RADIKALSKI Gg L A afNIK
ORGAN NAPO DNE RADII/ALNE J TRANE E.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. I/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Zlobna
Med Slovenci je vse polno poJitičnili strank, vseh mogočih struj in stremljenj, ki se sovražijo med seboj, toda vse te stranke, ali bolje rečeno, strančice; veže skupno sovraštvo do Narodne radikalne stranke. Zakaj in odkod ta pojav?
Naši nasprotniki, ki so obenem nasprot-niki naše narodne in državne edinosti, so si' Izmislili vsa mogoča in nemogoča očitanja na račun narodnih radikalcev samo zato, da ljudstvo ne spregleda bi da jim služi še nadalje, kot sredstvo njihovih političnih avantur.
In kakšna so navadno ta očitanja! Izmišljena od konca do kraja. Eno prvih in najbolj razširjenih očitanj je to, da jc Narodna radikalna stranka srbska ali celo velesrbska stranka. To očitanje že samo po sebi dokazuje, da naši nasprotniki niti od daleč ne poznajo zgodovine narodnega radikalizma. Saj je vendar znano, da so bile pred vojno v bivši Srbiji vse stranke srbske, kakor so bile n. pr. pri nas slovenske, v kolikor niso bile seveda — avstrijske! Razlika, in sicer velika razlika, je le ta, da sc je narodni radikalizem idejno razširil tudi čez meje bivše kraljevine Srbije. Katera čisto slovenska stranka je stala pred vojno na brezpogojnem stališču narodnega in državnega edinstva vseh južnih Slovanov, kakor jc stala Narodna radikalna stranka? Slovenske stranke, Ki so sc zavzemale za zedinjenje onih južnih Slovanov, ki so živeli v okvirju Avstrije Pod habsburškim žezlom, nimajo nobene pravice očitati Narodni radikalni stranki kakega plemenskega separatizma. Narodni radikalci so misHIi davno pred vojno tudi na Slovence, dočwn so slovenske stranke naravost izključevale Srbe od svojega »ujedinjenja«. Naj zadostuje le pripomba, da Narodna radikalna stranka, ki jc bila tedaj na vladi h ki jc bila odgovorna za usodo nas vseli, ni pristala na londonsko pogodbo, ki je iztrgala najboljši • del Slovencev iz naiše narodne države. Zakaj ni pristala? Zato, ker že takrat ni bila velesrbska, saj bi tako vendar dobil« »Veliko Srbijo«, ampak jc raje privolila v ogromne žrtve za vstvaritev svojega političnega programa:	ujedinjenja vseli Slo-
vencev, Srlx>v in Hrvatov. Katera slovenska stranka st upa torej očitati narodnim radikalcem nekaj, kar so v resnici zagrešili k Slovenci?
ežiftania.
Drugo očitanje, ki se ga poslužujejo zlasti oni, ki so za to najmanj upravičeni, je toi, da jc NRS koTUptna, Kje je stranka v Sloveniji s tako čisto preteklostjo, kakor jc Narodna radikalna? S korupcijo sc nc morejo doseči veliki in trajni uspehi. Korupcija je grol) vsake stranke, kar vidimo zlasti pri naših demokratih. Ako bi bila NRS res tako ko-ruptfia, kakor jo obtožujejo njeni zlobni nasprotniki, bi že davno razpadla, kakor razpadajo danes druge stranke z nesolidno preteklostjo. NRS pa je v skoraj polstoletnih bojih dosegla skoraj vse svoje cilje in združila v sebi večino našega naroda. Sicer pa je grda zlobnost, ako očitajo nasprotniki Nar rodno radikalni stranki iz samega strankarskega sovraštva in nevoščljivosti nekaj, kar izpodbija žc sama zgodovina.
Tudi očitanje, da jc bila Narodna radikalna stranka v začetku sicer dobra, da pa jc sedaj pokvarjena, ne drži. Korupcija ni plod enega človeka, ali enega dneva. Stranka, ki izvršuje skoraj po! stoletja svoje naloge, sc ne more pokvariti kar čez noč in njeni voditelj k ki so bil: vedno poštena in sposobni, se ne morejo na ljubo svojim nasprotnikom preleviti v nepošten jake.
(Irda izmišljotin;! jc tudi očitanje, da vodi NRS neka »porodica«, ki išče vodno in povsod le načine, kako bi oropala državo in predvsem nas drago. Slovence. Tega očitanja se poslužujejo zlasti oni nasprotniki, ki nimajo nobene politične poštenosti in katerim jc država v resnici le molzna krava. To očitanje Pa dokazuje tudi popolno ncpoznanjc dejanskih razmer, ali pa hudobno zavijanje resnice, kar vendar ni v skladu s krščansko resnicoljubnostjo ali s svobodomiselnim na-ziranjem. Sicer pa jc to očitanje zelo po cent. saj večina našega ljudstva ne pozna razven avstrijske, nobene druge zgodovine. Narodna radikalna stranka je v bistvu kmet-sko-sodjalna stranka, saj tvori njeno večino ravno kmetsko prebivalstvo. In kdo si upa trditi, da jc šumadiuski kmet pokvarjen? Voditelji NRS so vsi kmetski sinovi, ki so v neprestanih stikili s svojimi kmetskimi so-radtkali, prijatelji in kmetskim ljudstvom.
Priljubljeno očitanje nasprotnikov NRS, tudi takih, ki sc hvalijo, da so njeni »prijatelji«, jc tudi to, da jc Narodna radikalna: stranka — kapitalistična, in da zato deluje proti interesom ljudstva. Omenili smo že, da tvori NRS več inoma kmetsko * prebivalstvo«
ki je ustanovilo, razširilo in pomagalo k zmagi narodnega radikalizma. Na podlagi očitanj nasprotnikov bi torej kmet deloval proti samemu sebi. Večje neumnosti si niso mogli izmisliti. Ravno nasprotno je res. Kmet, ki pozna NRS že toliko desetletij, ve prav dctbro, da je ta stranka v resnici ljudska in da deluje za njegov dobrobit, ki je obenem dobrobit države. Zato ima NRS ravno med kmetskim ljudstvom največ pristašev. Stranka pa ima v svoji sredi tudi veliko število pristašev iz vseh socijalnih slojev, saj so vsi stanovi v naši državi kmetskega izvora. NRS nc izključuje nobenega sloja in je-naravnost protirazredna stranka.
Ze iz teh besed jc razvidno, da sc poslužujejo naši nasprotniki gole laži le zato, da bi naše ljudstvo še nadalje držali v slepoti in da bi mogli še nekaj časa v kalnem ri-bariti. Toda tudi zaslepljeni bodo spregledali in tedaj bo konec laži in zlobe onih,, ki računajo z nevednostjo in nepoučenostjo ljudstva.
Konferenca Ma!e antante. .
't e dni sc vrši v Beogradu važen sestanek držav Male antante. Na sestanku se bo razpravljalo o celokupni evropski situaciji, predvsem pa o madžarskem posojilu, o češkoslovaško - francoski zvezi, o obnovitvi odnošajev z Rusijo in o balkanski politiki s posebnim ozirom na zadnje grške in bolgarske dogodke. O gospodarskem sodelovanji; držav Male antante, kakor je to bilo sklenjeno na konferenci v Sinaji, se ne bo razpravljalo, ker je na dnevnem redu mnogo važnih političnih vprašanj, ki se morajo rešiti v interesu Male antante. Konferenca se vrši od 9. <Jo 13. t. m.
Letošnji sestanek je zelo važen z ozirom na splošno evropsko situacijo, franci ji sovražno inozemstvo jc žc skovalo iz držav, ki st) sklenile s Francijo kak dogovor, kontinentalni blok, ki ni všeč zlasti Angliji. Zato pričakuje inozemstvo važne diplomatične rezultate beograjske konference z velikim zanimanjem, ker se zaveda odločilnih sklepov glede politike Male antanto v Srednji Evropi.
Naloga Male antante je, da sc bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi za svoj obstoj in za ohranitev miru na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb, pa naj bo to prav tej ali oni velesili ali ne.
Naše politične stranke.
V vsaki pravi narodni državi Je potrebna j v svrho dobre državne uprave dobra orga-! akacija naroda. To organizacijo pa morajo uspešno izvršiti in voditi samo politične j stranke.
Razume se, da morajo biti politične stranke dobro organizirane In disciplinirane. Samo tako morejo biti stranke močne. V kolikor močnejša je stranka po številu svojih ! pristašev in po sposobnosti svojih voditeljev j v toliko je ona koristnejša za narod in po-j trcbnejša za državo.
Kadar je stranka močna*, kadar ima spo-1 sobne poslance, ki izvršujejo točno svoje po-j »lanske dolžnosti, kadar so njeni pristaši dobro organizirani in disciplinirani, tedaj ima i glavno besedo v narodni skupščini. Ko ljudstvo spozna, da gotova stranka zasluži njegovo zaupanje, tedaj glasuje za njene kandidate. Ako ima ta stranka v narodni skup-| ščin.1 večino poslancev, ki ima po demokratičnem načelu pravico do vlade, tedaj sestavi iz svojih vrst narodno vlado, ki jo odobri kralj na podlagi pravice, katero mu je dal narod v državni ustavi. Torej je odgovorna za delo vlade in narodne skupščine stranka, ki predstavlja večino naroda.
■ Na ta način se deli narodna skupščina na razne politične klube, ki pripadajo vsak k svoji stranki. Klub, ki ima večino, iz katere je Izbrana vlada, pomaga vladi pri izvrševanju njenih dolžnosti. Ostali klubi so opo-zidjonaini.
Opozicija nadzoruje delo vlade in pazi, da { se vlada ne pregreši zoper zakone in ustavo. Na ta način more vršiti tudi opozicija dobro stvar in pomagati narodu. Ako se pri tem opozicija pokaže sposobnejša od vlade, tedaj pade vlada in na njeno mesto pride I opozicija. Tako je v vseh parlamentarnih državah, kjer se vlada na osnovi političnih I strank. Tako je tudi v naši kraljevini.
Pri nas, žal, politične razmere niso še zdrave. Prt nas še ni pravega smisla za pravo narodno politiko in zato je mogoče, da obstoji pri nas toliko političnih strank. Pri nas misli vsak človek, da more vstvariti svojo stranko. Toda to ne sme Hti. Treba je, da se po vzoru drugih narodov organiziramo v velike politične stranke, ki imajo razčiščene pojme o državni ureditvi, o državni upravi, o družabnih potrebah itd.
Poglejmo malo na naše politične stranke, da vidimo, kako se pri nas organizira ljudstvo.
Takoj moramo naglasiti, da obstojajo pri nas mnoge politične stranke, ki imajo samo naziv stranke, ki pa pravzaprav niso stranke v modernem smislu te besede. Taka je n. pr. muslimanska stranka, klerikalna stranka, Radičeva hrvatska kmečka republikanska stranka in v gotovi meri tudi zemljoradniška stranka.
Muslimanska in klerikalna stranka organizirata ljudstvo na verski podlagi. Na ta način mešajo vero v politiko, kar je zelo po-grešeno, za vero samo pa zelo škodljivo. To so, na žalost, avstrijski ostanki, saj je Avstrija izrabljala vero v svoje politične namene. To v naši narodni državi ne sme biti. To ima svoje slabe posledice, ker se na ta način ' širi in vzdržuje verska nestrpnost. To se protivi načelom modeme dobe. V naši državni ustavi in v drugih zakonih imajo vsa veroiz-povedanja enako pravico. Zato je otetoj posebnih strank na verski podlagi nepotreben ,in brez smisla.
