27. NOVEMBER / LISTOPAD 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 10 (50)

NOVEMBER
Ime je povzeto {e iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti deveti – “novem”
pomeni v latin{~ini devet. Kot smo `e omenili, ta mesec Martin iz Loke imenuje kozowperschk
– kozoprsk, l. 1557 pa Trubar `e listognoj. Slednjega imena so se ve~idel dr`ali tudi drugi
slovenski pisci, le da so v~asih uporabili kar izraz gnilec. Pomen besede je jasen. Sorodno ime
listopad, ki je bilo pri drugih Slovanih `e dolgo znano, pa sre~amo na Slovenskem {ele v 19.
stoletju. J.N. Primic ga je v Abecedi za Slovence l. 1812 med prvimi uporabil za november,
“uradno” pa je bil listognoj zamenjan z listopadom {ele v Novicah l. 1843. Prav “rovtarski” prizvok v besedi listognoj je bil namre~ poleg “spotakljivega” kozoprska kriv, da se je l. 1845 v
Novicah spro`ila slovita slovenska pratikarska pravda. Na{tejmo {e nekaj slovenskih imen za
november, ki so bila sicer samo omejeno raz{irjena, a so vendarle zanimiva. To so andrej{~ek,
gnilolist, martin{~ak, martin{~ek, listnik in vahtnik ter naposled listnik pri Poto~niku in
Pe~jaku.
Nata{a @i`ek

Letos je bila bogata gobarska jesen

VABILO
O[ DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
VAS - VITOMARCI

Vabi vse,
da obi{~ete

POPOTNICA V DECEMBER
Prvega dne v adventu mraz, trajal bo ves zimski ~as.
Ak se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov bu~i.
Kolikor bli`e je bo`i~ mlaja, toliko huj{i mraz prihaja.
O bo`i~u zeleno, o veliki no~i sne`eno.
^e otroci nedol`ni (28.XII.) so obla~ni, k letu ne bodo tvoji kruha la~ni.

Za decembrsko {tevilko ~asopisa Ob~an sprejemamo va{a besedila in
reklame do 5. decembra 2000, saj si je tudi uredni{tvo prislu`ilo nekaj
prostega ~asa pred prazniki. Decembrska {tevilka bo iz{la pred bo`i~em.
Uredni{tvo

DOBRODELNI
BO@I^NO-NOVOLETNI
KONCER T ,
ki bo v petek,
22. decembra 2000 ob 17.30 uri
v telovadnici O[ Destrnik.
Vstopnina je namenjena nakupu
posebnega transportnega
vozi~ka za invalide.

PRIJAZNO VABLJENI!

ODPRTJE
VODOVODA V
ZG.VELOVLEKU
V soboto, 14. oktobra, so slovesno predali namenu novo vodovodno omre`je, ki je za va{~ane Zg.Velovleka velikega pomena. To je
zadnji zaselek v ob~ini, ki je dobil prepotrebno pitno vodo, ki je je v
leto{njem su{nem ~asu najbolj primanjkovalo.
S pripravami za gradnjo vodovodnega omre`ja so pri~eli v lanskem
letu, ko so krajani imenovali gradbeni odbor, vodil ga je Mirko
Prese~ki. V juniju leto{njega leta je bila izdana Odlo~ba za prigla{ena
dela izvedbe vodovodnih priklju~kov v Zg.Velovleku, zaselek
Graba. Izvajalec Komunalno podjetje Ptuj je pri~el z deli koncem
avgusta. Vodovod sta skupaj z va{~ani gradili Ob~ina Destrnik in
Mestna ob~ina Ptuj. Vrednost celotne investicije je zna{ala 7 milijonov tolarjev, del sredstev so pridobili tudi iz dr`avnega prora~una.
V Zg. Velovleku se je na vodovod priklju~ilo 15 gospodinjstev, vsako
je prispevalo 180.000,00 tolarjev lastnih finan~nih sredstev.
@upan Franc Puk{i~ in svetnik Ivan Slukan sta na otvoritvi iz hidranta simboli~no izpustila nekaj dragocene kapljice (vode).
Po slovesni otvoritvi je sledila pogostitev na “ran~u” Petra [tarkla,
kjer so pomembni pridobitvi nazdravili z dobro kapljico (vina ne
vode).

SLOVESNO
ODPRTJE
ASFALTNE CESTE
V petek, 13. oktobra, so se va{~ani Jane`ovskega Vrha zbrali ob cesti
Jane`ovski Vrh – odcep [el – Irgl- Simoni~ na slovesnem odprtju
asfaltne ceste. Med gosti so bili `upan ob~ine Franc Puk{i~,
pod`upan Branko Zelenko, ob~inski svetniki, direktor ob~inske
uprave Miran ^eh in nadzorni Drago [trafela. Cesto (v dol`ini 1300
metrov) so pri~eli graditi letos spomladi. Omenjena cesta je slu`ila
kot slu`nostna pot, krajani so podpisali odstopne izjave v javno
dobro, odmeritev pa je investirala ob~ina. Cesta je sedaj kategorizirana kot javna pot. Vrednost investicije zna{a 14 milijonov tolarjev (brez prostovoljnega dela krajanov bi bila vrednost investicije
vi{ja). Krajani so s svojimi finan~nimi prispevki uredili tampon, sredstva za asfaltno prevleko je prispevala ob~ina, asfaltiranje pa je
izvedlo podjetje Asfalti d.o.o..
Otvoritveno vrvico sta prerezala `upan Franc Puk{i~ in predsednik
gradbenega odbora Ciril Koser. Novo asfaltno prevleko je
blagoslovil destrni{ki `upnik Mihael Valdhuber. Krajani in gostje so
se po kon~ani slovesnosti zbrali na dru`abnem sre~anju.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

Tekst in foto: Nata{a @i`ek

... in voda je stekla

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik
brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Vrvico sta prerezala `upan Franc Puk{i~ in predsednik GO
Ciril Koser

SPREJELI PLAN
ZIMSKE SLU@BE
2000-2001
V ponedeljek, 6. novembra, so se ~lani odbora za infrastrukturo,
plan in finance sestali na 13. redni seji. Obravnavali so vlogo VO
Vintarovci za sofinanciranje dograditve javne razsvetljave (relacija
pokopali{~e – kri`i{~e za Trnovski Vrh) in sklenili podati predlog
ob~inskemu svetu, da vlogo generalno obravnava ob sprejemu
prora~una za leto 2001. Osnutek Odloka o plakatiranju in
ogla{evanju v ob~ini Destrnik so sprejeli v predlagani obliki in ga
posredujejo v nadaljnjo obravnavo ob~inskemu svetu. Izvedli so tudi
prvo branje Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi
na javnih cestah.
Obravnavali in sprejeli pa so tudi Plan zimske slu`be na lokalnih
cestah v letu 2000-2001, na katerega ~lani niso imeli bistvenih
pripomb. Zimsko plu`enje lokalnih cest bo izvajalo Cestno podjetje
Ptuj.
Nata{a @i`ek

Ob~an

27. november 2000

KAKO PREMAGATI STOPNICE?
LE Z VA[O POMO^JO!
^etrtega septembra je {ola
Destrnik ponovno sprejela
u~ence. Veliko je bilo takih, ki
so se v {olo vrnili, in nekaj takih,
ki jim je bila na{a {ola popolna
novost.
Ena izmed u~enk, ki ji je {ola
popolnoma nova, je Tamara
Mahori~. Na na{o {olo je pri{la
iz ZAVODA ZA USPOSABLJANJE
INVALIDNE
MLADINE
Kamnik, kjer je obiskovala in
uspe{no kon~ala 1. razred.
Tamara je sedaj z nami `e dobra
2 meseca. Spoznala je so{olce in
so{olke, u~itelje in u~iteljice,
navezala je prva prijateljstva.
Zakaj pravzaprav `elimo pisati
le o Tamari kot novinki v na{i
{oli, ko pa jih je na {oli kar nekaj
deset? Zato, ker je Tamara prav
posebna deklica, prav posebna
u~enka. Zanjo in njej podobne v
pedago{kih zakonih uporabljajo
termin – u~enka s posebnimi
potrebami. Vezana je namre~ na
invalidski vozi~ek.
^e bi morali Tamaro na kratko
opisati, bi dejali, da je dolgolasa
deklica s prikupnim obrazom,
na katerem se vse premalokrat
slika nasmeh. V `ivljenje zre s
svojimi radovednimi o~mi, v
njih pa je v~asih prepoznati tudi
jezo in nemo~. Tamari je narava
odvzela mo`nost hoje in jo s
tem prikraj{ala za samostojno
gibanje. Ne more razposajeno
ste~i v 1. nadstropje in pozdraviti prijateljice, ne more
samostojno v jedilnico ali telovadnico, ~e ji pri tem ne pomaga njena negovalka. Tamara

pravzaprav nikamor ne more
sama, ker njen vozi~ek pa~ ne
zmore vo`nje po stopnicah.
Vse osnovne {ole morajo po
Zakonu o O[ na {iroko odpreti
svoja vrata tudi u~encem s
posebnimi potrebami, torej
u~encem z motnjo sluha, vida in
govora ali z motnjo v telesnem
ali du{evnem razvoju.
Osnovna
{ola
DestrnikTrnovska vas - Vitomarci se
lahko pona{a z dejstvom, da je
tak{ne u~ence sprejemala `e
veliko pred sprejetjem novega
zakona. Na tem mestu bi se torej
veljajo zahvaliti vsem zaposlenim na {oli, ki imajo voljo,
posluh in strokovno znanje za
delo s temi u~enci in seveda
tudi u~encem in star{em, ki v
svojo
sredino
sprejemajo
druga~ne in tako potrjujejo
geslo VSI DRUGA^NI – VSI
ENAKOPRAVNI.
Ker `elimo, da bi se Tamara na
na{i {oli po~utila kar najbolj
enako med enakimi, bi ji `eleli
odpraviti {e zadnjo prepreko na
{oli – STOPNICE. Zato pa
potrebujemo poseben transportni vozi~ek za prevoz invalida po stopnicah (goseni~ar).
Po predra~unih, ki smo jih prejeli, je cena tak{nega vozi~ka
cca 1.100.000,00 SIT. Zavedamo

