Li«l u korlfil dslav-sksga l|o<i.tvs. UtUv» ol so opraviAtnl do vt«ga War producira|o.
This paper 1« d.vof.d to tho Inisrssts of tho working class- Work-oro oro sntltlod to oil whoi tKov produco.
Bator*«** ••«oa.-oiaM aa»"»r. U«a. 1. IIWÎ, at ta« poat off»«* »I CbtMfO III- uuuo lb* Act of Ooacr.ti *f M.roh Ird, INTO
Offin; 4008 V. 31. Str., Chicifi, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE1
noitovllko v oklopo|u ki oo nahof« polog vo-ftogo naslova, prlftsplt*.
nsgs spod»; ali ____
no ovitku. Ako (435) |o itovllko . . t.dat vam o prlho4n|o itsvllko noftogo listo po-tsis naročnina, Prosimo. ponovilo |o takoj.
Slev. (No.) 434,
Chicago, III., 4. Januarja (January) 1916.
""P
"Proletarec" je prebil prvih deset let svojega življenja. In kakor prihaja za Silvestrom novoletni dan, tako se pričenja po minulem novo desetletje. Pri listu, kakršen je "Proletarec", ni mnogo časa za sanjave spomine. Preteklost je bila. Mrliča se spodobi pokopati iu mu izkazati zadnjo čast. in spomin na grobove je svet; ali žalovanje po mrtvih ne sme ubijati življenja.
Na pragu novega desetletja je treba pogledati v bodočnost.
"Proletarca" je porodila potreba. Sodrugi. ki so že takrat živeli v Ameriki in sodelovali pri ustanovitvi v onih težkih dneh, nam pripovedujejo, kako je bilo. Zaprek iu težav j»* bilo brez konca in kraja. Da so jih premagali, nam dokazuje Proletarčev obstoj, ("'e ne bi bilo velike potrebe za tak list, bi bile vse tiste žrtve nemogoče.
Tudi danes s»» še ne more reči, da nima Proletarec težav. Delavstvo je imelo slabe čase v Ameriki, dasi so političarji mnogo deklamirali o prosperiteti; in neugodne razmere delavcev čuti vedno tudi njih list.
Ali pa je vredno doprinašati vse žrtve in trpeti vse sitnosti, ki jih povzroča izdajanje takega časopisa T Ustanovitev "Proletarca" je bila pred desetimi leti potrebna. Ali morda je njegova naloga že opravljena, pa bi šel sedaj lahko k večnemu počitku? Mnogo dela. skrbi in denarnih žrtev bi se s tem prihranilo. Najde se pogostoma list, ki .izhaja le za. to, da izhaja, da ima kakšna tiskarna opravka, ali pa da se more kdo imenovati "urednik". Kjer je položaj tak, bi bilo res bolje, če se ne bi po nepotrebnem mazal papir.
No, kar se tiče 'Proletarca', ni njegovo izhajanje danes pač nič manj potrebno kakor pred desetimi leti. Njegove naloge niso minile, ampak so se še izdatno povečale in pomnožile.
"Proletarec" j«; socialistično glasilo, in že s tem je povedano, da ne more biti njegova naloga opravljena, dokler ne bo socializem uresničen.
Slovenci niso izumrli v Ameriki, niso se po-kapitalistili» njih ogromna večina, lahko bi skoraj rekli vsi so ostali delavci; torej je tudi socialistično glasilo v slovenskem jeziku potrebno.
To so vse očitne rečt; Ah z vsem tem je še prav malo povedano. Velika je bila Proletarčeva ^naloga pred desetimi leti, še mnogo večja je po-
ŽIVILA.
Urad ža statistiko dela v VVashingtonu izreka v svojem bulletinu, ki je bil pravkar izdan, da so bile leta 1914 cene živil najvišje v zadnjih sedemintridesetih letih, ko so bile še za 4 odstotke višje, leta 1883, ko so bile enako visoke in leta 1912, ko so bile za en odstotek višje. Cene poljedelskih produktov so bile 1. 1914 višje kakor v kateremkoli zadnjih štiriinštiridesetih let.
('ene živil so skorajda važnejše za delavca kakor cene diamantov. Res je, da se krompir ne blešči tako lepo kakor briljant, ali dokler ni rešeno socialno vprašanje, ostane fižol važnejši od Jijserja. Pred lepoto gre potreba, in pred vsemi ideali — lakota.
Ivan Molek :
Bilo je v januarju 1906, torej pred desitimi
leti.
Sede! sem pri uredniški mizi in pred mano je bil razgrnjen jutranji angleški list. Pridno sem ga obračal na vse strani in lovil z očmi debelo tiskane naslove. Iskal sem novic, da jih prepečem v slovenščino in serviram ljubim bralcem, ali zaman. Dotičn» časopis je bil suh kakor Sahara. Ničesar ni bilo notri, kar bi po mojem mnenju zanimalo rojake; same suhoparne in dolgočasne reci. &ele ko sem obrnil zadnjo stran, me je dregnil v oči izredno debeli naslov. Aha, tu bo nekaj! Naglo čitam: "Krava je ubita." In potem je bilo popisano v celi dolgi koloni, kako je na bližnjem tiru žalostno poginila rdečedlakasta krava nekega Finca, ki je bila tako neumna, ali nesrečna—ali oboje—da je na tračnicah čakala na vlak, kakor da bi se hotela z njim bosti. To je bilo vse, kar se je prejšnjega dne zgodilo važnega v malem rudarskem mestecu na severozapadu» kjer sem tedaj urejeval lokalni slovenski tednik.
Jezno pograbim dolgočasni list in ga vržem v kot. To je Tiriž, ki ga poznajo že od nekdaj u-redniki slovenskih listov — in samo slovenskih — v Ameriki. Ljudje zahtevajo novic, novic — a odkod naj jih izpreša ubogi urednik, če pa v resnici ni nikjer nič novega? _
Zagledal sem se v gomile snega, ki so ga kidali paglavci na cesti pred hišo. Zdaj pa zdaj je kateri izmed fantinov stisnil pest snega in ga zagnal v šipo okna, ki je tvorilo pročelje našega u-redništva. Kmalu je bilo tudi okno zakidano s snegom. Ampak to ni bilo nič novega ...
Za mojim hrbtom je sedel gospod upravnik. Bil je poštena, solidna duša (bog mu daj srečo tam, kjer je), ali imel je to napako, da me je vselej grdo pogledal, kadar sem takole strmel v za-
stala sedaj, in od leta do leta bo in mora biti večja.
Ko se je ustanovil, je moral "Proletarec" dramiti. To je bila njegova poglavitna dolžnost.
Velikanska množica našega delavstva se ni takrat uiti izdaleč zavedala svojega položaju. Ce kon-st a tiramo to kojt golo resnico, jim ne očitamo ničesar. Tako je bilo, ker ni moglo biti drugače.
TRI SESTRE.
kidano okno našega slavnega uredništva. On se je kajpada čutil basa nad mano in je mislil, da pasem lenobo» če nisem neprestano strgal po papirju ; jaz mu pa nisem nikdar .nameril tega.
Upravnik se je obrnil na polomljenem stolu in toliko, da me ni sunil s komolcem v pleča. Ni bila njegova krivda — in moja tudi ne - • da je bilo tako vražje tesno v našem uredništvu.
"No. ali ni nič novega?" je vprašal /. avtoriteto.
"Nič, Peter, nič samo ena krava je crkni-la, vrag jo naj vzame !"
Tedaj mi je nekaj prišlo lin misel.
"Cuj, Peter! Nekaj sem slišal, da so se snoči tam Mi tam poravsali Kranjci, in celo nože so si kazali. Ali bi ne stopil tja in poizvedel, kaj je s to rečjo? ' '
Peter je bil namreč tudi naš mestni reporter, kadar je bilo treba. Zopet me je grdo pogledal in se prijel za pet kocinic pod nosom.
"Na-a! Če ni drugih novic, tudi o tem lahko molčimo.
Pa smo molčali.
Zadej za Petrovim hrbtom so čebljale črko-stavke in v uredništvu je dišalo po svincu, petroleju in tiskarskem črnilu.
Prišel je pismonoša in jaz sem ga bil vesel kakor suha gruda dežja. Kako ne bi J>il, saj je prinesel kup svežih časopisov iu gotovo tudi "Appcal to Reason" med njimi.
Takrat še nisem bil v socialistični stranki, niti naročnik nisem bil na ta list, ali praç-l sem ga rajši kakor vse druge angleške liste, ki so prihajali na mojo uredniško mizo. Par let pozneje sem šele znal, da je iinel pokojni sodrug Wayland lepo navado, da je pošiljal svoj "Appcal to Reason" zastonj vsem urednikom v Zedinjenih državah'.
Kako sem mu bil hvaležen! Iz tega lista sem črpal neštete članekc in odlomke, ki jih je kar mrgolelo pod naslovom "One Hoss' Philosophy," in jih lepo prikrojil za svoj list. To seveda ni bilo po volji mojim basom — in basov, hvalabogu, je bil cel regiment — »n včasih so pihali kakor gad je, ali mene ni to čisto nič ženiralo.
Brž sem posegel po kupu» ki ga je odložil pismonoša na mizo. Bilo je par številk nemškega dnevnika iz Milwaukee, Tribuna iz Dulutha, ki ja krmila naš list z minnesotsk'mi novicami, in nekaj slovenskih časopisov, ki so prihajali v zameno; pričakovanega tednika iz (»irarda. Kans., pa ni bilo. Nevoljno prebrskam še enkrat ves kupček in tedaj sem opazil ovitek in pred mano je ležal majhen in skromen časopisek na osmih straneh, katerega sem takrat prvič videl. Prva številka, prvi letnik — torej nov slovenski list v Ameriki. Na čelu lista sem čital v precejšnjih črkah: "Proletarec."
Stvar mi je bila nekoliko žc znana. Sodrug lVtrič, s katerim sva bila prijatelja že par let, mi je pisal nekaj tednov poprej iz Minneapolisa, da bodo slovenski socialisti v Chicngi izdali nov list1, nli jaz ga nisem pričakoval tako hitro. In zdaj ga imam v rokah. Res jc skromen po obliki in pravi, da bo izhajal samo enkrat na mesec, ali ko sem malo pogledal vsebino, sem uvidel, da majhna oblika še ni dokaz skromnosti. Čital sem, da imajo sedaj razredno zavedni slovenski delavci v Ameriki svoj list, ki je lastnina organizacije, torej delavcev samih. In Čital sem dalje, dokler nisem vsega prečital. Ne vem zakaj in kako, ampuk res je bilo, da tistega dne nisem nič napisal za svoj list.
Se tisti večer sem pokazal novi list družbi ro jakov, ki so sloneli pri bari.
Leto (Vol.) XI.
NOVO DESETLETJE
Iz K v rope jih je prihajalo le malo sein, ki si» bili že tam socialisti. Tukaj so našli malo prilike, da bi se seznanili s socializmom. Deloma je bilo tega -krivo neznanje deželnega jezika, deloma drugi razlogi.
Velika večina delavcev je mislila tako, kakor jih še danes mnogo misli: Da mora biti vse na svetu, kukor je. Da morajo biti bogati in reveži; da ni delavec sposoben za kaj druzega, kakor za lopato in cepin, iu tla mora biti zaradi tega hvaležen gospodarju, ki mu daje dela.
Treba je bilo torej prižigati prvo luč. "Proletarec" je moral dramiti razredno zavest. Kdorkoli je kdaj oral ledino» ve, kakšno težko delo je to. Zategadelj radi verjamemo, da ni bilo postlano na rožicah tistim, ki so stali ob zibelki Proletarca. Danes so lahko ponosni, da so opravili to delo.
A še danes jih je mnogo po Ameriki razredno nezavednih. Še čitamo po časopisih za "uboge na duhu", kjer se pridušujejo delavci po dopisih, da so kapitalisti potrebni, ker ne bi bilo sicer nikogar. ki bi dajal delavcem dela.
Zato mora "Proletarec" še vedno razganjati to črno temo in opravljati dela, kakor pred desetimi leti. Ali v tej dobi se je zbrala armada socialističnih delavcev, v njej tudi zbor slovenskih socialistov. Oni pa imajo sedaj pravico zahtevati kaj več, kakor v začetku. Socializem ima sila obširno polje; velika veda je in z mnogimi, skoraj z vsemi < drugim i vedam i ima stike. Delavec, ki je prebil začetno šolo» ima sedaj pravico zahtevati od svojega lista, da mu razgrinja nove strani iz velike knjige in da mu služi kot voditelj do spoznavanja in rešavanja podrobnih vprašanj, ki jih obsega socializem. Splošna načela pozna; zdaj hoče poseči v globočine, in Proletarec mu mora pomagati pri tem poslu.
Stranka je zrasla in postaja vse večja moč v družbi. Ne more se več zadovoljevati s teorijo, ampak mora praktično posegati v dnevna vprašanja politike, gospodarstva in kulture.
Tako se razširja njen delokfOg; tako se je
razširila tudi Proletarčeva množina nalog. " In na pragu novega desetletja se zaveda teh pomnoženih dolžnosti.
DIAMANTI.
Vladni izvedenec za diamante Wiliam B. Trealdvvell ceni uvoz diamantov v newyorško lu-ko tekom leta 1915. na 25 miljonov dolarjev. To jc za 6 miljonov dolarjev več kakor leta 1914. Ta prirastek kaže, da postajajo Zedinjene države vodilni svetovni trg za diamante; in to je — pravijo — novo znamenje prospérité v Ameriki.
"VVell — kjer je toliko diamantov, mora že biti tudi kaj denarja. Vseeno pa bi delavstvo menda rajši videlo prosperiteto v kakšni drugi bolj praktični obliki. Kaj pomaga veliki uvoz teh lepih kamnov, ko jih pa ob sedanjih plačah le še ni mogoče kupovati?
"Tako? Nove cajtenge? Odkod pa?"
"Iz Chicage."
"Aha!"
"Zakaj: aha?"
"Kar je iz Chicage, ni nič prida."
"In 'Proletarec' mu je ime? Kaj se pa to pravi? To ni po kranjsko, ali je?"
"Enkrat na mesec? O, lahko noč!"
"Ta že ne bo dočakal spomladi."
"To niso cajtenge, to jc pratka— in doba njena je kratka."
"Kaj si vse ne domišljujejo rdeči petelini v Chicagi."
"Tistih pet socialistov in brezvercev bo nek<ij učilo?"
"Saj ni vredno govoriti. Preden skopni letošnji sneg, bo ta ciganček mirno v Bogu zaspal in slovenski socializem pojde rakom žvižgat."
"Amen. — Ilej, ti za baro! Ali spiš? Daj fla-šo 'nemške'I"
Tak ljubezniv sprejem je imel "Proletarec," ko se je prvič pokazal v našem mestu. Enostavno so ga obsodili na smrt ob prvih kvatrah, in sicer zato, ker se za tak listič ne bo zmenil živ krst.
Spravil sem prvo številko v žep in trdovratno molčal. Le gobezdajte gobezdala gobezdalasta, le gobezdajte! Jaz sem pa na tihem skoraj prepričan, da bo ta list živel in nekaj doživel...
Danes smo deset let starejši in "Proletarec" praznuje desetletnico svojega obstanka. Tisto prvo številko še danes hranim in ne bi se zlepa ločil od nje. Dal pa bi nekaj» če bi se mogel zdaj sniti s tistimi gobezdači.	J
Ford se jc torej zopet srečno vrnil v Ameriko. Če se je izplačalo, da je šel v Evropo gledat na uro!
Etbin Kristan;
Jugoslovanska akademija v Ameriki
Zdi se, da se bliža ideja o organizaciji izobraževalnega dela, ki je prišla iz eksekutive Jugoslo. vanske socialistične zveze, polagoma uresničenju. Slovenska narodna podporna jednota je sprejela predlog na svoji konvenciji v Pittsburgu z ogromno večino; z novim letom stopajo na konvenciji izvoljeni odbori v funkcijo, in če ne udari kakšna strela vmea, lahko upamo, da pojile predlog kmalu v obeh organizacijah na glasovanje. Ako se člani pouče, kakšen namen ima Akademija, tedaj tudi nič ne dvomim, da bo predlog sprejet, «lasi smo v Ameriki in dasi so se tupatain črnogledi že oglašali s svojimi dvomi, češ v Ameriki se ne da med Jugoslovani nič napraviti, in če se kaj začne, sc kmalu poruši.
Jaz nc spadam med lahkoverne optimiste, ki gledajo vse skozi rožnato steklo. In kar re tiče težav, ki bodo dolgo spojene z Akademijo, se ne vdajam nobenim iluzijam. Kljub temu trdno verjamem, da se bo posrečila, in sicer poglavitno za-tegatelj, ker je potrebna. Za odstranitev zaprek bo treba poguma in trdega dela; kadar bo stvar v tiru, sem pa prepričan, da bo med našim ljudstvom in med aktivnimi delavci veliko veselje, ki bo olajšalo vse nadaljne korake.
Ali dasi se je o stvari že precej pisalo in govorilo, bo še marsikdo vprašal : Kaj pa hočete pravzaprav s to Akademijo?
Generalni odgovor je zelo lahak : Pomagati jugoslovanskemu ljudstvu v Ameriki do čim obsežnejše in temeljitejše praktične, znanstvene in estetične izobrazbe.
Dobro pa čutim, da izziva ta splošni odgovor neskončno vrsto podrobnih vprašanj, katerih ni mogoče pojasniti v kratkem članku. Človek bi najrajši sedel, pa napisal knjigo — če je ne bi bilo treba potem tudi tiskati.
Omejiti se je treba torej za enkrat na nekatere splošne točke.
O potrebi omike menda ni treba govoriti. Najživahneje čuti to potrebo pač tisti, ki jc mogel z dobro voljo užiti nekoliko izobrazbe, pa je prav tedaj spoznal, kako neskončno bogat je svet znanosti in kako majhno je ono znanje, ki ga ima posameznik.
O potrebi omike torej ne bom govoril na tem mestu. Važnejše je vprašanje, če smemo pričakovati, da se bo med našim narodom v tej deželi čutila taka potreba. Kajti če tega ne bi bilo, bi res ne smeli kaj prida upati.
Toda zdi se mi, da je tudi temu vprašanju brez dvomov pritrditi. Jugoslovansko ljudstvo v Ameriki je skoraj samo delavstvo; izjeme so tako maloštevilne, da ne vplivajo na splošni značaj. Če pa marsikdo misli, da zaradi tega ne bo najti dovolj zmisla za kulturno delo, je moje mnenje baš nasprotno. Prav o delavstvu sem prepričan, da živi v njem nepremagljivo hrepenenje po napredku in . luči.
