primorske
novice
Koper, 21. marca 1986
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
št. 7
Občina Piran
—	RESOLUCIJA o politiki uresničevanja družbenega plana občine Piran za obdobje 1986—1990 v letu 1986
—	ODLOK o zazidalnem načrtu za gradnjo tovarne morske soli na Seči na območju Sečoveljskih solin
Občina Postojna
ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986
Občina Sežana
—	SKLEP o valorizaciji cen za geodetske storitve geodetske uprave občine Sežana
—	POPRAVEK SKLEPA o uvedbi samoprispevka za ureditev in asfaltiranje vaških poti v vasi Dobravlje
Samoupravna komunaino-interesna skupnost
občine Koper
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper
—	SPREMEMBE STATUTA samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	PRAVILNIK o dopolnitvi pravilnika o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
OBČtNA PIRAN
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 78. in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82), sprejetih smernic za pripravo družbenega plana občine Piran za obdobje 1986—1990 (Uradne objave, št. 25/85) ter na osnovi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 24. februarja 1986 in zbora združenega dela dne 26. februarja 1986 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986
I.	IZHODIŠČA IN PROBLEMI RAZVOJA OBČINE NA PREHODU V NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE
S to resolucijo opredeljujemo v občini temeljne usmeritve in naloge, ki jih bomo izvajali v letu 1986. Pri tem izhajamo iz dolgoročnih usmeritev SR Slovenije in občine do leta 2000. Naloge za leto 1986 oblikujemo na podlagi sprejetih smernic in osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, družbenega plana SR Slovenije ter predvidevanj in usmeritev večjih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
Potrebno je poudariti, da smo predlog oblikovali v času, ko še niso sprejeti planski dokumenti v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih na ravni občine in republike in v občini. Zato bo potrebno v prvem letu 1986 naslednjega srednjeročnega obdobja prilagajati poslovno politiko sprejetim sistemskim rešitvam in po potrebi tudi resolucijo dopolnjevati ali spreminjati glede na sprejete ukrepe gospodarske politike, ki bo veljala za leto 1986.
' V občini smo ob iztekajočem se srednjeročnem obdobju zlasti v zadnjih letih dosegli ugodnejše rezultate. V tem petletnem obdobju smo prilagajali globalno, vse oblike porabe materialnim možnostim v cilju izboljševanja odnosov v delitvi družbenega proizvoda občine. Vendar pa je treba ugotoviti, da je na področjih nematerialne proizvodnje prihajalo do slabšanja ekonomskega položaja OZD, kar ima za posledico
slabšanje tudi družbeno ekonomskega položaja delavcev zaposlenih v teh dejavnostih.
V tem srednjeročnem obdobju smo tudi v občini dajali podporo tistim razvojnim programom družbenih dejavnosti, ki s svojimi rezultati najbolj neposredno vplivajo na gospodarski in družbeni razvoj občine.
Tudi organizacije združenega dela gospodarstva so se ob zaostrenih razmerah in visoki inflaciji srečevale s težavami pri pokrivanju visokih poslovnih stroškov, zagotavljanju sredstev za družbeno akumulacijo in sredstev za realno rast osebnih dohodkov. Dosežena akumulacija in ukrepi ekonomske politike ter razmere v svetu niso omogočali gospodarstvu, da bi v večji meri uresničevalo svoje razvojne cilje, zastavljene v svojih planskih dokumentih.
II.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skladu s cilji in usmeritvami iz osnutka Dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 ter ob upoštevanju ciljev in usmeritev Resolucije SRS za leto 1986 bomo v občini v letu 1986 uresničevali naslednje ključne cilje in naloge:
—	nadalje razvijali, utrjevali in poglabljali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
—	povečevali obseg proizvodnje in storitev z večjo izrabo obstoječih zmogljivosti ter uvajanjem sodobne tehnologije in modernizacijo procesov,
—	povečevali izvoz blaga in storitev zlasti na konvertibilno področje ter se v še večjem obsegu vključevali v mednarodno delitev dela,
—	uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja, krepili materialno osnovo dela, skrbeli za produktivno zaposlovanje, varčevali z energijo in bolje izrabljali primerjalne prednosti,
—	modernizirali in posodabljali gospodarsko infrastrukturo (turistična, PTT, ceste, črpališča),
—	v skladu z materialnimi in dohodkovnimi možnostmi gospodarstva nadalje razvijali družbene dejavnosti,
—	skrbeli za smotrno rabo prostora, varovanje kmetijskih zemljišč, okolja ter naravne in kulturne dediščine,
—	nadaljevali s krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh nivojih v občini,
90
URADNE OBJAVE
21. marec 1986 — št. 7
III.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev iz smernic za pripravo srednjeročnega plana 1986—1990 ter ob upoštevanju razmer in pogojev, pod katerimi bo poslovalo gospodarstvo na prehodu v letu 1986 in glede na dosežen^ stopnjo razvoja, so materialne možnosti za ustvarjanje in usmerjanje delitve naslednje:
—	rast družbenega proizvoda realno za 3 %,
—	rast dohodka nominalno za 55 %.
—	v ta namen bo nujno doseči rast fizičnega obsega turističnega prometa za 4 % (od tega tujski za okoli 6 %) in rast pomorskega prometa za 8 % rast industrijske proizvodnje bo znašala okoli 3 %,
—	povečanje deviznega priliva s konvertibilnega področja za 10 % (izvoz turističnih — pomorskih storitev — upoštevana nabava oziroma povečanje pomorskih kapacitet),
—	število zaposlenih se bo povečalo v globalu za okoli 1 %. Hitrejša rast zaposlovanja bo dosežena v gospodarstvu, kjer si bodo OZD prizadevale za produktivno zaposlovanje, v negospodarskih dejavnostih in režijskih službah v gospodarstvu bomo omejili na obseg, ki je utemeljen z družbenimi potrebami. Strokovno usposobljenost delavcev bomo tekoče prilagajali zahtevam tehnično-tehnoloških in organizacijskih sprememb,
—	z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 1,9 %. To bo možno doseči z večjim uveljavljanjem kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, hitrejšo modernizacijo proizvodnih procesov in boljšo izrabo delovnega časa,
—	osebni dohodki se bodo gibali v odvisnosti od rasti produktivnosti dela in kvalitetnega gospodarjenja. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo naraščala v skladu z rastjo dohodka. Med letom bomo pravočasno poskrbeli za uskladitev vseh oblik porabe z rastjo dohodka in določili resolucije.