Ravno tako nezmisclna jo Radičeva kmečka republikanska stranka^ ki se hoče na e»mah ubogega seljaka polastiti oblasti. To
»kmečko« stranko so vstvarili zagrebški gospodje, ki so zvabili k sebi kmete in imenovali svojo stranko »kmečko«. Kakor da bi v drugih strankah ne bilo kmetov in kakor da bi se v drugih strankah ne skrbelo za kmeta! V naši državi so pravzaprav vse stranke kmečke. Vse stranke bi se mogle imenovati »kmečke«. Na ta način ne bi bilo niti radikalne niti sedanje vlade, ako bi ne bilo v radikalni stranki kmetov, ki Imajo 50 radikal-skih poslancev.
Mi vsi smo kmetje. Ako ne baš osebno mi, bili so to naši roditelji in dedi. Pri nas ni gospode kakor pri drugih narodih. Mi živimo skoro izključno od kmetijstva. Kdor od nas postane zdravnik, inženjer, sodnik* duhovnik ali karkoli, stori to zato, ker so ti stanovi potrebni kmetu. Brez teli kmet ne more živeti in napredovati.
Ne samo da nima smisla, ako je g. Radič organiziral posebno kmečko stranko, ki naj bi v prvi vrsti varovala kmečke interese, nima smisla tudi ono, kar obljublja kmetom. Radič obeta, da bo ustvaril državo, kakršne ni nikjer na svetu, kjer se ne plačujejo davki, kjer ni vojaštva itd.
Ubogi hrvatski in žal, tudi marsikateri slovenski kmet je nasedel temu človeku. Žalost je tem večja, ker mnogi vstopajo v Radičevo stranko samo Iz sovraštva do Srbov. To sovraštvo je Avstrija dolgo vrsto, let sejala z edinim namenom, da prepreči vstvari tev svobodne 4m močne narodne države istokrvnih bratov Srk)v, Hrvatov in Slovencev.
To sovraštvo proti Srbom bo izginilo, kakor hitro se odprejo oči hrvatskemu in slovenskemu kmetu in kakor hitro spozna, da moreta imeti edinole v tej državi boljšo bodočnost. Zato Srbi in srbski kmetje ne sovražijo Hrvatov in Slovencev, ki so jih zapeljali oni, ki so bili preje zvesti avstrijski hlapci. Ko se hrvatski in slovenski krnet zavesta, takoj bo izginila marsikatera separat tistična stranka.
Socijalistične in komunistične stranke organizirajo tovarniško delavstvo, ker pa v naši državi ni mnogo tovarniškega delavstva, zato te stranke ne morejo igrati velike uloge v našem javnem življenju.
Imamo tudi takozvano republikansko stranko, ki je pr' nas absolutno brez smisla. Ker imamo ustavno parlamentarno narodno monarhijo z narodno dinastijo, nam ni treba iskati parlamentarne republike po francoskem vzoru. Sploh pa ni nobene razlike med monarhijo, kjer je pravi narodni kraij izvoljen od samega naroda, m parlamentarno republiko. Vsa raz'ika je v tem, da stoji na čelu države mesto izvoljenega predsednika izvoljeni kralj. Samo radi te razlike pa ni ne pametno in ne potrebno, zahtevati republikansko državno obliko. Radi tega je republikanska stranka pri zadnjih volitvah popolnoma propadla.
O takozvani demokratski in radikalni stranki bomo pa razpravljali v posebnem članku.
Kakor je iz tega razvidno, pri nas še ni zadosti prave politične vzgoje. Ljudstvo je treba poučiti, kje naj se organizira in katerega naj posluša. To težko nalogo mora izvršiti Narodna radikalna stranka, ki kna za seboj svetlo prošlost, ki ima izkušene In sposobne voditelje, katerih imena se spominjajo v civiliziranem svetu z velikim spoštovanjem. Tej stranki mora ljudstvo slediti in jo poslušati.	Ljubo D. Jurkovič.
Zapiski.
Glasilo »Slavenske banke«
posveča narodnoradikalnemu gibanju v Slovenili več prostora nego stranki takozvanih demokratov. O našem pokretu prinaša cele kolone, dočira je prostor za poročanle demokratskega »delovanja« vedno manjši. Gospodje že vedo, zakaj! Naši pristaši pa tudi! Sicer pa bo »enfant ter-* ribice povedal še marsikaj, kar ne bo všeč demokratskim bankirjem...
Demokratska morala.
Kakor znano, je prišlo pri zadnjih volitvah v narodno skupščino med demokrati In narodnimi naprednjaki do sporazuma glede ljubljanskega mandata. Za kandidata se je določil Jožef Reisner, za njegovega namestnika pa Jr. Vladimir Ravnihar. Na podlagi tega sporazuma se g. Reisner za slučal Izvolitve obvezuje s svojo besedo in z garancijo načelstva Demokratske stranke, da bo na zahtevo Narodne napredne stranke odložil svoj mandat, čim bo uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924 pa tudi ne glede na to, če bo ta čas sprejeta pragmatika ali ne. Ako ne pride do sporazuma glede podaljšanja tega termina, ostane pri 1. jan. 1924.
Besedilo sporazuma je popolnoma jasno. S 1. Jan. bi bi! moral g. Reisner odložiti mandat, kakor se je obvezal s svojo besedo in z garancijo vodstva demokratske stranke. Toda. kakor vedno, tako so tudi topot gospodje demokrati prelomili besedo In se pokazali v pravi luči. Poslanec Reisner je izjavil, da tega sporazuma nikoli ni pri. znal, vodstvo demokratske stranke pa je Izjavilo, da pogodbene pravice Narodne napredne stranke toliko časa »počivajo«, dokler ona ne izpolni svoie obljube. Vsakemu je jasno, da so narodni naprednjaki Izpolnili vse, kar so obljubili, demokrati pa ne!
Demokrati, katerim je politika le »kšeft«, so šil celo tako daleč, da zahtevajo od svojega so-pogodbenlka plačilo volilnih stroškov ter bi bili potem eventuelno pripravljeni izpolniti svoje častne obveznosti. Narodni naprednjaki pa so tej želji ugodili kljub nepriznanju svoje obveznosti in so pripravljeni plačati polovico volilnih stroškov, da se izpodbije vsak ugovor. Kakor hitro vrne poslanec Reisner svoj mandat, dobijo demokrati določeni znesek. Tako stoji sedaj stvar glede ljubljanskega skupščinskega mandata.
Demokrati povsod enaki!
Značilno sodbo o notranjih razmerah v demokratski stranki in o njeni dvorezni politiki priobčuje v osiješki »Straži« bivši demokrat profesor Aleksander Živanović, ki je Iz principijelnih razlogov kot poštenjak zapustil demokrate In vstopil v Narodno radikalno stranko.
Profesor Živanović javno izjavlja, da je zadovoljen, ker se je iešb številnega dela in politiziranja demokratov. Dokler je bil v njihovih vrstah, jlt, je neprestano svaril pred neplodno borbo z onimi naclfonalnlml elementi, s katerimi bi morali demokrati sodelovati. Obsojal je n ihove metode, toda zaman. V demokratskem programu je na prvem mestu hujskanje proti radikalom.
Nadalje dokazale, da demokrati ne poznajo osebnega poštenja svojih članov in še mani svojih nasprotnikov. Ker je bil profesor Živanović član uredniškega odbora demokratskega lista, je pogosto odvračal svoje tovariše od nepremišljenih, zlobnih In nekvalificiranih napadov na politične nasprotnike, toda rekli so mn, da mora tako bitf, ker tako zahtevajo volilni Interesi. Na ta odgovor je prijavil svoj izstop Iz demokratske stranke, ker se til hotel identificirati ž njimi v blatenju političnih nasprotnikov.
Nepotrebna ugotovitev.
Narodnosocijalistična »Nova Pravda« ugotavlja na podlagi izida novomeških občinskih volitev, da je imelo načelstvo NSS pomisleke proti skupini takozvane Stefanovičeve grupe, da pa jo kljub temu odobrilo korak svoje tamkajšnje organizacije glede skupnega nastopa. Pozneje se la izkazalo, da so bfll ti pomisleki utemeMenl, kajti štelanovičeva grupa ne pomeni ničesar je bila nainesrečnejša poteza ta. da !e Stefanovič, kf ga nihče ne smatra za resnega človeka, na glavnem zboru sploh prišel do besede.
Stara resnica.
»Nova Pravda« piše, da j« Stefanovičeva žlalita poslala na volilno »Zvezo dela in reda« V Novem mestu dopis, v katerem je prosila za skupen nastop s to zvezo radi tega, ker je Stefanovič Izstopil Iz radikalne stranke radi njeno »kapitalistične« politike...
Ta dopis je ne glede na druge njegove Izjavo nov dokaz, da g. Štclanovič ni član Narodne radikalno stranke. Njegova trditev o »kapitalistični« politiki pa priča, da istoveti g. btcfanovlč NRS z najnoveišo »kapitalistično politiko Hindumauov«'
Prekmursko šolstvo.
Murska Sobota, 6. jan.
Edino slovensko ozemlje, ki je bilo pred osvobojenjem brez slovenskih šol, je bilo naše Prekmurje. Madžarska vlada naše slovenske manjšine, čeprav je živela stoletja in stoletja kompaktno naseljena v današnjem Prekmurju med Muro in Rabo, enostavno ni priznavala. Kakor druge manjšine, tako je hotela pomadžariti tudi to, zato je osnovala v Prekmurju samomadžarske šole, na katerih je poučevalo večinoma madžarsko učiteljstvo, ki ni razumelo slovenskega jezika; pa tudi ono, ki je bilo sicer rojeno v Prekmurju, ki je bilo slovenskega pokoljenja in je tudi razumelo naš jezik, je čutilo madžarsko. Učitelji, ki so vsaj načeloma priznavali svoje slovenstvo, so bili bele vrane. Kljub temu se je naš narod v Prekmurju držal dokaj dobro ter ohranil do osvobojenja svoj slovenski jezik. Kako bi bilo čez nekaj desetletij, če bi leta 1919 ne prišlo osvobo-Henje, je seveda drugo vprašanje. Madžari bi se bili gotovo še z večjo silo vrgli na potujčevanje naših ljudi in izginil bi bil končno tudi še ta zadnji ostanek nekdanjih mogočnih panonskih Slovencev.