Ko se je začelo v stari Evropi dramiti delavstvo, je dalo svojim prvim organizacijam obliko izobraževalnih društev. Tudi na Slovenskem jc bilo tako in se je v Ameriki nekoliko starih sodrugov, ki se spominjajo na težke začetke prvega izobraževalnega društva v Ljubljani. To ni bil slučaj, temveč zdravo spoznanje proletariata, da mora predvsem kaj znati, čc si hoče pomagati dalje.
Delavsko gibanje se je razvilo ; v ospredje so prišle strokovne ln politične organizacije in za njimi zadruge. Poleg tega praktičnega dela ni prolétariat pozabil na izobrazbo. Na Dunaju, kjer je vse od konca do kraja politično in kjer so velikanske strokovne in zadružne organizacije, živi in dela še dandanes par izobraževalnih društev iz starih časov. Nova doba je pa ustvarila tudi nove oblike. Stranka ima tam Avojo redno šolo; poleti prireja izven Dunaja vcčtedenske kurze, kamor pošiljajo organizacije svoje najsposobnejše Člane na nadaljno izobrazbo. Neke vrste visoka šola je društvo "Vorwaerts", čigar člani so najbolj znani, teoretično izobraženi sodnigi. Mladinska zveza je velikanska izobraževalna organizacija.
Razun tega, kar dela stranka v svojem okvirju, pa podpira z vsemi močmi ljudstvu namenjene kulturne institucije, ki so jih spravili resnični prijatelji demokratične omike v življenje. Med temi je na prvem mestu " Volksbildungsverein", za katerega si je največ prizadeval vseučiliški profesor sodrug dr. Ludo Ilartman. Društvo je pričelo
z razmeroma skromnimi sredstvi, danes pa ima podružnice po vseh dunajskih okrajih, nekoliko svojih domov, pravih palač z dvoranami za predavanja, koncerte, knjižnice in čitalnice in sijajna učna sredstva. Seveda ima to deloma zahvaliti velikim darilom nekaterih bogatih ljudi, ki so si obranili čut za ljudstvo.
Druga krasna institucija so 44Volkstumliche l niversitatskurse", kjer predavajo vseučiliški profesorji kakor na univerzi. Dobro se spominjam na njih izjave iz prvih let, v katerih so naglaiali. da so delavci v vsakem oziru najhvaležnejši slušatelji. Podoben zavod je "Trama", ki se bavi pretežno / naravoslovnimi predmeti in ima danes krasen dom poleg Aspernskega mostu z dvema dvoranama, kinematografskim gledališčem in drugimi prostori.
Z aktivno pomočjo stranke se je ustanovilo društvo " Volkshflhne", za prirejanje gledaliških predstav in koncertov. V par letih pod predsed-ništvom Kodru ga Pernerstoferja si je napravilo svoje gledališče; v "Musikvereinu" imajo pa njegovi člani vsako leto par simfoničnih koncertov.
Iz drugih dežel bi lahko naštel neštete take zglede.
Na slovenskem je storil na tem polju največ tržaški "Ljudski oder", čigar tlelo je naravnost občudovanja vredno. Nobeno slovensko društvo nima tako velike, sistematične in lepo urejene knjižnice. Tekom svojega obstanka je priredilo dolgo vrsto predavanj t» najraznovrstnejših predmetih in zanimanje med člani je bilo tako živo, tla je v par letih predavatelj lahko govoril preti temi delavci kakor pred akademičnimi ljudmi. Naši sodrugi profesor Franke, profesor dr. Lončar, pokojni tir. Dermota, dr. Turna, na vojni padli profesor tir. Mcehar in drugi so mi pravili, da niso nikjer predavali s takim užitkom kakor v tržaškem Delavskem domu; in rad sem jim verjel, ker sem imel sam enake občutke. Društvo je ustanovilo več podružnic po okolici, in povsod je bilo zanimanje velikansko.
Podobno je v Ljubljani delala "Vzajemnost", ki jo je le prezgodaj zatrla vlada zaradi nekega predavanja, ki je Cankarju pribavilo še osem dni poti "eesarsko-kraljevsko" streho.
Mir čaka pred durmi.
Na duri trka Mir in trka, a zapah je čvrst in nič se ne zgane v tečajih. Trka mir in trka, a nihče izmed vratarjev ga ne sliši. Kako bi prišel odmev tega klepanja do njihovih ušes, ko ga za-glušuje svet pretresajoča godba, kakršne še niso slišala smrtnikova ušesa?
In boginja miru se čudi. Ni še «lavno, ko so jo slavili po vseh deželah in ji izrekali neskončno ljubezen. Kralji in cesarji in mogotci tega sveta so bili ponosni, kadar so naznanjali narodom, da je ohranitev miru njih najkrasnejša naloga. Po svetiščih, kjer zažigajo kadilo in pošiljajo vdane molitve do najvišjih bogov» so jo rotili, naj jih nc zapusti. Pesniki so ji peli himne, matere so jo blagoslavljale in narodi so verjeli vanjo.
Naenkrat je zadonela tromba, počilo je, zvonovi so zapeli, a tisti, ki so učili njeno čast po u-kazih svojih nesmrtnikov, so blagoslovili orožje njenega najljutejšega sovražnika — boga Marta. Njo pa so izgnali . . .
Blodila je okrog in njene oči so strmele. Ka ko se je to moglo*zgoditi ?!
Naenkrat je obstala. Zazdelo se ji je, kakor <la je cula svoje ime. Je li bil glasen klic ali pritajen vzdih — nihče ne bi bil jnogel tega razbrati. Ali slišala je svoje ime in prihitela jc na krilih vetrov.
Toda našla je vrata zaprta in uihče ji ne odpre. Njen sluh prodira stene, razume najtišje šepetanje, sliši neizrečene misli.
Da, da! O njej govore. Povsod, v domačijah bede» na grobiščih, v hišah ran in vzdihov, v zako-pih in taboriščih in celo za zaprtimi durmi mogotcev in velikašev. Zdaj zdaj jo bodo poklicali!
Toda klica ni.
0 njej govore, nanjo mislijo vsi in vsi se plaše strahote, če ne pride kmalu. Kajti preveč slave in glorije uničenja in smrti je že bog Mart podaril svetu.
Ali nihče je ne pokliče, nihče ji ne odpre. Poklicati Mir jih je sram...
Oj, ne bi jih bilo sram, vdov in sirot, trepetajočih žena in otrok, vzdihujočih očetov in mater; ne bi jih bilo sram, mož, ki se more in koljejo, dasi se ne poznajo in si niso nikdar storili zalega. Ne bi jih bilo sram seči drug drugemu v roke in si reči prijateljsko besedo. Ali oni ne vedo, kolika je njihova moč. Sosed ne ve» da misli sosed kakor on na Mir; tovariš se boji tovariševe misli in tovariševe puške bolj kakor sovražnikove.
In Mir čepi preti durmi in čaka. A nihče mu ne odpre ...
Jože Zavertnik :
Težko je pričeti z idajanjein slovenskega časnika, še težji je začetek slovenskega socialističnega lista. Slovenskemu listu, ki je dekla za vse, je lahko dobiti med domačimi trgovci oglase in njegovi zastopniki ne nalete pri nabiranju naročnikov na tak odpor kot agitatorji za socialističen list. Kljub temu mnogo takih listov umre, preden doživi starost enega leta.
Teh težkoč so se zavedali sodrugi pred desetimi leti, ko so sklenili, da je treba izdajati svoj list, ako se hoče, da se zbero vsi sodrugi, raztreseni po Združenih državah za skupno socialistično delo.
Trdo jc bilo delo prvo teto. Za ustanovitev lista je bilo podpisanih $67. Kajne majhen kapital, ki ni zadostoval, da se tiskarju plačata dve številki. Ali še ta kapital ni bil ves vplačan. Sodrugi niso obupali radi tega, marveč so delali še požrtvovalneje. Prizerali so veselice v korist listu in darovali v podporo lifetu po svojih močeh. In če danes listamo po prvih dveh letnikih, nale-* timo vedno na eneiniste sodruge, ki so gmotno podpirali list. Samoposebi se razume, da so morali sodrugi uredniško in upravniiko delo opravljati zastonj, ker dohodki niso pokrivali tiskar-
skih stroškov'. Plačevati so morali celo vožnjo s karo iz svojega žepa.
Plod požrtvovalnosti se je kmalu pokazal. U stanovili so se štirje socialistični klubi, ki so s klubom štev. 1. v Chicagu ustanovili slovensko soeia listično zvezo. S tem je število delavcev in agitatorjev za "Proletarea" naraslo, njegova gospo darska podlaga se je ojaeila, da se ni bilo treba bati, da propade kot mesečnik. Naročniki so se množili in list je dobil tudi nekaj oglasov.
Takrat je bil "Proletarec" edini jugoslovanski socialistični list v Ameriki, ki je bil lastnina socialistične organizacije. Hrvatski, srbski in bolgarski sodrugi niso imeli svojih listov in organizirati so se pričeli šele hrvatski sodrugi. Slo venski in hrvatski sodrugi, spoznavši» da je treba kaj storiti, da se širi agitacija med drugimi jugoslovanskimi delavci, so sklenili, da prinaša 'Proletarec' tudi čtivo v hrvaščini. S tem je bil storjen prvi korak za sedanjo "Jugoslovansko socialistično zvezo." "Proletarec" je prinašal gradivo v hrvaščini, dokler ni izšla prva izdaja sedanje "Radničke Straže," ki izhaja v hrvaščini in srbščini.
Nestrankarska je bila ljubljanska "Akademija", a tudi tam so bili med vodilnimi člani in predavatelji znani sodrugi, med rednimi poslušalci pa mnogoštevilni delavci.
Splošno mi je izkušnja pokazala, da je med delavstvom, tudi med jugoslovanskim, velikansko hrepenenje po izobrazbi. Videl sem to na Sloven fcketu; V Zagrebu, v Sarajevu, Belgradu — in zato ne moreni dvomiti, da živi taka želja tudi med našim ljudstvom v Ameriki.
Meti tukajšnim ameriškim delavstvom sc giblje. V Chicagi so predavanja sodruga Levvisa vsako nedeljo v Garriekovem gledališču tako obiskana, da je težko dobiti vstopnico, če se človek zgodaj ne pobriga. In včasi posegajo njegovi predmeti zelo globoko. V Kansas imajo Peoples ('ollege, i t. ti.
Zakaj bi človek ohupaval nad našim ljud-st voiii ?
Ali v posebnih razmerah živimo. Z oziroin na to velikansko deželo nas je malo in raztreseni smo. Torej ne moremo meni nič tebi nič posnemati drugih zgledov. Pa tudi upanja nimamo, da nas bo naenkrat miljOn in tla bomo zbrani v eni državi. Oblike si moramo ustvariti, ki bodo ustrezale našim razmeram in našim potrebam.
Malo nas je, zato se moramo stisniti akupaj. Koncentrirati moramo oragnizacijo in tlelo. Raztreseni smo. Zato ne moremo klicati slušateljev k učiteljem, ampak učitelji morajo iti k slušateljem.
Ne mislim, tla bi morala iz združitve sil nastati stroga centralizacija, ki bi dušila vsako samostojnost. Za začetek bo pač zelo tesna centralizacija najbolj uspešna, ker se bodo mogla le na ta način v prid izrabiti finančna in intelektulna sredstva. Kajti ne enih ne drugih ne bo v prvih časih preveč. Pet centov na mesec od člana ne daje miljonov. In učnih sil ne borno tresli z drevja. Toda polagoma se bodo centi nabrali, če se bodo nabavljale knjige in učni pripomočki, slike, skioptikon, sčasoma mikroskop itd. za vse članstvo skupaj, bo mogoče, na kar posamezne naselbine 'nikdar ne bi mogle misliti. Predavatelji in učitelji se bodo sčasoma vzgojili.
Akademija pa bo morala, če bo hotela popolnoma zadostiti svojim nalogom, razviti vsestranski» kulturno delo. Ne le pouk in znanost, tudi u-metnost naj bi našla v njej svoje središče. Vse tiste naloge, ki jih oskrbujejo doma "Matica Slovenska," "Glasbena Matica," "Dramatično društvo," "Društvo za ustanovitev vseučilišča" m razna predavateljska ter sploh kulturna društva, naj bi našla v njej svoje središče. Iz takega cen-truma bi se najmočneje razlilo življenje po številnih žilah na vse kraje in sčasoma bi se zunanje postojanke tako okrepčale, da bi'se stroga centralizacija avtomatično umaknila federativni obliki, ne tta bi morala skupnost zaradi tega trpeti.
Če bi bile v začetku težave ogromne, sem vendar prepričan, da se nam zelo izgladi pot, ako le vztrajamo in pretrpimo prve trde čase. Čim dokaže Akademija svojo življensko sposobnost, bo našla toliko podpore, tla bo dalje lahko delala. Ne mislim, tla naiu bo dal Rockefeller ali Carnegie kakšne miljone. Ali pri znanstvenih zavodih, vseučiliščih, umetniških institutih, javnih knjižnicah itd. ne bomo trkali zaman, če bomo prosili redkejša učna sredstva na posodo, ugodnosti za svoje člane pri ogledovanju zbirk, galerij, laboratorijev, nabavo dobrih slovenskih in hrvaških knjig, sploh za kulturno pomoč. Ali pokazati jim moramo najprej, da smo na svetu in da opravljamo dobro delo.
Pred kratkim je umrl Booker Washington in vse časopisje je ob tej smrti naglašalo njegove velike zasluge za črno raso. Obširno so opisovali, kako so zamorci napredovali in kaj so vse pridobili. Velikanske reči so na tem seznamu, ali noben Booker Washington ne bi bil mogel ustvariti teh čudežev brez sodelovanja mase.
Zamorci so dokazali velikanske sposobnosti za kulturni napredek. Kdo more biti tak pesimist, da bi odrekal enake sposobnosti našemu narodu?
Akademija podaje krasne prilike, in le na našem ljudstvu je sedaj ležeče, da jih porabi. Za vsako veliko dejanje je treba organizacije. Akademija bo taka organizacija, če si jo ljudstvo ustanovi. Utrla mu bo pot, s katero ga njegovi varuhi v domovini niso hoteli seznaniti. Pot do luči in znanja. To jc pa obenem pot do gospodarskega zboljšanja in duševne svobode.
PRVI DVE LETI AGITACIJE
Sredi leta 1907 so pričeli prihajati glasovi od sodrugov izven Chieaga, da naj se "Proletarec" izpremeni v tednik. Sodrugi v Chicagu so opozarjali zunanje sodruge, da tedenska izdaja "Proletarea" zahteva velike žrtve in da jc organizacija za tako akcijo še prešibka. Pritisk od zunaj je učinkoval na sodruge v Chicagu, ker ni hotel odnehati, da so pričeli sami agitirati z vso silo za tednik. Navdušenje za tednik je postalo splošno med sodrugi in leta 1908 je postal "Proletarec" tednik na štirih straneh. Od tedaj "Proletarec*" vsak teden oznanja socializem in kliče delavce v boj proti svojemu edinemu in največjemu sovražniku — kapitalizmu.
V prvih dveh letih je "Proletarec" prestal mnogo bojev. Vstali so nasprotniki na vseh straneh, da uničijo mladega» čvrstega bojevnika za socializem. Poslužili so sc vsakovrstnih sredstev, med katerimi je bilo dosti takih, ki spadajo med najbolj umazana, da pomandrajo in položc v grob mladega govornika slovenskih delavcev. Ta boj ni škodil "Proletarcu," ampak ga je ojačil in u-trdil, da so si tudi močni nasprotniki skrhali svoje zobe ob njem.
Od sodrugov, ki so prvi dve leti delali in agi-tirali za "Proletarea," jih nekaj že krije zemlja. Vršili so svojo dolžnost kot bojevniki za socialni preobrat do zadnjega, dokler jim niso opešale moči in jim ni smrt pretrgala nit njih življenja. Njih duh naj živi med nami, ki smo dočakali desetletnico "Proletarea." Spodbuja naj nas v boju za str-moglaVljenje kapitalizma, vodi naj nas v vseh bojih za našim ciljem» dokler t ml i »ni ne zatisnemo svojih očih za vedno.
Pokojni sodrug Gottlieb Schumann iz Stutt-garta, ki je od leta 1872. do svoje smrti delal v stranki, je bil udeležen tudi pri znanem elberfeld-skem procesu, pri katerem je bil tudi Bebci zaslišan za pričo. Proti Sohumannu je pričal tedanji stuttgartski policijski komisar Knderle, kateremu niso rekli v Stuttgartu drugače kakor "Kristusove muke". Ta je dejal, da je Schumann najbolj prebrisani in navihani socialist v Stuttgartu. Ko ga je predsednik senata v prašal, kaj pravi na to, je mirno odgovoril: "Kar se tiče stuttgartske policije, moram dati gospodu komisarju ravno nasprotno izpričevalo."
Harmonija.
Ce bi bil uiladi Koekefeller mož, ki res tako ■tali; kakor govori iu če bi imel z delavstvom, o katerem že nekaj časa mnogo dcklamira iu med katero ae je začel zadn-ji čas celo mešati kakor monarh med svoje pod tožnike, kadar si fcli pridobiti popularnosti, poštene namene, bi bilo vredno doka/ati mu, da je s svojimi idejami na krivi poti in da n«? tako ne rešujejo socialna vprašanja. Toda to bi bilo že jiredobro mnenje o mladem magnatu, ki nima drugega cilja, kakor da utrdi svoje gospodstvo. Pregovor, da je jezik dan 1 ju dem zato, da skrivajo misli, velja posebno za take junake, kakršen je Koekefellerjev sin.
Ali v Ameriki iu po vseh industrijskih deželah se najdejo ljudje, ki resno mislijo, da je "harmonija dela in kapitala'' mogoča in da je treba le najti metodo, s katero se pride do nje. Take misli se zanašajo tudi med delavce in najdejo tupatam resen odmev. Če ne bi bilo iz tega drugih posledic, kakor da ostane gotov del pro-letariata indiferenteu za delavski boj, bi bila škoda že dovolj velika in bi bila naloga vseh zaved. nih, da pomagajo popraviti te zmote.. Ali stvar je hujša. Taki delavci se dajo zapeljati, tla naravnost pomagajo svojim sovražnikom, misleči, tla opravljajo s tem še dobro delo.
Zaradi tega. pa ne zaradi Koekefellcrja, je važno, da se čimbolj razširi pravo spoznanje o socialnem vprašanju in odpravijo nazori, ki so ne le napačni, ampak tudi škodljivi.
Kapitalistom pač taki nauki ne škodujejo. Tu di če ne verujejo vanje, jim ne oporekajo, ker vedo, tla učinkujejo kakor narkotično sredstvo. Nikomur izmed zatiranih ne pomagajo, ampak uspavajo jih in preprečijo resnično pomoč. Marsikdo izmed gospoduj oči h se na tihem ironično smehlja, kadar sliši pridige o slogi med delom, in kapitalom; misli si pa: Na i le fantazirajo, kajti dokler fantazirajo, niso nevarni.