`iro ra~un:
52400-603-30026
sklic:
737-2000

FOTO O[ DESTRNIK, JEAN BOHOR^

27. november 2000

obiskani in v telovadnici skoraj
ni bilo koti~ka, ki bi ostal
prazen. Upamo, da bo tako tudi
letos, ko bomo za koncert prodajali vstopnice po 500,00 SIT,
vstopnina pa bo namenjena
izklju~no za nakup vozi~ka.
Mira ANDERLI^

OJ, TA NESRE^NI
VETER!
V dnevih od 23. do 26. oktobra 2000 smo v JVIZ O[ DestrnikTrnovska vas - Vitomarci organizirali dneve dru`beno-koristnega
dela. Namen teh dni je predvsem osve{~anje in vzgojno delovanje
na u~ence in u~enke.
U~enci in u~enke so na razrednih urah ugotavljali, da je v okolici
{ole veliko smeti, ki kazijo sliko lepotice ob topolih. Da ne bi ostalo
samo pri besedah, smo pre{li k dejanjem. Vzeli smo vre~e in jih v
treh dneh dodobra napolnili s smetmi, ki jih je najbr` na plano prinesel “ta nesre~ni veter”. Je `e res, da nekaj vre~k od ~ipsa, sladoleda in bonbonov odvr`ejo nekateri neosve{~eni u~enci na poti iz
trgovine do {ole. Da je vse skupaj videti {e bolj onesna`eno, je verjetno krivo tudi to, da na tej poti ni name{~en noben ko{, v katerega bi u~enci lahko odlagali smeti.
Vse smeti, ki smo jih nabrali pa le niso samo na{e, saj je bilo med
njimi videti ogromne koli~ine praznih cigaretnih {katel, “~ikov”,
olupkov klobas in drugih najrazli~nej{ih smeti. Svojo okolico `elimo
~isto in urejeno. Tudi v naslednjih letih bomo pobirali smeti. Prav
pa je, da za ~isto okolje skrbimo vsi, ne samo u~enci.
Mira ANDERLI^

Sredstva za nakup vozi~ka
lahko naka`ete `e prej na

TAMARA NA VOZI^KU, LEVO NEGOVALKA NADA JEZA, DESNO
U^ITELJICA ALENKA FERK

Ob~an

se, da je to veliko denarja.
Ampak z malo trme in veliko
dela upamo, da nam bo s
pomo~jo dobrodelnosti uspelo
zbrati potreben denar.
Prva tak{na akcija, ki jo na~rtujemo, je bo`i~no - novoletni
koncert, letos `e peti. Do sedaj
so bili na{i koncerti zelo dobro

ZAHVALA
Leto se hitro bli`a koncu. Po dru{tvih `e preverjamo uspe{nost
dela skozi leto. Z veseljem ugotavljamo, da smo bili v turisti~nem
dru{tvu zelo uspe{ni. A uspe{nost ne bi bila tak{na, ~e nam
posamezniki s svojim brezpla~nim delom ne bi pomagali urediti
na{ega doma.
Zahvala velja posameznikom in podjetjem, ki so z brezpla~nim
delom pomagali turisti~nemu dru{tvu:
Ob~ini Destrnik – vodstvu za pomo~ pri izvedbi del,
Sre~ku Arnu{u iz Gomilc – za pleskarska in {tukaterska dela v
vseh prostorih dru{tva in ob~inskega predprostora,
Umetnemu kova{tvu d.o.o. iz Vintarovc, ge. direktorici Majdi Graj
– za izdelano za{~itno ograjo in za{~itne ograde za cvetli~na korita na oknih,
Slikopleskarstvu Lozin{ek iz Drstelje – za za{~ito vhodnih vrat,
Francu Murku st. iz Svetincev – za mizarsko obnovitvena dela na
vhodnih vratih,
mizarjema Branku Horvatu in Francu Irglu iz Svetincev,
Albinu Brumnu iz Svetincev – za kovinska stojala za posodo,
Parketarstvu Mirana P{ajda iz Doli~a – za bru{enje miz in klopi,
Vrtnarstvu Marini~ iz Placarja – za podarjene ro`e
in Elektroinstalaterstvu Otmarja Arnu{a – za elektro storitve.
VSEM ISKRENA HVALA !
Ivan Zorec

3

PODELILI TRI KNJI@NE IN PRAKTI^NE
NAGRADE
V petek, 10. novembra, je
Gasilska zveza Destrnik gostila
tri u~ence, ki so se najbolje
odrezali pri pisanju spisov na
temo Oktober – mesec po`arne
varnosti.
Izbiro najbolj{ih spisov je
Gasilska zveza Destrnik prepustila strokovnim delavcem
{ole. Podelili so tri nagrade, dve
na vi{ji in eno na ni`ji stopnji.
Knji`ne nagrade, ki jih je prispevala ob~ina, je podelil `upan
Franc Puk{i~, prakti~ne nagrade
pa sta podelila predsednik GZ
Janez Irgl in poveljnik GZ
Marjan Irgl. Nagrade so prejele:
Jasmina in Natalija Hauptman,
u~enki 5. razreda in [pela
Ta{ner, u~enka 1. razreda.
Poveljnik GZ Marjan Irgl je {e
predstavil program dela v oktobru – mesecu po`arne varnosti,

ki so si ga v GZ zadali septembra in so ga predstavili tudi na
svetu Podravske regije:
1.organizacija
20.sre~anja
dru{tev Mladi gasilec, ki je
potekalo na Destrniku,
2.ob~inska prevera znanja – tekmovanje je potekalo v Desencih
(organizator je bilo PGD
Desenci),
3.pregled hidrantov, ki sta ga
izvedli obe dru{tvi, vsako na
svojem podro~ju,
4.pregled gasilske tehnike na
O[ Destrnik – poudarek je bil
na izobra`evanju u~encev v preventivnem smislu – kot zanimivost naj povem,da sta bila v
leto{njem letu na obmo~ju
ob~ine 2 po`ara, vendar
~love{ki faktor v nobenem
primeru ni bil vzrok za po`ar,
5.pisanje spisov na temo

prepre~evanja po`arov.
@elja predsednika GZ ostaja, da
bi ta program postal celoleten in
ne samo program enega meseca.
Zahvaljuje
se
vsem
u~encem, ki so pisali spis,
u~iteljem, ravnatelju in star{em
ter upa, da bodo prihodnje leto
spet podelili zanimive nagrade.

Ob tej prilo`nosti je GZ Destrnik
podelila tudi tri priznanja za
sodelovanje pri izvedbi 20.
sre~anja dru{tev Mladi gasilec
na Destrniku: `upanu Francu
Puk{i~u, ravnatelju Dragu
Skurjenemu in O[ Destrnik.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

PO@AR V GOZDU
Nekega lepega popoldneva so `ivali v gozdu kuhale kosilo. Mravlja
je pozabila, da kuha. Nenadoma je za~elo goreti. Mravlja se je prestra{ila in zbe`ala iz hi{e. To vse je sli{al zaj~ek. Stekel je po gasilce.
Pripeljali so se in pogasili ogenj. Potem se je pripeljal {e re{ilni avto.
Iz njega je stopila zdravnica veverica. Mravlji je obvezala ope~eno
nogo. Vsi v gozdu so si oddahnili.
[pela Ta{ner 1.r

NEPAZLJIVI
KOMBAJNIST
Poletje je zame najlep{i letni ~as. Po~itnice so. Zato lahko u`iva{ na
soncu in pije{ mrzlo limonado. Poletje pa je tudi su{no obdobje, ki
prina{a gasilcem veliko dela. Suhi travniki in posu{eni gozdovi so
najve~krat prizori{~a po`arov. Kmetje ravno ta letni ~as `anjejo
p{enico. Najamejo si kombajn, ta se dvakrat zapelje po polju, pa je
stvar urejena.
Nesre~a se je lani, poznega poletja, zgodila tudi Kotarjevim. Imeli so
obilo dela z `etvijo p{enice. Ni~emrn mo`ak, ki so ga poklicali za
`etev, se je s svojim velikim kombajnom ponosno pripeljal v vas. Ko
je pri{el na Kotarjevo kmetijo, je kar pri~el z `etvijo. Usedel se je v
kombajn in se odpeljal na polje. To je bilo veliko kak hektar. Trdo je
moral prijeti za delo. Bil je `e skoraj pri koncu, ko si je za`elel cigareto. Bil je namre~ strasten kadilec. Pri`gal si je cigareto. Kmalu je
bilo polje po`eto. Cigaretni ogorek je vrgel na tla, sam pa se je
odpeljal domov. Sploh pomislil ni, da je su{na doba, da lahko
ogorek zaneti po`ar. In res, tako se je tudi zgodilo. Gore~i plameni
so segali visoko v zrak, kmalu so zajeli vso njivo. Ko so Kotarjevi to
opazili, so takoj poklicali gasilce, {tevilko 112. Ti so z rde~imi avtomobili in s tule~imi sirenami pridrveli v vas. Te`ko so pogasili po`ar.
Kotarjevi so imeli veliko {kode. Po`ar pa je zanetil en sam cigaretni
ogorek. Zato pazljivo ravnajmo z ognjem, posebno pa v su{nem
obdobju.