Osvobojenje je temeljito spremenilo položaj. Madžarsko in ostalo šovinistično učiteljstvo je po okupaciji s strani naših čet skupaj z ostalim madžarskim uradništvom zapustilo Prekmurje ter zbežalo v Madžarsko, ostalo učiteljstvo, ki ni zbežalo, pa je bilo pozpeje deloma odpuščeno, deloma prevzeto v našo službo. Prekmursko šolstvo Je postalo slovensko in vrši danes veliko nalogo narodnega prebujevanja. V naših današnjih prekmurskih šolah se vzgaja nova generacija prekmurskega slovenskega ljudstva, ki skoro ne bo več vedela, da je nekoč v deželi gospodovala tuja, madžarska nasilnost in da je bilo to ozemlje takorekoč obsojeno na smrt. O šolskih vprašanjih in razmerah v Prekmurju se je v zadnjih štirih letih po osvobojenju že mnogo razpravljalo in pisalo v naši javnosti. Stari prekmurski rodoljubi, katerim se a priori ne sme odreči zasluga, ki so si jo stekli pred osvobojenjem za očuvanje našega tamkajšnjega naroda, so v svoje7n konservativnem separatizmu sprva zahtevali, naj se v prekmurske šole ne uvede pouk v naši književni slovenščini, ampak v prekmurskem dijalektu. Njihova zahteva seveda ni mogla in ni smela zmagati in tako se vrši danes povsod pouk v književnem jeziku. Prvotni odpor proti temu polagoma po-nehuje in ga gotovo kmalu sploh ne bo več. Dalje se je kritiziralo postopanje šolske oblasti, ker je obdržala v službi nekatere prejšnje učitelje in učiteljice, ki niso bili zmožni književne slovenščine in ki tudi narodno niso bili ravno preveč zanesljivi. V nekaterih slučajih je bila kritika pač umestna, v mnogih pa so igrale vlogo tudi samo osebnosti. Prevzeto učiteljstvo je med tem večinoma položilo v Mariboru naknaden usposobljeno-sten izpit iz slovenščine ter se že vživelo v nove razmere. Sprva je šolska oblast grešila tudi s tem, da je poslala v Prekmurje nekaj našega učiteljstva, kj ni bilo ravno najbolje Kvalificirano in posebno ne pripravno za vršenje tako težke in odgovorne naloge, kakor je šolnik o van je v komaj osvobojenem Prek-niurju. Danes je tudi v tem oziru že veliko bolje kakor je bilo spočetka.
Prekmurje tvori skupen šolski okoliš z okrajnim šolskim svetom v Murski Soboti in lastnim nadzornikom. Pri izbiri sedanjega nadzornika, g. Frana Cvetka, bivšega nadučitelja v Vučji vasi pri Ljutomeru, je imela
oblast gotovo srečno roko. Gospod Cvetko je odličen narodnjak in priznan strokovnjak in kar je glavno, pozna prekmurske razmere, ker je živel dolgo vrsto let v neposredni bližini Prekmurja, med ljudstvom, ki je po mentalitetu in po dijalektu precej sorodno s prekmurskim in je bilo tudi že poprej z njim v stalnih stikih, V njegovo področje spada 91 prekmurskih ljudskih in meščanskih šol. Če pomislimo, da šteje Prekmurje nekaj nad 90 tisoč prebivalcev in da pride pri 91 šolah približno na vsakih 1000 prebivalcev po ena, potem vidimo, da je s šolami dobro preskrbljeno in da je v našem Prekmurju šolstvo prav dobro razvito. Žal le, da tvorijo 7 devetin vsega šolstva eno- in dvorazrednice. Sčasoma bo treba resrio misliti na razširjenje nekaterih, vsaj važnejših eno- in dvo-razrednic v večrazrednice. V prvi vrsti naj bi se to zgodilo tam, kjer itak že sedaj obstojajo paralelke. Enorazrednic je danes v Prekmurju 32, dvorazrednic 38, trirazrednic 8, štirirazrednic 5, petrazrednici sta 2 in šestrazrcdnice so 4. Razen tega obstojata dve meščanski šoli, ena v Dolnji Lendavi in ena v Murski Soboti (ki se pa radi gimnazije ukine). Šestrazredne osnovne šole so v Beltincih, Bogojini, Turnišču in v Murski Soboti; petrazrednici sta v Dolnji Lendavi in v Dobrovniku; štirirazrednice v Srednji Bistrici. Cankovi, Dolgi vasi, Koprivniku in v Odrancih; trirazrednice v Rakovcih, Gau-čarjih, Kuzdobljanju, Markovcih, Veliki Poljani, Prloči. Sredici in Tišini. V vseh ostalih krajih so eno- in dvorazrednice, od katerih so nekatere še verske šole (evangeljske, katoliške). Na vseh teh šolah poučuje 213 učnih moči, in sicer 120 učiteljev in 93 učiteljic; torej 20 učiteljev več kakor učiteljic, dočim je v ostalih naših okoliših razmerje med učitelji in učiteljicami obratno. Poleg ljudskih in meščanskih šol ima Prekmurje od šolske-g;i Jeta 1919-20 tudi svojo gimnazijo v Murski Soboti, ki se lepo razvija. Šola je za narodno prebujo velikanskega pomena, ker bo končno po dolgih stoletjih vzgojila domačo narodno in zavedno inteligenco, ki bo tisti kvas, ki bo prekvasil naše Prekmurje z novo zavestjo.
Šolstvo je v Prekmurju dobro urejeno, treba pa bo skrbeti, da se vsaj notranje še izboljša, da se mu preskrbe potrebna sredstva in da sc podpre, gmotno in moralno, tudi učiteljstvo, ki vrši danes tamkaj v narodnem ozir« pravo apostolsko delo,	S—s.
Po svetu.
Velikanski požar v Londonu. V pondcljek, 7, t m. je nastal v londonskem pristanišču velikanski požar, ki jc uničil dve skladišči lesa in drugih gorljivih snovi. Požar je nastal v zaiogi guta-perče v skladišču tvrdke W!iarf. Plamen jc bil trideset metrov visok. Škoda je ogromna.
— Prebivalstvo v Albaniji znaša 817.000 duš jn sicer 500.000 muslimanov« 172.000 pravoslavnih in 84.000 katolikov. Ostanek tvorijo druge narodnosti fn veroizpovedania.
— Vrtnar Debergue. V Bouglvalu pri Parizu so lani postavili spomenik temu 69 letnemu starcu, ki je J. 1870 ob pruski okupaciji rezal sovražnikove brzojavne žicc in bil zato ustreljen. Ko ga ie župan na strelišču vprašal, kaj naj sporoči njegovi deci, se je francoski rodoljub odrezal: »Porečete jim, da je tako treba delati. Vselej in povsod.« Debergue je značilen zgled francoskega mišljenja.______________
Vsak član Narodne radikalne stranke Čita in naroči „RadikaIskiGlasniku!
»Opozici lonalni blok1.
Kar združuje razne opozicijonalne skupine, lo jc njihovo sovraštvo do narodnih radikalov. V tem so si edimd. Zdi se, da je njihov glavni cilj, vreči sedanjo vlado. Stvarnih razlogov za svoje »delo« nimajo. Toda ta negativni cilj še ne dokazuje upravičenosti obstoja nekakega opozicijonalnega bloka. Prodno se »zedinijo« opozicijonalci za skupen boj proti vladi, mora priti mod njimi do pozitivnega, konkretnega in celo do načelnega političnega sporazuma. Brez tega sporazuma bi pomenil padec sedanje vlade državno nevarnost, ker bi mesto nekaj stalnega in konkretnega, dobili nestalnost in zmešnjavo, kar bi gotovo ne koristilo naši državi in še najmanj onim delom našega naroda, ki sanjajo o neki samostojnosti v skupni državi.
Do takega načelnega sporazua pa mod! opozicijo ne bo prišlo že zaradi Radičevega političnega kameleonstva. In če bi tudi prišlo, bi bil ta sporazum zelo problematičen, ker Radič spreminja svoje nazore od dneva do dneva. Vrhu vsega pa je Radič sovražnik ujedinjenja bivših avstro-ogrskih ozemelj s Srbijo ter je ^ tem oziru menda edini od opozicijo, ki ne priznava sedanje naša države. Pogajanja med radičevci. muslimani, klerikalci in demokrati za ustvaritev opozicijonalnega bloka, ki naj bi strmoglavil sedanjo narodno radikalno vlado — kar pa je v naši parlamentarni državi mogoče le z aktivno prisotnostjo v narodni skupščini — so ob- ' sojena že v naprej v neplodnost, ker stoji Radič na stališču, da se morajo naše notranje razmere urediti potom mednarodne politike! Ostala opozicija vsaj priznava dejansko stanje in hoče izvesti svoje načrte s sodelovanjem v narodni skupščini.
Vse to pomeni zmago naše države nad vsemi separatističnimi strujami. To jc dokaz življenjske sile naše države, kateri ne more škodovati niti abstinenca večjega števila izvoljenih poslancev.
Sedanji položaj nas navdaja s prepričanjem, da je krmilo naše državne .ladje v pravih rokah in da ni moglo nobeno politične, kameleonstvo spremeniti njegove sigurne smeri. Kakor je naša država do sedaj vrema gala vse težkoče, v katere so jo spravile domače zmešnjave, tako bo tudi v bodoče znala premagati vse težave, ki jih nastavljajo razni separatisti.
Iz notranje politike-
n Notranjepolitični položaj se še vedno ni !z-premenil. Narodna skupščina se sestane v drugi polovici tega meseca, nakar se prične zopet živahno politično življenje. OjKizicija računa brez krčmarja. Vlada je zaposlena na konferenci Male antante.
n Brczusoešna borba opozicije proti vladi.
olok, kakor si ga zamišljujejo posamezne opozicijonalne skupine, ostane zaenkrat na mrtvi točki. Opozicija je obsojena, da vodi v narodni skupščini neplodno in brezuspešno borbo proti vladi. Vlada pristaja le redko na kake zahteve opozicije in še to le zato, da pomirja posamezne opozicijonalne skupine v narodni skupščini. Ker se opozicijonalci zavedajo svoje neplodnosti v skupščini, si pomagajo na dva načina. Nekateri uporabljajo svoj prosti čas zato, da agitirajo med ljudstvom. In organizirajo svojo stranko, ker se boje, da bi mogli slabo naleteti pri svojih voiilcili radi neuspehov v narodni skupščini. Drugi se zopet trudijo, da vstvarijo opozicijonalni blok, toda kakor se zdi, je ves njiltov trud zaman.
n Naši Nemci. Zagrebški »Morgcn«, pri katerem sodelujejo na žalost tudi slovenski novinarji, je posvetil zadnjemu mariborskemu incidentu dolg uvodnik, kjer piše navdušeno o Nemcih v naši državi, ki so po njegovem mnenju konstruktivni in delovni element v državi. Isti list poroča, da nameravajo nemški poslanci Interpeliratl vlado radi mariborskega Incidenta. 2e zadnjič smo omenili, naj ostanejo naši Nemci pri svojem delovanju v delokrogu, ki jim ga dovoljujejo državni zakoni, pa bo marsikaj drugače.
*
Stran -I.
»K Al UR ALSKI GLASNIK. .
Štev. 2.
Is zunanje politike.
