Delenje
Sp Do 35
LIST
1999
352(497.4 Šoštanj)
ji
i K
"p
ft”
r _
P
9000G2G.A
LETO;!
ŠTEVILKA 4
MESTNA GALERIJA UTIHNILA PRVO SVEČKO
ani, na svetovni dan knjige, 23. aprila, je šoštanjski župan Bogdan Menili slovesno odprl prostore nove umetniške galerije. Prva razstava je želela postaviti na zasluženo mesto in vrniti “zaprašeno” veljavo našemu vrhunskemu umetniku Ivanu Napotniku. Obisk je bil zelo številen. Zupan je takrat poudaril, da je mesto s tem dogodkom dobilo prostor za bogatejše kulturno življenje. In kako zgleda delo galerije po enem letu? Berite na 4. strani.
1
I petek, 23. aprila, ob 19. ari bomo s svečano otvoritvijo razstave slik in stolov akademskega slikarja Domna Slane praznovali prvo obletnico Mestne galerije Šoštanj.
Domen Slana sodi med tiste mlade ustvarjalce, ki si ne pusti odvzeti lastnega gledanja na svet in njegovo likovno interpretacijo. Motivni svet je predvsem narava. Med Domnove ljubezni sodi tudi letenje z zmajem in ta izkušnja se najbrž posredno odraža v umetnosti.
Z enako ustvarjalno močjo se posveča tudi oblikovanju in izdelovanju stolov. Edinstvene zbirke stolov, ki ji tudi v tujini in najti primerjave, ne odlikuje le izjemna likovna, pač pa tudi visoka uporabna vrednost.
Vabimo vas, da praznujete : nami.
NAPOVEDNIK
stran 2jn 10
Jama Šoštanj in nova šola
Zbor krajanov KS Šoštanj
stran 4
Pomoč sklada dela
Fabriški delavci ne ostajajo doma
stran 7
Odločitev o obstanku v petek
Poraz Elekde v Ljubljani
stran 9 !
Dobra deja ni dovolj
Propade! poskus turističnega podjetja
Uvodnik
A
prila 1995 je izšla prva številka Lista občine Šoštanj. Danes je pred vami aprilska številka že petič. Ob praznovanju tega jubileja smo se v uredništvu odločili, da bomo to praznično številko Lista poslali v vsak dom v naši občini.
Ce List poznate, se vam bo najbrž zazdelo kar neverjetno, da prihaja na vaš naslov vsak mesec že peto leto.
Pet let je dolga doba. Od začetkov se je veliko spremenilo. Vsebinsko skromne strani so danes polne zanimivih informacij. In vedno več jih je.
Lani si je uredništvo uredilo prostor v zadnjem delu Mestne galerije na Trgu bratov Mravljak 7.
Veliko vas je že našlo pot do nas. Upamo, da vas bo v prihodnje še več, saj si želimo vaših mnenj in predlogov. Zato smo na vratih galerije naredili odprtino, kamor lahko vržete pošto, ki
bo dosegla uredništvo in bralce Lista. Kot sta se povečali kakovost in obseg prvega lokalnega časopisa, se je razširil tudi krog bralcev. In če ste morda med tistimi, ki List držijo v rokah redko ali celo prvič, vas vabimo, da prelistate to številko. Kot vsak mesec tudi tokrat prinaša informacije o delu občinske uprave, poročila s številnih prireditev in dogodkov, obravnava probleme v kmetijstvu, gozdarstvu, opozarja na prostorska vprašanja, deli modne nasvete, poroča o uspehih in neuspehih naših športnikov, za konec pa obišče še najmlajše. In če boste pri zadnji strani Lista rekli, to pa je nekaj zanimivega, boste prav na dnu našli tudi naročilnico, s katero vas lahko List obišče vsak mesec.
Tudi v prihodnje vam želimo veliko užitkov ob prebiranju našega časopisa.
Uredništvo
v
Vsem občanom občine Šoštanj voščimo ob 1. maju, uredništvu Lista pa ob 5. obletnici izhajanja.
(jesif-rtvAMcf
Papirnica Pero, Rotovnik Ana s.p., Aškerčeva 11, Šoštanj
Knjižnica Velenje
Titov trg 5
3320 Velenje
«TEK, il APRIL 1999
-	^ vVVv\>
\\v
m ii sit
Podarimo knjigo!
Poslanica ob dnevu knjige
N
ekdo je zapisal, da so “knjige kompasi in teleskopi in zemljevidi, ki so nam jih njihovi avtorji ustvarili za pomoč pri navigaciji čez nevarno morje človeškega življenja”. John Ruskin pa jih je razdelil v dva razreda: v knjige za uro in knjige za vse čase. Med knjigami za uro je mnogo takih, ki so pravzaprav knjige za minuto - za tisto minuto, v kateri jih odpreš, zapreš in odložiš. Knjige za vse čase so redke. To so tiste, ki jih nočemo dati iz rok, ki jih beremo dvakrat, trikrat in vsakič drugače, ki jih hranimo dovolj blizu, da lahko planemo vanje kot v bazen s svežo vodo, kadarkoli začutimo, da nas je svet umazal in potrebujemo očiščevalni obred.
Branje dobrih knjig je obredno čaščenje, malikovanje božanstva, ki domuje v besedah in nas skoznje prenavlja in plemeniti. Odrešilna vrednost besednega malika je v njegovi ustrežljivi odzivnosti: vsi bralci, ki imajo ta hip kjerkoli na svetu oči uprte v knjige, opravljajo obred z nezavedno mislijo: “Človek sem; povej mi, knjiga, kaj to pomeni.” Čeprav ni pod soncem nič novega, je pod njim dovolj prostora za milijon odgovorov na to najbolj človeško vprašanje, za milijon besednih malikov. Vsak od njih pa nam lahko podari občutek ali
vsaj slutnjo odrešujoče možnosti, da smo v toku časa in neizbežnosti svobodni in sposobni dejanj - da pred usodo ne stojimo kot brezmočne žrtve, ampak opremljeni z najučinkovitejšim orožjem, domišljijo.
Hrana domišljije so novi in stari miti, nove in stare zgodbe, nove in stare pesmi, tragedije, bajke, izmišljotine vseh vrst. Na kratko, literatura. Knjiga je posoda literature, zato je prav, da jo enkrat na leto spremenimo v dragocenost, ki preseže svojo utilitarno vrednost in postane simbol vsega tistega, čemur bi lahko rekli (dovolimo si droben kliše, zakaj ne) duhovno bogastvo.
In ker ni med nami skoraj nikogar, ki bi se prostovoljno odrekel bogastvu duha, tudi ne bo dosti takih, ki ta teden ne bi s knjigami obdarovali sebe ali svojih najdražjih. Geslo četrtih Slovenskih dnevov knjige, ki bodo 23. aprila zaobjeli tudi Svetovni dan knjige, ostaja iskreno in preprosto: podarimo knjigo! To bo toliko lažje, ker bodo založniki tudi tokrat prodajali svoje izdelke s popusti, kakršnih ne bomo deležni ob nobeni drugi priložnosti.
Zato veselo obdarovanje in prijetno branje!
Evald Flisar predsednik Društva slovenskih pisateljev
Čestitamo vam ob prazniku dela
in vam želimo prijetne prvomajske praznike.
ElOTECH
O Jami Šoštanj in koliko šol se bo gradilo
v
Zbor krajanov KS Šoštanj
Namen zbora občanov, ki ga je za 13. april sklieal svet krajevne skupno-sti Šoštanj, je bil predstaviti delovanje KS, ki poteka na nivoju kraja, kakor tudi trud in delo, katerega bi se lotili skupaj z Občino. Udeleženee zbora, ki so se zbrali v jedilnici TUŠ je pozdravila Cvetka Tinauer, predsednica sveta KS Šoštanj t in predlagala delovno predsedstvo v naslednji sestavi: Irena Vučina, Danilo Čebul, Judita Krneža in Peter Rezman. Rezman, delovni predsednik, je navzoče, bilo jih je okrog 100, seznanil z dnevnim redom. Povedal je, da se na tem zboru ne bodo sprejemali nikakršni sklepi, vendar naj bi se pripombe in odločitve občanov obravnavale na sejah sveta KS. Vendar je prav, da so ljudje informirani in prav zbor občanov je priložnost, da se problemi širše predstavijo in da se o njih spregovori.
Jama Šoštanj, kakor imenujemo pravzaprav celoten postopek sprememb prostorskega plana za občino Šoštanj, je bila ena izmed točk dnevnega reda. Tinauerjeva je ob tej točki podala ugotovitev, da mesto Šoštanj propada, da se kapital seli iz njega, da je gradnja ovirana in da območje, ki še predstavlja interese Republike Slovenije in Premogovnika Velenje po izkopu premoga, vendarle ni tako veliko, da bi opravičilo propad kraja. Rezman se je spraševal, ah ima smisel vztrajati na kompletnem odvzemu območja ali bi se zavzemali za izločitev vsaj tega dela, ki se tiče neposredno mesta Šoštanj. Svet KS Šoštanj zanima predvsem mesto samo in problem, ki je nastal zaradi omejitve gradenj. Oglasili so se krajani, ki so leta in leta občutili moč Premogovnika. Zupan Bogdan Menih je znova osvetlil aktivnosti Občine Šoštanj, ki potekajo že več let in jih je v javnosti in medijih že velikokrat predstavil. V njih so vključeni edini pristojni za reševa nje problema, Urad za planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor, TEŠ, Premogovnik Velenje, Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko. Občina Šoštanj seveda vztraja na izločitvi celotnega območja iz prostorskega plana (tudi Metleče in Topolšica). Pomembno je tudi mnenje Direkcije za rudna bogastva, saj bi država rada razpolagala z zalogami premoga. Skupna misel ob tej točki je bila, da je potrebno napeti vse sile, da se problem Jame Šoštanj reši čim prej.
v
Šolstvo naj ne hi bila politična zadeva, a staršem, zaposlenim na šolah in krajanom ni vseeno, ali bo Šoštanj obdržal dve šoli ali se bo zgradila samo ena. Tinauerjeva je dejala, da so v Svetu KS Šoštanj enotni o tem vprašanju. Poudarila je prednosti dveh šol in se ni strinjala s sklepom prejšnjega občinskega sveta, ki je s petnajstimi glasovi za sprejel sklep o izgradnji ene šole. V ta namen je svet KS Šoštanj pripravil peticijo, namenjeno občinskemu svetu, da preuči posledice omenjenega sklepa. Svet KS poziva krajane, da s svojim podpisom potrdijo, da se izgradnja OŠ Bibe Roecka prične ločeno od obnove OŠ KDK, lokacije obeh osnovnih šol naj ostaneta v mestu Šoštanj ter da je pred gradnjo oziroma sanacijo obeh šol potrebno pridobiti mnenje sveta staršev. Tudi ob tej točki so se oglasih nekateri krajam, ki so se v glavnem izrekah za dve šoh. Razpravo je zaokrožil župan, ki je spregovoril predvsem o tem, da še ni ničesar dorečenega in da bi se za izgradnjo samo ene šole odločili predvsem z namenom, da bi bila šola modernejša, sodobna in bi z uporabo novih učnih pripomočkov nudila vsem otrokom večjo možnost razvoja. Jasen in nedvomen argument je tudi predviden demografski razvoj, ki kaže upadanje štev ila otrok. Tako bi bila ta glede števila otrok ravno tako prijazna in prijetna učencem, kakor tudi vsem zaposlenim.
Zbor občanov KS Šoštanj torej ni prinesel nobenih zaključkov. Kljub temu je morda prav, da je bil sklican. Prav predvsem zaradi tega, ker so informacije prišle iz prve roke in v nepopačeni obliki.
Zborovanju na rob
MiKo
Problema zaprtja Jame Šoštanj in gradnje nove šole seveda nista nastala včeraj, s konstituiranjem sveta KS Šoštanj. Aktivnosti župana in Oltčine Šoštanj na obeh področjih so se pravzaprav začele že takoj po ustanovitvi samostojne občine.
Pri zahtevi Občine za zmanjšanje prido-bivalnega prostora lignita ima župan zahtevnega pogajalca - državo, ki bo svojo odločitev sprejela politično, v veliki meri ne glede na strokovne dokaze in dognanja. Država, ki je lastnica vsega mdnega bogastva, se le-temu razumljivo noče odpovedati, saj predstavlja nezanemarljiv vir energije. Problem je bil javnosti na javnih okroglih mizah in v medijih že velikokrat podrobno in z več različnih stališč predstavljen, zato je ]M)navljanje istih dejstev na zboru krajanov izzvenelo kot poskus promoviranja članov šoštanjskega sveta KS. Prejšnji občinski svetniki, med njimi tudi nekateri sedanji člani sveta KS Šoštanj, so podprli idejo o eni šoh na podlagi prepričljivih argumentov.
Demografski kazalci tudi v naši občini kažejo na občuten upad rojstev, zato se zna zgoditi, da bosta dve šoh na pol prazni. Druga možnost pa je, da bo prazna ena (starejša, slabše opremljena) šola. Trezno razmišljujoči starši bodo otroka namreč raje vpisali v šolo, ki mu ho nudila boljše pogoje in kakovostnejši pouk. Ena modema šola nudi enake možnosti vsem otrokom.
Iskrena skrb članov šoštanjskega sveta KS za sokrajane se zazdi še toliko bolj vprašljiva ob dejstvu, da je predsednica sveta KS že izstavila račun za svoje delo in sestankovanja članov sveta KS Šoštanj.
Svetu KS so res dodeljena sredstva za redno delovanje, kako pa jih porablja, odloča svet sam. Šoštanjčani bodo sami presodili, če so člani sveta, ki so se odločili, da bodo najprej poskrbeli za svoj žep, dobri gospodarji. In če se po jutru dan pozna, se lahko upravičeno bojimo, kako bi šele bilo, če bi gospodarili z večji vsotami.
V. M.
E L
C I IV E
KRAJEVNA PISARNA V RAVNAH DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ravnah so pridno pristopih k zadanim nalogam. Ern^fMJRfl predsednica krajevne skupnosti, je povedala, da se že lahko veselijo zaključka del javne razsvetljave v spodnjih Ravnah. Zemeljska dela so končana, dokumentacija se pridno pridobiva, tako da se bodo dela končala vzporedno.	/B
Asfaltiranje cest se bo pričelo takoj po sprejetju proračuna Občine Šoštanj. Računajo, da bodo lahko položili asfalt na vse ceste, ki so bile v planu. Projekti za javno razsvetljavo v zgornjih Ravnah so v delu, na pričetek del pa računajo v jeseni. Dom krajanov je potreben temeljitega popravila, zato razmišljajo o sanaciji ali celo novogradnji. \ tem primeru bi bilo potrebno določiti tudi lokacijo.