Vse teorije o "harmoniji dela in kapitala" so utemeljene na glavnem načelu, tla se mora ohraniti sedanji družabni red. Površne argumente za trditev, da so interesi tlela in kapitala enaki, je hihko najti. N. nr.: Če ima kapital dosti naročil, se dela, in dobiček kapitalistov odpravlja brezposelnost delavcev. Akt) ima kanit al velike profi-te. se laliko izplačujejo delničarjem večje divi-dende, delavstvu se pa lahko tlajejt» boljše plače. Visoka carina prepreči uvoz cenenega blaga iz tujine; potrebno blago se mora tedaj izdelavati doma; to prinaša pač kapitalistom dobiček, ampak delavcem daje dela.	t
Takih "dokazov" bi se lahko nabralo cele kupe. Toda površni argumeuti so dobri za površne ljudi. Socialno vprašanje pa ni pena, ki plava na površju, temveč obsega vso družbo in sega s svojimi koreninami v vse globočine. Kdor ga hoče nrav razumeti, se ne sme ustrašiti temeljitosti in mora poiskati vse razloge in vzroke.
Harmonija med delom in kapitalom je prazna utvara zaradi tega. ker imata delo in kaoital različne in v svoji različnosti nasprotujoče si interese.
Predvsem je treba imeti preti očmi, tla je kapital nemogoč brez izkoriščanja. Denar sam na sebi ni kapital. Kdor ima sto tisočakov v svoji privatni blagajni, pa jemlje od tega za svoje potrebe zdaj stotak, zdaj desetak, je pač bogat človek, ni pa kapitalist. Glavnica je denar šele tedaj, kadar se pomnožuje. kadar prinaša obresti. Pojili obresti pomenijo tuje delo, odvzeto delavcu. Naj prihajajo obresti iz hranilnice od vloženega denarja, ali pa iz tovarne ali jame od investicij, je vseeno. V vsakem slučaju je moral nekdo delati in od vretnosti svojega dela nekaj pustiti drugim, da so nastale obresti. Bil je torej prikrajšan.
Fantasti harmonije mislijo in pridigajo, da bi bila sloga med delom in kapitalom mogoča, ako bi delavec dobival pošteno plačo. Ni tajiti, da bi
serazmere s tem nekoliko »(boljšale, dasi tudi to ue zadostuje, tla bi bil kapitalistični sistem vzdržljiv. Kajti najprej je treba odgovora na vprašanje: Kaj je |>oštena plačat Dva dolarja, f>et, deset tlolarjev na dan t
Ne. Znesek sam ni nobeno merilo in tudi ne pomeni mnogo. Pet dolarjev je lahko čedna plača, pa je tudi lahko heraška. To je odvisno od tega, kakšne so delavčeve potrebe in kakšen kup so potrebščine.
Potreb ne določa le množina živil, ki jih zahteva telo, tla ostane živo, zdravo in krepko, ampak višina sočasne kulture. Človek ima pravico tlo vseh užitkov, ki so v njegovi družbi mogoči. Ako se je razvila znanost in umetnost, mora biti tudi to dostopno vsakomur. Človek je lahko sit in oblečen in pod streho, pa je vendar nesrečen, ker si ne more nabaviti knjig, ki bi jih rad eital, ali pa ker ne more študirati, za kar čuti v sebi nagneiije in poklic.
Ali z vsem tem še ne prklemo tlo odgovora na vprašanje, kaj je poštena plača. Zato je ena sama razlaga: Poštena je tista plača, ob kateri ni delavec nič prikrajšan.
Kako bi bilo mogoče dognati tako plačo?
Kadar je tlelo gotovo, je treba določiti vrednost i/.tlelka. Od.te vrednosti odračunajmo vrednost porabljenega materijala, obrabo strojev, vrednost kapitalistovcga tlela, če je sploh kaj delal; ostanek tnlpada na delavčevo plačo.
Toda odkod .dobi tedaj kapitalist obresti? Akt) mu bo le toli ko ostalo, kolikor je bilo vredno njegovo lastno delo, se ne bo moglo nikdar nabrati Koekefellersko premoženje. Ce se pa ne bo množil njegov kapital, ki je že nastal iz prihranjenih obresti, ne bo mogel kupovati novih surovin in graditi novih tovarn. Torej niora trgati delavcem, kar je njihovo. In vse, s čimer so kapitalisti ustanovili svoja podjetja in s čimer obratujejo, je bilo na ta način utrgano delavnemu ljudstvu..Oni st> lastniki po krivem. Po pravici bi moralo ljudstvo biti lastnik.
Ali kapitalistični sistem sloni ravno na privatni lostnini. In apostoli harmonije hočejo v tem sistemu ustanoviti slogo, sporazum, prijateljstvo meti delom in kapitalom, .lasno je, tla bi moral biti to sporazum med roparjem in oropanim. En-tuziasti harmonije ne premišljujejo mnogo t) tem; če bi premišljali, bi morali spoznati, da zahtevajo tsl delavcev, naj se sporazumejo s kapitalisti, za koliko jih smejo oropati.
Kajti če rop tudi ni kriminalen, ampak se vrši v popolnoma zakonitih oblikah, je rop vendar rop; in če vzamem komu, kar je po pravici njegovo. sem ga (»ropal.
Na podlagi takega sporazuma ni harmonije. O tem ni treba mnogo teoretizirati, ker imamo vsak tlan praktične izkušnje. Strokovno organizirano delavstvo se bojuje za boljše plače. Kaj pomeni to druzega, kakor da hoče nekoliko zmanjšati kapitalistični plen? Nobena stavka ae ne vodi za to, da bi dobil delavec popolno vrednost svojega dela in da bi se ljudstvu vrnila last, ki je bila ustvarjena z ropoin njegovega dela. Štrajki imajo vedno skromnejše namene: Le košček pravice, le nekoliko manjši profit za kapitalista.
Tu bi torej kapitalisti imeli lepo priliko za "harmonijo". Pa vendar nas nče vse izkušnje, da je nočejo porabiti, temveč se na vse kriplje upirajo delavskim zahtevani. Če se ne bi upirali, ne bi bilo treba nobene stavke.
Ali treba je tudi razumeti, tla ne more biti v privatno kapitalistični družbi drugače. Kdor ima priliko, tla dela profite, jo bo vedno izrabljal do skrajnosti, kajti vsako povečanje kapitala pomeni pomnožitev moči. Razun tega pa navajajo pogostoma konkurenčni razlogi podjetnike, da odrekajo delavstvu, kar zahteva. Kdor bolj temeljito izkorišča, lahko uspešneje konkurira na trgu.
""^.•rcrriscrcafc.
Skozi spečo noč je zatrepetal zategnjen, oster glas trobente. Kakor nož, ki zareže v živo meso, je paral duše, nenadoma iztrgane iz spanja, neve-doče, ničesar ne sluteče, še napol sanjajoče.
Ako udari ob pozni gluhi uri nenadoma plat zvona in dirjajo gasilski konji pod oknom po ulici» na nebu se pa žari rdeč osvit. medtem ko si še nisi izmencal spanca iz oči in se ti pode po glavi še zadnji spomini na sanje, objema tvojo dušo nedoločena temna groza.
Tako je bilo tisto noč. Potem je .prišel zaloten tlan. Po vsej deželi se je razlegal jok in stok žetia in otrok, vriski fantov, ki so se mešali z njim. so pa napravili žalost še strašnejšo. Nekaj divjega. besnega je vstalo iz globočin . . .
Možje so odšli. Ostali so starci, žene, otroci. Bes se je polegel; ostala je mračna, plašna tuga.
V mestih so se pa zbirali mladeniči in možje. Prihajali so z neznanim pričakovanjem, z neiz-vesUiimi slutnjami, z razdraženo mislijo in s čuv--stvi, ki jih sami niso razumeli. Tam, v velikih vojašnicah» so jim spravili vse v sklad — vse v srcih in v glavah. Govorili so jim o drznem sovražniku, ki se objestno repenči in mora biti premagan; govorili so o ljubi-domovini in o sivem cesarju. Navduševali so in prerokovali hitro, slavno zmago.
Če je bila beseda preslaba in premalo opojna, so vzeli alkohol na pomoč, ki je temeljitejši pri tem delu. Zdelo se je, kakor da so se razblinile vse pravljice o vojaški sužnosti in da res niso bile nikdar nič druzega, kakor same pravljice. Toliko svobode so uživali brambovci domovine, da je bilo kar čudovito. V celih gručah so hodili po mestu in prepevali, kar so znali, da je vse odmevalo in st) ljudje odpirali okna in gledali in poslušali. Če se je tupatam kdo zagugal ali če je vsa vrsta merila cesto od ene strani tlo druge — nič za to! Le navdušenje za boj in zmago je bilo to. Kdo bi mu branil?
Potem je prišel slovesen trenotek. Na velikem trgu so zbrali junake. Na stolpih so zapeli zvonovi, v slavnostnem sprevodu, v zlatih ornatih je prišla vsa duhovščina z najvišjim pastirjem, priprošniki in namestniki nebeškega Boga» učitelji in oznanjevalei svetega miru so blagoslovili vojščake in njih orožje — za zmago.
Naposbnl so z živimi, oboroženimi in blago-
slovljenimi množicami napolnili železniške vozove in jih odpeljali na bojišče — za zmago.
Lahka je bila beseda, lahak je bil blagoslov.
Ali na bojišču je bil sovražnik. Tudi on hoče zmagati. Tudi njegovi duhovniki molijo in prosijo — istega Boga. Tudi njegovi vojaki imajo svoje blagoslove in amulete in svetinjice. Tudi oni st> oboroženi in streljajo, sekajo, bodejo, se branijo in napadajo.
Tam ni zmaga tako lahka, kakor na dvorišču vojašnice. Oba jo zahtevata, oba se bojujeta za njo. Ne le za zmago: Za vsako ped zemlje, za vsako krtino se je treba boriti na življenje in smrt; za vsak korak padajo trume v svojo kri in glasen stok preglušuje zmagovalne klice.
Na neštetih bojiščih razsaja divji, strašni boj, grme topovi svojo grozno enolično pe^em, dvigajo granate cele hribe prsti v oblake, gorč vasi in padajo zidovi v razvaline. In padajo ljudje» padajo posamezniki, padajo celi roji, padajo cele stotnije. Na tisoče, na miljone jih pada — za zmago.
Kdo bo amagal?
O, ponosno je zveuelo vprašanje, ko je že obsegalo odgovor in je vsakdo z nezatajivim prepričanjem mislil: "Mi!" Ko se je že zdelo, da je vojna kratka, sicer krvava, ali v svoji strahoti veličastno lepa drama.
Z bojišč so prihajala poročila domov, poročila o zmagah. Vsi so jih pošiljali. Eden je zmagal dane«, drugi jutri, eden tukaj, drugi tam. Vsi so zmagovali — zmagal še ni nihče.
A kdo zmaga naposled t
Nepotrebno ugibanje» nepotrebno vprašanje I
Zmagovalec je že pripravljen. Grška boginja zmage Nike je bila krasna žena. To je bilo davno. Obrazi si v svoji domišljiji najstrašnejšo pošast ; sestavi jo iz vseh pošasti starega in novega veka predstavi si, Moloha, Šivo, Arimana in vse zle bogove vseh časov v eni osebi, zamisli si pošast, ki žre človeške heaktombe, pustoši polja, uničuje delo stoletij, mori kulturo, dviga divjaštvo iz groba in seje seme krvavega sovraštva za bodočnost! Zamisli si tako pošast, pa veš, kdo bo zmagal, brez obzira na to» koga izmed kraljev in cesarjev bo licemerska zgodovina imenovala zmagovalca.
Strašni, divji, iz najtcmnejšcgallada porojeni bog Groze in Uničenja premaga vse.
Konkurenca je od privatno kapitalističnega sistema popolnoma neločljiva; ta konkurenca je pa izkoriščevalcu bič in zaradi tega je harmonija med delom in kapitalom prazna utopija v kapitalistični družbi. V socialistični je pa ni treba iskati. ker odpade tam sploh pojm kapitala.
Harmonija med delom in kapitalom je nemogoča, ker je privatno kapitalistična družba popolnoma nesposobna, tla bi odpravila brezposelnost. Kapitalistični sistem ne more odstraniti anarhije i/, produkcije. Kapitalizem ne inore preprečiti kriz. Kapitalizem ne more spraviti plač in cen v soglasje.
Kapitalistični sistem obstoji od nasprotja med delom in kapitalom. V kapitalistični družbi jc opevana harmonija nemogoča, in treba se je o-hrabriti za edino mogočo konsekveneo: Da se odpravi kapitalistični sistem in nadomesti s socialističnim.
Bodi že usoda sedaj živečih generacij kakršnakoli, glede na bodoči razvoj Evrope in človeštva smemo biti prepričani, da more biti sedanja vojna zanj le prekin. ne pa trajna ovira. To nas uči zgodovina, to nam izpričuje potreba razmer. Noben narod in nobena država ne more živeti brez drugih: vsi potrebujejo druge za svoj razvoj v materialnem, intelektualnem in moralnem pogledu. Blago, ljudje, kapital in ideje se bodo zopet menjavali sem in tja; narod bo imel zopet dobiček od tega, kar je drugi pridobil na kulturnem napredku. Izolacija bi bila otrpclost. Zato se zopet združijo k skupnemu delu vsi, ki se sedaj tako sovražijo. Bodi danes zid nezaupanja in sovraštva» ki ga je potegnila vojna med ljudstvi posameznih držav navidez šc tako neprestopen, po miru pade, kmalu pade.—(Prof. Lammaseh-Dunaj.)
PROLKTAHEC
pa še namažejo z različnimi pred meti, katere jim pouujajo zastonj.
Delavci, v kratkih potezah smo vam povedali nekaj vzrokov, zakaj da nimamo vee naročnikov in v blagajni denarja. Zvesto «mu ne držali vseh 10 let načel sociali-zma, in vedeli siuo že v naprej, da rozultat ne more biti doNti boljši. Vsi majhni socialistični listi nc morajo vedno boriti m finančnimi težavami. Kakšna pa bo bilanca koncem tega leta in koncem drugega desetletja, to pa ni ležeče samo na uredništvu in upravnistvu,
temveč je odvsmo od vas vseh. Mi pričakujemo od vas, proletarci. da tudi vi nekaj Htorite. Podpore ne bomo dobili in je tudi nočemo od kapitalistov in meščanskih frazar-jev, ki zastrupljajo delavcem srce in možgane. Mi jo hočemo od vas, ki »te pripravljeni za razredni boj. Ne pričakujemo čud «že v od vas. Le nekaj malega storite. Naročite ua list, pokažite ga vašim znancem in tovarišem pri delu. Čim več bo naročnikov, tem bolj ho rastla razredna zavednost in z njo tudi socialistična stranka med na
Vojna
PipWj^'^i.
«
Njegov jubllel.
Z današnjo številko stopa Pro-letaree v drugo desetletje svojega obstanka. V malem formatu in enkrat na mesec mu je bilo priso-jeno izhajati ob rojstvu. Toda ravno tako, kakor je še mnogo slovenskih proletarcev nepokvarjenih, ravno tako je bil tudi zdrav Pro-letaree in se polagoma večal in izpolnjeval do oblike* v kateri danes izhaja. Dosegli sicer nismo tistih iiMpehov in tiste višine, ki smo jo želeli, toda kdor pozna težave, s katerimi se mora boriti pravi socialistični list, kakor je Proletarec, ta ve, da smo dosegli mnogo že zavoljo tega, ker smo šli veduo stop-njevaje naprej, ne pa nazaj.
Ko je s pričetkom tretjega letnika postal list iz mesečnika tednik, je Jugoslovanska socialistična zveza (takrat še skoro izključno sami Slovenci) vsled slabih virov sklenila dati list na delnice. Ustanovila in inkorporirala se je družba pod imenom "Jugoslovanska delavska tiskovna družba." Od tistega časa je bil od strani (meščanskih in nekaterih po sili socialističnih listov Proletarec predmet raznovrstnih kritik in zabavljanja. Očitalo se je, da je list privatno podjetje in da kdor kaj dela ca list in nabira naročnike, s tem ne pomaga socialistični stranki, pač pa delničarjem» kateri se baje rede od dividende. Danes nam naši ljubeznivi nasprotniki niti tega ne morejo več očitati. Posamezne osebe nimajo več delnic. Na trgu je 250 delnic in izmed teh jih nad 200 poseduje Slovenska sekcija J. S. Z., ostale pa socialistični klubi. Jugoslovanska tiskovna družba eksistira le kot inkorpora-cija, pravi in edini lastniki lista pa so vsi tisti slovenski delavci, kateri so organizirani v J. S. Z.
Proletarec je imel od svojega rojstva pa do danes vedno težak boj za obstanek. Po blagajni so «vedno predli pajki in še nikdar niso bili uslužbenci primerno plačani. Mnogo let ni stalo uredništvo in upravništvo niti centa, pozneje pa po par dolarjev na teden. Žal da nimamo časa, da bi iz knjig dobili vse stroške od začetka do danes, da bi čitatelji imeli popolno sliko, za kako smešno ceno se je delalo pri listu. Dobro nam je tudi znano, zakaj da nima list več naročnikov, kakor jih ima. Dva glavna vzroka sta; Slabi časi in pa vsebina lista. Kdor zna ločiti slabo gradivo od dobrega, bo seveda takoj rekel, da je Proletarec izvrstno urejevan. To vse nam je znano. Znano jim je tudi v meščanskih krogih, da je v uredništvu Proletarca mož, kateri lahko dene urednika vsakega slovenskega lista pod klobuk. Ampak če se ozremo na kvaliteto vseh tistih slovenskih delavcev v Ameriki, ki čitajo slovenske liste, potem smo takoj lahko na jasnem, da bi imel Proletarec mnogo več naročnikov, ako bi imel v vsaki številki po e-nega "Štrigeljna" in po enega "Pavliha," povrh pa še kolikor mogoče veliko najbolj lepo pobarvanih in prismuknjenih "staro-krajskih novic." Odprto povemo, da je s takimi rečmi škoda kaziti list.
Ravno tak«) je z oglasi. Prole-
PROLETAREC
ust ZA interese delavskega LJUDSTVA.
IZHAJA VS.l KI TOREK.
— Lastnik ia <«dajat«lji -
J«|Mlo»«nski delan ka tiskovna diuiba f .iicago, Illinois.
Naročnina: Za Anrvriko $2.00 za celo leto, 11.00 za pol leta. Za Evropo $2.(0 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvahiia je poleg novega namaniti tudi stati naslov.
GImIU sloven,k« •rfanlitdi« Jufoal. — McUllitiiM iT«n v Ameriki. —
Vee pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoeti, je poAiljati
predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicero, lil.
