemi teleznlSklml progami In posta lami, vse poStne In avtomobllne proge, vse poStne urade z označbo, č* ima poita brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 8*— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna In knllsarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1.
°°Q f	-	-—	■■	■	—v0°01
„JELKA.“
tev llnol
Ubnovl hlino opravo..
Da nalvlifl blise naglo brez truda.
Poraba la malhna. Steklenica pol litra vsebine zadostuje za
ViSek vseh aredstev za člSčenje parketov la Nadeja. Ohran|uje les la linolej v naravni lepoti.
Obnovi hISno opravo..
180 do 200 m*.
Krtača In leleznl oetrulek sta nepotrebna.
Jelka* ja pralna. Pod vplivom vode, leak la bHIČ n« trpita. Zahtevajte „Jefko“ povsod ali pa (o naročajte pri Iketaid la edini Izdelovatellld Jelke- v Llobijanl.
Drag. Zalaznik, Ljubljana.
Pazite na znamko „Jelka“.
MASTEK & KARNIČNIK manufaktura Maribor Glavni trg štev. 16.
»TOPLODAR« kovinska tovarna R. Nipič ln dr. družba z o. z, Maribor.
Zvezna tiskarna in knjigarna
TOolfota ul. 1 V Ljubljani	Marljln trfl 8
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čllne knjižice, Učno, hitro in po konkurenčnih cenah.
AAA	AAA
Moderna knjigoveznica.
«
Srečno in veselo ncvo leto žele svojim cenjenim odjemaitem * odnosno gostom sledeče
ljubljanske tvrdke, podjetja:
Brata Brunskole Židovska ulica.	\ Tvrdka Adrija ; Franc Šibenik Ljubljana.	Iv. Ravnihar urar južne železnico, trgovina z zlatnino in srebrnino. Sv. Petra cesta št 44.	Tinca Grošelj delikatesna trgovina. Ljubljana Poljanska cesta št 7.	Liid. Černe - juvelir, trgovcc z urami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana 1 Wolfova ulica št 12.	Tobačna trafika Praprotnik Ljubljana Prešernova ulica 54.	Alojz Zalokar čevljarstvo In trg. z usnjem Kolodvorska ulica 18.	Alojzij Fuchs juvelir. Ljubljana i šelenburgova ul 6.
J. Maček modna trgovina. Aleksandrova ccsta.	Narodna kavama Josip Carl Gosposka ulica. 1	Ivan Flgar pilarski mojster. Hrenova ulica št. 19.	Gregor Ježek čevljarski mojster. Ljubljana Poljanska cesta št. 43.	K. Jurman kr. dvorni optik. Ljubljana Šelenburgova ulica.	\ Krojaški atelije za gospode in danie K. Pučnik Ljubljana, Sodna ul. 3. 1 'K j	A. Kasslg krznarnica in izdelovanje čepic Židovska ul. 7.	Ivan Kostevc manufaktuma trgovina. Ljubljana Sv. Petra ccsta. T
. < Is) Ciril Lipovž mizarski mojster. 1 Gosposka ulica.	J. Pakiž urar Stari trg.	Marija Izlakar kavarnarka. Židovska steza št. 4.	Gostilna »pri Mraku« Ljubljana Rimska cesta št. 4.	J. Trček | pekarija. j Ljubljana 1 Breg Št 4.	Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. Hmonska cesta št. 8. Erjavčeva cesta št. 2.	Ludovik Štrukelj specljalist za črkosiikarstvo Gosposka ul. 4.	Aleksander Oblat trgovina čevljev. Ljubljana Sv. Petra cesta 28.
Franc Bar pisalni stroji > • t( Cankarjevo nabrežje.	Društvo za prodajo	i »Grom«	Restavracija pil		Franc Čuden trgovina ur In zlatnine. Prešernova ulica št 1.	Luka Ahačič	F. M. Rozman
	SingerievOi šivalnih strojev, podružnica v Ljubljani.	carinski posredniški bureau. Kolodvorska ulica 41.	»Št. 6«, Aleš in Rezi Zalaznik Ljubljana Dunajska cesta.	AS**		splošno parno mizarstvo i Hrenova ul. 8.	konfekcija. Ljubljana Židovska ulica 4.
