GDK: 62 
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega 
načrtovanja 
Reflections upan the Reorganization of the Forest Management 
System 
Janez POGAČNIK* 
Izvleček 
Pogačnik, J.: Razmišljanje o prenovi sistema 
gozdnogospodarskega načrtovanja. Gozdarski 
vestnik, št. 9/1993. V slovenščini s povzetkom v 
angleščini, clt. 1ft. 6. 
Avtor podaja mnenje o nekaterih aktualnih 
dilemah gozdnogospodarskega načrtovanja. 
Razmišlja o gospodarjenju z gozdovi s prostor-
skega vidika in daje nekatere poudarke o novi 
vsebini pri načrtih g. g. enote, ki jo moramo 
vgraditi pri oblikovanju sistema gozdnogospodar-
skega načrtovanja na različnih ravneh. 
Ključne besede: gozdnogospodarsko načrto­
vanje, večnamensko gozdarstvo, gozdarski infor-
macijski sistem. 
1. UVOD 
1. INTRODUCTION 
Spremenjeno stanje gozdov zaradi števil-
nih ter vse pogostejših vplivov in spreme-
njeni družbeni sistem zahtevata prilagojeno 
usmerjanje razvoja gozdov. Razumljivo je, 
da je celovito načrtovanje ključni pripomo-
ček pri gospodarjenju z gozdovi in tudi z 
gozdnim prostorom, ki zahteva veliko stro-
kovnega gozdarskega znanja in izkušenj, 
hkrati pa tudi vključevanje in povezovanje 
v timsko interdisciplinarno delo večjega šte-
vila strokovnih sodelavcev. V okviru razi-
skovalne naloge izpopolnjevanja gozdno-
gospodarskega načrtovanja sodelujem pri 
oblikovanju novega sistema gozdnogospo-
darskega načrtovanja s pomembnim sklo-
pom vprašanj, ki se nanašajo na tako 
imenovani krajinski (prostorski) vidik, ki ga 
neposredno ne obravnava prispevek ))Di-
leme nadaljnjega razvoja gozdnogospodar-
skega načrtovanja v Sloveniji•. Ocenjujem, 
" Mag. J. P ., dipl. inž. gozd., Splošno združenje 
· za gozdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklo-
šičeva 38, SLO 
Synopsis 
Pogačnik, J.: Reflections upan the Reorganiza-
tion of the Forest Managing Planning. Gozdarski 
vestnik, No. 9/1993. ln Slovene with a summary 
in English, lit. quot 6. . 
The author's opinion on some relevant dtlem-
mas of forest managing planning are being pre-
sented. Reflections on the managing of forests 
from the aspect of the environment are presented 
and some emphases as to the new conte~ts 
incorporated into the plans of a forest manag1ng 
unit and observed in the formation of the system 
of forest managing planning on different levels 
are given. 
Key words: forest managing planning, multi-
purpose forestry, forestry information system. 
da je prav ta vidik izredno pomemben pri 
uveljavljanju večnamenskega in sonarav-
nega koncepta gospodarjenja z gozdom in 
gozdnim prostorom, pri katerem pa mora 
biti objektivno ocenjeno dosedanje stanje 
gozdnogospodarskega načrtovanja. Vsako 
spreminjanje pomeni veliko novega vlaga-
nja. 
Ob ponovnem prebiranju ))Dilem cc ne mo-
rem razumeti načina pisanja in nel<aterih 
načelnih trditev, ki so navedene v prispevku 
.. stališče GG Postojna do Dilem nadalj-
njega razvoja gozdnogospodarskega na-
črtovanja v Slovenijicc. Pričakoval sem, da 
bodo "Dileme« spodbudile razprave, saj je 
pisna razčlenitev problematike prenove 
gozdnogospodarskega načrtovanja potreb-
na, primerjava različnosti stališč ni žaljiva, 
pač pa naj bi omogočila argumentirano 
odgovoriti na nerešena vprašanja. Vse ugo-
tovitve in trditve so namreč postavljene kot 
dileme. Argumentirana pojasnila bi dokaza-
la, da v določenih primerih mogoče le-te 
niso niti dilema, če jih obravnavamo v 
kontekstu prispevka, s katerimi je avtor 
obravnaval problem in postavil določeno 
GozdV 51, 1993 40i 
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega načrtovanja 
trditev ali ugotovitev. Zato sem prepričan, 
da nestrpnost, netolerantnost ali pa raz-
mišljanja, ki vnašajo politično ideološko iz-
razoslovje, ne morejo dati rezultatov niti 
razrešiti določenih nasprotij. Enak cilj in 
namen se lahko dosežeta po različnih po-
teh in z različnimi sredstvi, vendar k temu 
ne bodo prispevala niti modra barva platnic 
''Dilem« niti rdeče zelena barva platnic GV. 