VU In Bolgarska. Nu5a nota bolgarski vladi pontoni zaključek prve laze našega novega spora 7, Bolgarsko, ki ga je izzval govor bolgarskega mn Btrskega predsednika Cankova. Ta nota »e-vcJa • se ni rešila problemu in nit! ublažila, ilol-gaiska vlada bo vzela noto na znanje in bo naj. Or/e službeno interpretirala Cankov govor jki njegovem- smislu, kar pa ne bo spremenilo položaja. :<i. Cankov bo čakal na ugoden trenutek, ko bo tnogei z novim govorom dokazali, da srno zelo dobro razumeli smisel njegovih besed v narod-‘»etri sobranju. Naši merodajni krogi bodo brez-dvoitmo skrbeli zato, da se onemogočijo načrii g. Cankova iu njegovih komita škili prijateljev. 1CC problemi se ne morejo rešiti potom dipio-tualičilih not, ampak potom primernih korakov, 'k* jih bo naša vlada tudi storila. V prvi vrsti bo zn m e val a naša vlada strogo izpolnjevanje mirovne pogodbe. Naša vlada bo točno in pravočasno obvestila svoje zaveznike o tajnih namerah sofij-• sfcdi voditeljev, ki skušajo spremeniti sedanji po-
t Naš spor z Italijo radi Reke še vedno ni prišel z mrtve točke, ker vztraja naša vlada na ♦.pa Is ki pogodbi, dočlm se hoče Italija poslužiti zopet novih intrig, da se polasti Reke. Naša vlada je pripravljena na prijateljski način rešiti reško vprašanje, toda svojih pravic ne bo žrtvovala na ljubo nobenemu prijateljstvu.
h Italijani iu narodne manjšine. Liilgl Luz-zaili se zavzema v »Cor^ere della Serai za vse mogoče narodne in verske manjšine, ne najde pa besede, s katero bi spomnil .kulturnic italijanski narod na slovansko manjšino v Italiji, kjer so naši ljudje oropani vseh pravic. Luzzatll piše, da se je svet prcvaril, ko je mislil, da se bo po sve-t.ivni vojni rešilo manjšinsko vprašanje ugodno 7,i pri/aulete. Razočaranje je tem večje, ker se množijo preganjanja na vse mogoče načine. Celo Društvo narodov, ki bi moralo v prvi vrsti skrbeli za rešitev perečega vprašanja, se ne zaveda svojih nalog. Tako je Društvo narodov odklonilo apel Armencev, »pravih mučenikov civillzacjjes in tudi Židje so ostali na cedilu! — Nato navaja Cučaj nemške manjšine v severni Slezki in dani ske inaiijšiiie v srednji Slezki. Ker Danci nimajo zastopnika v pruskem parlamentu, je zagovarjal pjihove pravice poljski poslanec ii.ic/.ewski. Weimarska ustava sicer dovoljuje uporabo materinskega jezika manjšinam v šoli, toda deželni zbor je odklonil pravice narodnim manjšinam v
D. S. Turgenjev:
Delavec in beloroki.
Delavec: Kaj hodiš k nat n V česa ootrc-iuiješ. Nisi naš..-. Pojdi!
Delo roki: Vaš som, bratje!
Delavec: Kje neki! Naš! Kaj si si i/,mislil! l.e iHiglej moje roke, Ali vidiš, kako so umazane. Po gnoju smrde in po katranu, a tvoie roke so bde. Po eem diše one?
beloroki (mu poda svojo roke): Poglej!
Delavec (pogleda roke): Kako čudno! Kakor, da bi dišale po železu.
beloroki: Po -železu, da! Celili šest let šcjh nosil verige na njih.
Delavec: Zakaj pa to?
beloroki: Zato, ker sem se poganjal za vaše dobro, ker sem vas hotel osvoboditi sivih in temnili ljudi, ker sem vstal proti vašim zatirateljem, ker sem se upiral... Pa »o me zaprli,
Delavec: Zaprli! Saj se li je bilo trelra upirati!
Dve leti poznej \
Isti delavec drugemu: Poslušaj Peter. Ali še pomniš, ko je pred lanskim neki človek Belili rok govoril s Teboj?
Drugi delavec: Pomnim,... no, kaj?
brvi delavec: Cuj, danes ga bodo obesili, tako sem slišal govoriti.
Drugi delavce: Ali se je uprl?
Prvi delavec: Uprl se je.
Drugi delavec: Da... Veš kaj brat Mi-tfij: bi li ne mogla dobiti košček vrvi, na kateri bo obešen? pravijo, da to prinaša veliku veliko srečo!
Prvi delavec: Prav govoriš! Treba bo »ovtmašaU brat Peter.
Slezki in na poljskem ozemlju. Vsied te odklonitve je danska zbornica nedavno dovolila kredit v znesku 200.000 kron za podporo danskim učnim zavodom v Nemčiji. Nato je tudi pruska zbornica votirala podoben kredit za Nemce v severni Slezki. Člankar se čudi, kako je mogoče, da se te vrste nasprotstva ne rešijo na podlagi človečanskih pravic iu svari Nemčijo pred nadaljevanjem take politike. Kakor rečeno, ni našel člankar niti em besede za brezpravne Slovane v Italiji, kjer nimajo naši ljudje niti toliko pravic, kolikor jih imajo nesrečni Armenci!
t Narodne manjšine na Poljskem so glasovale proti sanaciji državnih financ iu valutni reformi.
l Volitve v Franciji se bodo vršite 27. aprila. Komunisti že organizirajo nov blok.
t l/id albanskih volitev. Vladni blok je dobil 01 poslancev, opoziujonainl blok .16, neodvisna skupina pa 5 poslancev. Ustavotvorna skupščina se sestane 2i. t. m.
T Pred novo vlado v \ugllji. Angleški parlament sc je sestal 8. t. m. V torek 15. t. m. se bo prebral prestolni govor, nakar se prične tra-dicijonalna adresna debata, ki bo trajala tri dni. Debata se bo končala s predlogom delavske stranke, naj se izreče vladi 'nezaupnica. S tem predlogom bo padla Baldvvinova vlada.
t Program angleške delavske vlade. Na velikem zborovanju delavske stranke v Londonu je razvil Maedonald politični program svoje bivše vlade. Delavska stranka bo skušala odstraniti gospodarsko škodo, ki jo trpi angleški narod in ves svet. Stranka ne bo delovala na to, da pride do novih volitev In novih sporov v politiki. V zunanjepolitičnem oziru hoče vzpostaviti evropski mir in preprečiti nove vojne. Zato bo delovala proti oboroževanju. Spori med 1'rancijo in Anglijo se morajo končati. V kolikor bo uresničila Macdonat-dova vlada la program, je odvisno seveda od splošnih političnih razmer v Evropi.
T Poljska iu sovjetska Rusija. Predsednik poljske republike Wujeiechowski je sprejel 4. t.m. oficijelno ruskega poslanika Obolenskega, ki je izjavit novinarjem, da pomeni predaja njegovih poverilnih listin priznanje sovjetskih republik s strani Poljske iu da so s tein vzpostavljeni redni diplomatski oduošaji med Poljsko ,iu Rusijo. V kratkem se prično pogajanja za sklep poljsko-ruske trgovinske pogodbe.
t Mednarodna izseljeniška konferenca se vrši j meseca marca v Rimu. Konference se udeležijo I tudi delegali naše kraljevine.
D. S. Turgenjev:
Berač.
Hodil sem po cesti... tisi.,v'l me je berite, uvel' starec.
Izpuljene, zasolzeue oči, posimeje ustne, raztrgane cunje, nečiste nuje... <), kako strašno je beda oglodala to nesrečno bitje!
Iztegnil je proti meni -vojo rdečo, nabreklo iu umazano roku... stokal je in jecljal o pomoči.
Stikal som po vseh svojih žepih: niti denarnice, niti tire, da colo robca ne... Ničesar nisem vzel s seboj.
Prosjak je pa še vedno stal... njegova iztegnjena roka je vztrepetavaia in se nagibala.
. Raztresen iu ves iz sebe, sem . krepko stisnil to umazano trepetajočo roko... »Ne zahtevaj, brat, nimam ničesar s seboj!«
Berač je uprl vame svoje ra/pa-ljeile oči: njegove posinjelc ustne so se nasmehnile in tudi on je stisnil moje mrzle prste.
»Nič za to, brat, je zašepetal: »tudi za to, hvala. Tudi to je darilo, brat.
Spoznal sem. da soui i jaz. prejel darilo od svojega brata,
ja vno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
i Kriza ruskega komunizma. Komunistični vladar Trockij je priobčil v moskovski »Pravdi« zanimiv članek o krizi komunističnega režima v, Rusiji. Iz članka jc razvidno, da se množijo v. komunistični stranki pojavi, ki morajo voditi do prevrata v političnem mišljenju. Trockij priznava, da je zavzel birokratizem nevaren obseg in da je treba najti »nov kurz«, drugače je stranka neizogibno pred nevarnostjo, da odpadejo široke mase. V stranki le vedno več oportunistov, ki ogrožajo režim. Edina rešitev tiči v mladini, ki jo Je treba pridobiti potom aktivne strankine demokracije.
t Atentat na Kemal pašo. V Smirni jc neznan atentator vrgel bombo v vilo Kemal paše. Bomba je eksplodirala in težko ranila njegovo ženo, Kc-mai pa je neznatno ranjen. Kot vzrok atentata so navaja reakcija prot! novemu republikanskemu režimu, f’odrobnosti atentata še niso znane.
Socijalno zavarovanje v Češkoslovaški.
Te dni: jc pričel svoje delo pododsek 5jo>-cijalnopojitičnega odbora češkoslovaške poslanske zbornice. Posvetoval se lx> o vladni predlogi socijalnega zavarovanja.
. V Češkoslovaški obstoja že sedaj bolniško zavarovanje. Z novim, starostnim zavarovanjem In zavarovanjem za slučaj invalidnosti bo obremenjena država za prvih 10 let 7. 246,485.000 češkoslov. kron. V celoti bo obremenjeno češkoslovaško narodno gospodarstvo z letnimi 7.18 milijoni, od katerih pa bo samo 450 milijonov novo breme, ker bolniško zavarovanje obstoja že od preje.
Novo zavarovanje l>o povečalo produkcijske stroške v Češkoslovaški za približno 0.45 odstotkov, kar pravzaprav v kalkulaciji cen sploh nc pride v poštev. Nasprotno pa. bo to zavarovanje silno ugodno vplivalo na industrijsko delavstvo v Češkoslovaški. Celotna obremenitev češkoslovaškega narodnega gospodarstva z novim zavarovanjem nikakor ni prevelika, kar povdnrja tudi vladna predloga. Upravni stroški starostnega in wi-validitetnega zavarovanja bodo /,našali približilo 8 odsiotkuv zavarovalnih premil, kar tudi ni preveliko.
Pojasnilo vladne predloge samo povdar-I ia, kakor že omenjeno, da to zavarovanje ne bo obremenilo češkoslovaškega im rodnega gospodarstva v preveliki meri. Sicer pa kaže zgodovina, da mi nikjer dobro izvedeno socijalno zavarovanje oviralo napredka in pro-cvita narodnega gosi>odarstva. Nasprotno je tako zavarovanje ta razvoj le še pospešilo.
Nove Iznajdbe.
Amerika je pač še vedno dežela vsega novega. dežela upov in bodočnosti. To je Izpričala že neštetokrat, pa izpričuje še sleherni dan — tako tudi z. iznajdbami, o katerih poročajo ameriški listi.