PROLETARIAN
Owiid m4 pek U eked mry TimWi, k,
Ssalk Slavic Wirlmin'i Pubitbmf Ctmpany Cbiftfi, Mliam
Subscription re fee: United States and Canada, $2.00 n year. $1.00 for half
{•nr. Foreign countries $2.(0 a year. 1.1» for half year.	...
Advertising rates on agreement.
' NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC* #
eeee w. si. strict. Chicago. Illinois
tarec nima niti šest kolon oglasov. Lahko bi jih imel več, ako bi hoteli oglaševati vsak šmir. Oglasi so dobrodošli za urednika, upravnika in listovo blagajno. Kjer je dosti oglasov, tam je treba uredniku manje pisati (ali pa rezati, od česar nazadnje že tudi roka boli), upravnik si vzame provizijo, v blagajno pa pridejo lepi novci. Kdo je potem oškodovani Nihče drugi ne» kot naročniki lista. Ako je list že itak sploh slab in še preplavljen z oglasi, potem naročniki sploh nimajo kaj čitati, povrh se
Vojna je. Izjemen čas, ki pre-kucuje vse zakone. Čednosti so izgubile svojo veljavo, greh je postal čednost, kdor hoče služiti Bogu, mora ustreči hudiču in kdor hoče doseči najvišjo čast, mora najbolj dozoreti za vislice.
Vojna je. Kar služi njenemu namenu, je krepostno; kar ji ne prinaša koristi, je zlo.
Zaman si se učil, lojalni državljan in pobožni kristjan, kako je treba živeti, da bo všeč Bogu in ljudem. Zaman si se uril v šegah, ki jih svet imenuje dobre, pa si mislil, da so to večni ideali; pri-hrul je vihar in je pomedel vse, kar je bilo,, in zdaj ne veš več, pri čem da si in kako naj se vedeš, da bo prav.
Celo moralni zakoni so premaknjeni, presunjeni, postavljeni na glavo; in vendar so se ti zdeli ka kor pečine sredi razburkanega morja, ki jih ne okruši najbesnej-ši vihar in ne ogloda najbolj raz-penjeno valovje. Mislil si, da so trdni za vse čase, in glej — danes ne veljajo več. Krepostni ljudje» ki so včeraj vihali nosove zaradi vsake neomožene matere in zaradi vsakega nezakonskega otroka, pridigajo danes slavo brezpogojne plodovitosti, državni zakoni priznavajo nezakonskim otrokom pravice, družba izkazuje nevestam padlih junakov časf, kakor da so "prave" vdove domovinskih žrtev.
Vojni otroci. Vojne neveste ...
Novi izrazi, ki jih še ne razklada nobena enciklopedija. Doba jih je ustvarila, potreba jih je zahte-
vala. Tam na neznanih poljanah padajo živi, topla kri se cedi po zmrzli zemlji in sama zmrznje. Nove bojevnike kliče domovina v vrste, še mlajše, še starejše, več in več, da izpolnijo razpoke, ki so jih napravile sovražne krogle in bajoneti» napori in bolezni in nepojasnjene sile.
Še več, še več! Venomer se ponavlja klic, in venomer kosi bela Smrt in polni grobove.
Oj, žene in dekleta, tolike letve še nikdar ni imela Smrt. Vojna je prekosila sama sebe, zlomila je vse nekdanje rekorde, in njene številke ne trpe več dosedanje metode. Vrzeli na bojiščih izpolnjujejo z živimi iz dežele, s sivolasimi in z golobradimi, ali v deželi, odkoder jih jemljejo, nastajajo vrzeli. vse večje in večje.
Oj ženske! Oj dekleta! Zamašiti je treba te vrzeli narodov. Nadomestiti je treba mrtve, roditi bodočnost. Žene in dekleta» Čujtc obupni glas države. Hodite ji novih sinov!...
O, ne bojte se, družba ne bo več očitala, kakor je očitala včasi. Država ne bo vprašala, če je imel o-če dovoljenje, da postane oče, če je mati smela postati mati. Sveta cerkev ne bo preklinjala in odrekala odveze. Sinov je treba, mnogo, mnogo sinov — to je sedaj zakon vseh zakonov, za sinove pa je treba mater, mater, mater!
Čujte! Sam cesar bo sinovom boter, če jih bo le mnogo. Oj žene, kolika čast!
Sinov, le sinov je treba, tudi če
so 44 vojn i otroci" in če so njih matere "vojne neveste."
Vojna je.
Po hribih in dolinah teče rdeča kri in zemlja jo hlastno vpija — kakor nebeški dež po dolgi suši.
In denar se pretaka; v silnih rekeh teče, v bujnih tokih, kakor še nikdar ne. Miljoni in miljarde rc zbirajo v velikanskih jezerih, pa se odtod zopet raztekajo na vse strani.
Vojna premika bogastva, povečava stare hribe in ustvarja nove kupe. Kranki, krone, marke, rub-lji, jeni, dolarji — vse plešjj blazen ples kakor živi ljudje tam zunaj v zakopih in okrog zakopov. Tam dežujejo krogle, granatni kosci in šrapnelski drobci; tu pada zlato, srebro, denar iz oblakov, liani si bil siromak; letos si lahko bogataš.
Vojna je obramba domovine.
Vojna je boj za svobodo.
Vojna je borba za slavo in čast.
Vojna je umetnost strategije in tehnike.
Vojna je ogromna kupčija» največja borza vsega sveta in vseh časov.
Pograbi priliko, obogati se.
Mož v samotni izbi je slisel klic in se ni branil. Boj pri baterijah prinaša slavo. Boj na trgu prinaša denar in moč. Vratolomen in besen je kakor spopadi z bajoneti; vztrajen in trdovraten je kakor boj na planjavi. Bojujte se Vi s puško xa častno ime, on se bojuje n številkami za gospodarsko silo.
šimi delavci. In to je vse, kar pričakujemo od vas.
Z roko v roki pojdimo v boj in ta boj mora doprinesti našo zmago. Kadar vstanejo miljoni zatiranih in dvignejo svoj glas, takrat bo koiiec despot iziua in industriel-ne suznosti, katero so jim naložili na vrat vladajoči sloji. Naravno, da se ta zavest ne more nikoli uresničiti, če bi proletariat držal križem roke.
Delavci, tovariši! Pojdimo skupno na delo!
Frank Savs.
Poročila hite po brzojavnih žicah in kabelih in pripovedujejo, kako rastejo in padejo številke. Stotisoč, petstotisoč, iniljon se je nabral na miz», ki je bila prej pra zna. Hodila se je nova finančna dinastija.
Posezi! Ne bodi len in neroden! Poizkusi srečo, prisili jo, da se nagne k tebi in te dvigne v višave novih kraljev. Tedaj boš velik in mogočen in pot ti bo odprta na najvišje vrhunce ...
Mož je poslušal.
Vojne vrednosti se morajo dvigati. Kupi, kupi! Bog Mart jih žene in boginja Nike jih vabi. Zmagati hočejo vsi. vsi. Orožja potrebujejo, smodnika, dinamita» e krasita, in granat in srapnelov, in strojnih pušk in topov, vedno več, vedno več. Naročali bodo se, se, še. Vrednosti umora se morajo podražiti. Kupi, kupil...
Mož je slišal in je ubogal. Kupoval je, po malem, previdno, in dobiček je bil majhen» skromen. Ali bil je dobiček. In uspeh ima čudežno moč.
"Previdnost je strahopetnost Kdor malo seje, malo žanje. Pogum velja na vsakem bojišču, zma gujc se z odločnostjo. Bodi hraber, kupuj, kupuj in tvoje bo kra ljestvo."
In kupoval je in vlagal je in se-jal je in Siril podlago svoji stavbi.
Ali bil je na bojišču in v vsakem boju so sovražniki. Če zmaga eden, je drugi poražen. Sovražnik je imel svojo strategijo in taktiko. Dovolil je predvčeranjem uspeh in včeraj, dsjsl je upanje nasprot-
nikom. Danes pa je zasukal vre-teno in z enim strašnim strelom je izgnal iz njih zakopov vse sovražnike ...
Kupi papirjev leže pred molom, naročeni in» kupljeni. Sami papirji, ki pomenijo bogastvo in u-stvarjajo silo.
Dvigali so se predvčeranjem in včeraj. Koliko so vredni danes T Ali bi jih prodal in si rešil, kar je splavalo ter se zadovoljil s skromnim dobičkom? Ali bi jih kupil še in Mi izkrčil pot do tronaf
Tu je žica, ki prenaša pisavo; taiu je druga žica, ki prinaša glas.
Zdaj posluša mož pri telefonu, zdaj pregleduje brzojavni trak papirja. In nemir se ga loti. To je drugače kakor včeraj in predvčeranjem. Nasprotnikova taktika s«* uveljavlja. Vrednosti padajo» padajo, padajo kakor pozimi živo srebro v termometru. In še dalje padajo — do ničle.
Telefon in telegraf pripovedujeta, da je ves kup papirja komaj toliko vreden kakor papir. Da je šlo vse po vodi. Da je slana zamorila vse nade.
Zdaj je revščina, kjer se je gradilo bogastvo.
In tedaj se mu je prikazala nje «rova 44vojna nevesta", bela Smrt.
KAUTSKYJEVA BESEDA.
V nemški socialno demokratični stranki so nasprotja .To ni nobena tajnost. Povzročila jih je vojna, in čim dalje traje klanje, tem bolj se širi razpoka. Nekaj časa je mislil svet, da je Liebkneeht edini opozicionalec v stranki. Danes pa je že vprašanje, ali ima večina ali manjšina parlamentarnega kluba več pristašev za sabo. Zadnje glasovanje o vojnem kreditu in ms-iihVf.t klubcve manjšine, ki je bil seveda zaplenjen, so pač zgovorna znamenja, da so nc radikalnejši poslanci začeli zavedati razlike med taktiko večine in pravimi socialističnimi načeli ter da se jim zdi 44disciplina" že nevarnejša od samostojnega nastopa.
Ko je bil Liebknecht še edini 44protestant" v klubu, je bila večina zelo stroga. Takrat so že zahtevali njegovo izključitev iz stranke. Sedaj se slišijo že nekaj časa drugi glasovi. Zahteva se 44toleranca" in sicer najbolj od tistih, ki niso {>rej marali noberte tolerance napram manjšini.
Sodrug Karol Kautsky sodi o tej želji v "Neue Zeit" takole:
44Pogoji, ob katerih bi mogla zahteva po toleranci iiueti zmisel, so že davno izginili. V naši stranki so se odprla nasprotja, da še nikdar ni bilo tako globoko segajoči-^ . . . Ali če ne bi zavzeli stališča napram stvarnim diferencam, ko se označujejo celo naša načela za obrabljeno šaro, nc bi bila to toleranca, ampak strahopetno zanemarjanje dolžjiosti.
Gotovo je nabrala nenuška socialna demokracija tekom pol stoletja svojega dela in svojih bojev bogato dedščino zaupanja množic. Ali del večine je pravkar pri tem, da izpremeni to dedščino v mačje zlato, s tem da označuje ravno tisto taktiko in tista načela, ki so nam prinesla zaupanje proletfcria-ta. za ropotijo brez cene. Če gremo tako dalje, zapravimo v kratkih mesecih, kar smo tekom desetletij s trudom pridobili ..."
Po vsem tem je soditi, tla se pripravlja v Nemčiji neizogiben razkol v stranki. Del večine Je pač zašel tako daleč, da je povratek k čistini načelom socializma skoraj nemogoč. Za nekatere posameznike je nedvomno nemogoč. Če n. pr. 'Siidekum, Gohre, dr. Anderson in dr. Lensch sodelujejo z vojvodi, generali in kajzerje-vimi ministri pri ustanovitvi 44 Nemške družbe 1914", ki pravi, da hoče tudi po vojni gojiti duha iz leta 1914med nemškim narodom, so se s tem pravzaprav že sami izključili iz stranke oziroma iz Internacionale.
Ne verjamemo pa, da bo sledila vsa večina tem talmisocialističniin patriotom, kadar pride do odločnega koraka. In zdi se, da se približuje čas razjasnitve. Da je Kaut*ky na strani tistih, ki so ostali neomajno zvesti načelom, je
dobro znamenje.
■ ■
#
Kdor hoče biti socialist, mora poznati in razumeti socializem, e
Če pridobivaš svojemu listu naročnike, pridobivaš nove vojake svoji armadi.
Pred petnajstimi leti in danes.
Frank Petrič:
Če se človek spomni nazaj na 1. 1900 in dalje, nastane v njegovi duši čudno razpoloženje, kaktuse bi se domislil, tla je bil nekoč na smrt bolan, *pa je po dolgem bolehanju okreval.
Tiste čase je bilo za ljudi, ki so ljubili temo in nevednost,aedeui rodovitnih let.Olavno besedo v javnem življenju so imeli ljudje, ki so se sukali okoli cerkva in fa rov že v. Ktlor je imel v žepu pet srebrnih dolarjev, jih v žepu premešal hi ž njimi zarožljal, če je stal pri bari ali na cestnem voglu, je bil veljak. Ktlor ni poznal te Čednosti, ni i-mel veljave.
V Jolietu, kjer je bil glavni stan — in lahko bi rekli fahrika teh dednosti — so že tlalj časa prej napeli tako glasne strune gospodstva, kakor da se pripravljajo na kronanje slovenskega papeža, ki bo konkuriral Rimu; kajti rimski papež je bil napram tedanjemu fajmoštru Šuštcršiču in njegovima sekundantoma Kranjcu in elevelaild-skemu Kržetu, kakor cent napram zlateini| cekinu.
"Ainerikanski Slovenec," uradno glasilo katoliških Slovencev, je imel v vseh rečeh glavno besedo. Duševnih puntarjev, ki bi kaj šteli, takrat ni bilo, ker ni bilo nobenih sredstev /.a to, da bi se kje sešli in spoznali. Semtertje so se oglašali v dopisih "Glas Naroda," ki je veljal takrat za nekakšno liberalno glasilo — sam se je. imenoval glasilo slovenskih delavcev v Ameriki — in s«» iskali medsebojnih stikov; to je bilo vse. Često-krat so ti dopisniki pridjali svojim dopisom nalašč svoj naslov, da je bilo mogoče potem stopiti v medsebojno zvezo z dopisovanjem. Na ta način kc je začelo posvetovanje, kako bi začeli akcijo, ki naj bi rodila obstoječemu nazadnjaštvu odpor. Toda to so bile težke reči, kajti cerkveni in fa-rovški ljudje so imeli vse v rokah. Podporne jed-note, ki so delavcem v Ameriki živa potreba, so imele glavni sedež v Jolietu, kar je bilo pa navidez odcepljenega, na pr. Jugoal. kat. jednota, je bilo pod tajniškim vplivom. Vsletl tega je bilo za socialiste in napredne ljudi to vprašanje važno. Spominjam se, kako smo razpravljali v "(i. N." o konferenci, na kateri bi izdelali načrt za novo svobodomiselno podporno jednoto. To je bilo leta 1900. Ali čas še ni bil zrel za to, največ Seveda Vato, ker ni bilo gmotnih sredstev za pokritje stroškov za odposlance in korespondenco.
Leta 1901 meseca januarja je bil v Chicagi, na tedanji Centre ave. organizirani prvi socialistični klub. Iz tega kluba se je jela polagoma razvijati agitacija na zunaj. To je spravilo Joliet, ki je sanjal, da ostane med ameriškimi Slovenci na vse večne čase tako, pokonci. Začeli so v najbolj sarkastičnem in ostudnem tonu pisati proti socialistom. V enem članku so razkladali Marksa (seveda po svoje), v drugem pa smešili slovenske socialiste. Pri napadanju pa so se namenoma posluževali te taktike, da niso nikdar napadali ameriške socialistične stranke ali socialistov; narnv-saj jim niso bili le - ti nič nevarni. Ameriški socialisti so bili vedno allright; ampak kranjski socialisti — ti so bili za nič. Brezverci so, tatvino uče in prešestovanje in krvavo revolucijo itd. itd.; skratka: od hudiča poslani hlapci so, katerih se je treba — če je le mogoče — ogniti, če se jim pa ni mogoče izogniti, jih pa podaviti. — Tako so pisali. In ker so včasi odgovarjali socialisti tem napadom v "O. N.", katerih dopisi so bili seveda vedno prikrojeni po volji urednika — je "Amer. Slovenec" napadal še ta list, češ da daje socialistom potuho. Posledice tega so bile, da je "O. N." izgubil korajžo, ker se je bal farškega bojkota, ki bi mu škodil pri pošiljanju denarja v stari kraj in kupovanju šifkart, in v listnici uredništva je bilo od tedaj citati tole: "Vi imate prav, ampak z njimi se ne izplača prepirati" — ali: "Ideja je lepa, toda iz tega ne bo nič, naši ljudje niso za slogo, zato Vam rokopis vračamo" . . .
V teh listnicah se je moč Jolieta izraževala najjaaneje. V tem neprijetnem položaju je klub štev. 1 sklenil, da ustanovi svoj list. In res je v juniju 1901 leta izšla prva številka "Zore," ki se pa radi prenialega zanimanja v masi in notranjih težkoč v administraciji in uredništvu ni mogla vzdržati. Izšlo je deset številk, in s tem je "Zora" prenehala za vedno. Glas naprednih elementov je bil za enkrat zopet zatrt. Drugi dokaz, kakšno moč je imela tedaj farška klika.
S padcem "Zore" pa je trpel tudi ugled socialističnega kluba, ki je koncem istega leta prenehal s poslovanjem.
Med tem časom je začel v Pueblu izhajati liberalen list "Glas Svobode," ki se je kazal socialistom prijatelja, ki je pa bil po svojem programu zgolj antiklerikalen. S socialisti je sodeloval le radi tega, ker so njegovi lastniki računali, da bodo zanj tudi agitirali, če jim bodo dali prostora. Tako je tudi bilo. Pozneje se je list preselil v Chicago, kjer je bila večina socialistov. Sedaj se je začela agitacija za osnovanje socialističnih klubov m obenem tudi gibanje za ustanovitev svobodomiselne podporne jednote. Tukaj so se na kmalu začela križati pota socialistov in pota tistih, ki so računali na privatne koristi. Kakor hitro je bila ustanovljena S. N. P. J., katere glasilo je postalo G. S., so gospodarji lista takoj spoznali, da je njih namen dosežen in da sedaj lahko pokažejo socialistom hrbet — in postali so arogantni napram njim. Vkleli so, da bi le ti utegnili ovirati nji-h privatne interese. To je rodilo pri socialistih, ki so imeli že nekaj organizacij za seboj, odločen odpor. Začeli so propagando za u-stanovitev svojega glasila, in vzroke za to so navedli v letaku, ki je izšel pred Božičem 1. 1905. Takoj z novim letom 1906 je izšel mesečnik "Pro-letaree," ki je danes ravno deset let star.