Prepričan sem, da bomo morali napraviti 
vse kaj več. Pri tem bi nam pomagala 
izposojena misel pisatelja Kurta Vannegu-
ta, ml., ki je v romanu KI av nica 5 zapisal: 
»Bog nakloni mi vedrost, da se bom sprija-
znil s tistim, česar ne morem spremeniti, 
pogum, pa bom spremenil, kar morem, in 
modrost, da bom znal sprevideti razliko." 
Na podlagi navedenih ugotovitev in trdi-
tev bom-v prispevku skušal podati le svoje 
mnenje do nekaterih splošnih ocen v »sta-
liščih«, predvsem pa prispevati nekaj razmi-
šljanj pri obravnavanju funkcij gozdov in 
prostorski del načrta gozdnogospodarske 
enote v luči celovitega sistema gozdnogo-
spodarskega načrtovanja in obravnavanih 
dilem. 
2. KAKO CENIMO ZNANJE IN 
IZKUŠNJE 
2. APPRECIATION OF KNOWLEDGE AND 
EXPERIENCE 
Zahtevne vsebine gozdnogospodar-
skega načrtovanja in načelih dilem s stališči 
postojnskih gozdarjev ne želim ocenjevati, 
zapisal bom le svoje mnenje za tri pole-
mična področja, ki so tipična za razmišljanje 
o tem, kako cenimo naše znanje in izkušnje 
oziroma rezultate skupnega prizadevanja: 
1. Ne morem sprejeti trditve, da želijo 
avtorji »Dilem<< opraviti predvsem z razmi-
šljanji mag. A. Goloba in s programom 
načrta obnove GG Postojna. Koncept mag. 
Goloba sem spoznal, ko je avtor posredoval 
svoje izsledke raziskovalne naloge (GV) in 
na republiškem seminarju (Preddvor, 
1992). O oceni raziskovalne naloge se 
pridružujem mnenju, ki je za nalogo podana 
v ••Stališčih<<, Dileme ostajajo. Prepričan 
sem, da prikazani način gozdnogojitvenega 
402 GozdV 51, 1993 
načrtovanja ne more zamenjati do zdaj 
uveljavljenega gozdnogospodarskega nač­
rtovanja za gozdnogospodarsko enoto, 
lahko ga obogati in hkrati z uporabljeno 
tehniko da večji zagon gozdnogojitvenemu 
načrtovanju in prispeva k učinkovitejšemu 
prenosu informacij po induktivni poti tudi v 
gozdnogospodarsko načrtovanje. Ocenju-
jem pa, da bi nakazani način intenzivneje 
lahko uporabili in preverili na tistih območ­
jih, kjer so izjemno poudarjene socialne in 
(ali) ekološke funkcije gozda. Na teh ob-
močjih bo krajinski vidik v ospredju pred 
gozdnogospodarskim. V vsakem primeru 
pa ostaja dilema, kako (zakaj) definirati 
ekološko enoto, da bo večnamensko upo-
rabna, objektivna in spoznavno določljiva, 
v kateri bomo zasledovali etapne cilje in 
ukrepe in na kateri je že takoj pričakovati 
racionalnost in učinkovttost dela z lastniki 
gozdov, in to v okviru dolgoročnih usmeri-
tev. Mislim, da sta pri gojitvenem načrtova­
nju načrtovalska enota in negovalna enota 
strokovno jasno in uporabno definirani. 