1'otnfo'n. V Liverpoolu organizira Brltish Associallon razstavo raznih iznajdb. Med drugim zavzema odlično mcsk> »fotofofi«. Tb je aparat, ki prevaja glas s pomočjo žarkov. (Znano je, da so doslej prenašala glas le telesa: predvsem zrak, telefonska žica itd.) kolofon uporablja žarek električne luči; v rijem povzroča glas vibriranje, ki ga zajame posebna steklena naprava. Iziiajdiieli je imel predavanje, združeno s praktičnim eksperimentom, kjer je s pomočjo žarka električne luči prenesel glas za par sto metrov. Ta iznajdba je določena zlasti za komunikacijo med brodovi na morju.
Kemično barvilo. Amerikanci pa znajo izrabiti tudi iznajdbe drugih narodov, tako jc dr. 11. Renner, ki jc pred dobrini pol letom prispel Iz Nemčije v 1‘hikidelphijo, predložil ua tamošnji univerzi sredstvo, s katerim se more dati še rastočemu drevesu 32 različnih barv. Takega lesa potem ni treba barvati, ampak ima že poljubno »naravno« barvo, kl daleko prekaša vsako umetno. 1'oizkusi pa- univerzi so sc prav dobro obnesli
Pokret Narodne radikalne stranke.
Radikalom ljubljanske
V zadnjem času se opaža v ljubljanski in, v manjši meri, v mariborski oblasti neopravičeno in škodljivo nesoglasje v vrstah pristašev Narodne radikalne stranke. Z ene strani organizira Akcijski odbor, — ki je pooblaščen za pripravljalno delo v svrhe ustanovitve strankinih organizacij v vseh po statutih predvidenih instancah, z druge strani pa »Glavno tajništvo«, katerega ustanovitev ni dobila potrebne sankcije Glavnega odbora — strankine pristaše oddvojeno in v medsebojnem pobijanju, pri čemer se poslužuje često brez vednosti in odobrenja avtoritete Glavnega odbora. Da se temu napravi konec in da se privede organizacija stranke v ljubljanski in mariborski oblasti na pravilno pot, naznanja Glavni odbor Narodne radikalne stranke strankinim pristašem v ljubljanski in mariborski oblasti sledeče:
I. Edino Akcijski odbor v Ljubljani je pooblaščen, da čim preje izvede organiza-
in mariborske oblasti.
cljo Narodne radikalne stranke v ljubljanski in mariborski oblasti.
2.	Da ima ta odbor po formiranju oblastnih odborov likvidirati, ker preneha šele s tem njegova funkcija.
3.	Glavno tajništvo kot tako ni priznano in ne pooblaščeno za kakršnokoli akcijo.
4.	Glavni odbor je za sedaj v zvezi samo z že izvedenimi organizacijami z' Akcijskim odborom.
Obenem nalaga Glavni odbor vsem strankinim organizacijam v ljubljanski in mariborski oblasti dolžnost, da mu čim prej pošljejo, v kolikor tega še niso storili, poročila o svojem formiranju z označbo sreza in oblasti, h kateri pripadajo.
V Beogradu, 1. jan. 1924.
Za Glavni odbor Narodne radikalne stranke tajnik
Dr. Voj. Jani č.
Sprejemanje članov.
V	smislu čl. 5. strankinih statutov i>o/,i~ vamo vse krajevne radikalne odbore v ljubljanski in mariborski oblasti, da na svoji prvi seji sprejmejo sklep o sprejetju onih članov, ki so se prijavili dotičnomu odboru in so podpisali izjavo o vstopu v stranko.
Prepis zapisnika o sprejetju elanov morajo poslati vsi odboru Glavnemu odboru v Beogradu, in sicer potom akcijskega odbora v Ljubljani,, odnosno potom okrožnega radikalnega odlx>ra v Mariboru. Poleg prepisa zapisnika je treba poslati tudi točen popis članov.
Glavni odlx>r mora vse sklepe krajevnih radikalnih odborov v smislu točke H. 5 čt. strankinih statutov odobriti, nakar se l>odo Imena onih članov, ki so bili sprejeti, objavila v strankinem organu na podlagi podpisov strankinih statutov.
Prosimo vse predsednike krajevnih radikalnih odborov, da izvršijo to čnupreje.
Istočasno pozivamo vse krajevne in srezke radikalne odbore, da se preskrbijo z obrazci A in B, ki jih morajo točno izpolniti in tuko] poslati Glavnemu odltoru v Beograd potom Akcijskega odltora v Ljubljani, odnosno potom okrožnega radikalnega odbora v Mariboru.
V	Ljubljani. 7. jan. 1924.
Za Akcijski odbor:
I >r. Niko Zupanič, 1. r. predseduk.
Ljubo D. Jurkovič, I. r. tajnik.
Krajevna organizacija NRS na Jesenicah
poživlja one, ki so svoječasno prijavili vstop v NRS, da se ponovno prijavijo pri predsedniku g. Vebru ali tajniku g. Plahutarju, kjer dobe novo tiskovin;«. Na podlagi teh novih izjav se bodo v kratkem izdale nove legiti- . macije, ki bodo edino veljavne. V interesu vsakega posameznega pristaša je tedaj, da. to nemudoma stori. Onim, ki so podpisali nove izjave, tega seveda ni treba. Istotako naj so prijavijo člani, ki so prijavljeni pri ktiiki drugi krajevni organizaciji, pa so se med tem preselili v jeseniško občino, da moremo vpostaviti natančno evidenco članov v našem področju. — Poživljamo dalje vse naše pristaše, ki Se niso vpisani v volilni imenik na občini, da takoj zahtevajo pri občini vpis istega, ker se vrši ta mesec uradna poprava stalnih volilnih imenikov. S tem si prihranimo v slučaju volitev vlagaitvje reklamacij iti preskrbo raznih dokumentov. — Končno pripominjamo, da sc naši člani nimajo udeleževati sestankov, kj jih sklicuje neki samozvan odbor in se bo udeležba smatrala po statutih kot kršenje strankine discipline. Sestanke bo skliceval po potrebi le-I galui odbor pod predsedstvom g. Vebra. — i Kakor hitro bo reorganizacija po navodilih i akcijskega odbora izvršena, bo sklican redni občni zlK>r, kjer lahko vsak član legalnim • potom pride do besede. — Odbor.
—- Medija — Izlake, Misel narodnega radikalizma ic prodrla tudi že k nam. V kratkem se organiziramo in prijavimo svoj vstop v veliko Narodno radikalno stranko, ki mora tudi pri nas dobiti ugodna tla, da moremo sodelovati pri utrjevaliiu našega državnega življenja in naše svobode. (Potrebna navodila dobite pismeno iKitorn Akcijskega odbora. Op. ur.)
Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik44!;
Izjava.
Nepomirljiva »Strokovna Borba* od dne decembra 1923 St. 47. s podpisom Karola Odlazek ti)« napada, da sem govoril, da je njegov brat France poneverit pri strokovni org. večjo vsoto denarja. Resnica je, da senl dejal, da je imel pri hišni preiskavi 60.000.— kron, reci: šestdesetUJoč kron in to so pisale »Delavske Novice«, .laz sem torej ponovit samo to, kar so listi poročali iu so bili prav gotovo tudi policijsko pregledani. Dalje me spravlja ta dični gospod v zvezo ■/. »Delavskimi Novicami«. Izjavljam, da nimam nič skupnega s tem listom! Naj se ta gospod ne jezi potem name, če njegovega brata njegov list miluje, desničarski pa kritikuje. Ako se čuti njegov brat radi tega užaljenega, naj pač njegov brat prime »Delavske Novico, ne pa, da bi kdo drug zanj koga zmerjal po nedolžnem. .laz čutim toliko poštenja, da če sem bil napaden, bom sam svoje storil, ne pa da bi moj brat mene umival.
Ce ste možje, glavo pokonci! I/. oči v oči!
Zagorje ob Savi, dne 27. decembra 1923.
Z narodno radikalnimi pozdravi
Rahne Jakob.
Tedenske vesti.
.4
— Rojstni dan kraljice Marije se je proslav!
l>o vsej državi zelo dostojno. V Ljubljani so viseif raz javna in zasebna poslopja zastave, v stolnič pa so je vršila služba bož.ja, katere so odele-žlH zastopniki državnih, vojaških in civilnih oblasti
— Vojaška oprostilna taksa (vojnica). Vojn* ministrstvo je povišalo vojaško oprostilno taks« od 30 na SO, odnosno 100 odstotkov. Povišanj« velja od t. januarja i,)24. Takso morajo zavezanci plačevati do 50. (preje 45.) leta.
Službeni list finančnega ministrstva, i ; nančui minister je odredil, da bo izhajal dosedanji službeni list carinske direkcije, »Carinska služba« pod imenom Finančna služba* kot njegov službeni organ. V njem se bodo objavi;:") vsi zakoni in naredbe finančnega ministrstva.
— Konec slovenskih srednjih šol na Primorskem. italijanska v !»da je odredila, da se mora vršiti šolski pouk v drugorodnih srednjih šolah i« učiteljiščih od šolskega teta 1927- 2š dalje v italijanskem jeziku. Pouk se prične postopno s prvim razredom.
Nov slovenski list v Trstu. Z novim letom je pričel izhajati v Trslu neodvisen tednik »Novice .
Ljudsko gibanje v Mariboru. Lani je bil« v Mariboru rojenih 94t otrok, in sicer 469 moškega In 472 ženskega spola, med temi 4« mrtvo* rojenih. Umrlo je 743 oseb, in sicer 419 moških in 324 ženskih; Porok je bilo 399.
Na Dunaju je umrl Slovencem znani grof Arne Pace, rojen 1. IN51 na Turnu pri sv. Križu v litijskem Okraju. Med drugimi je bil njegov domači učitelj naš pisatelj Fr. Levstik. Pokojni T^ee je prevedel precej Prešernovih pesmi v nemščino. Znan pa je tudi iz upravnopolitičnega življenja «* bivšem avstrijskem Kranjskem.
Važna razsodba. Državni svet je “odločil, da »e mora upokojenim bivšim avstroogrskim oficirjem všteti v pokojnino tudi čas od osvobojeni*> Pa d« njihovega formalnega sprejema v našo vojsko.
— Novi kolki. Z novim letom so bili izročeni v promet novi 50 dinarski kolki.
— Odprava zdravstvenih odsekov. V tekočem, mesecu morajo likvidirati zdravstveni odseki v' Vojvodini, Bosni in Dalmaciji. Pozneje tudi v Za. grebu in Ljubljani. Mesto njih se ustanovijo oblastni inšpektorati.
Izpremeriiba stanovanjskega zakona. Na
)>odlagi sporazuma med ministrstvi za socijalno politiko in pravosodje je imenovana posebna komisija, ki ima nalog, da izvrši nekatere spremembe stanovanjskega zakona.
Pošlni paketi. Postim 'ninistrst je <•« zorilo vse postne urade, da morajo odkianjati vse pakete, ki niso pravilno opremljeni. Paketi izpe L 600 Din vrednosti morajo bui zaptčalelii z voskom, svincem ah” z'vinjeto.
Občinske volitve v Mozirju sc vršijo
20. t. m.
Raz velja v fen a carinska »bsedba. Državni svet je razveljavil obsodb' glavne carinske direkcije, s katero je bila »Kmetijska družba■< <.b-sojena na 875.000 dinarjev globe raco uvoza ;■> vagonov modre galice.