IV.	URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1986 TER DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE
Osnovna usmeritev v razvoju gospodarskih dejavnosti bo nadaljnje povečanje izvoza storitev na konvertibilno področje in doseganje večjega deviznega priliva.
1.	Na področju industrije bodo organizacije združenega dela skrbele za povečanje tržno interesantne proizvodnje. TOZD Začimba bo vložila vse napore za intenzivnejše izkoriščanje kapacitet ter v okviru obstoječega proizvodnega programa proizvedla: 785 ton začimb, 2000 ton kave, 472 ton raznih čajev, 283 ton plodov in 277 ton praškastih izdelkov. V okviru investicij bodo naložbe v posodabljanje opreme. Proizvodni program TOZD-a bo v glavnem namenjen oskrbi domačega trga. Vrednost izvoza je nepomembna saj naj bi znašala okrog
100.000	$.
TOZD Soline predvideva 9.000 ton lastne proizvodnje soli, medtem, ko bo celotna prodaja znašala okoli 12.000 ton, razlika 3.000 ton bo iz uvoza. Za naslednje srednjeročno obdobje predvideva TOZD v cilju, da bi zmanjšala uvoz soli z izgradnjo nove tovarne soli z moderno tehnologijo. Gradnja bo potekala v fazah. V letu 1986 naj bi izvedli naslednje aktivnosti: priprava terena, izdelava projektov in pridobitev soglasij.
OZD Istrameta! bo v cilju izboljšanja svojega materialnega položaja izvedla vse samoupravne postopke za združitev z Mehanotehniko Izola. V skladu z novo organiziranostjo bodo prilagajali tudi nove programe proizvodnje.
2.	V kmetijstvu bodo v družbeno organiziranem sektorju predvidoma zasejali s pšenico 70ha površin, od tega 50 ha v družbeno organiziranem sektorju in 20ha v zasebnem sektorju. Za leto 1986 se načrtuje odkup 210 ton. Program proizvodnje vrtnin so zastavili na konceptu družbenoorganizirane in dogovorjene proizvodnje; predvideva se 1900 ton vrtnin na cca 120 ha.
V	letu 1986 se pričakuje, da bodo v družbenem sektorju pridelane naslednje količine in vrste sadja ter grozdja: 40 ton jabolk, 600 ton hrušk, 80 ton breskev in 20 ton grozdja. Obseg navedene proizvodnje se pričakuje na dosedanjih razpoložljivih površinah. V družbeno organizirani proizvodnji naj bi proizvedli na površini 20 ha okoli 250 ton raznovrstnega sadja. Individualni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma zasejali 540 ha z vrtninami: predviden pridelek cca 2300 ton raznih vrtnin.
V	zasebnem sektorju naj bi proizvedli okoli 1900 ton grozdja, od tega za predelavo v vino 1400 ton in 500 ton za odkup. Načrtuje se tudi proizvodnja 400 ton različnega sadja za trg. Od zasebnih kmetijskih proizvajalcev bo odkupljeno okoli 65.000 litrov mleka.
Za leto 1986 načrtujejo začetek hidromelioracijskih del v dolini reke Dmice; pripravo tehnične dokumentacije in melioracijo doline Dragonje, priprava del na akumulaciji na Dragonji (tehnična dokumenta-
^ Na področju pomorskega prometa bo Splošna plovba Piran v skladu s temelji plana za obdobje 1986—1990 obnavljala svoje zmogljivosti, da bo tako lahko povečala svoj delež v zunanjetrgovinski in mednarodni menjavi.
V	letu 1986 bo delovna organizacija prevzela novo ladjo v domači ladjedelnici. Kupila bo tudi štiri rabljene ladje preko podjetja v tujini in eno manjšo rabljeno potniško ladjo. Za leto 1986 predvideva povečanje obsega storitev za 8% in izvoza za okoli 9%.
Za nadaljnji razvoj dejavnosti pomorskega prometa se bomo zavzemali v okviru ukrepov ekonomske politike za zagotovitev pogojev za gradnjo in kreditiranje ladij v domačih ladjedelnicah ter za uvoz ladij za zamenjavo nad 15 let starih ladij, ki bi jih kupila trgovska mornarica na kredite zavarovalnice s hipoteko. Zavzemali se bomo tudi za nižje uvozne dajatve.
4.	Na področju turizma bomo v občini nadaljevali s pridobivanjem nastanitvenih, rekreacijsko-športnih in drugih infrastrukturnih zmogljivosti. Za uresničevanje pričakovane stopnje rasti bomo morali v vseh kategorijah izboljšati kakovost ponudbe ter skrbeti za polno zasedenost kapacitet in podaljšanje turistične sezone.
Posebno skrb bo treba nameniti nadaljnji raziskavi trgov, ki še dose-daj niso bili obdelani ali pa je bi! iz teh območij dotok gostov premajhen.
Še več je potrebno narediti za dvig strokovne ravni zaposlenih v gostinstvu, zlasti tistih zaposlenih, ki imajo neposredne stike z gosti. OZD naj izdelajo svoje programe izobraževanja ter v skladu z njimi poskrbijo za dvig strokovne ravni svojih delavcev.
V	letu 1986 bomo še nadalje skrbeli za prilagoditev poslovnega časa vseh tistih dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo (trgovine, pošte, banke in druge).
Skrbeli bomo za razširitev turistične ponudbe s predstavitvijo kulturne in naravne dediščine v občini in v širšem zaledju.
