Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Murska Sobota, 6. december 2007, leto LIX, št. 49, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Vreme Sprva bo delno jasno, oblačnr*} * in deževho, Z dr. Alešem Kuharjem, agrarnim ekonomistom, o inflaciji in ceni hrane Krivcev za inflacijo je več Tadeja se je vrnila z izbora za najlepšo na svetu Nove prijateljice iz 106 držav sveta STR. 2 Bomo v Prekmurju dobili 500 novih delovnih mest? STR. 8 »Dovolj mi je teh ciganskih laži« Zapis z razburljivega sojenja Romom za streljanjem pretepanje v maju 2004 STR. 9 Cesta ne združuje, temveč ločuje V Stročji vasi so zaradi nekaj deset metrov asfaltirane poti vsak na svojem bregu STR. 17 »Žal mi je, ker sem ga ubil, a bil sem začaran!« Tako je na zaslišanju izjavil obtoženi Andrej Rogan, ki je do smrti pretepel soseda SONCHEK.com Obriti Sonček, 4i’" svrt/ Pomurka in Pomurec meseca oktobra Poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika - skupno smo prejeli 714 glasov - ste odločili, da je Pomurka meseca oktobra dvanajstletna atletinja Atletskega kluba Panvita Katja Vr-djuka iz Beltince, ki je na uličnem teku po Murski Soboti, veljal je za državno prvenstvo, zmagala v absolutni konkurenci žensk. Prejela je 177 glasov. Pomurec meseca oktobra je postal Stanko Kaučič, ljutomerski poštar, ki je rešil življenje pone-srečenki z Vrhnike Prejel je 213 glasov. Predloge za novembrski izbor najdete na strani 17. Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočlli. str. 8 - Odpuščeni direktor Rudi Cipot na delovnem sodišču toži Zavarovalnico Triglav Cipot: »Bog nam pomagaj« Priča Slavica Senčarje dejala, da sta Rudi Cipot in Viktor Vild potem, ko so jima decembra 2006 odvzeli pooblastila za sklepanje pogodb, le te še najprej podpisovala ... str. 16 - Na Kobilju so se z ljudskim petjem predstavile družine PARIZ, novo leto 199« NAROČNIK Sedeli smo ob domačem ognjišču in peli Na trinajsti prireditvi Družina poje je ljudske pesmi zapelo trinajst družin /ww Murski val 94,6 Mhz In 105,7 Mhz VESTNIK DRAGI PRIJATEUII VAS ZANIMA, KAKO NASTAJA PROGRAM RADIA MURSKI VAL IN KDO PIŠE VESTNIK? OBIŠČITE NAS NA MIKLOŠOV DEN, 6. decembra, od 9.00 do 17.00. Ogledali si boste lahko tudi nov studio radia Murski val. Na parkirišču pa vas čaka manjše presenečenje. S seboj prinesite kupon, morda bo sreča naklonjena prav vam. AKTUALNO 6. december 2007 - VESTNIK Komentar Razvoj tehnike -brez računalnika utopija Preverjanje obnašanja delovanja strojev z računalniškimi modeli je postalo del inženirskega vsakdana. Računalniki omogočajo hitro, učinkovito in cenovno ugodno proučitev slabih in dobrih rešitev ter izbiro najboljše možnosti. Potreba po napovedovanju delovanja naprav in možnosti izboljšav delovanja za zagotavljanje večje varnosti, kakovosti in nižje cene je postala ključna za uspešno industrijsko proizvodnjo in reševanje okoljskih problemov. Raziskovalci in razvojni inženirji imajo običajno približno predstavo, kateri deli naprave niso optimalni, a ne vedo natančno, zakaj Računalniška simulacija lahko v tak snem primeru odkrije vzroke za pomanjkljivosti in s tem omogoči inženirju, da že v procesu razvoja naprave pomanjkljivost najde in jo odpravi. S simuliranjem delovanja naprav zmanjšamo število potrebnih prototipov in s tem skrajšamo čas razvoja nove naprave in razvoj odločilno pocenimo. Simulacije so še posebno dragocene na področjih, kjer si eksperimentov in prototipov ne moremo privoščiti, na primer pri simuliranju nesreč v jedrskih elektrarnah. Preteklim generacijam je zadostoval proces razvoja s poskušanjem in učenjem na napakah. Glede na zapletenost, velikost in ceno današnjih naprav je razvoj z izdelavo in preizkušanjem pomanjšanih modelov nemogoč. Simulirati je mogoče najrazličnejše fizikalne pojave, od rasti razpok v materialih, trdnostnih analiz do toka tekočin in prenosa toplote. Še posebno zanimivo je področje energetskega, procesnega in okoljskega strojništva. Ponovno postaja izredno aktualno, spomnimo se le vse večjega zavedanja družbe, da industrijski napredek prinaša tudi globalne spremembe okolja in podnebja. Prav področje pretvarjanja energije je močno povezano s postopki procesne tehnike in okoljskega inženirstva. Če želimo procese na teh področjih narediti okoljsko vzdržne, je pomemben del znanja s tega področja o toku tekočin ter prenosu toplote in snovi. Omenimo Še nekaj področij uporabe, na primer aerodinamiko vozil, segrevanje in ohlajanje v gospodinjskih aparatih, zgorevanje v dizelskih motorjih, klimatizacijo prostorov, tokove v vodnih turbinah, simulacije razširjanja prahu z odlagališč, testiranje novih biogoriv ... Računska dinamika tekočin je interdisciplinarna veda, ki združuje znanja fizike, numerične matematike in računalništva, V naravi opišemo pojav s fizikalnim modelom, do rešitve pa pridemo z algoritmi numerične matematike, kijih izvajajo specializirani računalniški programi na visokozmogljivih računalnikih. Zahtevnejši je problem, več računalniškega časa in pomnilnika programi potrebujejo, zato je izračun na hitrem računalniškem sistemu nujen. Danes hiter razvoj osebnih računalnikov, še posebno veČjedmih izvedb, že omogoča inženirju uporabo simulacij pri vsakdanjem inženirskem delu Pravo uporabnost pa dobimo s povezovanjem računalnikov v gruče. Poleg vlaganja v strojno opremo raziskovalci stremijo tudi k razvoju novih fizikalnih modelov in numeričnih metod, ki omogočajo učinkovitejše simuliranje zapletenih naravnih pojavov in procesov. Dobro premišljen in učinkovito napisan algoritem ali pravilno poenostavljen fizikalni model lahko izredno pohitri izvajanje simulacij. Uporaba računalniških simulacij pri modeliranju zahtevnih inženirskih problemov koristi podjetjem, predvsem seveda tistim, ki so pripravljena investirati v svojo prihodnost. Za razmeroma majhen denar lahko razvojni oddelek v času nekaj ur izračuna več različnih primerov in se na podlagi dobljenih rezultatov odloči za najboljšo možnost. Ker inženirski problemi pogosto niso povsem definirani in obstaja več rešitev, dobrih in slabih, uresničljivih in neuresničljivih, je možnost hitrega virtualnega testiranja Še toliko pomembnejša. Red. prof, dr, Leopold Škerget Bo Magna International gradila v Prekmurju? Še ta mesec bo znana odločitev o tem, kje naj bi graška družba Magna International zgradila nov modul center za izdelavo avtomobilskih delov. Avstrijci so novo tovarno sprva nameravali zgraditi na Madžarskem, zdaj pa so v igri tudi lokacije v severovzhodni Sloveniji. Med najbolj možnimi naj bi bila lokacija v Prekmurju, saj je tukaj največ brezposelnih kadrov, kakršne bi potrebovali v novi tovarni, V novem modul centru za izdelavo avtomobilskih delov bo dobilo zaposlitev okoli 500 delavcev, če bodo lokacijo izbrali v Sloveniji, pa ga bodo zgradili tam, kjer bo v najkrajšem času mogoče pridobiti vso potrebno dokumentacijo. L. K. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d,, M. Sobota Razkrižje: nameravana preselitev hrvaškega mejnega prehoda Banfi dvignila prah Res le vihar v kozarcu vode? Stanko Ivanušič: Kaže na nepremišljeno potezo Hrvaške - Južna soseda zagotavlja, da selitve ne bo Hrvaški geodeti z dovoljenjem pristojnega okoljskega ministrstva na hrvaškem ozemlju zakoličili prostor novega mejnega prehoda Banfi na parceli Slovenke Milene Špolar, roj. Mesarič, ki živi v Ljutomeru. Ta je količke odstranila, ker meni, da je bilo količenje proti njeni volji. Hrvati menda posega ni so najavili, s čimer so po besedah župana Kazkrižja Stanka Ivanušiča kršili sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško ali t. i. SOPS. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je ob tem dejal, da gre za vihar v kozarcu vode, kajti Hrvati so mu namreč zagotovili, da selitve ne bo. »Med mejnima prehodoma Banfi na hrvaški strani in Razkrižje na slovenski strani teče precej zavita državna meja, takšna, kot je bila po stanju 25. ju- nija 1991. Sredin spor je nastal, ker so hrvaške službe po odločitvi hrvaških državnih organov količile na zemljišču slovenske državljanke, njeno zemljišče pa je na ozemlju Republike. Hrvaške,« je pojasnil Stanko Ivanušič. Pojasnil je še, da je občina skupaj z našo državo pred tremi leti uredila asfaltirano dovozno pot za štiri domačije - Zanjkoviče-vo, Belajevo, Novakovo in Cma gerjevo - na južni strani mejne ga prehoda Razkrižje, ki so na slovenskem katastrskem ozemlju. »Selitev hrvaškega prehoda bližje slovenskemu ozemlju bi poslabšala kakovost življenja družinam Mesarič in Belaj,« je tudi dodal Po pogovorih s pred- Situacija med mejnima prehodoma Razkrižje in Banfi-w občina Razkrižje stavniki slovenske države župan Ivanušič ugotavlja, da Hrvaška naši strani ni napovedala posega, čeprav bi to morala storiti Po 42. členu sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS) bi slednja morala napovedati tovrsten poseg. POZOR! DRŽAVNA MEJA OBMOČJE MEJNEGA PREHODA ZA OBMEJNI PROMET RAZKRIŽJE GIBANJE OMEJENO Razkriški župan Stanko Ivanušič: »Sporen je način postopka, ki gaje Hrvaška na svojem ozemlju vodila proti našim državljanom. Spet kaže na nepremišljeno potezo.« Foto: Nataša Johnov po 42. členu sporazuma o oh mejnem prometu in sodelo111 nju med Slovenijo in Hrvaško 11 navedenega člena namreč ja, da se bosta pogodbenici s ■ Ijem zagotovitve skladneg’ spodarskega razvoja obnirinin območij obveščali o načrtom nih posegih v prostor na obn^l nem območju, o naložbah °1 tem območju in vseh drugih^ rašanjih, ki po svoji naravi vp)l vajo ali lahko vplivajo nazi' Ijenjske in delovne razmere h11 di na obmejnem območju. "Sp0 ren je način postopka, kigJl£ Hrvaška na svojem ozemlju dila proti našim državljan0111' Spet kaže na nepremišljeno tezo,« razmišlja razkriški žup^ Zunanji minister Dimitrij Rur pa je štiri dni po hrvaškem ličenju dejal, da gre najbrž If11 vihar v kozarcu vode, kajti ’ Zagrebu so mi zagotovili, prestavljanja mejnega preh« ne bo«. Rupel je še dodal, da' soja stalno netenje majhnih ■ '' dentov na meji: »Ne korist'! nikomur, saj po nepotrebni razburjajo ljudi. Smo in še bo01 ukrepali, da na osnovi zak011 skih določil zaščitimo intef£ slovenskih državljanov.« k Andrej Be^ Oskrba z vodo v Pomurju: začetek gradnje konec leta 2008 Kdo bo plačal DDV? Na seji sveta pomurske razvojne regije so se pomurski župani srečali z mag. Bernardo Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor ter projektanti, ki so spregovorili o poteku priprav in izgradnje vodovodnega omrežja Pomurja. Kljub podpisani pogodbi z okoljskim ministrstvom župane najbolj vznemirja vprašanje, kakšen delež bodo plačale pomurske občine? Po vseh zapletih so bil projektanti izbrani in tako se v sodelovanju z vsemi pomurskimi župani zbira in ureja dokumentacija. Vloga za kohezijska sredstva naj bi bila nared in vložena marca ali aprila prihodnje leto, z drugo fazo izgradnje pa bi začeli konec leta 2008 ali v začetku leta 2009, smo izvedeli. Cena te investicije pa je izjemno narasla, predvsem zaradi cenovnega šoka na področju gradnje. »O tem, koliko bo stalo vodovodno omrežje, skorajda ne upam govoriti,« je dejala Podlipnikova,« od začetnih 37 smo prišli na 50 in danes na okoli 80 milijonov evrov.« Čeprav je bila pogodba z okoljskim ministrstvom podpisana pred tremi leti, se sedaj pojavljajo številna vprašaja in nedorečenosti, kdo je investitor in kdo bo moral plačati davek na dodano vrednost. Župani vztrajajo, da v pogodbi piše, da je prispevek občine največ deset odstotkov investicije. Če pa bi prišteli še 20-od-stotni davek na dodano vrednost, bi to zneslo 30, morda še več odstotkov. Na koncu so župani sprejeli sklep, da bo treba revidirati obstoječo pogodbo in jasno zapisati, da občine ne plačajo več kot deset odstotkov, da naj izgradnja pomurskega vodovoda poteka z enako dinamiko kot doslej ter da naj se upošteva dosedanje vlaganje v vodovodna omrežje v posameznih občinah A. N. R. R. Sprejet amandm^ za podvoz Čeprav odbor za In monetarno politiko *' matično delovno telo V zavrtega zbora v postop”^ sprejemanja spreme^ proračuna za leto 200® 1 podprl vloženega atnM1, maja pomurskega cijskega poslanca dr. Slavinca, so ga poslan^ ■ rejeli. , Gre za povečanje sredst vrednosti 200 tisoč cvroi gradnjo podvoza pod niško progo v Murski S«0 kar naj bi pospešilo dok’. Čanje del. To pa je potr£y . zaradi prometne varnoS^ ne dopušča, da bi se za® 1 faza gradnje začela šeK 2011. Slavincev predlog podprli pomurski posl?n^ Jožef Horvat pa je o nuj110 j ureditve podvoza PrePfl^. tudi druge svoje posla0 kolege. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nona Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jede (novinarji), Nataši ,, (fotografinja), Nevenka Emit (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Roberti. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In oprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 1720 (naročniška služba), n. c 538 17 10,538 17 (0 (novinarji VeS^ Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11 Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina za naročnike v tujini 158,60 evra (38.006,90 si naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), Izvod v kolportažl 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina za internetno izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 24900-900® ' Thk; Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25, člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna M -j. Slovenije za Jelo 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@pinf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf,si. www-stran: http://«*«-755* hi Pi ir 'n lx hi fe Pr «1 Pl 'n VESTNIK - 6. december 2007 AKTUALNO Sava bo Intenzivno razvijala turizem v Lendavi Najprej Elizabeta, bazeni in kamp Lendavsko poletno kopališče vendarle prodano za 300 tisoč evrov -& ureditev infrastrukture bodo namenili milijon evrov Poslovna skupina Sava, d. "■> in občina Lendava sta popisali pismo o nameri in se Zvezali, da bosta v obdobju 2007-2013 upoštevali razvoj-111 cilje lendavske občine in Poslovne interese Save. Poslovna skupina Sava je z dednostjo Turizem, kamor !Padata dva stebra - Sava ho- Bled in Panonske terme ' največji ponudnik turizma v Sloveniji. Kakor je nakazal Predsednik uprave Save, d. “ Janez Bohorič se razgle-tyejo tudi čez mejo in iščejo Možnosti sodelovanja z ma-^dskimi zdravilišči: »Pro-flcujemo vse možnosti, o nHh govorimo, ko se za to °dločimo. Se pa razgledujemo in iščemo vse možnos- ne le v Lentiju.« ■ zadnjih letih so v Savi spre-pomembne odločitve: ne- joče družbe, ne glede na njihovo velikost. Že lani so z jasno strategijo opredelili ključne produkte, ki jih bodo razvijali v posameznih destinacijah, je poudaril direktor dejavnosti Turizem mag. Andrej Šprajc: »V pismu o nameri jasno opredeljujemo, v kateri smeri se bodo razvijale Terme Lendava - na naravnih danostih vode in izkoriščanju vseh infrastrukturnih možnosti: igrišča, športne dvorane, načrtovanega motodroma Tako bomo dobili izjemno ponudbo za treninge in preživljanje prostega časa športnikov. V prvi fazi želimo razširiti bazenski kompleks, kjer bomo skupaj z občino definirali, katere so tiste bazenske potrebe, ki bodo v interesu term in lokalne skupnosti. Želimo povečati kamp, predvsem za del, ki bo namenjen avtodomom, ker je to sve- Anton Balažek, župan občine Lendava, je na vprašanje o prodaji poletnega ^PališČa, ki je bilo v lasti krajevne skupnosti, in petih hektarjev občinskega zemljišča Ogovoril: »Pri prodaji deleža krajevne skupnosti smo odigrali posredniško vlogo, saj se je tak pristop zdel prijaznejši. To smo jim razložili tudi na zboru krajanov. Denar v “ini 300 tisoč evrov je že nakazan in se bo porabil namensko. K temu bomo aodali Še ^0 tisoč evrov iz proračuna, občinski svet bo o tem še odločal, ter denar iz neposrednih reSijskih spodbud. Skupno bomo namenili za ureditev infrastrukture milijon evrov. Pet farjev zemljišča je še vedno v lasti občine in je v programu za prodajo, vendar se še "isino dokončno odločili, ali bomo prodali ali ne.« ^mičnina je ločena od dejav-za razvoj pa skrbijo kom- ^entru centri, ki nenehno skr-1,0 za izboljševanje kakovosti " investiranje v najbolj obeta- tovni trend. Prav tako bomo pripravili vse potrebno za izgradnjo hotela (kje bo lociran, ob termah ali v središču mesta, zaenkrat še ni odločeno), ko bodo za to dane možnosti. Hotel Elizabeta v mestnem središču bomo preuredili v sodoben izobraževalni center za potrebe mikrore-gije Murania. Tako se bodo pre- Nadvoz pri Mostju odprt ,Mostju so ta teden odprli za pro-*1 novozgrajen nadvoz nad hitro cesto nzcepa Dolga vas do mejnega preho-Dolga vas. Nadvoz je zgrajen na me-11 dosedanjega krožišča lendavske ob-i- gre pa za zunajnivojski prik-^ek regionalne ceste R2 442 Dobrov-^'Lendava in lokalne ceste LC 206080 Dolgi vasi Na novo so zgradili 450 ^etrov ceste, nadvoz je dolg 90 metrov vWjučuje dve krožišči, s katerih se bo ■ ' ^irih krakih možno vključevati na । ltr° cesto. Ob cesti je zgrajena tudi alna kanalizacija proti Mostju, ki bo v podnje omogočila izgradnjo kanaliza-v kraju, ob cesti pa je zgrajen tudi ki se bo nadaljeval proti Mostju $°lgi vasi. V letošnjem letu je predvidena tudi dograditev štiripasovne avtoceste od priključka Lendava do razcepa Dolga vas in hitre ceste od razcepa Dolga vas do mejnega prehoda. Do konca letošnjega leta bo promet predvidoma stekel tudi v Lendavi po začasno imenovani Novi cesti iz Dolnjega Lakoša prek obeh nadvozov v priključku Lendava, po mostovih čez Črnec in Ledavo vse do semaforiziranega križišča s Kranjčevo cesto. Skupij? investicijska vrednost celotnega projekta AC Lendava-Pince, ki obsega tudi odcep hitre ceste do mejnega prehoda Dolga vas, znaša po Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 200/ 142,3 milijona evrov. Lidija Magdič Mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava: »Terme Lendava že leta poslujejo z dobičkom, veliko smo že investirali, dograjen je bazenski del, apartmaji, za katera so dobili evropska sredstva, nenehno rasteta število prenočitev in dodana vrednost, raste dobičekVse to kaže, da je to uspešna družba, in v take družbe bomo tudi v prihodnje vlagali, ne glede na velikost.« Foto: Bernarda B. Peček uredile sobe, uredil gostinski de! in dogradila manjša dvorana. V Termah Lendava bodo izkoristili dve prednosti: prednost termalne vode in vso lendavsko infrastrukturo - igrišča, športne dvorane, motodrom v prihodnosti. V kombinaciji z bazenskimi kompleksi bodo dobili odlično ponudbo za treninge športnikov, v vseh družbah bodo presegli zastavljene cilje.« Lendava in Sava bosta tako po dveletnih dogovarjanjih že prihodnje leto začeli intenzivno razvijati turistično ponudbo v tem obmejnem mestu. Bernarda B. Peček Hodoš in Bajansenye Bojijo se povečanja tovornjakov in kriminalcev Čeprav skupna seja hodoškega občinskega sveta in predstavnikov društev lokalne samouprave Bajansenye iz Madžarske ni bila prva, je bila prvič v novem mladinskem domu na Hodošu. Objekt, nekdanja stražnica, ki je bil dolga desetletja na obmejnem območju z namenom, da bi preprečeval stike in prehajanje meje, bo postal v novem obdobju skupnega življenja v Evropski uniji in po ukinitvi meja središče družabnega dogajanja obeh obmejnih krajev. Glavni namen je bi), dogovoriti se, kako se pripraviti na vse spremembe, ki jih bo prinesla ukinitev meje. Bojijo se, da bodo ljudje ob meji, ki izginja, deležni poleg številnih pozitivnih tudi negativnih posledic. Predvsem se bojijo povečanja tovornega prometa po cesti, ki ni bila grajena v ta namen, in več kriminala. Znano je, da ima staro železo na Madžarskem dobro ceno ter da so iskalci in odkupovale! po prekmurskih vaseh zelo aktivni že sedaj. Prav tako se morajo prebivalci obmejnih krajev pripraviti na morebitne nove priložnosti, tuje investitorje in vlagatelje ter na skupno pridobivanje sredstev iz EU. »Pričakujem, da bo več pozitivnih vplivov in da bomo ukinitev meje znali izkoristiti. Lokacija našega mladinskega doma je sedaj na meji, čez slab mesec te meje ne bo več Bo le primeren prostor za počitnikovanje, šolo v naravi. Bernarda B. Peček SGP Pomgrad z rekordi v letu 2007 Pomgrad se je razlil po Sloveniji Letošnje leto se bo le težko ponovilo, kajti prihodnje leto bodo predali namenu kar pet avtocestnih odsekov - Dvig plač za šest odstotkov in 700 evrov bruto nagrade ob koncu leta 170 milijonov evrov prihodka in okrog šest milijonov evrov pozitivnega poslovnega izida so predvideni rezultati rekordno uspešnega leta 2007 delniške družbe SGP Pomgrad, ki je 100-odstotni lastnik osmih družb ter 50- ali 25-odstotni solastnik devetih družb. S tem ko so letos skupaj s Kraškim zidarjem iz Sežane in mariborskim Konstruktorjem VGR ustanovili GH Holding, se lahko na trgu postavijo ob bok največji-ma SCT-ju in Primorju. S komercialnega vidika je bilo leto 2007 le navidezno lahko, je povedal komercialni direktor Pomgrada Boris SapaČ na letni tiskovni konferenci. Čeprav so večino poslov pridobili že pred letom ali dvema, so imeli velike težave pri iskanju ustreznih podizvajalcev, saj so jih morali poiskati celo v tujini. Tiso cenovno konkurenčni in izjemno profesionalni. Leto 2007 je rekordno tako z vidika izvajanja projektov kot tudi prodaje materialov, v tem letu pa so postali vodilni izvajalec ekoloških projektov, saj imajo največ referenc s tega področja (na primer CERO Puconci, čistilne naprave v Dravogradu, Trbovljah in Piranu, kmalu pa bodo podpisali največji ekološki projekt Reševanje podtalnice Dravskega polja). Zavedajo se, da se bo ta konjunktura na gradbenem trgu le težko ponovila, zato se že pripravljajo na vstop na tuje trge preko GH Holdinga in so podpisane že prve pogodbe (GEMINI, Bled). Brankica Kouter, ki je letos prevzela vodenje SGP Pomgrada -Gradnje, je poudarila, da je gradbena operativa v letu 2007 vgradila 2600 ton armature, 34 tisoč kubičnih metrov betona in 400 tisoč kubičnih metrov raznih nasipnih materialov V letošnjem letu bodo dogradili več kot 50 objektov (CERO Puconci, glasbena šola, ekonomska šola, mednarodni prehod Petišovci, avtocestna baza, sodelujejo na kar petih odsekih avtocestne gradnje). Pomgrad Gradnje bo presegel letošnjo realizacijo, skoraj polovico realizacije pa imajo zagotovljene tudi za prihodnje leto - skupni plan je nekoliko nižji od letošnje realizacije za približno pet milijonov evrov. Osnovni cilj pa bo, da si še bolj utrdijo svoj položaj na slovenskem gradbenem trgu na področju ekologije. Bernarda Balažič Peček Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrad, je na vprašanje, zakaj so se odločili, da bodo s ponudbo posojila delavcem, ki bi ga uporabili za nakup delnic Nove KBM, poskušali priti do čim večjega števila delnic, odgovoril: »Delavcem smo res poslali ponudbo za nakup delnic. Mi smo te stvari naredili transparentno, vsem na očeh. Če to ponudiš 700 delavcem, ni nobenega prikritega načina. Mariborsko območje se neverjetno hitro razvija, imelo bo svojo banko, in to je Nova KBM. Mariborsko gospodarstvo se razvija preko Nove KBM in razvoj pomurskega gospodarstva ne bo mogoč brez mariborskega gospodarstva. Zato je prav, da bodo lastniki te banke tudi bazične gospodarske dejavnosti, ne pa le finančne špekulativne institucije. Sicer pa bomo poskušali priti do delnic tudi v drugi kombinaciji. Zanimivo pa je, da so se za nakup delnic odločali delavci Pomgrada tudi zasebno, ne le ob pomoči ponudbe sistema SGP Pomgrad.« Poslovanje skupine SGP Pomgrad v letu 2007 in poslovne načrte v prihajajočem letu so predstavili nova direktorica SGP Pomgrad - Gradnje Brankica Kouter, direktor SGP Pomgrad, d, d., Tadej Ružič in direktor komerciale SGP Pomgrad, d. d., Boris Sapač. Foto: b. b. p. BOTANIKA cvetje - dekor - trgovina Igor Horvat, s. p., Glavni trg 1 a, 9240 Ljutomer ZAPOSLI 1. komercialista za veleprodajo cvetličarskega reprodukcijskega materiala 2. kreativno cvetličarko, vajeno samostojnega dela Informacije: 041 438 348 LOKALNA SCENA 6, december 2007 - VESTNIK 'TEMPIRANO Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist: »Slovensko kmetijstvo je po vstopu v EU gotovo zmagovalec v evropskem prostoru. Pristop mu je prinesel resen razvoj, zato bi bilo najslabše, če bi trenutni dober ekonomski položaj uspaval kmete, dane bi razmišljali o prihodnosti. Takšen dober položaj morajo izkoristiti, saj bo Čez čas gotovo slabše. Iz zgodovine je znano, da je kmet v dobrih časih znal vedno nekaj prihraniti za slabe čase in tega podjetniškega občutka kmetje tudi zdaj ne smejo izgubiti Njihov finančni položaj je zdaj dober, morajo pa razmišljati, kako bo, ko bo kmetijska politika deregulirana. Podpor, kot so zdaj, dolgoročno gotovo ne bo več, zato je ta dobra leta treba izkoristiti za ustvarjanje rezerv, da bodo tudi v spremenjenih časih lahko dobro delali.« Doc. dr. Mitja Slavinec: »Moraš si najti področje, kjer si lahko najboljši, in potem tam delaj. Ne splača se riniti tja, kjer so uspešni že drugi, usmeriti se moramo tja, kjer obstajajo možnosti, da postaneš najboljši.« Tadeja Ternar, mis Slovenije: »Na izborih za mis sveta ima politika pomembno vlogo. MisAmerike velja seveda več kot mis Sloveni- je. Zdi se, daje Kitajka zmagala zato, da so se ji organizatorji tekmovanja tako nekako oddolži- li, kajti Kitajci so že štirikrat pripravili izbor, povrh vsega pa ne smemo pozabiti še na bližajoče se olimpijske igre.« Boris SapaČ, dire ktor komerciale SGP Pom grad: »Reševanje podtalnice na Dravskem polju je prav gotovo največji ekološki pro-jekt. pri katerem so-deluje Pomgrad; tu bodo čistilne napra- na v Gori- B šntd. Kidričevem. 53 kilometrov kanalizacije in 20 kilometrov vodovoda, vse skupaj pa je vredno 40 milijonov evrov. Pomgrad se je razlil preko meja regije po vsej Sloveniji, agresivni smo v ljubljanski regiji pri visokogradnjah, saj smo resni kandidat za izvedbo visokega kontrolnega letališkega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika, projekt pa je vreden več kot 25 milijonov evrov.