Prav tako lahko zatrdim, da smo na dveh 
srečanjih z nosilci priprave programa za g. 
g. e. Mašun in Leskova dolina, kljub različ­
nim pogledom dosegli visoko stopnjo sogla-
sja in se dogovarjali za nadaljnje sodelova-
nje s tem, da svoj koncept razdelajo in 
utemljijo zlasti na področju izpostavljenih 
dilem. 
2. Po mojem prepričanju je bila ena od 
nalog za preoblikovanje sistema gozdnogo-
spodarskega načrtovanja v g. g. enoti dobro 
zamišljena, saj naj bi vključila čim več 
strokovnjakov s tega področja. O tem so 
razpravljali navzoči tudi na razširjeni seji 
pododbora za urejanje gozdov pri Splo-
šnem združenju gozdarstva 16. oktobra 
1992. Sodelovali so vsi nosilci načrtovanja 
g. g. območij, Ministrstvo za kmetijstvo in 
gozdarstvo, Biotehniška fakulteta in Inštitut 
za gozdno in lesno gospodarstvo. Poleg 
druge problematike g. g. načrtovanja so 
obravnavali predvsem področje priprave 
novega koncepta načrta za gozdnogospo-
darsko enoto, ki jo je Ministrstvo za kmetij-
stvo in gozdarstvo naročilo trem nosilcem 
projekta (prof. Gašperšiču za g. g. e.: 
Notranji Bohinj, Radlje in Mašun, prof. Ho-
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega načrtovanja 
čevarju za g. g. e.: Leniše-Krvava peč in 
mag. Golobu za zeleni pas Ljubljane). Do· 
govorjene je bilo, da nosilci pripravijo z 
gozdarji v operativi in sodelavci vzorčne 
primere načrtov g. g. enot. Rezultati vseh 
vzorčnih primerov naj bi služili za pripravo 
novega sistema gozdnogospodarskega 
načrtovanja, ki bi upošteval spremembe v 
zakonodaji in specifičnosti g. g. enot, hkrati 
pa bi moral zagotoviti minimalni obvezni 
skupni del in navezavo z dosedanjim de-
lom. Sistem bo mogoče za vso Slovenijo 
na vseh segmentih menjati v nekaj letih 
(1995). V tem času je treba temeljito razči­
stiti vse dileme, še zlasti za drobno posest-
niške gozdove. 
3. Ocenjujem, da doseženo stanje na 
področju g. g. načrtovanja poznamo, po-
znamo tudi problematiko in primerjave raz-
vitosti tega področja v drugih evropskih 
državah. Dosegli smo določeno razvojno 
stopnjo gozdarske stroke, "ohranili in okre-
pili gozdove, da nam jih zavida Evropa«. K 
temu so pripomogla vsa področja, ki so 
vkljucena v gospodarjenje z gozdovi. Gozd-
nogospodarsko načrtovanje prenese pri-
merjave ali zasluge z drugimi področji, zato 
zagotovo ne moremo resno vzeti trditev v 
»Stališčih<<, da je načrtovanje preživelo. 
Res je, da je preživljalo določene pretrese 
in da so se spoznanja o vlogi in pomenu 
g. g. načrtovanja z uveljavljanjem zakona 
o združenem delu odrivala; in tako so 
nastajali načrti, ki so bili vpeti v loge zakon-
ske predpisane oblike, vendar po vsebini, 
izvirnosti in kreativnosti dokaj različni. Po 
pregledu večjega števila načrtov in večina 
načrtov g. g. območij ocenjujem, da tam, 
kjer so »Šablonski«, izdelani načrti niso 
izrabili vseh možnosti (tudi glede predpisov) 
za diferenciran način pri vseh fazah načrto­
vanja, da pa v drugih najdemo vrsto kvali· 
letnih razmišljanj in inovativnih rešitev. 
Tako bi le morali priznati, da smo dosegli 
pomembno stopnjo razvoja, ki pa zahteva 
hitrejše spremembe. Ponekod so bile na-
pravljena tudi bistvene spremembe v ka-
drovskem in organizacijskem področju (npr. 
Tolmin, Brežice, Sežana, Celje), kjer so 
bile dosežene tudi največje vsebinske iz-
boljšave načrtov, ne pa zadosti in povsem 
usklajeno. Razširjen in poglobljen je bil 
sistem potrjevanja območnih načrtov, pri 
katerih je bila opravljena temeljita uskladi-
tev, čeprav še ni zaključena s sintezo 
načrtov. Opravljene so bile dogovorjene 
dopolnitve, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da 
je določena področja treba dograjevati (npr. 
prostorski in lovski del) pri načrtih g. g. e. 