V	letu 1986 bomo uresničili tako samoupravno organiziranost zasebnih sobodajalcev, kjer bodo le-ti lahko uresničevali svoje interese v skladu z družbenimi interesi. Za doseganje čimvečjega števila nočitev v tej kategoriji bomo spodbujali vključitev prostih prenočitvenih zmogljivosti v stanovanjskih in počitniških hišah ter počitniških domovih v organizirano turistično ponudbo.
Skrbeli bomo za bolje vzdrževano okolje in v ta namen tudi na samoupravni osnovi združevali potrebna sredstva. Pri tem se bo še posebej angažirala SKCIS in Komunalno podjetje.
5.	Osnovna naloga na področju preskrbe bo tudi v letu 1986 zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin za splošno potrošnjo ter blaga, po katerem povprašujejo tuji in domači gostje. Trgovske kapacitete v posameznih predelih občine ne ustrezajo več potrebam prebivalstva in turizma, zlasti to v novih naseljih in soseskah in na podeželju.
Osnovni nosilci preskrbe morajo že pred sezono izpeljati vse potrebne aktivnosti za zagotovitev čimvečjega asortimana blaga za potrebe v času sezone in zagotoviti potrebna finančna sredstva.
V	letu 1986 bomo združevali po prispevni stopnji 0,15 % sredstva iz osebnih dohodkov delavcev, za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. Sredstva tega sklada se bodo v skladu s programom usmerjala kot interventna za odpravljanje eventuelnih motenj v preskrbi (nabava zalog), gradnjo skladiščnih kapacitet, silosov in za reševanje problematike oskrbe na posameznih območjih občine, kjer obstoječa prodajna mreža ne zadošča več potrebam prebivalstva, ter za sofinanciranje zbiralnikov vode.
6.	Na področju drobnega gospodarstva bomo v letu 1986 sprejeli Dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za naslednje plansko obdobje 1986—1990. Z dogovorom bodo opredeljene vse aktivnosti, naloge, ukrepi in politika razvoja. Opredeljene bodo tudi deficitarne dejavnosti in podane rešitve za pokritje vseh tistih dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov in turizma. Posebno skrb bomo namenili, da se pri sprejemanju prostorsko-izved-benih planskih aktov opredelijo razvojne rešitve posameznih obrti.
7.	Za uresničevanje stanovanjske politike v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v letu 1986 združevali sredstva po nespremenjeni prispevni stopnji iz dohodka na osnovi BOD. Za prenovo mestnega jedra bomo zagotavljali sredstva iz čitega dohodka po osnovi BOD po prispevni stopnji 0,660.
V	občini bomo nadaljevali z načrtovano družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj v skladu s sprejetimi prostorsko-izvedbenimi akti. Za
21. marec 1986 — št. 7
URADNE OBJAVE
91
leto 1986 je predvideno dokončanje 84. stanovanj v stolpičih Lucija II — dodatno m začetek izgradnje 40 stanovanj v Luciji I v stolpičih, 20 stanovanjskih enot v obrtni coni v Luciji. Individualna gradnja se bo začela na Sentjanah 20 hiš, na vaseh in plombe 30 individualnih hiš. Stanovanjska gradnja mora slediti načrtovanim v skladu z določili SaS o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev. OZD naj že v pripravah plana za leto 1986 vključijo tudi način reševanja stanovanjske problematike.
8.	Na področju komunalnega gospodarstva razmere terjajo, da se
posveča večja skrb vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav v občini. Vsekakor bomo morali dati priorietto sanaciji in izgradnji čistilnih naprav.	,
Tako bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne komunalne cestne interesne skupnosti Piran 1986—1990 ter občinskega dogovora o temeljih plana za isto obdobje za financiranje dopolnilnega programa dejavnosti vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za povečan obseg komunalnih storitev za potrebe turizma zagotavljali dodatna sredstva.
V	letu 1986 bomo za rekonstrukcijo in razširitev čistilne naprave v občini po posebnem samoupravnem sporazumu združevali namenska sredstva.
Na področju komunalne infrastrukture se bodo v skladu z letnimi programi izvajale naslednje naloge v okviru rednih vzdrževalnih del:
—	trgi, ulice
—	javne sanitarije
—	parki, zelenice
—	peš poti
—	pločniki
—	promet — ureditev
—	čiščenje okolja
—	vzdrževanje obale
—	javna razsvetljava.
V	okviru investicijskega vzdrževanja so možni predvsem naslednji objekti:
—	ureditev parkirišča pod obzidjem Piran
—	ureditev poti Fiesa—Piran
—	ureditev trga Tartini (sanacija kanalizacije, prevleka z asfaltom, popravilo obstoječega kamnitega tlaka)
—	gradnja avtobusnih čakalnic
—	vzdrževanje kanalizacije
—	za delno investicijsko vzdrževanje čistilne naprave.
Podrobne aktivnosti in naloge bodo opredeljene v letnem programu
SKCIS-a in Komunalnega podjetja za leto 1986.
9.	Politika osebnega standarda in socialne varnosti bo tudi v letu 1986 odvisna od učinkovite poslovne politike in smotrnejšega gospodarjenja s stroški in družbenimi sredstvi v sleherni organizaciji združenega dela.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela bodo rasla v skladu z rastjo dohodka in se bodo oblikovala:
—	v skladu z metodologijo za izvajanje usmeritev razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v letu 1986.
—	glede na doseženo uspešnost gospodarjenja v organizacijah združenega dela v primerjavi z dejavnostjo ter glede na učinkovitost gospodarjenja s sredstvi. V vseh organizacijah združenega dela bomo ustvarjali osnove za ohranjanje oziroma postopno izboljševanje življenjske ravni ob hkratnem zagotavljanju deleža sredstev za akumulacijo v doseženem dohodku vsaj na ravni leta 1985.