V Ravnah deluje tudi krajevna pisarna, kije odprta vsako sredo od 17. do 19. ure.
MiKo
Novi predsednik OO SDS dr. Bogdan Menil?
I
etna volilna konfereiS
ca 00 SDS, ki je potekala 9. aprila, je ____________ bila razgibana in konstruktivna. Prisotni člani so soglasno potrdili predlagani dnevni red in v posameznih točkah sodelovali s predlogi in vprašanji. Seje sta se udeležila tudi Franc Jazbec, predsednik regije SDS Celje, župan Štor in poslanec v Državnem zboru, ter Matjaž Železnik, tajnik SDS Celjske regije. Jazbec je člane seznanil z delom poslancev SDS v Državnem zboru ter podal informacijo o političnem stanju v Sloveniji, na katero so se z svojimi vprašanji odzvali tudi člani SDS Šoštanj. Predsednik Gabro Cverlin je v svojem poročilu podal prerez delovanja v preteklem letu, seznanil člane z nekaterimi dogajanji, se ustavil pri preteklih volitvah, ki so
fi
SMRTI
V času od 15. 3. do 19. 4. 1999 so umrli
Jožef ROČNIK, Zavodnje 31 Karl ŠKRUBEJ. Lokovica 8 a Karolina RAHTEN, Florjan 171 Marija KORADEJ. Ravne 11 a Karl MIKUŽ, Topolšica 32
POROKA
17. aprila sta se poročila
Mojca ZAGOŽEN, Jerihova 38, Velenje in Peter VRČKOVNIK, Prešernov trg 12, Šoštanj
3. redne seje skega sveta sovpa-izidom našega
klic obči da z
časopisa, zato vas žal ne moremo seznaniti s tem, kaj se je na seji dogajalo. 0 tem bomo morah reči besedo ali dve v prihodnji številki. Seznanjamo pa vas s predlaganim dnevnim redom, ki vsebuje kar 16 točk.
sosveta načelnice Upravne enote Velenje.
Na dnevnem redu so še obravnave o branju političnih strank, o občinskih funkcionarjev in nagradah elanov delovnih teles občinskega sveta. Določili bodo nove cene programov v Vrtcu Šoštanju. Različna mnenja bo slišati ob sprejemanju Sklepa o podaljšanju veljavno-
! Zupan ponovno predlaga tretjega sti sklepa o začasnem financiranju podžupana, vendar na to mesto tokrat proračuna Občine Šoštanj v letu 1999. namesto Franca Rogelškaf ki na Ob informaciji o strokovnih podlagah prejšnji seji ni dobil podpore, predlaga in izhodiščih pri zagotavljanju pros-Davida Ravnjaka, prav tako iz torsSTih pogojev za devetletno osnovno socialdemokratske stranke. Na po- , šolo, se svetniki, če bodo po napornem dručju kadrovskih zadevbodo svetniki	sedenju še imeli kaj energije, zagotovo
razpravljali še o imenovanju komisije ne bodo izognili razpravi o gradnji ene za okolje in prostor, komisije za razvoj ah popravilu dveh šoštanjskih šol, kar drobnega gospodarstva, imenovali sicer ni tema te točke, nadzorni odbor in župana za člana	MiKo
Svet KS Ravne sestavljajo: Viktor Potočnik, Marjan Kotnik, predsednica Erna Obšteter, Frane Lenko. Jože Sovič, Mirko Pergovnik, manjka Drago Kotnik.
VOLILNA KONFERENEA NAJMOČNEJŠE STRANKE
ponovile uspeh stranke, ter se za sodelovanje in dvig ugleda stranke
zahvald najbolj zaslužnim članom in volivcem.
Dnevni red je zahteval tudi razrešnico dosedanjemu vodstvu ter volitve novih članov predsedstva.
I’bleg že oblikovane liste, ki jo je ses-
tavil(Net|jJ|^rMseastvo, so člani predlagali še nekatere, za katere mislijo, da bi uspešno predstavljali in zastopali interese članov SDS Šoštanj. V predsedstvo so bili izvoljeni: Bogdan Menih, Gabro Cverlin, Anita Berložnik, Boris Goličnik, Peter Radoja, Franc Rogelšek in Nežka Kugovnič. Za nadzorni odbor so bili potrjeni predlagani člani Valter Pirtovšek, Franc Zaleznik in Milojka Komprej. Ker je Bogdan Menih na tajnih volitvah dosegel največ glasov, so ga tudi takoj potrdili za predsednika 00 SDS Šoštanj. Novemu vodstvu je prejšnje vodstvo zaželelo uspešno in tvorno delo.
MiKo
VPIS V VRTEC
Vizija OTROKOM ZDRAV IN PRIJAZEN VRTEC nosi v sebi željo po prijaznem in urejenem okolju v vrtcu, k vzpodbujanju ustvarjalnosti, negovanju prijateljstva in strpnosti, kakor tudi k spoštovanju naravne in kulturne tradicije našega okolja. Delavci vrtca želijo v vzgojnem delu, v katerem se odraža otrokova oseb-nost, samostojnost in iniciativa, dati otrokom možnost aktivne vloge, da v polni meri doživljajo radost odraščanja in veselja. Znanje naj postane vrednota in cilj, vzpodbujanje otroka k njegovi ustvarjalnosti pa je temelj človeškega napredka, pravijo v Vrtcu Šoštanj. S krožki in delavnicami bistrijo otrokov um, s pesmijo, plesom in sliko pa bogati jo njegovo srce. V vzgojni proces se starši vkl jučujejo kot enakopravni partnerji, saj bi bila brez njihovega sodelovanja vzgoja vzgojiteljev osiromašena.
Da bi v vzgojni proces vključili še ostale otroke, ki teh dobrin niso deležni, in so potrebni tudi varstva, Vrtec Šoštanj vljudno vabi na vpis za vse enote vrtca Šoštanj, ki poteka od 12. 4. do 30. 4. 1999 v vrtcu Lučka, Koroška 13 v Šoštanju.
Policijska
Modro bela kronika
Požarna AP
Dne 20. 3. med 02.15 in 02.45 uro je neznani storilec prišel do lokala IPP0N na lule Ribarja v Šoštanju, kjer je z zadnje strani objekta poškodoval vhodna vrata na ta način, da jih je polil z vnetljivo snovjo in zažgal. Požar je opazila čistilka, ki je v tem času prišla na delo in ga je tudi pogasila. Za storilcem še zbiramo obvestila.
Kraja v Topolšici
Dne 25.3. med 07.00 in 17.00 uro je neznani storilec prišel do stanovanjske hiše last Draga M. iz Tojiolšice. Vlomil je skozi balkonska vrata in tako prišel v notranjost, kjer je razmetal vsebino in odnesel večje količine nakita in denarja v različnih valutah. S tem dejanjem je oškodoval Draga M. za okoli 650.000 SIT. Delavci UKS PU Celje in PP Velenje so med zbiranjem obvestil uspeli storilca izslediti in so ga skupaj s kazensko ovadbo predah preiskovalnemu sodniku.
Pretep v Šoštanju
Dne 29. 3. okoli 17.00 ure sta Daša F. in Emanuel I. v Šoštanju na Tekavčevi cesti pri pretepu poškodovala Milorada I., kateri je iskal zdravniško pomoč v ZD Velenje. Zoper kršitelja Daša F. in Emanuela I. pa so policisti PP Velenje podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri SP Velenje.
Velikonočna nesreča
Dne 3.4. ob 19.55 uri je v ZD Velenje bil pripeljan Boštjan K. iz Raven pri Šoštanju Pri streljanju s karbidom se je telesno poškodoval in sicer je zadobil presekanim» na nogi. Hrupna natakarica
Dne 13.4.99 ob 23.10 uri je bil kršen javni red in mir v lokalu Vinski hram v Šoštanju na Prešernovem trgu. Ob intervenciji je bilo ugotovljeno, da je za prekršek odgovorna natakarica Velika G., zoper katero je podan predlog sodniku za prekrške v Velenju, prav tako pa smo obvestili inšpektorja službe zaradi prekoračitve obratovalnega časa.
Nasveti
Miren in varen praznik dela
Velikonočni prazniki, ob katerih smo bili deležni prekomernega pokanja in streljanja z raznimi sredstvi, so za nami. Za nekatera so minili moteče, za nekatere pa zelo boleče, saj smo na območju PP Velenje beležili kar nekaj poškodb, ki so bile posledica nepremišljenega streljanja z raznimi napravami. Ker se bliža 1. maj, ko bomo ponovno vsi skupaj deležni prekomernega [tekanja, vas delavci PP Velenje opozarjamo, da se temu izognete in pripomorete, da tudi ta praznik mine mimo in varno. Posledice, ki pri tem nastanejo, zaradi nepremišljenega početja posameznika ali skupine so v največjih primerih zelo hude in celo tragične.
Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!
(mmj.mii, i«
LIST JE STAR PET LET
e
Zakonom o lokalni samoupravi seje uresničila želja mnogih Šoštanjčanov, da bi zopet imeli svojo občino, saj seje občina Velenje zdela preveč centralizirana in odmaknjena od problemov, s katerimi so se srečevali Šoštanjčani in prebivalci okoliških krajev. Z novo občino pa se je porodila tudi ideja o občinskem glasilu, ki bi prebivalce seznanjalo z delom občinske uprave pa Uidi ostalimi dogodki, pomembnimi za občane.
V mesecu aprilu pred petimi leti je izšla prva številka Lista občine Šoštanj. Bila je praznično obarvana, saj je izšla v velikonočnem času. Na štirih straneh je prinesla rezultate prvih lokalnih volitev, imena članov novega občinskega sveta in zametke kasnejših rubrik.
Od takrat dalje List redno izhaja že pet let. Njegova vsebina se je popestrila in kot je pokazala anketa, je med občani dokaj priljubljen. V zadnjih letih se je njegov obseg povečal, sedaj izhaja na 8 do 12 straneh, praviloma vsak mesec. Lani je izšlo 13 številk.
mivega o delu pri listu:
Pri samem rojstvu Lista nisem sodelovala, že z drugo številko pa sem pričela List lektorirati. Od aprila 1996, koje občinski svet sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila, sem odgovorna urednica časopisa.
Kako se je časopis razvijal ?
Spominjam se, da smo v začetku s posebnimi dopisi vabili vsa društva v občini, da nam poročajo o svoji dejavnosti, da bi tako popestrili vsebino. Pozneje sem izdelala letni načrt za oddajo prispevkov in izid časopisa ter ga razposlala sodelavcem in društvom.
Uspelo nam je pridobiti stalne .sodelavce, danes jih je okrog petnajst. Uvedli smo nekaj rubrik, ki obravnavajo npr. aktualne probleme v kmetijstvu, gozdarstvu, arhitekturne elemente v našem okolju, zdravstveni kotiček, modni drobiž, šolske novičke, modro belo kroniko, bogato športno stran, predstavljajo se literati... Z vzpodbujanjem smo uspeh pridobiti sodelavce iz več krajev, tako da poročamo o dogodkih s celotnega področja občine.
O nastajanju in izdajanju Lista smo se Kako izbirate dopisnike?
pogovarjali z odgovorno urednico Uršulo	Dobrodošel je vsak, ki želi kaj sporočiti
Menih. Povedala nam je marsikaj zani-	bralcem, saj že star pregovor pravi Leč
ljudi več ve. Novinarji in uredniki naj bi objavljali čim več različnih mnenj o kakšni stvari, poglede z več strani, saj si le tako bralec lahko ustvari resnično sliko in svoje mnenje.
Zlasti me veseli, da smo pridobili veliko mladih sodelavcev, ki jim delo pri Listu koristi tudi pri njihovem študiju.
Kakšen je odziv bralcev?
Odziv bi lahko sodih po tem, da sedaj izdamo in prodamo že 900 izvodov časopisa, pa tudi po vse številčnejših sodelavcih. Tu in tam se oglasi kakšen bralec s kritičnimi pripombami na katerega izmed člankov, kar je prav tako dobrodošlo, saj lahko tako zagotovimo objektivnost časopisa. Pišejo ljudje precej neradi, zato pa večkrat pokličejo v uredništvo, pohvalijo ah grajajo.
Bralci opažajo lep jezik in zelo malo napak, če List primerjamo z nekaterimi podobnim ali večjimi “brad”. Kdo skrbi za to?
Za to skrbim sama že vseh pet let. Vsak prispevek pregledam vsaj dvakrat. Najprej ga površno preletim, nato popravljam jezikovni napake, sodelujem pa še pri prelomu, to je takrat, ko z Markom
Marinškom, ki List oblikuje, razporediva in postaviva prispevke na strani. Tiskajo pa List v Tiskarni Velenje. Naj ob tem pripomnim, da na recikliranem papirju.
Kako pa v bodoče? Ali razmišljate o bolj pogostem izhajanju Usta?
Po odzivih bralcev sodeč, bi bilo dobro, če bi list izhajal bolj pogosto, vendar se ustavi ob omejenih sredstvih. Štirinajstdnevnik bi zahteval osebo, ki bi bila redno zaposlena, tega pa si ne moremo privoščiti. S sredstvi, ki jih dobimo od objav oglasov in naročnine, ki je pravzaprav simbolična, finančno kar uspešno poslujemo in smo vsako leto manj odvisni od ustanovitelja. Lahko povem, da je tretjina lete 1999 že za nami, pa iz proračuna Občine Šoštanj letos nismo dobili niti tolarja.
Potreba po bolj pogostem izhajanju se pokaže tudi ob pestrosti in številnosti dogodkov, ki so zanimivi za širi krog občanov. En mesec je pravzaprav veliko časa, ki pa zelo hitro mine.
listu čestitamo ob jubileju, vam pa želimo še naprej tako uspešno urednikovanje.
L. M.
LETNI OBRAČUN TOD ŠOŠTANJ
Odlično delo v preteklem obdobju, v istem duhu naprej
£
edna letna konferenca Turistično olepševalnega društva Šoštanj, ki je bila 20. marca v prostorih TEŠ, je bila pestra in razgibana. Predlagani dnevni red, ki je zajemal vse od poročil predsednika, blagajnika in nadzornega odbora do kadrovskih sprememb in podelitve nagrad, je vzpodbujal prisotne k sodelovanju. Razvile so se živahne razprave, mnenja in se poleg uspehov izpostavljali tudi problemi. Res se društvo, ki šteje 36 članov, ponaša z marsičem. Predsednik TOD Peter Radoja je pohvalil člane pri njihovem delu ter jim čestital k res dobri, če že ne odlični izvedbi najrazličnejših prireditev, ki so v njihovi domeni. Prav gotovo ne moremo mimo pustovanja, praznika luči, miklavževanja in še česa. Bliža se tudi stota obletnica delovanja društva in v obdobju delovanja Občine Šoštanj je opaziti še večji zanos pri delu. Predsednik Radoja je menil, da se je treba predvsem urejenim medsebojnim odnosom zahvaliti za dobro skupno delo.