Prav za prostorski del lahko zapišemo, da 
smo z dosežki v globalnem lahko zadovolj-
ni, saj smo to področje vključili v območne 
načrte v primerni obliki, tako da so najboljši 
načrti dobili ustrezno oceno tudi zunaj 
kroga gozdarskih strokovnjakov. Njihova 
vsebina je uzakonjena z novim Zakonom o 
gozdovih. Razlike med območji so velike, 
kar je bilo kritično obdelano (Pogačnik 
1992). 
3. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 
JE TUDI GOSPODARJENJE 
S PROSTOROM 
3. THE MANAGING OF FORESTS IS ALSO 
THE MANAGING OF THE SPACE 
Temeljna strokovna opredelitev do vseh 
vprašanj ohranitve in razvoja gozdov mora 
biti dosežena s celovitim sistemom gospo-
darskega načrtovanja na štirih ravneh 
(države, območja ali regije, gozdnogospo-
darske enote in načrtovalskega objekta), ki 
se medsebojno povezujejo, razmejujejo in 
dograjujejo po vsebini in glede na pomen 
ter namen. To razmišljanje je bilo objavljeno 
(Pogačnik 1987), da bi v pripravi na ob-
močne načrte že dali za Slovenijo stro-
kovne osnove gozdnogospodarske politike 
oziroma dali vsebinsko nove poudarke 
glede na različne ravni načrtovanja. 
Tako tudi pričakujem, da bomo ustrezno 
prenovo gozdnega načrtovanja vključili v 
Program razvoja gozdov in gozdarstva Slo-
venije. Program naj bi uravnaval (preusme-
ril) gozdnogospodarsko načrtovanje po 
vsebini kot po odgovorni prerazporeditvi 
ležišč in razmejitev dela za posamezne 
ravni in gozdarska področja, dal usmeritve 
za razvoj usklajene sočasne rabe gozdna-
tega prostora, ki bi jih razreševali s pripravo 
strokovnih podlag v procesu vključevanja 
GozdV 51, 1993 403 
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega načrtovanja 
gozdov in gozdarstva v urejanje prostora. 
Nesporna strokovna izhodišča morajo dati 
programsko razvojno usmeritev za po-
stopno prilagoditev ali preoblikovanje si-
stema gozdnogospodarskega načrtovanja, 
kot ga določa novi zakon. Racionalizacijo 
gozdnogospodarskih ukrepov v gozdu 
lahko dosežemo le z odgovornim strokov-
nim načrtovanjem. 
Zakon prinaša zahtevnejšo vsebino za 
gozdnogospodarsko načrtovanje z vključe­
nim prostorskim delom in nalaga javni go-
zdarski službi tudi območno lovsko načrto­
vanje. To pa tem bolj zahteva, da zadrži mo 
(prilagojeno) vse dobre in sprejemljive do-
sedanje strokovne rešitve, opustimo balast, 
predvsem pa, da ne prekinemo obstoje-
čega sistema, dokler ne vzpostavimo pre-
novljenega. Čas je tudi, da dobi ustrezno 
mesto krajinsko načrtovanje v gozdnem 
prostoru tako na izobraževalnem, razisko-
valnem in operativnem področju ter da čim 
hitreje nadoknadimo zamujeno. Pri tem pa 
moramo upoštevati osnovno izhodišče, da 
je urejanje krajine mlada stroka, ki se je 
ustrezno uveljavila v evropskem prostoru 
tudi na osnovah gozdarske stroke. 