DE@EVEN DAN
Bil je de`even dan. Nam otrokom pa niso kaj prida v{e~ ti de`evni
dnevi. Po~eti tako ali tako nimamo kaj. Samo za lenarjenje nam je ter
gledanje televizije.
Tedaj pa se je Marko spomnil igre. Igrali naj bi se z v`igalicami.
Izdelovali bi razne predmete, rastline, `ivali, ljudi. Pri~eli smo se
igrati. Zgodilo pa se je, da Nika ni hotela posoditi Ani v`igalic. Ana
je tedaj jezna vzela predmet in pri`gala v`igalico. Po nerodi ji je
gore~a v`igalica padla na tla. Hitro smo poklicali star{e, saj se je
ogenj zelo hitro {iril. Pri{li so star{i, poklicali gasilce ter nas spodili
iz hi{e. Vse pa ni bilo po na~rtu. V hi{i je bila moja najljub{a igra~a,
medvedek Medo. Stekla sem v hi{o in prijela medvedka, takrat se je
name zvrnil visok predmet.
Dalje se ve~ ne spomnim. Vem pa, da bom vedno hvale`na gasilcem, ker so mi re{ili `ivljenje. Na koncu pa {e: NE IGRAJ SE Z
V@IGALICAMI IN Z OGNJEM !!!
Natalija Hauptman, 5.a

Jasmina Hauptman, 5.b

4

Ob~an

27. november 2000

OBISK POLICIJE NA O[ DESTRNIK
V petek, 10. 11. 2000, so nas
obiskali policaji s policijske
enote Ptuj in Maribor. Na zelo
nazoren na~in so prikazali
aktivnosti in opremo, ki jo
uporabljajo pri svojem delu.
U~enci JVIZ O[ DestrnikTrnovska vas-Vitomarci so bili
nad prikazanim presene~eni in
zelo navdu{eni, saj so videli
veliko novega in zanimivega.
Tudi sami so lahko sodelovali
pri dolo~enih aktivnostih:

npr. test alkoholiziranosti,
nadeli so si lahko za{~itno opremo in si podrobno in od blizu
ogledali avtomobil, ki opravlja
radarsko kontrolo, prav tako so
lahko sodelovali pri izvedbi
demonstracije dela specialne
enote in videli, kako odvzemajo prstne odtise.
Veliko u~encev se je ustavilo ob
konjenici in vodnikih psov, kjer
so izvedeli, kako trenirajo
slu`bene pse in konje.

U~enci so dobili veliko informativnih zlo`enk na razli~ne teme
(nasilje v dru`ini, osve{~anje o
drogah, o cestno prometnih
predpisih …), ki so jih lahko
pokazali star{em in se o tem
pogovorili z njimi.
Tak{ni prikazi dejavnosti policije so zelo dobrodo{li, saj prispevajo k ve~ji preventivi, hkrati pa
nazorno predstavljajo delo poli-

cije, kar pripomore k bolj{i poklicni orientaciji na{ih u~encev.
Za sodelovanje in vse prikazane
aktivnosti se policajem iz obeh
enot najlep{e zahvaljujemo in si
`elimo podobnih, prijetnih
sre~anj tudi v prihodnje, saj s
tem osve{~amo na{ mladi rod.
JVIZ O[ Destrnik - Trnovska vas Vitomarci
Foto: OŠ Destrnik

ANALIZA PLAVALNIH TE^AJEV
Tudi v leto{njem {olskem letu smo v JVIZ Destrnik-Trnoska vasVitomarci organizirali plavalne te~aje za u~ence od 1. - 3. razreda in
za malo{olce. Te~aji so potekali od 24. 9. – 29. 9. in od 2. 10. – 6. 10.
2000. Letos je te~aj prvi~ potekal 13 ur, u~enci pa so bili razvr{~eni v
manj{e skupine tako, da je bila zagotovljena ve~ja gostota vadbe.
Prav zaradi pove~anega obsega vadbe (3 ure in gostote vadbe) so
rezultati zaklju~nega preverjanja bolj{i, kot so bili v preteklem letu.
Plavalnega te~aja se je udele`ilo skupaj 216 u~encev in sicer 42
malo{olk in malo{olcev, 61 u~enk in u~encev prvih razredov , 69
u~enk in u~encev drugih razredov in 44 u~enk in u~encev tretjih
razredov. Za kvalitetno razumevanje analize je treba poznati tudi kriterije preverjanja.
Kriteriji so za vso Slovenijo enotni in jih je izdelalo ministrstvo za
{olstvo in {port:
- u~enec dobi oceno 5 in s tem osvoji bronastega delfina ter obenem
dobi naziv plavalec, kadar pri~ne plavanje s skokom v vodo na noge
ali na glavo in preplava 50 m brez ustavljanja in pomo~i kogar koli
in ~esar koli;
- oceno 4 dobi u~enec, ki pri~ne plavanje s skokom na noge in preplava 35 m;
- oceno 3 dobi u~enec, ki preplava 25 m;
- oceno 2 dobi u~enec, ki preplava do 15m;
- oceno 1 dobi u~enec, ki zna drseti na vodni povr{ini z rokami
naprej, z glavo v vodi in aktivnost izvaja vsaj 5 sekund.
V celotni analizi nas najbolj zanimajo u~enke in u~enci tretjih razredov (~eprav so tudi rezultati napredka ostalih razredov zelo vzpodbudni), ki nekako zaklju~ujejo ciklus plavalnih te~ajev skozi 4 –
letno obdobje. Za primerjavo slu`ijo rezultati drugih razredov v
{olskem letu 1999/2000 in rezultati tretjih razredov v {olskem letu
2000/2001.

Ob~an

27. november 2000

Rezultati drugih razredov v {ol. l. 1999 /2000
ocena
0
1
2
3
4
5
Skupaj
[t. u~encev 7
8
10
1
6
6
38
V lanskem {olskem letu je te~aj obiskovalo 38 u~encev. Naziv
plavalec in s tem bronastega delfina je osvojilo {est u~encev.
Isti u~enci so kot tretje{olci obiskovali tudi te~aj v tem {olskem letu
in dosegli naslednje rezultate:
Rezultati tretjih razredov v {ol. l. 2000/2001
Ocena
0
1
2
3
4
5
skupaj
[t. u~encev
1
7
9
7
1
19
44
ker je bilo v tej populaciji `e lani 6 plavalcev, smo v tem {olskem letu
pridobili {e 13 novih plavalcev.
Odstotkovna primerjava:
ocene
Neplavalec (0,1,2,3 ) Polplavalec (4) plavalec (5)
[olsko leto 1999 / 00 68,4%
15,8%
15,8%
[olsko leto 2000 / 01 54,5%
2,3%
43,2%
^e odmislimo 6 plavalcev iz lanskega {olskega leta, se je v leto{njem
{olskem letu pove~alo {tevilo plavalcev za 34, 2%, kar je zelo velik
odstotek.
Razveseljivo je, da je v generaciji, rojeni leta 1991 /92, `e skoraj 50 %
otrok plavalcev in da je le 2,3% tak{nih, ki so le prilagojeni na vodo
(ocena 0).
Vsi u~enci, ki {e niso osvojili naziva plavalec in s tem bronastega
delfina, bodo imeli {e veliko mo`nosti. Prva se jim ponuja `e ob
koncu {olskega leta, ko bodo u~enci od{li v poletno {olo v naravi,
kjer je glavni poudarek na plavalnem opismenjevanju otrok po
nacionalnem programu Ministrstva za {olstvo in {port - vsaka
Slovenka in Slovenec naj zna plavati.
Pripravil {portni pedagog na JVIZ:
Branko Lah

5

USTVARJALNA STRAN ZA
NAJMLAJŠE

JESENSKI MOZAIK
Kmetje so `e pospravili poljske
pridelke. ^e se sprehodimo po
pospravljenih poljih, bomo na
tleh na{li {e nekaj zrnja in
semen. Poskusite izdelati zanimive mozaike !
POTREBUJEMO:
-semena (bu~na,
son~ni~na…)
-trdo podlago
-svin~nik in lepilo

2.Povr{ino prema`emo z lepilom.

koruzna,

1.Na trdo podlago s svin~nikom
nari{emo motiv, ki ga `elimo
imeti na mozaiku.