Edvard Skopek urar. • Mestrd trat. \	Prlstou & Bricelj j špecijalni, strokovni atelije za črkosiikarstvo. Ljubljana.	Prva dunajska hlgije-nična pralnica in j svctlolikalnica Pirš & Šimenc Kolodvorska ulica 8.	F. Parkelj zavod za plakatiranje »in reklamno podjetja, snaženje stanovanj in oken v Ljubljani, šelenburgova ulica 6.	Viktor Korslka cvetličarna. Ljubljana Kongresni trg št 3.	Ivan Zupančič izdelovatelj metclj. Kersnikova ulica.	J. Mohorič krojačnica Sv. Petra c. 6.	V. Strniša zalega čevljev. Ljubljana Jurčičev trg št 3.
Tomaž In Frančiška Bizelj gostiln* »pri Kolovratu«.	Ferenc in Fuchs stavbena in galanterijska kleparja. Ljubljana.	Iv. Brunčlč & Fr. Rebernik pleskarja in ličarja. Karel Kotnikova ulica.	Ivan Gajšek papirna trgovina. Ljubljana ; Sv. Petra cesta št. 2.	Pavel in Minka ; Jemec gostilna »pri Vitezu*. Ljubljana Breg št 18.	Peter Semko I. jugoslovanska barvanja, krznarstvo in strojarnica. [ Križevniška ulica št. 7.	Josiplna Podkov mesarija Sv. Petra c.	Anica Stnchly modni salon. Zidovska ulica št. 3.
							
|j Tratnik	Josip Šelovin-Čuden	Stane Vidmar	| T. Esrcr	Matej Orehek	L. M. Ecker, sinova	Iv. Buzzoltnl trgovina in delikatesa Stritarjeva ulica.	Parfumerija
Hotel, restavracija in kavarna |W. Petra cesta.	zlatnina, srebrnina, ure in šivalni stroji Mestni trg 5t 13.	tovarna tel. orodja, avtokaroserii. Ljubljana Pred Škofijo št. 19.	modna trgovina. Ljubljana Sv. Petra cesta št 2.	modna trgovina. Ljubljana Kolodvorska ulica 26.	kleparna in podjetje za izpeljavo vodnih sil. Dunajska cesta št 9.		»Strmoll« Pr d Trančo št. L
j Jakob Kavčič | pekarna t Gradišče	Adrija drogerija, fotomanu-faktura, parfumerija. Šelenburgova ulica 5.	Josip Vidmar tovarna dežnikov. Ljubljana Pred Škofijo št 19.	Marija Rogelj manufaktuma trgovina. Ljubljana ♦ Llngarjeva ulica št. 4.	Engelbert Franchettl brivski salon. Ljubljana Dunajska cesta št 20.	Špecljalna trgovina za mlinske potrebščine Čadež & Brcar Kolodvorska ulica 35.	Mihael Peternelj čevljarstvo Sp. šiška.	M. Tičar Ljubljana.
J. Jat 8i sin i Ljubljana (psposvetska c. 2.	J. Rebek ključav. mojster. Ljubljana Cankarjevo nabr. 9.	Josip Bedrač manufaktur, trgovina. Aleksandrova cesta.	Ludvik Černe urar. kWolfova ulica,	Franc Piškur špecerijska in delikat trgovina. Stari trg.	Leskovec, Meden Jurčičev trg.	H. Suttner urar. Mestni trg.	P. J. Klcfisch, izvoz jajc Ptuj SHS.
v. Anton Stacol delikatesna trgovina. Ljubljana |elenburgova ulica.	/ Gostilna »pri Mraku« Rimska cesta.	Škofič Herman gostilna »Koroški dom« Poljanska cesta.	Gostilna Turkova Streliška ulica.	Ignacij 2argl trgovec. Sv. Petra cesta.	Kavarna »Central« Sv. Petra nasip.	Anton Smole železoli varna Dobrava pri Ljubljani.	Lovro Pičman kleparstvo in vodovodna inštalacija Ljubljana Streliška ulica 29.
f Srečno In veselo novo leto! Grand hotel ,,USI#N“ v Ljubljani. ."Hotel, kavarna, restavracija, vinska klet itd. :uir '			Srečno novo leto Želi The Rex & Co, trgovina s pisalnimi stroji = Ljubljana. =		Srečno in veselo novo leto Želi vsem svojim cenjenim odjematcem ter vsem prijateljem In znanccm Franc Dolinar pekarija Ljubljana, Pred Skotijo St. 11.		
oglasi s
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaUna beseda 25 para z davSilno vred.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem prijateljem in somišljenikom
»Harodnega Dnevnika"
uredništvo in uprava.
A. in E. Skaberne, Ljubljana
.!~3=.
Veselo in srečno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
Zvezna tiskarna in knjigarna
d. z o. z.