10.	V družbenih dejavnostih bomo v globalu ohranili obseg in kvaliteto dogovorjenih pravic uporabnikov.
Sredstva za skupno porabo v SIS družbenih dejavnosti, ki se oblikujejo iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov delavcev in iz dohodka TOZD bodo v globalu naraščala v skladu z rastjo dohodka gospodar-^ stva občine. SIS družbenih dejavnosti bodo hnančne presežke iz leta 1985 poračunale v letu 1986. Za usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih bomo zagotovili dodatna sredstva — v skladu s programom sanacije, zlasti še v tistih dejavnostih, kjer je ob izvajanju dogovorjenih programov zaostajanje največje.
Rast sredstev za vse oblike porabe bo v teku leta spremljal, usmerja! in usklajeval v skladu z družbeno dogovorjenimi kriteriji Izvršni svet skupščine občine.
V	družbenih dejavnostih bomo zagotavljali enak družbenoekonomski položaj delavcev kot ga imajo zaposleni v gospodarstvu.
Usklajevanje ravni osebnih dohodkov bomo ob zagotavljanju do-
datnih sredstev izvajali postopno v okviru tnaterialnih možnosti.
Prioriteto v razvoju bo imelo izobraževanje. Reševanje prostorskih problemov in izgradnja potrebnih objektov bo usklajena v planskih aktih občine in družbenih dejavnosti gled& Ra najmanjše potrebe in materialne možnosti.
11.	Sredstva za splošno porabo — proračun bodo zaostajala za nominalno rastjo dohodka za 5 %. Politiko splošne porabe bo podrobneje določa! Republiški dogovor o usklajevanju šplošne porabe v občinah v letu 1986. V državni upravi in pravosodnih žganih bomo nadaljevali s politiko usklajevanja osebnih dohodkov z ravnijo osebnih dohodkov za primerljiva dela in naloge v gospodarstvu.
12.	Vse posege v prostor bomo izvajali V skladu s politiko urejanja prostora in opredeljenimi nalogami in cilji iz srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov. Zagotovili bomo varstvo zemljišč in drugih dobrin splošnega družbenega pomena ter skrbeli za varstvo okolja.
13.	Na področju družbenega planiranja bomo v letu 1986 v občini (ob angažiranju vseh nosilcev planiranja o predhodnih aktivnostih in postopkih) sprejeli dolgoročne in rednjeročne planske akte. Zato je nujno, da vsi nosilci planiranja v občini pravočasno zagotovijo kvalitetno in strokovno izdelavo planskih aktov in tako omogočijo sočasno in nemoteno izvajanje občinskih aktivnosti.
14.	Nadaljevali bomo s krepitvijo samozaščitne in varnostne ter obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov. V skladu z materialnimi možnostmi bomo izpolnjevali sistem obrambnozaščitnega opremljanja in usposabljanja ter povečevali sposobnost nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah.
15.	Ostali dokumenti:	/	,
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1986,
—	bilance zaposlovanja za leto 1986, ki jo sprejme Občinska skupnost za zaposlovanje,
—	metodologija za izvajanje usmeritev razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v letu 1986,
—	dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin za leto 1986,
—	dogovor o usklajevanju davčne politike 1986—1990,
—	proračun občine,
—	Za izvajanje resolucijskih nalog bodo nosilci nalog predložili samoupravne in druge splošne akte. Ključne naloge in ukrepe za njihovo izvajanje v prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje dogovorili s samoupravnimi sporazumi teh dejavnosti za obdobje 1986—1990.
—	program Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Piran za leto 1986,
—	program občinskih blagovnih rezerv za leto 1986,
—	izhodišča in aktivnosti za pripravo na turistično sezono v letu 1986.
Piran, 26. februarja 1986
Predsednik DRAGO ŽERJAL, l.r.
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela dne 26. februarja 1986, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1986 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA GRADNJO TOVARNE MORSKE SOLI NA SEČI NA OBMOČJU SEČOVELJSKIH SOLIN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za gradnjo tovarne morske soli v Seči na območju Sečoveljskih solin, ki ga je izdelal Invest biro Koper, v januarju 1986, pod št. 85-202, na lokaciji označeni s številko 1, ob kompleksu objektov * Začimbe* na Seči.
,	2. člen
Zazidalni načrt za gradnjo tovarne morske soli je izdelan za območje Sečoveljskih solin, ki ga tvorijo parcele št. 617, 618, 619, 620, 623,
92
URADNE OBJAVE
21. marec 1986 — št. 7
5486,629,485, 5438,624,622,625,628,627,630, k o. Sečovlje, kar je razvidno iz načrta parcelacije, kot sestavnega de!a zazidalnega načr-
3.	člen
Prostorske pogoje zazidalne zasnove določajo:
—	zazidalna situacija, ki določa pogoje funkcionalne in oblikovalske rešitve območja.
—	funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav,
—	rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez.
H. ZAZIDALNA SITUACIJA
4.	člen
Zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, prikazuje:
—	razporeditev objektov in odprtih prostorov,
—	njihovo namembnost,
—	njihovo velikost in površino,
—	pripadajoče funkcionalne površine in njihovo ureditev,
—	zunanjo ureditev.
5.	člen
Urbanistična zasnova območja je izdelana na osnovi izhodišč strokovnih podlag za navedeno območje in tehnološke rešitve tovarne, ki jo je poda! investitor — DO »Droga« Portorož.
Predvideno zazidavo tvorijo naslednji objekti:
—	tehnološki objekt tlorisne velikosti 23,00 x 16,00 m, višine 16,50m,
—	energetski objekt tlorisne velikosti 38,50 x 10,50m, višine do venca 4,00 m,
—	skladišče tekočega naftnega plina (propan butan) s pripadajočimi elementi, na platoju dimenzije 46,00 x 60,00m,
—	upravni objekt tlorisnih velikosti 16,00 x 9,00 m,
—	črpališča za: črpališče slanice ob kanalu Lera in črpališče hladilne vode ob kanalu Lera,
—	skladišča soli tlorisnih velikosti 75,00 x 50,00 m, višine 5,00 m,
—	hladilne lagune, dimenzije cca 90,00 x 150,00 m.