3.Premazano povr{ino, prekrijemo s semeni.

PRIZANJE
DRU@INI LOVREC
IZ JIR[OVC
V uredni{tvu Kme~kega glasa so letos zaklju~ili `e trinajsto akcijo
@ivimo s pode`eljem. Komisija v sestavi Nu{a Boh Pe~nik,
univ.dipl.in`.arh., dr. @iva Deu, univ, dipl.in`.arh., Tea Kuzman,
univ.dipl.in`.agr. in Meta @igon, univ.dipl.in`.agr. je pri ogledu
kmetij presodila, da si priznanje za arhitekturno oblikovanje zaslu`i
tudi dru`ina Lovrec iz Jir{ovc. Podelitev je potekala v gostilni Krona
v starem mestnem jedru [kofje Loke. Priznanje je za dru`ino Lovrec
izjemnega pomena, saj sta z na{ega podro~ja prejeli to priznanje
samo dve kmetiji – druga je v Podgorcih.
In obrazlo`itev komisije za podelitev priznanja za arhitekturno
oblikovanje:
“Vsi objekti na kmetiji so oblikovani preprosto, brez dodatnega
kra{enja. Po tr{kih zgledih oblikovani fasadni ~leni v ometu niso
dosegli tega odmaknjenega predela. Pri vzdr`evanju starih objektov
doma~i uporabljajo le najpreprostej{i apneni bele`. Nekaj tega znanja je uspelo doma~im prenesti tudi na novo zgrajeni objekt, predvsem izstopata dobra umestitev v prostor in prostorninska zasnova,
ki je enaka obstoje~im objektom.
Pri zasnovi fasadnih povr{in so upo{tevali simetrijo ~elne fasade,
poudarjenost glavnega vhoda, strukturno in barvno delitev fasadne
povr{ine na temnej{e podno`je, belo ostenje in leseni zatrep ter
uporabo drugih za to obmo~je zna~ilnih ~lenov.”
Obrazlo`itev: Priloga revije Kme~ki glas
Nata{a @i`ek

Simona Koletnik
Iz revije: Zmaj~ek

OBVESTILO
Turisti~no dru{tvo daje svoje prostore v najem za razli~na
praznovanja, obletnice, sedmine…
Prostori so ogrevani, na voljo so kompleti jedilnega pribora, kru{na pe~, trije {tedilniki, kombinirani hladilnik – zmrzovalna skrinja. Vse ostale informacije dobite na telefonsko {tevilko 753-0561 (Ivan) ali
041 603-963 (Franc)
Mo`nost ogleda prostorov.
Se priporo~amo !

OPOZORILO !
25.09.2000 sem {la na pokopali{~e in sredi ceste v Zasadih
je le`ala svinjska ko`a, obkro`ena z muhami, iz vre~e pa je
gledala {e glava. Prosim Vas, ~e ste `e meso pojedli, pa
vsaj ko`o pokopljite, da se ne bo raz{irila svinjska kuga…
Kot da to ni bilo dovolj, je nekdo {e ukradel korito z
ro`ami z na{ega smerokaza. Vedite, da ro`ica najlep{e tam
cveti, kjer prostor in zemljo dobi. Prosim po{tenega tati~a,
da vrne vsaj korito. Mislim, da smo v Zasadih tudi ljudje,
~eprav bolj ubogi kakor po drugih vaseh, a ne morem
~istiti vsega. Dovolj je, da ~istim postajo - zemljo smo
“{enkali”, v zahvalo pa {e ~istimo.
Opozarjam tudi osebo, ki je v na{ gozd prinesla eno vre~o
smeti, naj drugi~ vsaj svoj naslov pusti doma in ne v vre~i.
Gera Poli~

UPRAVNI ODBOR TD DESTRNIK
6

Ob~an

27. november 2000

TURISTI^NA AGENCIJA METKA
VAM PRIPORO^A
Kako ~as be`i. [e dober mesec
nas lo~i od trenutka, ko si bomo
zopet stisnili roke in za`eleli
METKA KAJZER, s.p.
sre~en vstop v novo tiso~letje.
Slovenski trg 9
Zagotovo bo tudi leto{nji vstop
2250 Ptuj
v novo leto tako slovesen in
tel: 02/779-20-21
pester kot je bil lanski, zato se
fax: 02/771-63-71
priklju~ite {tevilnim na{im gostom, ki bodo tokrat zares do`iveli MILENIUM – vstop v leto 2001.
Posebno do`ivetje bo predbo`i~no vzdu{je na Dunaju in v
Salzburgu, kamor se lahko odpravite vsako soboto v decembru, tik
pred bo`i~em pa si privo{~ite {e bo`i~ni koncert.
Za bo`i~no-novoletne po~itnice pa vam ponujamo zanimive kraj{e
in dalj{e aran`maje ter potovanja po va{ih `eljah – na morju
Slovenije in Hrva{ke, v planinah, ob jezerih, zdravili{~ih…

* SILVESTROVANJE V DUBROVNIKU
Ena od mnogih mo`nosti je silvestrovanje v Dubrovniku, kjer bo
zabava na najbolj znani ulici – Stradunu, z znanimi glasbeniki
hrva{ke popularne glasbe.
Gostje lahko v Dubrovniku koristijo razli~ne mo`nosti namestitve :
Dat. odhoda

VKLJU^ENO

28.12.-01.01.
BUS – BUS

3 X POLP,
ogled mesta
`ur v diskoteki

Hoteli:
SUMATRIN
ADRIATIC
DOBERDANOV
SON^EK

Hoteli:
ARGENTINA
KOMPAS, LERO
SPLENDID,
NEPTUN
KOMODOR

Letali{ke
in TT takse

28.600,00

28.600,00

800,00

29.12.-01.01.
3 X POLP, letalo,
LETALO – LETALO transfer letali{~e – 55.400,00
hotel – letali{~e,

62.900,00

6.000,00

ogled mesta
LASTNI PREVOZ POLP - cena na dan 5.800,00
Najmanj 4 x POLP

7.500,00

250,00

Obvezna dopla~ila za silvestrsko ve~erjo v hotelih: ARGENTINA 20.000.00 SIT, KOMPAS -18.000.00 SIT, SPLENDID, KOMODOR,
VIS – 13.000,00 SIT.
V hotelu LERO silvestrska ve~erja ni obvezna. Z dopla~ilom 13.000.SIT pa je organiziran bogat program v posebni dvorani hotela ADRIATIC, na katerega meji ve~ina hotelov v uvali Lapad.

* SILVESTROVANJE V UMAGU
[t.dni
Sol Elite KORALJ Hotel ADRIATIC Hotel SIPAR Hotel ISTRA Hotel UMAG
3 dni
28.600,00
17.200,00
17.200,00
15.900,00
15.500,00
5 dni
47.700,00
28.600,00
28.600,00
26.600,00
25.900,00
7 dni
66.800,00
40.100,00
40.100,00
37.200,00
36.300,00
Silvestrska 17.000,00
13.300,00
13.300,00
13.300,00
13.300,00
ve~erja

Najdalj{o no~ v letu pa lahko pre`ivite tudi na ulicah velikih prestolnic Evrope, kjer bodo pripravili posebna silvestrovanja na prostem
ali pa v diskotekah. Lahko se odlo~ite med razli~nimi programi:
* RIM
(28.12. - 01.01.2001 ) - CENA 49.500,00 SIT
* PARIZ
(28.12. - 02.01.2001 ) - CENA 59.000,00 SIT
* RIMINI (30.12. - 01.01.2001 ) - CENA 29.900,00 SIT
* MAD@ARSKA – Blatno jezero ( 29.12. – 01.01.2001 ) – CENA
29.900,00 SIT
Za vse nadaljnje informacije in rezervacije smo vam na voljo na
sede`u agencije ali po telefonu na {tevilki 02/779-2001.
Metka Kajzer

SRE^ANJE MINISTRANTOV
Kar nekaj ~asa je trajalo, da so se
uresni~ile `elje po sre~anju vseh
ministrantk in ministrantov, ki
smo svojo pot slu`enja pri~eli
pri sedanjem `upniku Mihaelu
Valthuberju v cerkvi sv. Urbana.
Tako smo se 22.10.2000 zbrali
pri ma{i v na{i cerkvi, potem pa
smo sre~anje nadaljevali v
gosti{~u Pri Mici v Jane`ovcih na
skupnem kosilu. Sre~anja smo
se udele`ile generacije, ko je
bilo {e ve~ kot pol razreda ministrantov, tu so bile tudi prve
ministrantke. Prve zato, ker je
nekdaj bila navada, da so ministrirali samo fantje. Na{ `upnik
je naredil izjemo in tako dekleta
ministrirajo {e danes. Med nami
je bil tudi nekdanji ministrant, ki
je svojo pot slu`enja nadaljeval,
in postal duhovnik. Sre~ali smo
se vsi, ki nas na ~as, ko smo bili
ministranti, ve`ejo lepi spomini
na del otro{tva, ki smo ga
pre`iveli tudi v cerkvi. Sre~anje
je potekalo v prijetnem vzdu{ju
obujanja spominov, kako je
bilo, ko nismo vsega vedeli in
kak{ne nezgode so se nam