Izvoljeni delovni predsednik Ivan Žnidar je podal svoje poročilo kot predsednik nadzornega odbora. Blagajniško poročilo je bilo odlično, tako po stanju, kakor po samem odnosu do dela njihove blagajničarke gospe Modrijanove.
Razprava po poročilih pa je obelodanila tudi probleme, ki mučijo člane. Več jih je izpostavilo občutek, da zveza in društva ne sodelujejo dovolj. Menijo, da bi moralo biti v občinskem proračunu več denarja, ne pa, da so odvisni od donatorjev. Odgovore sta podala gospa Majda Menih, predstavnica Turistične zveze občine Šoštanj, in Peter Radoja. Jasno je, da se morajo društva opirati na lastne moči, zveza pa deluje kot koordinator. V kratkem prerezu delovanja zveze je gospa Menih povedala, da je zveza aktivna na mnogih področjih, od izdaje zloženk, organiziranja sejmov do ustanovitve društva Rotovnikova jama, ki je tik pred zdajci. Vsak se za enak cilj trudi po svoje, morda bi se
lahko bolj povezano, bi lahko rekli na vse to.
V nadaljevanju so si člani društva zadali plan, ki je dokaj obširen in zajema poleg prireditev, ki jih že poznamo, še urejanje dohoda v Mornovo zijalko ter sodelovanje pri urejanju okolice Pustega gradu. Tako se nam ni bati, da bi prireditve, ki lepšajo praznike in obujajo običaje, odpadle. V nadaljevanju sestanka so prešli še kadrovske zadeve, ki so zajemale nekatere izključitve ter vključitve kar desetih članov. Najbolj zaslužnim, verjetno bi jih lahko bilo še več, so podelili interna priznanja, ki so jih veseli prejeli: Stane Krašovec, Dominik Pejovnik, Jožica Plesnik, Katarina Modrijan, Valentin Heindl, Ivan Žnidar ml. Da se člani zavedajo, da imajo predsednika z dušo in srcem, so potrdili s presenečenjem, ki so mu ga pripravili. Slika z motivom miklavževanja je bila kot nalašč za idejnega vodjo prireditev, kot je Peter Radoja.
V sproščeno vzdušje, ki je zavladalo po uradnem delu, pa so še odmevale besede predsednika Radoje, ki je povedati, da je zaradi neprimerne zakonodaje na področju turizma vse težje organizirati prireditve ter da se boji, da bo država na tak način ohromila kulturno turistično delovanje v krajih.
Pa menimo, da so med nami ljudje s srcem, ki bodo delali s srcem še naprej.
MiKo
KAKO POVEDATI ZASTOPANOST ŽENSK V POLITIKI
Polemike ob spreminjanju volilnega sistema
b razpravah o spreminjanju volilnega sistema postaja aktualno tudi vprašanje zastopanosti žensk v politiki. Volilni sistem seveda ni edini dejavnik, ki lahko pospeši ah zavre to možnost, je pa pomemben, še zlasti v kombinaciji z drugimi rešitvami v smeri večje prisotnosti žensk v politiki. Na zadnji tiskovni konferenci Urada za žensko politiko so o možnih rešitvah, ki bi v predlaganih sistemih ženskam povečale možnosti, spregovorile sociologinja in poznavalka volilnih sistemov dr. Milica G. Antič, poslanka in predsednica Odbora za notranjo politiko in pravosodje v državnem zboru Daija Invtižar-Bebler in direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik.
S spremembo sedanjega volilnega sistema, sestavo kandidatne liste v volilni enoti, uvedbo preferenčnih glasov tistim, katerim bi dali prednost volivci, ohranitvijo nacionalnih list, odpravo volilnih okrajev, povečanjem števila sedežev v parlamentu in časovno omejitvijo mandatnih obdobij bi se, po besedah Antičeve, izvolitvene možnosti žensk izboljšale. Tako bi bil za ženske
najbolj ugoden proporcionalni volilni sistem.
O spremembi volilnega sistema pa bi zares lahko govorili šele s spremembo ustave. Tako je Darja Lavtižar-Bebler dejala, da bi bilo dobro, če bi ustavna komisija sprejela predlog o ustavni spremembi. S tem bi že v ustavi določili temeljne značilnosti volilnega sistema.
Vera Kozmik je opozorila na obvezno tolmačenje 19. člena Zakona o političnih strankah, ki naj zahteva, da statut stranke izrecno določi postopke in ukrepe pri določanju kandidatov oziroma kandidatk. Samovoljno tolmačenje strank, ki se zdaj sklicujejo na enakopravnost žensk, bi bilo v tem primeru omejeno. Urad za žensko politiko predlaga tudi uzakonitev t. i. ZIP liste, to je liste, na kateri se kandidat in kandidatka izmenično pojavljate (ženska-mošlri, ženska-moški itd.) v proporcionalnem delu sistema in finančno stimulacijo za stranke, ki bodo imele izvoljenih več žensk v večinskem delu sistema.
Zahteve žensk morajo biti potemtakem jasne in natančne ter v nasprotju z opazkami, da je politično udejstvovanje žensk božja volja.
Romina Bešič
PODJETNIKI!
Zagotovite si hitro, poceni in varno poslovanje ob vsakem času.
Vključitev v elektronsko banko PROKLIK NLB omogoča:
-	večjo enostavnost in varnost opravljanja storitev
-	večjo hitrost opravljanja storitev
-	dostop do banke vseh 24 ur, 365 dni v letu
-	možnost vnaprejšnje priprave nakazil
-	večjo preglednost poslovanja
-	izognitev opravljanju transakcij na bančnem okencu
Za dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št. 854251 int. 228 ali 333.
JO J banka velenje
N----^ Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
BERETE LIST?

v
Ob novem letu smo naredili anketo o Listu občine Šoštanj med njegovimi sodelavci in dopisniki, tokrat pa smo za mnenju povprašali nekaj naključno izbranih prebivalcev naše občine. Pa poglejmo, kaj smo izvedeli:
Gregor Petkovnik, Bele Vode: List preberem občasno, če grem v trgovino, kjer ga lahko kupim. Vsebina je kar zanimiva in po mojem mnenju tudi pestra, saj je v njem za vsakogar nekaj, tudi za nas iz podeželja je marsikaj koristnega.
Vili Pečovnik, Ravne: Na List sem naročen, kar se mi zdi najbolj praktično. Ni ti treba hoditi nikamor ponj, poštar ti ga prinese na dom. Tudi vsebina Lista mi je všeč. Vsak v družini najde kaj zanimivega. Pa tudi o delu občine smo tako dobro seznanjeni.
Tudi o Moto klubu, katerega član sem, je že bil prispevek v Listu, želel pa bi, da bi o njem pisali še več.
Marina Stropnik, Skorno: V svoji trgovini prodajam List že od samega začetka in imam stalne odjemalce. Tudi jaz in moja družina ga preberemo, saj so v njem večkrat tudi novice iz mojega kraja ali pa o ljudeh, ki jih poznamo. Res pa je, da vseh dogodkov, ki so za kraj pomembni ni mogoče spraviti na omejeno število strani, zato bi bilo morda dobro razmisliti, kot je bilo že omenjeno, da bi List izhajal vsakih 14 dni, še posebej, ker ni predrag.
v
Tone Berložnik, Florjan: Soštanjski list poznam, redno ga prebiram že od začetka.
Mislim, da je vsebina dovolj pestra, saj večkrat piše tudi o gasilcih, kar me še posebej zanima, ker sem član gasilskega društva. Pri Listu me moti njegova velikost. Morda bi bil bolj priročen, če bi izhajal v revijalni obliki in bolj pogosto.
Pripravila: M. L.
DELAVCI TOVARNE USNJA NISO POZAOLJENI
Delovanje Sklada dela in rešitve
V prejšnji številki smo na kratko spregovorili o zaprtju tovarne usnja in nakazali aktivnosti, ki potekajo v zvezi s tem. Postopek prisilne poravnave podjetja, ki je bil na sodišču objavljen 12. februarja letos, je po besedah g. Jereba, predstavnika IUV Vrhnika prišel nenačrtovan, saj so zeleh izpeljati sanacijo brez teh ukrepov. Ukrep je najbolj prizadel tovarno usnja v Šoštanju, saj se v sklopu finančne reorganizacije pripravlja prenehanje delovnih razmerij za 211 delavcev v tem obratu.
Kako naprej? Za Šoštanj se tehtajo rešitve v več oblikah, Nadaljevanje programa usnjene galanterije, ohranitev usnjarske dejavnosti brez zapadlih obveznosti, odpravnine za presežne delavce, ki bi se lahko samozaposlili, ustanovitev invalidske delavnice ter sodelovanje s Skladom dela. Zavod RS za zaposlovanje, OE Velenje je v tem obdobju že opravil potrebne postopke, da bi se delovanje sklada dela lahko pričelo nemoteno. Občina Šoštanj je zagotovila prostore v stavbi KS Šoštanj ter sodelovala pri zagonu.
0 pomenu delavnic je Vera Nuhijev -Galičič, vodja trenerjev, ki dela v skladih dela že od vsega začetka in je tudi soavtorica priročnika o vodenju delavnic, dejala: V vseh firmah, kjer se pripravljajo presežki, ljudje čutijo, da se bo nekaj zgodilo. Cesto pa do zadnjega sami sebi ne priznajo, da bodo tudi oni na seznamu. V delavnice pridejo pogosto z občutkom razočaranja in strahu, občutiti je manj jeze kot skeptičnosti. Ti notranji konflikti prevladujejo predvsem pa začetku, nato pa začno razmišljati o sebi pozitivno in graditi samopodobo. V tej fazi prepoznajo, koliko kapitala, ki ga nosijo v sebi, je neizkoriščenega in s čim bodo uspešno nastopali na trgu dela. V skladu najdejo delavci strokovno pomoč in vso podporo za realizacijo zaposlitvenega načrta. Tudi za delavnico, ki trenutno poteka v Šoštanju, meni Vera, da poteka v pozitivnem duhu in da so odnosi zelo dobri. Delo v delavnicah vodijo še tri trenerke, Ida, Lilijana in Vika. Dobro je slišati tudi mnenja udeležencev delavnice. Vesna Sivec, vodja izmenev TUŠ, pravi takole: V začetku sem občutila veliko razočaranje kakor tudi upanje, da bodo ostali vsaj nekateri. Prvi teden, ko
Kaj pravzaprav je Sklad dela?
Delo sklada se kot oblika aktivne [Kilitike zaposlovanja pri nas šele uveljavlja. Vendar kaže na pozitivne rezultate. V Sloveniji jih deluje enajst, snovalci skladov dela pa govorijo o njih kot o strokovnih in neodvisnih neprofitnih ustanovah, ki povezujejo vire vseh socialnih partnerjev za aktiviranje brezposelnih ah potencialno brezposelnih. Preprečujejo prehod v odprto brezposelnost ter ustvarjajo pozitivno ozračje, aktivirajo udeležence pri prehajanju na nova delovna področja in ponujajo državno pomoč pri kadrovski presnovi podjetij. Sklad dela financirajo 70 % Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zavod za zaposlovanje RS, 30 % sredstev pa prispevajo lokalna skupnost, ustanovitelji in donatorji. Sklad dela v Šoštanju predstavlja enoto sklada Ravne na Koroškem, ki že ima določeno izkušnjo in tradicijo.
Kako poteka delo Sklada dela Ravne v Šoštanju?
Tisti delavci, ki se vključijo v sklade dela, se najprej udeležijo štiritedenske delavnice. V Šoštanju je teh delavcev trenutno 34, ki se že bhžajo koncu delavnice in pod vodstvom trenerk pripravljajo zaposlitveni načrt. Le-ta je podlaga za vključitev v izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, iskanje dela ter izvajanje 25-urne tedenske aktivnosti. Izhod iz sklada dela je zaposlitev, pravi Alenka Stres, managerka SDR. Sklad dela bedi nad delavcem v času odpovednega roka, ob prehodu na Zavod za zaposlovanje pa vse do zaposhtve. Vključenost v njega pripomore tudi k miselnosti brezposelnih od tega, kaj sem bil, v to, kaj bom.
sem ostala doma, je bd najtežji. Ko sem se vključila v delavnico, nisem imela nobene predstave, kaj se bo tu dogajalo. Veliko mi pomeni, da se vendarle družim z bivšimi sodelavci, da pridobivam samozavest in razmišljam o sebi drugače. Upam, da bom zaposlitev našla čimprej, kakor še vedno upam, da se bo našla rešitev tudi za tovarno.
Vida Sedelšak je do zadnjega delala kot vodja skladišča kemikalij. Nekaj okvirnih cdjev glede zaposlitve že imam. Veseli me, da imam možnost dodatnega izobraževanja, kar sem prej pogrešala. Ostaja pa upanje, da bom še stopila skozi vrata tovarne usnja kot delavka v njej.
Marta Jevšnik, obrezovalka govejih kož, se žeh preusmeriti. O svoji prihodnosti razmišlja: Na začetku mi je samozavest padla, potem pa sem začutila nov izziv. Znašla sem se pred dejstvom, da je treba narediti nekaj zase. Po poklicu sem frizerka in bom skušala prodreti v svojem poklicu. Sklad dela nudi tud dodatno izobraževanje, ki ga bom seveda izkoristila.
Vsi ne mislijo tako. Nekateri menijo, da bi se dalo denar, ki ga obračajo na tak način, porabiti drugače. Drugi še vedno upajo na delo v fabriki. Tretji so razočarani in potrti in težko sprejemajo spremembe, ki ne obetajo boljših časov. Takšni smo pač ljudje in namenoma smo se pri pisanju tega članka izognili pisanju o osebnih občutkih. Ne bi bilo prav, da bi dejstva, ki so identična za vse, vsak človek pa jih občuti na svoj način, strnih v eno formulo. Vendar se ne moremo čisto izogniti temu, da nam je vsem težko pri srcu.
MiKo
RAZSTAVLJA OSKAR ROTOVNIK OKI
Globoka izpovednost in izvirna oljna tehnika
Od 2. aprila v Mestni galeriji Šoštanj razstavlja Oskar Rotovnik Oki. Otvoritev razstave je potekala v mističnem, velikonočnem vzdušju, polnem skrivnostnega pričakovanja. Morda tudi zato, ker črpa Oki teme
Platno nastaja v več fazah, grundi-ranje, risba, podslikava, večkratni nanos barv in končno zavoskanje, s katerimi avtor sliko obudi iz popolne črnine in jo s tem prikliče v novo življenje.