Krajinsko načrtovanje pa ne more pre-
vzeti vloge gozdnogospodarskega načrto­
vanja ali obratno. Obe področji se medse-
bojno bogatita. Gozdarji se lahko vključu­
jejo kot sodelavci pri urejanju prostora s 
prilagojenim! podatki že na osnovi gozdno-
gospodarskega načrtovanja, hkrati pa mo-
rajo postati nosilci krajinskega načrtovanja 
in urejanja prostora (Pogačnik 1988). Tako 
kot je treba razmejiti naloge prilagojenega 
gozdnogospodarskega načrtovanja glede 
na različne ravni načrtovanja s podzakon-
skimi določili, bo hkrati treba določiti ob-
močja, ki naj bi zahtevala tudi izdelavo 
temeljitejših krajinskih analiz, krajinskih ure-
ditvenih ali sanacijskih načrtov in podobno 
(npr. za več funkcionalnih območjih ali zlasti 
za območje, kjer so izjemno poudarjene 
socialne funkcije pri izdelavi načrta za goz-
dnogospodarsko enoto). 
Pri oblikovanju sistema načrtovanja 
bomo morali v hierarhijo načrtovanja pred-
vsem razumljivo in uporabno prenašati 
omejitve, dopustnosti in usmeritve, ki jih 
404 GozdV 51, 1993 
narekuje ekološki kompleks gozda tako v 
določenih okvirih po obsegu ali količinah v 
prostoru. Zato je pomembno, da razdelam o 
informacijski sistem in razmejimo, kdaj in 
kako racionalno zagotoviti ustrezne infor-
macije glede na določen namen v celovitem 
sistemu načrtovanja. Zato bo treba selek-
tivno razvijati in uveljavljati vse več metod 
in tehnik zbiranja in obdelav podatkov, če 
bomo hoteli bolj kot dosedaj obvladovati 
raznolikost naravnih in drugih dejavnikov 
ter realno določiti z načrti dilerencirano 
stopnjo intenzivnosti gozdnega gospodarje-
nja. Po moji oceni bi morala biti minimalna 
stopnja intenzivnosti, ki jo zahtevajo zakon-
ska določila za varstvo in vzdrževanje go-
zdov, okvir za obvezno poenotenje. Opti-
malna stopnja krepitve ali razvoja gozdov 
zahteva veliko bolj diferenciran pristop k 
načrtovanju kot dosedaj, tako po območjih 
kot v samem območju. Te rešitve tudi 
moramo iskati, če bomo hoteli ustrezno 
zadostiti zahtevam sodobne gozdarske 
stroke. 
4. POMEMBNE NOVE NALOGE 
NAČRTA GOZDNOGOSPODARSKE 
ENOTE 
4. IMPORTANT NEW TASKS OF THE PLAN OF 
A FOREST MANAGING UNIT 
Novosti na področju vključevanja prostor-
skega dela v gozdnogospodarske načrte 
moramo v skladu z zakonskimi določili 
vnesti v načrte gozdnogospodarskih enot z 
veljavnostjo s 1. 1. 1995. Za izhodišče pri 
pripravi ustrezne obnove načrtov in vključe­
vanja gozdov v urejanje prostora je treba 
zagotoviti: 
- ustrezno obravnavanje vseh funkcij, 
organsko vključenih pri vseh lazah v pro-
cesu gozdnogospodarskega načrtovanja; 
- izdelati ustrezne strokovne podlage za 
usklajevanje interesov v prostorskem delu 
gozdnogospodarskega naMa g. g. enote, 
- sistematično oblikovati time načrtoval-
cev z novim znanjem. 
V ta namen bi morali upoštevati: 
- dosedanja razmišljanja o vključevanju 
prostorskega (krajinskega) vidika pri izde-
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogosp<ldarskega načrtovanja 
lavi območnih načrtov ter opravljene ocene, 
dopolnitve in usmeritve teh načrtov; ·· 
- opravljena dela (raziskovalne naloge, 
študije, programi, načrti, projekti ... ), ki smo 
jih že opravili ali pri njih sodelovali gozdarji 
za potrebe prostorskega in urbanističnega 
načrtovanja oziroma urejanja krajine; 
- nakazane ali že sprejete usmeritve ali 
določila pri pripravi zakonodaje s področja 
varstva okolja in urejanja prostora. 
Razmišljanja za pripravo načrta za gozd-
nogospodarsko enoto naj bi skušala čim 
bolj neposredno dopolniti in utemeljeno do-
ločiti območno strategijo za uveljavitev več­
namenskega gospodarjenja z gozdovi v 
prostoru. 