Ob~an

27. november 2000

dogajale, ko v otro{ki razposajenosti
nismo
vedno
poslu{ali, kaj nas je u~il g.
`upnik. In ko nismo vedeli kako
kaj narediti, da bi bilo prav, nam
je in {e vedno prisko~i na
pomo~ na{ “ve~ni” ministrant
me`nar Tonek, ki nas je
velikokrat izvlekel iz nerodne
zagate. Tudi on nam je pomagal
obujati prijetne in neprijetne
spomine na dogodke, ki smo jih
“zagre{ili” med ma{o in smo se
jim sedaj od srca nasmejali.
Ampak verjemite, takrat nam ni
bilo prav ni~ sme{no, saj so nas
v cerkvi vendar vsi videli in nam
je bilo nerodno.
Res je bilo v~asih te`ko, ko si
moral zgodaj vstati in se napotiti k ma{i, vendar ne more ni~
odtehtati spominov na vse lepo,
kar se nam je zgodilo, in na
~loveka, ki nas je pritegnil k
oltarju, na{ega `upnika. Vsak od
nas bi lahko povedal svoj
spomin; svojo zgodbo, tudi tisti,
ki so se `e preselili v ve~nost.
Tudi teh smo se spomnili, saj
smo vsi udele`enci sre~anja po

ma{i od{li na pokopali{~e, na
grobove pri`gali sve~ke in
polo`ili {opke, ki jih je v ta
namen podarilo vrtnarstvo
Marini~.
Danes, ko vidimo, kako malo
ministrantov imamo pri nas,
nam je te`ko, saj {e niso tako
dale~ ~asi, ko nas je okrog oltarja stalo petnajst ali ve~. Biti ministrant je ~astno in odgovorno
delo, zato vas, fantje in dekleta,
vabim, pridru`ite se ministran-

tom. Verjemite, ~ez leta, ko
boste starej{i, boste na to ponosni.
Naj bo ta sestavek zahvala g.
`upniku, ki je dal pobudo za
sre~anje, in vsem nekdanjim
ministrantkam in ministrantom
za lepo pre`iveto nedeljo, ki je
bila prepredena s spomini na
del na{ega otro{tva.
Nekdanji ministrantki Lidija in Majda

Ministrantke in ministranti z `upnikom pred cerkvijo sv. Urbana
Foto: Betka Fras

7

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

BREZ @MAHILA SO KOLINE KAKOR
BLATO1
Koline nimajo ni~ opraviti s
kak{nim posebnim datumskim
dnem na letnem koledarju2, so
pa bile eden najve~jih praznikov
slovenskega kmeta. Zakaj?
Svinja ni le doma~a `ival s
posebnim mestom v gospodarstvu, ampak prastari ~love{ki
mitolo{ki in kulturni simbol. @e
v starih civilizacijah je svinja
namre~ simbolizirala na eni
strani plodnost in razcvet, na
drugi pa {e po`re{nost, po`elenje, jezo in ne~istost3. Medtem ko
so druge `ivali dele`ne imen in
ljubkovalnih imen, so svinje za
to prikraj{ane. Ljudje morajo
svinje lo~iti od drugih `ivali, ker
so edine `ivali, ki jih v
najbolj{em `ivljenjskem obdobju neusmiljeno in redno ubijajo.
Med svinjo, ki jé tudi ostanke
~love{ke hrane, in tistim, ki jo
hranijo, nastane posebna vez,
zato je nazadnje ni ravno
najla`je zaklati. Zakol je zavit v
skrivnost: dokler pra{i~ ni
mrtev, vlada na dvori{~u popolna ti{ina; pra{i~eva smrt pomeni
prehod od ne~love{kega k
~love{kemu, od odbijajo~ega k
za`elenemu4.
Praznik kolin naznanja `e od

8

davnih ~asov prve zimske
dneve. Proti zimi so bile `ivali
spitane in treba se je bilo
pripraviti na te`ke ~ase. V~asih
so klali tudi perutnino in govedo, od nekdanjih kolin pa je pri
nas ostalo v glavnem le {e klanje pra{i~ev. Koline so bile vesel
praznik, doma~i praznik. V~asih
so si le takrat lahko privo{~ili
ve~je koli~ine mesa. Koline so
jedli potem ve~ tednov, ~eprav
se je dogajalo tudi, da so
doma~i, sosedje in sorodniki
pojedli kar celega pra{i~a
naenkrat in zau`ili toliko hrane
in pija~e - od potic in vina, da so
zajedli v eni no~i ve~, kakor je
bil vreden ves pra{i~5.
Koline zahtevajo dosti priprav.
Otrokom `e od nekdaj ni bilo
treba v {olo, saj so imeli tudi oni
svoja opravila. Posebno skrb
zahtevajo no`i. No` zabodjak
mora biti zelo nabru{en. Svinje
ni lahko odgnati pod no`;
v~asih se izmuzne. V Slovenskih
goricah je zato gospodinja, ko je
odprla vratca svinjaka, sunila
“krmljenko”6 v o~i, kar naj bi ji
vzelo vid. Kri zaklane svinje so
prestregli v krnico7, kamor so za
sre~en potek nasuli nekaj

[tefanove soli8. [tevilne vra`e
govorijo o tem, da je bil zakol
`rtev, obredno dejanje. Svinjo so
potrosili z `egnano soljo, preden so jo zaklali.
Klobase so za~eli delati proti
ve~eru; v~asih so ~reva prali v
potoku. Za krvavimi kolinami so
pri{le na vrsto (v Slovenskih
goricah) “bele koline”, njihov
nadev je iz prosene ali katere
druge vrste ka{e, ki ji niso
prime{ali krvi.
Anton Veliki je zavetnik svinj.
Zgodba govori o Antonovi svinji: Antoniti9 so za pla~ilo, ker so
negovali bolnike, smeli svobodno pasti svoje svinje, kot razpoznavni znak pa so te svinje nosile
zvon~ek; pogosto so 17. januarja zaklali `ival, meso blagoslovili
in ga razdelili reve`em. Tudi
Antonova ku`na bolezen, ki je
napadala zlasti svinje obstaja;
Anton jo je lahko povzro~il za
kazen ali pa jo je ozdravil.
Da je bilo res tako, nam v svoji
knjigi Kmetje v~eraj in danes,
tolikokrat citiranem in izposojenem gradivu, iz katerega
veliko ~rpam za svoje etnolo{ke
snovi, in je pomembno delo za
prou~evanje
preteklega
kme~kega `ivljenja in vsakdana
v Slovenskih goricah, potrdi tudi
Ignacij Koprivec.
“Prebirajte,mati, prebirajte, za
sveto bo`jo voljo! Do ve~era
mora biti p{eno prebrano, da ga
{e danes skuham, jutri za to ne
bo ~asa. Pa tudi koline so bolj{e,
~e se ka{a nekoliko ohladi in
sprime. Toma`, ti pa pripravi
{pile! Osmodi jim konice, da se
ne bodo trle pri vezanju kolin.
Poglej, ~e so ro`i~i za nadevanje klobas v skrinji, pripravi trske
za `lemanje10 ~rev, nare`i
go`ice11 in poglej, ~e je {kaml12 v
redu! Potem pa {e to: da mi gre{
zve~er spat! Ne kri~i po vasi do
polno~i; zjutraj bo treba zgodaj
vstati. Boter in stric prideta
takoj po jutrnici,” je naro~ala v
skrbi pogreznjena gospodinja
na pragu sobe. Zatre{~ila je
vrata ter odvihrala v kuhinjo,
kjer je pripravljala za mesarijo
kropnice13, piskre, peka~e.
Pogledala pa je tudi, ~e je pri
hi{i dovolj soli, ~e so na mestu
`mahila14, brez katerih so
koline kakor blato. Ko je ugotovila, da je nakupljeno vse, je

{la v uto, kjer je fant brusil
no`e. Vzela je nabru{en no` v
roke, trznila po rezilu z
nohtom, skimala z glavo in
rekla:
“Iglo vzemi z njega, Franc, iglo!
Pa malo hitreje se giblji! Kmalu
bo ve~er, dela je pa {e toliko.”
Jutro prihodnjega dne je bilo
mrzlo. Sever je bril, pozvanjal s
{ipami na oknih in vrtin~il po
zraku redke sne`inke, ki so se
trgale od oblakov nekam bolestno, te`ko, ter legale nemirno na
podstenju hramov, za sepe goric
in zati{ja, kjer so ve~ale zamete,
ki so bili tam `e od prej.
Ko je me`nar pri Svetem
Bolfenku odzvonil jutrnico, sta
mesarja mrmraje otresala sneg
s svojih {kornjev na podstenjah15
pred hi{o. Gospodinja je vstala,
se pokri`ala, pri`gala lu~ ter
jim odprla. Vstopila sta. Mol~e
sta odlo`ila no`e in obstala
sredi sobe.
“Sedita, sedita!” ju je prosila
gospodinja prijazno. Segla je na
polico po slatinar16 `ganjice, ga
postavila pred njiju in ju prosila, naj se je poslu`ita. Ko pa je
videla, da nobeden ni segel po
nji, je nato~ila kro`ico sama.
Postavila jo je pred botra in
rekla:
“Po`rita, da vaju ne bo zeblo!”
Potem sta si nato~ila in pila, in
jezika sta se jima razvezala.
Prigrizovala sta tudi ~rn kruh
in ona je zdaj pa zdaj pripomnila:
“Denita na zob malo kruha,
boter! Bosta la`e po`rla `ganjico.”
Zbudila je otroke, ki so bili
dolo~eni za pomo~ pri klanju.
“Toma`, ti bo{ dr`al krmljenko
pri zadnjih nogah; ti, Franc,
bo{ pazil na krnico za kri,
Micika pa bo svetila,” jim je
zapovedovala.
Mesarja sta se pokrep~ala,
po`rli pa so iz kro`ice tudi
doma~i, da bi jih ne za~elo zebsti.
Boter, ki je bil dolo~en, da bo
zabodel krmljenko, si je zavihal
rokave, nastrgal z zabadjakom
`egnane soli v krnico za kri,
izrekel: “Bog pomagaj!” in od{li
so.
Tiho so se pribli`evali svinjakom. Zadr`evali so sapo ter
opominjali drug drugega z migi
rok k mol~anju. Gospodinja je