Od tedaj se je začel boj socialistov na celi črti, ne več samo proti rimski kliki, ampak proti ^ izkoriščanju družabnih organizacij v privstne namene sploh. Kmalu za tem je začel boj radi rav-
no-istih vzrokov — izkoriščanja S. N. P. J. v privatne uaineue po istih osebah, ki so mislile Izkoriščati socialistično gibanje v svojo svrho. V vztrajnem in dolgem boju so socialisti zmagali in Jednoto očistili. Za temi boji so nastopili še o-brambni boji in doba socialistične agitacije do 1. 1907. Ob tem času je štela slovenska socialistična zveza 16 klubov. Tisto leto v jeseni je začel "Pro-letarec" izhajati kot tednik.
V dobi teh bojev z gospodarjem "G. N.", ka terega zvijačne taktike, tU parira našim napadom na njegovo izVazijo v S. N. P. J., se boji od njegove strani zanesli tudi na tlelo socialistične agitacije, ker je pri skupni stranki poti roko delal na to, da se ne prizna slovenska ali jugoslovanska socialistična zveza kot celota, ampak tla se posamezni klubi priključijo samo okrajnim organizacijam. Tako, je menil, bi bilo laglje ž njimi obračunati. Toda to se mu ni posrečilo, kijti so-drugi iz kluba štev. 1 so mu bili vedno na sledi; iu st» mu vse načrte pravočasno preprečili.
Med tem časom, ko so slovenski socialisti i-nicli te boje, so pa že tudi Hrvatje, Srbi in Bul-garo • maeedonei razvili nekaj socialističnih postojank. Močno postojanko so imeli Hrvatje še leta 1903 v Allegheny, Pa., leta 1907 pa se ie v Chicagi ustanovil močan klub, ki je v jeseni istega leta začel izdajati tednik "Radnička Straža," katera je odslej skrbela, tla se socialistično gibanje med Hrvati in Srbi razvije in pojačuje.
Dve leti pozneje so hrvatski sodrugi predlagali, tla se z ozirom na to,da l/liže spoznavamo drug drugega iu tla nam je olajšano delo za socialistično propagando, skliče konferenca, ki naj bi imela namen izdelati načrt za prvi jugoslovanski soci alistični kongres, katerega cilj naj bi bil združenje vseh jugoslaveuskih socialistov v Ameriki v eno organizacijo, katera naj bi se izrekla za pristop k eni ali drugi obstoječi socialistični stranki v Ameriki, kot Federacija. Konferenca, ki se je sklicala v ta namen, se je vršila pred Božičem 1. 1909 in delegat je, ki so zastopali vse štiri gori navedene organizacije, so izdali sledečo izjavo:
"Podpisani odbor je jKioblaščen izjaviti, tla ho se vse štiri jugoslovanske socialistične organizacije v Chicagu postavile na stališče popolnega zedinjenja jugoslovanskega proletariata na polju socialistične borbe; na polju, ki obsega vse boje: hoj za ekonomsko in politično svobodo proletariata, boj za kulturen napredek in narodnostno svobodo vseh narodov, boj za osvoboditev človeštva iz verig vsake sužnosti. Dalje izjavljamo, tla je prvi ideal razrednozavednega jugoslovanskega delavstva v Chicagi ustanovitev Jugoslovanske socialistične zveze, v kateri mora biti organizirano naše socialistično tlelo in katera nas bo — v. ramo ob rami z vsemi ostalimi zvezami proletariata privedla k velikemu cilju razrednega boja Socializmu.
Nepotrebno je vsako obširno dokazovanje,
Kamor so šli vsi . . .
V	dolini se je zasvetila čudna lučka, skrivnostna, vabljiva, mamljiva. Kakor kresnica leta semintje in pleše po temi. Zdaj sta dve, zdaj so tri, zdaj jih je cel roj, plešoč svoj fantastičen ples.
Pazi se, potnik! Vešč so — in kjer so veše, tam je močvirje. Stara, stara reč je to. Iz mlak se dvigajo, nad barjem se vžigajo» mičejo potnika, ki išče ponoči zavetja; tam ga pa čakajo povod-njakove služabnice in ga polagoma potegnejo dol v m očal, in kadar mu z muzo zainaše usta in nos, tla se tuora odvaditi dihati, je prepozen kes in prepozna kletev. Ob žalostnem umiranju se mu rogajo zvodniee in v lužah izgrgra svoj zadnji
vzdih......
V	dolini so zaplesale veše svoj zapeljivi ples. Brez konca in kraja se dvigajo - kakor v čarobni kresni noči. Novi in novi roji vstajajo; zdaj se zasveti kakor haklja, zdaj švigne kakor raketa k nebu, zdaj poleti kakor električna iskra po dol-jjj ¿ioi — nebeški ogn jest roj poln omamnega, razburljivega čara.
Pazi, potnik, da te ne premoti varljivi čari
Ogromna past je tam, kjer plešejo veše svoj zapeljivi ples! Lep je videti ognjestroj iz daljave; tam, kjer se dvigajo te iskre, kjer švigajo rakete» kjer pokajo vsa tista mnogovrstna ognjena telesa, je groza, strah in trepet . . .
Nad Evropo so zaplesale veše vojne. Kakor oživljena pravljica so videti iz daljave. Romantika zgodovine, ki je vsa izpremešana s pesmijo o slavi, stopa na pozorišče življenja. Slike iz galerij in muzejev, grandiozno komponirane, prikazujoče boje kakor dogodke, polne moči in volje in krasote dejanja, se izpreminjajo v žive podobe, ki razvnemajo in dražijo fantazijo, zaneseno za vse, kar je veliko in silno.
Oj, narodi! Izpod romantične odeje preže pošasti, polne grtlobe in gnusa. Visoko v zraku vihrajo zastave, doli po tleto se valjajo razmrc-
varjeni ljudje, leže odbiti, odsekani, odstreljeni udje, po zemlji stoje mlake človeške krvi, zmešane s konjsko. Tu strme osteklenele oči posameznega mrtveca proti nebu, tam se grmatlijo kupi mrliče v kakor hribi. Vse sami sinovi ali očetje, ¿enini ali soprogi, bratje, glave rodbin ali opore staršev. Zra knapolnjuje smrad smodnika, dinatnita , pogorišč, krvi iu trohnobe. Ranjenci tarnajo, drugi se blazno smejejo, umirajoči Stokajo. Simfonija bojne groze na bojišču je dru-' gačfia kakor v koncertni dvorani.
Pred trumami, ki so ponos domovine, jaha na nevidnem konju največja osvojevalka — nevidna Smrt. Za trumami ostajajo poteptana polja, pogorišča, razdejana mesta. Za trumami korakajo Beda, Bolezen, Lakota, in njih strašni biči segajo od enega kraja dežele do drugega.
Narodi, pa/ite! Ne dajte, tla vas veše zavedejo v močvirjel- V višini se blešči zapeljivost» v nižini je žalosten pogin.. . .
Svarilni glas razuma govori prepričevalno in pripoveduje resnico.
Lažniva romantika razgrinja svoje velike slike, razvnema fantazijo, njene trobente in pozavne trobijo glorijo, njene pesmi opevajo čast in veličino domovine. Ob mogočni simfoniji triumfa se dviga prestol v oblačne višine in krona se blešči nad njim; po cerkvah se pali kadilo in njegovi omamljivi oblaki pulite proti nebu. Triumfalne fanfare sagluše glas razuma, v stoteri opojnosti zadremlje trezna misel, ekstaza slave pograbi duše in od meje do meje se razlegajo klici: ''Zi\ kralja! Za vero! Za dom!"
Veše zmagujejo. Pod njimi je pripravljeno močvirje.
Šli so veliki, šli so mali. Opojnost je zasegla druge, šla je Italija, Sla je Bolgarska. Kdo pojde še T
Ve#e plešejo, pod njimi čaka močvirje.
da nam je naše gibanje do danes, vsled razdrobljenosti in iz tega nastale nemoči, prineslo samo neznatne uspehe. Poglejmo na kratko položaj naših politično prosvetnih organizacij. Tu vidimo, da se od svojega prvega početka niso dosti razvile ; z ozirom na naše narodno življenje niso pod« vzele nikakršne večje akcije, niti v politični akciji ameriškega proletariata niso igrale nobene , vloge. Ta nemoč in nedelo je privedlo mnogo organizacij do nazadovanja in prenehanja vsakega delovanja. Z ozirom na ekonomski boj proletariata pa stojimo še na slabšem; v ameriških unijah je le neznatno število jugoslovanskih delavcev.
Prepričani smo torej, tla bo jugoslovanski po-kret močan iu uspešeu le tedaj, ako se organizira in zedini v Jugoslovanski socialistični zvezi. Namesto dosedanje revne in mršave vzajemnosti, ki se je manifestirala le prigodom shodov in veselic, mora nastopiti neomejena vzajemnost, skuoni
pravec in sistematično delt». - ----
In dalje:
Večje število naših naseljencev se vrača v staro domovino. A ti uaši naseljenci so v večini iz vasi, kamor težko zaide socialistično gibanje. Tukaj, v deželi do viška razvitega kapitalizma, so kuietje veliko pristopuejši nauku socializma in vruivši se čez morje, bi pristopili k tamošnjemu gibanju. Na ta način bi podprli evropsko socialno demokracijo in njeno veliko jugoslovansko težnjo, njeno revolucionarno načelo jugoslovanskega zedinjenja. Tu, kjer nas ne tlele meje, kjer nas lie tlele cerkveni stolpi in grobišča, kjer nas ne tlele interesi oltarja iu prestola, tu, kjer nas kapitalistična družba uči s strašnimi primerami, da je združitev delavstva neobhodno potrebna iu da jc prvi pogoj proletarske razredne borbe mednarodna delavska solidarnost — tukaj bi mi otlgajali jugoslovansko ediustvo v praksi. Na ta način bi morda mi dali prVo gradnjo za zgradbo jugoslovanske bodočnosti, fcu ustvarjenje revolucionarnih idealov edinstva jugoslovanskih narodov, brez katerega se je nemogoče upreti tlačenju in osvajajočiin težnjam evropskega kapitala, kateri je v enaki meri, razredni, nacionalni, najnevarnejši sovražnik Jugoslovanov in ostalih narodov na jugoiztoku Evrope.
Na podlagi te izjave je odbor za sklicanje kongresa, ki se jc vršil potem 3. in 4. julija 1910 v Chicagu, III., izdelal svoja načela in pravila. S tem je bilo prvo iu najvažnejše poglavje jugoslovanskih socialistov v Ameriki zaključeno.
Ne smemo pa pozabiti povedati, da je imein ideja združenja jugoslovanskih socialistov v A-. meriki svoje irorenine izza aktivnosti sodrugov v starem kraju, ki so v ta namen imeli že prej svoje konference v Ljubljani, Trstu, Zagrebu, Sarajevu, Bel gradu in Sofiji. Pred vsem gre kredit za to misel torej po vsej pravici našim sodrugom v stari domovini, ki so pripravljali tej ideji pot. Nekateri tistih sodrugov se na našo srečo nahajajo setlaj meti nami v Ameriki.
Na I. zboru J. S. Z. 1910 je bil storjen sklep, tla se zveza pridruži oficielno s svojim tajništvom Socialistični stranki, in sicer takoj z novim letom 1911, dotlej se pa poskrbi, tla botlo nje klubi pripravljeni za sprejem. Z novim letom je štela zveza 35 aktivnih klubov, ki so potem, spojeni v skupni stranki kaj hitro rastli z vsakim mestecih, tako tla je bilo koncem leta 1911 že 58 aktivnih klubov, koncem leta 1912 81, koncem 1913 104 in 1. 1914 119. V teku štirih let je bilo organiziranih 116 klubov, otl katerih je pa vsled fluktuacije delavcev odpadlo 33.
Leta 1912 o Božiču se je vršil drugi zbor v Milwaukee, in iz tajniškega poročila je razvidno, da je zveza v istem letu podvzela velikansko akcijo, ko je povabila na agitacijsko potovanje sodr. Ktb. Kristana, iz starega kraja. Sodr. Kristan je obdržal nad 42 shodov in vzbudil med jugosl. delavci v Ameriki velikansko zanimanje za socialistično gibanje. Promet tega podvzetja je segal preko $2000.00.
Od zadnjega kongrt*ta se je razpustila korpo-racija stare zadružne tiskarne, ki je bila takore-koč coklja našemu gibanju, zato ker ni bilo za tako podjetje na roki dovolj gmotnih sredstev. Sedaj se zbira zato potreben fond] ki šteje danes že nad $4000.00 in išče — vsled utemeljnih vzrokov, ki leže v gospodarski konkurenci — sporazuma z gl. odborom S. N. P. J., za skupno tiskarno. Poleg tega je eksekutiva J. S. Z sprejela načrt za Jugoslovansko akademijo, ki bo, če se nje itleja uresniči, v kulturnem oziru za jugoslovansko ljudstvo v Ameriki eno največjih kulturnih podjetij.
Ne tla se tajiti, da jc socialistična mis*l danes prodrla že v vse kraje širne Amerike, kjer žive jugoslovanski delavci. Preboleli smo vse začetne krize in sovražnik se jc moral umakniti. Ni ti najzadnji poizkus ob izbruhu evropske vojne, otl strani posili buržovazije, da oživi v jogosl. ljudstvu v Ameriki nekakšno narodno koalicijo, ki jc bila spočeta v burž'jvažni ideologiji v starem kraju, da omalovaži socialistično gibanje tukaj, se ni posrečil. Vse to pomeni, tla se socialistično mišljenje v jugosl. narodih v Ameriki vse močneje iu močneje nagiba na našo stran; tla so časi skrajne teme, ki je vladala pred petnajstimi leti in prej, minili. Pomeni pa tudi to, da slovenski socialisti v Ameriki niso tako zanič, kakor so jih slikali pted petnajstimi leti naši nasprotniki.
Eno najjaejih sredstev, ki so se jih posluževali slovenski socialisti v boju v tej tlobi, je bil "Proletaree," čigar desetletnico obhajamo s to številko. Čisto lahko se reče, da so bili vsi zmagoviti boji dobljeni s tem listom.
Zato mislim, bomo desetletnico "Proletarca" praznovali najprimerneje na ta način, če mu pridobimo novih čitateljev in plačnikov, kajti s tem bomo pojačili tisto sredstvo, ki se je v teku desetih let izkazalo v naših bojih tako uspešno In od-lr.čno.
Živel "Proletaree"!
Menih Rasputin.
Ruski car Nikolaj je nenavadno praznoveren človek, iu kdor je znal izrabiti njegf#o lastnost, je lahko dosegel naj prijetnejše življenje. Tako je imel dolgo časa menih Kaspntln manj večji v-pliv «>«1 vseh njegovih svetovalcev, od carice, ministrov, vojnih poveljnikov in od kogarkoli. Izgubil je ta vpliv in prišel v nemilost na dvoru; ali dokler je bil pri carju persona gratissima, je storil toliko zlega, da se bodo še dolgo čutile posledice njegove temne moči.
"Birževija Vjedomosti" pišejo o tem možu:
"Čim bolj se je večalo materijalno blagostanje Rasputinovo, hvala zbirki "za stavbo hiše božje*' med bogaboječimi in dobrimi vernimi ljudmi, tem večji je bil vpliv in oblast, ki jo je Rasputin pridobival najprej v majhnem krogu prebivalcev domače vasi. med katerimi je bil najbolj vnet zanj skrinjar Strjapčov; pozneje je izvolil Rasputin za svoj delokrog Tjumen. Obdajali so ga njegovi prijatelji, ki so uživali dobrote i/, njegovih nedolžnih prejemkov in razširjali njegove "nauke. Rasputin je vedno pravil: "Prepoznam vsakega človeka." In res je prepoznal naklonjenost kmetov in airoiuašnejših slojev do sektiraratva in ljubezni božje resnice. "Iščete pot k bogu." je rekel svojim prijateljem, "in jaz poznam pot. Ki vodi k njemu in pokažem vam jo."
Propaganda za Rasputin izem se je pričela z velikanskim fetišizmom.
Na dvorišču svoje hiše pri fari Pokrovskoje so Rasputin in njegovi častilci izkopali globoko jamo iti postavili vanjo navaden železen trino/nik namesto darovalne mize (altarja). " Pričela se je molitev, "pripovedujejo prebivah-i iz Prokovsko-ja. "V jami so zanetili velik ogenj, postavili tja trino/nik in razgrnili ogenj. Ko so nekaj časa molili, so pričeli skakati z ženskami čez ogenj. In ko je ogenj pogasil, so se pričele nesramnosti. Kar skušali so se med seboj. Vprašali smo Griška (o-krajšava za Rasputinovo predimc Gregorij): "Kaj delaš, pijani nepridiprav t" A odgovarjal je: "Brez greha ni kesa; greh je zaradi kesa. greh je prav tako všeč bogu kakor dobro delo, brez grehov ni dobrih del in ni kesa. " Tako je razlagal (Iriška svojo pobožnoat. Sramotno je bilo to i te bi Rasputin ne bil dobil pozneje "visokih" pokroviteljev, bi se bila oprijela njegovih "naukov" kvečjemu le fanatična sekta, kakor so "bi-čagi" ali, kar je še verjetneje, sploh ne bi bil i-mel vpliva. Rasputin ni deloval samo med krneti, marveč je poiskal pomočke in pota, da se je vdomačil tudi med gorenjimi desettisoči. "Le počakaj." je rekel svojemu prijatelju Strjapejovu, "pridem še v najfinejše dvorane, boš videli"
V	Strjapčjovovi hiši se je sedaj naselil Ras putin. Tam se zbirajo njegovi prijatelji in častil-ci. Svojega "pastirja" izkoriščajo s tem, da si prilaščajo majhen del njegovih prejemkov. Nenadoma je menjal Rasputin svoj značaj. Nehal je piti, postal je zamišljen, postil se je. Spremenil se je tudi na zunaj. Nosil je dolge lase. njegovo lice je dobilo izraz prosvetlenea. Bos. v mrazu in slabem vremenu je obiskoval samostane, toda povsod so se ga čimprej iznebili. "Dva, tri dni je ostajal v samostanu, pa so že vedeli, koga imajo pri sebi," pripovedujejo njegovi častilci. "Opažali so, da se Griška kaže svetega, in da hoče postati imeniten in da mu je vse drugo postransko" — no, in tako ga pode povaod. Vrhutega lazi (iriška vedno za ženskami. Vede se obenem nedostojno in pravi: "Grešim, da se kesain." Tako je z Griško.
V	tej dobi se je Oriška seznanil z nekim škofom, ki ga je potem zagovarjal. Po njem je dobil Rasputin dostop v ženske samostane, in kmalu nato je prišlo do velikega škandala, o katerem pa zaradi takratnih cenzurnih razmer niso smeli časopisi ničesar poročati. Rasputin je pri svojem "romanju" po ženskih samostanih posilil več sa--mostanskih sester in nun. O stvari je izvedela Sveta sinoda. Obenem pa se je vršila tudi ohrav-
Nova kriza.