« Alojz Žvorc, vodja sekcije gradbincev: »Bo pri nas tako kot v Ameriki, kjer lažje dobiš dobrega zdravnika kot dobrega vodovodarja ali pleskarja Pojasnilo V prejšnji številki Vestnika smo v tej rubriki objavili mnenje Civilne iniciative Dankovci, Vaneča, na fotografiji pa je Stanislav Tratar v carinski uniformi, kar je zgolj naključje, zato zapisano mnenje nima nič skupnega s carinsko službo. Obiske v bolnišnici je treba omejiti Bolnik želi ob sebi domače in najboljše prijatelje K času virusnih okužb dihal in prebavil obiski omejeni Zdravljenje v bolnišnici je za človeka zelo stresno, saj se ob bolezni in različnih posegih ter preiskavah mora prilagoditi še drugemu okolju, pravilom bivanja in hišnemu redu. Tb so trenutki, ko bolnik najbolj potrebuje bližino svojih domačih in prijateljev, ki mu dajejo oporo in toplino doma. Tega se zavedajo tudi v bolnišnici, zato želijo dati ob kakovostnih strokovnih storitvah bolnikom tudi tople medčloveške odnose. »Skupaj z bolniki se veselimo obiskovalcev, ki dajejo bolnikom občutek, da niso osamljeni in med zdravljenjem zanje skrbijo njihovi najbližji. Obiskovalce pa med obiski in v naši brošuri za bolnike in svojce opozarjamo, da so obiski koristni samo takrat, ko so prilagojeni zdravstvenemu stanju pacienta in njegovim potrebam,« je povedal direktor murskosoboške bolnišnice Ernest Bore. Vodstvo bolnišnice zato prosi bolnike in obiskovalce, da upoštevajo čas, namenjen obiskom, ki so ga tudi navedli v brošuri Informacije in nasveti za paciente in obiskovalce. Med tednom je to med 14.00 in 16.30, ob nedeljah in praznikih pa do 16,00. Posebni režim obiskov pa velja za enoto intenzivne terapije ter na otroškem in infekcijskem oddelku pa tudi v Času epidemij, kot so gripa in druge prenosljive bolezni. »Glede na zdravstveno stanje bolnika in želje V primeru razhajanja dihalnih obolenj bolnišnica omejuje in celo prepoveduje obiske. To pa je potrebno zato, ker vsak obiskovalec, ki je nosilec bolezenskih klic, predstavlja nevarnost za bolnika. Nova okužba pomeni zanj podaljšano zdravljenje in tveganje za nastanek zapletov. obiskovalcev je poleg ustaljenega urnika možen tudi individualni vor glede obiskov,« je povedala 'nl lija Kavaš, pomočnica direktorja področje zdravstvene nege Izkušnje preteklih let in rezulU11 ankete, ki so jo v bolnišnici opra^ med pacienti, so želijo krajše obiske jajo, hkrati manj največ tri, od hrane pa le sadje in kove v manjših embalažah Pre^ sem pa si želijo čustveno opof0111 razumevanje svojcev, Majda Hort3' pokazali, da si , saj jih dolgim1* obiskovalcev Mednarodni posvet kot izmenjava različnih pogledov Konec novembra, je potekal v prostorih črenšovske osnovne šole izjemno zanimiv in koristen posvet, na katerem so se ukv arjali predvsem z napovedano avtonomijo šole. Udeležilo se ga je okrog 50 učiteljev in ravnateljev iz vse Slovenije, kot uvodni predavatelji pa so nastopili dr. Natalija Komljanc, dr. Bogomir Novak, Gerhard Schmautz, mag. Metoda Kolar in dr. Ivan Ferbežar. V popoldanskih delavnicah so aktivno sodelovali tudi pomurski pedagoški delavci (Suzana Panker, mag. Terezija Zamuda, Marija Smolko, Marija Horvat in drugi). V četrtek zvečer so se gostom predstavili črenšovski učitelji s svojo gledališko igro, s plenarnim delom in delavnicami (o strokovni in osebnostni rasti učiteljev, vlogi staršev v odnosu do avtonomije šole ipd.) pa so nadaljevali tudi v petek. Ta simpozij je vsekakor Še eden od velikih podvigov črenšovskega ravnatelja Štefana Ftičarja, ki se januarja poslavlja od svoje funkcije in pedagoškega dela. B. B. P. Humanitarna akcija Pogled naprej Optika Focus bo tridesetim otrokom podarila očala Otroška očala so nekaterim staršem velik strošek Bo v drugo več uspeha? Na Hodošu se že pet let pripravljajo na gradnjo doma za starejše, S prvim poskusom, za katerega so imeli že izdelane projekte, niso bili uspešni na razpisu ministrstva. Tokrat so se lotili zadeve drugače; razpisali so natečaj za izdelavo elaboratov. Prejeli so 25 nalog, nagradili prve tri, po prvo-nagrajeni pa bodo izdelali projektno dokumentacijo. Sledila bo pridobitev gradbenega dovoljenja in seveda pridobitev finančnih sredstev. B. B. P. Beltinska civilna iniciativa terja odstop svetnikov V najnovejšem sporočilu za javnost civilne iniciative za odpoklic članov beltinskega občinskega sveta navajajo, da je zbiranje prostovoljnih podpisov volivcev legitimno in legalno. »Prav nihče ne more in ne sme zaradi svojega danega podpisa čutiti nobenih negativnih posledic. Število podpisov volivcev se je povzpelo nad 2.000. Civilna iniciativa bo v najkrajšem času vse dosedanje podpise z zahtevo po odpoklicu beltinskih svetnikov izročila državnemu zboru RS ter o tem obvestila vlado in župana beltinske občine,« so zapisali. V nadaljevanju med drugim ugotavljajo, da se je število sej delovnih teles občinskega sveta v tem mandatnem obdobju nenormalno povečalo v primerjavi s preteklim letom, stroški pa so višji kar za petkrat. »Če se bodo sedanji člani občinskega sveta zamislili nad tem, da so jim volivci s svojimi podpisi v tako velikem Številu izrekli nezaupnico zaradi njihovega dosedanjega dela, in če bodo čutili vsaj malo moralne in siceršnje odgovornosti do te občine in volivcev, bodo odstopili sami. Če se to ne bo zgodilo, bo civilna iniciativa sprožila postopek za razpis referenduma o zaupnici temu občinskemu svetu,« še dodajajo. M. J. Podjetje Optika Focus se že devet let ukvarja z očesno optiko in pomočjo slabovidnim pri izbiri očal za njihovo kakovostnejše življenje. Pri svojem delu pa opažajo, da stranke velikokrat izrazijo željo, da jim ponudijo najcenejša očala, pa še ta si nekateri zelo težko kupijo. Ob veliko večji skrbi odraslih za očala, ki jih potem tudi dolgo nosijo, pa je to veliko težje pri otrocih. Hitro jih prerasejo ali jih pogosto tudi zlomijo. »Znesek za nakup očal pa je enak pri otrocih in odraslih. In trn sploh ni majhen, še posebno, če gre za zahtevno dioptrijo. Zato nekateri starši tudi vprašajo, ali otrok očala res potrebuje, in kaj, če jih bo Čez teden dni že polomil. V teh primerih so otroci pri izbiri očal najbolj prikrajšani,* je povedala direktorica podjetja Ivanka Tratnjek Karoli. Zdravstvena zavarovalnica krije tudi za otroška očala iz javnih sredstev le del stroška in do določenega standarda, ki pa se že nekaj let ni spremenil in predstavlja tako majhen znesek, da zanj uporabnih očal za otroke ne morejo narediti. V podjetju, ki ima poslovalnici v Beltincih in Večeslavcih, so se zato odločili, da bodo tridesetim otrokom očala podarili. Otroke so izbrali s pomočjo Centra za socialno delo, Medobčinskega dnlštva slepih in slabovidnih Murska Sobota ter vrtca in osnovne šole iz Beltinec, v primeru, da ti otroci očala že imajo, pa jim bodo podarili bon za naslednja očala. »Z Ivanka Tratnjek Karoli pravi, je namen akcije predvsem P° magati otrokom. Foto: m. h. izborom nikogar ne želimo izp°$! ' vljati zaradi njegovega pomanjk3 J ampak želimo predvsem pom3^ ( otrokom,« je povedala sogovofn*^ Pri izbiri okvirjev bodo up«šte' želje otrok, saj bodo potem očal3 i radi nosili, izbrali pa jim bodo ■' leče iz primernega materiala. r ( Tokratno akcijo, ki so jo pok®* vali Pogled naprej, bodo nadalje tudi v prihodnje. Zato bodo ’ । vili društvo Pogled naprej, ki b* vzelo njeno vodenje, saj bi o3 ; |f. čin lahko vsako leto pomaga-* ।1 , pim in slabovidnim otrokom i1'1 j| kupu pripomočkov, s tem P31 prispevali k njihovi enakovredf* ( samostojni vključitvi v učni pr 0 ’H Ha m Hi Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Minska Sobota. Plese 9,9000 Murska Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je taupna In brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! nilo izobraževalnega sistema.« Že nekaj let podjetja upajo, da jim bo v večjo pomoč GZS, Območna zbornica za Pomurje. V preteklosti se je večina nalog s tega področja izvajala ob pomoči Službe za izobraževanje pri GZS, po novem letu in ustanovitvi Pomurske gospodarske zbor- Metka Svetec Šooš, Arcont: »V Arcontu imamo opredeljen program uvajanja za novozaposlene, v proizvodnji traja do enega meseca, Gre za spoznavanje delovnega procesa in usposabljanje na delovnem mestu. Ker je kader, ki ga iščemo, v glavnem deficitaren, še posebno varilci, so bila že razmišljanja okrog učne nice (PGZ) pa se bo le-ta ukvarjala s tistimi zadevami, ki prinašajo neposredne finančne koristi za člane - to pa je tudi oblikovanje potrebne kadrovske strukture za potrebe članov. »Ena ključnih ekspertnih skupin bo skrbela za področje kadrovskih in izobraževalnih potreb podjetij. Organizacijsko preobliko; vanje v PGZ je predvsem odsev želja članov, da se kot predstavniki nevladne gospodarske asociacije enakopravno vključijo v procese odločanja in upravljanja regije ter vplivajo na regionalni razvoj, predvsem v segmentu prostorskega načrtovanja, izobraževanja in infrastrukture ... Zgolj prenova izobraževanj ni dovolj; potreben je širši in dolgoročnejši načrt aktivnosti, ki obsega predvsem promocijo deficitarnih poklicev ter generično promocijo Pomurja, ki bo ustvarila možnosti za priseljevanje kakovostnih kadrov,« so sporočili iz GZS, OZ za Pomurje. Bernarda B. Peček delavnice v okviru tega programa uvajanja. S tem bi zagotovili večjo učinkovitost v proizvodnji, manjše število potrebnih internih mentorjev za novozaposlene, manj napak, večjo kakovost v proizvodnji itd.. Vendar je to le ideja, o centru za izobraževanje dijakov pa zaenkrat ne razmišljamo.« Darja Odar, Mura: »Z novostmi v šolstvu smo, menim, dobro seznanjeni, spremljamo spremembe, sodelovali pa smo tudi pri opredelitvah vsebin nekaterih izobraževalnih programov s tekstilnega področja. Tudi v naslednjih letih ne načrtujemo večjega zaposlovanja, zato ne razmišljamo o ustanovitvi zasebne poklicne šole.« www.infond.si 080 22 42 Izkoristite priložnost in oplemenitite premoženje v naših perspektivnih vzajemnih skladih. Družba za upravljanje doo KBMinfond KBM Intend, družba za up ra d ja nje, d, 0. a., Vita Kraigherja 5, Maribor, up ra vJja osem vzajemnih sWadbv; uravnotežena vzajemna skl a da Intend Hrast in Intend Uravnotežen iter delniške vzajemne sklade Intend D elniSki. Intend €cropa. Intend PanAmerica, Intend Life. Intend Energy in Intend BRIC. Naložba v vzajemni sklad je tvegana in na jamči donosov, Najvišja vstopne provizija za Infondove vzajemne sklade je 3 %. Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov lahko vlagatelji in vsi 2 a inter e sira ni vsa k d an spremljajo v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Finan c e, objavljene pa so tudi na spletni strani (www. info n d. si www.initond.si) in drugih spletnih servisih. Prospekt, v katerem $0 objavljena tudi pravila upravljanja, in izvleček prospekta vzajemnih skladov lahko dobila brezplačno na sedežu družbe, na vseh vpisnih mestih med uradnimi urami oziroma oboje naročite poteletenu (02/229 2080,090 2? 42), lahko pa siju ogledate tudi na naši spletm strani. Vsak vlagatelj ima pravico zahtevati prospekt ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo. 8 (IZ)BRANO 6. december 2007 - VESTNIK Razburljivo sojenje Romom za streljanje in pretepanje v maju 2004 »Dovolj mi je teh ciganskih laži« Morile so priče, trdijo obtoženi - Zaradi strahu ne želijo pred sodnike Glavna akterja krvavih dogodkov, ko sta v noči s 3. na 4. maj 2004 v pretepu in streljanju med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih umrla dva človeka - Jožef Miiller in Milan Baranja , več pa je bilo ranjenih, sta po besedah Saška Ce-nerja in Dejana Baranje, dveh od šesterice obtoženih, menda Jasmin Kokaš in Kristjan Pestner, v ozadju pa naj bi bil Ba-ranjev brat Štefan. Tak je povzetek včerajšnjega sojenja. Ker se je v senatu sodnice Natalije Pavlič Goldinskij zamenjal porotnik, so morali sojenje začeti znova. »Pustite me na miru hočem živeti svoje življenje. Morilca sta priči Kristjan Pestner in Jasmin Kokaš, vse pa je zakuhal Štefan Baranja, mene pa želijo namočiti,« je svoj prejšnji zagovor dopolni! prvoobtoženi Saško Cener »Dovolj mi je teh ciganskih laži. S Cigani sploh ne želim imeti posla,« se je razburil Cener, ko je Pavlič Goldin-skijeva omenila, da je Pestner so dišču poslal pismo, v katerem piše, Tri leta in pol po pretepanju in streljanju med Romi še zmeraj ni sodnega epiloga. Foto: Nataša Juhnov da se boji priti pričat, ker mu Cener grozi. Včeraj tako zaradi domnevnega strahu na sodišče ni bilo kar nekaj prič. »Kristjan je imel v roki palico za bejzbol, Milanu pa se je maščeval, ker so bili sprti,« pa je obtoženec pojasnil svojemu zagovorniku Jožetu Šafariču. Dejan Baranja je za Pestnerja in Kokaša prav tako dejal, da naj bi najprej morila, nato pa pričala proti njim.»Muller si je sposodil denar, ki ga je potre boval za otvoritev nočnega lokala. Denarja ni mogel vrniti, Kokaš pa ga je izsiljeval, naj mu dovoli, da bo redar v lokalu,« je še dodal Baranja. Pokojnikova hčerka Suzana je pričala, da ne razume, zakaj sta ob tožena brat in mama, krivci za vse pa se mirno sprehajajo na svobodi. »Ko so prišli reševalci, nekateri niso dovolili, da bi pomagali očetu,« je še jokala pred senatom Boris Horvat je dejal, da so tisti večer igrali ročni nogomet, ko je slišal kričanje in strele. »Kristjan in Zoran Pestner ter Jasmin Kokaš,« je odgovoril tožilcu Žarku Bejeku, ki je vprašal, kdo vse je igral nogomet. Horvat je bil slabih deset metrov stran od množice, ki je bila vpletena v krvave dogodke: »Videl sem, kako Milan Baranja v množico meri s pištolo, Dejan pa etu rekel, naj že enkrat vse reši1 Dušan Pestner se ni veliko spomnil niti ni prepoznal ljudi v množici »Slišal sem, kako je Baranja dejal Cenerju, da ga bo ubil,« pa jena prostoru za priče izjavil Janez Pestner. Sojenje se bo nadaljevalo 9. januarja, Andrej Bedek Požigalec v priporu Ljutomerski policisti so v svoji statistiki letos kar pogosto omenjali požige, ki so se dogajali v okolici Male Nedelje Kriminalisti so med ogledi prizorih požarov in preiskavo zbrali dovolj dokazov, da so šestih po^r gov, v katerih je bilo škode kar za 142 tisoč evrov, osumili petintridesetletnika z ljutomerskega konca. Proti osumljencu, k1 je končal v priporu, so napisal* pet kazenskih ovadb za požigi11 kazensko ovadbo za poškodovanje tuje stvari. A-B' Odpuščeni Rudi Cipot na delovnem sodišču toži Zavarovalnico Triglav Cipot: »Bog nam pomagaj« Priča Slavica Senčarje dejala, da sta Rudi Cipot in Viktor Vild potem, ko so jima decembra 2006 odvzeli pooblastila za sklepanje pogodb, le te še najprej podpisovala, Vild pa je zahteval, da se ponaredijo datumi sklepanja pogodb Očitno nekdanji direktor soboškega Triglava in uprava iz Ljubljane nista dosegla poravnave, kajti na delovnem sodišču se je nadaljeval primer, ko Rudi Cipot v tožbi od Zavarovalnice Triglav zahteva, da ga vzame nazaj na položaj direktorja območne soboške enote in mu povrne izgubljene plače, od tožbe pa bi odstopil, če bi s Triglavom sklenil ugodno poravnavo. Da so se skušalt dogovoriti o sporazumni prekinitvi pogodbe že pred 12. julijem, ko so Rudiju Cipotu izdali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je na prostoru za priče izjavila Zdenka Valjavec, Triglavova izvršna di rektorica za upravljanje človeških virov. Pojasnila je, da sc je uprava 21 julija seznanila s pismom Borisa Gaborja o domnevnem Cipotovem nečednem početju in se domenila, da je treba očitke raziskati. »Pismo ni imelo velike teže na postopke, ki so stekli, saj smo dalj časa vedeli za nesoglasja med vodstvom soboške enote in skupino zaposlenih, ki je marca odšla na Ptuj in kateri je bil Gabor bliže,« pa je Valjavčeva razložila Triglavovi odvetnici Suzani Robežnik Gale Izredno revizijo dela v soboškem Triglavu so zaupali Zoranu Nikoliču, direktorju Triglavove službe za notranjo revizijo: »Želeli smo preveriti določene očitke iz pisma v dokumentaciji Rudi Cipot zahteva v tožbi od Zavarovalnice Triglav, da ga vzame nazaj na položaj direktorja območne soboške enote in mu povrne izgubljene plače. Od tožbe bo odstopil, če bo s Triglavom sklenil ugodno poravnavo. Znesek, na katerega bi Cipot pristal, je menda 200 tisoč evrov. Foto: Jure Zauneker območne enote. Našli smo primere izplačil življenjskih zavarovanj nekaterim zaposlenim, ki jim to po pogodbah na tak način ni pripadalo. Preverjali smo še postopke prodaje stanovanj in jadrnice ter nakupe umetniških slik.« Doživetja za tri milijone •Alt so bili sprejeti kakšni sk lepi, ki so dovoljevali takšna izplačila zavarovalnin ali doživetij,« je spraševal Cipotov pooblaščenec Dejan Rituper »Direktor je sklepe sprejel šele, ko je bil denar že nakazan,« je odgovoril Nikolič. »Prejšnja predsednica uprave Nada Klemenčič jc sprejela sklep, da se ta zavarovalnina nakaže kot nagrada delavcem, s katerimi je imela zavarovalnica sklenjena zavarovanja,« je trdil pooblaščenec. »Ni mi znano,* je odvrnil revizor. Naslednji je pričal Štefan Biro, vodja računovodstva in financ v tukajšnjem Triglavu. »Doživetja smo za delavce s posebnimi pooblastili pri plačah prikazovali kot potne stroške, ker drugače ni šlo,« je odgovoril na vprašanje sodnici Kristini Šooš Trajbarič, ki jo je zanimalo, kako so potekala izplačila doživetij Rdečica pa je Cipota oblila, ko je pričala Slavica Senčar, strokovna sodelavka za kadre v soboškem Triglavu. Dejala je, da sta Rudi Cipot in Viktor Vild po tem, ko so jima decembra 2006 odvzeli pooblastila za sklepanje pogodb, le te še najprej podpisovala, Vild pa je zahteval, da se ponaredijo datumi sklepanja po mmtw »informiranje, d Urica 13. HuRk DARILO! Kupite ju lahko v naročniški službi Vestnika (v pritličju), Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Naročite ju lahko tudi po telefonu, št. je 02 538 17 21, vsak delavk med 9. in 14. uro. ali po elektronski pošti: oglasi.vestnik@p-inf.si-Knjigi pošljemo naslednji delovni dan. plačilo po povzetju + poštni strošk1 godb. Tako sta takratni direkWf in njegov pomočnik med drugim podpisala pogodbe o sod^ lovanju z Avto Aresom in p^' jetjem Vildove hčere »Kose(0 nesla direktorju Cipotu v PotI’ p is pogodbe, sem mu rekla. «a ni v redu, ker smo pogodbe na' redili za nazaj, pa je le odvrni Bog nam pomagaj in pogodb podpisal,« je Še pričala Senčaf jeva. Po štirih urah je sodnih Šooš T raj batiče va odločila, da5 bo primer nadaljeval konec Ja nuarja, ko bodo tudi posluša' izpovedi Branka Flisarja, Vi’ torja Vi Ida, junija je šel v pol^J-in puconskega župana Ludvik ■ Novaka. Andrej Bed®11 Dve kuharski knjigi, obešamo v decembru 2007 Iz izjav prič sledi, da so v soboškem Triglavu zavarovalnine ali doživetja - tudi okoli tri milijone nekdanjih tolarjev -nekaterim zaposlenim izplačevali kot potne stroške. : VESTNIK - 6. december 2007(IZ)BRANO g Študija in analiza o intelektualnem in tehnološkem potencialu Pomurja Barometer ----- - <_ Pomurje potrebuje kvantni skok v razvoju Rezultati so skrb zbujajoči: diplomanti in brezposelni slabo obvladajo dodatna znanja in veščine ■v 5$ Franček Gomboc iz M. Črn- Z namenom, da bi prispeva-11 k odkrivanju vzrokov za tanjšanje ekonomske zao-žalosti Pomurja, je bila namena analiza stanja na pobočju intelektualnega in teh-Moškega potenciala Pomu-ki je osnova za razvoj. Gre 11 obsežnejši mednarodni Projekt, ki se financira iz evropskih sredstev, partnerji pa Center za eksperimentalno Shaniko v Ljubljani pri Fa-*ilteti za strojništvo, Podjet-Qiski inkubator ter partnerji Španije, Portugalske, Ma-barske in Hrvaške. Analizo pripravila Matej Cvetko in Sankovič iz Regionalne tatvojne agencije Mura, ki je Nosilec projekta Sinergijski Pristop do sonaravnega raz-‘“is pomurske regije. Podatki kažejo, da v Pomurju s odstotka prevladujejo mikro 1,1 Majhne gospodarske družbe, ki begajo 65 slovenskega in 25 od- Cvetko in Sankovič: »V Pomurju primanjkuje znanj in veščin, ki bi podjetja dvignila na v,šjo tehnološko raven, in da bi se dvignila dodana vrednost na zaposlenega, K Zboljšanju stanja bi lahko prispevali s povezovanjem podjetij, aktivno štipendijsko Politiko, ki bi prispevala k izbiri deficitarnih študijskih smeri, povezovanjem študentov z ^spodarstvom ter programi vseživljenjskega izobraževanja, s katerimi bi osvojili Manjkajoča znanja in izboljšali neformalna znanja brezposelnih. V Stročji vasi so zaradi nekaj deset metrov asfaltirane poti vsak na svojem bregu Cesta ne združuje, temveč ločuje Kreft: »Če že hočejo asfaltirano cesto, naj jo naredijo pravilno« - Na koncu je odločilo sodišče . ^ekaj malega smo o križih " *ežavah Slavka Krefta iz ‘ ročje vasi že poročali. (reft se je namreč zapletel v J'1’1’ s sosedi in krajevno oprtostjo pri asfaltiranju porozne poti, ki poteka mi-, ° njegove domačije. Zgod-a sega že v leto 1999- ‘Cesto je krajevna skupnost J^ila na črno in na svojo roko. .'M sploh nismo dali soglasja, 5 lahko gradijo na delu naše JTele,« razlaga Slavko Kreft, ki । k Se zmotilo, ker ne nazadnje sploh niso bila dobro na-Kna; »Odpadna voda zdaj teče ?naše dvorišče. Če bi cesto in ,unaredili tako, kot je treba, ni bilo tako. Nenehno je bilo ^ko Kreft je porabil za dokazovanje svoje pravice - dopi-^nje in dogovarjanje z lokalno skupnostjo in inšpektorji, na sodišču in plačilo izvršitelja - že tri milijone in 01 n6kdanjih slovenskih tolarjev. Foto: a. b. stotkov evropskega povprečja dodane vrednosti na zaposlenega (DVZ). Cvetko in Sankovič sta izbrala med dvaintridesetimi dvanajst pomurskih gospodarskih družb, ki so med najboljšimi v Pomurju in predstavljajo tehnološki potencial Pomurja. Skupno povprečje DVZ je 25.874 evrov in le tretjina presega slovensko povprečje, med tem ko je pomursko povprečje 18 908 evrov. Domnevata, da sta možna razloga za tako slab rezultat v tem, da podjetja izdelujejo nizkocenovne izdelke in ponujajo nizkocenovne storitve, ali pa gre za slabo organiziranost znotraj podjetij. Iz tega sklepata, da deluje velika večina pomurskih podjetij predvsem v panogah z majhnimi dodanimi vrednostmi. Posebno analizo sta naredila tudi glede intelektualnega potenciala brezposelnih in študentov Po podatkih območnega zavoda za zaposlovanje je nezaposlenih z vse poplavljeno.« »Lepo se vidi, kje je bila najprej zakoličena cesta, vendar bi se morala krajevna skupnost potem drugače lotiti dela, ker bi bilo treba premakniti kanalizacijske cevi. Seveda bi to več stalo, zato tega niso naredili. Zato so tudi šli na našo parcelo,« razlaga Slavko Kreft. Kreftovi so poskušali sami vzeti stvari v svoje roke: »dvignili« so asfalt in z gramozom zasuli del ceste, ki je tekel po njihovem zemljišču. In epilog: tožba sosedov zaradi motenja posesti in odločitev sodišča, da je treba vzpostaviti prvotno stanje. Sestanek letos junija v pisarni ljutomerskega župana pred postopkom izvršitelja ni prinesel Matej Cvetko: »Za doseganje boljših rezultatov bi potrebovali ljudi s Širokim interdisciplinarnim znanjem,« Mitja Sankovič: »Velika večina pomurskih podjetij deluje predvsem v panogah z majhnimi dodanimi vrednostmi.« višjo, visoko, univerzitetno ali podiplomsko izobrazbo 464 ljudi ali sedem odstotkov Med temi jih ima 64 odstotkov izobrazbo druž Slavko Kreft: »Lepo se vidi, kje je bila najprej zakoličena cesta (rumeni mejnik, op. p.), vendar bi se morala krajevna skupnost potem drugače lotiti dela, ker bi bilo treba premakniti kanalizacijske cevi. Seveda bi to več stalo, zato tega niso naredili. Zato so tudi šli na našo parcelo.« napredka. »Med drugim smo se dogovorili, da se krajevna skupnost Stročja vas dogovori z lastniki zemljišč o možnosti odvajanja vode s ceste in da lastniki parcel, po kateri teče cesta, le-te ponudijo v odkup ali brezplačen prenos občini Ljutomer,« pojasni Kreft. A ni bilo tako: teden dni kasneje je izvršitelj z gradbinci del ceste, kjer so Kref boslovne smeri, največ je pedagogov, ekonomistov, organizatorjev in pravnikov. Med brezposelnimi, ki so doštudirali tehniške smeri, pa je največ inženirjev tekstila, elektrotehnike ter kemije in kemijske tehnologije. V minulem šolskem letu je imela pomurska regija 4255 študentov, ti pa se še vedno najraje, kar 58 odstotkov, odločajo za študij družboslovnih ved, 20 odstotkov pa za študij naravoslovno tehniš tovi na lastno pest odstranili asfalt, spet asfaltiral, o jarku ali kanalizaciji pa sploh ni bilo govora. Posredovali so tudi policisti. »Ne moreš zmagati, če se boriš proti državi in tudi proti lokalnim veljakom, ki so med seboj povezani. Gradbeni inšpektor je zaslišal Borisa Lebarja, predsednika krajevne skupnosti Stročja vas. Takrat je Lebar dejal, kih ved, po katerih delodajalci največ povprašujejo. Presenetljiv je podatek, da kljub visoki formalni izobrazbi le 40 odstotkov tekoče obvlada tuje jezike, običajno nemščino ali angleščino. Še slabši so rezultati pri znanju osnovnih računalniških programov, le sedem odstotkov jih obvlada programe na osnovnem nivoju. Prav tu vidita avtorja enega od poglavitnih vzrokov za nezaposlenost. A. Nana Rituper Rodež da sploh niso pridobili gradbenega dovoljenja za asfaltiranje ceste,« je ostrojezičen sogovornik. Slavko Kreft je torej na koncu pravico iskal na sodišču, a izgubil, ker očitno ni imel dovolj argumentov, svojo plat zgodbe pa zaupal za časopis, ker pravi, da naj se izve, kako je po njegovem biti majhen človek. Andrej Bedek cev, ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan, je gasilec že polnih 60 let, saj je v gasilske vrste stopil 1. oktobra 1947. Skoraj 40 let je bil z gasilci tudi poklicno povezan, po tej dolžnosti pa je oj> ravljai pomembne gasilske funkcije - od predsednika domačega društva, polnih 35 let je bil poveljnik soboške gasilske zveze, ki je nekoč štela kar 132 društev, bil je regijski poveljnik, pomembne funkcije pa so mu biie zaupane tudi na ravni Gasilske zveze Slovenije (GZS), kjer je bil med drugim pomočnik poveljnika, dosegel pa je tudi najvišji čin v gasilstvu: visoki gasilski častnik II. stopnje Otroci iz vrtca in osnovne šole Gaberje so uporabili v svojem kulturnem programu za starejše občane iz KS Kapca tudi naš časopis. Blaž Vukovič iz Murske Sobote, prejemnik 1 nagrade za najbolj estetski avtomodel, je le eden od mnogih mladih, ki svoj prosti čas namenjajo ustvarjalnosti, kreativnosti in raziskovanju. Stanko Ivanušič, župan občine RazkriŽje, je uspel umiriti strasti, ki so se pojavile ob nameravani preselitvi mejnega prehoda Banfi. Ivanušič pravi, da je sporen ie način postopka, ki ga je Hrvaška na svojem ozemlju vodila proti našim državljanom. Miki Muster, akademski kipar, ilustrator in animator, je za življenjsko delo prejel priznanje trend 2007 Podelijo ga tistim, ki izstopajo na področju modne in vizualne ustvarjalnosti. 