Ob~an

27. november 2000

Mesar in gospodar pri delanju klobas.
stopila k veki, jo odprla, stresla
svinji, ki je bila nekam nemirna, v kopanju koruze, jo sunila
mimogrede z brezovo metlo v
o~i ter jo tako pocoprala in ji
odvzela vid.
Ko je opravila to, je {la k nji
skozi vrata. Zadrgnila ji je na
zadnjo nogo vrv in dala znamenje mesarjem, ki so vdrli v
hlev. Svinja je dvignila u{esa, se
stresla, prestra{eno zakrovkala,
ali vrgli so jo, preden se je imela
~as postaviti po robu. Z glavo je
sicer klestila pred seboj, sekala s
~ekani naokrog hote~ se braniti,
a prvi mesar ji je zastavil rilec z
nogo. Ko so uredili tudi pri zadnjem delu, je stopil iz ozadja
Franc, dal botru no` in
trenutek za tem je bilo ~uti rsk
no`a, ki je drsel skozi ko`o v
`ival.
Krmljenka je zacvilila huje.
Zganila se je vsa ter z zadnjimi
nogami pometala mesarje s
sebe, ali vrv je opravila svojo
nalogo in ni se ji posre~ilo, da
bi se dvignila.
Boter je izvlekel no`. Val krvi je
brizgnil dale~ po hlevu ter
po{kropil {kornje celo Francu,
ki je nekam nerodno lovil v
krnico kri.
Izgledalo je, da se zabodljaj ni
posre~il, zakaj svinja ni hotela
nehati cviliti. Parkrat je `e omagala, ali kr~ jo je znova
popustil, da se je skoraj dvignila. Mesar je segel po no` znova,
ga zapi~il v rano ter ga znotraj
zaobrnil nekoliko proti srcu.
Svinja je vztrepetala. S poslednjimi mo~mi se je hotela braniti, a o~i so ji bolj in bolj medlele.
Mo~ jo je zapustila in po par
minutah je oble`ala negibno.
Izvlekli so jo iz hleva, ji zaprli
rano s koruznim stor`em, nato
pa so jo polo`ili na sani. Vlekli
so jo k hi{i. Med potjo se je boter
{alil:
“Pjebi {tirje mesari! Dobro ga
primte za hrtalec, ka van nede
po listje smükna!” “Zaj `e nede,

Ob~an

27. november 2000

pje, prej bi nan pa skoro!” so se
smejali.
Na ve`nem pragu so nekoliko
postali. Gospodinja je prinesla
iz hrama blagoslovljeno vodo,
po{kropila z njo krmljenko,
nato pa so jo odvlekli v sobo,
kjer je ~akal {kaml, na katerega
so jo polo`ili. Privezali so ji noge
z vrvmi na tramove, nabrusili
{e nekoliko no`e in glavni
mesar je zarezal ~rte, na katerih so za~eli jemati s svinje ko`o.
Ko je bil nasoljen poslednji kos
mesa, ko je bil obe{en pod streho
tudi `e “{peh”, {kaml pa
odstranjen iz sobe, sta pri~ela
mesarja nadevati koline.
Usedla sta se na klop, na kateri
so bile velike ni~ke17. Vanje je
vlila gospodinja iz krnice strjeno kri, ki sta jo morala zdruzgati18 med dlanmi. Potem jo je
osolila, zabelila z ocvirki, ji
prime{ala mastne juhe in
ajdove ka{e, in ko je dodala {e
razna `mahila, sta vse skupaj
dobro preme{ala ter za~ela z
nadevanjem.
“Metlo prinesi, Zepek, pa pometi
pod klopjo, da bomo lahko
delali koline na sna`no!” je
velel `e nekoliko okajen mesar
doma~emu otroku, ki je ubogal
ter za~el pometati, a gospodinja
ga je odrinila. Postavila je kropnico pod klop in mu rekla:
“Nor~ek! Kaj res misli{, da bodo
zlagali koline na tla? Za norca
so te imeli.”
Otrok je pogledal nejevoljno in
od{el, mesarja sta se pa smejala.
Segala sta v lonec po ~reva, ki so
bila narezana na enake kose in
za{ita na eni strani s {pilami.
Porinila sta na prosti strani v
~revo ko{~en ro`i~, skozi katerega sta tla~ila ka{o. Izgotovljene
koline sta metala v kropnico, ki
jo je gospodinja odnesla, ko je
bila polna.
Za krvavimi kolinami so pri{le
na vrsto bele. Napravljene so
bile iz prosene ka{e, h kateri se
ne me{a kri in ki se delajo le iz

velikih ~rev.
^as se je vrtel naglo. Kmalu je
pri{la no~, in ko so mesarji
kon~ali, je bilo `e pozno pono~i.
Po delu so sedli za mizo.
Zalagali so se s pe~enimi kolinami in jih zalivali z vinom. Ko
sta boter in stric vstajala, hote~
oditi domov, je gospodinja
opazila, da ju noge ve~ ne
dr`ijo,
pa
je
dejala:
“E, tja za pe~ se spravita, boter,
pa bosta {la jutri domov. Nocoj
je frdamano mrzlo in ceste so
slizke19!” In tako je ostalo.
Ponekod je ta dan veselica.
Zve~er pridejo na koline sorodniki in kak sosed. Ko se ljudje
nekoliko napijejo, za~no peti.
Najprej zapojejo navadno
pesem o pra{i~u, ki se glasi:
“Dobro ve~er gospod bog vam daj!
Mi smo zdaj pri{li v ta zvoleni kraj,
kjer bomo jeli klobase, meso,
bomo veseli no dobro nam bo.
Mi si gu~imo, kak dobro nam bo,
Bog ve, kak pa v hlevu s pra{i~kom
je {lo?
Tisti, ki je v jütru pra{i~ka lovija,
se je `e davno za dveri nam skrija.
Skoro on pride prestra{eni zlo,
pred kak pra{i~ek jemlje slovo.
Prosti te svoje: “Ne pozabte na me,
~e bi pra{i~ek buja me ge.”
Komaj on rep v svoje roke dobi,
`e ga pra{i~ek na tla polo`i.
On se gor skoplje no hitro zbe`i,
pra{i~ek mu `e na brgü{ah visi.
Zdaj {e dobil je on enkrat volo,
prime za rep ga, za zadnjo nogo.
Dvakrat preple{eta okoli v kalop,
pra{i~ek pa v bedro zaseka mu zob.
Zdaj se on dere no mo~no kri~i:
“Odprite dveri, no primte ga vsi!”
Vsi so lovili ga, pra{i~ek je {a,
kak da bi neba nikol tam doma.
Vsi se prestra{ijo kaj jih je tam,
vse je tud precej gratalo sram.
Mislijo, zdaj je s kolinami {a,
nemo vam jeli klobas no mesa.
Zdaj jih je pri{lo krez njega deset.
To je pa~ bija en stra{en cepet!
Pra{i~ek jih zagleda in tam omedli,
hitro ~epijo gor na njem zdaj vsi.
Zdaj {e predere mu z no`em
goltan,
ker je on bija s sovra{tvom obdan.
Zdaj se on dere no mo~no kri~i,
brate spominja: “Te varte se vsi!”
Zdaj pa le v hi{o, `e velki je den!
Dosti napravil je vetra nam vsem.
To mo pa punli! Do te nede mir,
kda de `e visa na pe~i mehir.

O~a no mati ne `alita se,
~e mo pojedli vam celo prase!
Bog vam dodeli klobase, meso,
naj tota hi{a po`egnana bo.
Bog vam dodeli mesa no klobas,
naj do vas pride zahvalni{ki ~as.
Mi pa le pijmo, ~astimo boga,
kajti on svoje nakrmiti zna.”