Navedeni objekti so locirani na platoju dimenzij cca 170,00 x
110,00	m, dvignjenega na koto 2,20 m. Dostop do tovarne je iz ceste Koper—Pula. Interni prometni sistem se izvede skladno s prometno rešitvijo, ki upošteva tehnološke zahteve tovarne.
Širše vplivano območje tovarne tvorijo soline Lera in Fontaniže, ki imajo naslednjo namembnost:
—	solinarstvo (klasični način pridobivanja soli in priprava slanice),
—	marikulture,
—	rekreacija,
—	obstoječe letališče,
—	rezervat naravne in kulturne dediščine ter etnološke rezervate.
6.	člen
Načrt ozelenitve predvideva za osnovno funkcijo zastiranje pogledov tovarne iz najbolj prometnih poti.
Izbor rastlin bo prilagojen že obstoječi poraslosti v neposredni okolici.
Načrt ozelenitve predvideva ozelenitev brežine ob cesti Koper—Pula, od gostišča »Na klancu« do ovinka proti gostilni »Žekar« in pas ob cesti proti gostilni »Ribič«.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV
7.	člen
Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav določajo:
—	načela glede organizacije programa etaž predvidenih objektov,
—	okvirne etažne površine za posamezne programe,
—	dopustne višine objektov,
—	največje horizontalne gabarite objektov in najmanjše odmike od sosednjih objektov in od javnih odprtih površin^
—	smeri glavnih dostopov in dovozov,
—	načela glede oblikovanja zunanjosti in orientacije fasad.
8.	člen
Tehnološki objekt dimenzij 23,00 x 9,00 m vsebuje strojno opremo za proizvodnjo, min. 12.600 ton soli letno. Objekt je armirano betonska skeletna konstrukcija, naj višji tehnološki de! sega 16,50 m v višino.
Energetski objekt dimenzij 38,50 x 10,50m vsebuje: kotlovnico, kompresorsko postajo, delavnico, priročno skladišče, skladišče kemikalij, TP I in TP 2, diesel agregat, VN stikališče in NN stikališče. Ob
tem objektu je tudi dimnik višine 20,00m. Energetski objekt je pritličen, višine do venca +4,00m.
Skladišče tekočega naftnega plina je na platoju, dimenzij 46,00 x
60,00	m, vsebuje: dva stabilna rezervoarja plina, vsak po 30m^ plina propan, butan. Na platoju plinske postaje je predvidena namestitev napajalno reducime postaje in raztovome rampe za TNP.
Upravni objekt, dimenzij 16,00 x 9,00 m pritlične, višine do venca +4,00 m, v katerem so prostori obratne pisarne, priročni laboratorij, skupni prostori, priročno skladišče, prostor za opremo, instalacije pomožnih objektov in zaklonišče.
Črpališča za požarno vodo, hladilno vodo in slanico ob kanalu Lera so dimenzije 7,00 x 6,00 m dvoetažni objekti z vkopanim pritličjem v nasipu, višine +4,00 m.
Skladišče soli, dimenzij 75,00 x 50,00m je montažni objekt, višine +5,00m. Namenjeno je skladiščenju in pakiranju soli.
Hladilne lagune so predvidene za vode, ki izhajajo iz kristalizacije, kjer se z dodajanjem morske vode, te vode ohlaja približno enako temperaturo odvodnega recepienta vode kanala Jemej (do max 4°C nad temeperaturo morja).
Dostop do območja tovarne morske soli je iz magistralne ceste Koper—Pula.
Interni promet na platoju tovarne soli je rešen cirkulativno po robu platoja.
Fasade objektov bodo obdelane v skladu s kriteriji krajinskega oblikovanja, enotno oblikovane. To velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine in podobno. Kompleks tovarne bo ograjen z ograjo, višine 2,50m, v primerni izvedbi.
IV.	REŠITVE PROMETNEGA, VODOVODNEGA, ENERGETSKEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
9.	člen
Rešitev prometnega omrežja:
Območje prometno napaja magistralna cesta Koper—Pula. Priključki za območje tovarne so ob gostilni »Na Klancu« in ob gostilni »Žekar«.
V notranjost območja vodijo dovozne ceste, ki se pred vhodom v kompleks tovarne zaključijo s parkirnimi površinami. Dovozne ceste so širine 7,00 m. Predvideno število parkirišč je 15. Peš poti so predvidene v sklopu prometnice, z ozirom na obremenitev.
Rešitev vodovodnega omrežja:
Vodovodno omrežje obsega napajanje s pitno vodo, požarno in hladilno vodo.
Priključek pitne in požarne vode je predviden na vodovodno omrežje, ki se poveča s cevovodom 0 250.
Hladilna voda se zajema preko črpališča iz kanala Lera.
Slanica se dovaja iz bazenov za pripravo slanice preko črpališča Lera ter cevovoda do območja tovarne.
Rešitev energetskega omrežja:
Tovarna morske soli ima lastno TP, od koder je speljan razvod v območje tovarne. Zagotovitev napajanja TP tovarne soli pogojuje dograditev in rekonstrukcijo elektroenergetskih naprav, in sicer:
—	zgraditev 20 KV kablovoda od TP vodni športi do TP Avtocamp Lucija,
—	rekonstrukcija TP Jemej,
—	rekonstrukcija DV in TP Lera,
rekonstrukcija DV 10 KV od TP Lucija I do TP Jemej ter TP na Klancu do odcepa Vinjole.
Zgraditi je treba priključek za tovarno.
PTT priključek se izvede na obstoječe omrežje.
Rešitev kanalizacijskega omrežja:
Odpadne vode so: tehnološke, meteorne in fekalne.
Tehnološke odpadne vode v količini 2m^/ha tvorijo: hladilna voda, matična lužina in kondenzat. Ostale odpadne vode so enake sestavine kot morje, razen temperature. Tehnološke odpadne vode se izlivajo v hladilno laguno, od koder se z dodajanjem morske vode ohlajujejo na temperaturo odvodnega recipienta kanala Jemej, v katerega se spuščajo.