10 O TEM IN ONEM 6. december 2007 - VESTNIK Prostovoljno delo pri Društvu upokojencev Murska Sobota Prosto- Festival Mladi za napredek Pomurja Pomurje v perspektivi mladih voljke obiskale starejše ljudi Videle sot kako živijo in kaj potrebujejo V Društvu upokojencev Murska Sobota smo že pred več kot petnajstimi leti ugotovili, da v občini in mestu manjkajo celovita skrb za starejše ljudi in usklajevanje ter nadzor nad delom številnih služb in organizacij. Da bi lahko začeli s tem, je bil potreben celovit pregled tega, kako starejši ljudje sploh živijo ter kakšne so njihove stanovanjske, socialne, materialne in zdravstvene razmere. Pripravili smo vprašalnik o socialnem in zdravstvenem stanju članov društva, starih nad sedemdeset let ,V anketi je sodelovalo 376 upokojencev ali skora j vsi člani društva v obravnavani starosti, dobljeni podatki pa so pokazali, da je s tem treba nadaljevati in z anketo zajeti vse starejše občane. Leta 2001, ki je bilo razglašeno za mednarodno leto prostovoljcev, smo uspeli s predlogom, da je bil pri mestni občini Murska Sobota ustanovljen koordinacijski odbor za varstvo starejših ljudi, za delo na terenu pa so se prijavile številne prostovoljke, članice društva Doslej so obiskale 1750 občanov, starih sedemdeset let in več. S tem so opravile veliko delo. Starejšim ljudem so z obiski na domu naredile veliko veselja, jih s prijetnimi pogovori in druženjem spravile v dobro voljo, po drugi strani pa zbrale pomembne podatke za nadaljnje usmeritve pri reševanju problemov starejših ljudi Prostovoljke so tudi pomagale tam, kjer so lahko, težje probleme pa so prepustile v reševanje strokovnim službam. Vsa ta leta že tesno sodelujemo s patronažno službo murskosoboškega zdravstvenega doma, Centrom za socialno delo5 Rdečim križem. Karitas, mestnimi če- ■ trtmi in domom starejših v Rakičanu. Sedaj bomo naredili podrobno analizo zbranih podatkov in jih predstavili pristojnim službam, le te pa bodo pomagale pri oblikovanju nadaljnjih usmeritev občinskega koordinacijskega odbora. V društvu upokojencev si tudi želimo, da bi o tej problematiki čim prej razpravljal mestni svet in sprejel potrebne usmeritve. Ugotavljamo, da smo ustvarili z obiski na domu pristen stik s starejšimi ljudmi, odkrili pa tudi marsikaj težkega, kar preživljajo. Pri delu smo imeli ves čas podporo in razumevanje župana in občinskih strokovnih služb, vsa štiri leta pa so delo prostovoljk spodbujali člani upravnega odbora in predsednik društva Janez Kovač, za kar se jim zahvaljujemo Zelo uspešno je bilo tudi sodelovanje z mediji, predvsem Murskim valom in časopisom Vestnik Delo prostovoljk s tem ni končano, saj bodo nadaljevale obiske tam, kjer so starejši izrazili to željo, še naprej pa bodo zaznavale probleme na terenu in jih posredovale pristojnim strokovnim službam. Nadaljevale bodo tudi delo v svetovalnici in raznih krožkih ter tako še naprej skrbele, da bodo naši starostniki živeli čim boljše. Marija Horvat, predsednica komisije za socialno varstvo Naj se mladi ob svojih dosežkih čutijo pomembne Pomurci nimamo veliko dogodkov, ki bi nas postavili na prvo mesto. Nedvomno pa je tak festival Mladi za napredek Pomurja, ki pokaže sposobnosti in vrednoti znanje mladih. »Kar vse leto ustvarjate, lahko tu predstavite širši javnosti,« je dejal na otovoritvi doc. dr. Mitja Slavinec, podpredsednik ZOTKS. Festival že osmo leto pripravlja Zveza za tehnično kulturo Murska Sobota, v okviru katerega poteka veliko prireditev kreativnosti in ustvarjalnosti ter mladim predstavi številne možnosti. Med drugim je bilo v prostorih hotela Diana na razstavah predstavljeno delo osnovnih in srednjih šol ter dejavnosti, ne samo šolskih, ki potekajo po šolah. »Mladi so s svojo ustvarjalno dejavnostjo motor družbe. Navdušen sem nad znanostjo, inovacijami, nad vsem, kar ste ustvarili mladi in kar se tukaj lahko vidi. Tu sem spoznal, da sem prišel v mesto, kje se Lizbonska strategija v resnici izvaja in ni samo na papirju,« je na otvoritvi povedal dr. Primož Pristovšek, generalni direktor Direktorata za znanost in visoko šolstvo. Da te dejavnosti dobro potekajo, skrbi soboški RC ZOTK. Pripravljajo tekmovanja v logiki, matematiki, računalništvu, spodbujajo mladinsko raziskovalno delo in mnogo drugega. Vsako leto pripravijo okoli 25 raziskovalnih poletnih taborov za mlade. »Naredimo vse, da je kotizacija zanje čim nižja in dostopna. Šolam v Pomurju in Porabju pomagamo z mentorji, omogočamo izobraževanje, povezujemo in vključujemo tudi številne akademike in Beltinčanka Tadeja Ternar se je vrnila z izbora za najlepšo na svetu Nove prijateljice iz 106 držav Čeprav je bila najlepša Slovenka Tadeja Ternar sama na Kitajskem, ko so izbirali najlepše dekle na zemeljski obli, se je odlično znašla. In čeprav je že zgodaj zjutraj po sobotnem izboru odpotovala v domovino - 12 ur je čakala na letališču v Hongkongu, še nekaj več potovala -, ni oklevala, ko smo jo pobarali, naj malo pove, kako je bilo tekmovati za najlepšo Zemljanko. Včeraj in danes pa je imela že nove obveznosti. »Vesela in srečna sem. Komaj sem čakala, da pridem domov,« je Minuli petek je potekala na Gimnaziji Murska Sobota krajša slovesnost, na kateri je predalo bavarsko ministrstvo za šolstvo in kulturo 4. d-razredu denarno nagrado v višini 750 evrov. Prislužili so si jo Še v 3. d-razredu s pisanjem zgodbe v nemškem jeziku z naslovom Življenje na Bavarskem in v Prekmurju leta 2040. Še v letošnjem decembru si bodo za ta denar pnvoščili enodnevni izlet na Dunaj ali v Salzburg. B. B. P. S svojimi programi in delom so se predstavile tudi pomurske šole, ki so pokazale, da presegajo šolske okvire-Na fotografiji so dijaki Srednje kmetijske šole Rakičan, smer vrtnar. Foto: a. n. n. r. doktorje znanosti,« dodaja Ludvik Filo, vodja domače ZOTK. »Ko dejavnosti prerasejo naše okvirje, dajemo vso podporo ustanovitvi društva, tako je nastalo astronomsko, fotografsko, modelarsko društvo, društvo oračev...« O pomenu znanja je spregovoril Rudi Cipot, državni svetnik: »Še posebno mladi morajo biti neprestano ‘priklopljeni’ na nova znanja, samo tako in ob pomoči socialnega, družbenega vrednostnega sistema se bodo lahko vzpenjali po spiralni lestvici razvoja.« Z ustvarjalnostjo mladih so se ukvarjali tudi na seji sveta pomurske regije. uvodoma dejalo naj lepše slovensko dekle. »Pojedla sem mamino juho, skoraj mesec dni sem namreč jedla le riž,« pove, kaj je najprej storila doma. »Nisem razočarana. Naredila sem, kar sem lahko. Navsezadnje sem se veliko pojavljala na fotografijah, tudi med izborom me je kamera večkrat ujela v kader,« odgovarja Tadeja, 20, na vprašanje, ali je zadovoljna, čeprav se ni uvrstila v polfinale. »Stavnice so mr sicer napovedovale osmo mesto.« flajlepša na svetu je postala Kitajka Zi Lin Džang, ki je ves čas veljala za fa- voritko: »Kitajci so že štirikrat gostili izbor za mis sveta, ves kompleks v Sanyi je bil celo zgrajen v ta namen.« Ni skrivnost, da na izborih odloča tudi politika' med 15 polfinalistkami sta biti le dve Evropejki. Na vprašanje, ali je pridobila nova poznanstva, je v Šali odgovorila, da ima prijateljice v 106 državah sveta: »Zelo sem se zbližala s Srbkinjo, ki je bila tudi moja ‘cimra’.« Več o Tadeji priho dnjič. Takrat tudi o tem, kam " morda odhaja po novem letu, koga so ujeli v njeni sobi in kako je pilotirala letalo. A. B. »Na svetu smo se dotaknili že vseh segmentov, priznam pa, da mladim ne namenjamo dovolj pozornosti,« je poudaril predsednik Anton Kampuš. »Mladi so pri nas tista populacija, ki je najbolj na udaru, zato mnogi odhajajo v Slovenijo, Evropo in v vse dele sveta. Če želimo spremembe, nam morajo biti na prvem mestu šolstvo, izobraževanje, kultura, in želim si, da danes naredimo korak naprej, da nas ne bi zanimala le zgodovina - zanimati nas mora, kakšno bo Pomurje v perspektivi mladih Od tega je odvisno, koliko bomo uspešni in koliko ne. »Mis Amerike seveda velja več kot mis Slovenije." JureZauneker I I I r 1 s I I t I ti t Slavinčeva želja pa je še bila, * mladim, ki se ukvarjajo z znanostjo,19 uradno prizna, kot na primer staD športnika. Dejstvo je, da ko nekdo zmaga v ■ gomctu, to takoj objavijo po zvočnik"' če zmaga mladi raziskovalec, sc to | " malo sliši in ceni. »Želim si, da se Aila ob svojih dosežkih čutijo pomeiubn£ Kdor si je ogledal razstavo ustvarjali sti mladih, kdor je prebral njihova ziskovalna dela, videl rezultate del, *1 o čem se govori. A. Nana Rituper VESTNIK-6. december 2007 KULTURA Uspeh ljutomerskih gledališčnikov Na 15. NovaČanovih srečanjih slovenskih nepoklicnih gledališč in gledaliških skupin !° ljutomerski gledališčniki s svojo zadnjo uspešnico Denar z neba v režiji Srečka Centriha za-sedli drugi mesto po izboru gledalcev, Mira Rebernik Žižek pa )e bila razglašena za igralko večera. Ljubiteljska dejavnost - pomoč države na najnižji zgodovinski točki Podpora, namenjena kulturnim društvom in ljubiteljski dejavnosti, je padla na zgodovinsko naj nižjo raven, in predstavlja 2,5 odstotka vsega, kar je v proračunu namenjeno slovenski kulturi. Zveza kulturnih društev Slovenija se zato aktivno zavzema za izboljšanje položaja kulturnih društev, ki gojijo temeljno kulturno izročilo slovenskega naroda. Po shodu v Križankah so na porazno stanje opozorili še s pismom, ki so ga poslali poslankam in poslancem, podpisal pa se je Rudi Ši-mac, predsednik ZKD Slovenije. V Sloveniji de- luje več kot štiri tisoč društev, prav kulturno izročilo pa je tisto, poudarjajo, ki je bistveno za prepoznavnost vsakega naroda in skoraj v celoti temelji na ljubiteljski dejavnosti, in da ti plesalci, pevci, dramski igralci, godbeniki, folkloristi in drugi vložijo veliko svojega prostega časa in dela Opozarjajo še, da pripravlja ministrstvo za kulturo nove predloge za delovanje in financiranje kulturnih dejavnosti, kar je lahko odločilno za obstoj marsikaterega ljubiteljskega društva, dolgoročno in globalno gledano pa tudi za izginotje kulture malih narodov. Foto: Nataša Juhnav Červek nominiranec Prešernovega sklada Slikar Sandi Červek iz Murske Sobote je med desetimi nominiranci za nagrado Prešernovega sklada, k temu sta prispevali razstavi v Umetnostni galeriji Maribor in Galeriji Equrna. Dobitnike, največ šest, bodo razglasili ob slovenskem kulturnem prazniku. Knjiga za sladokusce - Milan Vincetič: Retuše Ni skrivnost, to je nekaj v meni Ob praznovanju Vincetičeve petdesetletnice je izšla njegova deseta pesniška zbirka z naslovom Retuše, kjer najdemo eno plus šest krat osem plus eno pesem Matija Korvin, državnik, vojskovodja in mecen Kralj Matjaž spet med nami Pomenljivi so naslovi posameznih ciklov Prizori, Kopije, ^natisi, Naslovi, Lekture in Prevodi, ki so umeščeni med Začetno Dnevno in zadnjo No-cio pesmijo. Lahko da pona-*a rja j o proces pesnjenja, lah-pa naslovi, kot ugotavlja Franci Just, ki je avtorja tudi Podstavil, simbolizirajo člo-Veško eksistenco. 'Sem že v letih, ko se ti pogosto tisto od nekdaj, spomini, re-^niscence... Tudi Remse so lahko *** kar nosimo v podzavesti, tudi kar skušamo skriti, in to od Azorov do Prevodov Meni oseb-1' je morda najbližji ciklus Ponati-najbolj se vidim v pesmih o tem-želeni diziovki, ki je nekega dne Prihrumela mimo mojega okna. ■■ahko je prispodoba za čas, ki tako ™lfo hropi in ropota mimo nas. Si-■' pa sem Retuše začel kot vkr-^nje in izkrcanje z Noetove barke, brcamo se na barko, vse je na par, Odloženi Tako se raztegne dan ki ponočuje pesek ki se zmoči ali mrčes ko mrazi tako za nos da se zbegajo solatne grede rudarski bloki in zaplate maka po nasipu ki ga pluživa temnozelena dizlovka dr knjige Milana Vincetič Retuše) Pesnik Milan Vincetič in akademska kiparka Irena BrunecTebi, kije oblikovala naslovnico knjige in je v oblake ujela skrivnosti, o katerih govori pesnik v Retušah. Foto: a. n. r. r. eni v življenju potujejo na par, drugi kot posamezniki,« pove Vincetič. ..Vselej za par in nekaj posamič . pa je verz, s katerim se Retuše začnejo in tudi končajo. Vincetič je znan po svoji natančni kompoziciji in svojevrstni konstrukciji, za njegove pesmi in pesniške zbirke je značilna formalna urejenost, ugotavljajo literarni kritiki. Just pa ob tem dodaja, da tudi ta pesniška zbirka vsebuje vso tisto odličnost, po kateri slovi Vincetič, in da so tudi zato Retuše pesmi za literarne sladokusce. »Ne vem, ali za sladokusce ali tiste, ki imajo raje golaž, ampak ko sem jih pisal, sem premišljeval o urejeni zgradbi. Pesmi sem pisal brez ločil, saj jih samo tako lahko vsak bere po svoje in jih s tem prepomeni. Tudi kakšne besede so namenoma izpuščene, da bi z molkom, tišino povedal nekaj več. Ampak literarni večeri so zaradi tega, da pesnik ni prepameten in da preveč ne širi literarne vqpe,« še pove avtor in večer S kraljem Matjažem je umrla tudi pravica - to je bila ena od znanih misli, ki so se po njegovi smrti širile po deželah, ki jim je vladal Matija Korvin, pri nas bolj znan kot kralj Matjaž. V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja v Lendavi so odprli razstavo z naslovom Renesančni vladar in podnaslovom Matija Korvin, državnik, vojskovodja in mecen Pripravili so jo Vojaško-zgodovinski inštitut in muzej iz Budimpešte in Galerija - Muzej Lendava, odprl pa jo je namestnik direktorja Vojaš-ko-zgodovinskega inštitu- Matija Korvin oziroma po naše kralj Matjaž je na lendavskem gradu predstavljen z zgodovinskim gradivom na panojih. ta in muzeja v Budimpešti dr. Jozsef Lugosi. Direktor Galerije -Muzeja Lendava Franc Gerič je ob tem povedal, da želijo prihodnje letu na gradu urediti spominsko sobo kralja Matjaža, saj obstajajo dokazi, da je prav tu prenočila druga žena kralja Matjaža, ko je potovala iz Italije v Budimpešto. Na razstavi je na panojih zgodovinsko gradivo, ki predstavlja življenje Matije Korvina, ki ga bodo v naslednjih letih v Lendavi Še izpopolnjevali. prepušča Benu Horvatu in prebiranju svojih pesmi iz zadnje in tudi prejšnjih zbirk ter glasbi Kristjana Majcna in Blaža Ščavničarja. Na koncu pa dodaja: »Ko sem bil mlad, so se pesmi klale v moji glavi, danes, ko jih berem in ko pišem, se mi zdi, da uporabljam skopo besedje, pravi paradoksalni zasuk. Pesmi so mi danes postale zrenje. In ko bom čez kakšnih pet let vzel v roke te svoje pesmi, mi bodo morda postale hrepenenje.« A. Nana Rituper Rodež Iz zgodovinskih virov je znano, da se je rodil madžarski kralj Matija Korvin leta 1443, vladal pa je od leta 1458, ko je bil star petnajst let, do 1400 in v času svoje vladavine povzdignil Madžarsko v velesilo. Njegov oče je Matijevo vzgojo zaupal humanističnim učenjakom, bil pa je deležen tudi vojaške vzgoje, zato je tudi postal uspešen vojskovodja ter vsestransko razgledan in izobražen vladar. Bil je odličen vojskovodja z zelo dobrim teoretičnim in praktičnih znanjem vojskovanja. Na bojiščih je večkrat tvegal življenje. Bil je izreden poznavalec ljudi, odkrival je talente na mnogih področjih in jih vsestransko podpiral. Ustvaril je eno najbogatejših knjižnic in ustanavljal fakultete. Po njegovi smrti je madžarska kraljevina začela propadati, saj ni bilo človeka, ki bi ga lahko nasledil. Izoblikoval je način bojevanje, s katerim je uspešno branil območje kraljevine pred sovražnimi vojskami, še posebej pred Turki, ki so bili huda grožnja tudi za naše kraje V Budim je privabil tudi številne znane učenjake in znanstvenike ter umetnike, ki so veliko naredili za razvoj kraljevine. Po njegovi smrti se je ljudstvo spominjalo lepih časov, ko je še vladaj Matija Korvin, še posebej ob vdoru Turkov na to ozemlje. Govorili so: Umrl je kralj Matjaž, z njim je umrla tudi pravica. Jože Gabor Razstava in performans »Likovna beseda« . ’ Prostorih ptujskega Cen-interesnih dejavnosti je 11 - nedavno na ogled razsta-.M ^kovnih del Eve Žula, AJe-l*andre Fekonja in Matjaža Mladi člani Likovne-društva Gornja Radgona g predstavili s svojimi gra-1 in slikarskimi deli. Neobremenjeni z ustaljeno »n izvedli skupaj s Kul-riilm društvom Ars Altera Pars |5r^ormans na temo otvoritev Ovnih razstav. »Likovna bese-v režiji Jasmine Molnar Ur-an'č je vsebovala zanesen »žu panov« nagovor, izostren pogled »likovnega kritika« na razstavljena dela, tankočutno spremljavo kitarista in ganljivo recitacijo »devetošolke«. Ob fotografiranju in snemanju na filmski trak je program zavzeto povezovala mična »moderatorka« Pri obiskovalcih je dogodek razstave in performansa izzval presenečenje in obenem navdušil. Satira na tovrstne kulturne dogodke, ki velikokrat zapadejo v rutino in dolgočasje, je delovala na ptujski razstavi sproščeno, ustvarjalno in duhovito. V per- formansu so poleg razstavljavcev sodelovali še: Manja Ficko, Tanja Dolamič, Istok Simrajh Kuzma in Sebastijan Vrbanič. Razstava je nastala na pobudo likovne pedagoginje in predsednice Društva likovnih pedagogov Ptuj Aleksandre Vidovič, s katero so Radgončani razstavljali letos spomladi v Berlinu. C. K. VESTNIK 12 INTERVJU 6. december 2007 - VESTNIK Z dr. Alešem Kuharjem, agrarnim ekonomistom, o inflaciji in ceni hrane Krivcev za inflacijo je več Posledice visoke stopnje koncentracije trgovine se odražajo v maloprodajnih cenah hrane Letna stopnja inflacije na območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slo venija, je znašala novembra 3 odstotke in je bila po ugotovitvah evropskega statističnega urada Eurostat za 0,4 odstotne stopnje višja kot mesec pred tem. Inflacija se je povečevala tudi v Sloveniji in je skrb zbujajoča, saj je bila v tem obdobju skoraj dvakrat višja oz, najvišja med državami na območju evra. V Sloveniji je zna šala inflacija novembra na letni ravni kar 5,8 odstotka, zato je v zadnjem času zelo veliko govora o njenem brzdanju in vzrokih zanjo. O tem smo se pogovarjali z agrarnim eko n orni stom dr. Alešem Kuharjem. Inflacija je eden zelo zapletenih ekonomskih pojavov, hkrati pa bi jo vsi radi razlagali na zelo enostaven način. Na spremembo cen oz. na inflacijo lahko vplivata najmanj dva dejavnika, imamo dva ključna dejavnika inflacije. Eden so spremembe pri povpraševanju, drugi pa spremembe pri ponudbi, zato je težko enoznačno reči, kdo je kriv za inflacijo Hrana se torej lahko draži iz dveh razlogov, zaradi dveh dejavnikov. Lahko je dražja tudi zato, ker je prišlo v Sloveniji do dviga agregatnega povpraševanja, ker imajo prebivalci več denarja ali pa zgolj občutek, da ga imajo več, kar omogoča, da se na trgu oblikujejo višje cene. In tudi to, da se o inflaci ji zelo veliko govori, je lahko pomemben gene rator inflacije, saj vsi, ki so v verigi, dvignejo cene, za vsak slučaj. Sobota je tipičen primer nesmiselne izgradnje trgovinskih površin. Pomurje je med najmanj razvitimi območji, ima pa trgovske površine nad slovenskim povprečjem. To je morda tudi napaka vlade in vladnih ekonomistov, saj veliko govora o inflaciji generira inflacijska pričakovanja v gospodarstvu. Če postane inflacija tema gostilniških debat, je lahko to dodaten zagon inflaciji. Pomemben delež k inflaciji prispeva cena hrane, med vzroki za inflacijo pa ste omenili večje povpraševanje in spremembe ponudbe? Do večjega povpraševanja pride iz različnih razlogov. Dejstvo je. da ima Slovenija visoko gospodarsko rast, brezposelnost pa se znižuje, kar pomeni, da prihaja v gospodinjstva, ki trošijo, več denarja To je en dejavnik, ki prispeva k inflaciji. Potem ne smemo pozabiti na uvedbo evra. Z njegovo uvedbo kupci nimajo natančnega občutka za spremembe cen Sprememba valute kratkoročno vedno prispeva k spremembi cen, dokler se kupci nanje ne navadijo. To je dejavnik, ki mu rečemo informacijska diskontinuiteta, zelo izrazita pa je predvsem pri sezonskih artiklih. To se bo seveda uravnotežilo, če bosta delovala trg in konkurenca. Pomemben dejavnik pa so tudi zunanji vplivi - pri ponudbi. Proizvajalci se srečujejo z realnim povečanjem proizvodnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti pritiskajo na zviševanje cen Ko govorimo o inflaciji, pa ne smemo pozabiti rasti stroškov storitev. Storitve predstavljajo velik delež v porabi gospodinjstev, in četudi se dražijo manj kot hrana, prispevajo velik delež k skupni inflaciji. Predvsem v prvem polletju je bil prispevek rasti cen storitev k inflaciji zelo velik, dejavnik, ki je prispeval k temu, pa je spet evro. Cene hrane so zdaj najbolj na udaru, ob tem pa pozabljamo, da so te kar nekaj let stagnirale. Hrana oz. kmetijska proizvodnja je gotovo eden od sektorjev, kjer je treba počakati nekoliko dlje, da ugotovimo, kakšni so trendi. V Sloveniji že deset let ugotavljamo trend realnega zniževanja cen hrane v maloprodaji, hkrati pa tudi zniževanje cen kmetijskih surovin. Hrana na policah se torej ni dražila tako, kot so rasle druge cene v gospodarstvu. Kako je potem kmetijstvu vseeno uspevalo, da seje ob takšnih nizkih cenah obdržalo in ohranilo proizvodnjo? Zniževanje cen kmetijskih surovin je bil cilj reforme kmetijske politike v Sloveniji pred pristopom k EU. Ko smo reformirali elemente kmetijske pob tike, smo ukinili tržno cenovne elemente in jih nadomestili z razmeroma veliko rastjo transferjev v obliki subvencij kmetijskim proizvajalcem, kar je ohranjalo njihov ekonomski položaj. Vse statistike kažejo, da tako dobro, kot gre kmetijstvu zdaj, ni šlo že desetletja in verjetno ne bo tudi v prihodnje. Reforma kmetijske politike pred pristopom in pristanek v evropskem sistemu kmetijske politike sta bila v Sloveniji zelo uspešna. Danes pre dstavljajo subvencije polovico fak turskega prihodka v kmeti jstvu, ki je zaradi tega zelo uspešno, drugače pa je v živilski industriji, kjer so se zadeve zasukale drugače. Kmetijska politika je usmerjena v to, da kmetijstvo opravlja multi-funkcionalno vlogo ohranjanja krajine, varovanja okolja, upravljanja naravnih virov, zato so transferji namenjeni poplačilu zagotavljanja javnih dobrin. Na svetovnih trgih cene hrane spet nihajo, to nihanje pa se pozna tudi pri nas. Nihanje cen hrane na svetovnih trgih je tudi posledica reform kmetijske politike, tokrat na glo- Pri nas trije trgovci obvladujejo okoli 80 odstotkov trga s hrano, zato je njihov vpliv na tržna dogajanja izredno velik. Visoka stopnja koncentracije ima negativne učinke na gospodarstvo, ne vpliva le na potrošnika, pač pa tudi na živilsko industrijo. Zato bi se bilo treba predvsem na regulativni ravni temu problemu še posebno posvečati. balni ravni. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so imele največje svetovne proizvajalke hrane zelo rigidne kmetijske trge, ker so jih stabilizirale z zelo dragimi in izkrivljajočimi ukrepi. Evropa jih je stabilizirala z intervencijskimi odkupi, z visokimi uvoznimi dajatvami, Amerika je imela prav tako izkrivljajoče tržne ukrepe in vse to je povzročalo zelo občutna neskladja na svetovnih trgih. Zdaj se že skoraj desetletje govori o liberalizaciji svetovnih kmetijskih trgov, sporazumi z WTO so prinesli na svetovne trge nekoliko več delovanja prostih ekonomskih silnic, kar pomeni, da cene na trgih nihajo, če se pojavijo ekonomski šoki. In ker smo v Sloveniji neto uvoznik hrane, predvsem kmetijskih surovin, se to ustrezno kaže tudi pri nas. Kot imamo letos v Sloveniji več dejavnikov, ki vplivajo na cene in pospešujejo inflacijo, tako je tudi na svetovnem trgu žit. Spremembe imamo tako pri ponudbi kot povpraševanju. V zadnjih 20 letih so bila ta nihanja cen vselej prisotna, vendar so bila praviloma povzročena s šoki na strani ponudbe, povzročale pa so jih predvsem slabe letine. Šokom na strani ponudbe sta se letos pridružila dva dejavnika, ki se pojavljata prt povpraševanju. En dejavnik je rast povpraševanja v doslej neizrazitih uvoznicah hrane (Kitajska, Indija, kjer se zaradi gospodarske rasti Dr. Aleš Kuharje raziskovalec na področju ekonomike živilske industrije. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Magistriral je na University of London, Wye College, doktoriral pa na Univerzi v Ljubljani z disertacijo o oceni ekonomskih učinkov pristopa Slovenije k EU na agroživilsko industrijo. Je tudi velik ljubitelj jaZZOVSke glasbe. Fotografija: Ludvik Kovač pojavlja večja kupna moč), drugi dejavnik pa je povečana poraba oz. povpraševanje za potrebe proizvodnje biogoriv. V Evropi proizvodnja biogoriv sicer ne temel ji na žitih, pač pa na oljnicah, Amerika pa uporablja za proizvodnjo biogoriv produkte, ki so neposreden substitut za proizvodnjo hrane, Vse države pa s tem, ko pospešujejo proizvodnjo biogoriv, vplivajo na odločitve pridelovalcev, kaj bodo pridelovali. In ti trije dejavniki - slaba letina, povečano povpraševanje v novih' razvijajočih se gospodarstvih in povpraševanje po biogorivih - so pognali svetovne cene kmetijskih surovin navzgor. Morda je prav, da je do tega prišlo, saj se je zdaj o hrani kot strateški surovini ponovno začelo resneje razmišljati. Vprašanje prehranske varnosti prihaja bolj v ospredje in tudi v vrhunski politiki se zdaj hrana obravnava drugače, dobiva višjo prioriteto, ki jo je morda v preteklosti izgubila. Ker je Slovenija neto uvoznik hrane, je vsa la dogajanja seveda niso mogla obiti. Kljub temu pa je občutek, da se je hrana v naših trgovinah podražila bolj, kot bi se glede na porast cen vhodnih surovin lahko. Slovenski trg je majhen in je pri krušnih žitih izrazito uvozno odvisen, saj več kot 60 odstotkov krušne pšenice uvozimo. Zato smo zelo odvisni od svetovnih cen in ranljivi ter z njimi uvažamo inflacijo, podobno kot pri nafti. Da se hrana v naših trgovinah draži bolj, kot bi se lahko, pa je možno delno pripisati tudi visoki koncentraciji na ravni trgovine. Pri nas trije trgovci obvladujejo okoli 80 odstotkov trga s hrano, zato je njihov vpliv na tržna dogajanja izredno velik. Visoka stopnja koncentracije ima negativne učinke na gospodarstvo, ne vpliva le na potro šnika, pač pa tudi na živilsko industrijo. Zato bi se bilo treba predvsem na regulativni ravni temu problemu še posebno posvečati. Vzemimo primer kruha, kjer maloprodajno ceno v trgovini določa pek, pri čemer pa vključuje tudi maržo, pričakovane rabate in DDV. Ocena je, da se pri osnovnih vrstah kruha delež, ki ga pobere trgovina, vključno z DDV, približuje 70 odstotkom, sedem do osem odstotkov v strukturi cene predstavlja pšenica, pek pobere od 20 do 25 odstotkov, v ta delež pa je vključen tudi transport do trgovine. Mirno lahko zatrdim, da trgovec 50 odstotkov cene, ki jo plačamo za kruh, obdrži za pokritje svojih stroškov, tudi dobička in financiranje presežnih naložb v prodajne zmogljivosti. Rezerve so torej pri trgovcih? Hrana bi bila gotovo lahko cenejša, če ne bi z nakupom le-te potrošniki financirali vsega, kar je Hrana bi bila gotovo lahko cenejša, če ne bi z nakupom le-te potrošniki financirali vsega, kar je trgovina naredila v zadnjih letih. Slovenska trgovina je v zadnjih petih letih podvojila kvadratne metre prodajnih površin in velik del tega smo plačali potrošniki. trgovina naredila v zadnjih letih. Slovenska trgovina je v zadnjih petih letih podvojila kvadratne metre prodajnih površin in velik del tega smo plačali potrošniki Da se je trgovina tako razvila, je tudi rezultat pritiska, ki ga ta lahko izvaja na dobavitelje in zniževanje njihovih cen. Tako trgovina na eni strani izkazuje visoke dobičke in investira v nove prodajne zmogljivosti, živilska industrija pa se otepa s težavami. Do vsega tega prihaja zaradi visoke koncentracije trgovine, kjer ni prave konkurence, vnesli pa je niso niti redki tuji trgovci, ki so prišli v Slovenijo. Ti so se prilagodili in sledijo cenovnemu nivoju slovenskih trgovcev. Omenili ste tudi pritisk trgovcev na dobavitelje, na živilsko industrijo. Ob takšni koncentraciji se trgovec lahko poigrava tudi z živilsko industrijo, ki je Še dokaj razdrobljena. Da to drži, potrjuje primer mlekarn, ki tudi do 70 odstotkov proizvodnje prodajajo enemu trgovcu. Če slednji zahteva nižjo ceno, mu mora mlekarna ugoditi, saj bo sicer poiskal novega dobavitelja, mlekarna pa ni sposobna, da bi ta izpad nadomestila z novim kupcem. Torej bi se morala uidi živilska industrija koncentrirati? V živilski industriji se to že dogaja, vendar je to po mojem mnenju krpanje izkrivljanja z dodatnim izkrivljanjem Imamo že koncentriran trg na ravni maloprodaje, do koncentracije prihaja pri ponudnikih, to pa je za potrošnike najslabše. Če bi država preprečila izrabo monopolnega položaja trgovine, se živilski industriji najverjetneje ne bi bilo treba tako intenzivno združevati. Politika reguliranja konkurence je v Evropi zelo resna in v tej smeri jo bo treba zasnovati in izvajati tudi pri ' saj se ne sme zgoditi, da bi sc trgovini zdaj koncentrirala še a* Iška industrija, saj potem tudi znotraj nje ne bo konkurence Če vz* memo primer mesne industrije^ konkurenca med podjetji velik0' krat destruktivna, ubijalska, če bi imeli več trgovcev, bi bila lah*® konkurenca na vseh ravneh boll zdrava - učinkovita. In ko govorimo o inflaciji.nt moremo tudi mimo toge trz« strukture na ravni trgovine, kjeD Sloveniji ne moremo govoriti o p' snih znamenjih elastičnosti mafZ' Marža v trgovini se določa navha dno ceno, in če se je, denimo, vh0*' dna cena kruha zaradi podražit* osnovne surovine povečala, je govec ob enakih stroških, ki I*11 ima s prodajo, obračunal veri0 maržo in na koncu še večji skup01 rabat Zaradi tega se je kruh za p0-trošnike še bolj podražil, trgovk pa bo imel še večji profit Poe^ stavljena simulacija kaže, da čes pšenica podraži za 60 odsto^0* in se fiksirata absolutna maržah' govcev in rabat, strošek peka os0' ne nespremenjen, spremenil pa se DDV, bi se maloprodajna cena kruha lahko podražila za okoli de set odstotkov. Če so marže in1 bati popolnoma variabilni, pa l'r de ob 60-odstotni podražitvi P^ nice do 24-odstotne podražit* kruha na ravni maloprodaje ta. Ima država vzvode za ° zdanje trgovine? Pri nas manjka zavedanje, daj tako velika koncentracija trg0*1^ nekaj, kar je treba nadzirati, -< ne moremo preprečiti. Res je, tržno gospodarstvo temelji na °3 čelu podjetniške svobode, ven do tiste mere, dokler ne omeiuL Ekonomske dobrobiti potr°^' kov, proizvajalcev in še koga je trgovina zdaj pod temelji drobnogledom vseh držav ।