Literatura:
Damjan J. Ovsec, Velika knjiga
o praznikih.
Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj
in danes.
Vera Schauber in Michael
Schindler, Svetniki in godovni
zavetniki.
JELKA P[AJD
1

Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj
in danes, stran 78.
2
Ker pa so si v~asih “kolinili” v
glavnem pred bo`i~em in se
bli`a ta ~as, sem ta mesec za
mojo rubriko v literaturi
pobrskala o kolinah.
3
Sama dvomim, ~e se osredoto~im na doma~e okolje, da
ljudje tu vemo o simboliki svinje. Zagovarjam pisanje {tudije o
`ivljenju v Halozah, ki sledi v
nadaljevanju ~lanka.
4
Koliko je svinja pomenila
kmetu, ka`e tudi copranje in
zdravljenje svinj. (Glej v: Ignacij
Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, str. 200 – 210 in Jelka
P{ajd, Trda vera v coprnice,
Diplomska naloga.)
5
Ko so tako pojedli celega
pra{i~a, so {li k sosedom ali
sorodnikom in tam tudi pojedli
celega pra{i~a.
6
Krmljena, napitana svinja za
zakol, za koline.
7
Posoda (navadno lesena) za
svinjsko kri.
8
Blagoslovljena sol na Štefanovo – 26.12.
9
Vite{ki red iz 14. stoletja.
10
Pranje in odstranjevanje
sluznice s ~rev.
11
Šiba.
12
Škaml, lesena miza ali orodje,
priprava na {tirih nogah, na
kateri razkosavajo svinjo.
13
Lon~ena posoda za krop.
14
Za~imbe.
15
Prostor pod napu{~em hi{e.
16
Steklenica za slatino, radensko, v na{em primeru za `ganje.
17
Ne~ka, posoda iz enega kosa
lesa za mesenje kruha.
18
Zme~kati, zdrobiti.
19
Slizek, spolzek.

Dragi, ljubljeni, vsi kaj vas je tu,
ki na koline povabljeni so!
Zdaj pa le jejmo vsi z dobre vole
svinjo od repa no gor do glave.

9

ZA OBOGATITEV VAŠIH JEDILNIKOV

DROBNO – ^AJNO PECIVO
lade.
Priprava: 20 dkg gladke moke presejemo
in dodamo 14 dkg masla, 7 dkg mletega
sladkorja in eno drobno jajce. Iz sestavin
na hitro ugnetemo testo in ga damo
po~ivat na hladno vsaj za pol ure. Nato ga
razvaljamo 3 mm na debelo in nare`emo
okrogle kolobarje – najve~ do 4 cm velike.
Po mo`nosti uporabite valovit okrogli
model. Pe~emo v pe~ici pri 180 C.
Posebej pripravimo le{nikovo maso iz 2
beljakov, ki ji stepemo v trd sneg, nato jim
po~asi med me{anjem dodamo 1/8 kg
kristalnega sladkorja. Dodamo {e 1/8 kg
grobo mletih le{nikov in sok pol limone.
Pripravljeno maso nabrizgamo na skoraj
pe~ene kekse, vse skupaj damo nazaj v
pe~ico in pe~emo {e 10 minut. Pe~ene
ohladimo in v vdolbinico damo ko{~ek
sadnega `eleja ali malo marmelade.

Dober tek!
Nekoliko pred prazniki si pripravimo
drobno ali ~ajno pecivo, ki je primernej{e
za dalj{e shranjevanje. Med drobno pecivo ne sodijo samo razli~no oblikovani in
izrezani keksi, ki jih lahko {e dodatno
okrasimo ali nadevano, temve~ tudi
razli~no pecivo, ki ga pe~emo v modelih v
pe~ici. Sestavljeno je iz podloge, ki je
razli~no krhko ali ume{ano testo, nadeva
ali iz biskvita. Tako pripravljeno pecivo
kasneje nare`emo na manj{e kose poljubne oblike. Tak{no drobno pecivo lahko
zaradi neob~utljivih sestavin pripravimo
tudi nekaj dni pred prazniki.
Med prazni~no drobno pecivo sodijo {e
razli~ni keksi (razli~no oblikovani in
pripravljeni medenjaki in medene
zvezdice, pri katerih sre~ujemo kot
za~imbe cimet, mlete klin~ke, vanilijev
sladkor in kot rahljalno sredstvo sodo
bikarbono ali jelenovo sol).
Iz medenega testa pa pripravljamo tudi
ve~ino figur ob razli~nih praznikih parkelj, {kof, dedek Mraz. Vsaka figura je
po svoje dekorativno obdelana z razli~no
obarvano sladko glazuro. Model za
poljubno figuro dobite zelo enostavno. Iz
revije preri{ite figuro na karton, nato jo
izre`ite, model postavite na testo in
obre`ite. Grobi robovi se bodo med peko
spremenili in zaokro`ili. Sladkorno
glazuro (kot je beli led) nana{ajte na figure, ko se pe~eno testo ohladi.

LE[NIKOVE TORTICE
so keksi oblikovani iz treh delov, treh
vi{in in so najbr` ravno zaradi tega dobili
ime le{nikove tortice. Sestavljene so iz
podlage oz. v krog oblikovanega krhkega
testa, iz le{nikove mase ali nadeva in
dekoracije, ki je lahko kup~ek marme-

10

krog in konce dobro stisnemo, da se ne
odpirajo. Pe~emo 15-18 minut pri 180 C.
Tople lahko povaljamo v sladkorju v
prahu in jih obesimo na smre~ico.

POSEBNI KEKSI IZ
KRHKEGA TESTA
Sestavine: 50 dkg mehke moke, 2 `li~ki
pecilnega pra{ka, 25 dkg sladkorja v
prahu, 1 vanilijev sladkor, 2 `li~ki cimeta,
20 dkg margarine, 10 dkg zmletih
le{nikov, 2 jajci, malo zmletih klin~kov.
Iz testa lahko oblikujemo poljubne oblike
keksov ali uporabljamo testo za zavitke,
rulade, rezine ali tortice z nadevi.
Pribli`ujemo se prazniki, zato vam `elim
obilo veselja ob pripravah oz. peki
raznovrstnega peciva, sladic in keksov.
Ivan Flaj{man

BERLINSKE REZINE
pripravimo iz krhkega testa, ki je za podlago nadeva (lahko je mandljev, orehov
ali le{nikov) ter iz pokrova iz biskvitnega
testa.
Krhko testo pripravimo iz 25 dkg mehke
moke, ki ji dodamo 15 dkg margarine, 8
dkg sladkorja v prahu, 2 rumenjaka in
pecilni pra{ek. Iz sestavin ugnetemo gladko testo in ga damo po~ivat. Medtem
pripravimo nadev iz 15 dkg mandljev, 15
dkg sladkorja v prahu, 15 dkg drobtin,
malo cimeta, 2 `lic rozin in 1 dcl vode.
Spo~ito testo razvaljamo v obliko peka~a.
Peka~ nama`emo z margarino, potresemo
z ostro moko ter vanj polo`imo razvaljano
testo. Na testo razporedimo nadev, ~ez
nadev pa biskvitno testo, ki ga pripravimo
iz treh jajc (beljake lo~imo od rumenjakov). Rumenjakom dodamo 6 `lic sladkorja in penasto ume{amo, nato dodamo
{e 6 `lic gladke moke ter preme{amo. Iz
beljakov stepemo trd sneg in ga s kuhalnico prime{amo rumenjakom.
Biskvitno testo razporedimo na nadev in
damo v pe~ico ter pe~emo minimalno pol
ure pri 180 0C. Pe~ene rezine do mla~nega
ohladimo ter nare`emo na poljubne
oblike (kvadrate, pravokotnike, trikotnike) v velikosti enega do dveh gri`ljajev.

NAGRADE ZA
IZ@REBANE PIZZE
SO PRISPEVALI

Nada Ducman, s.p.
Slom{kova 20, 2250 Ptuj
Tel.: 02/771-17-31

KRHKO TESTO Z
DODATKOM SKUTE
Sestavine: 60 dkg gladke moke, 40 dkg
masla, 4 dkg sladkorja v prahu, 25 dkg
skute, 6 rumenjakov, limonine lupine.
Priprava: Iz sestavin ugnetemo gladko
testo in ga damo za pol ure po~ivat.
Polovico testa obarvamo s kakavom v
prahu, Testo oblikujemo v podolgovat
svaljek, ga razre`emo na enakomerne
dele, iz njih oblikujemo podolgovate palice in po dve in dve razli~nih barv med
sabo zvijemo. Na koncu oblikujemo v

GOSTILNA
PRI ROZIKI
Dragica Esih, s.p.
Ptuj
Ob~an

27. november 2000

TERMINI V
TELOVADNICI

VOLITVE V
DR@AVNI ZBOR

[portno dru{tvo Destrnik objavlja termine v telovadnici, vse zainteresirane ob~ane vabimo, da se udele`ijo posameznih rekreacij.

Volitve v dr`avni zbor so za nami. Prav je da ob~ane ob~ine Destrnik
seznanimo z rezultati, ki jih je na volitvah v 8. volilni enoti – 9. volilnem okraju dosegel `upan in poslanec Franc Puk{i~, na listi
Socialdemokratske stranke Slovenije.
V naslednji tabeli je prikazano {tevilo glasov, ki jih je dobil g. Puk{i~
v ob~ini Destrnik po voli{~ih in v ostalih ob~inah.