Pri tem delu moramo za območje gozd-
nogospodarske enote: 
1. pregledati in proučiti 
- območni načrt z dopolnitvami; 
- veljavne (ali v pripravi) občinske pro-
storske plane; 
- vodnogospodarske osnove in pogoje; 
- inventar naravne in kulturne dediščine; 
- strokovna gradiva v zvezi s kmetij-
stvom, lovstvom, rudarstvom, rekreacijo in 
turizmom; 
in si zagotoviti ustrezne sodelavce za 
navedena področja. 
2. na terenu preveriti in pripraviti stro-
kovni predlog morebitnih sprememb var-
stvenih režimov, ki vplivajo na gozdno go-
spodarjenje za vsa navedena področja pod 
št. 1; 
3. določiti merila za podrobnejše ovred-
notenje vseh najpomembnejših funkcij go-
zdov (primernost, ranljivost) in napraviti 
ustrezno razmejitev na terenu (vezano tudi 
na zbiranje dodatnih informacij); 
4. evidentiranje poškodb, dosedanjih po-
segov ali obremenitev v gozdni prostor in 
določitev ukrepov, ki jih moramo (obvezno) 
ali moremo (pogojno) strokovno utemeljeno 
ublažiti (sanirati) ali pa .izboljšati (okrepiti) 
razvoj določenih funkcij; 
5. evidentiranje nasprotij, ki jih pričaku­
jemo z načrtovanimi prostorskimi posegi 
oziroma novo rabo prostora; 
6. določiti zaraščajoče površine, pripra-
viti strokovni predlog za razmejitev in dati 
usmeritve oziroma ukrepe; 
7. pripraviti strokovne predloge za ob-
močja ali preveriti dosedaj izločena območ­
ja, kot jih določa zakon o gozdovih; 
8. proučiti, kako izločiti druga ureditvena 
območja (npr. kmetijska ali urbana in ob-
močja funkcionalno vezana na gozd) in 
zanje dati ustrezne usmeritve ter ukrepe; 
9. evidentirati posamezna drevesa in 
skupine drevja zunaj gozda (predvsem ti-
sto, kar moramo varovati ali je moteč ele-
ment krajine) in dati usmeritve; 
1 O. preveriti na terenu območja deg radi-
ranih ali poškodovanih gozdov za izločitev 
površin v sanacijska območja ali v območja 
za premene glede na prostorske možnosti 
in prostorsko ureditvene pogoje (seveda 
poleg osnovnih zahtev varstva gozdov in 
gozdnogospodarskih pogojev). 
Že samo navedeno zahteva prostorsko 
mrežo, s katero naj bi dosegli: 
- preglednost pri gospodarjenju za raz-
lično poudarjena gozdne funkcije in različno 
rabo prostora; 
- usmerjanje procesov v gozdnem eko-
sistemu; 
- da bi z dolgoročnim ciljem zagotovili 
trajnost gospodarjenja na vsaki manjši po-
vršini, s katerim bo dosežena skladnost 
med naravnimi prostorskimi enotami. 
Tako moramo tudi gozdarsko prostorsko 
razdelitev uskladiti, da bo uporabna za vse 
druge uporabnike in hkrati nanjo vezati 
določene informacije za večnamensko upo-
rabo tako za gozdarstvo kot druge uporab-
nike ali souporabnike prostora. Vsekakor 
pa lahko za potrebe, navedene v navedenih 
točkah, v tej fazi še nedodelanega informa-
cijskega sistema zbiramo dodatne informa-
cije samo na topografski karti (ne v popisni 
list), ki ima vrisano osnovno gozdarsko 
prostorsko razdelitev. Karta je sploh za 
prostorski del načrta nepogrešljivo informa-
cijsko sredstvo in je dosedaj premalo izrab-
Jjena. Vrsta ustrezno domišljenih kart bo 
osnova za prostorski del strokovnih podlag. 
5. ZAKLJUČEK 
5. CONCLUSION 
Celovit sistem gozdnogospodarskega 
GozdV 51, 1993 405 
Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega načrtovanja 
načrtovanja zahteva veliko organiziranega 
in usklajenega dela, v katerega moramo 
vključiti dosedanje znanje in izkušnje ter 
nova spoznanja v spremenjenih razmerah 
s strpnim medsebojnim komuniciranjem. 