-/' vina svojega tržnega položaja sme izrabljati v Škodo ekon«111 blaginje potrošnika in proizv^F ca. V Angliji je zdaj v izdelavi meljita študija o tem, ima®0 P tudi države, kot je Francija, ki > _ rožno omejujejo investicije *1 ' vino. Pri nas prihaja zaradi g denj trgovskih centrov do SP ' minjanja podobe kulturne kraj1 Sobota je tipičen primer ne311. p ne izgradnje trgovinskih Pomurje je med najmanj ra^1 _ območji, ima pa trgovske p°v ne nad slovenskim povprek Na drugi strani pa ugotavljanlOJ v mestnem jedru tako rekoč111 govine, kar je socialni probl*01 starejšo generacijo, ki je brež voza in ne more v nakupi' središča, cene v trgovinah >v pa so lahko tudi višje. Tukaj P' ||r rale svoje pristojnosti uvelja*1^ di lokalne oblasti pri načrtov' । urbanističnega razvoja. v manj razviti regiji, bi bilo n J da bi imeli namesto pre°b . govskih površin in bleščečih kupovalnih centrov deset o kov cenejšo hrano. Ludviki I I 1 I i ; 1 f ! 1 ) i 1 ! I 1 t 1 1 1 S l t I t e t s ! I s i i t s i l i t ji š s 8 I I, l o r ; VESTNIK - 6, december 2007 KMETIJSTVO j3 i Zaprt razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev Zahtevki za dobrih 73 odstotkov presegli razpoložljiva sredstva letos in prihodnje leto je za ta ukrep namenjenih 35,280 milijona evrov, v celotnem sedemletnem obdobju pa skupaj nekaj več kot 82 milijonov evrov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Rjavilo zadnji dan novem-ta v Uradnem listu obvesti-" da je javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih go-sP»darstev v okviru novega igrama razvoja podeželja *aPrt. Ministrstvo je objavilo razpis 26. oktobra, Agencija ■' kmetijske trge in razvoj Podeželja pa je v dobrem me-Sfcu prejela 1.220 vlog v kupili višini 35.280 milijona ^’rov zaprošenih sredstev, kr je za dobrih 70 odstotkov kot jih je na voljo letos iI1 v prihodnjem letu. Z leto-Mm razpisom so bila nam-razpisana vsa sredstva za ^»voljen obseg porabe v le-2007 in 2008, ko je na vo-I'* 20,350 milijona evrov, ^>26 milijona evrov za te nadene bo zagotovil proračun Evropske unije, preostalo pa slovenski proračun. Izredno velik odziv na razpis kaže, da so investicije v kmetijskih gospodarstvih potrebne, tokratni pogoji razpisa pa so bili tudi ugodnejši in so omogočili uresničitev njihovih razvojnih ambicij bistveno večjemu številu upravičencev. Čeprav je obseg zaprošenih sredstev bistveno višji od razpisanih, ministrstvo razpisanih sredstev ne namerava povečati, interesenti pa se bodo za sredstva iz tega ukrepa lahko potegovali spet v prihodnjih letih, saj bo v sedemletnem obdobju 2007-2013 za to na voljo skupaj dobrih 82 milijonov evrov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je razlog za bistveno večje število vlog in zaprošenih sredstev v postopku objave obvestila o zaprtju javnega razpisa v Uradnem listu, saj je tega treba poslati teden dni pred objavo oz. dejanskim zaprtjem. Ministrstvo je sproti spremljalo informacijo o številu vlog in obsegu zaprošenih sredstev in 22. novembra ocenilo, da bo obseg sredstev zadoščal do zaprtja 30 novembra. Takoj po oddaji obvestila pa so zaznali močno povečanje prejetih vlog, saj so 26. novembra prejeli kar štirikrat več vlog kot v predhodnih dnevih, in to je razlog, da so zaprošena sredstva znatno presegla razpisana. V skladu z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja se bodo podpore dodeljevale po vrstnem redu prispetja popolnih vlog vse do porabe razpisanih sredstev, preostale vloge bodo zavrnjene. Vse tiste, katerih vloge niso popolne, bo agencija najpozneje v treh mesecih po prejemu vloge pozvala k dopolnitvi vlog, ko vlagatelj vlogo dopolni, pa se ta uvrsti na konec liste popolnih vlog. Vse vloge, ki so prispele na agencijo po 30. novembru, bodo zavržene. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer so s strokovnim delom pomagali kmetom pri vlaganju zahtevkov za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, želijo, da bi bilo odobreno čim večje število vlog. Svetovalci so že od začetka razpisa razpolagali z orodji za izdelavo poslovnih načrtov, v kratkem času so pripravili številne kakovostne vloge in prepričani so, da bodo ustrezale razpisnim pogojem. Škoda je le, da je za ta ukrep v letih 2007 in 2008 na voljo znatno manj sredstev, kot je zahtevkov. Ludvik Kovač Odličnost v gozdovih 2007 Drago Makovec najboljši pomurski lastnik gozda Danes je v Kostanjevici na Krki slove-podelitev priznanj najskrbnejšim Cinikom gozdov. Prireditev organizi-1 Zavod za gozdove Slovenije, ki od *ta 1999 vsako leto podeli priznanje 5ajskrbnejšim lastnikom gozdov, po iz vsake od 14 območnih enot. aJdi na druge lastnike gozdov. Ob njem &°zdar javne gozdarske službe dobrodo-' letovalec in pomočnik Izbira najbolj r6nega lastnika gozda teče v Zavodu za ^dove Slovenije vsako leto na dveh rav-Najprej izbirajo skrbne lastnike po do-tt. enih kriterijih na krajevnih enotah, popa izmed njih na vsaki območni enoti z Rojevanjem izberejo po enega, ki dobi Vnanje na državni ravni. Od leta 1999 je prejelo priznanje za skrbno gospodarjenje z gozdom 112 lastnikov gozdov, med njimi štiri ženske. Iz območne enote zavoda za gozdove v Murski Soboti so izbrali za najskrbnejšega pomurskega lastnika gozda Draga Makovca od Svetega Jurija na Goričkem. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Drago po poklicu kmetovalec, na kmetiji pa živi in dela že od otroštva Njegova kmetija obsega 4,5 hektarja obdelovalnih kmetijskih površin in 3,2 hektarja gozda. Pomembno obvezo, hkrati pa tudi zadovoljstvo mu predstavlja delo v 1,2 hektarja velikem vinogradu, ima pa tudi srednje veliko farmo prašičev V zadnjem Času kmetijo povečuje, saj je že dokupil dva hektarja obdelovalne zemlje in 1,5 hektarja gozda. Njegov gozd sicer ni velik, *e pa skrbno urejen. V mladovju je opravil nego, drogo-vnjaki so redčeni, v zrelem gozdu pa bo naravna obnova. Sicer pa je Drago pri delu v gozdu aktiven tudi s svojo dopolnilno kmetijsko dejavnostjo, registrirano za sečnjo in spravilo lesa. Stalno izpopolnjuje svoje znanje o gozdu in varnem delu na tečajih Zavoda za gozdove Slovenije, udeležuje se strokovnih ekskurzij in tako spremlja razvoj gozdarstva. Je tudi aktivni član društva lastnikov gozdov Pomurja in nekajkratni član pomurske eki- Najboljši pomurski lastnik gozda je letos Drago Makovec od Svetega Jurija na Goričkem. Foto:š. k. pe na državnem sekaškem tekmovanju Razmišljanje o razvoju kmetije ter povečevanje učinkovitosti in varnosti pri delu so ga privedli tudi do prijave na razpis PRP, saj si Želi posodobiti svoja delovna sredstva. L. Kovač Kje Predavanje - prikaz Teme Pričetek ^■12. Filovci, vaški dom delavnica Kletarski večer-pogovor ob vinu In o vinu ob 17.00 'iA2. KGZS - zavod MS tečaj Osnovni tečaj Iz varnosti in zdravja pri delu ob 9,00 12, KG?? - zavod MS tečaj - 2 dni Osnovni tečaj za izvajalce iz zdravstvenega varstva rastlin ob 13.00 -1- 12. KGZS - zavod MS tečaj - 3 dni (cena 105 EUR) Uvodni tečaj računalništva ________________________ob 15.00 ^12. NVI, Noršinska cesta predavanje Problematika varoze v Pomurju in Sloveniji ob 18.00 Gensko spremenjeni organizmi Kar sejemo, bomo tudi želi Jeseni 1996 so ameriški kmetje poželi prvo setev gensko spremenjene soje. Po načrtih Monsanto, največjega ameriškega podjetja za trženje gensko spremenjenih semen, potrošniki ne bi smeli imeti pravice izbirati med gensko spremenjeno (GS) in normalno sojo. Potem ko so leta 1998 zaradi »zavajanja« javnosti suspendirali svetovno priznanega angleškega biologa Arpad a Pusztaija, ker si je drznil javno izraziti skrb, da je uživanje GS-rastlin lahko nevarno (iz izsledkov njegove študije je razvidno, da so imele podgane, hranjene z GS-krompirjetn, poškodbe imunskega sistema, prav tako so se skrčili njihovi organi), se danes kar vrstijo dokazi o škodljivosti GSO-jev, žalostne usode obubožanih kmetov, ki so jih obljube tržnikov GS-semen o večji donosnosti, manjšem vnosu pesticidov in manjšem vložku fizičnega dela, več kot razočarale. Med njimi je tudi Gottfried Glockner ki je dobil kot prvi nemški kmetovalec leta 1997 dovoljenje za sajenje Syngentine GS koruze Bt-176. Do leta 2003 so mu začele umirati krave, spet druge so rojevale teličke s strahotnimi deformacijami. Glockner je v neodvisnih laboratorijih naročil teste, ki so pokazali, da so njegove krave, organi mrtvih krav in njegova zemlja zastrupljeni s Syngentino koruzo. Prizorišče se je torej preselilo iz Amerike v El1, ampak kljub temu povprečen Evropejecle bore malo ve o GSO-jih in predvsem o njihovem neopaznem ter neoviranem vstopu na naša polja. Že samo letos je bilo v EU požetih 1000 kvadratnih kilometrov GS-koruze, čeprav se več kot 70 odstotkov evropskih porabnikov izreka proti GSO-jem, in to upravičeno Kajti gensko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje, '‘ki smo ga po naši neumnosti povzročili v preteklih 50 letih. Kemikalije se ne morejo same razmnoževati Tudi še tako veliko kemično onesnaženje se sčasoma manjša. Pri genski tehniki se dogaja ravno nasprotno. Ker se DNKprincipielno lahko sama razmnožuje, je teoretično mogoče, da se majhno onesnaženje konča v ogromnem,' je izjavil svetovno priznani mikrobiolog Terje Traavik. S prenašanjem genov bakterij, genov živali in celo genov človeka v rastline, prestopamo meje klasičnega žlahtenja. Izvedenci se strinjajo, da je gojenje takih rastlin povezano z okoljskimi tveganji in da lahko rastline, odporne proti herbicidom in škodljivcem, negativno učinkujejo na biotsko raznovrstnost in ekološko ravnovesje. Kljub v nebo vpijočim dokazom si zastopniki Syngente in Monsanto širom po sveiu gradijo svoje marketinške mreže. V Sloveniji sta njuni tarči predvsem Prekmurje in Štajerska. Tako je aprila 2007 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS objavilo javni razpis za »sofinanciranje uvajanja preskusnih metod za potrebe uradnega nadzora s področja krme, vključujoč GSO-krine /.../« Sredstva so bila najverjetneje podeljena. In gensko spremenjena koruza MON 810 je na slovenskih tleh potemtakem že zrasla. Okuževanja drugega rastlinja s pelodom GS-rastiin, tudi s še nesprejetim Zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ne bomo mogli preprečiti, kajti veter, ptice, čebele in drugi opraševale! ne upoštevajo družbeno določenih mej V Kanadi je tako veter zanesel na polja ekološkega kmeta Percyja Schmeiserja GS-semena oljne ogrščice S tem ni bil okužen samo njegov celotni pridelek, koncern (lastnik podjetja) ga je povrh vsega še tožil in gospod je bil obsojen na denarno kazen 100.000 USD, ker je »kradel« seme GS-oljne ogrščice. Leta 2005 je bila v Firencah, v Italiji, ustanovljena mreža Pokrajin in krajevnih oblasti za Evropo brez GSO. Letos se ji je pridružilo več kot šestdeset slovenskih občin. A vse to se zdi premalo, da bi nam in prihodnjim rodovom zagotovili varno prihodnost, če obstaja zgolj en posameznik (v državi), ki ga skrbi le minljiv finančni zaslužek brez pomisleka o trajnih posledicah. Valerija Hozjan, univ. dipl. nem. Za rejo vaših živali poskrbimo na enem mestu! Popolne, dopolnilne in mineralno-vitaminske mešanice ter posebni krmni dodatki za govedo! Z uporabo krmnih in mineralno-vitaminskih mešanic ter krmnih dodatkov do zdravih živali, dobre plodnosti In odlične mlečnosti! MK-KETOFIN dopolnilna krmna mešanica namenjena visoko produktivnim kravam molznicam za izravnavo energetskega primanjkljaja prvih 100 dni laktacije ter za živali, ki so nagnjene k acetonemiji - ketozi na začetku laktacije. CARO - PLUS mineralno-vitaminska mešanica za izboljšanje reprodukcijskih sposobnosti pri kravah molznicah. KALCIJ-VITAL za prehrano krav molznic za dodatno preskrbo s kalcijem in energijo, priporočljive pred in po telitvi- EL-PRO-VITAL vodotopna mešanica elektrolitov, vitaminov in probictika za teleta. Nadomesti zaradi driske Izgubljene elektrolite, razstruplja organizem, izboljša sprejem hranilnih snovi. skupina * panvita Panvita, Proizvodnja krm« d.o.o. Lipovci 251,9231 Beltinci T: 02 54 22 100 | F: 02 54 22 120 E: proizvod nja.krme@panvita. sr I: www.panvita.eu | www.panvita.si 14 IZ NAŠIH KRAJEV 6. december 2007 - VESTNIK Izkupiček od adventnih venčkov za dobrodelne namene V skupnosti Karitas Lendava članice že več tet ob vrsti drugih dobrodelnih aktivnostih izdelujejo tudi adventne venčke. Te potem prodajajo, denarod izkupička pa namenijo za dobrodelne namene, torej ljudem, ki pomoč v tem predbožičnem času najbolj potrebujejo. Članice so organizirane po skupinah, adventne venčke pa pletejov krajih Mostje, Dolina, Gornji Lakoš in Gaberje. Na fotografiji so prostovoljke iz Gaberja med pletenjem adventnih venčkov v vaškem domu, ki pravijo, da jih veseli, da s tem ob druženju opravijo tudi dobro delo. Prodajno razstavo potem pripravijo v lendavskih prostorih Karitas. Z izkupičkom od prodaje bodo letos pomagali družinam v stiski, saj je letos leto družine in prav družinam je v njihovih aktivnostih namenjena posebna skrb. J. Ga. Razstava ljudske obrti v Genterovcih V okviru Kulturnega društva Hetes Genterovci deluje ročnodelski krožek, kije pripravil v prostorih vaško-gasi iškega doma v Genterovcih tretjo razstavo ljudske obrti. Razstavljeni so bili izdelki s poudarkom na izvirnih motivih iz vasi Genterovci in okoliških krajev. V društvu je aktivnih sedemnajst članic, predvsem starejših upokojenk, ki svoj prosti čas izkoristijo za šivanje in pletenje ter kvačkanje. Članice krožka so sodelovale tudi na razstavah na Madžarskem in v Romuniji. Letos so imeli v sklopu razstave svoj »kotiček« tudi učenci Dvojezične osnovne šole Genterovci, kjer že dve teti prav tako deluje ročnodelski krožek. J. Ž. Skupina Avantura spet skupaj Glasbena skupina Avantura, kije bila pred desetletjem ena uspešnejših v Pomurju, seje po desetih letih na željo njihove pevke Karmen Sreš spet zbrala in začela nastopati. Nastopili so ob martinovanju v hotelu Radin Term Radenci, kjer sta člana skupine Jože in Karmen Sreš iz Srednje Bistrice deset let nastopala kotduo. Tokrat so se jima pridružili še drugi nekdanji člani skupine, in sicer Zarito Sreš iz Bakovec, Rajko Kapun iz Čemelavec in Aleksander Krampač -Sandi iz Gornje Bistrice. Pred letom 1996, ko je skupina razpadla, so posneli tudi zgoščenko in kaseto z lastnimi skladbami, ki so jo naslovili Zora se budi, na njej pa je bilo osem skladb. Ob svojih avtorskih skladbah nastopajo še z drugimi popularnimi in plesnimi skladbami. Skupina načrtuje tudi snemanje nove skladbe in videospota zanjo. J. Ga. Gasilci obiskali 95-letnega člana Franca Gasilci PGD Mala Nedelja so najstarejšega člana društva Franca Kralja ob njegovem 95. rojstnem dnevu obiskali v Moravcih v Slovenskih goricah, na domačiji, kjer se je leta 1912 tudi rodil. Presenetili so ga tudi s spominskim darilom. Rodil se je kot osmi otrok v kmečki družini , kjer je bilo skupno dvanajst otrok. Koso leta 1929 v Mali Nedelji ustanovili gasilsko društvo, je bil kot 17-ietni fantv ustanovnem odboru ter bil dolga teta aktiven in vzoren gasilec. Franca se vsi kolegi spomnijo tudi kot uspešnega in vzornega kmeta, kije veliko oral s konjsko vprego, kar v hribovitem delu Prlekije ni bilo ravno enostavno. Gasilska zveza Slovenije mu je podelila leta 1988 spominsko plaketo gasilskega veterana, bil pa je tudi prejemnik vrste drugih gasilskih priznanj. J. Ga. Boštjan je slaboviden že od otroštva Za slabovidne je zaposlitev še trsi oreh O njem sem vedela lef da je vse življenje slep in da je uspešen športnik, čeprav mi to dvoje nekako ni šlo skupaj. IZse do najinega pogovora... Počakala sem ga pri njegovem stanovanjskem bloku v Murski Soboti. Priznati moram, da sem imela pred najinim pogovorom nekaj pomislekov, kaj in kako se bova pogovarjala. Boštjan Vogrinčič je bil slaboviden že kot otrok in pravi, da mu to daje še poseben čut za zaznavan je okolice, v kateri živi in dela. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, kjer se je prvič učil braillove pisave, s katero si pomaga pri branju. Ko je končeval osnovno Šolo, si ni želel, da bi postal telefonist, saj je čutil, da je sposoben za zahtevnejše izobraževanje. Bil je prvi slepi dijak na ekonomski šoli v Murski Soboti. Zapiske si je pisal sam, s profesorji pa se je dogovarjal za ocenjevanje. Pove, da je vse rešil brez težav, za kar je dokaz tudi, da je diplomiral in postal univerzitetni diplomirani organizator. Nadaljuje, da težko najde zaposlitev, predvsem v Pomurju se mu zdi, da je nepoznavanje stvari, kaj zmorejo in znajo slepi in česa ne, vzrok za težko zaposlitev. Živi v Ljubljani, kjer je na začasnem delu. Nekaj časa je nadomeščal ženske na porodniškem dopustu, medtem je, sicer po službeni dolžnosti, predaval tudi staršem slepih in slabovidnih otrok o vlogi družine pri na- Grad - dramski krožek Dramski krožek, ki ga vodi Marija Štesl na osnovni Šoli Grad, je predstavil lani v obliki dramskih prizorov zgodovino šolstva v občini. To je bila tudi za dijake priložnost za lažje razumevanje preteklosti in primerjava s sedanjostjo, ko pouk temelji na uporabi sodobnih pripomočkov. Naj več ji projekt krožka je bila uprizoritev Linhartove Županove Micke, ki so jo delno up rizoriii tudi v prekmurščini. S predstavo so sodelovali tudi v Monoštru, na območnem srečanju dramskih skupin pa so z njo zmagali. V okviru gledališkega kluba kot izbirnega predmeta za učence sedmega razreda pa so le-ti uprizorili igro Leopolda Suhodolčana Kraljevi smetanovi kolači. J. K. Fotoorientacija po prestolnici Društvo tabornikov roda Veseli veter iz Murske Sobote je pripravilo v soboto fotoorientacijo po pomurski prestolnici. Udeleženci so tako v skupinah s po tremi člani odkrivali skrite in zanimive kotičke mesta, ki so se jim razpirali z nekoliko drugačne perspektive, kot soje bili doslej navajeni. Sodelovali so lahko vsi, taborniki in netaborniki, murni in grče, starši in otroci, vzgojitelji in učenci. Vreme jim je šlo na roko, organizatorji pa so ob plačani startnini treh evrov poskrbeli tudi za topel čaj m malico za vsakega posameznika. Veseli veter je najstarejši taborniški rod v Pomurju. T. K. vaj atiju na čim večjo samostojnost slepega ali slabovidnega otroka. Zase pravi, da se je vedno trudil živeti čimbolj normalno. Skuša se prilagoditi, vesel je, ko ne potrebuje pomoči in je samostojen. Da je tako, je dejstvo, da živi v stanovanju v Ljubljani, ki nikakor ni prilagojeno slepemu človeku Ker je trenutno brez zaposlitve, mu dan poteka povsem vsakdanje. Ko vstane, prebrska računalnik, si skuha, popoldneve pa ima rezervirane za Športno udejstvovanje. Gre na trening gol bala ali na fitnes. Po treningu si vzame čas za druženje s prijatelji. Trinajsto leto je član državne reprezentance v igri z zvenečo žogo za slepe in slabovidne, sicer pa ta šport, poimenovan tudi golbal, trenira 17 let. Boštjan sc je udeležil več evropskih in svetovnih tekmovanj športnikov invalidov. Udeležil se je tudi pa-raolimpijskih iger v Sydneyu, Atlanti in Atenah. Prepotoval je skoraj ves svet. Ponosno in povsem upravičeno pove, da so postali leta 1998 z reprezentanco svetovni prvaki v golbalu, V tem ietu je dobil tudi priznanje Mestne občine Murske Sobote za športnika leta. Ko bo končal z golbalom, sc bo ukvarjal s hitrostnim šahom. Lea Lehner Bojan Vogrinčič: »V Pomurju se mi daje nepoznavanje stvari, karznio^’ mo in znamo slepi in česa ne, vzrok® težko zaposlitev.« Foto: L L. Miklavžev spust od Kroga do Bistrice Gasilci iz društev Gasilskega poveljstva občine Črenšovci so letno delovanje sklenili na valovih reke Mure, saj so vili peti Miklavžev spust gasilk in gasilcev ter sodelavcev po reki. Vožnjo v čolnih so začeli pri brodu v Krogu, si številne zanimivosti, kotje Babičev mlin v Veržeju, Otok ljubezni v Ižakovcih, plavajoči brad v Ižakovcih in Melincir. giarsko naselje v Melincih, ter varno pristali pri mostu pri Kantini na Srednji Bistrici. Gasilci so se popeljali s sedi11 reševalnimi čolni, ki so last posameznih gasilskih društev občine Črenšovci. J, l. Tekmovanje dvojezičnih osnovnih šol Dvanajstič so se srečali učenci dvojezičnih šol na tekmovanju iz znanja ■ ■ stne zgodovine. Tekmovanje je potekalo na Dvojezični osnovni šoli Pio581 vel. Mladi zgodovinarji so se za letošnje srečanje pripravljali na temo dnji vek na Madžarskem. Iz vseh štirih dvojezičnih šol iz Prekmurja so up* „t movali v trojicah, in to v devetih skupinah. Prva tri mesta, ki so prinesla nagrade in potovanje na Madžarsko, so zasedli s prvim mestom DvG osnovna šola l Lendava, za njo pa so bili domači učenci Dvojezične osh0'" Prosenjakovci, ki so zasedli drugo in tretje mesto. L L. ( VESTNIK december2007 K NAŠIH KRAJEV Za gluhe In naglušne sodobni pripomočki za življenje Mnogim so nedostopni, ker si jih ne morejo kupiti Državna diskriminacija med invalidi je za gluhe in naglušne nesprejemljiva Z namenom preprečevati komunikacijske ovire in prispevati k varnemu življenju je Društvo gluhih in naglušnih “ Pomurje tudi letos pripra-vtlo za člane predstavitev teh-oičnih pripomočkov. Nove tehnologije prinašajo tudi na tem področju številne možati, vendar pa sodobni pripomočki, ki prizadetim na sluhu lajšajo vsakdanje življenje, Ugotavljajo vključenost, varnost in opravljanje poklica, toso dostopni vsem, ki bi jih Potrebovali. . Kranko Gornjec, sekretar dru-f ’1 pravi, da si jih mnogi člani društva zaradi nizkih prejemkov morejo privoščiti, država pa IIIn pravice do tehničnih pripomočkov odmerja zelo mačehov-fe. Na račun javnih sredstev ose-prizadeta na sluhu, lahko dobi shiŠni aparat oziroma nadomestilo tenj v vrednosti 310 evrov na vsa-h'h šest let ter vavčer za trideset Slovensko kulturno društvo Lipa iz Miinchna Petnajst let dejavnosti društva Slovensko kulturno druš-Lipa Munchen združuje Slovence, ki živijo in delajo v 'hn nemškem mestu in oko-med člani društva pa je precej Pomorcev. Fudi predsednik društva Dra-Kočar je Pomurec, ki živi in Ga v Munchnu že 38 let. Dru-D'0 Vodi deset let, pred tem pa le bil pet let podpredsednik: pomnim se, da se nas je leta ' skupina Slovencev dogodila, da bomo ustanovili slo-Vensko društvo. Že isto leto smo Opravili prireditev, ki se je je beležilo čez tristo ljudi, kar je ^•fdilo naše prepričanje, da Jju-" Potrebujejo tako povezavo, nas spodbudilo k na-QaHnjemu delu. Iz leta v leto so ' n2m pridruževali novi člani D sedaj imamo okrog dvesto livnih članov, precej pa je tu-1 ^ugih, ki sicer niso naši akti-।1 $ani, a radi pridejo na prire-"',l’ Prejšnji mesec smo pražili petnajst let društva, ko j”10 dali darila vsem, ki so člani ,5 Petnajst let, jaz in družina ,' pa smo prejeli tudiplake-^publike Slovenije za oh- stvo društva, ki mu predseduje Pomurec Drago Kočar ^81 z leve), je ob praznovanju prejelo tudi plaketo Republike Kenije za ohranjanje slovenskega jezika v tujini. Foto: d. k. ur tolmača ob priložnostih po lastni izbiri, dijaki in študentje pa sto ur. Gluhe in naglušne pa ob velikem razkoraku med tehničnimi možnostmi in priznano pravico do tehničnih pripomočkov Društvo gluhih in naglušnih za Pomurje je pripravilo razstavo najsodobnejših pripomočkov za premagovanje ovir za gluhe in naglušne, vendar so po besedah Branka Gornjeca mnogim članom nedostopni. Foto: m. h. Folklorno skupino društva vabijo tudi na prireditve nemških ranjanje slovenskega jezika v tujini.« Slovesnosti se je udeležilo okrog 250 Slovencev, ki živijo v mestu in okolici, prišel pa je tudi slovenski generalni konzul moti tudi razločevanje med invalidi, torej diskriminacija. Sodobne pripomočke za gluhe in naglušne država namreč priznava kot pravico le določeni kategoriji invalidov. »Pomemben je torej status in Drago pravi, da je Munchen precej drago mesto in da si na morejo privoščiti svojih društvenih prostorov, zato jih za razne prireditve najamejo. Letno organizirajo okrog pet prireditev, člani pa se srečujejo in družijo tudi po gostiščih in domovih. Najbolj delavni člani v društvu so Prekmurci. V okviru društva je zelo aktivna folklorna skupina, ki so jo ustanovili pred devetimi leti, tako da bodo naslednje leto praznovali desetletnico. Vodi jih Daniela Varga iz Dobrovnika, letno imajo več kot dvajset nastopov, plešejo pa v prekmurskih, štajerskih in gorenjskih narodnih nošah in tudi plese teh pokrajin: »Pri nakupu prekmurske narodne noše nam je pomagala pred leti tudi soboška občina, dobro smo sodelovali tudi z občino Rogašovci in v prihodnje želimo okrepiti sodelovanje z občinami iz Pomurja. Naša folklorna skupina je zanimiva tudi za druga društva in organi- ne oviranost,« pravi Branko Gornjec. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sedaj pripravlja zakon o izenačevanju možnosti za invalide, ki naj bi celovito uredil to področje Zaradi izjemnega pomena zanje ga invalidi kličejo kar mala ustava za invalide Sedaj namreč pridobitev statusa invalida ureja pet zakonov, postopke vodijo štiri različne institucije, različen pa je tudi položaj invalidov glede na vzrok in čas nastanka prizadetosti. Prizadeti na sluhu tudi pričakujejo, da bo novi zakon upošteval mednarodno klasifikacijo okvar in prizadetosti cer invalidom1 priznal osnovno invalidnino, neodvisno od statusa in diagnoze. »Zagovarjamo psihosocialni model, pri katerem ni v središču telesna okvara ali bolezen, ampak človek posameznik pa tudi družba, ki bo s svojimi ukrepi ovire odpravljala,« pravi sogovornik. Majda Horvat društev in na Oktoberfest. zacije v Munchnu, zato nastopamo tudi na njihovih prireditvah. V skupini pleše dvanajst parov, na harmoniko pa jih spremljata Tone iz Štajerske in na baritonu neki Nemec, ki je poročen s Slovenko. Pred dvema letoma smo bili tudi na srečanju folklornih skupin v Nemčiji, ki je želo množično obiskana prireditev. Sodelujemo pa tudi vsako drugo leto na prireditvi Oktoberfest v Munchnu na mimohodu v folklornih oblačilih, kamor običajno povabimo tudi kakšen pihalni orkester iz Slovenije, tako da nas je v mimohodu okrog sto dvajset in smo tako ena od mno-žičnejših skupin. Za naslednje leto, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, nas vabijo razna društva in organizacije, da bi sodelovali na njihovih prireditvah, sodelovali pa bomo tudi na 850-letnici mesta Miinchen, ki bo prav tako naslednje leto.« Jože Gabor Nekdanji župan Toplak na sodišču Foto: N. J. Po skoraj dveh letih se je nadaljevalo na okrajnem gornjeradgonskem sodišču sojenje nekdanjemu radenskemu županuJožefu Toplaku, ki mu tožilstvo očita zlorabo položaja. Toplak marca 2004 ni želel izdati odredbe o nakazilu denarja radenskemu vrtcu Radenski mehurčki, čeprav je bil to dolžan storiti, kajti občina je ustanoviteljica vrtca. Tako je preprečil izvršitev sklepa gornjeradgonskega sodišča, ki je razsodilo, da mora plačati radenski vrtec Marjani Strniša, ki je bila v vrtcu zaposlena od 1. septembra 1993 do 7. septembra 1997, dobrih osem milijonov tolarjev. Strniševa je namreč dobila tožbo na delovnem sodišču. Toplak se brani z molkom. A. B. Brez komentarja Prva svetovna vojna: 1914-1918, druga svetovna vojna: 1939-1945, vojna za Slovenijo; 10 dni v letu 1991, človeški lov: zgodovina - ?. T. K. Brat Džouži Kak lejko sto guči, ka mediji božno poročajo, se čuduje moj pajdaš Bela. Uni dostakrat povejo ali napijšejo v takšon stili, kak se pravi, ka je kupica napou prazna, lejko pa napijšejo, ka je napou puna. Čiovik, šteri tou preste, pa /ejko razmi tak, kak njemi trenutna vola kaže. Podobno je tudi z inflacijo/. šteri je do guta vkreditaj, tistomi prafprijde, šteri pa lada brez posojil, tisti pa nagrbusi. Či nan što tolmači, kak nan je fajn, ka smo tak lipou sproščeni, je v ton tud! tak, ka se čiovik sproščeno počujti, či ma zadosta pejnez, ofdrujgl se pa sprosti, či se rejši nadležnega vetra v črevesji pa si spopejvle: So povedali nan tou, tak nan fajn se nej bilou, • ■ vsi že skoro mamo vse, zatou vse tak sproščeno je. Gučijo tak vodilni sploj, gda volitve ido kcoj, te izjave njuve vse so prave klobasacije. Ka v iston časi se godi, vsemi cejna gor leti, pa se zgoudilo je tou, ka je narod štrajkat šou. Za edne važno je bilou, je kelko lujdi štrajkato, podatki taksi so bili, ka lagati znamo vsi. 16 REPORTAŽA 6. december 2007 - VESTNIK Na Kobilju so se družine predstavile z ljudskim petjem Sedeli smo ob domačem ognjišču in peli Na trinajsti prireditvi Družina poje je ljudske pesmi zapelo trinajst družin Na koncu prireditve je vseh trinajst sodelujočih družin zapelo prekmursko ljudsko San se šetao. Prekmurska ljudska pesem San se šetao je bila zadnja pesem, ki jo je zapelo vseh trinajst sodelujočih družin skupaj ob koncu prireditve v Kobilju pod naslovom Družina poje. Medobmočno prireditev, na kateri družine in njihovi ožji sorodniki pojejo ljudske in ponarodele pesmi, so organizirali Kulturno društvo Kobilje, Občina Kobilje, OŠ Kobilje in lendavska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Več kot dveurna prireditev v dvorani telovadnice OŠ Kobilje je potekala pod geslom Večer topline, ki ga ne pozabiš! Prireditev je povezovala Jasmina Gregorec. Na prireditvi se je zvrstilo trinajst nastopajočih družin, ob dveh domačih iz Kobilja še iz različnih drugih krajev Pomurja pa tudi iz krajev širše vzhodne Družinsko petje v vasi Kobilje sta predstavili družini Gregorec (na fotografiji) in Trajber. Godci ljudskih viž 3 x 2 iz Pernice se radi udeležijo prireditev v Pomurju. Publiko so s svojim petjem in igranjem ogreli tudi Botjakovi iz Strukovec. Slovenije. Obiskovalci so dodobra napolnili telovadnico, v kateri so pripravili prireditev, saj so organizatorji vedeli, da bo vaška dvorana premajhna za vse, ki si želijo druženja in ljudskega petja v družinskem razpoloženju. Iz kraja gostitelja prireditve sta nastopili družini Gregorec (družina kobiljanskega župana Stanka Gregoreca) in Trajber. Predvidena je bila tudi družina Antolin, ki je na prireditvi doslej nastopila že večkrat, vendar se zaradi bolezni prireditve tokrat niso mogli udeležiti. Pomurje so predstavljale še družine Gornjec iz Dokležovja, Unger iz Ropoče, Šernek iz Črenšovec, Gerenčer iz Doline, Botjak iz Strukovec in Donko iz Gornje Bistrice. Vabilu pa so se odzvale tudi družine od drugod, ki so popestrile prireditev z ljudsko glasbo svojih območij. To so Upokojenke Luka- večki od Lenarta, Kranjčeve sestre iz Spodnje Kaple na Kozjaku, Vaški prijatelji iz Vukovskega Vrha in Godci ljudskih viž 3 x 2 iz Pernice. Vsaka od trinajstih nastopajočih družin je zapela po dve pesmi in tako so po dvorani odmevale pesmi Bleda kino mirno spava, Črni kos, Zvonovi lepo pojejo, Je pa davi slanca padla in vrsta drugih. Družinsko petje se spet vrača v naše kraje Glavna pri organizaciji prireditve je bila ob Stanku Antolinu tudi letos Marija Farkaš, ki je povedala, da jo veseli, da se na prireditvi zbere toliko ljudi, ki radi prisluhnejo toplim ljudskim pesmim, ki so se ohranjale in bogatile iz roda v rod: »Te pesmi so velikokrat ljudem pomagale skozi trnovo pot v življenju. Ljudska pesem je najbolj naša, saj je nastajala med ljudstvom, ob njegovih radostih, hudih stiskah in bolečini, ob vsem, kar je človek doživljal in čutil, in zato so te pesmi tako raznovrstne in tako naše, polne bogatega sporočila. Pojo o lepotah narave, o raznih dogodkih, o delu, domoljubju in domotožju. Pojo o ljubezni, o vsej njeni Širini in odtenkih. So torej odsev tistega, kar čutimo v sebi. In te pesmi so žive. Širijo se iz kraja v kraj, se dopolnjujejo, spreminjajo in prilagajajo. Zato tudi večkrat zasledimo iste pesmi, a z nekoliko spremenjenim besedilom in napevom. Kajti vsaka pokrajina in tudi kraj dajeta ljudski pesmi svoje značilnosti in svoj pečat. V besedah in napevu se zlivajo mnoga čustva. Vse, česar sta polna srce in duša « Večer v Kobil ju so zapolnili lepota ljudskega petja in bogastvo Pravo družinsko razpoloženje je bilo tudi med obiskovalci prireditve. Marija Farkaš iz Kobilja: »Ljudska pesem je najbolj naša, saj je nastajala med ljudstvom, ob njegovih radostih, hudih stiskah in bolečini, ob vsem, kar je človek doživljal in čutil.« Marjan Unger iz Ropoče: »Doma radi pojemo, saj skoraj ne mine večer, da si ne zapeli kakšne pesmi. V družinskem krogu pojemo tako ljudske kakortudi popularnejše pesmi. Prireditve v Kobilju smo se večkrat udeležili in vedno je zelo prijetno.« družinskega prepevanja. Tako so oživili toploto domačih družinskih večerov, ko so se spletale trdne vezi med vsemi družinskimi člani. Te pesmi so polepšale večere in prinesle lahke sanje. Prireditev je rudi povabilo, da bi več prepevali sami, skupaj z otroki, prijatelji in sosedi. Še posebno takrat, ko so otroci majhni in dovzetni za prisrčne ljudske pesmice. Organizatorji želijo, da bi ljudska pesem spet postala del našega vsakdana, da bi ttas plemenitila, nas razveseljevala in osrečevala. Idejo za prireditev so začeli uresničevati v Kulturnem društvu Kobilje leta 1995, ko so ugotavljali, da ljudsko prepevanje izginja. Prva teta so jo organizirali le za svoj kraj Kobilje, potem pa so jo organizirali območno, danes pa jo pripravijo medobmočno. Jože Gabor Rudi Tetičkovič iz Juro*' skega Dola: »Dober glas seže v deveto vas in tako smo tudi mi izvedeli za pčre' ditev v Kobilju, katere sva se z ženo udeležila. Na območni izpostavi javnega sklad3 za kulturno dejavnost pri nartu smo dobili obvestilo3 prireditvi, Z ženo rada P°' jeva tako v zboru kakortudi doma in tako sva se z vese- Ijem prijavila.« Stanko Antolin, predse^ nikKD Kobilje: »Tudisai1 doma radi pojemo ob vece' rih ob spremljavi kitare- Za dnje čase je sicer to bolj °D koncih tedna, saj obe hčcrl študirata v Maribora. P°Je mo tako ljudske kakor tik” zabavne pesmi in z ženo $e pri tem prilagodiva želj^ hčera, ki pesmi izbirata-slej smo tudi večkrat nasipali na prireditvah Druži^ poje. Zadovoljni smo, da * prireditev širi in da slišiš0 tudi ljudske pesmi od drJ god. Načrtujemo, da bi P'1 hodnje organizirali P^'1 tev, v katero bi vključili žinezvseh območij Si’’"'" nije.« Foto: J. Ga. VEMNIK - 6. december 2007 RRVIlirVA Andrej Rogan iz Gornjih Slaveč priznal, da je pretepel soseda, ki je kasneje umrl »Bila je nekakšna čarovnija« Obtoženi govoril o ženskah, ki mu niso pustile spati, pokojnikov sin o najhujših sovražnikih, podjetnik pa o tem, kakšno vino mu nosijo stranke 'Tega nisem nikoli doživel, je nekakšna čarovnija,* tako je na tukajšnjem okrož-sodišču sedeminštiride-*Hetni Andrej Rogan iz Gorkih Slaveč opisal noč, preden 14, avgusta letos s pol metra d°lgo železno palico premika petinosemdesetletnega soSeda Rudolfa Rogana starejše-4*. ki je 10. septembra zaradi Možganske krvavitve v bolni-*nici umrl. ‘Bil sem omotičen, tlačila me je frozna mora. Zbudilo me je trka-nie Dve ženski sta prišli k meni, bi radi rodili. Šel sem na dvo-kjer sem videl tretjo žensko, "je ležala na hladilniku. Vprašal Ml jo, kaj bi rada. Ni dejala niče-le odšla je v hišo do postelje *0 sem v kopalnici zagledal še žensko, ki je zlagala perilo, ^eni pa se je tudi sama ulegla k jWm ženskam Zaspal sem v ku-*®)i, ker je bila postelja polna,« je ' Ogovor očitkom tožilca Draga '’tiča, da je umoril Rogana - žrtev 'n napadalec si kljub enakemu pri-’taku nista v sorodu - med drugim Wovedoval obtoženec Zjutraj je ^lo najprej spil nekaj vina in zalil Me na pokopališču. Vmes je bil S sosedu, ko pa se je vrnil do-r"h, je na dvorišču menda našel ^Pel v posodi za mleko, nedaleč še dva metra globoko in meM Široko kurišče »Francu Šadlu Ml razložil, kaj se mi je zgodilo prejšnjo noč, Prepričan sem bil, da za vsem stojijo Roganovi. Šel sem v domačo garažo po železno palico,« je nadaljeval Andrej Rogan. Nato se je vrnil k Šadlu, spil kozarec vina, in izjavil: Moram narediti red.« Po cesti se je napotil do pokojnika, ki je tisto avgustovsko popoldne čistil jarek, in ko se mu je približal s hrbtne strani, ga je s palico najmanj petkrat udaril: Padel je na tla, videl sem, da je še živ. Nisem ga več udarjal.« Obtoženi Rogan se je nato še enkrat vrnil k Šadlu, prosil za telefon in poklical policijo. »Starega sem pretepel,« je takrat dejal in odšel nazaj na kraj zločina, ob žrtvi odložil morilsko orodje in počakal na policiste Pričal je tudi, kako je njegovega očeta, ko je bil sam še otrok, z vilami premlatil prav pokojni Rogan. Zadnji dve leti sem redno pil alkohol, včasih celo tri litre vina dnevno,« pa je pojasnil zagovorniku Igorju Vinčecu. »Žal mi je, ker sem ubil Rudolfa,« je obtoženi sklenil svoj zagovor. Najhujši sovražnik, vino kot kis Zaslišanih je bilo tudi pet prič, med njimi pokojnikov sin, ki je dejal, da so na dražbi pred štirimi leti kupili obtoženčevo hišo - mimogrede: preteklo sredo je na njej izbruhni) požar, zakaj je gorelo, zaenkrat še ni znano -, v kateri pa so mu dovolili bivati. Prav hiša je bila menda jabolko spora med obtožencem in pdkojnim: prvemu je namreč januarja potekla najemna pogodba. »Z Andrejem sem govoril dan prej, ko je napadel očeta. Nič ni kazalo, da namerava narediti kaj takšnega. Morda ga je kdo nagovoril k temu,« je še povedal Rudolf Rogan mlajši. Dodal pa je še: »Šadlovi so naš najhujši sovražnik.« »Jože Kočar je rekel, da bo dobil Andrej tri leta zapora, potem pa bo prišel domov in poklal našo družino,« je senatu zaupala Majda Rogan, pokojnikova snaha. »To je laž,« je k temu dodala priča Jože Kočar. Naslednji je bil zaslišan Franc Šadl, ki ga je obtoženec obis- Odvetnik Igor Vinčec: »Zakaj se sedaj nič več ne spomnite?« Priča Franc Šadl: »Sem delodajalec, moram poskrbeti za zaposlene. Tarejo me tudi zdravstvene težave. Naj dvigne roko tisti, ki ima toliko skrbi.« Sodnik Stanislav Jug: »Vi niste tukaj, da bi spraševali. Vi ste tukaj, da odgovarjate.« Potem ko je pretepel žrtev, seje Andrej Rogan vrnil na kraj zločina, odložil morilsko orodje in počakal na policiste. V drugi klopi sodišča: Rudolf Rogan miajši in Majda Rogan. Foto: NatašaJuhnov kal najmanj dvakrat na dan napada. »Bil je ves prestrašen in prebledel. Andreja preprosto nisem prepoznal,« je Šadl opisal Roganov prvi obisk. »Potem je prišel s palico in prosil telefon. Vtipkal sem Številko 113 in mu ga dal. Nisem slišal, kaj je govoril, kasneje pa sem zvedel, kaj se je zgodilo na cesti,« je pričal o tem, kako ga je Rogan obiskal drugič. »Vas ni zanimalo, zakaj kliče policijo in zakaj ima palico,« je spraševal sodnik Stani' slav Jug. »Ne,« je bila jedrnata priča. To je razburilo Vinčeca: »Zakaj se sedaj nič več ne spomnite, avgusta med preiskavo pa ste vedeli več?« »Sem delodajalec, moram po skrbeti za zaposlene. Tarejo me tudi zdravstvene težave, Naj dvigne roko tisti, ki ima toliko skrbi,« je bil Šadlov odgovor. »Vi niste tukaj, da bi spraševali. Vi ste tukaj, da odgovarjate,« je priči zabrusil Jug. Pooblaščenec pokojnikove družine Jože Šafarič je želel zvedeti, koliko je Rogan popil pri Šadlu. »Ne vem, vina nimam, v hladilniku imam pivo za delavce, zraven je še avtomat za tople napitke,« je pojasnil slednji. »Obtoženi pravi, da je pri vas spil kozarec vina,« je vrtal naprej Šafarič. »Možno, kajti včasih vino prinesejo moje stranke « »Koliko je spil,« je nadaljeval pooblaščenec. »Ne vem, saj stranke enkrat prinesejo dobro vino, drugič pa je vino podobno kisu,« je za smeh v dvorani poskrbel Šadl »Imam kratek spomin,« pa je najprej na prostoru za priče dejal Jože Grah, ki je tisti torek prejšnjo pričo spraševal, kaj se je sploh zgodilo z »Županovim-, kot so domačini tudi klicali pokojnega Rogana. »Sin je celo rekel, da so ga ustrelili, vendar je Sadi ah nekdo, ki je bil pri njem, razložil, da ni bilo tako,« je pojasnil Grah Sodnik Jug bo sojenje nadaljeval 20 decembra, ko bodo zaslišani izvedenci, takrat pa je mogoče pričakovati tudi razsodbo. Andrej Bedek Pomurec in Pomurka meseca novembra Načeli smo z izborom Pomurke pomurca meseca novembra Za ' kandidatke in tri kandidate ste ” Mušalci radia Murski val v pone-■Jek oddali prvih 20 glasov, s po-J’tanjem SMS-sporočil in z glaso-।’ni,,m z glasovnico, objavljeno v J številki Vestnika, pa bomo iz-। * 1 kandidatko in kandidata za ^tourko in Pomorca leta, ki jih med mesečnimi zmagovalci kitali v decembrskem finalu, prejšnji mesec vas je glasovalo * • *n odločili ste se, da je Pomu-'a meseca oktobra dvanajstletna ^talija Atletskega kluba Panvita Vrdjuka iz Murske Sobote, ki ^'uličnem teku po Murski So-veljal je za državno prven-tžmagala v absolutni konku- 1 žensk. Prejela je 177 glasov, t ^rec meseca oktobra je postal /'’ko Kaučič, ljutomerski poštar, n ' rešil življenje ponesrečenki z /'mike. Zanj smo prejeli skupno ” glasov ^ndidati za Pomurca Meseca novembra u Kučan, prvi predsednik u za odločitev o podelitvi oknjig in fotografskih albu-(( Pokrajinski in študijski knjiž-Urska Sobota. Kučanove knji-^do ljudem na voljo v zbirki Prve knjige prvega predsednika. Slovesnemu trenutku ob izročitvi knjižnega daru je dodal prvi slovenski predsednik še eno pomembno dimenzijo. Povezal ga je s srečanjem predsednikov sosednjih držav avstrijskega Heinza Fischerja in novoizvoljenega slovenskega predsednika dr. Danila Turka, kar bi lahko razumeli tudi kot sporočilo someščanom, da je Sobota v Evropski uniji lahko tudi v središču. 2. Profesor dr. Radovan Starc, doktor medicine, primarij, specialist internist in kardiolog, Sobočan, kije od leta 1977 zaposlen na Kardiološki kliniki ljubljanskega Kliničnega centra, za izid knjige Stres in bolezni, s katero je pomembno dopolnil obsežen seznam strokovnih del. Doslej se je kot avtor ali soavtor podpisal pod okoli ISO naslovov. Najnovejša knjiga prof dr Starca ponuja zelo potrebna temeljna znanja fiziologije ter nova spoznanja o povezanosti stresa, psihe, osebnostnih lastnosti bolnika in srčno-žilnih bolezni. 3. Dušan Šarotar, pisatelj, ob izidu novega romana Biljard v Do-brayu. Avtor spada med najproduktivnejše sodobne pisce iz naše pokrajine, ki so prepoznavni v Sloveniji in širše. Zgodba za najnovejši roman je Dušanu Šarotarju dol- ga ležala na duši: postavljena je v čas ob koncu druge svetovne vojne, ko se je stari red rušil, novega še ni bilo, v ljudeh pa sta bila strah in negotovost. Roman se lahko bere kot zgodovinski ali kot ljubezenska zgodba, je pa tudi Šarotar-jeva intimna zgodba, je zaupal občinstvu na predstavitvi. Gradivo je zbiral in obdeloval tri leta, roman pa je n^gova šesta knjiga. Kandidatke za Pomurko meseca novembra I. Jožica Zih, predmetna učiteljica športne vzgoje na osnovni šoli v Gornji Radgoni, ki je dobitnica priznanja Zveze društev športnih pedagogov Slovenije za izjemne dosežke v letu 2007. Že zelo mlada je začela poučevati mlajše vrstnice v radgonskem Partizanu, potem Uporabniki Mobitela In Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929, Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Pogoji glasovanja so objavljeni na internetni strani Murskega vala. Sredstva, zbrana s temi sporočili, bodo šla v dobrodelne namene - za Vamo hišo Pomurja. Za Milana Kučana glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P A. Za dr. Radovana Starca glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-spo-ročilo: RMV P B. Za Dušana Šarotarja pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV P C. Za Jožico Zih oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za Tadejo Temar oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P E. Za Miro Rebernik Žižek glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P F. Pomurka meseca: Pomurec meseca: Moj naslov: Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice. pa je postala športna vzgoja tudi njena poklicna dejavnost V zadnjem desetletju dosegajo njeni tekmovalci v badmintonu in atletiki uspehe na regijskih in državnih tekmovanjih. Jožica Zih je vsa leta aktivna tudi v Športni zvezi Gornja Radgona ter v številnih odborih na šoli in na ravni občine. 2. Tadeja Ternar, aktualna mis Slovenije, doma iz Beltinec, za po gumno držo na izboru za mis sveta na Kitajskem. Čeprav se tudi njej ni uspelo uvrstiti med 1S polfinalisti, je bila med več kot sto lepoticami z vsega sveta opažen obraz, ki smo ga nekajkrat videli tudi v prenosu osrednjega dogodka Na stavnicah so jo uvrščali celo med osmo in dvanajsto mesto pa tudi po mnenju strokovnjakov naj bi imela možnosti za polfinale, kot še nobena slovenska lepotica doslej. Tadeja se je maksimalno trudila, njena skupina je zmagala v športu, v polfinale pa se je uvrstila ameriška lepotica. 3- Mira Rebernik Žižek, igralka v gledališki skupini kulturnega društva Ivana Kavčiča iz Ljutomera, sicer vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljutomeru, ki je na Čufar- Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljite najkasneje do petka, 14. decembra, na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte prav tako do 14. decembra. Pomurka in Pomurec leta 2007 (november) r jevih dnevih - festivalu ljubiteljskih gledališč Slovenije - med tremi nominiranimi prejela najvišje priznanje: Čufarjevo plaketo za najboljšo žensko vlogo. To pa v zadnjem času, kar se nagrad tiče, še ni vse Mira je bila na 15. Novača-novih gledaliških srečanjih v Trnovljah pri Celju razglašena za igralko večera, gledališka skupina pa je zasedla drugo mesto. Po naših znanih poteh, Turistične prireditve Razkrižje - V soboto, 8. decembra, ob 16. uri bo v okviru sklopa prireditev Veseli december pred domom kulture Božični bazar. v nedeljo, 9. decembra, ob 11. uri pa bodo pri razkriškem križišču blagoslovili božično-novoletno drevo. V soboto ob 19. uri bo v domu kulture gledališka predstava Denar z neba, komedijo bo izvedlo KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Selo - V soboto, 8. decembra, ob 10. uri se bo začel pred vaško-gasiiskim domom drugi Miklavžev pohod, dolg osem kilometrov, po okoliški gorički pokrajini mimo rotunde in po učni poti. Pohod organizira ŠD NK Rotunda. Kuzma - V nedeljo, 9. decembra, ob 12. uri bo v kulturni dvorani občine otvoritev razstave fotografij Kuzma v prejšnjem stoletju in razstave božično-novoletnih voščilnic. Razstava Kuzma v prejšnjem stoletju bo na ogled ves december in januar. Gornja Radgona - V soboto, 8. decembra, med 9. in 12. uro bo v gasilskem domu smučarski sejem. Lendava - V petek, 7. decembra, ob 16. uri se bo začel v okviru prireditev Veseli december pred hotelom Elizabeta Lov za zakladom. Murska Sobota - V četrtek, 6. decembra, bo v mestnem središču Miklavžev sejem, ki ga pripravljala podjetje Komunala in MO Murska Sobota. Lendava - V soboto, 8 decembra, ob 19 uri bo v koncertni in gledališki dvorani premierna produkcija ZKP Lendava z naslovom Lendava skozi čas. Spodnji Kamenščak - V soboto, 8 decembra, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije potopisno predavanje prleškega popotnika Aleša Kusterca z naslovom Palestina, dežela večnih konfliktov. Kuzma - V nedeljo, 9. decembra, ob 14. uri bo v kulturni dvorani občine odrska predstavitev dramske skupine OŠ Kuzma Najle-pse božično darilo, predstavili pa se bodo tudi malčki iz vrtca. Apače, Gornja Radgona - V torek, 11. decembra, ob 15. uri bo v Kulturnem domu Apače brezplačna delavnica na temo Podporni programi za mikro, majhna in srednja podjetja ter turistične ponudnike in predstavitev spletnega portala Prlekija On Line. Delavnica bo tudi v prostorih Ljudske univerze Gornja Radgona, in sicer v torek ob 18. uri. Jeruzalem - Na naslovu Jeruzalem 8 je odprla LTO Prlekija Ljutomer Turistično-informacijski center Jeruzalem, v katerem je ob informacijah o kraju in okolici ter promocijskem materialu med drugim tudi še ponudba spominkov in vin. Pomurski planinci po okolici Murske Sobote Od Spomenika zmage do krnskega broda Koliko zanimivih sprehajalnih poti ponuja okolica Murske Sobote, ve vse premalo prebivalcev mesta, so menili udeleženci nedeljskega Mikloševega pohoda. Pohodniki so se zbrali v sončnem jesenskem dnevu pri Spomeniku zmage v središču mesta, organizatorji pa so jim priporočali za hojo pohodniško opremo, prigrizek v nahrbtniku in jim obljubili malico v Krogu, kjer je bil tudi cilj poti Pohod sta skupaj organizirali planinski društvi Matica in Mura iz Murske Sobote, vodila pa sta ga predsednika obeh društev Feri Don-ša in Jože Ružič. Feri Donša, ki vodi PD Mura, je povedal, da ga skupno organizirata društvi že tretjič pod pokroviteljstvom Športne zveze Murska Sobota. Pohod po startu pri Spomeniku zmage nadaljujejo skozi soboški park, Fazanerijo, do kanala, potem ob kanalu do Agroservisa in v Kroški ulici prečkajo most čez kanal. Potem pa se podajo proti Krogu in skozi vas nadaljujejo pot do kroške-ga broda, kjer je postanek, po tem pa se na poti nazaj ustavijo v naselju Krog, kjer se po naporni poti okrepčajo z malico: »Takšni pohodi imajo za udeležence pomen tako zaradi druženja kakor tudi zaradi rekreacije in s tem njihovega zdravja. Še posebno v teh nekoliko hladnejših dneh je za vse ljudi pomembno, da vzdržujejo svojo telesno Adventni sejem pred evangeličansko cerkvijo V Moravskih Toplicah je že tradicionalno v začetku decembra pred evangeličansko cerkvijo Adventni sejem, kjer ponudbo izdelkov, povezanih z adventnim in prednovoletnim časom, dopolnjuje še pravljična dežela. V tem turističnem središču obišče Adventni sejem poleg domačih ljudi še precej turistov, ki bivajo v bližnjih termalnih zdraviliščih in pri zasebnikih. Sejem so odprli v soboto popoldne, organizatorji pa so poskrbeli na turistični tržnici za pestro ponudbo izdelkov domače obrti in domačih jedi ponudnikov iz moravsko-topliške občine in drugih krajev Pomurja. Na voljo so bili tudi izdelki, ki so jih naredili Šolarji. Ob 17. uri so odprli tudi pravljično deželo, v kateri je predstavljenih veliko likov, ki jih otroci poznajo iz pravljic in televizije. Otroci so se lahko zabavali še v hotelu Vivat, kjer so vzgojiteljice pripravile igrice za otroke. Pohodnike je na tokratnem pohodu pot vodila tudi skozi soboški park in Fazanerijo. Število turistov za sedem odstotkov večje Rast turizma v Število domačih in tujih turistov se po enakih odstotkih Kot v Sloveniji, Evropi in svetu povečuje tudi v Pomurju. Foto: j. Ga. Na Adventnem sejmu je bilo na voljo veliko izdelkov, povezanih z adventnim časom. Foto: j. Ga. Ob Turistično-informativnem centru Moravske Toplice so bili organizatorji še Evangeličanska cerkev Moravske Toplice, Občina Moravske Toplice in Vrtci Moravske Toplice. Na sejemskem prostoru so pripravili tudi prodajno razstavo adventnih venčkov in aranžmajev, v soboto zvečer pa so ljubitelji zborovskega petja lahko prisluhnili še Komornemu zboru SCT iz Ljubljane. J. Ga. Evropi in svetu se iz leta v leto kaže tudi v Sloveniji, saj večo-dstotno večanje števila turistov beležimo tudi v Pomurju in Sloveniji sploh. Tako se je po podatkih Slovenske turistične organizacije v prvih desetih mesecih za osem odstotkov povečalo Število tujih in za šest od- stotkov število domačih gostov, obeh skupaj torej za sedem od stotkov. Pri tem pa opažamo na tradicionalnih trgih slovenskega turizma umirjeno rast, medtem ko je na t .i. perspektivnih trgih opaziti rast v višini dvomestnih številk v odstotkih. Tako je v prvih desetih mesecih Slovenijo obiskalo za 24 odstotkov več španskih turistov, kot jih je bilo lani, število turistov iz ruske federacije je poraslo za 27 odstot kov, Število turistov iz Ukrajine pa kar za 56 odstotkov. Zelo pozitiven trend je tudi pri gostih iz Skandinavije. Trend rasti Števila turistov sovpada s splošnimi pozitivnimi treni na ravni globalnih turistič- nih tokov po podatkih Svetovne turistične organizacije, saj se je na svetovni ravni število prihodov turistov prav tako povečalo za 5,6 odstotka, kar je doslej 610 milijonov gostov, do konca leta pa pričakujejo, da bo to število do 900 milijonov. Evropa pa v prvih osmih mesecih beleži štiriod-stotno rast. Tako smo v prvih šestih mesecih v Sloveniji zabeležili 7,3 milijona prenočitev in 2,3 milijona prihodov gostov. Na pr vem mestu so Italijani, na drugem Nemci, sledijo pa gostje iz Avstrije, Velike Britanije in Hrvaške. J. Ga. Feri Donša: »Pozimi se turi1 Pomurci premalo gibljejor SVeŽem zraku.