Sorodno vzdušje je velo tudi iz Ibertovih Parabol, ki sta jih v kitarskem duetu izvedli Suzana
in motive svojih del iz stare zaveze ter židovske religije in ikonografije vse od prvih slikarskih začetkov. Prepoznavna spremljevalka platen je rdeča svetloba, ki je bila sprva plaha in komaj slutena, v zadnjem ciklusu pa je žareča in prepričljiva znanilka, ki napolnjuje celotno obzorje horizonta. Rdeča se zvesto pojavlja na poti izvoljenega ljudstva ter pooseblja njegove upe in pričakovanja. Ljudstvo, ki ga je v eno skozi stoletja povezovala nadvse trdna zavest o pripadnosti skupnosti, se tudi na Okijevih platnih pojavlja v skupinah, največkrat v zavetju zidov, obokov ali hiš.
Hebar in Jasna Njenjič. Mladi kitaristki sta v začetku marca osvojili 1. mesto in 100 točk na področnem tekmovanju Štajerske regije, konec meseca pa še 2. mesto na državnem tekmovanju in zlato priznanje za veliko število točk.
Umetnostna zgodovinarka Andreja Borin je Oskarja Rotovnika Okija označila za enega tistih umetnikov v slovenskem prostoru, ki je zaradi izvirne oljne tehnike, razpoznavne tematike in globoke izpovednosti vreden velike pozornosti.
Vabljeni na ogled do četrtka, 22. aprila!
U. M.
MESTNA GALERIJA UPIHNILA PRVO SVEČKO
Nadaljevanje s strani 1.
LETOS ŽE JI. LIKOVNI SVET OTROK
snovna šola Karla Destovnika Kajuha prireja pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj in Revije za najstnike PIL -' Pisani list že 31. likovno razstavo v prostorih Kajuhove šole. Letos je na razpis prispelo več kot 1000 likovnih del učencev osnovnih šol, vrtcev in zavodov iz vse Slovenije. Posebna strokovna komisija je vsa prispela dela 13. marca 1999 pregledala in izmed njih izbrala 417 del za razstavo.
Strokovno komisijo so sestavljali: Dragica Čadež Lapajne - redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Ivo Mršnik - redni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tone Skok - profesor likovne pedagogike in ravnatelj na OŠ Miha Pintar Toledo v Velenju, mag. Tonka Tacol -asistentka za likovno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (predsednica) in Ale,nka Venišnik - likovna pedagoginja na' OS Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju.
Predsednica strokovne komisije mag. Tonka Tacol je ob tem zapisala, da je likovno izražanje človekova potreba, vrednota in naravna dejavnost, brez katere ni prave otroškosti. Za življenje ni potrebna le znanost, ampak tudi umetnost; ena izmed poti k umetnosti pa je likovna dejavnost. Letošnja razstava ponovno odgovarja vsem, ki dvomijo v kakovostno izvedbo likovne vzgoje v slovenskih osnovnih šolah.
Strokovna komisija je z enakovrednimi nagradami nagradila pet likovnih pedagogov, katerih učenci se predstavljajo z najuspešnejšimi likovnimi deli z različnih oblikovalnih področij. Nagrajenci so: Robi Klančnik, OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje, Marjeta Vaici,
OŠ Antona Aškerca Velenje, Slavko Zupan, VIZ Fran Milčinski Smlednik, Alenka Venišnik, OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Vlasta Markovčič, OŠ Dutovlje. Šestim učiteljem pa je komisija podelila priznanja za poseben dosežek učencev na posameznem oblikovalnem področju. Ti pa so: Nada Medved, OŠ Neznanih talcev Dravograd, Jure Repenšek, OŠ Gornji Grad, Nada Zidarič, OŠ Janka Padežnika Maribor, Alijana Zakonjšek in Anita Drnovšek, OŠ Primoža Trubarja Laško in Tanja Sainec, OŠ Antona Sibelja - Stjenka Komen.
Tudi letos je ob otvoritvi razstave, 17. aprila, izšel katalog likovnih del, v katerem je tudi ocena strokovne komisije. Katalog pa je tudi učni pripomoček likovnim pedagogom in vir novih idej za likovno ustvarjanje. Likovna razstava bo krasila hodnike Kajuhove šole in bo na ogled celo leto do naslednjega aprila, ko jo bo zamenjala nova zbirka otroških likovnih del. Šolska vrata so za obiskovalce vedno odprta.
Jožica Andrejc
edvomno je, da je Šoštanj takšen prostor nujno potreboval, čeprav bi nekateri v njem raje videli trgovino ah gostinski lokal. Lokacija v središču mesta, pa tudi arhitektura prostora z oboki, je izredno primerna. Poleg tega je prostor primerno akustičen, saj se tukaj dogajajo tudi literarni večeri, predavanja in ostali kulturni dogodki. Se bolj zanimiv je ta prostor za nas, ki se še spominjamo, da je tukaj bila prvotno temačna klet (in pozneje trgovina). Primerjava med temnimi, nekoliko grozljivimi prostori iz našega otroštva in svetlim hramom kulture je res pre-senedjiva.
V tem letu so v galeriji priredili deset razstav del različnih likovnih umetnikov. Med njimi so bila tudi zveneča imena kot so Jure Cekuta, Anton Herman, Ivan Napotnik, prvo obletnico pa bo proslavila otvoritev razstave slik in stolov akademskega slikarja Domna Slane. Tu najdejo prostor tudi domači ustvarjalci, Šoštanjčani. Organizirah so razstavo arheoloških predmetov, najdenih pri obnovi Pustega gradu. Bilo pa je tudi več literarnih večerov in premiernih predstavitev literarnih del. K sodelovanju so povabili svetovne popotnike, ki so z diapozitivi prinesli k nam utrip drugačnega življenja.
Za glasbeni program, ki spremlja prireditve, izbirajo izvajalce zelo skrbno, kot je povedala Urška Menih. Glasbeni izva-
jalci včasih izvajajo malo bolj sodoben in nenavaden program, kar je v prijetnem nasprotju z umirjenostjo razstave ah pa skladno z instalacijami. Naj omenimo le dva ne čisto vsakdanja izvajalca: skupina tolkalistov glasbene šole Žalec in instrumentalni kvartet Kanta.
Ob skoraj vsakem dogodku izdajo hčno vabilo ah tiskovino, ki v kratkih besedah predstavi pomen in vsebino ter avtorja razstave ah literarnega dela.
Da je Mestna galerija v kratkem letu dosegla visok nivo, gotovo pove podatek, da se o dogajanju v njej piše v vseh večjih časopisih, kot so Delo, Večer, Novi ted-
nik, pa v lokalnih medijih, o nekaterih dogodkih pa so poleg VTV Velenje poročale celo nacionalna televizija in POP TV in Gajba.
Ce želimo, da bomo Slovenci v naslednjem tisočletju še razpoznavni, je lastna kultura gotovo eden bistvenih pogojev za to. In na primeren način jo moramo približati že najmlajšim. Pregovor Kar se Janezek nauči, to Janez zna! še vedno drži. Zato veseh dejstvo, da galerijo obiskujejo tudi organizirane skupine učencev iz obeh šol, pa tudi mah šolarji in malčki iz vrtca so že bili na obisku in ogledu.
Za vse tiste, ki si razstave raje ogledajo v miru in sami, je Mestna galerija odprta vsak dan. Naj omenimo, da je vstop prost. Morda se boste tokrat odločili za ogled tudi tisti, ki tega do sedaj še niste štorih, če vam povemo, da je vsak obiskovalec dobrodošel. Z veseljem vas bo sprejela Marjana Lesnik, ki v galeriji dela že od začetka in vam postregla z gradivom, pa tudi z raznimi informacijami o razstavi. Morda boste svoje mnenje tudi vi vpisali v knjigo vtisov, kot je to storilo že toliko obiskovalcev pred vami. Torej vabljeni!
L. M.
Podjetje
za urejanje prostora d.d.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/898-170, Fax: 063/897-1240 e-mail: info@pup.si, www.pup.si
PUP VAM PRIPOROČA
SVOJIH ODPADKOV NIKAR NE ODVRZITE V NARAVNO OKOLJE AMPAK LE V ZATO NAMEŠČENE KOŠKE IN POSODE.
HVALA!
OBČANOM SOSTANIA IN VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ČESTITAMO OB PRAZNIKU DNEVA UPORA 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU.
22. marca sta Mateja Kopušar in Martina Plaznik organizirali ustvarjalno delavnico v domu krajanov in sicer izdelovanje rož iz krep papirja.
Za prikaz tega dela sta povabili sestri Milko Supovec in Faniko Zevart. Delavnice se je udeležilo 25 navdušencev^ ki so željni znanja lepo sodelovali. Bile pa so tudi gostje: učiteljica Mirjana Šeško iz OŠ Šalek, učiteljica Fanika Klančnik s Plešivca ter pripravnica Alenka Plaznik, ki trenutno dela na OŠ Bibe Roecka.
Večina se je odločila za izdelavo vrtnice. Tri ure so ob prijetnem vzdušju minile, kot bi trenil. Slišati je bilo želje, da bi se še kdaj sestali ob takšnem ali podobnem prikazu. Ljudje se vendar radi družimo, še posebej, če je kdo pripravljen pokazati kaj ustvarjalnega.
OBISK ZA 80. ROJSTNI DAN
Delovanje KO RK Skorno-Florjan
Ob koncu je predsednik Turistično kulturnega društva Kulturnice Drago Rezman povabil vse na manjšo zakusko. Milka Supovec in Fanika Zevart pa sta bili za svoj trud skromno nagrajeni.
M. R.
ČETRTO TRADICIONALNO VELIKONOČNO STRELJANJE
V Gaberkah je pokalo
Nadebudni mladinci iz Gaberk so tokrat streljali s karbidom in starimi bojlerji na Spitalovem travniku v bližini cerkve. Prejšnja leta so ta praznik obeležili na Vrhih, tokrat pa so morali zaradi muhaste narave lokacijo spremeniti. Vendar to ni motilo ljudi, saj so se zbirali ob cerkvi v velikem številu.
Mladinci so imeli osemnajst bojlerjev, kot posodo za karbid pa so uporabljali čelade. Vse je potekalo v prijateljskem vzdušju pod prijetnim velikonočnim soncem. Skrbeli so tudi, da je bilo vse dokaj varno. Na velikonočno soboto popoldne so se na tem kraju zbirali tudi ljudje, ki so prinašali dobrote k žegnu v cerkev. Prireditev je pokazala, da zmorejo mladi pripraviti nekaj, kar daje utrip kraju. Seveda pa ne gre brez dobre volje mnogoštevilnih sponzorjev.
M. R.
FANTOVSKI PRAZNIK IN FLORJANOVO
e dobrih štirinajst dni in vstopili bomo v mesec majnik. Včasih je bil to fantovski mesec; v mnogih krajih so starejši fantje sprejemali medse novince, na večer pred florjanovim so kole-dovali, posebno pa so se izkazali z mlajem, ki so ga postavili sredi vasi ah dekletu pred hišo. Fantovščina je ohranila danes bolj stanovski ah družabni značaj - ob ženitovanju pri šranganju, a še vedno je ohranjena jajčerija.
Jajčerija je povezana je z godom sv. Florjana, zaščitnika pred ognjem. Staro pravilo veleva, da mora na Florjanovo pri vsaki hiši zakuriti najprej moški, češ da bo tako hišo sv. Florjan bolje varoval ognja. Ta obred so opravljah zbrani fantje, ki so v noči od sobote na Florjanovo nedeljo imeh posebno pravico vstopiti v vsako hišo in prižigati ogenj, za plačilo za svojo obredno službo pa so smeh pobrati vsa skrita jajca, ki so jih gospodinje zato skrile. Praznik pa je obhajala mlada moška skupnost s skupno pojedino, kjer je bilo cvrtje obredna jed. Tudi danes se v naših krajih mlada druščina mladeničev z veseljem pripravlja na te dneve, še posebej, če so imeh prejšnje leto bogato bero najdenih jajc, ko so se po naporni noči ob petehnjem petju vračah domov.
Za svojega zavetnika pa so si sv. Florjana v prejšnjem stoletju izvolili tudi gasilci. V resnici je ogenj, ki ga
gasi sv. Florjan, manj pomemben kot voda, ki jo ima zmeraj pri roki. Legenda namreč pravi, da so Florjana v Dioklecijanovih časih z mlinskim kamnom okoh vratu vrgli v reko Anižo na Gornjem Avstrijskem. In ko ga je par volov vozil na kraj, kjer naj bi bil pokopan, sta vola od žeje že onemogla in glej - je na kraju pričel izvirati studenec, ki je bil pozneje daleč naokrog znan zaradi svoje zdravilne moči...
Podoba sv. Florjana blesti na skoraj vsakem gasilskem domu, na njegov god oz. na Florjanovo nedeljo pa imajo tudi šoštanjski gasilci skupno mašo v domači cerkvi sv. Florjana. Le-ta je znana kot romarska cerkev še iz 17. stoletja, ko so se sem zgrinjale procesije v priporočilo za varstvo pred ognjem. Za lačne romarje je v tistih časih skrbelo štiri ah pet kuhinj ter kak ducat vinotočev. Namesto steklenic in kupic so pri pijači uporabljah lončene vrče, za red pa je noč in dan skrbelo dvanajst kmetov z Loma, oboroženih s helebardami, saj so gasilske vesehce že od takrat znane po zelo veselem in pestrem vzdušju.
Upamo le, da letos na ta dan ne bo dežja, da bomo lahko Florjanovo praznovah brez skrbi pred poletno sušo; razigrani fantovski druščini pa želimo, da bi našh čimveč skritih jajc ter da pri vračanju domov v zgodnjih jutranjih urah ne bi bilo strtih preveč lupin.