Meteorne vode se izpuščajo preko lovilca maščob v kana! Jemej, fekalne vode pa preko črpališča Začimba, v predviden dopolnjen sistem javne kanalizacije.
Plin:
Plinska postaja je predvidene zmogljivosti 60 m^ (dve cisterni po 30 rrP plina propan butan). Plin se dovaža z avtocistemami in pretaka v cisterne.
21. marec 1986 — št. 7
URADNE OBJAVE
93
V.	VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
10.	člen
Ohranjanje in varovanje krajinskega parka Sečoveljskih solin, kot značilnega krajinskega elementa in območja bogate naravne dediščine je vezano na nadaljevanje solinarske dejavnosti.
Nova tehnologija mora zagotavljati vzdrževanje solin in ne sme porušiti ekološkega ravnovesja območja solin oziroma portoroškega zaliva v celoti.
11.	člen
Pogoji glede varstva ter urejanja naravne in kulturne dediščine so podani v posebnih strokovnih podlagah, ki jih je izdela! Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Sečoveljske soline — naravna in kulturna dediščina, Piran, januar 1986) in so v delu, ki pokriva področje zazidalnega načrta de! istega.
12.	člen
Območja naravnega rezervata na območju krajinskega parka Sečoveljskih solin so:
—	območje ob rudniku,
—	Stojbe,
—	stare soline,
—	med kanaloma Kurto in Piketto,
—	na solinskem fondu Giassi.
VI.	VAROVANJE NARAVNEGA DELOVNEGA OKOLJA
13.	člen
Za zbiranje trdnih odpadkov (papir, kovinski in podobni odpadki) so predvideni kontejnerji na tovarniškem platoju. Odvoz je predviden na mestno odlagališče.
14.	člen
Emisija hrupa rotirajočih delov (strojna oprema) mora ustrezati sledečim zahtevam: Na razdalji do 5 m in frekvenci 600—8000 Hz ne sme presegati: jakosti 80dcb. Pri frekvencah 60—600 Hz pa jakost 85dcb.
Jakost hrupa na razdalji do 30 m ne sme presegati 45 dcb, ne glede na frekvenco.
15.	člen
Izpust onesnaženega zraka v atmosfero ni dovoljen. Potrebno je izvesti ustrezno tehnično zaščito, ki zagotavlja kvaliteto zraka, skladno z Zakonom o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75) in navodilom o organizaciji evidence nad emisijo škodljivih snovi v zraku in o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka (Uradni list SRS, št. 12/79).
VII.	ETAPNOST
16.	člen
I.	faza obsega gradnjo vseh objektov in naprav, razen objekta skladišča soli, ki je predvideno v II. fazi.
17.	člen
Onesnaževanje voda in morja ni dovoljeno. Potrebno je izvesti ustrezno tehnično zaščito, ki zagotavlja kvaliteto vode in morja, skladno z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81).
*' ^ ^ -
Vm. KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah, številka: 351-24/78-86 Piran, 26. februarja 1986
Predsednik DRAGO ŽERJAL, l.r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 2. odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS št. 37/85) in 2. Člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Ur. list SRS, št. 43/85) ter 223. člena Statuta občine Postojna izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1986
1.	člen
Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna in veterinarska ambulanta PK Pivka, opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni, Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Notranjsko kraški veterinarski zavod 11. Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna (v nadaljnjem besedilu veterinarski zavod) in obratna veterinarska ambulanta PK Pivka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti medobčinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje določeno v tem členu opravi veterinarski zavod.
6.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance in brojlerje:
—	v perutninskih obratih PK Pivka,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati PK Pivka ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982).
Cepljenje po tem členu opravi veterinarski zavod v naseljih in pri individualnih proizvajalcih ter obratna ambulanta v perutninskih obratih PK Pivka. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioniznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazoli-don itd.).
URADNE OBJAVE
21. marec 1986 — št. 7
94
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekciozniz-nemu bronhitisu in Gumboro bolezni, opravi z registriranimi vakcinami obratna veterinarska ambulanta.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oz. najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni ie treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi s sevom K-lapini-ziranega virusa veterinarski zavod.
9.	člen
Veterinarski zavod mora v letu 1986 intradermalno simultano tu-berkulinizirati nadaljnjih 30 vseh goved na območju občine. Tuber-kulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacije združenega dela.
10.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled,
—	osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi,
—	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko).
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Kontrolo dela opravi RVU.	'
Mlečno prstanasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi, (SA test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično preiskavo.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
Pregled zajcev opravi veterinarski zavod.
Laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Na govejo levkozo je treba pregledati 20 vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela in vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskava seruma s preizkusom (precipitacija) v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Na leptospirozo je treba 1-krat letno pregledati 10 vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse plemenske žrebce na območju občine Postojna.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZ za veterinarstvo.