« Fotografiji: J kondicijo, da se razhodijo 1' tem skrbijo tudi za svoje las*®0 zdravje. Opažam, da se v drup'1 mesecih ljudje v Murski Sob?? in okoliših krajih sicer kar cej gibljejo, medtem ko ji**'1 pozimi precej manjka. Ko jc' naj mraz, se vsi raje zapreri0' tople prostore, kar je zgreši Tudi ko je zunaj mraz in hladi*®1 se je treba vsak dan vsaj uro P bati na svežem zraku Sobno1 nom priporočamo, da sprdj Ijajo obvestila in plakate o n®5 pohodih in se nam pridružijo * Jože Gab° Prlek poje... V kongresni dvorani Term Radenci se je predstavilo na četrtem P leškemu večeru »Prlek poje, spila, pleše, piše« obiskovalcem deset s« pin. Predsednica KUD Bubla Marija Marič je povedala, da bi rada leke predstavila na takšen način, kot jih je prleška učiteljica Olg® sičar:»Prleki so veseli lidje, dobrega srca in zelo delovni, lepo dobro plešejo, knjige pišejo Nastopili so ljudski pevci Večnica k***, Bubla Radenci, ljudska pevka Matilda Slavič iz Bučečovec ob klav*f spremljavi Ernesta Lukača, pisateljica in pesnica Ana Zelko iz LjuW f ca, humorist in prleški pesnik Marko Kočar in drugi. Kot gost večeri nastopil pevski zbor Pavlove hiše iz Potrne - Laafeida v sosedni* striji, v katerem poje tudi nekaj pevk in pevcev iz Radenec. Miklavžev pohod obrtnikov v Ljutomeru Odbor za šport in rekreacijo pri Območni obrtni zbornici Ljutomer (00# nizira vsako leto prvo nedeljo v mesecu decembru v počastitev Nikolaja Miklavžev pohod. Letošnji osmi pohod seje začel kot običaj*10” . nim mestom pred domom obrtnikov na Starem trgu v Ljutomeru snetku), tokratna pot pa jih je vodila doCezanjevecin nato preko v Mekotnjak. Pohoda seje udeležilo 56 rekreativcev, ki so okoli trinaJ5 z metrov (v eno smer) dolgo pot prehodili brez posebnih težav, saj sta bik 1 dih in okrepčilo na voljo vmesni postojanki v gostiščih. N. Š. VESTNIK - 6. december 2007 SPORT 19 Šah v živo iz Murske Sobote V soboto, 8. decembra, dan pred začetkom dr-švne članske lige, ki bo prav tako v Murski Soboti, to v hotelu Diana v Murski Soboti v organizaciji Šahovskega društva Radenska Pomgrad 18. mednarodni turnir v pospešenem šahu. Igralo se to devet kol po švicarskem sistemu, igralni čas bo 'j minut na igralca/-ko za partijo. Letošnja novost na sicer že tradicionalnem šaho-vsLem turnirju bo prenos partij na prvih šestih deskah v živo. Prav tako se bo prenašala slika v živo, Trstni red in pari pa bodo sprotni. Prva nagrada znaša 250 evrov, denarne nagra-todobi najboljših deset igralk in igralcev (250, 125, 90, 65, 50, 40, 35, 30 in 25 evrov) prvih Pet nižjekategornikov od vključno prve kategorije M, 35,30, 25 in 20 evrov), najboljši domači igra-k, senior nad 60 let, najboljša šahistka, mladinec 20 let) in pionir (do 15 let) po 20 evrov. Poleg bo tudi ogromno praktičnih nagrad. Prijavnina znaša deset evrov, za ženske in mla-Jcp/-ke pa pet evrov. V prijavnino je vključen to-Pd obrok Velemojstri/-ce so prijavnine opro-tofni. Prijave za turnir bodo zbirali do 9.45, tekmovanje pa bo trajalo predvidoma od 10. do 16 Prenos dogajanja na turnirju si bo možno ogle-dati na spletnih straneh Šahovskega društva Raden-ja Pomgrad www.sah-drustvo-ms.si. Državna članska liga, katere organizator je ŽŠK Worn MB, bo trajala od 9. do 15. decembra. Med žetimi najboljšimi slovenskimi moštvi je tudi do-®šča Radenska Pomgrad. Nastopajo še LŠK Metalka Trgovina, ŽŠK Lancom MB, Ptuj Veplas Velenje, Tri-Krško, Branik ZM, Tomo Zupan Kranj, dr. Milan "idmar LJ, Milan Majcen Sevnica in Nova Gorica, 1. tolo bo na sporedu 9. decembra ob 15. uri v hotelu D'ana, 2. kolo dan kasneje ob istem času, 3- kolo bo decembra ob 9. uri, 4. kolo pa ob 17. uri, 5- kolo "12. decembra ob 15. uri, 6 kolo 13. decembra ob dri, 7. kolo pa ob 17. uri, 8. kolo bo 14. decembra '■ 15. uri, 9. kolo pa 15- decembra ob 10. uri. Milan Jerše Uvodne tekme Pliva-Triglav. Foto: Jure Zameker šah Dober nastop Sobočank , ' Ljubljani se je začela 17. državna ženska liga, v ' WJ nastopa deset najboljših slovenskih ekip, med rhi tudi Radenska Pomgrad iz Murske Sobote (Maja ^var, Maja Vučko, Sara Vombek). k’di -1. kolo: Radenska Pomgrad - Triglav Krško 2 2,5 (remi Vombekove), AETTolmin - Tomo Zupan 2:1, Domžale - LŠK Metalka Trgovina l: 2, Ko-- ŽŠK Lancom MB 0,5 : 2,5, Krka Novo mesto -p'1 Gorica 1,5 :1,5. 2. kolo: AETTolmin - Radenska ^Ugrad 1,5 ; 1,5 (trije remiji), Tomo Zupan Kranj - Gorica 0,5 : 2,5, ŽŠK Lancom MB - Krka Novo y 0 2 :1, tŠK Metalka Trgovina - Komenda 1: 2, Tri-Krško - Domžale 3 :0; 3- kolo: Radenska Pom-- Tomo Zupan Kranj 3 0 (tri zmage), Domžale -L ' Tolmin 0,5 : 2,5, Komenda - Triglav Krško 0 : 3, r Novo mesto - LŠK Metalka Trgovina 3 :0, Nova »tiča - ŽŠK Lancom MB 3 :0:4. kolo: Tomo Zupan x?nJ ~ ŽŠK Lancom MB 0 : 3, LŠK Metalka Trgovina - Gorica 0,5 :2,5, Triglav Krško - Krka Novo mesto 0, AETTolmin - Komenda 2,5:0,5, Radenska Pom- - Domžale 2:1 (zmagala Vučko, remizirali Hoče-I. Vombek); 5. kolo: Domžale - Tomo Zupan Kranj .; T5, Komenda - Radenska Pomgrad 1,5 :1,5 ; ? remiji), ŽŠK Lancom MB - LŠK Metalka Trgovina 9-5, Krka Novo mesto - AETTolmin 2 1, Nova - Triglav Krško 1,5 :1.5. Vrstni red po 5- kolih: I. Krško, 13, 2. Nova Gorica, 11,3- ŽŠK Lancom , ’ LO, 4. AETTolmin, 9,5,5. Radenska Pomgrad, 8,5,6 7,5,7. Komenda, 4,5, 8. LŠK Metalka, 9 Domžale, Pd 4,10. Tomo Zupan Kranj, 3 Titan osmi v državi ,h 1J 9. državnem prvenstvu srednješolcev na ^cu je nastopilo 49 igralcev. Zmagal je Boris Mi- Novi prvoligaši JK Murska Sobota. Foto: n. n. Soboški judoisti v prvo ligo! V Slovenski Bistrici je potekala v soboto končnica tekmovanja v 2. državni ligi, kjer se je odločalo o novem članu prvoligaške druščine Pomerile so se štiri najboljše ekipe iz rednega dela prvenstva. Prvo mesto so zasluženo zasedli judoisti JK Murska Sobota in z uvrstitvijo v 1. državno ligo dosegli izjemen uspeh JK Murska Sobota je v prvi tekmi premagal JK Bežigrad Ljubljana s 4 : 3 (37 :30). Za Sobočane so zmagali Uroš Kavčič. Boris Rudaš. Tank Mazouzi in Tilen Apšner. V finalnem delu jih je čakal favorizirani domačin JK Impol II. Ker so bili soboški judoisti zelo motivirani, so domače tekmovalce premagali z visokim rezultatom 6 : 1 (60 : 10). Zmagali so Uroš Ka trovič (Krško) s 7 točkami. Matej Titan (6) je bil osmi, Domen Serec (oba Gimnazija Murska Sobota) pa 19. s 5 točkami. Boris Kovač delavski prvak Na posamičnem delavskem prvenstvu Pomurja za leto 2007 je sodelovalo 16 igralcev. Po 15- kolih hitropoteznega turnffja je zmagal Boris Kovač (Triscolor MS) pred Igorjem Kosom (Pomurske mlekarne), oba po 13 točk. Sledijo Lea Števanec (OŠ Bogojina), 12,5, Franc Vučko (gostišče Perdigal Ižakovci), 11, in Robi Radosavljevič (KGZ MS), 10,5. V znamenju Skuhalovih V OŠ l v Murski Soboti je potekalo območno prvenstvo osnovnošolcev Pomurja v posamični konkurenci. Nastopilo je 70 mladih šahistov ki so igrali po švicarskem sistemu 9 kol, 20 min + 10 s na potezo. Izidi - fantje do 15 let: 1. Matej Grah (OŠ I MS), 2. Dominik Sedenja (OŠ III MS), oba po 7,5, 3- Dorian Vida (DOS I Lendava), 7; dekleta do 15 let: 1. Barbara Skuhala (OŠ Ljutomer), 2, 2 Kirni Svetec (DOS Prosenjakovci) 0; fantje do 12 let: 1. Jernej Skuhala (OŠ Ljutomer), 8,5, 2 Andrej Lapoši (OŠ II MS), 3. Boris Markoja (OŠ Turnišče), oba po 7,5; dekleta do 12 let: 1 Veronika Požonec (DOŠ1 Lendava), 5, osvojila je 3. kategorijo, 2. Ana AmbruŠ (OŠ II MS), 4,3- Danijela Vaš (OŠ Bogojina), 3; fantje do 9 let: 1. Luka Skuhala (OŠ Ljutomer), 9,2. Vojko Kumin (OŠ I MS), 8,3. Andre Ke-gljevič (OŠ Tišina), 6; dekleta do 9 let: 1. Hana Nemec (OŠ Bogojina), 4, osvojila je 4. kategorijo, 2. Mišel Szoke (DOŠ I Lendava), 3,5, 3- Iva Gabor (OŠ II MS), 3- Milan Jerše včič, Boris Rudaš, Dominik Dominko, Tilen Apšner, Zoran Kos in Šeruga. Veliko zaslug za ta velik dosežek soboških judoistov ima nedvomno njihov trener Silvo Kavčič. V boju za tretje mesto je bil Bežigrad uspešnejši od Šiške s 3'3 (30:20). Na sklepnem turnirju 2. državne lige pa so elani JK Lendava v borbah za uvrstitev od 5. do 7 mesta iztržili neodločen izid 3 : 3 (30 : 30) proti JK Alpina Žiri (zmagali so Časar, Medvar in Nedelko) in z 2 : 4 (15 : 40) klonili proti PJK Kranj (zmagi Časarja in Nedelka), ki je s 4 : 3 (40.30) ugnal Alpino. Tako so Lendavčani zasedli 7. mesto. M. J. DVORANSKI HOKEJ Prve Moravske Toplice Na 4. mednarodnem memorialu Milana Bratca v telovadnici OŠ 1 v Murski Soboti je bil prvi hrvaški podprvak Mladost Zagreb. Hokejisti Plive, zmagovalci prejšnjih treh turnirjev, so bili tretji. Rezultati: Pliva Lipovci - Triglav Predanovci 2 :1, DŠR M. Sobota - M. Toplice 0 : 9, Mladost I Zagreb -Pliva 5 : 5, Triglav - Mladost I 2 ; 7, M. Toplice - Mladost II 7 : 4. Finalni rezultati: za 5. mesto: Mladost II - Triglav 5:3 (Škrilec 2, Panker), za 3- mesto: Pliva - DŠR Murska Sobota 5 : 0 (F Maučec in M. Sraka po 2, Pavlinjek), za prvo mesto: Mladost I Zagreb - Mora-vnkc Toplice 7:4 (Škerlak 2, Kučan, Kardoš). T. G. Sport Ples Glasba POZDRAV OLIMPIJSKEMU LETU m petek, 14. decembra 2007, ob 18. uri v telovadnici osnovne šole I v Murski Soboti Razglasitev pomurskih naj... športnikov, športnic in športnih kolektivov za leto 2007 • Slovo Marike Kardinar od aktivne športne kariere * Gosta večera - telovadca in olimpijca Matjaž Pegan in Mitja Petkovšek * Nastopili bodo gimnastična skupina DŠR Murska Sobota in plesna skupina Urška, tretja na svetovnem prvenstvu v breakdancu • Glasbeni gost večera skupina Jararaja MAV tanit Murrit ul - 94,6 Mfu In 1435,7 Mhž Vstop je prost Mešani občutki po hokejski sezoni Jesenski del tekmovanja v hokeju na travi je končan in zdaj je čas, da se klubi ozrejo po opravljenem delu. Kar ne moremo se znebiti občutka, da je bil celotni jesenski de! nekako v senci reprezentančnega turnirja, ki je bil uspeSen uvod v novo sezono. Od tedaj naprej pa je bil ves tok dogodkov v rahli zamudi in stvari so se začele reševati tik pred prvenstvom, A le-to je steklo in zdaj je treba le zdraviti glavobole zaradi izgubljenih priložnosti. Najmanj razloga za to imajo pri Plivi, ki je spet Štartaia odlično tako v prvenstvu kot interligi. Obdržala je prepoznavni slog igranja, ki ga krasijo hitrost, globoke podaje v strelni prostor, predvsem pa izrazit pritisk v prvih minutah igranja. Kralj obrambe je še vedno kapetan Maučec, z letošnjimi odličnimi igrami pa navdušuje Uroš Stanko. Vse, razen najboljšega izhodišča pred zaključnim turnirjem srednje evropske lige, bi bil za Plivo neuspeh, za hokejske delavce pa razočaranje. Več bo treba narediti le pri najmlajših. Pri Moravskih Toplicah ni skrivnost, da predsednik kluba Franc Kučan in tehnični vodja Jože Črnko nista zadovoljna z izkupičkom članske vrste. Že res, da so igrali pretežni del prvenstva povsem zdesetkani, včasih kar brez šestih igralcev prvega moštva, bode pa dejstvo, da so vse tekme interlige izgubili za gol razlike. Ekipa še vedno igra po sistemu toplo - hladno in pravo igro razvijejo šele ob rezultatskem zaostanku Da o neučinkovitosti sploh ne izgubljamo besed. In če vemo, da čaka moštvo spomladi evropski turnir na domačem igrišču, bo treba do takrat še marsikaj postoriti. Članice z trenerjem Benkom so sicer trenutno četrto moštvo interlige in še trepetajo za zaključni tur nir, a tudi to moštvo potrebuje izrazito strelko Letos je viden napredek pri delu z mladimi, odlično organiziran hokejski kamp v počitnicah pa bi v prihodnosti lahko bil dober vir za nove igralce. Pri Triglavu so po vrsti let novo sezono začeli z vsemi igralci, ki so končali prejšnjo. Močan osip igralcev je bil namreč v preteklosti že nekakšen zaščitni znak tega kluba. Še enkrat se je potrdilo, da igra članska vrsta boljše mednarodne teknit kot tiste v domačem prvenstvu V interligi so večino tekem odigrali zelo dopadljivo in kaj lahko se zgodi, da bodo kmalu mešali štrene tudi najboljšim. Pomlajena vrsta članic bo potrebovala še kakšno sezono za predstave, kakršne smo gledali v preteklosti, je pa vsekakor pohvalno, da so se igralke vrnile v mednarodno ligo. Delo z mladimi, ki je že tradicionalno dobro, se v tem klubu nadaljuje tudi letos. Po lanskih hokejskih dogodkih je bilo pogosto , vprašanje, ali se bo naš najstarejši klub DŠR Murska Sobota (nekoč Pomurje) sploh uspel pobrati. Na splošno zadovoljstvo je Ludvik Zelko znova zavihal rokave in letos po dolgem času na nobeni tekmi ni bilo težav s sestavo ekipe. Če bi fantje vsaj malo več pozornosti posvečali kondiciji, bi bili lahko zelo neprijeten nasprotnik. Če se bo nadaljevalo delo z mladimi, ni razloga, da se klub v prihodnosti ne bi vrnil na pota stare slave. Jože Črnko VESTNIK Vabljeni! Podjetje za informiranje, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota 20 SPORT g december 2007 - VESTNIK MINULI TEDEN ŠOTOKAN KARATE S. K. I reprezentanca Slovenije je ponovno dosegla velik uspeh na 11. evropskem S. K. I. F, prvenstvu, ki je potekalo na Sardiniji v Italiji. Sodelovalo je 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 držav. Slovenija je osvojila tri srebrne in dve bronasti medalji. Srebrno medaljo je prejela ženska ekipa v katah, v kateri je nastopila tudi Polonca Hull (Tromejnik Kuzma). Drugi so bili tudi moški ekipno v katah in exipa master, tretji pa v katah posamezno ženske in master kate posamezno. Viden rezultat so dosegli s četrtim mestom tudi moški ekipno kumite (borbe), kjer je nastopil Marko Bunderla (Tromejnik Kuzma). Po prejetih medaljah so na prvih mestih Italija, Danska, Romunija in Irska, Slovenija pa je šesta. (M. J.) JUDO Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za Miklavžev pokal v Nagvkanizsi je sodelovalo 220 mladih judoistov iz 18 klubov Romunije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Tekmovalci KBV Lendava so osvojili tri zlate medal je. To je uspelo kadetu Alenu Šerneku (do 66 kg), st. deklici Meliti Gone (do 57 kg) in ml. dečku Alenu Šerneku (do 66 kg). Drugi so bili Patrik Žižek, Sara Šernek, Valerija Balažič, Patnk Gal, Marko Nagy, Natalija Varga in Manina Balažič, tretji pa Rok Mihajlovič. Srebrno medaljo so prejeli tudi predstavniki J K Lendava Marcel Cizmašija Lešnjak, Grega Ferenc, Katja Kavaš in Tadeja Hozjan, bronasto pa Jan Jurgec, Lovro Kočila in Sasa Tompa. (F. B.) LOKOSTRELSTVO Člani lokostrelske sekcije TVD Panizan Ljutomer so se udeležili dvoranskega turnirja F1TA 2 x 18 m v Novem mestu, ki je štel za slovenski pokal Tekmovalo je 149 lokostrelcev in lokostrelk iz 26 klubov Dejan Perčič je zmagal pri ml, dečkih, Doroteja Žitnik pa pri deklicah. Drugi je bil veteran Uroš Vrbančič, četrti pa član Smiljan Perčič. (M. J.) BADMINTON Na 2. pozivnem A-turnirju v Mariboru je sodelovalo 32 tekmovalcev in 19 tekmovalk. Velik uspeh so dosegli predstavniki BK Mladost Lendava, saj so zmagali v vseh petih disciplinah. Iztok L trosa je zmagal pri moških, Kristina Daikynaite pri ženskah (Nika Koncut je bila tretja, Sabina Magyar pa sedma), Utroša/Horvat v moških dvojicah. Magyar/Daikynaite v ženskih dvojicah (četrti Koncut/ Svaljek (MB) in D. Novak/ Daikynaite v mešanih dvojicah. (F. B.) TENIS Na Otočcu se je začel finalni turnir za dečke do 12. leta starosti. V 1. kolu je desetletni Nino Cunk (TK Radenci) premagal Koprčana Tea Klepača s 6: 4,6 : 4, v 2. kolu pa je bil zanj usoden dve leti starejši Jernej Frelih, ki je zmagal s 6 : 0, 6 : 1. (G. F.) NAMIZNI TENIS 7. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Meho Bakovci II - Finki bar Brezovci 4 :6, Kerna veterani - ŠD Polana 10:0, Live bonus Lendava - Animus Markisavci 5 5, Jelenov hram - Zenkovci 7 : 3, Alf M. Sobota - Sobota veterani 3 : 7, Meho Bakovci I - Čobi bar Beltinci 0:10. Vrstni red: Kerna veterani 13, Jelenov hram (-1)12, Čobi bar IJ, Finki bar Brezovci (■ 1)10 (M. J.) INVALIDSKI ŠPORT V Kranju je bilo mednarodno tekmovanje slepih in slabovidnih v steznem kegljanju. Med 18 ekipami so Sobočani (Anton Topolnik, Silva Mlinaric, Majda Rautar) s 1495 kegl ji zasedli 17. mesto. (A. T. K.) STRELSTVO Na mednarodnem tekmovanju z zračno puško v Zagrebu je zmagal Rajmond Debevec (Olimpija Ljubljana) s 694,4 kroga, Robert Markoja (Turnišče) pa je bil s 691,5 kroga šesti. Na 2. kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev v Ljubljani je zmagal Željko Moičevič (Grosuplje), 591 krogov, Robert Markoja (588) je bil peti, Dusan Ziško (Tišina) sedmi (586), Uroš Maučec (Turnišče) pa deseti (580). V mladinski konkurenci je bila Saša Marija Ratnik (Tišina) tretja (379). SD Varstroj Lendava je bilo organizator 4 kroga mednarodne First lige z zračno pištolo. Ekipno: l.Juršinci, 1691 krogov, 3. Coal Petišovci, 1684; posamezno: 1, Simon Simonič (Juršinci), 576, 2. Aleksander Ciglarič, 574, 8. Jozsef Hajdu (oba Coal), 562. Po 4. krogih vodijo Juršinci z 58 točkami pred Ptujem, 54, in Coalom Petišovci, 47, med posamezniki pa Maja RauŠl (Ptuj), 2286 krogov, pred Ciglaričem (Coal), 2280. (F. B.) 2, krog 3. državne lige s puško (SV regija): Ljutomer -Crenšovci 1674 :1632, Janko Jurkovič - Štefan Kovač Turnišče 1672 : 1661, Coal Petišovci - Varstroj Lendava 1664 :1658, Ormož - TSO 1688 : 1663. Vodijo Ormož, Ljutomer in Janko Jurkovič s po 6 točkami. Posamezno: Mirko Peras (Ormož), 585, Ferenc Havaši (Coal) in Katja Horvat (Turnišče), oba po 573. Skupno: 1 Marko Peras (Ormož), 1168, 2. Ferenc Havasi (Coal), 1141,3. Aleš Horvat (Crenšovci), 1159. 3 turnir pionirske lige SV-regije v streljanju z zračno puško v Ormožu: 1. SD Kovinar Ormož 1, 537,2. OŠ Tišina 1, 509 3 SD Štefana Kovača Turnišče, 502. Pionirke: 1. Petra Vernik (Ormož), 180, 3, Špela Mihalič, 178, 4. Laura Gabor (obe OŠ Tišina), 176. Pionirji: 1 Jan Šumak (Ormož), 182. 2. jaka Maučec (Turnišče), 178. (M. J.) KOŠARKA 8. krog 1. B SKL: Hrastnik -Radenska Creativ Sobota 81 : 59 (21 19,19.19,19: 14,22 . 7) . Strelci za Sobočane: Dominko 22, Balažič 9, A. Novak 8, Barbarič in Pok po 5, Juteršnik in T. Novak po 4, Vojičič 2. Vodi Misel Postojnska jama, 15,13 Radenska Creativ Sobota, i 1 Sobočani bodo v soboto ob 17.30 igrali doma z Novo Gorico. 8. krog 2. SKL mladinci vzhod I: Bistrica - Radenska Creativ Sobota 70 : 83 ( Barbarič 22). Vodi Radenska Creativ Sobota s 16 točkami pred Dravogradom, 14. 9. krog 1. SKL kadetinje vzhod 1: Pomurje Skiny - Šentjur-Šmarje 42 :69 (Kerčmar 9). 3. krog pomurske lige: Beltinci - PŠK Ljutomer II 82 : 95 (Kukel 31; Šiškin 24), G. Petrovci - PŠK Ljutomer 1102. 66 (Ismajlovič 20; S. Miholič 15), Krog - SBK G. Radgona 79 : 73 (M. Lopert 26; Niderl 27). Vodi Krog s 5 točkami. (M. J.) namizni tenis Derbi za Kemo V predzadnjem krogu I. SNTL za člane sta se v Puconcih srečali doslej še edini neporaženi ekipi v ligi, domača Kerna in Sobota, Domačim so bili vsekakor v prednosti, saj imajo v svojih vrstah dva boljša in bolj izkušena igralca od vseh treh Sobočanov, reprezentanta Horvata in Plohla. Oba sta tudi dobila po dve partiji. Sobočani so vsaj nekaj upanja zaigrali že v prvi partiji, ko je Kocuvan izgubil z Ropošo. Sicer pa je prikazal najboljšo igro pri Sobočanih najmlajši Žibrat, ki se je odlično upiral Ropoša (desno) je premagal Kocuvana. Foto: jurezauneker Odbojka Sobočani skozi šivankino uho Kamnik 11 11 0 '30 Salonit 11 9 2 29 Triglav 11 6 5 19 Prvačina 11 6 5 18 Galex Mir 11 6 5 17 Olimpija 11 4 7 11 Krka 11 2 9 8 Svit 11 0 11 0 11 krog 1. DOL za moške: As-tec Triglav - Salonit Anhovo 0 : 3, Krka - Galex Mir 2 : 3, Marchioi Prvačina - Olimpija 3 :1, Calcit Kamnik - Svit Unimetal 3 0. Po dramatičnem in izenačenem obračunu v Novem mestu so slavili Sobočani s 3 :2 (20, -18, -20, 12, 15). Krka: Brulec 16, Bogdanov, Mik-ša 8, BilandžiČ 9, Plot, Brulc, Bregant 17, Serajnik 7, Nose 9, Volčjak, Tejle 2, Vesel Galex Mir: Fujs 22, Perišič 9, Marič, Kovačec 4, Čeh, Pavič 9, Flisar, Kerec, Tot 19, Grut 15. Prvi niz je bil izenačen do 15 : 15, nato so prišli gostje po zaslugi razpoloženih Tota in Gruta do prednosti in jo zadržali do konca. Drugi niz je bii poln preobratov, Domačini so vodili s 3 :1, gostje z 8 : 4, pri 15 točki pa je bil izid spet izenačen. Pri vodstvu 20: 18 so Sobočani dobili kazensko točko, po kateri se dolgo niso več zbrali. Krka je vodila že z 2 : lv nizih, toda v četnem nizu so Dolenjci povsem obstali. Galex Mir je na krilili Dejana Fujsa zanesljivo prišel do izenačenja. Tako je odločal skrajšani peti niz. Domači so vodili že z 10 : 6, a gostom je uspel delni izid 8 1 in Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. alate r« E ■ Horvatu in Plohlu, v odločilnih trenutkih pa se mu je poznala neizkušenost. Častno točko za Sobočane je priigral Roudi z zmago nad Ropošo. V zadnjem krogu Sobočani gostijo Maribor, Pucončani pa gostujejo v Kočevju. Pucončani so s 16 točkami na prvem, Sobočani pa s 14 točkami na tretjem mestu. Kerna Puconci - Sobota 5:1 (Ropoša - Kocuvan 3: 1, Horvat -Žibrat 3 ■ 1, Plohl - Roudi 3 : 0, Horvat - Kocuvan 3 1, Ropoša -Roudi 1 : 3, Plohl - Žibrat 3 : 2). tehtnica se je nagnila na njihovo stran. Toda Krka je še enkrat izenačila na 15 : 15, a naslednji dve odločilni točki sta pripadli Sobočanom. V soboto ob 20. uri bo v Murski Soboti velik derbi z ekipo Astec Triglav, Za Pucončanke ni ovir 9. krog 2. DOL za ženske: DRŠ Murska Sobota - Tabor Ljubljana 0 : 3 (-15, -20, -24). Vodi Aliansa I, 19,12. DŠR Murska Sobota, 3 8. krog 3- DOL vzhod za moške: Beltinci - Endal Vuzenica 0 : 3 (-21,-19, -22), Mislinja -Ljutomer 3 :0 (19, 26,11). Vodi Šoštanj Topolšica, 22, 4. Beltinci, 12, 10. Ljutomer, 4. 8. krog 3. DOL vzhod I za ženske: DŠR Murska Sobota II - Svit Unimetal 3 : 0 (16, 23, 16), Nova KBM Branik II - Kerna Puconci 2:3 (-21,22,25, -19, -8). Vodi Kerna Puconci, 23, Kljub dobri igri poraz V 5. krogu srednjeevropske super lige so se Pucončani dobro upirali najboljši ekipi v skupini El Nino Praga. Domačini so nastopili brez svojega najboljšega igralca, reprezentanta Vozyckega, kar je bila priložnost za goste. Če ne bi kar treh partij izgubili z 2 : 3, potem bi lahko osvojili vsaj točko. Sicer pa je dve partiji dobil Horvat, Plohl in Ropoša pa sta zanesljivo premagala tretjega igralca Placyka. Horvat in Plohl sta izgubila z naj- rokomet V derbiju Pomurje 9- krog 1. B DRL za ženske: Jadran Kozina - Millenium 33 :27 (Jaušovec 10). 8. krog 2. DRL vzhod za moške: Arcont Radgona - Pomurje 26:30(12: 15). V Apačah sta se v drugem letošnjem pomurskem derbiju pomerila domača Arcont Radgona in Pomurje iz Murska Sobote. Čeprav je pomurski rokomet daleč od nekdanjih uspehov, so bile medsebojne tekme ekip s tega področja vedno zanimive za gledalce, ki pa se tokrat niso zbrali v pričakovanem številu. Čeprav nismo spremljali preveč kakovostnega rokometa, je bila tekma ves čas dokaj izenačena in napeta od začetka do konca. Večji del prvega polčasa je bil rezultat zelo tesen, o čemer priča tudi dejstvo, da je bil kar sedemkrat povsem izenačen. Ob koncu polčasa pa je gostom uspelo narediti delni izid 4 : 0 in do odmora obdržati tri zadetke prednosti. Drugi del so bolje začeli domači igralci in Pomurce ujeli pri 17 : 17, nakar je bil rezultat še Šestkrat ize boljšim domačinom Konečnv®1 2 : 3, z enakim izidom pa sta izg1*" bila tudi v igri dvojic. V zadnjtu krogu v skupini igrajo doma z d*1* gou vrš cenim Innsbruckom. El Nino Praga - Kerna Puc®* ci 6 : 4 (Prokopcov/Konečn)'' Horvat/Plohl 3:2, Pr okope®' Plohl 3 ’ 1, Konecny - Ropoši 0, Placyk - Horvat 0 : 3, KoneČnf’ Plohl 3 : 2, Prokopcov - Horvati 3, Placyk - Ropoša 0 : 3, KottW - Horvat 3 :2, Placyk - Plohl0:3 Prokopcov - Ropoša 3 :1). Pomorci brez prvega mesta Na 1. državnem TOP-turnirju -mladince in mladinke v Logi®11 so nastopili vsi najboljši v tej goriji. Državna kapetana sta cala tudi devet Pomurcev, ki 50 dosegli dobre uvrstitve. V naj®®' nejši kakovostni skupini je pfeSC netil najboljša Pomurcajana Z* brata in Dominika Škrab a na MM* Slodej z Mute, ki je oba premagal5 3 : 2 Tako je Žibrat (6: Dzas^1 drugo, Škraban (5 ; 2) tretje, F"-cončan Ožbej Poročnik (2 :5) P’ sedmo mesto. V drugi skupini je Sobočan Uf ban Baličič (5 : 2) zasedel druj^ Pucončani Tomaž Pelcar (4: ” Gorazd Horvat (3 : 4) in Ervin *' lezen (3 : 4) pa tretje, peto in5eS,c mesto. V tretji skupini je zase® Pucončan Luka Krušič (6: 1) *^ go mesto, pri dekletih pa je h'1 Sobočanka Ula Vukan (3 :4) ta. Mirko Un^r nut Radgončanov in njihovih ' potrebnih napak, V tem času ' gostje priigrali pet zadetkov p*^ nosti, ki so jih nato rutinirano* ranili vse do zadnjega sodnik°’,{ ga žvižga. Arcont: B Žinkovič 9, M. kovič 6, Sukič 4, Šijanec in Kat po 3, Karba; Pomurje: Ovsen) 8, Kolmanko 5, Makovec in Ko^1 po 4, D. Smodiš in Buzeti p° ' ‘ Smodiš 2, Kavaš. Kljub zmag*v'' boru Pomurja, ki je s 7 točka®*11 5. mestu (vodi Celje, 16), pok0 cu tekme niso bili preveč voljni, saj se zavedajo, da b° ' imeli z igro, ki jo kažejo s’ zadnj^ času, težave pri uvrstitvi medP1* štiri ekipe, kar je njihov pDr* : sezone. Na drugi strani so obču v taboru Arconta Radgone (še Dr , točk) iz tekme v tekmo boljši, ' je kljub negativnim rezu!®10 opaziti napredek v igri. Zaved^ se, da ko se bodo vrnili vsi p°s . dovani igralci, bodo prišli t boljši rezultati. V naslednje® gu gostuje Arcont Radgona v . ju, medtem ko Pomurje do®a P I VESTNIK “6-december 2007 SPORT 21 I h n Dvoranski nogomet 8 krog 2. SFL vzhod: Marinci deščica - Benedikt 2 :6 (Stajnko, Rob), Nazarje -Mminišče Codex 7 :5 ®ohar. Zlatar, Šemenc, frajniger, Roškar), Duplek -Pribor Branik 2 : 2, Ce-fkvenjak - Tomaž 2 : 1, Bioterme Mala Nedelja -Slovenske gorice 6:6, Vodi Benedikt, 22, 7 Marinci Mačica, 10,8. Martinište Codex, 4, 10. Bioterme Mala Nedelja, 0. (M. J.) Mladi upi lendavske Nafte, Mure 05 in Veržeja so sodelovali na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Kormendu, 'J katerem so nastopila moštva " Madžarske, Avstrije, Hrvaške 111 Slovenije. Izidi - letnik 1, Medžimurje, 2 Mura 3. Veržej (Veržej - Mura 05 । 