J. P.
DO ZNANJA Z ZAUPANJEM V SAMEGA SEBE
Središče za samostojno učenje
azlične so poti do znanja. Nekatere peljejo naravnosti, so široke, gladke,... človek na njih potuje do končnega cilja brez večjih ovir. Druge so težje, zapletene in po njih potujemo počasi. Pa vendarle potujemo in se nadgrajujemo, osebnostno zorimo, si pridobivamo znanje in se bogatimo. Važno je, da ima človek voljo, željo, seveda pa mora imeti tudi možnost izobraževanja. Eno takih možnosti ponuja Ljudska univerza Velenje, ki je v svojih prostorih 9. aprila odprla prostor z učnimi mesti za samostojno učenje, ki je namenjen vsem. In to res vsem, saj je populacija ljudi, ki vsebino in ritem učenja prilagajajo lastnim interesom in zmožnostim, široka. Ideja je zorela že dolgo, šla iz predala na plan pa spet nazaj, je povedala Mirjam šibane, direktorica Andragoškega centra Velenje. In bila končno realizirana. Z veliko vztrajnosti, nenehnim dokazovanjem in opravičevanjem programa ter seveda iskanjem sponzorjev. Breme začetnih stroškov, ki jih ni malo, je padlo na ramena Ljudske univerze, ki je za svojo idejo našla posluh na MO Velenje, Banki Celje, Banki Velenje in še kom ter tako pridobila finančna sredstva. Središča za samostojno učenje nastajajo v okviru projekta
Andragoškega centra Slovenije in ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport že od leta 1995. Zdaj jih je v slovenskem prostoru 24. Središča so opremljena s sodobno učno tehnologijo, avdio in video pripomočki, multimedijskimi računalniki in posebnimi programi, ki so primerni za samostojno učenje.
Zveni komplicirano in morda tuje. Pa sploh ni tako. Vsi, ki se radi učijo sami, ki jim zmanjkuje časa ah prostora, ki bi bili radi seznanjeni z novostmi, ki želijo poglobiti stara znanja in pridobiti nova, bodo v tej učilnici našli nekaj zase. Da pa ne bi imeli občutka, da ste prepuščeni svojemu znanju ali neznanju, je v središču, ki ga lahko obiščete od ponedeljka do petka od 12. do 20. ure, prisoten mentor, ki svetuje in pomaga pri morebitnih zaprekah. Na voljo je tudi obsežno gradivo, slovarji, učbeniki, programi za samostojno učenje jezikov, računalništva in še mnogo več. In vse to je, kar prav gotovo ni zanemarljivo, brezplačno. Za obisk se je potrebno predhodno najaviti na telefonski številki 897 17 80, kjer prijazno nudijo tudi dodatne informacije. Vsi znanja željni imajo torej možnosti, ki je ne gre zamuditi ah zapraviti. Ne pozabimo, da nikoli ne znamo preveč in da nam tega, kar znamo, nihče ne more vzeti.
MiKo
Srečanje starejših Šoštanjčanov
toru
sredo, 7. aprila, ko praznujemo svetovni dan zdravja, so se v večnamenskem pros-termoelektrarne zbrali Šoštanjčani, stari nad 70 let. Letošnje srečanje je bilo že devetnajsto po vrsti. Lepo vreme je privabilo izredno veliko starejših ljudi, kar 111 so jih našteli. Srečanje je organiziral krajevni odbor Rdečega križa, sredstva pa je prispevala Občina Šoštanj. Zbrane je pozdravil g. Ivan Medved, predsednik KO RK Šoštanj. Socialna delavka Slavka Mijoč s Centra za socialno delo iz Velenja je predstavila vse vrste socialne pomoči starejšim občanom, tudi pomoči na domu. Vse skupaj je pozdravil še župan in predsednik območnega združenja RK Velenje g. Bogdan Menih. Srečanja sta se udeležila tudi sekretarka OZ RK Velenje, gospa Darinka Herman in
predsednik Društva upokojencev Šoštanj g. Rudi Satler.
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha. Že med prihajanjem v dvorano so obiskovalce razveselili zvoki citer, harmonike, klarineta, nato pa še harfe in flavte. V programu, ki je sledil govorom, so se obiskovalci nasmejali prisrčnim prizorčkom in pesmicam, ki so jih napisali učenci sami o svojih družinah. Tudi dedki in babice so v njih imeli zelo pomembno vlogo. Na koncu so učenci predstavili še šolsko glasilo Družina in ga razdelili med prisotne.
Po programu se je prijetno vzdušje nadaljevalo ob klepetu in prigrizku. Obrat prehrane Termoelektrarne Šoštanj je zelo dobro pripravil pogostitev.
Jožica Andrejc
lani krajevne organizacije Rdečega križa Skorno-Florjan se za delovanje te humane in človekoljubne organizacije trudijo še na poseben način. V svoj program so vključili obiske starejših krajanov ob njihovem rojstnem dnevu, da jim praznik polepšajo s pozornostjo in s skromnim darilcem. Ce že ne darilo, je dobrodošla že pozornost, ki manjka na vseh koncih. Z obiski so pričeli v letošnjem letu. Prvi je bil namenjen Mariji Imperle, ki je 22. marca praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Poverjenici RK Vilma Drolc in Štefka Podpečan sta skupaj s predsednikom KS Skorno-Florjan dr. Valterjem Pirtovškom prav na njen rojstni dan obiskali njen dom.
Kdo ve, kakšen je bil 22. marec pred osemdesetimi leti, ko se je v Šoštanju rodila Marija Kovač. Morda je sijalo sonce ali pa je bilo vreme neprijazno, kakor na dan obiska. Takšno je bilo tudi življenje Marije Kovač, poročene Imperle. Skromnost, poštenje in trdo delo je bilo vodilo skozi njeno življenje in v takšnem duhu sta z možem Rudijem vzgojila tudi svojih pet otrok. Rudi, Antonija, Marija, Janko in Slavica so lepšali dneve, polne skrbi ob gradnji hiše, ki je nastajala v Florjanu, in ob drugih tegobah, ki jih prinese življenje. Pa se gospa Marija nič ne pritožuje. Tudi lepi dnevi so bili vmes, pravi, in tudi zdaj mi ni hudo. Da bi bila le zdrava in bi lahko delala, so vse njene želje. Tudi mi ji želimo zdravja in morda so besede predsednika KS dr. Pirtovška ob slovesu po prijazni pogostitvi ravno pravšnje. Veseli smo, ker ste med nami in nesebično prenašate vaše izkušnje na mlajše generacije.
MiKo
USTVARJALNA DELAVNICA V GABERKAH
STKAN
D
o
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
I
IZZIVI J II
lovenija je dežela, ki se po naravnih in kulturnih znamenitostih loči od svojih sosed. Tudi na kmetijskem področju ni izjema. Za naše kmetije je značilna zelo razdrobljena struktura: imamo veliko majhnih parcel, kar otežuje obdelavo in spravilo pridelkov in povečuje proizvodne stroške. Za naše poljedelstvo je značilen tudi zelo ozek kolobar, marsikje pa o kolobarju v pravem pomenu besede ni več sledu. Največ njiv v naši okolici je zasejanih s koruzo, ki je v večini primerov namenjena za pridelavo silaže, ki je nepogrešljiva v krmnih obrokih pri govedu, redkeje pa je ta koruza namenjena za pridelavo zrnja. Iz leta v leto posejemo manj ostalih žit, kot so pšenica, ječmen in rž ter oves, zrnatih stročnic in oljnic. Iz tega lahko ugotovimo, da sta pri nas dve glavni ekonomsko zanimivi poljščini koruza in sladkorna pesa, medtem ko je po Evropi oziroma v EU koruza za kmete povsem ekonomsko
nezanimiva.
Na zadnjem poljedelskem posvetu Novi izzivi v poljedelstvu so priznani strokovnjaki, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, predstavih rezultate vrste novih in zanimivih raziskav in poskusov, del pogovora pa je bil namenjen tudi problematiki slovenskega poljedelstva v luči približevanja EU. Velik poudarek bomo v prihodnje morah dati zmanjševanju razparcehranosti naših njivskih površin, saj trenutno v državah članicah EU kmetje dobijo kompenzacijska plačila samo za njivske površine, ki so večje od 1.5 ha!, Prizadevati si bomo morah tudi za ustrezno setveno strukturo oziroma primeren kolobar, saj so kompenzacijska plačila namenjena samo pridelovalcem tako imenovanih COP poljščin. Te poljščine dehjo v štiri skupine:
I.	žita, kamor sodijo pšenica, trda pšenica, ječmen, oves, rž, koruza, krmni sirek, ajda, proso, druga žita in sladka koruza;
II.	oljnice (soja, oljna ogrščica in sončnice);
III.	beljakovinske rastline (krmni grah, bob, sladka lupina);
IV.	lan, ki ni za vlakna (olje).
Verjetno ste sami opažih, da na seznamu v skupini oljnic ni oljnih buč. Do priključitve Avstrije k EU se članice niso ukvarjale s to rasthno, saj v drugih državah ni tako močno ah pa sploh ni zastopana. Avstriji je v času predpristopnih pogajanj uspelo izpogajati uvrstitev te rastline na seznam in sedaj njihovi kmetje dobivajo tudi kompenzacijska plačila za to poljščino. Želimo si lahko, da bo v primeru priključitve Slovenije k EU takšen status namenjen tudi nam. Drug, prikrit problem bo zlasti za naše kmete predstavljala I. skupina poljščin oziroma koruza. Zakaj? Na tem seznamu je sicer res zapisana ta poljščina, vendar so kompenzacijska plačila namenjena le koruzi za zrnje oziroma koruzi za pridelavo CCM silaže oziroma silaže iz koruznega storža. Koruza za silažo cele rastline pa ni upravičena do kompenzacijskih plačil! Z uredbo, ki določa poljščine, ki so upravičene do kompenzacijskih plačil, so določeni tudi pogoji za prijavo za kompenzacijsko plačilo, ki se določi na hektar in je regijsko diferen-
cirana.
Velike spremembe nas čakajo tudi pri pridelavi ostahh žit. S prevzemom zakonodaje EU bo namreč prišlo do bistvenih sprememb na področju pridelave in prodaje žit ter drugih COP poljščin. Največja sprememba je za slovenske razmere prosto tržišče z žiti in umik državnega odkupa.
Pomembnejše spremembe, ki bodo prizadele naše pridelovalce pa so:
-	v Sloveniji primerljivih deželah se intervencijski odkup neprodanih žit prične 1. 11., kar pomeni potrebo po ustreznih skladiščnih pogojih za žita in zmanjšanje cene, ker so stroški prevoza in skladiščenja pridelovalčevi;
-	nizka intervencijska cena bo pomenila dodatno zmanjševanje pridelave pšenice, če hkrati ne bo uvedenih kompenzacijskih plačil;
-	minimalna količina žit, ki se lahko ponudi v odkup, je 80 ton (po kakovosti mora biti ta material izenačen!);
-	za kompenzacijska plačila za praho se ne more vključiti parcel, manjših od 0,3 ha in ožjih od 20 m;
-	glede na nizko stopnjo samooskrbe z žiti in ostalimi COP poljščinami bo zlasti za večje pridelovalce težko sprejemljiva obveza po neobdelavi njiv;
-	setev poljščin, za katere se uveljavlja kompenzacijsko plačilo, mora biti izvedena do 15. maja. Ta datum bi pri nas lahko podaljšali (pogajanja) vsaj do konca maja, da bi lahko vključili tudi posevke koruze, ki jih sejejo kmetje še po npr. drugem odkosu mnogocvetne ljulke;
-	pridelovalci, ki vlagajo zahtevke za kompenzacijska plačila, morajo imeti ažurirane podatke o namenu rabe za vsako parcelo.
Pred vstopom v EU nas tudi v poljedelstvu čaka še veliko novih izzivov. Tudi sami se bomo morah potruditi in se na to v času, ki nam je še ostal na razpolago, čim bolje pripraviti. Torej uspešno naproti novim izzivom!
Pripravila Iris Skerbot, dipl.ing.kmet.
UK, MILI«
Z I V L J E N J E
Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa v gozdu
ečnja je v gozdovih najpomembnejši gozdnogojitveni ukrep. Od pravilnosti izvajanja tega ukrepa je v veliki meri odvisna prihodnost naših gozdov. Obseg sečenj se je v primerjavi s prejšnjim desetletjem znižal. O dejanskem poseku v državnih gozdovih imamo natančne podatke, problem pa predstavljajo vse manj natančni podatki o sečnji v zasebnih gozdovih. Prav tako se struktura poseka v zasebnih gozdovih nagiba k debelejšemu drevju, kar negativno vpliva na razvoj naših gozdov. Tako je bilo leta 1991 v zasebnih gozdovih posekano brez strokovne izbire kar 206.886 m3 lesa. To predstavlja 23 % vsega posekanega lesa v Sloveniji. Pretežni del lastnikov je v svojem gozdu brez strokovne izbire posekal drevje, ki jim trenutno daje največje finančne učinke, ne glede na dejstvo, da je to drevje bilo v obdobju največjega kakovostnega priraščanja in da še ni bilo zrelo za sečnjo.
Pri sečnji nastajajo številne poškodbe na gozdnem drevju. Več poškodb nastane pri listavcih, ki imajo širše krošnje kot iglavci. Največ poškodb je na lubju (odrgnine) in vejah. Te poškodbe so pogoste na drevesih, na katera se nam posekano drevo obesi. Prihaja tudi do lomljenja debel, izruvanja dreves. Poškodbe pri sečnji so razporejene po vsej dolžini debla. Pri sečnji je izredno pomembno usmerjeno podiranje (pod ostrim kotom na vlako oz. na smer spravila), kajti s tem zmanjšamo čas privlačevanja in obseg poškodb na drevju. Vsako neusmerjeno podiranje povzroča velike težave pri privlačevanju lesa in tudi številne poškodbe na stoječem drevju (odrgnine, izruvanja).
Poškodbe pri spravilu lesa so v večini primerov prisotne na drevesih v višini 1 m od tal. Odrgnine lubja, ki jih mestoma spremljajo poškodbe lesa, so prisotne v 96 % primerov, vse druge vrste poškodb (stisnine, izruvanine, drugo) pa so prisotne v 4 % primerov (Solar, 1994). Pri spravilu dolgega lesa so poškodbe večje kot pri spravilu krajših sortimentov. Največ poškodb na gozdnem drevju povzroča ročno spravilo, ker sortimentov pri spustu ne moremo nadzirati. Manj poškodb je pri traktorskem spravilu, najmanj pa pri konjskem spravilu. Pri ročnem spravilu se poškoduje prek 50 % preostalega drevja. Pri traktorskem spravilu 52 % poškodb nastane pri privlačevanju drevja, 35 % pri polni vožnji, 13 % pa pri prazni vožnji. Traktorsko spravilo povzroča poškodbe tudi na gozdnih tleh, zato se mora vršiti samo po obstoječih vlakah. Vsako zahajanje iz vlak je prepovedano in povzroča velike poškodbe na gozdnih tleh, pa tudi na drevju. Marsikomu se to ne zdi pomembno, toda če je teh nekontroliranih zahajanj iz vlak veliko, so lahko poškodbe na gozdnih tleh in drevju katastrofalne. Ob ranitvi tal zmanjšamo infiltracijsko sposobnost tal, poveča se površinski odtok vode in s tem možnost erodiranja tal. Prav tako ogrozimo tudi živalski svet v tleh. Poškodbe, manjše od 10 cm2, so z vidika okužb s trohnobnimi gljivami zanemarljive. Seveda pa se z večanjem poškodovanega

ODNI DROBIŽ
CRN SUKNJIČ VEDNO IN POVSOD
II odni trendi za april so v stilu svetle in VI mornarsko modre, zelene in vojaško zelene .11 barve, ki se lahko skladno kombinirajo. V tem stilu morajo biti tudi dodatki - od torbice, ki je vojaško zelene barve do čevljev v rjavih odtenkih. Ker nas mraz še noče zapustiti in ker je črn suknjič letos skoraj obveza, vam ga bomo predstavili na več načinov. Pristoji k vsakim hlačam in kavbojkam. Čudovito se ujema z dolgim ali kratkim krilom, pod njim pa nosimo vse vrste majic, ki se barvno ujemajo. Mlade in vitke ga lahko nosijo čez nedrček ali top z naramnicami, zraven pa oblečejo krilo iste barve, ki sega le malo čez kolena in jih valovito objema.