Brezžično prenašanje energije. Iz Lmidi.-
rta poročajo, da se je posrečilo doseči prenašanje električne energije brez dosedaj potrebnih zve'i: mod generatorjem in mestom, kjer so energijo potrebovali. Izum je nekaj epohalnega iu tem in-teresantnejši, ker more oddajatclj toka poljubno kontrolirati množino oddanega toka kakor tudi' preprečiti vsako neupravičeno odjemanje enei.j gije. Iznajdbe rte bodo smeli nikjer uporabiti v militaristične namene.
— Ljubljančan — mednarodni pustolovec.
Beograjska policija je aretirala nekega Rendelija, rodom Ljubljančana, bivšega trgovskega pomočnika. Bil je ž.e neštetokrat zaprt v raznih krajih radi pustolovščin, ki jih je Izvajal tudi v Nemčiji, na Holandskem, v Franciji, Italiji, na Grškem In drugod. Pri aretaciji je skušal pobegniti, toda nekemu kmetu se je posrečilo, da ga je prijel in izročil policiji.
Ženidbom) pravo v sovjetski Rusiji. Te dui je bita sklenjena v Rusiji izprememba oziroma izpopolnitev ženidbenega prava. Po novem določilu mora namreč vsakdo, ki se hoče poročiti, dokazati z zdravniškim spričevalom, da je telesno in duševno popolnoma zdrav. Brez takega; dokazila ne sme nihče skleniti zakona. Vsakdo, ki bi vedoma zamolčal ali prikril bolezen ter se) kljub njei poročil, pride pred kazensko sodišč«.
Gospodarstvo.
Naša sladkorna industrija.
V naši državi imamo osem sladkornih tovarni, ki so izdelale letos 3400 do 3600 va-Konov sladkorja. Ker sc ceni naš letni kon-zum sladkorja na £000 do 5500 vagonov, bomo morali torej uvoziti, kadar bo porabljen domači sladkor, 1600 do 1S00 vagonov inozemskega sladkorja.
Vprašanje sladkorne produkcije ie vrlo i važno že radi tega, ker je sladkor eden 1 izmed najvažnejših konzumnih produktov, brez katerega je danes nemogoče izhajati, ki pa je poleg tega tudi precej drag. Zato vsar večji uvoz sladkorja zelo močno vpliva , na stanje valute, če ni protiuteži v izvozu. Speoijclno za našo državo je vprašanje uvoza sladkorja zelo važno, ker izvažamo večji del le kmetijske pridelke, ki zavzemajo sicer veliko prostornino, niso pa tako dragi, kakor industrijski izdelki. Uvoz sladkorja torej močno vpliva na našo valuto, radi česar si moramo predvsem prizadevati, da ta uvoz zmanjšamo.
To pa bo mogoče edinole s povečanjem naše lastne sladkorne produkcije. Naših ; osem rafinerij krije že sedaj precejšen del potrebe. Večina teh tovarn je urejena najmodernejše*, ostale pa se tudi izpopolnjujejo. Njihova kapaciteta presega že danes kvantum, ki je potreben za pokritje domačega konzuma ter bi bili v slučaju popolne izrabe kapacitete vseh osmih sladkornih tovarn v stanu, izdatne količine sladkorja tudi izva-J Žati. Kako vitalnega pomena bi bil ta izvoz - za našo valuto, ni treta še posebej po>-vdarjati.
Glavna in najhujša zapreka, da se ne more izrabiti celotna kapaciteta sladkornih tovarn v naši državi je dobava sladkorne pese za te tovarne. Kor so plačevale rafinerije v prvih letih premajhne odkupne cene producentom sladkorne pese, je ta produk-; cija nazadovala. Vrh /sega pa je pridelo-; vanje tc surovine precej različno od pride-. Jovan ja običajnih poljedelskih pridelkov; po-3 trota o je zelo intenzivno, tehnično moderno delo*, da se doseže čim boljši uspeh. Tudi J agrarna reforma je produkciji sladkorne pese škodovala, vsaj spočetka. Izkušnje namreč uče, da se doseže pri kulturi sladkorne pese največje uspehe na veleposestvih, tako glede pridelka kakor tudi glede rentabilnosti. Mali posestniki pa izvečine gojijo kulture, ki jih rabijo doma in ki Jim tudi ne povzročijo toliko skrbi, pri katerih pa so tudi kolikor mogoče neodvisni glede trga za svoje pridelke, • Česar pri sladkorni pesi ni.
Zadnji dve leti se je doseglo tudi tu že precejšnje izboljšanje. Produkcija sladkorne pese napreduje in z njo tudi produkcija slad-kor ja. Največ so storile v tej smeri tovarne same, ki so spretno organizirale pridelovanje sladkorne pese v lastni režiji, pa tudi pri velikih in malih kmetih. Mnogo uspehov pa i je pripisovati tudi državni upravi, ki se je [ zlasti na tem polju potrudila, da doseže iz-’r boljšanjc.
Zaenkrat moramo torej računati z uvozom < sladkorja, ki bo pričel v večjem obsegu čim bodo razprodane domače zaloge. Tedaj pa je treba tudi računati s povišanimi sladkornimi cenami. Sladkor je predmet svetovne ^trgovine, zato sc sicer cene nikjer trajno ne razlikujejo v večji mori, če je mogoč cenen in zanesljiv transport.
V našo državo sc uvaža predvsem češko-sJovaški sladkor. Tega pa dobimo od trža^ likih prekupoev ceneje m hitreje ter pod
ugodnejšimi pogoji, kakor pa direktno iz Češkoslovaške. Da tržaški prekupec ni brez zaslužka (v lirah!) ni treba povdarjati. Zato je neobhodno potrebno, da se uredi in omogoči direktno dobavljanje češkoslovaškega sladkorja v našo državo, vsaj dotlej, dokler smo navezani na uvoz. Primerna tarifna določila hi to gotovo olajšala in menimo, da ne bo težko, sporazumeti se s Češkoslovaško m doseči možnost direktnega transporta ter tako prihraniti lepe vsote in pa emancipirati se od tržaških italijanskih prekupcev.
m. g.
K Produkcija sladkorja v naši kraljevini je znašala 1. 1920 vagonov 2201, 1. 1921 vagonov 2470, 1. 1922 pa 3350 vagonov. Uvozilo se je pa 1. 1920 vagonov 1564, 1. 1921 vagonov 2331 in I. 1922 vagonov 2681.
g Produkcija premoga in lignita v Sloveniji. L. 1922 se je nakopalo v rudnikih v Sloveniji 1,343.857 ton rjavega premoga in 204.516 ton lignita. Produkcija v Trbovljah je znašala 650.300 ton, v Zagorju 22t.90Q ton, v Hrastniku 207.450 ton in v Velenju (lignit) 202.320 ton. — V prvi polovici lanskega leta znaša produkcija v posameznih rudnikih; Trbovlje 436.350 ton, Hrastnik 120.730 ton, Velenje (lignit) 117.460 ton, Zagorje 114.180 ton, Kočevje 56.600 ton, Št. Janž 38.194 ton, Zabukovica 19.285 ton, Rajhenburg 11.939 ton. Lese 7581 ton, Brezovica 7126 ton, Brezno-Hudajama 5034 ton, Nove Štore 3222 ton. Ostali manjši rudniki so producirali malenkostne množine. Iz teh številk je razvidno, da bo znašala celoletna produkcija v lanskem letu mnogo več nego 1. 1922, ko je dosegla že 98 odstotkov normalne predvojne produkcije v letu 1913.
g Dohodki naših državnih rudnikov so znašali v prvih 11 mesecih minulega proračunskega leta 333,964.111.78 dinariev. Čisti dobiček je znašal 41,133.937.14 dinarjev. .Največ čistega dobička so dali bosanski državni rudniki (58 milijonov), zatem vojvodinski, srbijanski in slovenski. Slednji (pri Celju) so dali 1,200.144.17 dinarjev.
g Krediti Narodne banke. Od novega leta naprej daje Narodna banka nove kredite za obratovanje že obstoječih podjetij. Interesenti morajo v pismeni vlogi navesti:	1. protokolirano ime
tvrdke; 2. natančen naslov; 3. stroka tvrdke; 4. od kdaj obstoja; 5. Imena lastnikov in tistih, ki smejo podpisovati tvrdko; 6. aktiva in pasiva ter najmanj tri naslove znanih oseb, pri katerih more dobiti Narodna banka potrebne informacije.
g Državna hipotekarna banka v Beogradu najame posojilo 10 milijonov švicarskili frankov v svrho dovršitve gradbene akcije v Beogradu.
g Število avtomobilov v naši državi. Francoska statistika izkazuje za lansko leto okoii 4500 osebnih avtomobilov v naši državi, in sicer za Beograd 800, Zagreb 1000, Ljubljana 600, Novi Sad 200 in Subotica 150. Največ avtomobilov je nemških, potem Fordovih in italijanskih, dočim je francoskih le malo.
g Lesni kartel. V svrho določitve prodajne cene lesa nameravata ustanoviti delniški družbi »Slavonija« in »Našice« kartel vseh lesnih tvrdk.
g Produkcija bakra. Bakreni rudnik v Boru v Srbiji je produciral 1. 1921 čistega bakra 4144 ton naprarn 7616 tonam v 1. 1912—13.
g Izvozna carina na moko bo v kratkem odpravljena.
— Uvozna carina na moko bo na zahtevo naših mlinskih podjetij zopet upeljana. Radi tega je zelo verjetno, da se bodo cene moki okrepile, ker ne bo inozemske konkurence.
g Produkcija svilenih kokonov v Vojvodini znaša v minulem letu 123 ton.
g Nova tovarna svile v naši državi. V Novi Kanjiži se je ustanovila nova (sedaj tretja) tovarna svile v naši državi.
g Naš riž. Skupni pridelek riža v naši kraljevini znaša tri milijone kg.
g Cene masti v Zagrebu so bile zadnje dni: čista prešlčja mast na debelo v sodih po 20 kg 38 Din kg, po 100 kg 38.25 Din. Soljena debela slanina 39 Din.
g Brezposelnost v Vojvodini. V vojvodinski industriji vlada že dalje časa občutna brezposelnost, radi katere se nahaja mnogo industrijskega delavstva v silni bedi In pomanjkanju.
— Letošnji pridelek vinu v naši državi znaša približno 5,125.000 hektolitrov. Do polovice te količine bo morda mogoče izvoziti, ostalo pa se bo moralo porabiti v državi.
g Podpiranje hišne Industrije. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 15 odstotkov vsakoletnega čistega dobička razredne loterije za podpiranje Jiišne industrije.
— Dopolnilno prenosno takso na nepremičnine uvaja nov) zakon o taksah. Ker je v državi mnogo nepremičnin, ki so radi svojih lastnikovi redkokdaj predmet prenosa, ima država od teh nepremičnin nekako davčno izgubo. Da se to odpravi, je uvedena nova taksa. Nepremičnine, ki bodo plačevale to takso, se Jeiijo v tri kategorije. V prvo spadajo nepremičnine, ki so lastnina konfesljonalnih družb. Taksa za to kategorijo znaša 0.4 odstotkov. V drugo kategorijo spadajo nepremičnine, ki so last delniških družb, raznih gospodarskih ustanov itd. Od teh nepremičnin se plača 0.2 odstotkov takse; če pa se pečajo la-v niki s prodajo takih nepremičnin, pa 0.4 odstotkov V tretjo kategorijo pa spadajo nepremičnine raznih industrijskih podjetij. Ta plačajo 0.1 odstotkov celokupne vrednosti kot takso. Tnfcso bodo pričeli predpisovati letos za leti 1924 In 1925; dalje pa vedno za dobo pet let.