Avstrijska vlada, ki je hotela nekaj časa vleči Ameriko zaradi torpediranja 'Aneone' za nos, je izza zadnje washingtonskc note zlezla vase in v svojem odgovoru pravzaprav kaže, «la je padla na kolena. Torpediranje italijanskega potniškega parnika skiaia sicer prav dolgovezno opravičiti; ali to je re*. preko katere se gre lahko z ironičnim smehljajem. Važnejše je to. da sprejema glavne ameriákr pogoje, obljubuje, da ne bo nobena potniška ladja uničena, dokler ne dobe potniki in moštvo časa za rešitev, in izjavlja, da je bil poveljnik njene suhniarinke kaznovan.
Če se ve, kaj je v Avstriji oficir, tedaj se lahko prizna, da se je črnorumena tetka izdatno ponižala. In Zedinjene države bi bile lahko zadovoljne. Kajti zaradi odškodninskih zneskov, o katerih se bodo še pogajali, se pač ne bi bilo bati takih diferenc, ki se ne bi poravnale brtfz težav.
Toda komaj se jo končala ta kriza, pa je nova tukaj.
Na Sredozemskem morju jc bil torpediran parnik "Persia". Zadet je bil tako, da se je v petih minutah popolnoma pogreznil. Po dosedanjih vesteh cenijo, da je poginilo okrog štiristo oseb— moštva in potnikov. Proces uničenja se je i/vršil tako hitro, da ni bilo mogoče spustiti Vseh rešilnih čolnov na vodo.
Med potniki, ki so utonili, je najbrže tudi ameriški konzul McNcely, ki je bil na poti na svoje službeno mesto v Adenu. Ljudje, ki so se rešili, izjavljajo, da ni dobila ladja nobenega svarila in da ni sovražna subinarinka, ki jo je torpe-dirala, nič pomagala pri reševanju.
Ali uganka je: Kdo je torpediral "Perzijo?"
Submarinke, ki je tO storila, ni bilo videti. Nobene zastave ni bilo videti. Le eden izmed oficirjev je videl torpedo, ki se je bližal ladji.' Pod-
>
nava glede Rasputinove sekte v vasi Pokrovskoje in opravljanja molitev v jami. Na obe stvari so na Ruskem kmalu pozabili. Revizorji so po prizadevanju Rasputiua dobili kmalu potem škofijske stoli ee ,.. Takrat namreč,1 ko se je jjiptela vršiti revizija. je imel Rasputin že vpTit in moč. Svojim prijateljem je rekel sedaj: "Zdaj zmorem vse!"
Pričela se je nova doba Rasput¡novega življenja. Storil je zaobljubo in je naznanil svojim prijateljem iu častilcem, da sporoče njegove namene čim glasneje javuosti. "Sebičnost iu greh gospodarita v naših samostanih. Vzrok imamo, da delamo pokoro pred našimi svetimi očeti. Obiskati hočem te kraje." Rasputin j»« potoval
vali, kako rad ima slon svoje mlade? No torej!
Vi ste kakor stari slon, mi smo pa mladi sloni."
•
Pc|K'ck je eden izmed teh. ki nočejo slepo prisegati na učiteljeve besede» in navadno najde za svoje trditve razloge, ki presenečajo z enostavnostjo svoje, logike. Ko je učitelj razkladal, tla je človek sesavee, se Pcpeek zopet ni zadovoljil s tem, da bi ponovil učiteljeve l>esede, ko jc bil vprašan, ampak je objavil svoj lastni, dotlej še popolnoma neznani dokaz: "Človek je sesavee." je odgovoril, "zato. ker navadno cuea svoje palce.
ška armada pomagat avstrijski, je stnel schoen-brunnski starec vendar pričakovati, da bo pomagala osvajat Belgrad zanj, ne pa za Viljema. Zdi
se, da je nemško zavezništvo nekoliko sebično in da bo z njim še križ.
Ford in Bryan sta imela dolgo konferenco. Časnikarji so ju potem oblegali, tla bi kaj izvedeli «» tem. Toda oba sta skrivnostno molčala. In časnikarji so to obžalovali. — Čemu? Na konferencah modrijanov, ki mislijo, da se da svet sukati po željah dveh ljudi, res ni nič ležeče.
Iz Amsterdama brzojavljajo, da so po poročilu berlinskega Vorvvacrtsti v Nemčiji zaprli deset socialistov zaradi veleizdajstva. Med njimi je Klara Zet k i n.
1'speh Fordove ekspedieije se bo šel»- prihodnje leto lahko presodil. Namreč takrat, ko bomo videli bilanco njegove avtomobilske kupčije.
Feldmaršal Mackensen je baje prekrstil Belgrad v NVilhelmsburg. Seveda se jc to zgodilo na čast "velikemu" kajzerju, ki ima mimogrede rečeno toliko zaslug za osvojitev Belgrada. kolikor tisti mož, ki mu snaži čevlje. — Stvar sicer ne bi bila tako resna, kakor morda misli Mackensen, le zdi se nam. da pokazujejo nemški bogovi s takimi dejanji nekoliko prezgodaj svoje prave namene, tudi če nočejo jasno povedati, kaj mislijo b anek-sijah okupiranih krajev.
Če je bil Belgrad res prekrščen v NVilhelmsburg. tedaj ima Francjože dovolj razloga, da je u« žaljen. Leta 1014. mu je bil Potiorck "položil Belgrad pred noge" — za god. Res da so ga potem Srbi zapodili. Ali če je šla leto dni pozneje nem-
Ford jc spoznal, da ne volijo narodi pravih ljudi na odgovorna mesta. Po to spoznanje ni bilo treba hoditi v Evropo.
Na nekem banketu v \Vashingtonu je bil tudi kitajski poslanik ekscelenea Vuing Vang. Dama, ki jc sedela poleg njega, se je hotela ponoreevati in ga je vprašala:'
"Prpsim Vas, ekscelenea, zakaj imajo Kitajci na svojem denarju in na svojih zastavah tako radi zmaje? Saj vendar veste, da ni takih bitij. Ali ste že kdaj videli zmaja?"
"Milostiva," je odgovoril Kitajec» "je že povsod navada, da se rabijo taki neresnični simboli. Zakaj imate Vi na svojem denarju boginjo Svobode? Saj veste, da ni takega bitja. Ali ste že kdar videli svobodo?"
Kontrolna komisija državnih dolgov v Avstriji je izdala izkaz o državnih dolgovih, kolikor so znašali koncem decembra 1914 in obsega tudi državne dolgove, najete v tem času za vojno. Koncem leta 1914. so znašali vsi državni dolgovi skupno 17.960,865.376 kron in so se od junija .1914 pomnožili za 4.958,796 053 kron. Za ta državni dolg je treba plačati na leto 700,817.821 kron obresti.
PUOLKTAKKC
bos pO svetih krajih. Toda kakor.prvič, so ga podili povsod tudi setlaj. V tem času se je seznanil z duhovnikom Ivanom Krouštatskini, ki je Rasputiua pregledal in mu rekel: "Rasputin ti je ime in "Rasputuik" (zanikrnež) ostaneš vedno/'
Kmalu nato je prišel Rasputin v Moskvo. Tato je bival v samostanu in napravit hitro kari-jero, Vplival je zlasti na nekatere dostojanstve-nike, ki so obiskovali samostan, s svojimi pridigami o grehu zaradi kesa. iu s svojim primitivnim verskim svetovnim uaziraujem. Govorili so o njem; odlične osebnosti so se seznanjale z njim. zlasti dame. Že zo|xt se je dogodil velik škandal. Rasputin jc pridigal takrat o skupnem kopanju
Ha ha!
Ponos se Vam blešči iz oči. junakom na bojišču, ki plešete krvavi ples in se borite za zmago Hej!
Prapore imate, da Vam vihrajo nad glavami in Mam kličejo junaška dela Vaših pradedov v spomin. Ko prodirate v sovražnikovo deželo nosite domovino iih svojih zastavah s seboj. Iu rajši bi dali zadnjo kapljo krvi iz svoj iti žil, kakor da Vam sovražnik ugrabi posvečeni simbol Vaše slave.
Od tihega domovja, kjer je vrelo življenje tlela in ustvarjanja. Vas je šuiniia godba spremila tja» kjer jo zamenjava glasba topov in pušk. Igra-la Vam je svečano molitev in junaške, povzemajoče koračnice. Src« so Vam trepetala v hrepenenju. da se spoprimete s sovražnikom iu v koprne-nju po slavi. In godba Vam je pbljuhovala. da Vas spremi po sijajni zmagi še z mogočnejšimi glasovi domov.
Polk za polkom, letnik za letnikom se je ubi ra^ na bojišče. Rezerva za rezervo je dopolnjevala prednje čete in prinašala bojnim vrstam novo moč. Navdušeno ste jih pozdravljali, mladi stare in stari mlade; vsaka nova truma oznanjuje novo zmago iu novo slavo. O j!
Vaš bura se razlega čez plan in doni sovražniku v ušesa in 11111 prodira v dušo in ga grabi za
srce, da se niu krči v prsih in mu lega mraz v žile. • Hura!
Njegove vrste se majejo, trgajo, lomijo. Vaša sila jih kruši in meče ob tla. Iu Vaša grla vriskajo. Zmago in slavo!
A boj še ni končan. Sovražnik se upira. Vsako ped svoje zemlje brani, kakor da je sveta, enaka Vaši. Z zobmi in nohti Vam hoče izpuliti zmago. Preko njegovih trupel in topov je treba naprej. Hej! (»lejte, kako napenja svoje mišice» kako se upira! Cdarite! Cdarite! Napnite svojo moč!
Hoj, rezerve! S«- več moč na bojišče! Mladeniči. starci, naprej, naprej! Več rezerv, vedno
več!
Ilahaha !...
.laz sem zadnja rezerva in ni me treba klicati. Ko pride čas, planem kakor ris in udarim na vse strani, da bo vseokrog strah in groza in trepet, in bela Smrt pojde za mano, uspešnejša od Vaših topov in strojnih pušk.
Kličite, kličite rezerve! .laz pridem brez klica in mahnem po sovražniku in prijatelju in po-tlaviin stare in mlade, moške iu ženske, sivčke in otroke, ne prizancHein starcu na zadnjem pragu, ne dojenčku ob materinih prsih.
llaha ! Bojujte se za Slavo in Cast! .laz premagam Vašo glorijo in Vas in po valim Vaše tri-umfe v prah in blato, ko nastopim iz rezerve — •laz. mogočni, strašni Glad!
morski čoln je bil lahko nemški, avstrijski ali pa turški.
Ta uganka dela v VVashingtouu velike preglavice. Predsednik NVilson je prekinil svoje medene tedne ¡11 se vrnil v glavno mesto. • Baron Zvviedinek, ki zastopa sedaj avstrijskega 'poslanika, je izrazil upanje, da poda Avstrija zadoščenje, ako je to storila avstrijska ladja. Splošno vlada v VVashingtouu velikanska napetost in vladni uradniki mislijo, da je to najhujša kriza, kar so jih imele Zedinjene države od začetka vojne.
Za šalo ne gre; to je pač gotovo.
Otroške misli.
V drugem deškem oddelku je gospodična učiteljica razkladala, kako je Bog ustvaril Adama in F.vo. Jurček je poslušal, premišljal, potem je pa vprašal, zakaj ni Bog tudi Kve ustvaril iz prsti kakor Adama. Gospodična se je zavzela. Napela je svoje misli, toda dolgo brez rezultata. Naenkrat pa poskoči Tonček, navilianee, pa pravi: "Najbrže mu je je zmanjkalo."
•
Cčiteljiea pripoveduje otrokom o angelju varliu. Tonček pride in sede k Milici na klop. "Ne sedi k menil Pri meni sedi angelček varuh; glej»-da ne sedeš nanj!" ga posvari Milica.
e
Češka učiteljica, ki se močno zanima za življenje otrok, pripoveduje tudi sledečo istorijo:
Nekoč se je k meni prištuliln ena izmed deklic in mi s jmgledom, polnim vdanosti, dejala: "Gospodična. Vi ¡jte kakqr star slon." Nisem mogla takoj razumeti, kako ji prihaja ta laskava primera na misel. Iz mojega začudenega pogleda je menda ugenila. da ne raaumem, pa je hitro razložila : "Veste, kako ste nam zadnjič pripovedo-
moških iu žensk v kopališču, češ da je to potrebno "zaradi zatiranja poželjenja mesa". Nekatere
svetovne dame so se vdale vplivu Rasputinovemu in so obiskovale z njim kopališča. To "nočno čuvanje" v kopališč je imelo pri ueki imenitni,jgjj stilki Ras|iiitiuovi "neprijetna " posledice j o njej poročamo še potem. »Škandal se le zaraditega tai razvedel, ker so Ilasputiuovi pokrovitelji zatr^^ vesti o njem. Rasputinov vpliv ni zaradi dogodka trpel prav nič. Še aamozavestnejši je bil kakor prej, in posluževal se je še bolj popustljivega fa liiilijarnega tona, ki je tako iiiipouiral njegovim pokroviteljem. Namenoma je malomarno jedel "z rokami" ob mizi aristokratov in dopuščal, da so njegove mastne roke poljubovaie visokorodne častilke in častilci. "Bodi ponižna, bodi ponižna, mala grofinja, s ponižnostjo premagaš satana. Od tvoje marmelade so mastne moje roke, daj, oliliii jih." In grofinja je lizala vpričo številnega strežništva nienihove roke.
Neka prejšnja Rasputinova častilka, ki se ga sedaj spominja le z jezo in studom, mi pripoveduje: "Ne v njegovem nauku, marveč v njem samem jc nekaj, s čimer vpliva na ljudi slabih živcev. Morda je to njegov ostri, neprijetni in prodirajoči pogled . . . O11 hipnotizira iu premaga." Toda kljub svojemu hipnotičnemu iu prodirajo-čciuu pogledu ni imel Rasputin nikdar velikega vpliva med preprostim ljudstvom, tlasi je skušal vplivati nanj. V Prokovskojcvu in Tjuiueuju so se zbirali okolo njega samo navihanci iu poredne-ži, ki so otl njega bogateli in se dobro imeli v nje govi družbi. Del prokovskojevskega prebivalstva ga je imel za "spretnega nepridiprava". Drugi so ga pa imenovali "lumpa".
Ko je Rasputin bival v Moskvi, je prvič spoznal grofiujo I. (vplivno grofinjo iguatjev) in nje salon. Še takrat, ko je bil Griška voznik, mu je obljubila neka odlična oseba, ki jo jc peljal v Tobolsk, pokroviteljstvo in ga pregovorila, da se je posvetil duhoveustvu. Rasputin jc poiskal to osebo, tedaj škofa, ki je imel velik vpliv v moskovski organizaciji desnice, in ta ga je uvedel v krog vsemogočne grofinje I. Prvič je vplival slabo na grofinjo. "Tak je kakor obseden in robat," se je pritoževala grofinja. "Opazuj ga natančneje, mala grofinja," ji je svetoval Rasputinov pokrovitelj. Škof je zahteval, tla se je tobolska škofija ozirala na verske "darove" Rasputinove. Brzojavi so prihajali v Tobolsk. I it zgodilo se je tole: Celo vrsto oseb so na priporočilo Rasputinovo posvetili v duhovnike. Novi pastirji so delali v svojih cerkvah naravnost ali pa po ovinkih reklamo za Rasputiua v svojih pridigali. Kmetje so bili nezadovoljni 111 so godrnjali. Pritožbe so prihajale do škofa — Varnova, prejšnjega Raspu-tinovega prijatelja. A tožbe so bile brez uspeha. Kmalu se je čutil Rasputin dovolj vplivnega in odpotoval je v Petrograd. Krog grofinje L ga je podpiral in dobil je dostop povsod. Po svojem povratku v Tobolsk je pravil Rasputin, da je bil pri predsedniku ministrskega sveta, P. A. Stoli-pina, ter da jc pozdravil njegovo na Apoteker-skem otoku vsled eksplozije ohromelo roko. "Pro-rokoval sem mu, da ga umori sovražnikova roka, y. je pripovedoval pozneje Rasputin. Bodi že kakorkoli, Rasputin je dobil leta 1906 tak pliv, da so se mu jeli laskati največji mogotci na svetu. V njegovo stanovanje v Tjumenju je prihajalo s pošto toliko pisem, tla je imelo več tajnikov dovolj opravila z razdeljevanjem in urejevanjem pisem. "Tudi minister ne dobi toliko pisem, kajne?" je pravil pobožni "menih" ošabno in samozavestno.
V Tjumenju se je tudi seznanil bliže z nadzornikom ljudskih šol Gregorijem »lakovlevičem Maljareckijem ; prinesel mu je iz rezidence 2000 rabljev za šolske namene in ga poizkušal pridobiti za to. da bi svoje delovanje v področju nadzornika Maljareckija raztegnil tudi na šolske otroke, zlasti na deklice. . . Toda kljub priporočilu škofa Varnava vendar ni imela propaganda za Rasputizem med nedoletninii šolarieami tju-menskih šol nikakršnega uspeha, čeprav jc trdil škof. da nam je poslala "meniha" božja roka.

ADVERTI SBMHN'I
-		
Avsli. Slovensko		Bol. Pod. Društvi
Uminljm M. jM«variA UM» i.		UkMVMrfrftM M- f«bn»» • IMt V érUrt a——
Sedet: Frontenac« Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreda.: JOHN GOR&EK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN LEHN K, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaan Blagajnik : FRANK STARČlČ,Box 245.. Mulberry, Kan*. Zapisnikar. L01J1S BREZNIK AR, L. Box 3d, PVon Usine,
NADZORNIKI. PONGRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN, FroBtenac, Kana	¿7
POROTNI ODBOR:
JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa.	jf
FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.	v.'
MATLIA fcETINA, Box 23, Danklin. Kana.
Pomotni odbor :	/
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenae, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. t>l>rej<<inna pristojbina od 16. do 45 leta zna&a $1.50.
Va. dopisi ne ~aj blagovolijo pošiljati, gt %ajmikm. v«« denarne Doèiljstve pa fi. blagajnika.
SEJA GLAVNEGA URADA
PROHIBICUA V COLORADI.
Avstrijsko Slovenskega
Pod. Društva.
Bolniško
Frontenae, Kans., 2:1. okt. 191"».
Sejo otvori gl. pmlsednik Martin Oberžan ob 10::*> dop. Uradniki vsi navzoči. Zapisnik prejšnje seje se sprejme, kakor je bil prečitan. Poročilo tajnika in nadzornega odbora »e vzame na znanje. Predlagano, da se čas konvencije ne določi pred izidom in zaključkom delovanja za združitev podpornih organizacij.