14.	člen
Čebelje družine, ki gredo na pašo je treba pregledati na prsičavost, nosemavost, hudo gnilobo čebelje zaloge in varatozo. Vzorce čebel je treba dostaviti do 31. marca 1986 na sedež veterinarskega zavoda, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Postojna, 25. februarja 1986
Predsednik izvršnega sveta FRANC GLAŽAR, 1. r
OBČ!NA SEŽANA
Na podlagi 193. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) ter sklepa Skupščine občine Sežana št. 06-1/82 z dne 26. 4. 1985, je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na seji dne 12. marca 1986 sprejel
SKLEP
O VALORIZACIJI CEN ZA GEODETSKE STORITVE GEODETSKE UPRAVE OBČINE SEŽANA
1.	člen
Cene geodetskih storitev, določene v 3. členu odloka o cenah za geodetske storitve Geodetske uprave občine Sežana (Uradne objave, št. 23/81, 24/83 in 24/84) se valorizirajo tako, da znašajo:
Žap^	CENA GEODETSKE
št. VRSTA IN OBSEG DEL	STORITVE
1.	PARCELACIJA
1. Navezava na geodetsko mrežo	2.150 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti
do 0,3 ha na dva dela	9.500 din
2.2.	Za vsak nadaljni 0,3 ha	2.800 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	2.400 din
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	2.150 din
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak 10 m meje oboda	1.950 din
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	2.400 din
Zap.	CENA GEODETSKE
št. VRSTA IN OBSEG DEL	STORITVE
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	2.150 din
2.	Hektometer(100m)ekspropriacije	!4.000din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
1.	Navezava na geodetsko mrežo
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki
2.2.	Za vsako nadaljno mejno točko
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni točki
2.4.	Za vsako nadaljno točko
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo	2.150 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki	5.600 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.650 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB
IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	7.300 din
2.	Za vsakih nadaljnih 0,25 ha	2.400 din
7.	ZAKOLIČENJE STAVB IN OBJEKTOV
! Stanovanjska stavba ali garaža	4.100 din
—	kontrola zakoličbe	2.000 din
2. Industrijska zgradba —po dejansko
porabljenem času
—	kontrola zakoličbe — po dejansko porabljenem času
8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure:
1 terensko delo geodetskega strokovnjaka	900 din
2.	pisarniško delo geodetskega strokovnjaka	800 din
3.	delo referenta in risarja	500 din
4.	figurantskodelo	450 din
9. Cena meritev na gozdnih parcelah se poveča za 50%.
2.150
7.300 din 2.400 din 4.100 din 1.650 din
21. marec 1986 — št. 7
URADNE OBJAVE
95
10. Za vse meritve pri katerih se uporablja elektrooptični razda-ljemer, se poleg že določene cene plača še cena 4.000 din na uro dela z razdaljemerom.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 28-1/86 Sežana, 12. marca 1986
Predsednik 1. r. IVAN VODOPIVEC
KRAJEVNA SKUPNOST AVBER
Pri primerjavi objavljenega besedila sklepa o uvedbi samoprispevka za ureditev in asfaltiranje vaških poti v vasi Dobravlje (uradne objave št. 4/86) z izvirnikom je bila v tretji točki pod prvo alineo ugotovljena tiskarska napaka, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
SKLEPA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA UREDITEV IN ASFALTIRANJE VAŠKIH POTI V VASI DOBRAVLJE
V 3. točki sklepa o uvedbi samoprispevka za ureditev in asfaltiranje vaških poti v vasi Dobravlje (Uradne objave št. 4/86) se besedilo prve alinee pravilno glasi:
*— Od osebnih dohodkov in nadomestil, ki presegajo najnižji znesek osebnega dohodka po stopnji 4 procente«
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČ!NE KOPER
Na podlagi 2. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82)
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti, kot uporabniki komunalnih storitev in
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, ki opravljajo komunalno dejavnost kot izvajalci, sprejmejo in sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O SPREMEMBAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE KOPER
L člen
V	drugi vrsti prvega odstavka preambole samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper (Uradne objave 20/83) se za zaklepajem besedilo »in 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih« črta.
2.	člen
V	tretji vrsti prvega odstavka 4. člena se besedilo »zakona o stavbnih zemljiščih in« črta.
3.	člen
Osma alinea prvega odstavka 7. člena se črta.
4.	člen
Prva alinea 30. člena se črta.
5.	člen
Četrta alinea 38. člena se črta.
6.	člen
Peta, šesta in sedma alinea 39. člena se črta.
7.	člen
Zadnji odstavek 52. člena se spremeni in glasi:
»Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh udeležencev«.
*
8.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Koper, 4. decembra 1985
PODPISNIKI:
Uporabniki:
L Delovna skupnost upravnih organov občine Koper,
2.	Pokrajinski arhiv Koper,
3.	Delovna skupnost predsedstva OK ZKS in MS ZKS Koper,
4.	Tomos, TOZD Pločevinama,
5.	Krajevna skupnost Koper II,
6.	Tomos, TOZD mehanska obdelava,
7.	Krajevna skupnost Škocjan,
8.	Krajevna skupnost Ankaran,
9.	Tomos, TOZD Livarna,
10.	Tomos, TOZD Inštitut,
11.	Tomos, DSSS,
12.	Tomos, TOZD Vzdrževanje,
13.	Obalna delavska univerza Ivan Regent,
14.	Krajevna skupnost Šmarje,
15.	Služba družbenega knjigovodstva, Podružnica Koper,
16.	Gostinsko podjetje Primorka,
17.	ČDO Primorske novice Koper,
18.	Varnost, TOZD Varovanje premoženja Koper,
19.	DO Luka, TOZD Sipki tovori,
20.	DO Luka, TOZD Kontejnerski terminal,
21.	DO Luka, DSSS,
22.	DO Luka, TOZD vzdrževanje,