V omari boste prav gotovo našle
kakšno obleko ali krilo z naramnicami, lahko tudi iz jeansa, kar boste spet lahko dopolnile s črnim suknjičem.
In nenazadnje. Najbolj modno - capri hlače, ki segajo do sredine kolen. Imajo razporek in so čudovite za poletne dni. V kombinaciji s črnim topom in črnim suknjičem boste najbolj in.
Če imate črn sako, ga lahko nosite skozi vso leto.
M. H
GB U X I K	plesni venček in valeto.
O Sp O diČflU	NIamiee in botre! Čaka vas
• ••••••••• velika izbira kompletov za
Prešernov trg, Šoštanj birmo od 15.990 SIT dalje. Na
vabi po nakupih dolgih kril in voljo so tudi široke ali ozke oblekic z majčko ali srajčko za ženske hlače do številke 54.
B I Č
H
S O S
mesta možnost okužbe s trohnobnimi gljivami povečuje. V vegetacijskem obdobju so poškodbe na gozdnem drevju pogostejše kot zunaj vegetacijske dobe (pozimi), so pa pozimi mnogo pogostejše okužbe s trohnobnimi gljivami. Na 40 % dreves, poškodovanih v maju ali juniju, se po treh letih pojavijo trohnobne gljive. Na drevesih, poškodovanih zunaj vegetacijske dobe (pozimi), pa se po treh letih pojavijo okužbe s trohnobnimi gljivami na 80-100 % dreves. Razlog za večjo možnost okužbe pozimi je v zmanjšanju obrambnih sposobnosti dreves zaradi mirovanja.
Pri pridobivanju lesa s poškodbami prizadenemo celotno ravnotežje v gozdnem ekosistemu. Zmanjša se vitalnost in s tem obrambna sposobnost poškodovanih dreves in infiltracijska sposobnost gozdnih tal. Poškodovana drevesa so bolj dovzetna za okužbe, za emisije plinov. Če poškodujemo mladovja, je prizadeta obnova gozda.
Na poškodovanih drevesih se zmanjša prirastek in kvaliteta lesa in s tem ogrozimo trajnost lesnoproizvodne funkcije. Trohnoba razvrednoti spodnji, najvrednejši in volumensko največji del debla in namesto hlodovine, pridelamo drva. Denarni iztržek je zaradi tega bistveno manjši.
Seveda lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšamo obseg poškodb in njihove posledice, ne moremo pa jih v celoti odpraviti.. Gozdovi morajo biti optimalno odprti. Treba je označiti vse obstoječe in zgraditi načrtovane vlake, ki bodo omogočile optimalno odprtost gozdov. S tem tudi preprečimo potrebo po zahajanju iz vlak. Uporabljati je treba sortimentno metodo pri pridobivanju lesa (kosi naj ne presegajo dolžine 8 m). Izdelovati se morajo sečnospravilni načrti, kjer je treba vse te predpostavke tudi upoštevati in lastnike gozdov z njimi tudi seznaniti. Potrebno je tudi izobraževanje lastnikov gozdov in gozdnih delavcev o nevarnostih poškodb gozdnega drevja ter tudi temeljita priprava in nadzor dela v gozdovih.
Pri vsakem posegu v gozd se lahko poškoduje tudi nad 20 % preostalega drevja. Tako poškodbe gozdnega drevja pri pridobivanju lesa predstavljajo pomemben problem gozdarske stroke, izvajalcev del v gozdovih in lastnikov gozdov, ki nosijo posledice. Zavedati se moramo, da kratkoročno z neprimernim delom sicer racionalnejše in ceneje opravimo delo pri sečnji in spravilu lesa, dolgoročno pa so posledice vidne v obliki drv, celuloznega lesa in lesa za kemično predelavo namesto najkvalitetnejše hlodovine. Razlika v denarnem iztržku je več kot očitna. Poleg ekonomskih pa so v gozdu prisotne tudi ekološke posledice (zmanjšana vitalnost drevja, prizadeta obnova gozda, spremenjen vodni režim...), ki jih je težje denarno ovrednotiti, vendar imajo izreden vpliv na razvoj gozda.
Damjan Rožič, dipl. ing. gozd.
SPORT
USPESEN PODMLADEK V ŠOŠTANJU
ELEKTRA V PETEK ZA OBSTANEK
Namiznoteniški klub Spin Uspešno v ligi mladih
Pred nedavnim se je pričela liga mladih v namiznem tenisu, na kateri sodelujejo tudi igralci NTK Spin Šoštanj. Ob veliki konkurenci in klubih z daljšim stažem so igralci Spina ligo pričeli s porazom v Murski Soboti, v drugem kolu z zmago v Petrovčah, v tretjem kolu pa so gostili NTK Muto, kjer so gostje odšli domov neporaženi. V sredo, 7. aprila, so se udeležbi še tekmovanja v Mariboru, kjer so presenetljivo premagali močnega nasprotnika s 7 : 3.
Velik uspeh pa so mladi igralci Spina dosegli na Ptuju, kjer je bdo 25. marca prvenstvo osnovnih šol Štajerske regije. Naši igralci, ki so zastopali OŠ Karla Destovnika Kajuha, so poštah prvaki. Tako sta Erik Gmajner in Manja Fajdiga dosegla prvo mesto, Željko Ačimovič pa četrto mesto. S tem so si vsi trije priborih pravico udeležbe na letošnjem državnem prvenstvu.
Turnir osnovnošolcev
Na pobudo našega kluba je bd v petek, 9. aprila, v OŠ KDK v Šoštanju organiziran turnir, na katerega so se lahko prijavili otroci vseh razredov. Rezultati so naslednji: od prve-
ga od četrtega razreda: 1. Janez Murn, 2. Anžej Roseč, 3. Armin Lambizer, 4. Danijel Ostojič. Od petega od osmega razreda: 1. Erik Gmajner, 2. Matjaž Borovnik, 3. Željko Ačimovič, 4. Darjan Andrejc.
Rekreativci v vrhu
Pred nedavnim je bil v Ajdovščini zadnji zaključni turnir računalniških lestvic za rekreativce Slovenije. Na njej je vseskozi sodeloval tudi naš klub, ki je ob koncu dosegel nekaj lepih rezultatov: moški do 40 let: 2. mesto Bogdan Simončič, 3. mesto Ivan Zera, 4. mesto Z. Gajšek; moški od 40 do 50 let: 5. mesto S. Tešanovič, 8. mesto F. Hribernik; moški od 50 do 60 let: 8. mesto T. Leber; moški nad 60 let: 9. mesto J. Novak. Pri ženskah do 40 let je Jolanda Belavič osvojila 1. mesto posamezno in 2. mesto v dvojicah. V moških dvojicah do 50 let sta 1. mesto dosegla Bogdan Simončič in Spasoje Tešanovič, 2. mesto pa Ivan Zera in Zoran Gajšek.
Starejši člani so še dvakrat igrah z NTK Muto in jo obakrat premagah. 10. aprila so gostovah v Preserjah pri Ljubljani in slavili z 18 :12. Za klub so nastopah Hribernik, Zera, Tešanovič in Leber.
Marko Dado Brvar
TABOMIKI VABIJO M 40. OBLETNICO
Mesec maj je tradicionalnojiovezan s praznovanji mladih in mladosti že iz prazgodovine. Ta mesec pa so si izbrali tudi taborniki rodu Pusti grad Šoštanj, da slovesno proslavijo 40. obletnico svojega plodnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo svoje že tako pestro delovanje še obogatili, osrednji dogodek pa bo srečanje tabornikov, ki bo potekalo na osnovni šoh Bibe Roecka v Šoštanju v soboto, 8. maja 1999. Srečanje so si predstavih takole: ob 15.30 predstavitev dela rodu, ob 17. uri osrednja proslava, za zaključek pa, kot se za tabornike spodobi, taborni ogenj.
Veliko Šoštanjčanov je tako ah drugače povezano z delovanjem tabornikov, zato so prepričani, da bo obisk številen. Prijazno vabijo, da se njihovega srečanja udeležite tudi vsi drugi, ki se vam zdi delo tabornikov zanimivo.
Več o dogajanjih v rodu Pusti grad bomo poročali v naslednji številki Lista.
L. M.
PLANINCI ORGANIZIRANI ŽE 95 LET
Priprave na pestro sezono
soboto, 20. marca, so šoštanjski planinci imeli redni letni občni zbor. Planinsko društvo s skoraj 300 člani je med najštevilčnejšimi in najdejavnejšimi v naši občini. Društvo nima svojega prostora, razen pisarne, ki jo deli z ostalimi društvi, zato je občni zbor potekal, kot že več let doslej, v gasilskem domu v Šoštanju. O datumu in vsebini občnega zbora so bili člani društva obveščeni tudi v Planinskem popotniku, internem časopisu PD, ki ga izdajajo zanesenjaki mladinskega odseka.
Delovni predsednik Danilo Čebul je uspešno vodil uradni del občnega zbora. Izmed pomembnejših točk dnevnega reda naj omenimo vohtve novega upravnega in nadzornega odbora. Novi predsednik je postal dolgoletni član društva Leon Strban.
Pohvale mladim
K razpravi se je priglasilo kar nekaj gostov, med njimi predstavniki sosednjih planinskih društev Šmartno ob Paki, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje in Velenje. Slednji je povedal, da bodo letos poleti praznovali dva jubileja in vse navzoče povabil, da se praznovanj udeležijo. Spregovoril je tudi predstavnik Savinjskega MDO in Planinske zveze, Martin Aubreht. Zlasti je poudaril odhčno delo mlajših članov društva, kar marsikje pogrešajo. Obe osnovni šoh in
mentorji na njih dobro sodelujejo v društvu. Razveseljivo je delovanje srednješolcev in študentov, kar je v društvih redkost. Pohvalil je tudi zanimivo urejen Planinski popotnik in razstavo planinskih fotografij člana mladinskega odseka, postavljeno v prostorih, kjer je potekal občni zbor.
Besedo je povzel župan Bogdan Menih, ki je tudi sam član društva. Pohvalil je delovanje in rekel, da se društvu, ki ima takšen podmladek, ni bati za obstoj. Takšno delovanje pa zahteva določena sredstva in nekaj dotacije bo tudi iz občinskega proračuna, seveda pa je treba upoštevati, da v občini deluje okrog 60 razhčnih društev in klubov, med katere je treba dehti sredstva.
Polni načrtov za novo sezono
Pri pregledu načrtov za tekoče leto, so omenili, da je mladinski odsek uspel predstaviti svoje delo na spletnih straneh in da imajo v načrtu predstaviti na internetu tudi delo celotnega društva. Vodniški odsek pripravlja izdajo zgibanke o trški poti, društvo pa načrtuje kar 17 pohodov oz. izletov in tur razhčnih težavnostnih stopenj, torej za vsakega nekaj.
V uradnem delu se je med dnevni red domiselno vpletal kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol in je zelo popestril občni zbor. Za konec je mladinski odsek podelil še priznanja najzaslužnejšim članom.
Po končanem uradnem delu so se zborovalci zadržah ob zakuski v sproščenem planinskem vzdušju.
L. M.
USPEŠNA SMUČARSKA SEZONA V ZAV0DNJAH
Smučanje pozimi, poleti pa kaj drugega
Športno društvo Zavodnje, ki uspešno deluje že dobro leto, je skušalo iz minule zime potegniti kar največ koristnega. Vlečnica je obratovala ves čas, ko je bilo dovolj snega, čeprav ga je bilo po besedah prvega med zanesenjaki, Cveta Grabneija, še premalo. Tako računajo, da je bilo obratovalnih dni kakšnih petnajst in da je bil zadnji sneg, ki je zapadel v času počitnic, več kot dobrodošel. Takrat je približno devet dni vlečnica delovala s polno paro, saj se je po strminah spuščalo tudi do 100 smučarjev. Mladi člani ŠD so se maksimalno potrudili za čim lepšo smučino, pa tudi za varnost in razvedrilo je bilo poskrbljeno. (Mladi Ljubljančanki so, recimo, bolj kot smučanje ostale v spominu slastne palačinke na zgornji
postaji vlečnice!) Žal niso mogli organizirati tekmovanja ah tečajev, ker je sneg prehitro skopnel.
No, zima je mimo, treba je pospraviti stroje, med njimi teptalni stroj, ki so ga nabavili to sezono. Kot prvo spomladansko delo čaka gradnja skladišča. Pričenja se tudi urejanje okolice, vzdrževanje igrišča ter kot večji zalogaj obnova vlečnice, kije stara že petindvajset let. Načrtujejo tudi ureditev razsvetljave. Seveda bo pri tem morala pristopiti tudi KS, s katero dobro sodelujejo. Ne načrtujejo pa samo delovnih ur, temveč tudi šport in razvedrilo. Igranje odbojke bo verjetno najbolj pogosto športno srečanje, organizirah pa bodo tudi kakšen turnir v malem nogometu.
MiKo
Šoštanjčani : Ljubljančani 1 : 1
ošarkarji Elektre so se minuli mesec pripravljah na kvalifikacijski dvoboj za obstanek v L B ligi. Njihov nasprotnik je ljubljanska ekipa Yurij Plava laguna, ki je zasedla drugo mesto v 2. SKL.