Zadeva brata Ant. IVternel št L tič«ča se bol. pod p.. * odloži do prihodnje «eje radi nezadostnih podatkov.
Poročila irtev. 14, Mavnard, O., s«» sprejme na znanje, ter se dotič-ni štev. odgo-vori» da se imenovani član zo<pet sprejme v društvo kot <Mre stoječi član, ak« se podvrže zdraviliški preiskavi t*r plačuje aaeoanctrt od istega dne naprej.
0lanom štev. 4, Mineral. Kansas. kateri s« bili ponesrečeni pri av-p'»mobilni vožnji, se dovoli bol ruška ]*>dpora.
Brat predsednik »e posvetuje o zadevi štev. 12, ('heroker, Kans.. ter naj stori. kar ssnatra najboljše za drniitvo.
Prošnja »rrata Scknpergerja se zadrži do česa obravnave Karlin-
garjeve.
Zaključek aeje lx4ii i k Bre«nik(
5:30 zvečer, zapisnikar.
i »lavna socialna dolžnost je raz Äirjanje sociaîwticnih naukov.
tolorado j»' med tistimi državami, ki so >w z novim letom "posušile". Koliko "blagoslova' prinese ta izprememha, so bo lahko na prste seštelo. Nekoliki» slutnje daje človeku sledeee brzo javno poročilo i/. Denverja, ki je bilo oddano kratko pred novim ! toni:
"Od petka dalje se more dohiti alkohol v državi Uolorado le < nmožinah po štiri uneet le z zdrav niškini predpisom, in le v stekle uicah, ki se ne morejo na novo na polniti. Renčarji kupujejo «.edaj velike sode \vhiskeya. Cele vrst» z vsakovrstnim žganjem oblo/» nih voz napolnjujejo ceste in gor-wke prelaze. Prodaja alkoh»»lni«i pijač je zadnje tedne tako narasla, da je komaj mogoče še kaj dobiti kjerkoli v državi. Za piv«» s« pa zelo malo vprašuje, ker zahte va mnogo prostora, na katerem st lahko spravi mnogo ver žganja.'
Ue bi bilo res ljudstvo za prohi bicijo, tedaj bi bila taka ogrom na prodaja pač nemogoča.
Blagoslov prohibieijr je pa že v tem. da se ljudstvo res odvrača od pive, seveda zato, da se tem bolj obrača k žganju.
Ue mislijo zagovorniki prohihi cije, da je to napredek, mklimo m drugače.
Invalide izmenjavajo.
Iz Stockholma na Švedskem po ročajo: Zopet je <losi»el transport nemških in avstro-ogrskih rnvali dov iz Rusije v Trelleborg. transportu je 205 težko ranjenih med njimi 56 Nemeev. Dva sta
V
r ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UMMdHM Amm U. wn«
PODPORNA ZVEZA
iBkwpwlUM St i»rllt MM
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI CBADNIKJ:
Predsednik: FKAN K PAVLOV&C, Main St., Conemaugh, Ps. Podpredsednik: JOHIP ZOBKO, B. P. I). 2, box 50, West Newton. I»* Tajnik: ALO.IZIJ HAVDEK. iti Main Ht., Conemaugh. Pa. Pomožni ujma* IVAN" I»B08T0B, boa 120. Export Pa blagajnik.. JOHLP ZELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajrik: JOSIP MAKlNČlC, 3805 8t. Hair Ave., Cleveland. O.
ZAUPNIK:
ANDBEJ VIDBICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa.
NADZOBNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadeoraik, (lary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ PO V ŠE, 3. nadz., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
IVAN UOR6KK, 1. ¡»orotnik, Box 195, Radley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KABLINOEB, 3. ¡»orotnik, Girard, Kansas, R. F. I). 4, Bo* *6.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiAi fit. 46 Main St., Conemaugh, Pa. 8PENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GACNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABBENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FBANK, B. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLEB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
umrla spotoma na Finskem in dva sedaj ua Švedskem. V bližini mesta Krylha je umrl mladi Madjar Janoš Szabo, ter so ga v Trellebor-gu pokopali. Neki drugi Madjar, lanos Wiist iz hudiinpeštanskc o-colice je bil, ko je dospel v Trelle-»org. tako bolan za jetiko, da so ga morali spraviti v mestno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.
o+j v« »mmihmmi
! Stranka, !!
»4 e» e »
VAŽNO ZA ČLANE J. S. Z.
Glasom izida splošnega glasovanja članstva J. S. Z., se vrši v juliju 1916. naš zbor. Datum in kraj obdržavanja zbora se naznani pozneje.
Vsled tega sklepa plačajo člani J. S. Z: z januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca oktobra istega leta—po 5c več mesečnih prispevkov za pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za zvezo 25c od člana. To naj člani in kra jevni tajniki J. S. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih re klamacij.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
Pueblo, Colo.
Opozarjam vse. tukajšnje delavstvo na obilno udeležbo
javnega shoda,
katerega priredi tuk. soe. klub ne 9. jan. 191(». Prostor in čas shoda bo naznanjen bolj natanko potom plakatov, ki bodo razneseni po vseh hišah. Delavci, kapitalisti in njihovo časopisje dela na vse kriplje, da bi prisililo kongres na ponmožitev armade in mornarice, kar je po mojem mnenju popolnoma brez potrebe. Hočejo le naprtiti revnemu delavin mu ljudstvu se težja bremena na hrbet, das iže sedanja težko zmaguje. \amen nas kot socialistov je, da vas na to opozorimo; zato se sklicuje zgoraj omenjeni shod.
Kongresnik tega distrikta Kd-ward Keating je tudi poslal pisma volilcem tega okraja, v katerih želi znati mnenje z ozirom na sedanjo agitacijo vojnih džingo-tov za pomnolitev armade in mornarice. Jaz mislim, ker mora ravno delavno ljudstvo nositi bremena, ki mu jih nalaga militarizem, je dolžnost vsakega volilca. da izrazi k on grešniku svoje mnenje. f'c želi kateri pojasnila ali pomoči v tem, sem vsakemu na razpolago.
Soc. pozdrav!
Ohas. Pogorelec. tajnik.
Alt kašljate?
Ako ka&liate, odpravite va&
kaôelj! To lahko storite, ako vzamete
* Vodno jo kaaljal.
"Hudo MU» M prebudil,
ter mu v«1im> IfftJIJal." pi
trn Mr. U . \Vol4Nuyu. W*trum. W. Va ". lu k<wlur mui pil runi» vodo. au poaUli tittpadl bolj IiimII, In k«r mui dr 1*1 v farnimi prt tllul vmiluLl mui iii<>r»l piti volili» v Ju», i-iul satu o Srn-*.>roWiu lUUmnu *a IMJu Cm ln ko mui poru bil euo miiio »U-klenH-Aj i.* fto t* k» Avl) popoluoin« preuntud ln Md*J m>u »dr»v."
Balsam for Lungs
(Severev Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavo&t, vnetje sapnika, davioe ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
K >
I-
Bolečine v prsih,
ln nt/ne rinitr« bolečin« m Uhko («Ipruvljo t nsdrca)»niein il.«'<»v hSEVESA'S GO-
THARD OIL jsstswwoOstSsMsIrn OQs). Je lo mutilo velik» teAilne vr«duo»ti. i'-etm lu &0k v v -»*ii le k nt Hüb.
Ssvsrov Almanah sa Slovsnct
trn leto 191« M MtUJ lahko dobi V lekarnah hII (hI ii»». ZtMfotoMto M. (U dobit« «ve-tek ter ir» Imejte vedno pri roki »kosi celo leto.
W. F. SEVERA CO. ^ =
CEDAR RAPIDS, IOWA
I	II I

Uradno Glasilo: PBOLETABEC, 4008 W. 31st 8t., Chieago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poliljati vse dopise in denar narftvnost n»	tajnika in nikogar drugega. I*nar naj
— poiilja glasom pravil, edino potom PoAtnih, Eipresnlh, ali Bacfnih denarnih aakaanie, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V slučaju, da opazijo drultveni tajniki pri poročilih glavnega tatrika kake pomanjkljivosti, naj to aranaom» narsaa-.jo -raar. («vzega «jriro, da se v prihodnjo pofr%.<
VABILO NA DEBATO
Chieago, III
.lu gosi o v. soc. klub št. 1 je na zadnji seji sklenil, da priredi tekom zimskih mesecev zopet nekoliko predavanj. Na prihodnji redni mesečni seji, v petek dne 21 januarja bo ]»a javna debata o
oboroževalnem pripravljanju.
Medtem ko ne more biti nol»ene-ga dvoma o socialističnem stališču napram militarizmu, se javljajo v nazorih o eventualni obrambi dežele, o pripravah za 1ak slučaj, o vprašanju, če in kako naj bo ljudstvo izurjeno v rabi orožja, rs>ili ke in nasprotja.
Problem pa p<»staja tudi /.a A-ineriko akuten in treba je, da «c v stranki i»ojmi razjasnijo. Pričakovati je, da se Ixtdo tudi drugi strankini odseki havili s tem vpra sanj cm. Klub pa smatra debato za uspešno sredstvo razjasnitve in jc zato sprejel predlog, da se priredi taka debata na prihodnji javni seji.
Poročevalec bo smlr. Ktbin Kristan; debate se lahko udeleži vsak član kluba, pristop jc ps splošno svoboden, in vabljen je vsakdo, kdor se zanima za to vprašanje.
Seja bo kakor navadno v dvorani na vogalu 26. ulice in Avers Ave.
Filip Oodina.
tajnik.
LISTU V PODPORO!
Krank Harbich, Chieago. 111. lOe. .1. K ravan ja, Kly, Minn. Me. Ptg. — Anton Zakrajšek, Ko-komo, Ind. M.V. — Louis K veder, Conemaugh. Pa. 25e. -—Jos. tiros, 50c. John T reel j, oOc. Oba v ller-m in ie št v. 2 Pa. John Lahek. New Brighton, Pa. 60e. — Frank Martinjak 2.r)c., Jos. Kravanja 25 c. Oba v Kly, Minn. — Frank Ža-gar, Terre Ilaute, Ind. 10c. — Čep pri Pišarju 15c. — Skupaj $3.35. Zadnji izkaz $570.81. Vsega sku paj dobil Proletarec v podporo leta 1915, $579.16 eentov.
Vabilo na veselico
katero priredi
društvo "Zavesnik"9 štev. 3, Franklin, Pa.
S januarja, 1916
y v Slovenskem Izob. Domu
Svirala bode slovenska tamburaška godba.
VSTOPNINA BODE $1.00	DAME PROSTE.
Se vljudno vabi občinstvo v tukajšni okolici. Za vsestransko postrežbo bode preskerbljeno. Kdor izmed članu se ne vdeleži, plača 50c v dru.š. blagajno.	ODBOR.
NAZNANILO
Ghisholm, Minn.
Jugoslovanski soe. klub štv. 22 v Chisholm, Minn, poziv I ja vse so-I druge iu somišljenike socializma, a se udeleže prihodnje redne mesečne seje, katera se hode vršila !Mcga januarja 1916, popoldan ob 1 uri v prostoru 112 W. Meaple St. Na dnevnem hmIu imamo več važnih stvari, ki je treba da jih rešimo in spravimo v red.
Math Itihter, tajnik.
POZOB! Išče se izurjen godbo vodja. Slovenec ali Hrvat, kateri je zmo zen podučevati godbo na pihala. Pojasnila daje: John Klun, box 587 Chisholm, Minn.
(Adver. 5x)
Ena naj bolj tih socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 W Ohio St., Chieago, 111.
LOUIS RAB§EL
moderno urejen »alun
U 460 6RAND AVE.,	<bN0m. Wis
Telefon lli*
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN i prostranim vrtom za izlet« MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo ceswno telesni-¿ke postaje, Lyons, I1L Telefonska frtev.: 224 m.
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIC
324 SKOAD STR BET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.

DELNIČARJEM
Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe j
NA ZNANJE!
V nmisla ¿akonov države Illinois in neje direktorija dne 19. deeetnbra \rwi v nedeljo dne 23. januarja 1916 od	dopoldan v prostorih
upravnMtvn Proletarea, 4<KH W. .llHt t».
VIUL redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
1. Otvoritev arlnira po pr«»dne<l«iku; L'. Volitev odliora /a y»r«'|fl<'dan.je {»ooblantil;
3.	Volitev predsednika wi «bfni rbor;
4.	Vitanje /apinnika radnjejja občnega zbora;. r>. Porodila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; •6. Poročilo upravitelja iu Urednika; 7. V korist družb*»;
5.	Urejevanje in agitacija ra list. 9. Ha/iio;
10.	Volitev direktorija r.a leto 1916;
11.	Ha/pust r.bora.
Delničarji, ki i/, enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj )M>ttlj*j«> svojim zaupnikom pooblastila, da jih na /Imru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas.
Za Direkt. Jugoal. Del. Tlak. Druibe,
F. J. AleA, tajnik.
Dr. Richters Pain Expeller
sa revmatična bolečine sa bolečina otrpnalostl aklo-poT in mlMe.
Pravi se dobi 1« • zavitku, kot vas» kaže U slika. Na vzemite ga, ako nima na aavitko naée trine aaaso ke s Sidro.
25 in 50 eentov e vseh lekarnah, pa naročite ai »»• ravnost od
F.Ad.Rlcktir&Ci.
74-80 Waahinfto» Strast,
New York, N. 1.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL. feECEIPT)
ki nam KA p«»šlje postni urad i/, starega kraja, priea vsakemu, da je denar posbin nHsl<»\niiku, bil irplaean. Potrdilo je podpisano ml osebe, ki ste ji posial» denar iu k<» tra mi dobimo sem, pa hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sani prepriea o prejemu jM»slane vsc»te.
DANAŠNJE CENE:
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastipa >• tmIi siiiiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. &t. sobe 1009
tli W. WASHINGTON STRMI
CHICAGO, ILL. Telefon: Main SH»
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranja tilml ln ranocolnik. «ndravailka praiakava braaplačno—fla teti j« la adravila. 1924 Bluo IaiajM
Ara., Chicago Uraduja ad 1 da I fo fol.; od T éo I svočor. isvoa Ch»i Hvali bolniki aaj pitajo slovaaoko
«I. A. FISCHER
Baff oi
na raspoiafo vsakovrstno pivo; ▼ino, modka, i. t. d. i »vrstna pronor ta okrapčilr w. sstk St.,	Okieaf«, ol
Tal. Lawadala 17s1
10 kron r*..........* l.iiO
20 kron za.......... 2.95
:10 kron /a......... 4.40
40 kron za........, 5.85
JiO kron /a.......... 7.IJ0
ZA DENAR JAMČIMO
Prebitek in glavnica $669,672.99
UMI kron za........* 14.50
200 kron za........ 29.00
400 kron za...... 58.00
500 kron za........ 72.50
1000 kron za......145.00
VSAKEM SLUČAJU!
Hranilne uloge $4,687,208,83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO. ILLIONOIS.
TAJNIKOM KRAJEVNIH KLUBOV J. S. Z.
Dogaja se, da ne vedo krajevni tajniki pri naročevanju stvari, ki jih rabijo za svoje klube, eene naročenih pred metov in vsled tega ne poftljejo svote in je naročeno treba vknjižiti kot dolg. Da se temu izogne, naj služi sledeči cenik, ki je bil ie svoječasno objavljen:
1.	Članske knjižice.................... 2c komad
2.	Pravila ........................... 6c komad
3.	Coluloidni znaki.................... 2|c komad
4.	Pozlačeni znaki.....................26c komad
B. Pečati ............................70c komad
6.	2 knjigi za vodstvo kluba (angl.).....$2.26
7.	Platforma socialist, stranke 1912.......60c 100 komadov
Klubi, ki ie niso poravnali saostalega dolga, naj to kakor hitro mogoče
store. Drugo leto se vrši kongres, pa je potrebno, da bodo plačani Ue pred kongresom vsi računi.
S socialističnim pozdravom,
tajnMtv« J. S. Z.
Socialistične slike in karti,
"Piramida kapitalizma• slovenskim, hrvatskim in anglalkiu napisom. "Drevo vsega hudega" e
venskim napisom.	' .
"Zadnji itrajk" a hrvatskiss napisom.
"Prohibition Dope" c angla* kim napisom. Cene slikam so 1 komad 16j, 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00 Cene Kartam: 1 komad 2cl 1 tu ca t 15c, 100 komadov 70e Poštnino plačamo mi sa m kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00 1311 S. 6th 8t.,
Cleveland. Ohto
MODERNA KNIOO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpeino dela r.a privatnike in drnitva. 9 p rej* mamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje, maka cene te pottena poetrefba.
MATfS HOLAM. 1688 Bhie
(A4var.)
Jui» Ambroži6:
Hodili Mino v prvi razred ljud-ske šole. Kui Mino tekali v platnenih srajcah, v h tačicah z eno Mamo naramnico in v pokrivali!» iz suro-vo obdelane ovčje volne, «ločim mo imeli drugi lepe, bele ovratnike i k -avatieami, kratke hlačice in čed ne Čepice na glavah. Ali takrat se ae nismo doati zavedali te razlike. Ako smo mc pora vsa I i :u stepi i, je dobil polkovnikov sin Kiliard i knjigo (H) glavi v ravno toliki me ri kakor One, sin siromašnega mestnega tlelavea. In če je kateri izmeti nas kmetov prinesel v šolo zagozdo črnega kruha, sta nas pro sila oba z enako poželjivostjo: Hi hartl zato, ker je bil sit belega kruha, Cene pa zato, ker ni imel nikakršnega in je bil vedno lačen.
Ali ta navidezna enakost je vladala meti nami le izven šole. V šolski sobi je bilo drugače. Ako je vprašal učitelj mene, (Vneta ali koga drugega našega kroja in če smo dobro odgovarjali, je šel mimo brez vsake pohvalne besedice, medtem ko je vsak gosposki paglavec v kratkih hlačah takoj dobil podobico ali kaj drugega, če se je tako odrezal kot mi. (lorje nam kmečkim pobalinom, ako je kateri izmeti nas samo zašepetal meti poukom ; precej nas je zgrabil grdo-gletli učitelj za lase ali za srajco in nam jih nametal, da smo komaj držali. Proti gosp<»skiip je pa le mignil: "Mir!" in še to je veljalo bolj nam kot onim.
Ob počitnicah sva se potepala s Cenetom okrog potokov z razbitimi palci na bosih nogah in najmanj z deveterimi različnimi krpami na hlačah in srajci. Tedaj sva navadno srečala Kiharda. ko jc hodil z materjo na sprehod. Oba je pa spremljal kakšen mladi nad poročnik. ki je hodil po strani in se venomer klanjal Rihardovi materi. Ako se je hotel Rihard ustaviti pri nama, takoj je zarezala iiad njim njegova mati v tujem jeziku. Na uia se je smilil revček, ker ni bil tako prost kakor midva; kajti naša otroška pamet se ni dosti zmenila za razliko meti gospodo in licraei.
