URN_NBN_SI_DOC-7FBVEDS6

ČLANKI — ARTICLES RAZVOJ IN TIPOLOGIJA KNJIŽNIČNIH ZGRADB Andrej Mlakar, samostojni arhitekt, Ljubljana UDK 727,8(091) MLAKAR A ndrej: Razvoj in tipologija knjižničnih zgradb. K njiž­ nica, Ljubljana, 29(1985)4, str. 255—264. Članek opisuje razvoj knjižničnih zgradb od začetka našega štetja do danes, od skrom nih arm arijev (pultov-om ar) do m alih obokanih sob in bralnih niš, ki ae pojavijo v 17. stoletju. V rene­ sansi se začno knjižnice večati (bazilikalne knjižnice), po zasnovi so vse bolj razkošne. V baroku se pojavijo dvoranske knjižnice, k jer so knjige razporejene ob stenah. V 19. in 20. stoletju se začno prostori knjižnice diferencirati, ločijo se čitalnice in skladišča za knjige, pojavijo se prostori za obdelavo knjig. UDC 727.8(091) MLAKAR A ndrej: L ibrary Building: D evelopm ent and Typology. Knjižnica, L jubljana, 29(1985)4, p. 255—264. Developm ent o£ lib rary buildings is illum inated from the first century AD to the present — from hum ble arm arium s to small arched room s and reading niches w hich appeared in the 17th cen­ tury. Renaissance (basilican) libraries w ere larger, w hile libraries of baroque already had books stored on shells along the walls. The integrity of library space is ruined in the 19th and in the 20th centuries. Book storage and library offices are separated from the reading rooms. 1. Uvod P rispevek opisuje razvoj prostorov, iz k aterih so se razvile knjiž­ nice. Opisan je razvoj, ki poteka od začetka našega štetja, od boga­ tih klasičnih knjižnic prek skrom nih om ar — arm arijev in obokanih hiš, k jer so se shranjevale knjige. Opisane so bogate renesančne in baročne knjižnice in razvoj do danes, ko je organizacija knjižnice vse bolj specializirana in zahtevna. 2. Obdobje klasike Za področja, k jer je bila razširjena grška in rim ska kultura, nam je znano, da so povsod cvetele lepe um etnosti in da je bilo znanje cenjeno.