Na prvi tekmi v soboto so doma zmagah z rezultatom 99 : 88, Božič in Rizman pa sta skupaj dosegla kar 71 točk. Šoštanjčani, pri katerih zaradi poškodbe ni igral Tajnik, so srečanje začeh precej nervozno in naredili veliko nepotrebnih napak. Gostje so to znah izkoristiti in so vodih večino prvega polčasa, vendar prednost ni bila nikoh višja kot pet točk. Pri Ljubljančanih je bil na začetku neustavljiv Jerman, njihov koš pa je na drugi strani vseh štirideset minut neusmiljeno polnil Božič, kije dosegel 39 točk. V16. minuti, pri rezultatu 32 :37, je Vezjak vzel že drugo minuto odmora. Po njej so Šoštanjčani zaigrah nekoliko bolje v obrambi, v napadu pa je zadeval Božič, ki je do odmora dosegel 23 točk. Do 6. minute drugega polčasa je bila tekma še izenačena, nato pa je Elektra, pri kateri se je razigral še Rizman, z delnim rezultatom 13 : 0 povedla 70 : 55, kar je zadostovalo za končno zmago.
Andrej Božič (Elektra) - najboljši strelec z 39 točkami: “Tekma je bila za obe ekipi zelo pomembna, zato je razumljivo, da je bila na začetku nekoliko živčna. Ko smo se razigrali v obrambi, nam je bilo lažje tudi v napadu. Tekma v Ljubljani bo težja, saj se je izkazalo, da je Yurij dobra ekipa, vendar mislim, da bomo zmagali 2 :0.”
Elektra: Brinovšek, Kovačevič (2 - 0), Rupreht, Rizman 32 (12 - 11), Memič, Božič 39 (19 - 17), Divjak, Repinc, Maličevič 2, Zupanc 2, Medvešek 17 (8 - 7), Črešnik 7 (1 -1)
Yurij Plava laguna: Gahč, Erjavec 21 (10 - 6), Baliž 10 (6 -4), M. Zakrajšek 17 (5 - 5), Lazar 2, J. Valentinčič, Jerman 13 (2 - 2), N. Zakrajšek 6 (4 - 4), M. Valentinčič 11 (4 - 3), Simšič, Brezovec, Ličan 8 (4 -1).
V	torek poraz v Ljubljani
Druga tekma v torek se je po napetem dogajanju končala s tesnim porazom Elektre 78 : 75.
Odločitev o obstanku v petek v Šoštanju Kvalifikacije se igrajo na dve dobljeni tekmi, Elektra ima prednost domačega igrišča. Tretja odločilna tekma, kjer bodo gledalci trepetali za obstanek Elektre v 1. B državni ligi bo jutri, v petek v Šoštanju. Pridite vzpodbujati naše košarkarje!
Liga za mlade igralce
V	Šoštanju se v soboto, 24.4., ob 19. uri začne hga za igralce, stare do 20 let, v kateri bodo sodelovali tudi igralci Elektre, vodil pa jih bo pomočnik trenerja članske ekipe Vasilij Kokol. Liga je razdeljena na dva dela - vzhod in zahod - v vsakem je 8 ekip. Poleg Elektre igrajo v vzhodni skupini še: Celje, Duplek, Malgaj Rudar Trbovlje, Krško, Savinjski Hopsi, ŽKK Maribor in Branik Maribor. Liga se bo odigrala po enokrožnem sistemu (Elektra igra tri tekme doma in štiri v gosteh), za prvaka pa se bosta pomerili prvi dve ekipi iz obeh skupin po križnem sistemu. Glavnino Elektrine ekipe bodo sestavljah igralci, ki že redno igrajo v članski ekipi: Divjak Denis, Kovačevič Željko, Rupreht Franci, Matej Črešnik, Nikolič Goran, Repinc Grega, Memič Mensur.
Tjaša Rehar
Dober zaključek tekmovalne sezone
Mladinci	OK
Šoštanj -Topolšic a
letošnji tekmovalni sezoni so s tekmami končali tudi odbojkarji mladinske I ekipe Soštanj-Topolšica. letos v prednosti kadetska kategorija (igrala se je hga sistem), so mladinci igrali po turnirskem sistemu. Na območnem tekmovanju naši ekipi sploh ni bilo potrebno nastopiti. Prijavih sta se namreč samo ekipi OK SIP Šempeter in OK Soštanj-Topolšica. Obe ekipi sta tako samodejno napredovah v četrtfinale državnega prvenstva. Turnirja, ki je potekal v Šempetru, so se udeležile ekipe OK Šempeter, OK
Fužinar, OK Vuzenica in OK Soštanj-Topolšica. Zanimive tekme mladih odbojkarjev si je v dvorani ogledalo precej ljubiteljev te atraktivne športne igre. Naši odbojkarji so najprej premagah vrstnike iz Šempetra, nato še Vuzenico, na koncu pa morali priznati premoč igralcev Fužinarja.
Rezultati: Soštanj-Topolšica : Šempeter 2:0, Soštanj-Topolšica : Vuzenica 2:0 in Fužinar : Soštanj-Topolšica 2:0.
V repubhški polfinale sta se tako uvrstili ekipi Šoštanja-Topolšice in Fužinarja. Tekmovanje je potekalo na Ravnah. Sodelovali sta še ekipi Maribora in Pomgrada iz Murske Sobote. Žal se naši ekipi ni uspelo uvrstiti med najboljše štiri v državi. Tokrat sta bili ekipi Fužinarja in Maribora boljši in sta se
zasluženo uvrstili v finalno ligo. Rezultati turnirja na Ravnah: Soštanj-Topolšica : Fužinar 0:2, Maribor : Soštanj-Topolšica 2:0 in Soštanj-Topolšica : Pomgrad 2:0.
Tako so naši mladinci dosegli 5. do 6. mesto v državnem prvenstvu, kar je prav tako zelo lep uspeh, s katerim se nadaljuje serija dobrih rezultatov mlajših kategorij pri domačem odbojkarskem klubu.
Mladinci so pod vodstvom trenerja Ljuba Globačnika nastopah v postavi: Uroš Duplišak, Davorin Aram, Zoran Paviae, Uroš Skornšek, Marko Pokleka, Aleš Brišnik, Gregor Venišnik, Adis Smiljkanoviae, Sandi Primožič, Rok Skornšek.
Ljubo Globočnik
GOZDARSKO TEKMOVANJE USTNIKOV GOZDOV
f okviru prireditev na 38. sejmu kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Kranju je konec marca potekalo 1. gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga je zgledno, skupaj z upravo sejma, organiziral Zavod za gozdove Slovenije.
Na gozdarskem poligonu na sejmišču se je zbralo 15 štiričlanskih ekip iz vse Slovenije in številni gledalci. Tekmovanje je otvoril kmetijski minister g. Ciril Smrkolj.
Vsak član ekipe je nastopil le v eni od štirih disciplin; tekmovalci so morah uporabljati osebna zaščitna sredstva in motorne žage, ki so morale ustrezati zahtevam varnega dela.
Ekipo Območne enote Nazarje so zastopali kmetje, lastniki gozdov iz naše Krajevne enote Šoštanj. Kljub kratkotrajnim pripravam so naši “sekači” dosegli zelo lepe uvrstitve.
Ekipno smo zasedli 4. mesto za ekipami Postojne, Kranja in Tolmina. Posamično je v disciplini kleščenje z motorno žago zmagal naš Stanko Goličnik. Pri kombiniranem prežagovanju hloda je bil Silvo Mežnar četrti. Pri zaseku in podžagovanju je bil Lojze
Hriberšek sedmi in pri podiranju droga na balon Janko Juvan enajsti.
Kljub dežju, kije spremljal večji del tekmovanja in razglasitev, se je tekmovanje končalo brez zapletov in ne-zgod.
Zahvaljujemo se sponzorjem: Občini Šoštanj, Kmetijski zadrugi Šaleška dolina in Zavodu za gozdove - Območni enoti Nazarje, ki so omogočili našim predstavnikom udeležbo na tekmovanju.
Vodja ekipe Milan Pogorelčnik
SCILA
tP
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
So stvari, ki ostajajo!
27. april in 1. maj -prijetno praznovanje!
_ ZLSD
Občinski odbor Šoštanj
KAMNOSEŠTVO
s.p.
Vsem občanom občine Šoštanj želimo prijetne prvomajske praznike.
Čevljarstvo, trgovina Miran Irman s.p., Trg bratov Mravljak 8, Šoštanj
DOBNIK FRANC
Topolšica 104c,3326 Topolšica Tel. & fax: 892 311 Tel.: 063/892 162 GSM: 041 660 496
Vsem občanom občine Šoštanj želimo prijatno praznovanje!
NIZKE GRADNJE
Prijetno praznovanje I. maja in 5. obletnice izhajanja Lista občine Šoštanj!
Andrejc Mirko s.p., Bergantova 29, Trzin, 1234 Mengeš

TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Ob prazniku dela, 1. maju, želi Termoelektrarna Šoštanj, ki je eden izmed stebrov oskrbe z električno energijo v Sloveniji, vsem delovnim ljudem, še posebej pa občanom občine Šoštanj, še veliko delovnih uspehov.


: npgpg .	" •	-,	■ ’ '	-

m
Skupaj z vami se veselimo delovnih uspehov, kajti z gradnjo čistilne naprave na bloku 5 se pospešeno bližamo cilju, ko bomo proizvajali električno energijo pod sprejemljivimi ekološkimi pogoji.
mì! Pri Vidi
Zavodnje
Kava bar Pr»
______________Šoštanj
šH)om na f
Prijetno praznovanje 1. maja in 5. obletnice izhajanja Lista občine Šoštanj!
Se priporočamo!
Milan Kr e tič
Skupaj
ustvarjamo
List
že pet let!
m
S4-MjUtr MARINŠEK O MARINŠEK

Želimo vam prijetno praznovanje
ZLATAR
JUVELIR
m se priporočamo
Rak Andrej s.p., Trg svobode 9, Šoštanj
=rr==	Javni zavod LEKARNA VELENJE
_f = ^	OE LEKARNA VELENJE
-----=| OE LEKARNA ŠOŠTANJ
OE LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI
W ^	Želimo vam prijetne praznike.
u
SAS
1\
Komunalno podjetje
Velenje p.o.
ČETRTEK, 22. APRIL 1999
LIST
DOBRE IDEJE IVE PADEJO VEDNO NA PLODNA TLA
Nič na svetu ni močnejše od zamisli, ki je zrela za uresničitev (V. Hugo)
K
ar tako na splošno lahko pišeš o ljudeh, kolikor in kar hočeš. Različni smo, različnih ciljev in idej. In v življenju nekateri dosegajo velike uspehe, drugi velike padce. To je odvisno od več dejavnikov, od človeka samega, od časa in prostora, izvirnosti, prodornosti, sposobnosti... in še in še. Tako ne moremo nikoli z gotovostjo reči za koga, da je njegov uspeh odvisen samo od njega, ali da je za to, da ni uspel, kriv sam. Bolj prav je, da skušamo razumeti.
S tem namenom pravzaprav predstavljamo Teodorja Gorogranca, dobro znanega Šoštanjčana, ki se je v preteklosti pojavil v javnosti v različnih vlogah, od predsednika Svobode, člana Zveze kulturnih organizacij, poslanca Zbora združenega dela v skupni občini Velenje za tri podjetja in predsednika Turističnega društva Šoštanj, kjer se je pravzaprav začela ideja o formuli ITUR. S to formulo je hotel privabiti goste, tujce, pravzaprav vse, katerim bi znali predstaviti šaleško dolino. Seveda z namenom trženja; z namenom, da hi od tega, kar imamo in kar znamo, tudi živeli. Da bi lahko šli v ta projekt, moramo seveda znati delati z gostom, znati ponuditi in se tržno obnašati. Ze sama kratica ITUR napove vsebino programa, ki si ga je zamislil Gorogranc in pomeni: Izobraževanje - lastno (seminarji in tečaji za najširšo populacijo, ki je kakorkoli povezana z obiskovalcem); Trženje, kar pomeni prodajo najrazličnejših izdelkov, naravnih proizvodov, umetniških in intelektualnih stvaritev, skratka vsega, kar imamo in lahko ponudimo; Pri Univerzalnosti gre za povezavo vseh dejavnikov v celoto. Raziskovanje
Posebna velika noč
udi letos smo v Topolšici nadaljevali s tradicijo “pokanja”, ki je na veliko noč prisotna že zelo dolgo. Govorimo lahko o nekaj generacijah, ki so vsako leto obujale ta glasen, a vendar lep in zanimiv običaj. “Brez streljanja velika noč ni ta prava, ” je marsikdo rekel v teh dneh. Včasih se je streljalo na mestih, ki obkrožajo Topolšico: pri Zafršniku, pri Breclju, pri Zabrezniku ter na več mestih po Lomu. Letos smo streljali pri Zafršniku, pri Zabrezniku, po Lomu in na Ocepku. Streljati začnemo v soboto točno opoldne, končamo pa v ponedeljek dopoldne. Medtem ko so v preteklosti streljali z možnarji in uporabljali smodnik, pa se danes strelja predvsem s kantami za mleko in na karbid. Kako, se boste nekateri vprašali? Nekaj kosov karbida damo v kanto in ga polijemo z vodo. Kanto pokrijemo s pokrovom in tako v njej zadržimo plin (etin), ki se pri tem ustvari. Počakamo par minut in nato z baklo kanto spodžgemo tako, da stopimo nanjo in ogenj priškrnemo ob dno kante, kjer je majhna luknjica. Potem pa pokne, da te zabolijo ušesa. Ampak to veste tudi vi. Seveda je treba biti previden in pazljiv, predvsem pa
imeti veliko volje, ker sčasoma postane monotono. Da to monotonost razbijemo, si omislimo obiske pri sosednjih strelcih in se skupaj poveselimo...
Letos se je prvič v dolgi zgodovini streljanja v našem kraju zgodilo, da smo dobili pomemben obisk v obliki varuhov reda. Obiskali so strelce pri Zabrezniku in na Zafrškem hribu. “Ker ste preglasni in motite določene ljudi, vas moramo popisati in prepovedati streljanje ponoči, podnevi pa morate imeti dovoljenje ljudi, ki jih motite,” je bila uradna razlaga varuhov reda. Seveda smo bili močno šokirani, saj še vedno mislimo, da lepa beseda ne pozna meja in seže v vsako glavo in srce. Če bi nas ljudje, ki jih motimo s prijazno besedo opozorili na to, bi se z njimi pogovorili in sklenili kompromisno rešitev. Ne bomo pozabili besed sedemletnega fantka, ki je rekel očetu, ko so prišli policaji: "Ati, a zdaj gremo pa v zapor. Pa kaj smo naredili!” Mi smo se trudili in skušali obdržati dolgo tradicijo, ki jo vsi Topolščani dobro poznajo. Tako pa bomo drugo leto najbrž v miru praznovali in se spominjali, da nekoč se je pa na veliko noč streljalo.
Topolski fantje
pomeni, da smo v našem okolju našli nekaj, na kar smo lahko ponosni in Razvedrilo daje dober občutek vsakemu obiskovalcu, ki nas obišče.