— Provizija za prodajo poštnih vredno! znaša od novega leta dalje 2 odstotka.
— Dohodki od trošarine so znašali meseca novembra 64,860.346.49 (za 18 milijonov več kakor Istega meseca lanskega leta) in od taks 76 milijonov 15.878.71 dinarjev (za 29 milijonov več kakor istega meseca prejšnjega leta).
— Denarni promet z Zedinjenim) državami.
S 1. jannarjem Je bil uveden promet z denarnimi nakaznicami med našo državo in Severoameri-škiml Zedinjenimi državami. Bo nakaznici je mo« goče poslati v Zedinjene države ali od tam v na šo državo največ 100 dolarjev. S tem bo gotovo 'v veliki, meri olajšan promet med obema državama in zelo ustreženo našim izseljencem, kakor tudi njihovim svojcem v stari domovini.	__
— Pridelek pšeuicc znaša letos v vseh dr« žavah, ki so važne za produkcijo pšenice 870 mi-. lijonov metrskih stotov. V to količino pa ni vštet pridelek niske pšenice. Pred vojno ic znašal povprečni letni pridelek pšenice v teh najvažnejših deželah 1024 milijonov metrskih stotov.
— Obtok našega denarja je znašal dne 22. decembra 5.717-7 milijonov dinarjev (za 49.3 milijone manj kakor pred 10 dnevi.
g Francoski Irank Je zadnji čas silno nazadoval. O vzrokih po celem svetu mnogo ugibajo. Francoska vlada ima v svojih rokah dokumente, ki dokazujejo, da jc padec francoskega franka posledica ofenzive mednarodnih špekulantov proti njemu. Po vseh vesteh imajo v tej ofenzivi najbolj Nemci svoje prste vmes, podpirajo jih pa razni mednarodni špekulanti. Pri tej špekulaciji je zlasti močno angažirana neka newyorška banka s svojimi podružnicami In zvezami. — Francoska vlada prvotno niti ni nameravala reagirati v večjem obsegu; ko pa je postala ofenziva proti franku le prehuda in preočilna, je odredila potrebno, da prepreči katastrofo. Največja zaslomba vlade io zaupanje vseh slojev Francije v državo,, ki ga niso omajali nit: sedanji dogodki na valutnem trgu. Zato Je tudi pričakovati, da se bodo morali tudi sedaj umakniti napadalci na francosko valuto s krvavimi glavami, kakor so sc morali Še vedno do sedai.
g Italijanski proračun znaša za tekoče proračunsko leto 18 milijard na dohodkih In 21 milijard lir na izdatkih.
— Davki v Ameriki se bodo najbrž znižali. Ker so namreč dali davki v Zedinjenih država!« 620 mililonov dolarjev več, kakor pa je bilo pro-računano, je predlagal zakladni minister kongresu, da naj se vsi davki izdatno znižajo.
— Položaj poljedelstva v Rusiji. Leta 1923 je bila obdelana ploskev v Rusiji za dstotkov večja od ploskve leta 1922, etina pa kllub temu In kljub ugodnemu vremenu ni bila večja, kako« polovica predvojne letine na iein ozemlju. Kmetijstvo je v Rusiji silno nazadovalo; kmetova'ct imajo sedaj 30 odstotkov mani poljedelskega oicdja, kakor v vojni dobi teta 1916. V gladtijo-čih pokrajinah je preko 40 odstotkov vseii «osp.j-darstev brez orodja. V Ukra mi je 43 odstotkov , kmetskih družin brez vsake živine. Davek oci kmeti'stva je znašal leta 1922 395 milijonov pit-' dov žita, leta 1922 okrog 1 milijarde pudov. Da; Je mogoče plačati te velike aavke, se črpa po-lledelska glavnica, radi česar je položaj poljedelstva na Ruskem vsak čas slabši. Boljševik! ' so obljubljali poljedelcem, da bodo z izvozom žita dvignili cene v deželi, v resnici pa plačujejo, kmetovalcem 2 do Škrat minj, kakor se le p!a-' čevalo pred vojno.' Za industrijsko blago pa mora) plačevati kmet dva- do trikrat več, kakor pred\ volno. Potemtakem ne koristi izvoz ži:a nikomur drugemu, kakor boljšcviškim komisarjem in usluž-, bencem, katerih je po raznih trgovskih uradih ■ trikrat več, kakor so jih imeii pred prevratom* privatni trgovci, Dosedaj je izvozila Rusija 65 midjonov pudov (nad ! milijon ton) žita; od u* količine je šla preko ena tretuna v Nemčijo.
Dopisi.
— (x Jesenic: 1. številko težko pričakovanega »Radikatskega glasnika k smo preidi. Splošno je napravil jako dober utis. — Občinske volitve so razpisane na 27. januarja. Radikali se jih udeleže samostojno. Še nedolgo so trdili nasprotniki, da na Jesenicah ni mesta za radikale; danes pa uvidevajo, da bodo igrali važno, če ne prvo vlogo. Nosilec liste Je g. Regovec, stavbenik In posestnik, predsednik krajnega šolskega sveta in načelnik cestnega odbora, pameten, pre-vdarcn in ugleden mož. — Glede meščanske šole se pojavljajo vsako leto težkoča, tako tudi letos, ko ni bilo kredita za otvoritev IV. razreda. Ravnatelj meščanske šole, g. Ma-gerle, se je veliko trudil pni višjem šolskem svetu, in ko je interveniral še g. Veber potom radika'ne stranke, sta dosegla, da se je dovolil kredit in otvori! IV. razred. Prizadeti starši Jima morajo biti hvaležni. Treba pa bo to vprašanje rešiti definitivno na ta način, da se šola podržavi. — Delavci v tukajšnji kurilnici in pri premogovni sekciji so prevedeni v nove plače. Delavstvo ni popolno zadovoljno, ker se ni vpoštevala vladna odredba, da sc plače prilagodijo krajevnim razmeram in da se vpokliče v dotično komisijo najstarejši delavec dotične edinice kot zastopnik delavstva. Treba se je držati naredbe v polnem obsegu. — Odbor radikalne stranke razmotriva in zbira podatke za dosego višjega daginjskega razreda za Jesenice, ki je vslcd industrije in letovišč jako drag kraj. Upati je na vspeh, posebno če bodo nameščenci pri predstojećih občinskih volitvah glasovali za radikalno stranko In jo Podprli v njenih ciljih.
— Fara pri Kostelu. Pri nas gosto naseljeno prebivalstvo nima kruha. Pod Avstrijo smo krošnjarili. Sedaj ne smemo. Čepimo doma in trpimo z doco in ženami glad. Nimamo niti drv za kurjavo, ker vsi gozdovi spadajo grajščini in veleposestvu Kostel, čigar lastnik Grunwald-Gorjan nas le izkori-šča s svojimi napravami, ne da pa ničesar. Dvomimo, če je sp.oh naš državljan. Ali se ne bi dalo odpomoči?
— Znanost In vera. Berite to zgodbo, pa recite, da II sta si vera in veda res tako nasprotni. Prišli boste do istega zaključka, kakor dr. Veber v zadnjem svojem spisu. Pastor v Belmontu (Amerika) Je bil bolan in n mogel neke nedelje prepovedovati. Zato je da! na led v templju postaviti aparat za brezžično telefonijo z »nagiaša-lom« (haut parlcur). Tako so mogli pobožni Bel-mončanl poslušati med pastorjevo boleznijo večkrat zaporedoma prepoved, ki jo je govoril drug duhovni pastir ne vem koliko kilometrov daleč v Bostonu.
• Tople roke In noge. Po zimi se čuje mnogo pritožb o mrzlih nogah in rokah. Ta pojav je v zvezi z nezadostno prehrano. Toda ravno tople roke |n noge prispevajo mnogo k temu, da se človek počuti debro. Največ trpijo vsled mraza oni, ki morajo delati v sobi pri pisalni mizi. Ti sl lahko pomagajo s tem, da si pokrijejo noge s primerno odejo. Roke pa je treba umiti s toplo vodo, katere toplota znaša 30 do 35 stopinj Celzija. Težje Je za one, ki delajo na prostem. Predvsem le treba skrbeti, da obuvalo ni preveč prenira-Žcno. V obuvalo je treba dati volnene vložke. S tem pa se telo nikakor ne pomehkuži, ampak ravno nasprotno. Marsikatera bolezen Ima svoj vzrok ravno v mrzlih nogah.‘Mnogi trpijo tudi v Postelji vsled mrzlih nog, kar povzroča, da ne morejo zaspati po več ur. Za te je najboljša pomoč primerna steklenica s toplo vodo, kar tudi ne pomeni pomehkuženja, ampak je le v korist, 'miti par ur zaspati preje, koristi na vsak način zdravju.
Umetno gnojilo. Francoski profesor -Lečoute ic izumil kemično gnojilno sredstvo, ki povspešl rast različnih poljskih pridelkov za 100 đo 200 °dstotkov. S tem izumom beležijo torei agrarne
vede dragoceno pridobitev.
Zanimivosti.
V SOVJETSKIH JECAH.
Ruska pisateljica Kuskova je priobčila v nekem ruskem listu, ki Izhaja v inozemstvu, daljši članek, v kaierem opisuje vse grozovitosti in muke, ki jih morajo prestajati Rusi, ki jih sovjetske oblasti mečejo v ječe. Med drugim piše tudi sledeče: NI je stvari na svetu, ki bi me spravila v večji strah in grozo, kakor spomin na čase, ki sem jih preživela v ječi. Nekega dne me je obiskal socijalist, katerega so oblasti spustile iz ječe. Bil je vznemirjen, preplašen, da skoro govoriti ni mogel. Ko ga vprašam, kaj mu je, ml samo kratko odgovori: Umorili so jih. Ustrelili so jih. Ko sem ga vprašala, koga so ustrelili, mi je začel pripovedovati, da so isto noč ustrelili H jetnikov. On je bil pri njih zaprt. Ko so mu povedali, da čakajo izvršitve smrtne obsodbe, je seveda mislil, da tudi njega čaka ista usoda. Eden obsojencev je še par ur pred smrtjo obiral uši s svoje obleke, češ da ni dobro, da bi šel človek ušiv na oni svet. Nato so začeli jesti. Jedli so tako poželjivo, kot bi se hoteli nasititi za vse večne čase. IJovedali so mu, da so stradali že par dni. Par ur nato so jih odpeljali In ustrelili.