1) Najboljši igralec je Tilen wbaric (Mura 05); letnik 1!,95: 1. Kormend, 4. Mura 05, Nafta, 6. Veržej (Veržej -Nafta 2 : 3, Veržej - Mura 05 0 : Nafta - Mura l: 1), letnik *^97:1. Medžimurje, 2. Mura _ 7. Nafta, 8. Veržej (Me-Timurje - Mura 05 3 : 1, Mura b;;Samr 1 : 0); letnik 1999: Kormend, 2. Veržej, 3-^edŽimurje, 5. Nafta (Veržej -Kormend 1 :2, Veržej -Medžimurje 0:0). Najboljši 'ratar Matavž Karakatič Raftaj, najboljši strelec: Matej G1>dina (Veržej). ''Turnišču je bil 10. Dogarjev Memorial, na katerem so delovala moštva iz Madžarske Slovenije, Zmagali so trenerji Murska Sobota pred Jenskim moštvom Turnišča, ■ t in ODNT Lendava. Izidi: ^ndava - Turnišče 0: 3 "tarče viČ, Mertik, Lutar), ^rska Sobota - ZTE 4 : 3 ^čar 2, Črnko, Škaper; Csoka, 9°bos, Rozsa), za 3- mesto: podava - ZTE 3 :4 (Tompa 2, "lfkoja; Rozsa in Dobos po 2), 'ns!e: Murska Sobota - Turnišče ' 1 (Škaper 2; Fuks). Ekshibi-j'*kj tekma U-8; Turnišče B -UrmščeA2:O. (F. H. M.) |. kolo zimske rekreacijske ŠZ Ljutomer: Euroshop -rka Ljutomer 2 :3, Cven -sffe Perla j ■ Bunčani -'^eorplast 11:3, Užiška YU -’ eteorplast II1:3, Šafarsko ~ . ’ ’ Ljutomer 2 :3, prosta J^tanjevica. Vodita LRŠ ^tomer in Cven s po 9- (M. J.) krog tekmovanja Rad igram '%met v organizaciji MNZ ttfska Sobota je privabil v ^vadnico OŠ III v Murski । Wi kar 16 ekip mladih ^ometašev U-10. V A-skupini p ^predevali nogometaši i'°ričanke Aqua RogaŠovci । s° v odločilni tekmi premaga-tatino (Radenci) s 4 ; 1. V B-। dPini so zmagali nogometaši ^onostroja Veržej, ki so si ■Ptedovanje zagotovili po ?s8i nad Rakičanom s 6 1. L G.) športni ribolov Gjergjek državni prvak ^tem ko je bilo že prej končano ekipno državno ^enstvo s plovcem, kjer je po desetih tekmah na-j" državnega prvaka že sedmič po osamosvojitvi ^iila ekipa RD Radgona, je zdaj končano še posa-državno prvenstvo za člane in članice. Na za-SU Ki je potekala na reki Savinji v Laškem, je v "il; razmerah pri ženskah slavila Janja Hernet, dru-h K' bila lanska prvakinja Andreja Hedl, tretja pa C'na Dobrijevič Pri fantih je naslov državnega pr-ij4Znova pripadel Štefanu Gjergjeku (RD Sobo-r Fred Mirom Matjašecem in Željkom Mavričem Kil Radgona). J kupni dosežki iz ekipnega in posamičnega držav-,.Prvenstva so bili pomembni pri določitvi obeh 1'h reprezentanc. Tako bodo v A-selekciji, ki bo Slo-zastopala na svetovnem prvenstvu, Miro Matja- 51 (Ki) Radgona), Štefan Gjergjek (RD Sobota), Stojan m'hr Kobi Bačič (oba Kostanjevica), Jernej Ambrožič a<žPerk) in Andrej Petan (Kostanjevica na Krki), v B-ij^^entanci Slovenije za evropsko prvenstvo pa Mitja ^tec (RD pesnica), Dušan VuČajnk (RD Kostanjevi- Štefan Gjergjek, posamični državni prvak. Foto: 0. B. ca), Željko Mavrič (RD Radgona), Žiga Pavlič (Majšperk), Peter Dimitrovski in Marko Pešec (oba Brežice). O. B. Lunder (levo) in Bukovec v obrambi. Foto: Jure zauneker Sebokzadel trikrat Športni park v Lendavi, 700 gledalcev, sodnik Skomina (Koper), strelci: 1 : 0 Sebok (22), 2 : 0 Sebok (42), 3:0 Sebok (51,11 m), 3 : 1 Adilovič (68), 3: 2 Adilovič (73), 4 : 2 Gerenčer (93) Nafta: Kuzma, Ošlaj, Repina, Ortiz, Bunc, Čeh (Čavnik, 84), Gerenčer, Kocsardt, Sebok (S. Vinko, 90), Lunder (Zemljič, 62), Bukovec. Livar: Savič, Miminovič (Stra-njak, 55), Gazibegovlč, Lulič, Mohar (Šutej, 46), Bogdanovič, Agič, Brezovački, Božičič (Adilovič, 59), Karapetrovič, Kremenovič. Rumeni kartoni: Čeh, Repina, Bunc, Sebok, Kuzma; Miminovič, Brezovački. Kljub mrzjemu vremenu so videli gledalci zanimivo srečanje. Na začetku so se bolje znašli gostje. V 7. minuti je Božičič z žogo, ki jo je poslal z roba kazenskega prostora, nogomet Ugodna ocena licenčne komisije V Lendavi se je mudila licenčna komisija NZS in se sestala z vodstvom prvoligaške ekipe ND Nafta. Ugotovila je, da je nogometni stadion v Lendavi primeren za igranje evropskih tekem, zato je prejel eno zvezdico po evropskih kriterijih. Glede infrastrukture se pripravlja dokumentacija za igrišče z umetno travo pri osnovni šoli pa tudi za razsvetljavo na stadionu, medtem ko bo postala cesta ob stadionu enosmerna. Uredili naj bi tudi parkirišča za obiskovalce tekem. Komisija je ugotovila, da je treba slačilnice pri osnovni šoli obnoviti. Glede športnih kriterijev pa je komisija ugotovila nekaj pomanj oplazil prečnik. V 22 minuti je poslal Bunc idealen predložek v sredino, Sebok pa je z 12 metrov z glavo dosegel pravi evrogol. Žoga je zadela notranji del desne vratnice in se odbila v mrežo. Le pet minut kasneje je Ošlaj rešil nevaren položaj, ko so bili gostje blizu izenačenja. V 39. minuti je Karapetrovič z več kot 30 metrov sprožil nevaren strel, vratar Kuzma pa je s težavo odbil žogo v kot. Sledila je nova mojstrovina Madžara Seboka, ko je z 20 metrov silovito streljal in zadel levi kot vratarja Saviča. V 51. minuti je Muminovič s prekrškom ustavil Gerenčerja, sodnik pa je odločno pokazal na enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo izve del Sebok in dosegel hattrick. Gostje so znižali v 68. minuti. Adilovič je po lepi akciji silovito streljal in zadel levi zgornji kot. Isti igra kljivosti, ki jih bodo skušali čim prej odpraviti. Tako bo treba v delo vključiti še več mladine in se uvrstiti v prvo mladinsko in kadetsko ligo. Nogometno društvo Nafta pa je glede fer pleja izredno uspešno. Glede kadrovskih vprašanj so pohvalili vodstvo Nafte, ki se lahko pohvali s stabilno situacijo v klubu. Glede finančnega stanja v klubu pa so ugotovili, da je vse v najlepšem redu in da je Nafta vse sporne primere uspešno rešila Menili so, da se bo ND Nafta lahko potegovalo za pridobitev licence UEFA, ki pa zahteva pripravo proračuna za leto in pol vnaprej. - F. H. M, lec je v 73. minuti izkoristil nezbranost v domači obrambi in iz bližine porinil okroglo usnje še drugič v mrežo domačih. V zadnji minuti je Adilovič zapravil priložnost za izenačenje. Njegov strel je zadržal prečnik, v protinapadu pa je Ortiz lepo podal do kapetana Gerenčerja, ki je rutinirano zadel mrežo. Pomožni trener Nafte Štefan Škaper; »Srečanje je bilo precej nervozno. Menim, da smo zasluženo zmagali. Po zanesljivem vodstvu smo močno popustili. Na srečo smo uspeli na koncu zadeti in zmagati.« Trener Livarja Tomaž Kavčič: »Zaslužili smo si več kot poraz. Prejeli smo dva prepoceni zadetka. Po drugem zadetku Nafte smo zadeli tudi prečko. Zaslužili smo vsaj neodločen izid « Feri Horvat M. S tekmovanja v Murski Soboti. Foto: jure zauneker pikado Andrej Gorjak prvi in tretji V soboto je organiziral Pikado klub Ai Capone v Murski Soboti letošnji 5. rang turnir za izbor slovenske reprezentance, ki nas bo zastopala na evropskem prvenstvu v Italiji. Med 40 igralci je slavil Sebastjan Pečjak (Ljubljana), drugi je bil trenutno vodilni v skupnem seštevku Jernej Magerl (Selnica), tretji Andrej Gorjak (Top Gun Grlava), peti pa Alen Škerlak (PK Kuronja Vaneča). Na turnirju žrebanih dvojic sta slavila Andrej Gorjak in Jože Šerbec (Krško), druga sta bila Hajdare-viČ-Kostrevc, tretja pa Dani Cegnar (Lomanoše) in Miran Černelič (Krško). Naslednji rang NOGOMET MINULI TEDEN 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJE NAFTA JESENI ČETRTA 20. krog: Nafta - Livar 4: 2 (2 : 0), Domžale - Koper 1 1 (0 :1), Maribor - Hit Gorica 0 : 3 (0 : 1), Primorje - Drava 1: 1 (1: 0) , Interblock - MIK CM Celje 1:1(11), Spomladanski del se bo začel 1. marca. Domžale 20 13 4 3 40:16 43 Gorica 20 10 5 5 29; 20 35 Koper 20 9 7 4 36:24 34 Nafta 20 7 9 4 31:34 30 Inteblock 20 8 5 7 26:22 29 Maribor 20 7 5 8 30:30 26 Celje 20 7 4 9 24:23 25 Primorje 20 6 4 10 26:24 22 Drava 20 5 5 10 24:40 20 Livar 20 3 2 15 23:56 11 NA KRATKO V francoskem Cannesu so izžrebali skupine za drugi del kvalifikacij za EP mladih nogometašev U-17 leta 2008 Slovenska reprezentanca, ki jo vodi selektor Damir Rob, se bo pomerila v kvalifikacijski skupini v Severni Irski od 17. do 22. marca 2008 s Severno Irsko, Walesom in Škotsko. Na sklepni turnir se uvrsti le sedem zmagovalcev skupin in gostiteljica prvenstva Turčija. Izžrebali so tudi kvalifikacijske skupine U-17 za EP 2009. V kvalifikacijski skupini s Slovenijo so še Turčija, Rusija in Malta, srečanja pa bodo septembra 2008 v Rusiji. Prvi dve reprezentanci se bosta uvrstili v drugi krog kvalifikacij. Ena od kvalifikacijskih skupin U-19 za EP 2009 bo igrala na slovenskih tleh od 10. do 15. oktobra 2008. V njej bodo poleg gostiteljev še Slovaška, Norveška in Armenija. Prvi dve reprezentanci se bosta uvrstili v drugi krog kvalifikacij. (M. J.) Nogometaši in vodstvo lendavske Nafte so sodelovali v ponedeljek v humanitarni akciji in darovali kri. Po odmoru jih čaka 5. januarja sodelovanje v zimski ligi dvoranskega nogometa, s pripravami za nadaljevanje sezone pa bodo začeli 15. januarja 2008. (F. B.) 77 LET MIRKA BABICA Visok življenjski jubilej je praznovala nekdanja Murina legenda Mirko Babič iz Murske Sobote. Vrsto let je igral v črno-belem dresu, svoje prve nastope pa je imel po drugi svetovni vojni Igral je na mestu »cente-rhalfa«, kot rad pravi sam, nosil pa je dres s številko pet Mirko Babič se vedno deluje v klubu kot blagajnik Ob njegovem jubileju so mu predali dres s številko 77. Čestitke tudi v imenu športnega uredništva Vestnika! (M. J.) turnir bo 8. decembra ob 17, uri v gostilni Biser v Gornji Radgoni. 3. kolo slovenske lige Center A: Billshoot - Top Gun 0 : 3 (3 : 14), Kobansko - Pinochio 3 : 0 (12 : 5). Vodi Top Gun z 9 točkami pred Kobanskim, 6. 2. kolo slovenske lige Vzhod A: Biser - Tropic Dart team 3 : 0 (10 7), Bandoleros - Škorpijon 0 : 3 (4 : 13), Fl Dokležovje 1 - Fl DokleŽovje II 0 : 3 (8 : 9) Vodi Škorpijon, 6. 2 kolo slovenske lige Vzhod B: Top Gun II - Bar Sharky 3 : 0 (10:7), Power team - Alcapone 0 : 3 (2 : 15), Bullshoot II - Pinochio 3:0(11:6). Vodita Top Gun II in Bullshoot II, po 6. Mirko Babič Foto: arhiv Mure 05 5 kolo 1. goričke lige: Gaberšek Kuzma - Friend’s team G. Slaveči 2 : 14, ŠD Grad - Goričanka Radovci 9 : 8, Dva v enem Kovačevci - Pančor Domajinci 9:7, ekipa Horvat boysa iz Radovec je bila prosta. Vrstm red: Friend’s team, 15 točk (5 : 0), Pančor 9 (3 : 2), Horvat boys in Dva v enem, po 6 točk (2 : 2). 5. kolo 2. goričke lige: Friend’s team II G. Slaveči - Lipa Poznano-vci 9 : 7, Pančor XL Domajinci - ŠD Asfalt Borejci 8 : 9, Goričanec Radovci - Kuronja Vaneča 5:11, Erika’s team z Vaneče prosta. Vrstni red: Kuronja, 12 (4 : 1), Lipa 9 (3 : 1), Erika’s team II, ŠD Asfalt in Goričanec, vsi po 6 (2 :2). Milan lerše, Tonček Gider --------------------------------LOdKU/e OTKOSTVa----------------------------------------------------------------------------------------------------- 6. (tecftmher 2007 - VESTNI z gumpiči se učimo tujih jezikov Umetnica in umetnik Varstvo živali Veliko ljudi za živali skrbeli želi. Zato poslušajte vsi nas, kaj razglašamo naglas: »Živali moramo radi imeti in za njih vsak dan skrbeti.« Maja Špilak, Nadja Škafar, 5./8, OŠ Odranci Nekaj časa jih imajo, z njimi radi se igrajo. A ta skrb prehitro mine in ljubezen do živali izgine. A na svetu smo tudi mi, ki za živali nas skrbi V letošnjem šolskem letu so učenci Osnovne šole Mala Nedelja i” njihovi učitelji še posebno aktivni na področju ekologije. Čep'1’ smo majhna šola, nam je že v prvih akcijah uspelo zbrati ze več k01 šest ton starega papirja, preko sto različnih kartuš in tonerjev^ skoraj deset kilogramov izrabljenih baterij. Takole ponosni sm°sC na koncu fotografirali s svojim prispevkom za okolje. Pridružite nam tudi vi in nam pomagajte ohranjati čisto okolje! Umetnica ali umetnik ustvarjata umetne stvari, ki imajo bolj kot praktično estetsko vrednost. Lahko jo ustvarja na platno, iz kamna, iz besed, not, z barvami, lahko gradi... Človek ima v telesu 96 kilometrov žil, nekateri pa imajo še umetniško žilico. Prav gotovo pa je več takih, ki ustvarjajo, kot tistih, ki imajo to žilico in talent. Najlepše stvaritve lahko občudujemo v galerijah, muzejih, različnih kulturnih ustanovah in še kje. Naši gumpiči umetnikom velikokrat vodijo roko, ko nastanejo vrhunske umetnine in ko umetniki ne vedo, kje so dobili navdih. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. isci i ški jezik: artist (artist) nemški jezik: Der Kunstler (der klinst-ler)/Die Kunstlerin (di kiiustlerin) madžarski jezik: muvesz (maveš)/ ( mHvešno) špassk) jezik: el artista (el artistaJ/ la artista (la artista j HA) [jAvsKi jezik: H artista (H artista)/ la artista (la artista) Francoski jezik: 1’artiste (1’artist)/ 1’artiste (1’artist) Se je tega naučil v vrtcu? Svojega dveinpolletnika sem nedavno ujela, kako pljuva po ekranu televizije, meče v nas stvari ali igrače po sobi ali koga kar tako udari - »za hec« Če bi hodil v vrtec, bi gladko povedala, da se je tega naučil tam. Pa ne morem V vrtec še ne hodi, dvomim pa, da bi kaj takega videl pri dedkih in babicah, ko je v družbi vrstnikov, smo zraven - zato tudi ta možnost odpade. Torej je edina možnost, da se je naučil doma - od nas. Ampak! Starši svoje otroke doma učimo »samo najboljše«, slabega se naučijo drugje in od drugih otrok. »Naš tega nikoli ne bi počel, če ne bi videl drugih,« radi pravimo. Pozablja- mo, da nas otroci pozorno spremljajo, vse slišijo in vidijo tudi takrat, ko mi mislimo, da jih ni poleg. Da, da, otroci so nekaj posebnega in edinstvenega. Ampak, prisežem, prt nas doma nikoli nismo pljuvali po televizorju, no, tudi sicer ne pljuvamo, se ne obmetavamo... Nana. RR@ vestnik Prispevke, komentarje in menja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti na naslov nana.RR@vestnik.si ali po pošti na: Vestnik, za stran Barve otroštva. Ulica arh. Novaka 1$ 9000 Murska Sobota. Prispevke na internetu najde pod naslovom Mularija. Gremo v gozd po gobe. Tina Zadravec, 5-b/9, OŠ Mojemu dedku je ime Geza. Piše se Prem in je star 65 let. Dedek pete in lika oblačila, dela na vrtu, poskrbi za kurjavo in hodi na sprehode. Najraje pospravlja okrog hiše in na vrtu. Všeč mi je, da zunaj pospravlja in da mi kupi lepe stvari. Imam ga rada. Doris Prem, 5- c, OŠ Krog Moj dedek Manuel Časar, 4. razred Sasa Šarkanj, 4. razred Deja Benko, 3- razred. S. P. in A. P. Dragi otroci' Vaša naloga za nagradno igro bo, da sestavite letnico novega leta in nam jo pošljete do 19. decembra. Ne pozabite, shranite Vestka s prvo številko! Jaz pa pravim... Zlomljene vaze ne moreš skrl^ Prihaja čas okraševanja, juhu! Preriši in nadaljuj vzorec, ki sem ga začel! So stvari, ki jih otroci smejo, in tiste, ki so bolj ali manj prepovedane. Ve se, da se ne sme igrati z ognjem, namerno uničevati stvari... so pa tudi stvari, ki jih resda ne smemo, ampak nas kot otroke kdaj pa kdaj zamika - pokukati v kakšen predal, vzeti kaj iz omare, na primer. V skrivnostni svet velikih odkritij in vesoljskih pokov, ko jih starši ali učitelji za trenutek pustijo same, smo pogledali skupaj z učenci OŠ Kuzma. Gotovo se ne razlikuje veliko od tega, kaj počnejo vrstniki na kateri koli šoli. Včasih ste sami doma ali v svoji sobi. Alije to priložnost, da se kaj ušpiči? Vsi: »Ja.« Manuel: »Ko sem bil sam, sem nekaj ušpičil, samo tega ne bi rad povedal. No, en krat sem si vzel najljubši mamin kozarec, da bi iz njega pil sok, pa mi je padel na tla in sc razbil« Deja: »Jaz pa sem nekoč zlomila vazo in en tak poseben krožnik za pecivo. Mama mi ni rekla nič, ker je imela še enega drugega. Enkrat pa sem zlomila budilko, potem pa me je morala babica buditi « Kaj pa pravijo starši, ko kaj zlomite ali se kaj zgodi? Vsi: »Ja, kregajo se, včasih se zelo kregajo.« Deja: »Moja mama se ne krega, saj tudi ona kaj zlomi. Na primer, enkrat je atiju zlomila mobitel. Pa ati ni bil preveč vesel.* Saša: »Vsak lahko kdaj kaj zlomi. Ampak bolje je, da doma poveš, kot da to skrivaš.« Gotovo tudi kaj ušpičite, ko ste kakšen trenutek sami v razredu ali ni zraven učitelja? Vsi: Ja.« (Zelo zelo glasno.) Deja: »Ja, tekamo naokoli, se lovimo^ tem pa kateri pade in se joče, lahko p3 j tudi kaj zlomil. Včasih se tepemo. 0°' deklice in dečki.« Manuel: »Včasih pa dekleta na dečke porinemo in smo vsi krivi.« Saša: »Nekoč smo hoteli, da bo manj P ka, pa smo hoteli uro nastaviti naprej, d- _ bilo pouka prej konec. Potem pa nam ■ ‘ padla na tla in počila. Vsi smo bili kriri Manuel: »Ko učiteljica odide, se mo, dečki znajo kaj grdo govoriti, tudi« ce znajo kaj grdo povedati.« c- Vsi: »Ampak se med seboj dobro mo« Saša: »In če do česa pride, potem razpravljamo o tem, kaj smo naredili 11 be.« ,, A. Nana Rituper B VESTNIK-6. december 2007 Mlada rokoborka Mihaela Čirič Vse ovire se da premagati Svojih moči nikoli ni uporabila drugje kot na blazinah Mihaela Čirič je 20-letna študen* tka iz Veržeja, ki že 13 let trenira rokoborbo. Ta šport med dekleti ni Pogost, česar se tudi zaveda, saj pra-¥>, da nima prave konkurence. Po-tega je vestna študentka Fakul-tete za logistiko v Celju, kjer že dru-80 leto študira na smeri Logistika sistemov na univerzitetni stopnji. Z Usklajevanjem športa in študija pra-Vdanima težav. Od kod ideja, da boš trenirala rokoborbo? Moji začetki segajo v leto 1994, ko je bila na osnovni šoli Veržej predstavitev rokoborbe. Tam so me navdušili, zato seni se odločila, da grem na trening v i-Momer. Po nekaj treningih sem ugotovila, da si želim ta šport redno treni-toti. Kmalu za tem so se začela tekmo-Vanja in z njimi rezultati. Pred kratkim sl postala državna prvakinja na dveh različnih stopnjah. Si se že navadila na te občutke? V žepu imam naslova državne prvakinje med članicami in mladinkami, 'tondar sem, žal, letos z mladinkami opravila, Na državnem prvenstvu je občutek zelo drugačen kot na mednarodnih tekmovanjih. Naslov državne Prvakinje mi omogoča pridobitev kategorizacije. Lepo je biti državni prvak, vendar mi več pomenijo mednarodne tmage. Tam so namreč zbrane najboij-to tekmovalke iz več držav. Kateri dosedanji uspehi ti torej največ pomenijo? Prav gotovo sedmo, osmo in enajsto toesto na evropskih prvenstvih. To je ^1» dobro večletno povprečje. Veliko to' po meni i(/tudi priznanja športne b’eze za športnico leta. Vendar pa je vsaka zmaga po svoje velik uspeh. Ti dobri rezultati pomagajo pri iskanju sponzorjev? Že bolj znani športi in klubi težko najdejo sponzorje, kaj Šele mi majhni. Sponzorskih sredstev se dobi ravno toliko, da se da preživeti. Za vsa evropska prvenstva smo morali dodatno iskati sponzorje, saj od Rokoborske zveze Slovenije ne dobimo nič. Kdo je tvoj trener? Moj trener je Miloš Horvat, treniram pa pri klubu ADSC Kverneland iz Ljutomera. Sedanji trener me na športni poti spremlja skoraj od začetka in me je naučil najpomembnejših stvari v prostem slogu, v katerem mečemo ženske. Na začetku je bil namreč edini v Sloveniji, ki ga je treniral. Pri nas večinoma trenirajo grško-rimski slog, v katerem mečejo fantje, ki v večini ta Šport trenirajo. Imaš kakega vzornika? Nobenega posebej, občudujem pa Lancea Armstronga On je namreč kljub bolezni vztrajal in dosegel odlične re- Mihaela Čirič med borbo na državnem prvenstvu za mladince, mladinke ter dečke in deklice v Poljčanah Mihaela v družbi trener ja in drugih članov kluba zultate Vedno se je boril in dosegel zastavljene cilje. Si se kdaj poškodovala? Letos sem bila prvič resneje poškodovana. Na pripravah na Slovaškem sem si natrgala stegensko mišico. Poleg bolečin sem se morala sprijazniti tudi s tem, da sem zamudila odlično priložnost za kakovostne priprave na Češkem. Kako se zadnji dan oziroma noč pred tekmovanjem pripravljaš nanj? Nič posebnega. Čas pred tekmovanji preživim skupaj z našimi in tujimi tekmovalci. Spoznavamo mesto in gremo na pijačo. Kaj pa študentsko življenje? Vs«-kodnevne zabave do zgodnjih jutranjih ur, dolge kavice itd.? Ne, tega pri meni ni. Res pa je, da si sedaj kot študentka privoščim malo daljše poležavanje. Čas si vzamem tudi pri kosilu, ker grem ponavadi jest ven. Potem obiščem še kakšno trgovino ali grem na pijačo. Kako sošolci gledajo nate kot na rokoborko, sedaj državno prvakinjo? Občasno pravijo, da se z mano ne smejo igrati, ker jim lahko kaj naredim. Vendar pa si z rokoborskimi prijemi ne bi mogla nič pomagati, uporabila bi lahko samo svojo moč. Te pa še nikoli nisem uporabila drugje kot na blazinah Si kdaj razmišljala o koncu športne kariere? Že večkrat. Dolga leta sem namreč edina boljša rokoborka v Sloveniji, zato je težko trenirati. Na tekmovanja moram hoditi v tujino, kar je včasih zelo naporno. Na domačih turnirjih in treningih sem samo v moški družbi. Čeprav se v našem klubu zelo dobro razumemo, to ni isto, kot Če treniraš z ženskami. Kaj si želiš v tem športu še doseči? Letos načrtujem dve večji tekmovanji, in sicer evropsko prvenstvo na Finskem, ki bo v začetku aprila, in študentske igre, ki bodo poleti v Grčiji. V prihodnosti mogoče še kvalifikacije za naslednje olimpijske igre Teh Of nisem načrtovala, saj ni moje prave kategorije, in če bi se odločila delati normo, bi morala vse svoje moči usmeriti v rokoborbo. To pa se mi zdi preveliko tveganje. Če namreč ne bi dosegla želenega rezultata, bi šlo celotno Športno in Študijsko leto v nič. Čeprav je na vseh tekmovanjih vse nekoliko odvisno tudi od sreče Sporočilo našim bralcem? V življenju upoštevam dve misli. Prva je, da nobena ovira ni tako velika, da se je ne bi dalo premagati; druga pa, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, in obratno, nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše. Adriana Gaspar Skulpture so zaigrale na saksofon Tudi kipi se zdravo prehranjujejo Foto: joso Let 3 tudi v Murski Soboti! . 1 preteklih dneh in tednih ste lahko '1 Večkrat slišali ali prebrali, da bodo le-Udarni reški ekshibicionistični alter 1 rockerji Let 3 nastopili v Cvetli-■'rn! Mediapark v Ljubljani. To osrednji to^diji ponavljajo in poudarjajo skoraj ^Povsod. Tipična ljubljanska vaseza-^'edanost. Kot da drugi kraji sploh ne bajajo. A Česar tam ne vedo ali nočejo ■ je to, da bodo Let 3 nastopili tudi Murski Soboti, in sicer v petek, 7. de-_ tobra, v Mladinskem in inform ati v-l kulturnem klubu v Murski Soboti, >" bo eden največjih koncertov, ki se je ‘' zgodil v teh prostorih. Vstopnice si ^Botovite zelo hitro, saj bo število obis-palcev zaradi varnosti omejeno do Šte-230. To bo že drugi letošnji nastop e^nov v Pomurju, saj so že aprila na-pravi »rusvaj« pri Sv. Juriju ob Šča-, "'1 Se tokrat obeta novo bombardi-■Jlr Slovenije in Murske Sobote? T. K. Stojijo nemo. Srepo zrejo s pogledom, hladnim kot kamen. Nepremični. A potem pa ...! če ga prikupno pogledate, se mu spačite, pomežiknete ali kako drugače vzbudite njegovo pozornost, vas bo nagradil s prisrčnim poklonom. Približno tako so označevali trgovski centri v severovzhodni, vzhodni in jugovzhodni Sloveniji umetniški dogodek Živi kipi, ki je potekal v njihovih prostorih. Ptuju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Mariboru, Celju, Trebnjem in Novem mestu se je pridružila tudi Murska Sobota Sicer so živi kipi že stalnica skoraj vseh velikih mest, Še posebno znani so v Barceloni in na Dunaju, a podobnega »performansa« v Tudi kipi lahko izžarevajo posebne vrste lepoto. Fotografije: T. K Moško-ženski kip pomurski prestolnici Še ni bilo. No, to niti ni »performans«, ampak bolj ozaveščanje nakupovalcev in obiskovalcev trgovskega centra o zdravi prehrani, saj so jim kipi in »kiparke« Gledališča Fru Fru iz Ljubljane ob izvajanju lastne glasbe delili tudi mandarine. Njihovi najpogostejši in najradovednejši • »odjemalci« pa so bili otroci. T. K. Z4 DU BRO JE VEDETI 6, december 2007 - VESTNIK LJI Zavod PIP pravo ktrtocmaclr pomoč Brezplačna pravna pomoč Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota T 02 535 27 60 F 02 535 27 61 i nf o@zavod pi p.si www.zavodpip.si F* C2> l\/l U R S K E L www.pomurske-lekarne.si E K A R IR E razkrivajo zdravilne skrivnosti Vitamini in minerali med nosečnostjo Kot upnik sem vložil predlog za izvršbo na premičnine. Ker s to izvršbo nisem bil uspešen, sem vložil nov predlog za izvršbo, in sicer na dolžnikovo plačo. Delodajalec, pri katerem je dolžnik zaposlen, že izplačuje terjatev upnika na podlagi prej izdanega sklepa o izvršbi. Zanima me, kako bo z izplačilom moje terjatve. Kot razumem vprašanje, ste najprej vložili predlog za izvršbo, s katero niste uspeli poplačati svoje terjatve. Nato ste v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišču predlagali, da za poplačilo vaše terjatve dovoli novo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo. Sodišče je tako izdalo še en sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo na plačo, in kot upnik ste dobili zastavno pravico na delu dolžnikove plače z dnem m bež a. Šteje se, da se rubež terjatve opravi z dnem, ko je bil sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku ■ to je delodajalcu. Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe. Pogoj za to, da se sklep o izvršbi vroči dolžnikovemu dolžniku, pa je, daje leta pravnomočen. Pravnomočnost sklepa pa nastopi, če dolžnik v 8-dnevnem roku ne ugovarja oziroma se njegov ugovor kot neutemeljen zavrne Nadalje isti zakon določa, da se več upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe (plača), poplača po vrstnem redu, po katerem so dobili pravico do poplačila (le-ta se pridobi s pravnomočnostjo sklepa). Naj dodamo, da se delodajalec mora držati pravnomočnega sklepa o izvršbi ter mora pravilno in pravočasno odtegovati določen del dolžnikove plače v korist neporavnane upnikove terjatve. Če to dolžnost opusti, je v skladu s 134. členom ZIZ odškodninsko odgovoren za opuščeno odtegnitev zapadlih zneskov V tem primeru lahko upnik sodišču predlaga, da naj znesek zapadlih in neodtegnjenih obrokov poravna delodajalec. Ce dolžniku preneha delovno razmerje pri delodajalcu, ki mu je bil vročen sklep o izvršbi, mora delodajalec le-tega vročiti novemu delodajalcu. Če novi delodajalec dolžnika ni znan, sodišče pozove upnika, naj na podlagi 133. člena ZIZ sporoči naslov novega delodajalca, sicer sodišče izvršbo zoper dolžnika ustavi. Naj še omenimo, da je vrstni red poplačila izvršb na plačo naslednji: najprej se vedno poplačajo dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za Škodo zaradi porušenega zdravja, izgube delovne zmožnosti in zaradi smrti preživijavca, nato se poplača davčni dolg. Na koncu pa se poplačajo vse druge terjatve Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik” ali nas obiščite v Zavodu PIP vsak delavnik med 8. in 16. uro. ali pa nas pokličite na številko 02 5352760. Zavod PIP daje brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje in svetuje potrošnikom kot koncesionar VI a de RS na državni ravni. Zdrava prehrana je pomembna za slehernega človeka. Posebej nosečnica mora precej pozornosti nameniti temu, kako se prehranjuje. Zadnje čase so čedalje popularnejši dodatki vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil. Čeprav pri zdravi odrasli ženski v rodni dobi potreb po prehranskih dopolnilih po navadi ni, spada nosečnost med stanja, kjer je njihova uporaba upravičena in včasih celo potrebna. Glede vnosa vitaminov in mineralov, se predvsem svetuje zdrava prehrana, Ta vsebuje zaužitje vsaj petih porcij sadja in zelenjave na dan. Obrokom in prigrizkom naj je osnova hrana z veliko vlaknin in ogljikovih hidratov ter čim manj zelo mastne, slane in sladke hrane. Vsekakor ne gre spregledati, da se telo med nosečnostjo povečani potrebi po vitaminih in mineralih prilagodi z večjo absorpcijo iz zaužite hrane. Kljub temu včasih samo s prehrano ne moremo zagotoviti optimalnega vnosa. Takrat posežemo po dodatkih. Spodaj opisana mikrohranila sodijo med tista, pri katerih velja večja previdnost, saj tako pomanjkanje kot presežek lahko predstavljata nevarnost za zdravje zarodka. Folna kislina Zdravilni učinki medu Med je že od nekdaj znan po zdravilnih učinkih, nepogrešljiv pa je tudi pri lepotni negi telesa. Nežno namreč čisti kožo, jo varuje pred bakterijami in ji vrača mehkobo. Kozmetični izdelki iz medu so Še zlasti v zadnjem času zelo priljubljeni, saj so primerni za vse tipe kože in neskončno prijetno dišijo. V medu se skrivajo vitamini in minerali, ki jih lahko za sladke lepotne obrede izkoristite predvsem v hladnejših mesecih. Med zadržuje vlago, prav tako so njegove sestavine zelo zdravilne za kožo. Med pravzaprav obožujejo vse generacije žensk Mladim pomaga pri mozoljavosti, v srednjih letih oskrbi kožo s prepotrebno vlago, starejšim damam pa zmanjšuje pore. Poleg Številnih kozmetičnih izdelkov, ki ga vsebujejo, si sami lahko pripravimo maske za obraz, ki blagodejno učinku jejo na kožo. Med je cenjen kot živilo, ki izboljšuje zdravje in počutje, deluje dezinfekcijsko in krepilno pri prehladih, pomirja pri živčnih napetostih in pred spanjem ter krepi organizem med boleznijo in po njej. Pomaga pri vnetem grlu, slabokrvnosti, kašlju, želodčnih težavah, revmi itd. Uporabljajo ga tudi pri antiseptičnem zdravljenju ran in opeklin. Gre za vitamin B, ki ima ključno vlogo pri delitvi celic in je torej nepogrešljiv med zgodnjo nosečnostjo. Pomanjkanje v času zapiranja živčne cevi, to je nekje 28 dni po spočetju, predstavlja povečano nevarnost poškodb le-te pri zarodku. Pri ženskah, ki še načrtujejo nosečnost, priporočamo dodajanje 400 eg folne kisline na dan, s čimer nadaljujemo še 12 tednov po zanositvi. Dodajanje folne kisline je še posebno priporočljivo pri uporabnicah peroralnih kontra-ceptivov, saj slednji ponavadi zmanjšujejo absorpcijo folne kisline iz prebavil. Špinača, brokoli ter brstični ohrovt pa tudi ne-olusčena žita, meso, ribe, jajca in citrusi so živila, ki jih priporočamo, saj so bogata s folno kislino. Zgube po lastni volji Hazard, kockanje, igre na srečo so velik posel, zabava, odnos do življenja in huda zasvojenost. Igralnice so v naši družbi gospodarska dejavnost ter stvar ponudbe in povpraševanja, očitno so realnost, ki jo moramo sprejeti. Pri tem pa ne smemo spregledati obsežnih in kompleksnih negativnih učinkov razmaha igralništva, ki se v vsej svoji razdiralnosti pokažejo šele po več fetih. Dr. Sanja Rozman poudarja temno plat igralništva pri nas: »Kot je po ameriškem zgledu zastavljeno pri nas in nikjer drugje v Evropi, to ni zabava za tiste z veliko denarja, ampak pleni navadnega človeka in degradira vrednostni sistem v družbi. Ko enkrat okusijo velik dobitek, jih tako omami, da se jim zdi nesmiselno živeti tako, kot so živeli prej.