Dobre rezultate lahko pričakujemo le s 
timskim delom. Zato moramo zagotoviti: 
1. s programom razvoja gozdov in 90-
zdarstva Slovenije vsebinski in časovni 
okvir prenove ·sistema gozdnogospodar-
skega načrtovanja z realno določenimi po-
goji; 
2. celovito načrtovanje v sistemu z ustre-
zno razmejitvijo na vseh ravneh vsebine in 
ležišči obveznih določb v tistih segmentih, 
kjer prevladuje javni interes; 
3. ustrezno dopolnjevanje gozdnogo-
spodarskega načrtovanja s krajinskim na-
črtovanjem, prioritetno na izločenih večna­
menskih območjih za sočasno rabo gozd-
natega prostora; 
4. organizirano in dosledno timsko delo, 
v katerega bodo vključeni gozdarji s pridob-
ljenimi novimi znanji in izkušnjami ter tudi 
strokovnjaki drugih strok, katerih znanje 
rabimo za celovito ekosistemsko obravnavo 
gozdov in urejanje gozdnatega prostora; 
5. izgradnjo novega informacijskega si-
stema z zbiranjem potrebnih podatkov z 
ustreznimi metodami za različne ravni na-
črtovanja v medsebojni povezavi glede na 
potrebe in namen; 
6. selektivni način pri razreševanju te-
meljnih vprašanj preoblikovanja gozdnogo-
spodarskega načrtovanja mora postati 
učinkovit pripomoček za tekoče izvajanje in 
spremljanje intenzivnega gozdnega gospo-
darjenja in za aktivno vključevanje v ureja-
nje prostora v gozdnatem prostoru. 
REFLECTIONS UPON THE REORGANIZATION 
OF THE FOREST MANAGEMENT SYSTEM 
Conclusion 
An integral system of forest managing planning 
demands a lot of organized and coordinated work 
and should be based on the present know how 
406 GozdV 51, 1993 
and experiences as well as new cognitionS in the 
changed situation by means of tole rant comunica-
tion. Good results can only be achieved by team 
work. 
Therefore, the following has to be secured: 
1. a frame as to the contents and time for the 
reformation of the system of forest managing 
planning with realistically set terms by means of 
a program of the development of the forests and 
forestry of Slovenia; 
2. integral planning in the system with a corre-
sponding delimitation on all levels of the regula-
tions concerning contents and emphases in those 
parts where public interesi prevails; 
3. corresponding supplementing of forest ma-
naging planning with the environmental planning, 
giving priority to excluded multipurpose regions, 
intended for simultenous use of the forest area; 
4. organized and team work, which would in-
clude forest experts, possessing new knowledge 
and experiences as well as the experts from other 
scientific fields, the know how of whose is required 
for the integral ecosystematic dealing with forests 
and forest environment; 
5. the establishing of a new information system 
with the collecting of necessary datC~; by means 
of appropriate methods for different levels of 
planning, correlating as to the needs an'd purpose; 
6. a selective approach in the dealing with the 
basic questions as to the reformation of forest 
managing planning has to become an effective 
aid for the current performing and monitoring of 
intensive forest managing and active participating 
in the organizing of the space with the forest 
environment. 
VIRI 
1. Gašperšič, F. s sodelavci: Dileme nadalj-
njega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja 
v Sloveniji, BF, Ljubljana, 1993, 50 s. 
2. Golob, S.: Gozdnogojitveno .načrtovanje s 
pomočjo prostorskega informacijskega sistema, 
GV, 50, 7-8, s. 363-368 
3. Pogačnik, J.: Večnivojsko načrtovanje v go-
zdarstvu, GV, 45, 2, s_ 61-67 
4. Pogačnik, J.: Vključevanje gozdarstva v ure-
janje prostora, GV, 46, 3, s. 101-111 
5. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v 
prostoru v območnih gozdnogospodarskih nač­
rtih, GV, 50, 5-6, s. 294-303 
6. Veselič, ž. s sodelavci: Stališče GG Po-
stojna do Dilem nadaljnjega razvoja gozdnogo-
spodarskega načrtovanja v Sloveniji, GV, 51, 4, 
s. 207-214