Nekega dne sva vjela s Cenetom sovo v votlem gabru in vsa srečna sva jo nesla domov. Na potu sva zopet srečala Kiharda z materjo in s častnikom. Hotela sva se postaviti in moško sem kazal sovo, češ, pa še ti v jem i kaj takega, če si za kaj. To je menda užalilo Kiharda in skočil je k meni. Stisnil sem sovo in mu pokazal pest, tedaj je pa mahnil častnik s pasjim bičem in me oplazil po hrbtu, da sem se zvalil v prah. Sova je ušla, jaz pa sem takrat občutil, tla nisem več Rihardu enak.
Ko smo zopet šli v šolo, sc mi je zdelo, tla me nekaj loči od onih v gosposkih oblekah. Nekoč v splošnem ravsu sem z nekakim veseljem privoščil Rihardu par gorkih in on mi je zabrusil v obraz: "Capin!" Onetu pa: "Berač!" Od tistega časa sem sc vedno držal šolarjev svojega kroja.
Nekega dne ine je vprašal Ri-hard: "Ali je bil tvoj oče vojak?"
"Ne,55 odvrnem, in bilo me je sram.
"Vojna l>o!" je vzkliknil ponosno. "Moj papa odrine že jutri."
Prišel je Cene z objokanimi očmi. Očeta so mu odpeljali, in ker je videl jokati mater, se je še on jokal, dasiravno ni razumel vsega.
"Kako se joka, nevža, jaz pa nič!" je dražil Rihard in šolarji so se smejali Cenetu.
V šolsko solni je stopil učitelj, in ko smo odmolili, je rekel Rihardu, da naj gre domov, ker odhaja papa na vojno. Ponižno je vstal Cene in prosil jokaje: "Ali smem tudi jaz domov? Moj oče--"
Učitelj je dvignil palico in trdo je padla po Cenetovi knjigi in obenem po njegovi roki, ki je držala knjigo. •
"Ti ostaneš tukaj!"
•
Par mesecev pozneje se je preselila Ccnetova mati iz stanovanja, kjer je imela dve lični sobici, na drugi konec mesta zraven usnjarskih tovarn v eno samo sobo v podstrešju. Res jc dišalo zelo neprijetno iz okolice, ali bilo je par kron ceneje. Žena je prala. šivala in tudi krpala obleke delavcem v tovarni in to je bil njen kruh. Delavci so jI prinašali in odnašali avoje cunje, dali so ji nekaj desetič za njen trud in ta ali oni je postal sredi sobe ter zinil kakšno. Včasih
je prišlt» ženi ua misel, tla je teuiu ali onemu ponudila Mcdež, toda navadno mc je VMaktlo hitro odstraiiil, kakor da bi mc bal revščine ...
Nekega «lue jo dobila pismo ikI moža.
"Ranjcii sem v nogo — ali nikar ne bodi v skrbeh. Upam, da "bo kmalu bolje. "
Tako je stalo v pismu, iu ona se je naslonila na mizo in jokala.
V sobo je prišepal stari Toiuaž. Imel je pohabljeno nogo, toda če si mu pogledal v obraz, ai videl preti seboj vso tovarno. Predstavljal je marveč tipičnega to va miške? ga sužnja.	r
"Čemu se jokaš, neumiiica?" je zagotlrujal, ko je videl kako iu kaj. "Srečna bodi, srečna, «la je le ranjen; zdaj vsaj veš, tla pride domov živ. ubit?"
Drugi dan je razkladal Rihard v šoli, kakšen junak da je njegov o-ee iu ktiliko sovražnikov da jc posekal, za kar je dobil tri medalje, cele tri medalje. Učitelj je pa s pritligarskim glasom opeval slavo armade in domovine iu eesarja.
"Vmc za vero, tlom in ceMarja! To si zapomnite vse žive dni! Iu kadar Imste odrasli, poj dete tudi vi na bojišče za vero, dom iu ce aarja. Kdor izmed viim bi bil rad vojak, naj vstane!"
"Jaz!" zavpije Rihard in sk«»či pokonci in VMi drugi so skočili za njim. ('ene je obsedel, in ko je videl, tla vsi Ntoje, je ptičasi vstajal, toda učiteljevo orlovsko oko ga j* že prej opazilo.
"Kaj? t» nočeš biti vojak? Ti st sramuješ? Ti - ti mali lopov ti! Govori!"
"Ne!" je prilšo komaj slišno iz (Vuetovih ust.
"Zakaj lie?" je rohnel učitelj iu Ali bi rajša videla, «la jej njegova roka j«' s«'gl»i po palici.
I "Zat«i k«'r s«' Ix »j im da bi
kakor moj o
Ona je molčala iu v mislih si j«- ¡m,.| |ck«>ii<» nogo rekla, «la ima Tomaž prav. Po ve- j če!" ... čerji sta pa molila s Cenetom in
hvalila Boga, «la j«» tata sam«» ra- ' REÔI NAS, GOSPOD..." njen...
•	'	Vojna leži na vsem svetu kak«»r V bližini ineata. v jelčiicm parku tfiU%« mora. Neznansko !>«>«!«» iu sti-
je stala vila. stanovanje Rihardo- ' *ko. /alost in skrb čutijo ne I«- za vili starišev. Po j«-lkah okrog vil«* vo^evaiie. nego tudi nevtralne «1 j«« že visel prvi sneg. ki ga je sipal ' žave. na tla mrzel veter, toda p«» lepih V dunajski "Arls-iter Zeituug" sobah vile j«« vel topel zrak. dišeč| je napisal «» škodah po dolgotrajni p«> parfumu. Rdeča črešnjeva vojni pisat«*lj Kist»-r članek, ki mu sinvrua preproga j«' pokrivala par-1 posiu'inamo:
k«'tna tla in |m> hodnikih s«» se šo Vse nenadomestljive izgulie na pirile najlepše palme. Zunaj div-' človeških življenjih, ua ljudskem ja zima. a tu cvete |>onila<l vseh zdravju, razdejauju zasebmga dežel... Rt leče anemone in snežno- imetja in zmanjšanju narodnega bele narcise šepetajo pesem juga ;; premoženja še niso vse in največje siv«- in bele križan tenu» v visokih ja zl<». Vvojnem območju iu etapnem (mnskih vazah spajajo vonj z buj- prostoru j«* opažal avtor velike liimi rumenimi cvetkami, |H>dobni- ¡zpremembe v poprej trdnih motni jezikom plamena; angleške <»r ralnih naziranjih, V zaledju v«»j chkleje, ki po dnevu zadržujejo ske j«' vzrasla vedno večja lakom-dih, dajejo vonj šele z nočnim mra- n«>st p«» dobičku in *«> pojavila ne-ktun.	izbirenost sredstev v ta namen.
Polkovnikova žena j«* sedela na ljudje izgubljajo tuintam čut za mehkem naslonjaču, ki je bil po pravilnost in dostojnost t«*r se grnjeii s finim iu s hermeliuom vgivzajo \ sebičnost. to«l na-podšitim plaščem. Oblečena j«' bi- vijiuij« . prodaja nerabnega la v "erepe de chine." Njeno te- blaga in razne goljufij«* liferau-lo se j«> gibalo v ostrih obrisih |m>«1 t « » v. Neštete obsodls* govore o tem to tenko. Im'Io oblek»». Njej uaspro d«»v«»lj. Vlada iu pravoso«lje. ter ti j«' pa s«mI««I mladi baron Faroii v tudi \ojna uprav« preganjaj«» vsa . vojaški uniformi.	. I kršno zlorabljanj«- iu izkoriščanje
"K-e-e. moja častna bese«la. sa- državljanov z uspehom, mo zaradi Vas— e-e-e!"	-Tmli razmerje med s|M>li se /a
Gospa s«* je «»zrla v -njegov obraz, j radi vojne poslabša. Pisatelj l. na katerem je lahko čitala simpto- Kister >»«• verjame raznih ist«»rij me neprikrite strasti in sklenila je o nasilstvih; živet je skor«» ves čas roki nad glavo. Baron se je za- v operacijskem območju in s«' pregledal v alabastrovo lielo kožo nje- pričal, da s«> taka poročila večino-nih rok na«l lakti in v celoti začrta- ma izmišljotine in laži. Res pa jc. ne grudi t«*r nervozno premikal da j*' ženska zvestoba v nevarnosti ustne.	v	zaradi pohlepa po denarju, večkrat
"Ali res samo radi mene, gospod j»' kriv prestopkov tmli «l«»lgčas. baron?"	lehkoiniselnost iu c«'lo l s sla. Vojna
"Moja častna beseda, milostiva w»M«*v« žrtev tu« I i v morali. g«»spa ! Smilite se mi, ker ste tako Natlaljna škinla vojn«» j«» «»ško-v tej zimi tukaj zazitlani-e-e-e-" dovanje ljmlskega zdravja; ne le "Da. g«»spo«l baron, grozen «lolg da s«- vrne po vojni domov tolik«» čas je bil" — je vzdihnila in res- in toliko pohabljencev in ne-no namrdnila obraz.	' ozdravljenih bolnikov, nego se za-
"Prosim-e, ali Vam je tudi zdaj ra«li vojne innožc in hujšajo š«> raz-«lolg«"as? Saj sem vse žrtvoval — ne kužne bolezni. Zaradi vojne samo, «la Vas samo, «la Vas se J umre vsaj še enkrat t«»lik<» lju«li.
enkrat---"	; kakor bi jih v miru. To ško«l<» 1m>
Kakor pijan je zdrknil na kole-1 r'util b»doči narod. Razmerje med na tesno poleg nje in naslonil gla- slw>,i H«' 1k) sP,oh pretlrugačilo tak«», vo na njena kolena. Ona se je stre-j <*ft ,K> P° voJni »vetu iz«latno sla in njene grudi st» se burno «Ivi- m* *,,nsk moških, kar bo vpli-gale. Vulkau, ki j«* le hocrvp.knli-i valo na sklepanje zakonov. Baš k«» časa razsajal v njej, je bruhnili» ženitev godni moški s«> vsi na na dan na vs«> moč ...	| bojiščih. Doslej je vsaka štan»st
Po sobi je plaval duh cvetja, pc- žensk našla odgovarjajočo moško st r«'ga in omamljivega cvet ja.. vrsto, po vojni pa se l>o«lo pokaza-Na koncu mesta zraven usnjarske meti novimi zakonci večkrat raz-tovarne v sobici ptxl streho sta panike v star«»sti. Razlike «lo 20 lot žlobudrala molitvico Cene in nje- m> bodo redke, kar ne bo brez vpli-gova mati v postelji iu se tresla, va na potomstvo, ker soba ni bila zakurjena.	Vojna uničuje na miljarde ljud-
•	skega in «Iržavnega imetka. ftko«la. Vojna jc bila končana iu vsak ki jo trpita obrt in trgovina, je
«lan smo pričakovali, «la se vrnejo| ogromna in nedomestna. Kolik«» vojaki. In prišli so. Cenctova I polja, vrtov, gozdov, vinogradov bo mati je objela svojega moža in sej uničenih na «lolgo! Nikdar se ne razjokala na njegovih prsih. Cene popravi ško«la na arhitektonskih, se jc pa «»klenil njegove lesene no-1 kiparskih in slikarskih umotvorih, ge...
Da smo le zopet skupaj. nekako bomo že živeli," je tolažil oče in bridka skrb mu jc odsevala iz oči.
Prišli so drugi. Go<lha je igrala i-patriotieno himne, hiše so bile v zastavah in živiokliei so odmevali po vsem mestu. V par dneh je bila zopet ustanovljena «liseiplina in garnizija našega mesta je bila v para«li. Na vežbalisču se je imela vršiti maša zadušnica.
Visoko na konju pred svojim polkom je jezdil Rihanlov oče z redobvi na prsih, ki so se blesteli na solncn. Nedaleč ml njega je pa stala med gledalci njegova soproga v spremstvu barona Farona in Riharda.
Koliko kulture zatare vojna, ki pu-. ftea za seboj le puščavo in smrt!
A kako bo vplivalo dolgotrajno vojevatije na nekatere dejanske u-deleženee vojne, se pokaže š«»le po vojni v obliki brezbrižnosti za m1 in mirno «lelo. Trpeli bo«lo zato zlasti otroci in žene, ž njimi občine in država.
Vojna je torej velika nesreča, in ne molimo brez vzroka: "Vojne, povodnji. potr«»sa. reši nas., o Gospod!"
Rusija — vojno taborišče.
Iz Petrograda poročajo, da je Rusija sedaj podobna velikanskemu vojnemu taborišču. Vlada je zasegla vse tovarne in večje de-
lavnice, da izdelujejo munieijo in drugi vojni materijal. Skoro vae železnice mo podrejene, vojaškim oblastim, tudi železniški uslužben ei stoje pod vojaškim zakonom. V s«» mehanike mo poklicali m fron te, da izdelujejo munieijo.
Iz Odese poročajo o velikih «Ira-ginjskih izgredih v zadnjih dneh. Prišl«) j«» «lo spopadov m policijo. Izgredov mo m«» udeležili tudi vojaki. ki mo mc vrnili z vojne.
Kavkaški podkralj., veliki ku«>z Nikolaj Nikolajevi«'« je odredil nasilni izgon vseh Židov iz Kavka zije. Ker ni mog«'l doseči zmage ua bojiščih, hoče s«»«laj premagati Ži«le. M«»ž je bil vedno črn reakcio-narce, in če bo nekaj časa gospo-daril v Kavkaziji, morda š«» doseže s svojimi uasilMtvi revolucijo.
POZOR ROJAKI.
Iščem svojega brata Mike Horvata. «loma iz Vavte va4i_pri dolenjskih Toplicah. Zadnjikrat mi j«* pisal iz Stors. I'tali dne 1K. januarja l!Hf» in p«»t«'in nisem več slišal «» njem. K«*r mciii sedaj v kratkem dobil nezanesljiv«» v<*st, da je bil od vlaka povožen iu usuir-čen, zat«> prosim cenjene rojake po Ameriki, «la če kdo kaj ve «> njegovi usodi, da mi blagohotno p«»r«»ea, zakar sem pripravljen vs«-str«»škc poravnati. Ako pa še živi, potem ga pa prosim, naj s«> mi javi, tla ia«* I»«h1«'iii v skrbeh za njega.
Frank Horvat (3\ Adv.	Box 34
Koslvn. Wash.
Za nekaj centov.
Neverjetno s«- nam zdi, «la kak človek včasih tvega svoje zdravje zaradi nekaj centov, poleg tega pa še življejlje svojih soseilov. Kadar s«' vam poituja kak<» poceni in p«»narcjeno zdravilo na mesto pristnega, j«' vaše z«lravje in življenje v n«'varn«»sti. Ako pa kupite Trinerjevo ameriško z«lra vilno grenko vino, boste znali in vetleli. kaj p«»trebujete iu čemu ga rabite. Zahtevajte t«»r«'j vetlut» pristno stvar. Trinerjevo ameriško zdravilu«» grenko vino j«* izvrsten in zanesljiv i/d«'lek proti za prt ju (zapeki) proti slabosti, ner voznosti. anemiji iu pri raznih drugih boleznih v. želodcu. To vino bode pospešilo tek i 11 prebavo, ('«•na ti.00. Dobiva se v lekarnah, .los. Triner, izdelovalec, 1.13:1—30
So. Ashland A ve., ('hicago. III. •
Rcvmatizem v mišičevju in kitah boste kmalu odpravili, ako drgnete obolele tlele telesa s Tri nerjevim Linimentom. Cena 25 in po pošti 3."» in f»0e.
«4
Ameriških Družinskih Koledarjev" ni več.
Vsi so razprodani. Ne pošll|a|te več naročnine za n|e.
V^Važno upražanje! '
II a mi oprali J|
MM w « 'ijM^tj«
Kcr,ztf.arr.9
sodnijske vojaške
ul(VI
p;
907 Marrar ^
^Milwaukee. Wis.,
John Teran, krojaški mojster, Ely, Minn, tem potom cenjenemu občinstvu naznanja, da se je preselil iz farme nazaj v mesto. Odprl sem krojaško delavnico v Louis Gržetovi hiši. Čitateljem Proletarea in drugim se priporočam v izdelavanje novih oblek, kakor tudi krpanja, popravljanja in likanja starih. Vse po zmerno nizki ceni. Znano vam je, da Teran obleko vseeno okreši, akoravno jo je drugi ustvaril. (2x Adv.)
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen sdravuik
Uradu je od 12 A. M. —8 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in as deljo večer neursduje. Tel. Csnsl 476.
1101 Bo. Ashland ava.
Tel. residence: Lswndsle 899€.
James F. Slepioa,
pretUodnik.
Christian R. Walieck.
I. podpreti».
Emanuel Beraoek,
II. podprrds.
Adolf J. krasa.
blagajnik.
Ravnalel|skl odbor
IfltrhMi Ziminar, natelMià Emuuil UtruMk l>r Anton Blankini Atel Davis John Kurik A. V. Ur!nc«r John C. Ktmm
Jam«« F. Supina C a. Wallack
AMERICAN STATE BANK
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO. ILL.
Glavnica in prebitek .. . $500,000.00
IRPRTfi" P°n(teljek in v četrtek do 8J zvečer, lUrniU- vse druge dneve pa do 5J popoldan.
K 10...........,...$1.50
K 20.............. 2.95
K 30............... 4.40
K 50 ............... 7.30.
K 70............... 10.15
K 100.............$ 14.50
K 300 ........... 43.50
K 500 ............. 72.50
K 700 ............. 101.50
K 1000 ... ........... 145.00
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
214S-SS Blue laland Avenue, Chlcago. lu.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

j£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:-
Vse delo garantirano. ¡
Naznanilo in priporočilo.
S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. 1. ]»r«'s«'lil iz Jolieta, III., v
CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET.
Da Meni se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen «loka/., da je A. Horwatov importiran kranjski brinjevec, sliVovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen.
Edina slovenska importna tvrdka A. Horwát izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse «iruge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje.
Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.
Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam.
Z velespoštovanjem
A. HORWAT,
1827 W. 22nd St., Chicago, DI.
Stud do jedil.
V lekarnah
TKINCR4
bitter-wine
íM
win' \
horké víno
Cena $1.00
Ka; je vzrok izgube alasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni iivci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila no-tranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zsruba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro prinomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Naradnoati po jadi zaprtju
kislo ali granlco kolcanja
riganja
plin —- ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, m.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašliu pri rokah. Morali bi najraje imeti Trinar'a Couah Sedativa katere ne vsebuje strupenih snovi kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, hronkitam, r.agrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 2ric in 50c. Po pošti 36c in 60c.	•