23.	DO Luka, TOZD Luški dom,
24.	DO Luka, TOZD Generalni tovori,
25.	DO Luka, TOZD Tovori lesa,
26.	Cimos, TOZD proizvodnja avtomobilov,
27.	DO Intereuropa, TOZD Špedicija,
28.	Zdravstveni center, DSSS,
29.	DO Intereuropa, TOZD Interagent,
30.	Krajevna skupnost Vanganel
31.	Zavarovalna skupnost Triglav,
32.	Gostinska delovna organizacija Galeb,
33.	DO Intereuropa, TOZD Transport,
34.	DO Intereuropa DSSS,
35.	DO Brivnice in česalnice,
36.	DO Istra benz,
37.	SGP Stavbenik, DSSS,
38.	RTV, TOZD Radio Koper,
39.	DO Preskrba, TOZD Soča,
40.	Srednja kovinarska in prometna šola,
41.	SGP Stavbenik, TOZD Blagovni promet,
42.	Tomos, TOZD končni izdelki,
43.	TOK Agraria,
44.	Tomos, TOZD orodjarna,
45.	Adriacommerce, TOZD Trgovina Adria,
46.	Adriakommerce, TOZD Soda,
47.	Krajevna skupnost Hrvatini,
48.	SGP Stavbenik, TOZD PKB,
49.	Krajevna skupnost Koper III,
50.	Krajevna skupnost Koper I,
51.	Krajevna skupnost Koper IV,
52.	DO Adriacommerce DSSS,
53.	Cimos, TOZD servis in prodaja,
54.	Osnovna šola Dušana Bordona,
55.	Cimos, DSSS,
56.	SGP Sttavbenik, TOZD GO Obale,
57.	SGP Gorica, TOZD gradbena operativa,
58.	Trgovska delovna organizacija Emona-Jestvina,
59.	Osnovna šola Pinka Tomažiča,
60.	Obalni dom upokojencev,
61.	TV Koper — Capodistria,
62.	Inde,
63.	Pokrajinski muzej
96
URADNE OBJAVE
64.	DO Transjug, TOZD Koper,
6$. DO Droga, TOZD Vina,
66.	Zdravstveni center, TOZD Zavod za sociaino medicino dela,
67.	Zdravstveni center, TOZD obalne lekarne,
68.	TOP, TOZD Hoteli griglav,
69.	Kulturna skupnost občine Koper
70.	Dom učencev Heroj Tito,
71.	DO Kemoteks,
72.	Delovna skupnost organov ZSMS, SZDL in ZZB NOV,
73.	Iplas, TOZD AFK Dekani,
74.	Krajevna skupnost Koper — Za gradom,
75.	Osnovna šola Janka Premrla-Vojka,
76.	Vzgojnovarstvena organizacija Semedela,
77.	Krajevna skupnost Koper — Breg,
78.	GIP Gradis, TOZD GE,
79.	DO ZGP Primorski tisk, TOZD Trgovina in servis TIS,
80.	Krajevna skupnost Pridvor,
81.	Krajevna skupnost Žustema,
82.	TKG, TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Šmarje,
83.	Iplas, DS razvoj,
84.	Krajevna skupnost Koper — Markovec,
85.	Krajevna skupnost Gračišče,
86.	Krajevna skupnost Dekani,
87.	Krajevna skupnost Koper — Semedela,
88.	Geodetska uprava,
89.	Ortopedska bolnica Valdoltra,
90.	DO Droga, TOZD Mlekarna Dekani,
91.	Mercator Trgoavto, TOZD Trgovina na debelo,
92.	Mercator Trgoavto, TOZD Trgovina na drobno,
93.	Mercator Trgoavto, TOZD Servis,
94.	Mercator Trgoavto, DSSS,
95.	TOP, TOZD Hotel Adria Ankaran,
96.	DO Emona Commerce, TOZD Obala
97.	Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti,
98.	Mercator, DO Nanos, TOZD Indus,
99.	Osnovna šola Antona Ukmarja
Izvajalci:
1.	PTT, TOZD za PTT promet Koper,
2.	Hidro, TOZD za urejanje voda Koper,
3.	Rižanski vodovod,
4.	Prometna in turistična DO Slavnik Koper,
5.	DO za stanovanjsko gospodarstvo DOM Koper,
6.	Komunalno podjetje Komunalni servis Koper,
7.	Cestno podjetje Koper,
8.	Podjetje za PTT promet, DSSS Koper,
9.	DO Elektro Primorska, TOZD Elektrodistribucija Koper,
10.	Invest-biro Koper,
11.	Obrtno združenje Koper.
Na podlagi 27. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne interesne skupnosti občine Koper je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. decembra 1985 sprejela
SPREMEMBE STATUTA
SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE KOPER
1.	člen
V	osmi vrsti drugega odstavka 1. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper (Uradne objave 20/83) se besedilo aurejanja stavbnih zemljišč* črta.
2.	člen
V	9. členu prvega odstavka se deseta alinea črta in se v drugi vrsti enajste alinee za besedo anaprav* postavi pika ter ostalo besedilo za to besedo črta.
21. marec 1986 —
3.	člen
Prva alinea prvega odstavka 26. člena se črta.
4.	člen
27 čten in besedito podnastova pred tem členom se črtata. Pri ostaRh oodnasiovih pred 28.. 29., 30.. 31., 32. in 35 členom pa se vse vrsti),, črke točk spremenijo .b< v .a., .c. v .b«, .d. v .c., .e. v .d«, ,f„, ae* in ag* V af*.
5.	Člen
Spremembe tega statuta sprejme skupščina Komunalne skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem in naj da soglasje SkupKina občine Koper.
6.	člen
Spremembe tega statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 4. decembra 1985
PREDSEDNIK SKUPPŠČINE SKUPNOSTI STARC MARJAN, !.r.
K tem spremembam statuta je dala soglasje skupščina občine Koper s sklepom skl. 025-6/84 z dne 19. 2. 1986
-it? !
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE KOPER
Na podlagi 17. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na svoji seji dne 27. februarja 1986 sprejel
PRAVILNIK
O DOPOLNITVI PRAVILNIKA O POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
Na koncu prvega odstavka 3. člena Pravilnika o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. objave št. 27/84) se doda četrta alinea, ki se glasi:
*— da se s pogodbo o prodaji stanovanjske hiše kupca (lastnika stanovanjske hiše) zaveže, da dovoli stanovanjski skupnosti izvajanje prenove stanovanjskih hiš oz. objektov v neposredni soseski v skladu s planom prenove in ustrezno dokumentacijo.*
2.	člen
Za 18. členom za poglavjem V. Prehodne in končne določbe se doda nov člen 18.* a ki se glasi:
^Določbe tega Pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prodajo poslovnih prostorov v družbeni lastnini, kadar je pobudnik prodaje imetnik poslovnega prostora, hkrati lastnik preostalega dela stavbe io njegove upravičene naložbe v ta poslovni prostor presegajo vrednost poslovnega prostora v družbeni lastnini*.
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Predsednik zbora uporabnikov Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper
VEJNOVIČ Vlado, dipl. inž. str. L '