Iz kolikor toliko snažnih jctnlških prostorov, pripoveduje Kuskova dalje, so me prepeljali v Buturki, kjer so me zaprli v stolpu jetnišnice. Bila je majhna temna celica. Kamorkoli sem se ozrla, povsod nesnaga iu golazen. Potrkala sem na vrata in oglasil se je osoren glas jetničarke: Zakaj trkate! Trkanje je prepovedano! Zahtevala sem. naj me pelje proč, ker to ni stanovanje vredno človeka. Odgovorila mi je, da se bom že morala z njim zadovoljiti, dokler bom tukaj in mi zagrozila, naj ne trkam, ker sicer bo poklicala komandanta. Ko sem ga zahtevala, mi je povedala, da ne bo nič pomagalo in da si bom sama morala osnažiti celico, če bom hotela v snažnem stanovati. Z zlobnim nasmehom ml je še dostavila, da v tej celici nikdo noče biti. Ko jo vprašam, zakaj ne, mi pove, da se je nedavno tu notri obesila neka ženska. Res se ozrem in vidim kos vrvi, ki je bil pritrjen na steno. Nič več nisem govorila, tako me je prevzel strah. Podoba nesrečnice mi je bila vedno pred očmi.
Drugi dan zjutraj so nas peljali na zrak. Ko sem šla iz svoje celice po hodniku, sem začutila neznosen smrad, ki je prihajal kljub zaprtim vratom Iz ene izmed celic. Pogledam skozi lukniico in kaj vidim: Na postelji leži upadla, v obraz že bledozelena ženska, roke sklenjene na prsih, oči zaprte. Z grobo gesto me spndl jetntčarka naprej in pove, da ženska že 7 dni stavka s tem, da noče zavžiti nobene hrane. Dva dni nato je umrla. Tako je delalo na stotine in stotine ženskih in moških.
ČLOVEŠKA ODPORNA SILA.
Znano je. da je človeško telo v nekaterih dobah starosti odpornejše kakor v drugih. Iz smrtnih slučajev radi otrpnenja tilnika je popolnoma jasno razvidno, da notranja odporna sila do šoloobvezne dobe raste in od tu dalje zopet nazaduje. Poleg starosti je važen tudi spol. Vse statistike dokazujejo, da je ženska proti boleznim mnogo odpornejša kakor moški, izvzemši čisto kratko življenjsko dobo med tretjim in petim letom. Že v prvem letu starosti ie umrljivost deklic manjša od one dečkov. Nadalje ie važna tudi oblika in svojstvo telesa. Osebe majhne teže in malega obsega v mnogo večii meri umirajo za tuberkulozo, kakor korpulentni tiudje, ki pa podležejo v številnih slučajih kapi in raznim možganskim in srčnim boleznim.
Olede sposobnosti za delo postavlja zdravnik Ascher teorijo, da raste za dela oziroma napore, ki trajajo samo kratek čas, sposobnost zelo hitro do dvajsetega leta In od tu dalie ravnotako hitro nazaduje. Pri delih oziroma naporih, ki trajajo dalje časa, raste sposobnost do dvajsetega leta, od tu pa do štiridesetega leta ostane približno fsta, od štiridesetega leta dalje pa zopet zelo hitro nazaduje. Sliko moči mišic v posameznih starostnili dobah nudi moč pritiska roke In pa moč sunka ledij. Natančne statistike kažejo, da ta moč od šestega do dvajsetega leta počasi raste, od tu dalje ostane moč mišic približno enaka; moč sunka ledij prične pojemati s tridesetim, moč pritiska roke pa z štiridesetim letom.
KAKO VCEPITI OTROKU POSLUŠNOST?
Znano je, kako velike težave povzročajo sta-rišem neposlušni otroci. Šiba ne pomaga včasih niti najboljša vzgojna sredstva. Francoski učenjak F. Cotič v Nancyju pa priporoča neko posebno metodo, s katero morejo starlši skoro brez truda doseči pri otrocih vse. kar želijo.
Cotič namreč trdi v svojem delu: »Sainoob-vladanje z zavestno sugestijo«, da je mogoče vplivati na spečega otroka v zaželjenem smislu
In to popolnoma enostavno: Oče ali mati stoplJ ko je otrok zaspal v svoji postelji, do enega me-j tra razdalje k njej In Izreče mrmraje petnajst do1 dvajsetkrat želje glede otrokovega obnašanja,1 pridnosti, učenja Itd. Potem se odstrani. Vse se mora zgoditi zelo previdno, da se otrok ne zbtidL Baje ic mogoče doseči na ta način zelo uspešne rezultate. Kako to?
Ko otrok spi, miruje telo In zavest, kakor da sta odcepljeni od otroka. Toda njegova podzavest ne počiva, ona bdi; ker ima torej roditelj opraviti samo s to podzavestjo in ker je otrok zelo lahkoveren, sprejme brez upiranja, kar se mu naroča v spanju. Tako se pripravi otroka polagoma do tega, da stori Iz lastnega nagona, kar so želeli starlši.
O RAZVOJU OTROK.
Stariši zelo radi in z nekim ponosom govorijo o svojih otrocih, ki prav hitro ali nenavadno hitro dozorevajo. Devauz piše o tem daljšo razpravo v »La Victoire* in pravi med drugim tudi sledeče: Prehitro dozorevanje mladine ni znamenje posebne nadarjenosti In inteligence, ampak ravno nasprotno. Otrok, ki z ozirom na svojo starost prehitro dozoreva, ostane v poznejši dobi pod normalnim razvojem. Zato se ne sme vplivati na otroke v tem smislu, da bi prehitro dozorevali. Kajti otrok, ki predčasno pokaže veliko delavnost, je v nevarnosti, da sc v poznejši dobi njegove možganske celice ne bodo več razmnoževale. Pri novorojenčku tehtajo možgani 371 g pri moškem in 361 g pri ženski. Tekom prvega leta se povečajo možgani pri moškem za ca. 600 g, pri ženski pa za 350 g. Torej se pri moškem možgani skoro potroje, pri ženski pa skoro podvoje. Ce se zdaj umetno skrajša doba v kateri naj se v normalnih razmerah razvijejo možgani, se lahko razvoj možganov s tem prepreči in iz popolnoma normalnega človeka postane lahko kreten.
NUMISMATIKA.
Nurmsmatika je veda, ki se peča z zbiranjem in proučevanjem starih novcev in medalj. Ta veda je važna panoga zgodovine, kateri je razjasnila marsikatero, sicer temno zgodovinska epoho. Majhen starodavni novec nam pove izredno mnogo o političnih, pravnih, kulturnih, geografskih in drugih razmerah svoje dobe ter je numismatika radi tega neprecenljive znanstvene važnosti.
Zbiranje novcev in medalj je že zelo staro. Že v starem veku je zbiralo te predmete mnogo ljubiteljev. Toda tedaj se je vršilo to zbiranje še popolnoma primitivno. Na znanstveni podlagi pa se je pričelo zbiranje starih novcev in medalj šele za časa humanizma.
Med starimi numismatikl je bil že Petrarca, ki je umrl leta 1374. Mnogo so koristili numis-matiki razni knezi In kralji, ki so osnovati v svojih palačah take zbirke in ohranili na ta način veliko dragocenih spominov in dokazov, svojih palačah take zbirke in ohranili take zbirke
Današnje razmere numismatikl niso ugodne. Ljudie Imajo dandanes vse bolj realne potrebe. Mnogokrat sc tudi zgodi, da se pretopijo stari novci ali medalje. Pravzaprav bi mogli zbirati te predmete v sedanjih razmerah le bogatejši ljudje — seveda poleg raznih dobro situiranih muzejev. Še hujše delo pa bo najbrž, kadar se bo kak zanamec domislil zbirati papirnat denar. Dobil ga bo po ceni, to je brez dvoma: toda če bo hotel imeti popolno zbirko, bo moral porabili za njo celo knjižnico. In zato ho mogel to storiti zopet te — bogataš.
•	Nav »zveličar« se je pojavil pod imenom Meža Ghmilam Ahmad, ki se hvali, da ni dosegel uspehov samo med muslimani, ampak tudi v Ncm-čiij, Angliji in Zedinjenih državah, kjer je »spreobrnil« do sedaj 700.000 ljudi k svoji veri. Novi mesija spreobrača predvsem nedolžne in preproste ovčice, ki jih uči, da je treba svojega nasprotnika sovražili. Njegova vera dovoljuje tudi razporoko in mnogoženstvo. Kaj je vse mogoče na tem pisanem svetu!
*	Židinja proti svoji volji poročila Žida. Žena tajnika budlnspeštanskega trgovinskega muzeja Rahela Winter je te dni vložila proti svojemu možu tožbo radi goljufije. Čeprav Židinja se ni hotela poročiti z Židom, ampak s kristjanom. Winter ji je pred poroko dokazal, da je kristjan, 24 ur po poroki pa je zvedela, da je njen mož žid. Zaenkrat ni izvajala nobenlli posledic, ko pa je njen mož porabil vso njeno doto in jo vrgel ie hiše, se je nesrečna Židinja spomnila, da je proti svoji volji poročila Žida ter je naznanila zadevo sodniji.
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Po držal. Odg. urednik: Ivo Kitova«.
Tiska »Z, zna tiskarna«.
i
SPLOŠNA KNJIŽNICA
Št. 1. 1. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 ,	2.	R. Murnik: Na Bledu, povest ...	„	16	„	.22
„	3.	I. Rozin tn. Testament, ljudska drama	.	„	12	.	.17
.	4.	C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi	.	.	20	.	.26
.	5.	F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor.	.	.	8	.	. 13
„	6.	Dr. Lavo Čermelj: Boškovičcv nauk,	„	„	16	.	.23
„	7.	Utva: Andersenove pripovedke,	.	„	12	.	„17
„	8	Gaboriau. Akt št. 113, roman	„	„	22	„	„28
„	9.	Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije	„	„	24	„	„30
„10. I. Albreht: Andrej Ternouc, povest	„	„	6	„	„11
„11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje	„	„	12	„	„17
„12. Fr. Milčinski: MogoCni prstan, nat. prav.	„	„	12	„	„17
„ 13. V.M.Garšin: NadcžnaNikolajevna,pov.	„	„	10	„	„ 15
„15. E in I. Goncourt: Renče Mauperin, rom.	„	„	15	„	„ 21
Cene se sazu me Je brez poštnine.
SfJEZtiii HNJIGIffi-Liublpf!, Manjin trg 8 in po vseh hnjigurnah
Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000-
	Podružnice:		
Bled	Jesenice		Metković
Cavtat	Korčula		Prevalje
Celje	«5*	Kotor		Sarajevo
Dubrovnik	Kranj		Split
Ercegnovi	Ljubljana		Šibenik
Jelša	Maribor		Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Clty.
BANCO VUGOSLAVO DE CHiLE: Vaiparaiso, Antofagasta. Punta Arenas.
Puerto Natales, Porvenir.
Praktična darila
so čevlji z znamko
Prodaja v Iplpi:	deželi
Bres št. 20
iMsandnnrc c. 1 PPBšBpnoua ulice
Seljak

v vsaki večji trsovim s čevlji!
Na selsko razpošilja tovarna
Peter Kozina & Ko
Tržič - Gorenjsko
t! I Ceniki na zahtevo brezplačno 111
C „	„------ •:
đhr
Brzo - brzo
na vlak v Celje ▼ veletrgovino R. Stermeckl, kjer kupite letos
sukno
za moške in voTneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
j R. STERMECKI, CELJE, j
•	iJRF Trgovci engros-ccne. "MB	•
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
ST0KW1'R ^ R E C 0 RI)
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6||.
Nafcenejši
pisalni stroji
stari ali novi
v mehanRnl delavnici
Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Pisarniške potrebščine!
Golfova ul. 1
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah"
Moderna knjigoveznica.