Ljubljana, Wolfova ulica št. 1
najhvaložnejie darilo našim malim )•:
JV[6j zt>eriwjok
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' -
W!eji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—*
fVtlodi slikar
TO tiskanih predlog za pobarvale s akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4’-
Crnipeter
steroznana, vesela družabna igra za zimske večere. T igra Din 4’—.
Na novo Izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena Huada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic In pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15 —.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
LlsltjnkožE
stroji, barva in izdeluje krznarstvo
f PflT Ljubljana,
Lis l\U I J Or.dBte Jte«. 7.
Zalocra * Nakup kož kožuhovine w divjačine
Za novo leto
priporoča
tvrdka
Bonač
trgovina s papirlem
vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, saldakonti, štrace, amcrikanske journale, kontokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage,
reglstratorje, vložne mape,
kuverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, Indigo-in Karbon-papir, originalna peresa vseh vrst predvojne kakovosti,
šaplrografrole — hektografične liste. Črnilo nalboUSih tu- in inozemskih tvrdk.
Sprejmo se v tisk vse tiskovine in knjižice.
NAZNANILO PRESELITVE.
Trgovska banka t v Ljubljani
se je preselila v nove lokale
na Dunajski cesti 4 (v lastno stavbo)
kjer že redno posluje.
Najboljše manufakturno blago kupite pri
Oblačilnici za Slovenijo, mo.L v Ljubljani.
Centralno skladišče V palači „Vzajemne posojilnice*4 na Miklošičevi c. nasproti knjigarne Bamberg. Podružnici za prodajo na drobno se nahajata v Stritarjevi ulici št 5 in na Dunajski cesti št 29.
Telefon št. 550.
^Kdorkupi slabo blago, plača dvakrat; kdor kupi dobro blago Ima dvakratni dobiček!
Samo prvovrstni tekstilni Izdelki. — Velika izbiral
>■ Mo
1» mogoče z uporabo »slona.
»ep ari ra n o v sredini mesta Se Hi. za mirnega gospoda, visokega položni«. Ponudb« pod »Soba l.“ na upravo lista.
^ Sama MM
zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti.
Saistia ekonsni
Z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na takšno veleposestvo. Ponudbe pod »Oskrbnik 10‘J4** na tajništvo rad. stranke Maribor.
Kol Mi it
•luga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo lista pod »Empioyment*.
Mita
Pranja šega-Bola se priporoča cenj. damam. — Ljubljana, Poljanski nasip 34.
NeM
pri Mariboru, 76 oralov. In sicer 20 ornJov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosnikL 8V, orale vinograda prima, ostalo gozd. vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveda, 2 para volov, 1 bik pincgauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihod nje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 61/, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
SpMni sina Ulit
garantirano po po len, Izide v kratkem. Tudi zunanje inserate. naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor
topiiali
si želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnama. — Ponudbe pod šifro • Mladost« na upravo lista.
se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRl BUNA" F. B. L. Karlovška c. 4. tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Diuii-ita
za 200 do 400 000 K — o« več proti dobremu obrestovanju In zemt|iškem zavarovaniu kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za še mnogo let obstoječo In dobro prepevajočo trgov mo z meš. blagom v Mariboru, naha-lajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko poioži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meram
Za tajno miz A
se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli.
Ha boo in stanovanje
se sprejmeta pri boljši družini 2 mlajši dijakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati je: _______Gradišče.2/1.	levo,____
Pnspstnn 108 oralov * hl4°:
I Uuuul VU| 90 oralov, lep gozd K 4.500.000 —.
Fncffcfnn 19 or,,OT> v b,,i,ni
I UuuulVu, kolodvora, lepa hiša, radi preselitve pod oeno.
Lepa vila s parkom, t01
vseliti, poleg volk vrt K 1.250.000
Rnc+nha • *oneeslio vred UUdilillUg ugoden nakup.
Več trgovskih lokalov,
veliki lokali za eksport v bli-iinl kolodvora K l'/t miL Znamka za odgovor! Realitetna pisarna »Rapid", Maribor, Gosposka uL 28.
Hali oglati Imajo ospckl
'SrilisTraCj*!
Uljudno naznanjam da otvorlm
dne 2. januarja 1924
•v ••
• v
jun iiei la i mm
e	prvovrstni modni salon	e
•	ter se cenjenim damam udano priporočam.	J
®	Z	odličnim	spoštovanjem	2
S	Marija Ootzl	s
^	modni salon, Zidovska nliba štev« 8.	^
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod »Zamena" upravo tega lista.