PONEDELJEK
16.30 – 18.00 URE: CVETKO – KARATE (JUDO O[)
18.00 – 19.30 URE : FRANC LENART, JIR[OVCI - NOGOMET
19.30 – 21.00 URE: AEROBIKA – MAJDA PETRI^ (ZASEDENA JE ½
TELOVADNICE)
TOREK
16.00 – 18.00 URE: ODBOJKA O[
18.00 – 19.30 URE: KLUB MALEGA NOGOMETA VITOMARCI,
DRBETINCI 34
SREDA
16.30 – 18.00 URE: JUDO - [OLA
18.00 – 19.30 URE: CVETKO – KARATE
19.30 – 21.00 URE: NOGOMET – TALUM, MILAN PETRI^
^ETRTEK
18.00 - 19.30 URE: JO@E LENART, @ABJAK 59, 2250 PTUJ
19.30 – 21.00 URE : AEROBIKA – MAJDA PETRI^ (ZASEDENA JE ½
TELOVADNICE)
PETEK
18.00 – 19.30 URE: KARATE - CVETKO
19.30 – 21.00 URE: NOGOMET JANE@OVSKI VRH – ROBI
MARKE@
SOBOTA
16.30 – 18.00 URE: KARATE - CVETKO
18.00 – 19.30 URE : MATIJA ZOREC - KO[ARKA
19.30 – 21.00 URE: VEN^ESLAV KRAMBERGER -REKREACIJA
21.00 - 22.30 URE: JANEZ MURKO – NOGOMET

Voli{~e

[t. glasov

gasil. dom Destrnik
osnovna {ola Destrnik
postori ob~ine Destrnik
Pihler, Levanjci
Fras, Placar
Lacko, Drstelja
^u~ek, Gomilci
Caf, Gomila
Kramberger, Lo~ki Vrh
Han`elj, Svetinci
Prese~ki, Zg. Velovlak
Kokol, Jane`ovci
^u~ek, Placar
Nipi~, Doli~
Kru{i~, Jir{ovci
Kocmut, Strmec
Potr~, Zasadi
Ob~ina Sv. Andra`
Ob~ina Trnovska vas
Ob~ina Dornava
Ob~ina Gori{nica
Ob~ina Markovci
Ob~ina Jur{inci
P^ Rogoznica in P^ Grajena

67
133
148
86
37
71
38
35
89
81
28
36
57
82
68
23
21
47
158
319
339
368
70
763

%
60,36
78,70
75,90
72,27
58,73
78,02
97,44
74,47
86,41
77,88
54,90
61,02
69,51
81,19
60,71
85,19
70,00
7,79
24,65
26,08
17,11
17,98
6,08
26,51

Prikazani glasovi poka`ejo, da je za g. Puk{i~a v Ob~ini Destrnik
glasovalo 1100 volilcev ali 73,19 %.
V volilnem okraju je Franc Puk{i~ dobil 3175 glasov ali 26,24 %, kar
je bil tudi najbolj{i rezultat na listi SDS v 8. volilni enoti.

[portno dru{tvo Destrnik

ZDRAVA PREHRANA
Strokovnjaki ugotavljajo kako velik pomen
ima kombiniranje hrane na na{em jedilniku.
Ta ugotovitev temelji na odkritje, da je
nekatere sestavljene jedi mogo~e la`e in
u~inkoviteje prabaviti kot druge. Klju~ je
energija in pravilno kombiniranje hrane
najbolj pospe{uje in spodbuja proces prebave. Kombiniranje hrane u~i, da lahko
~love{ko telo prebavi zgolj eno koncentrirano jed naenkrat.
Koncentrirana jed pa je vsaka jed razen sadja
in zelenjave. V enem obroku ni dobro
zau`iti ve~ kot eno koncentrirano jed, ker
~love{ki `elodec lahko prebavi le eno tako
jed naenkrat. To pomeni, da beljakovinska
in {krobna hrana ne gresta skupaj.
(npr. meso in krompir, riba in ri`, pi{~anec
in testenine, kruh in sir), smo pa takih kombinacij najbolj navajeni. Pomeni, da lahko v
enem obroku zau`ijemo npr. samo meso in
solato, katerokoli zelenjavo pa testenine in
solato, ne pa vsega skupaj. Solato katerokoli pa lahko u`ivamo pri vseh

Ob~an

27. november 2000

obrokih. Za razgradnjo hrane v `elodcu so
potrebni prebavni sokovi. Za razgradnjo
beljakovinske hrane (npr. meso) so potrebni
kisli sokovi, za razgradnjo {krobne hrane
(npr. krompir), pa bazi~ni. ^e torej
zau`ijemo oboje skupaj, pride do nevtralizacije sokov in je prebava motena.
Tako mora telo za razgradnjo hrane izlo~iti
ve~ prebavnih sokov, zanje pa potrebuje ~as
in energijo. Ker nam telo vzame veliko
energije za prebavo, se po kosilu velikokrat
po~utimo utrujene, pe~e nas zgaga ali
za~utimo prebavne motnje. Beljakovine, ki
se predolgo zadr`ujejo v `elodcu, razpadejo,
ogljikovi hidrati pa zavrejo.
Razpadanja in vrenja pa telo ne more izkoristiti. Tak{na hrana poraja v telesu strupe.
Neprebavljena hrana na silo ostaja v `elodcu
in gnije, hranilne snovi v njej pa se izgubijo.
Tak{na hrana potrebuje pribli`no osem ur,
da pride iz `elodca, nato pa {e kakih dvajset
ur, da prepotuje ~revesje.
Na~elo kombiniranja hrane pravi: “No~emo

izgubljati energijo, `elimo, da se hrana
zadr`i v `elodcu le kake tri ure, ne da bi razpadla in vrela, brez plinov in napenjanja,
zgage in prebavnih motenj.”
Pa {e nekaj o sadju:
Priporo~ajo sadje `e na te{~e in ~im ve~
dopoldne. Ker sta sadje in zelenjava lahko
prebavljiva se v `elodcu zadr`ita le kak{ne
pol ure. Ni pa dobro jesti sadja takoj po
kosilu, ker se sadje v `elodcu zadr`uje le
kratek ~as, ostala hrana pa ne (npr. meso) in
sadju prepre~uje, da bi se prebavilo. Tako
sadje nima pravega u~inka. Po obroku naj
pote~e tri do {tiri ure, do zau`itja sadja. S
takim na~inom prehranjevanja ni treba stradati, ampak ravno obratno, zau`ijemo lahko
ve~ hrane, pa {e ve~ energije nam ostane za
`ivljenje. S tak{nim kombiniranjem hrane se
za~nejo tudi procesi huj{anja – seveda, kjer
je to potrebno.
Odlo~itev pa je seveda Va{a.
Nata{a ^eh

11

Nove prilo`nostne po{tne znamke

NA[I OLIMPIJCI NA PO[TNIH ZNAMKAH
Prve zlate olimpijske medalje v zgodovini
samostojne Slovenije so prav gotovo ve~ kot
zadosten razlog za izdajo posebnih
prilo`nostnih znamk, s katerimi je tudi Po{ta
Slovenije po~astila dose`ke na{ih vrhunskih
{portnikov.
Vesla~a v
dvojnem
d v o j c u
Iztok ^op
in
Luka
[pik
sta
zaslu`na,
da se je na
prizori{~u OI Sydney 2000 prvi~ v zgodovini
letnih olimpijskih iger razlegala slovenska
himna. Iztok ^op je na olimpijskih igrah `e
osvojil medaljo. V Barceloni sta leta 1992 z
Denisom @vegljem prejela bronasto

12

medaljo, ki sta si jo priveslala v dvojcu brez
krmarja. Po nekajletnem tekmovanju v enojcu je ^op leta 1997 spet za~el veslati v
“dru`bi”, tokrat v dvojnem dvojcu z Luko
[pikom. Mladinski prvak v enojcu, z
izku{njami v dvojnem dvojcu, v katerem pa
z Erikom Tulom nista bila tako uspe{na, je
o~itno pomenil pravo kombinacijo. Nova
dru`abnika sta za za~etek premagala “zlati”
italijanski ~oln iz Atlante in tako nadaljevala
do zmage na svetovnem prvenstvu v Kanadi
leta 1999. Od takrat nista do`ivela poraza.
Rajmond Debevec je poskrbel, da se je na{a
himna sli{ala tudi drugi~. Po manj uspe{nih
nastopih na {tirih olimpijskih igrah v preteklosti mu je kon~no uspelo. Eden najbolj{ih
strelcev na svetu je zablestel v trojnem
polo`aju z malokalibrsko pu{ko. Dose`ek,
za katerega si je prislu`il zlato medaljo, je

pomenil
tudi
nov
olimpijski
rekord v tej
strelski disciplini.
Prilo`nostni
p o { t n i
znamki z motivi Iztoka ^opa ter Luke [pika
(dvojni dvojec) in Rajmonda Debevca (tekmovanje v trojnem polo`aju z malokalibrsko
pu{ko) ter z nazivno vrednostjo 21 tolarjev
sta iz{li 16. oktobra. Oblikoval ju je Du{an
Braji~, natisnila tiskarna Delo.
PO[TA SLOVENIJE

Ob~an

27. november 2000