« Igralnice pa seveda niso dobrodelne ustanove, ki bi kar vsem po vrsti delile kupe denarja. Ustvarjene so izključno za to, da ljudje tam svoj denar izgubijo, dobitki pa so zgolj vaba. Igralništvo še posebno razdiralno vpliva na tiste ljudi, ki jih to tako omami, da postanejo s hazardiranjem zasvojeni. Vitamin A Pomemben je za razvoj zarodka. Najdemo ga v dveh oblikah: provitamin A = karotenoidi (v rastlinski hrani) in vitamin A = retinol, retinal (v živalski hrani). Tukaj velja previdnost, da slednjega ne zaužijemo preveč. Nosečnice naj bi se predvsem izogibale jetrom in izdelkom iz njih (pašteta), saj lahko vsebujejo velike količine vitamina A. Pri drugi hrani bojazni pred prevelikim zaužitjem ni. Če uporabljajo multivitaminske pripravke, svetujemo previdnost, da ne presežejo priporočenih dnevnih odmerkov za retinol (800 jig oz. največ 40001. E*). ane- Kalcij in vitamin D Pomembna sta za razvoj mišic, kosti in zob. Ponavadi ni potrebe po kalcijevih dodatkih. Svetujemo hrano, bogato s kalcijem - mleko in mlečni izdelki. Vitamin D pomaga pri absorpciji kalcija. Dobimo ga s tvorbo v koži pod vplivom sončnih žarkov in s hrano (mleko in mlečni izdelki, ribe in ribje olje, jajčni rumenjak, margarina). Ker je naša prehrana ponavadi bolj kot ne siromašna z vitaminom D, dodajanje v odmerku 5 eg dolO eg dnevno ne bi smelo škoditi. Železo Je nujno za nastanek rdečih krvničk in razvoj zarodka. Pri večini nosečnic dodajanje ni potrebno, saj se poveča absorpcija, poleg tega se zaradi odsotnosti menstruacij izguba zmanjša. Kljub temu lahko prihaja pri nekaterih nosečnicah do po- Za lahkoten korak Čeprav se sodobni človek prepogosto vozi z avtomobi-lom, ga včasih doleti kopica opravil, zaradi katerih se po mescu odpravi peš. Takrat šele občutite, ali je vaša obutev zares primerna za stopala in tek Neudobni čevlji ne škodijo samo stopalom, posledice dolgo trajne hoje v takšnih čevljih se sčasoma pokažejo tudi pri hrbtenici in ožilju nog. Pomembne so tri lastnost* dobrih čevljev. Ti morajo bit* oblikovani tako, da je v konici vedno dovolj prostora za prste. Mehko naravno usnje ohranja naravno temperaturo stopal ter preprečuje pregrevanje in potenje. Ergonomski podplat pa blaži hojo po podlagi in osebam s poškodovanimi stopali ali bolečinami v hrbtenici lajša težave pri hoji manjkanja in posledično mijc. V tem primeru svetujemo dodajanje železa v obliki zdravila, ki ga predpiše zdravnik. Neželen učinek je ponavadi zaprtje, ki se mu skušamo izogibati z jemanjem drugačnih železovih soli. Vse nosečnice spodbujamo k uživanju hrane z veliko vsebnostjo železa: rdeče meso, stročnice, polnozrnat kruh in žita ter 1 zelena zelenjava. Pri vegetarijankah je treba opozoriti na zadosten vnos vitamina C, saj le-ta izboljša absorpcijo železa iz ne-mesnih živil. Seveda ne smemo pozabiti, da so tudi po nosečnosti, to je med dojenjem, potrebe po vitaminih in mineralih še vedno ali celo bolj izrazite. Vitamina A in C, folati, cink in kalcij so recimo nekatera mikrohranila, po katerih je potreba med dojenjem precej večja. Vsem nosečnicam svetujemo predvsem folno kislino v obliki dodatkov. Če se odločijo za dodajanje drugih vitaminov in mineralov, svetujemo izdelke, ki vsebujejo kombinacijo večine potrebnih mikrohranil, katerih zaužita količina ne preseže priporočenih dnevnih odmerkov. Bojan Madjar, mag. farm. Ko psi kaj hočejo ali nočejo Psi se morajo gibati. Še pred službo se morate s psom minut sprehajati, lahko pa tu® tečete Če si lahko privoščite, psu ob dopoldnevih najemite pasjega sprehajalca. Utrujen pes ne bo grizel predmetov, kopal lukenj ali lajal. Potegnite ga, toda nikoli KJ ne udarite. Naj začuti, daje prekoračil meje Vsak si želi, da bi bil pes njegov najbolj5' prijatelj, toda psi ne ubogajo, prijateljev, ampak gospodarja Začne se z ukazi »Vstani!« »Sedi!«, izreči jih morate odločno, s pokončnimi rameni if dvignjeno glavo. Če pes kij**' temu grize ali je kako druga# nasilen, boste pomoč našli p" strokovnjakih v pasji šoli *11. E. retinola = 0,3 gg retiniola Paradižnik iz pločevinke Poleg svežega paradižnik ki je na voljo vse leto, la*^*' pripravite okusne jedi tudi t paradižnika v konzervi. t1’11 največkrat že olupljen, te pa lahko med celim*. šnimi, ki so narezani na ' ščke, ali pretlačeni. Pač niki ter drugo sadje in 'f njava rdeče in rožnate ban so polni likopena, naravni barvila, ki je močan antm^-dant in zato učinkovit pr* P1 prečevanju rakavih ub"lf , »Likopem občutno zma*d jejo aktivnost prostih rJ8.00 All boom ■ 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka ^ri) - 19.00 Poročila -19-15 Mladi val ■ 20 00 Zimze-črički (nekoč smo jim rekli Ugasni televizor! Časi se spre-bajajo in mi z njimi) Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 8. december - 05.00 Dobro jutro! - 08.00 Uročila ■ 08.30 Mali oglasi - 09 00 Poročila - 09.15 Biba ^ba baja, Pertoča, ponovitev sredine oddaje - 10.00 Uročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila - 1115 Potepajte se z nami ■ 12.00 Evrop-ste novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Ponovitev oddaje 0(1 petka do petka -12.45 Nagrada tedenskega spon-tfrja- ij.oo Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 profila - 14.05 Obvestila -14.15 Oddaja tedna; Padla ^železna zavesa, zdaj pada meja (Silva Edry) -^-00 Literarni drobci - 1530 Dogodki in odmevi • ^■15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila -'730 Murskinal nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 ^etn našega srca, narodnozabavna lestvica-19.00 Potočila- 19.15 Kdor poje ... oddaja o zborovskem petju, too Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Za-poročila - 20.05 Slovenija, od kdaj lepote tvoje ®<>jan Rajk) - 24.00 SNOP NEDELJA, 9. december - 05.00 Dobro jutro - 07 00 Qr«ga jutranja kronika - 07 30 Skupaj, egynt, vkiiper, 0(Tdaja o porabskih Slovencih in prekmurskih Madžarih ®Uva Eory) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel pomur-duhovnikov - 08 30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pe-'*11 tedna - 09 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 ^delfska kuhinja: Radijska križanka (Suzana toker)- 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Mi-"to za kmetovalce (Silva Ebry) - 13 30 Čestitke, šport-18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 19.10 Ponovi-"■ oddaje Literarni drobci -19,20 Ponovitev oddaje Vse Pati vodijo v Evropo - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 ^0 za vas, glasbena oddaja ■ 24.00 SNOP ^NEDELJEK. 10. december - 05.00 Vedro v dobro Mtro! irraa Boštjan - 07 40 Pismo iz Porabja, Marijana ^č - 08.00 Poročila - 08.30 Šport, porodnišnica • Poročila - 09.15 Poslanski studio - 10.0Q,Porqči- M/W ^adio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz ^SrviCA NARODNOZABAVNE BLASBE ^SBA našega srca j sPet se peljem na Dolenjsko - Ans. Lojzeta Slaka 7 September -Mladi upi Skril bom žarek mesečine - Šestica 'Poljub pod pajčolanom - Modrijani ■ ^akaj se svet mi gunca - Veseli svatje Medloga Na moji poti - Meh in smeh prijatelji - Zreška pomlad ^STVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE , zlomi srca mi - Adriana ’• Rože iz Prekmurja - Uri Banda ^Lastovica - Avantura /nekih daljin - Poslednji kongres J'®*i mi glas - Langa ^EDLOGA '■luška - Zoltan ^arnan žangaf - Rock’n’Rom Nagrado glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Jožica Šijanec, Jamna 17, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici. polnjene kupone pošljite do ponedeljka, 10. de-n/1"*13 2007, na naslov; Murski val, Ulica arhitekta 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ___ _ ________________________. 1 Kupon št. 49 - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino - kupon št. 49 [ S^sba našega srca: | , ^stvica ob murske 1 Stovne glasbe: ______. I . I. priimek: -• , ..........„ I ^slov: ------------------------------------- Glavno vlogo v filmu Slutnja igra Sandra Bullock. Našo nagrado - dve kinov-stopnici - pa dobi Leon Deutsch, Ratkovci 23,9207 Prosenjakovci Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Ob kateri meji se dogaja zgodba filma Čez mejo? Odgovore pošljite do torka, 11. decembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si. i__________________________i la - 10.05 Obvestila - 10.15 Petipotač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) - 11.00 Poročila - 11.15 Športna oddaja - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13.15 1, oseba ednine -13 30 Mah oglasi -14 00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 1730 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR -19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 11. december - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07,40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi • 11.00 Poročila - 11. ] 5 Kratki stik ■ 12.00 Evropske novice ■ 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer- 13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila-19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 12. december ■ 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda -08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 00 Poročila • 09 15 Vse poti vodijo v Evropo - 09 55 Poročila - Obvestila - 10.00 Poročila - 10.15 Župan Murske Sobote Anton Štihec10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda-17,00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja ■ 19-00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi -20.00 Zadnja poročila - 20 05 Mursko-morski val (Simona Spindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 13. december ■ 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič - 08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09 00 Poročila-09,15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali uglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna -1145 Šport za vse - 12 00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Vaš sosed znanstvenik ■ 13 00 Poročila - litji 1. o>eba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -16 15 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi • 18.00 Mali radio (Anja Micevski, Maša je v deželi kengurujev!) - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 6. decembra: ob 18.00 ameriška psihološka srhljivka 1408 (John Cusack, Samuel L. Jackson. Mary McCormack r.: Mikael Hafstrom), ob 20.00 ameriško-britanska srhljivka Čez mejo (Jennifer Lopez, Antonio Banderas, Martin Sheen, r.: Gregory Nava) Petek, 7. decembra: Filmske projekcije odpadejo zaradi koncerta' Sobota, 8. decembra: ob 18.00 Čez mejo, ob 20.00 1408 Nedelja, 9. decembra: ob 18.00 slovenska romantična komedija Petelinji zajtrk (Primož Bezjak, Pia Zemljič, Severina, r.: Marko Naberšnik), ob 20.15 1408 Ljutomer Sobota, 8. decembra: ob 19-30 slovenska romantična komedija Petelinji zajtrk (Primož Bezjak, Pia Zemljič, Severina, r: Marko NBberšnik) Nedelja, 9 decembra: ob 19.30 ameriška romantična komedija Sedem dni skomin (Ben Stiller, Michelle Monaghan, Jerry Stiller, r.: Bobby Farrelly, Peter Farrelly) Gornja Radgona Petek, 7 decembra: ob 18.00 ameriška komedija Super hudo (Jonah Hill, Michael Cera, Christopher Mintz, r.: Greg Mottola) Napoved prireditev Napoved prireditev OTVORITEV LJUTOMER V četrtek. 6. decembra, ob 17. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del akademske slikarke Agate Pavlovec. S to razstavo bo izpolnjen program dela galerije za leto 2007. KONCERT RADENCI V petek, 7. decembra, ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin tradicionalna dobrodelna prireditev Iskrica sreče. Nastopili bodo: Vrtec Radenci z vsemi enotami ter učenci OŠ Radenci in OŠ Kapela V soboto, 8. decembra, ob 19 30 bo v kongresni dvorani hotela Radin Miklavžev koncert Harmonikarskega orkestra iz Gornje Radgone. Vstopnine ni, LJUTOMER V petek, 7. decembra, ob 18. uri bo v župnijski cerkvi Miklavžev koncert Pihalnega orkestra Ljutomer. V petek, 7. decembra, ob 20 uri bo v kulturnem domu Miklavžev koncert, nastopil bo Franc Gorza z gosti. MURSKA SOBOTA V petek, 7. decembra, ob 19. uri bo v kinu Park Miklavžev koncert Prekmurske godbe Bakovci pod vodstvom dirigenta Željka Ritlopa. Cena vstopnice: 5 EUR V petek, 7 decembra, ob 21 30 bb v MIKK-u koncert skupine Let 3 (Rijeka, ekshibicionistični rock’n’roll). Po koncertu vrtita glasbo DJ Vuk in GT Oblivious. Cena vstopnice v predprodaji (samo v MIKK-u): 7 EUR, na dan koncerta 9 EUR. V soboto, 8 decembra, ob 19- uri bo v grajski dvorani dobrodelni koncert kvinteta Piazzolleky, ki ga sestavljajo dijaki Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. Koncert je pripravil Leo klub Murska Sobota. Cena vstopnice: 8 EUR (odrasli), 5 EUR (študentje, dijaki). V nedeljo, 9- decembra, ob 19. uri bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja 2. tradicionalni koncert ob svetovnem dnevu zborovskega petja. Ob domačem Mešanem pevskem zboru Stefana Kovača, ki ga vodi Alenka Brulc Šiplič, bo nastopil še Mešani pevski zbor Vo-calis, ki ga vodi Alenka Korpar Cena vstopnice: 5 EUR. GORNJA RADGONA V sredo, 12. decembra, ob 18. uri bo v dvorani glasbene Šole oddelčni nastop učencev Francka Rado-liča. PREDAVANJE LENDAVA V petek, 7. decembra, ob 9 uri bo v konferenčni dvorani hotela Elizabeta strokovno srečanje Medkulturna komunikacija in dialog - partnerstva dvojezičnih šolskih knjižnic v Pomurju. TURNIŠČE V petek, 7. decembra, ob 18. uri bo v občinski dvorani okrogla miza na temo Zabava in prosti čas mladih. MURSKA SOBOTA V soboto, 8. decembra, ob 18. uri bo v amfiteatru srednješolskega centra (gimnaziji) diaprojekcija podvodnih fotografij Svet tišine avtorja asist. Bori-slava Vrbanca. SPODNJI KAMENŠČAK V soboto, 8 decembra, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije potopisno predavanje Palestina -dežela večnih konfliktov prleškega popotnika Aleša Kusterca. Po predavanju bo družabno srečanje z naslovom Osmi december je prav poseben dan. Vstopnine ni, LITERATURA MURSKASOBOTA V petek, 7. decembra, ob 19 uri bo v Klubu PAC literarni večer, na katerem bo predstavitev nove knjige Štefana Titana z naslovom Potovanje duše. Pogovor z avtorjem bo vodil Robert Titan - Felix. MONOŠTER/SZENTGOTTHARD V petek, 7. decembra, ob 16.30 bo v Slovenskem kulturno-informacijskem centru predstavitev knjige Nigdar ne boš znala (Moje prekmurske verzuške pa kejpi) avtorja Ferija Lainščka. DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 6. decembra, od 9. do 17. ure bo dan odprtih vrat na časopisu Vestnik in radiu Murski val. RADENCI V četrtek, 6. decembra, ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin predstavitev knjige Stres in bolezni avtorja prof. dr. Radovana Starca. V soboto, 8. decembra, ob 14. uri se bo začela pred hotelom Radin Standard prireditev Obiščite veseli december v Radencih, kjer bodo praznične stojnice z izdelki domače obrti, prazničnimi darili in gostinsko ponudbo. SELO V soboto, 8 decembra, ob 10. uri bi pred vaško-gasi-Iškim domom začetek 2. Miklavževega pohoda (8 km). Prispevek za pohod je 5 (odrasli) in 3 EUR (otroci), vanj pa so vključeni tudi topli obrok, topli napitki in domače dobrote. Informacije: 041 373 392 ali 031 335 883- RAZKRIŽJE V soboto, 8. decembra, ob 16. uri se bo začel pred kulturnim domom božični bazar V nedeljo, 9. decembra, ob 11. uri bo na križišču blagoslov božično-novoletnega drevesa. FILM LENDAVA V soboto, 8. decembra, ob 19 uri bo v gledališki in koncertni dvorani premiera produkcije ZKP Lendava z naslovom Lendava skozi čas režiserja Rajka Stuparja. Brezplačne vstopnice lahko dobite pri blagajni dvorane. GLEDALIŠČE RAZKRIJE V soboto, 8 decembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Denar z neba avtorja Raya Cooneya in v izvedbi KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. KUZMA V nedeljo, 9. decembra, ob 14. uri bo v kulturni dvorani predstava Najlepše božično darilo v izvedbi dramske skupine OŠ Kuzma in dramatizacija zgodbice Pod medvedovim dežnikom, s katero se bodo predstavili malčki iz vrtca pri OŠ Kuzma. MURSKA SOBOTA V sredo, 12. decembra, ob 17.30 bo v grajski dvorani gledališka predstava Partnerski odnosi avtorja Toneta Partljiča v režiji Vinka Moderndorferja m izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja Ponovitev predstave ob 20. uri. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Evropski trienale male plastike Murska Sobota 2007 z naslovom Šala, satira, ironija in globlji pomen. V Galeriji PAC so na ogled dela 13. slikarske kolonije Primoža Trubarja v Pomurju. Pod umetniškim vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Beera so sodelovali: Dubravko Baumgartner, Lucijan Bratuš, Milena Gregorčič, Jerneja Smolnikar, Veljko Toman inHuiquinWang, V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava E - mc2 o najslavnejši formuli na svetu, ki jo pripravljata Pokrajinski muzej Murska Sobota in Tehniški muzej. V MIKK-u je na ogled razstava del z natečaja Digitalna abstrakcija 2007. V Pokrajinski in Študijski knjižnici so razstavljena dela avtorja Lojzeta Veberiča V predprostoru grajske dvorane je do konca meseca na ogled razstava Iskanja avtorja Antona Tončka Černija. RAKIČAN V upravni stavbi šole (kolegiju) je do 15 decembra na ogled razstava dijakov 4, b Mateje Kranjec in Gregorja Flisarja. TURNIŠČE V avli OŠ je do konca meseca na ogled razstava Moja potovanja avtorja Lada Klarja, kjer se znani popotnik in fotograf predstavlja z izbranimi fotografijami in razglednicami. LENDAVA Na gradu je na ogled zgodovinska razstava Renesančni vladar - Matija Korvin, državnik, vojskovodja in mecen. Razstavo pripravljata Galerija - Muzej Lendava ter VojaŠko-zgodovinski inštitut in muzej iz Budimpešte. Na gradu je do 9. januarja na ogled tudi razstava likovnih del umetniškega združenja Siklosi Szalon. V Glavni ulici št. 52 je na ogled stalna muzejska zbirka Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave, ki so jo organizirali Galerija - Muzej Lendava in Narodna knjižnica Szechenyi iz Budimpešte Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: torno.koles@p-inf.si. Vabila in napovedi za prireditve sprejemamo najpozneje do torka do 15. urel 32 ZADNJA STRAN 6, december 2007 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 6. decembra bo sonce vzšlo ob Č 6. december MIKLAVŽ 7. uri In 29 P 7. december AMBROŽ minut, zašlo pa - - 7« ob 16. uri in 17 S 8. december MARIJA minut. Dan bo N 9. december VALERUA tako dolg 8 ur in 48 minut. 9. P 10. december SMILJAN decembra ob 18. uri in 41 T 11. december DANIJEL minut bona S 12. december ALJOŠA nebu nastopil mlaj. Foto; NatašaJuhnov Predaja aparatov soboški bolnišnici Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB 4. december 2007 X enot nacionalne valute 2a 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. TeCaJ ZDA ameriški dolar USD 840 1,4741 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3317 Madžarska madžarski forint HUF 348 253,45 Švica švicarski frank CHF 756 1,648 V Britanija angleški funt GBP 826 0,7149 Nakup je omogočil Agroservis Klemenčič bo vseeno zamenjal Harkaia Čeprav so te dni na vrhuncu priprave na prevzem novih prostorov Ekonomske šole Murska Sobota ob Noršinski cesti in je selitev dijakov pred vrati (vsa dela še vedno vodi v. d. ravnatelja Štefan Harkai), je te dni prišlo še do enega preobrata. Delovno sodišče v Mariboru - Oddelek v Murski Soboti je 30 novembra izdalo pisni odpravek, v katerem je zapisano, da se zavrača tožb eni zahtevek Štefana Harkaia, s katerim je zahteval, da sodišče razveljavi postopek izbire in imenovanja ravnatelja mag. Bena Klemenčiča za ravnatelja Ekonomske šole Murska Sobota. Z Ministrstva za šolstvo in šport pa so sporočili: »Na podlagi te sodbe in vseh drugih dejstev pri imenovanju ravnatelja bo minister za šolstvo in šport izdal pozitivno soglasje k imenovanju mag. Bena Klemenčiča.« B. B. P. Podjetje Agroservis iz Murske Sobote je omogočilo soboški bolnišnici nakup dveh aparatov, ki ju bodo uporabljali na ginekološk o-p orodnem oddelku. Vrednost aparatov znaša 62 tisoč evrov, sredstva za opremo, ki je potrebna za delovanje aparatov, pa je v višini 21.700 evrov zagotovila Splošna bolnišnica Murska Sobota. Histeroskop je namenjen ugotavljanju bolezenskih sprememb REŠUJTE SUDOKU Z Vestnikom za zabavo in nagrado 22. in 29. novembra ter 6. decembra objavljamo vsakokrat po en sudoku. Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3x3 vseboval Številke od 1 do 9. V tednu od 6. do 13. decembra boste DVA OD TREH PRAVILNO IZPOLNJENIH SUDOKOV v naročniški službi Vestnika lahko zamenjali za eno od promocijskih nagrad (majica ali karte za šnops, denarnica ali kaj drugega). Franc Gomboc, 80-ietnik, gasilec že 60 let Društvo gasilskih veteranov nekdanje Gasilske zveze Murska Sobota, ki ga sestavljajo nekdanji funkcionarji zveze, je pripravilo tudi ob koncu letošnjega leta tradicionalno družabno srečanje. Gostiteljica tokratnega srečanja je bila občina oziroma GZ Cankova, zato so se veterani s svojimi ženami mudili po gasilskih domovih ter pri kulturnih in naravnih znamenitostih omenjene občine. Srečanje so sklenili s kosilom v Koro-vcih. Ob tej priložnosti so enemu od najbolj cenjenih gasilskih tovarišev v svojih vrstah - Francu Gombocu iz Murskih Črnec - ob njegovem nedavnem (10. oktobra) 80. rojstnem dnevu izročili sliko z gasilskim motivom, delo Jožeta Osterca iz Veižeja. Franček, kakor ga kličejo gasilski prijatelji, brez gasilcev ne more tudi na jesen življenja. Je častni poveljnik ga silcev Pomurja in pri GZS član komisije za zgodovino gasilstva v Sloveniji. Poleglega, da seje zavzemal za vsestranski razvoj gasilstva v nekdanji občini in Pomurju, se njegova neprecenljiva vloga nanaša tudi na raziskovanje in zapisovanje zgodovine krajev ter ohranjanje kulturne dediščine in zgodovinskih dejstev o gasilstvu. G. G. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) Ime in priimek: Ulica: Poštna številkam kraj: Davčna številka ali rojstni podatki' Datum: Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici - letno 65,00 evrov □ po položnici-polletno 32,50 evra □ po položnici - trimesečno 16,25 evra Več informacij: 02 53817 20. Že imate darilo zo svoje najbližje, prijatelje in poslovne partnerje? Še ne? Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica Bodite izvirni in podarite DARILNI BON za eno od mnogih storitev, ki jih ponujamo v Termah Radenci! Naj si bo to kosilo, obisk savne ali kopanje, zdravstvena ali wellness storitev, bivanje v enem izmed naših hotelov, vrednostni bon ... To kar podarite, podarite z ljubeznijo in spoštovanjem ... maternične votline, manotom pa omogoča minimalni odvzem tkiva dojke za histološke preiskave in tudi odstranjevanje benignih sprememb dojk v lokalni anesteziji. Oba aparata omogočata posege brez narkoze in hospitalizacije. Kot je ob predaji aparatov poudaril Borivoj Lalovič, so v Agro-servisu zadovoljni, da lahko na ta način pomagajo lokalnemu okolju, pozval pa je tudi druga podjetja, da sodelujejo v tovr- TERME 3000 MORAVSKE TOPUCE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ Obdarite svoje najdražje na edinstven način, presenetite jih z dragocenostmi iz Panonskega morja! Dnavrtn krama Thermal,um Collection iz črne termo-mlneralna vode k Panonskega morja 21,50 evra Tor m Bino sanjo v dvoja termo-mineralna kopel ob svečah in s kozarcem šampanjca 34,00 evrov Informacije: 512 24 81 e-po sta: th erma liumHe rme3000. si Informacije: tel. št 0ZC,20-27-20 e pošta: terme®termeradenci.s,. stnih akcijah. Ob zahvali Agro-servisu so predstavniki bolnišnice zagotovili, da bodo z novima aparatoma storitve na ginekolo-ško-porodnem oddelku še kakovostnejše. V okviru slovesnosti ob predaji aparatov so predstavili tudi preventivno akcijo Red je vedno pas pripet in tako poudarili pomen varnostnih pasov v prometu, še posebno pri prevažanju otrok. L. K. Mali kamon masaža hrbta s toplimi vulkanskimi in hladnimi marmornatimi kamni 130 min.) 35,50 evra ♦ vc——* d Izdelavi studile“S™ ringa z. bakel"-S® borilne neposredni bližini db=*>l> ravne zgradbe. * * * Komisariat za vodstvom visokega po čenča Prezidija jeobravn prošnjo znanega v svet boginje Mokos-P^ bila zavrnjena, ker ne obvlada dovolj^ besedišča ter drugih^ znanj. Vloga boponovn vnavana čez pet let. * * * IzpatriadiijesosporočM^ zdravstveno stanje p.■ Od primerni negi izboljšuje- * * * Lastnika mercedesa z vpa*® barvo že nekaj časa niso P lina območju jugovzhod^ dela Goričkega, kjer je pr som pospešeno-skal m džerski kader za novo tov * * * Okolico centra poklic^ Murski Soboti s° si ogled šoki predstavniki za log letališča Vnukovo, da bi & vili, ali je možna dostava zantonovim. * čebbdbt.— le doda med Odranci in ii’ „a brezhibne tu v teh decembrskih d n * ko soboto m"*' / dr-tekmovanje v hitros niii Če ho površina sanju. ue uu p hortja-žena, bodo tekmovali v b nju. * * * VSebebdtcihaeprigm«'" dejno vplivajočega ■ ■ * * * Visoka gasilska deH^d črenšovske občine, kije obisku v večnem me vatikanskem restavra o inštitutu naročila izdelaj jize cene za košare iz sibl * * * • liriS^'^ potem ko lokacije biop , in solarnih elektrarn turistični pomurski o^ nekaj časa niso vec še vedno ni znano, J gradili vetrne elektrar . giasje pristojnega minis je menda že napisano. KEŠEM Vi i