Leta 1995 je organiziral seminar v hotelu Vesna v Topolšici, na katerega je povabil predavatelje iz Erica, Kulturnega centra Ivana Napotnika, kakor tudi dekana, ki je predaval retoriko. Prijavljenih slušateljev je bilo prek 45, vendar jih je zaradi finančnih obremenitev prišlo dvajset, del katerih je financiral tudi Zavod za zaposlovanje. Večje breme financiranja je prevzelo podjetje ITUR oziroma gospod Gorogranc, tako da je že sam začetek predstavljal velik zalogaj.
Gorogranc pripoveduje, da so se predavatelji na seminar pripravljali z gradivom, ki ga je predhodno pripravil sam, dobil pa ga je iz zaprašenih arhivov občine Velenje s pomočjo g. Hozjana. Gradivo, ki ga je razdelil predavateljem, je še toliko bolj pomembno, ker so predavatelji iz tega gradiva naredili Vodnik po Šaleški dolini. Čigavo delo je potem ta vodnik? Ne samo gradivo, smernice in napotki, tudi dogovori za prihod turistov so bili v rokah g. Gorogranca. Tu pa so se stvari, ki so bile dobro pripravljene in načrtovane, izmuznile iz rok. Po seminarju je kmalu prišlo do realizacije glede na predstavljeno ponudbo v okviru Slovenije. Prihajale so organizirane skupine, ki pa so šle mimo ITURA na določene destinacije, kar se kasneje ni več ponovilo v takšnem obsegu. Pri tem je g. Gorogranc doživljal dragocene osebne izkušnje s področja trženja turizma.
Zakaj potem ITUR ne živi več? Ge povzamemo Gorogranca in skušamo razumeti njegovo jezo ter priznanje, da je bil premalo agresiven do političnih in gospodarskih struktur, ga je vse to pripeljalo do finančnega zloma. Načrt je bil narejen, preizkušen in tudi dokazan. Veliko seje ponudilo, a le malo od tega dobilo.
Vendar Gorogranc ne odneha; še vedno ponuja svoje načrte vsem trem občinam, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, čaka na priložnost, čas in prostor ter upa, da ga bodo podprli. Za gospodarski razvoj celotne doline s področja trženja turizma. Potrebujem samo injekcijski kapital za postindustrijski razvoj gospodarstva, pravi.
MiKo
Foto: MiKo
POMLAD JE - NE PREŽIVITE JE BREZ UEBEZl!
Koliko je med nami takih, ki so kljub množici, ki jih obdaja, osamljeni. Sami so zato, ker nimajo nikogar, s katerim bi delili svoje skrbi, žalost, kakor tudi radost, veselje in upanje. Ljudem je nujen občutek, da so zaželjeni, ljubljeni in nekomu potrebni. Vse to lahko najdete in preženete osamljenost, če si upate sprejeti tudi izziv.
V	ženitni posredovalnici OBJEM, VIR d.o.o. iz Portoroža, ki ima podružnico tudi na našem koncu, pomagajo najti partnerja za resno zvezo.
V	bazi članov je okoli dvesto osamljenih ljudi, starih od 19 do 80 let. Doma so iz vseh koncev Slovenije. So samski, ločeni ali vdovi, visoko izobraženi ali ne, mestni ali kmečki, vse pa druži isti problem - osamljenost.
V	OBJEMU poskušajo na zelo diskreten način te ljudi seznaniti in marsikomu najti srečo. Če ste tudi vi osamljeni, ne imejte zadržkov. Trenutno je včlanjenih trikrat več moških kakor žensk, zato so posebej dobrodošle prav te.
Ne bodite osamljeni samo zato, ker si ne upate poklicati 882 221.
J. R.
Aforizmi
Še zdrava kmečka pamet ni več, kar je bila. V njej je vse več pesticidov.
Eni se potimo, drugi pa dobivajo potne stroške.
Če hočeš biti moder, pojdi na srečanje s palico.
Šale
Direktorska
V	šoli pišejo spis na temo: Kaj bi delal, če bi bil direktor. Vsi pridno pišejo, samo Mihec čaka. Mihec zakaj ne pišeš, ga vpraša učitelj. Čakam na tajnico, mu odgovori Miha.
Rime
V	šoli se učijo o rimah. Učitelja zanima, če otroci razumejo. Marjan se dvigne iz klopi in se preizkusi: F vodi stoji Jurca, voda mu je do kolen.
Ja, kje pa je tu rima? zanima učitelja.
Ko pride plima, se pa rima, dokonča Marjan.
Zaljubljenca
Zaljubljenca se sprehajata v gozdu. Med sprehodom se Francka stisne k Petru in Pravi. Ti, Peter, mene je pa tako strah, da bi ti izkoristil priložnost in mi kaj grdega naredil.
Ah, daj no mir, ji odvrne. Saj vidiš, da je tu vse mokro po tleh. Zakaj pa ne greva kam drugam, mu predlaga Francka.
Bodičke
Pravijo, da se je pred zborom krajanov Šoštanja veliko govorilo, da se pa potem ni nič naredilo.
Kar nam trgovine z živili predvajajo tudi glasbo, se močno bojim, da poleg cene artikla plačamo tudi dodatek za muziko.
Ceste so še kar luknjaste. Cestarji sanirajo edino označbe.
.TTT7TT
TTT
KRESOVANJE V ŠOŠTANJU

Prvi maj pri nas po tradiciji praznujemo s postavitvijo mlajev in s kresovanjem. Na predvečer praznika dela zagorijo kresovi na bližnjih hribih in gričih, v mestih pa obe navadi izumirata. Letos v Šoštanju ne bo tako, saj turistično olepševalno društvo in občinski odbor SDS pripravljata kresovanje v petek, 30. aprila, na jasi pri rezervoarju nad graščino, od koder bo kres videti po mestu. Socialdemokrati in turistični delavci vabijo k prižiganju kresa ob 20. uri.
Bravo, JankoAn Mitja!
Konec preteklega tedna je na Bledu potekalo 8. odprto prvenstvo Slovenije v mešanju pijač (koktajlov) in 22. pokal Bleda. Prvenstvo se je začelo v četrtek s tekmovanjem v disciplini Long drink. V petek so se tekmovalci pomerili v mešanju pijač After dinner, v soboto pa v mešanju pijač Before dinner. Tekmovanja sta se udeležila tudi tekmovalca iz naše občine, večkratni državni prvak in svetovni vice prvak leta 1997 Mitja Acman in predstavnik Term Topolšica Janko Potočnik.
Posebej je navdušil Janko, ki je v kategoriji Long drink s koktejlom Hot line postal državni prvak. Bil je tudi finalist v kategoriji After dinner. Tudi Mitja se je dobro odrezal s tretjim mestom v kategoriji Long drink.
Vsi ljubitelji mešanih pijač lahko poskusite koktajle obeh mojstrov v bistroju v Termah Topolšica in v gostišču Acman v Skornem. Posebej nežnejšemu spolu priporočam koktajl Hot line, h kateremu je priloženo tudi 892-257.
D. R.
PRAVL CE IN PRISTOJNOSTI KS
Pred leti nam je tudi z vašo podporo uspelo, da smo končno spet dobili nazaj svojo občino. Občino Šoštanj, kije že nekdaj uspešno delovala in poslovala, kasneje pa je bila vključena v velenjsko. V tistih letih smo ugotavljali, da razvoj bivše občine Šoštanj nazaduje, kajti večina naložbenega denarja je bila namenjena za razvoj Velenja, Šoštanj z okolico pa je v vseh pogledih nazadoval.
Sedaj imamo že drugi mandat svojo občino, člani sveta KS Šoštanj pa ugotavljamo, da se naše pravice in pristojnosti vse bolj krčijo in jih v praksi pravzaprav sploh ni več. Konec lanskega leta so krajevne skupnosti sicer pridobile status pravnih oseb, a to tako rekoč ne pomeni ničesar in krajevne skupnosti nimamo več nobenih konkretnih pristojnosti. Neverjetno in povsem nelogično je, da KS ne morejo odločati o svojem razvoju in nimajo nikakršne besede pri prostorskem načrtovanju. Žalostno je, da imajo manj besede tisti, ki so se s svojimi programi pojavih na volitvah, kot tisti, ki so bili v ozadju, kaj šele izvoljeni. Prav slednji pa imajo danes več vpliva in to preko svojega strankarskega delovanja. Očitno pomeni strankarska pripadnost več kot volja ljudstva na volitvah. Pozivam vodstva vseh KS v naši občini, naj apelirajo na svoje občinske svetnike in druge, ki imajo možnost soodločanja, da bi imele KS več pristojnosti, ki zadevajo predvsem odločanje o lastni usodi oziroma lastnem razvoju. Le tako bo mogoč enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, kajti brez tega si ne moremo predstavljati napredka vse občine.
Kot podpredsednik KS Šoštanj menim, da je bilo v zadnjih letih namenjeno preveč denarja za razvoj obrobnih predelov občine, pri čemer mislim predvsem na Topolšico. Na ta račun je nazadoval razvoj mesta Šoštanj. Žalostno je, da moramo Šoštanjčani po nakupe v druge, tudi manjše kraje, kot je naš. S pametno razvojno politiko bi lahko že sedaj dosegli, da bi k nam prihajali tudi kupci in gostje od drugod. Tudi zaradi izjemne geografske lege našega mesta, ki je na stičišču Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Šaleške doline, Koroške in ne nazadnje tudi Avstrije. Zaradi nepronicljive občinske politike pa so mesto zapustili celo trgovci. Sprašujem se, kdo nosi odgovornost za to? To sprašujem tudi 12 občinskih svetnikov, kolikor jih je iz naše KS v 20 članskem občinskem svetu. V čim krajšem času pričakujem njihov javni odgovor na moje vprašanje, kaj bodo štorih za razvoj našega in njihovega mesta, za razvoj krajanov, ki smo jim na zadnjih vohtvah izrekli
zaupanje.
Sprašujem še o dveh stvareh, ki se mi zdijo najbolj kritične za nadaljnji razvoj našega Šoštanja. Tovarna usnja iz Šoštanja je bila nekoč v gospodarskem smislu zelo zanimiva za Tovarno usnja Vrhnika, zdaj pa je klavrno propadla, čeprav je ime TUŠ nekdaj pomenilo veliko več, kot pa ime usnjarske tovarne z Vrhnike. Sedaj je vse skupaj v razsulu in to na ozemlju, ki zajema približno polovico središča mesta. Se bo našel kdo od vodstva občine ah od svetnikov in Vrhničane opomnil na to, da je njihova moralna obveznost, da objekte z zemljiščem vred vrne Šoštanju. Za ta kompleks ima KS Šoštanj že izdelane razvojne načrte, ki jih javnost pozna in se je z njimi strinjala. Predvsem zato, ker bi na tej lokaciji lahko nastalo mnogo novih gospodarskih dejavnosti, to pa pomeni odpiranje novih delovnih mest.
Druga stvar je lokacija starega bencinskega servisa Petrola v središču Šoštanja, ki meri okrog 1000 kvadratnih metrov. To je klavrna podoba nečesa, kar je včasih bilo, danes pa ne služi nikakršnemu namenu. V nobenem pogledu se ne vključuje v idejni projekt razvoja mesta in je postal pravi tujek, ki moti domačine in slučajne popotnike, ki še zaidejo v mesto. Ne le, da kvari videz mesta! Huje je to, da niso sanirani podzemni jaški, kjer so bile nekdaj cisterne za bencin in naftne derivate. Blizu teče reka Paka. Gre za pravo ekološko bombo sredi Šoštanja in prav zanima me, kaj na vse to pravi Vodna skupnost. Se bo kdo od občinskih svetnikov spomnil in na to opozoril Petrol in Vodno skupnost. Pa ne le opozoril, ampak zahteval dokončno rešitev problema.
Ce so že tujci iz Slovenije prihajali k nam, ko se jim je to splačalo, in nas zapustili, ko so nas dobesedno izropali, potem od njih zahtevajmo vsaj to, da svoje grehe počistijo za sabo, nam pa pustijo tisto, kar je že od nekdaj bilo naše. Mi si bomo vseskozi prizadevali, da bomo na porušenih temeljih gradili svojo novo in lepšo bodočnost in če bo te tujce kdaj spet zamikalo, da pridejo k nam in investirajo, bodo dobrodošli. Pod pogojem seveda, da se bomo takrat pogovarjali kot enakovredni partnerji in na osnovi čistih gospodarskih računov.
Spoštovani svetnici in spoštovani svetniki. Ce si boste prizadevali za to, kar sem sedaj predlagal, in če boste kaj dosegli, potem vam bodo ljudje na naslednjih vohtvah spet zaupali. Ce ne, boste za vedno nosili pečat nesposobnosti. To pa sploh ni najhuje. Katastrofalno bo, ker bo Šoštanj v teh dinamičnih letih razvoja še bolj nazadoval, kot je že. Še enkrat apeliram na to, da damo več konkretnih pristojnosti krajevnim skupnostim. Vsakdo pač najbolje pozna težave in svoje razvojne vizije.
Podpredsednik KS Šoštanj in svetnik Marjan Vrtačnik - Cigler
STRM
Mi Ul MU?
Verjetno ni treba posebej razlagati, čemu je namenjeno vprašanje v naslovu tega teksta. Omenjeno vprašanje predstavlja oluščeno jedro dileme, ki Šoštanjčane sili k temeljitemu razmisleku. Odgovor na zastavljeno vprašanje bo najbrž kratek in enostaven, zato pa bo toliko več časa potrebno, da bi pretehtali vse okoliščine in argumente za to ali ono rešitev. Z namenom, da bi “olajšal” bodoče odločitve, bom tej temi dodal nekaj misli.
Največ “krivde za nastalo situacijo, je vsekakor dejstvo, da sta danes v Šoštanju DVE osnovni šoli. Včasih so jima rekli tudi I. in II. Prvi so dodali ime pesnika in junaka Karla Destovnika, drugi pa samo junaka Bihe Rocka. KAJUH in SILVO (partizanski imeni) sta torej dobrih 30 let sobivala v DVEH mestnih osnovnih šolah (preimenovanje se je izvedlo v letu 1968). Na pragu novega tisočletja se torej za DVA omenjena junaka odpira nov boj, ki bo pokazal, kdo ho preživel.
Kako je sploh prišlo do dveh šolskih poslopij, ki danes stojita relativno blizu skupaj (samo 600 m narazen)? Prva (OS KDK) je bila po Hribernikovi kroniki sodeč zgrajena že leta 1903 (Deutsche Privat Volkschule). Solo so kasneje odkupili in v njej odprli prvo MEŠČANSKO šolo (leta 1920), ki seje leta. 1935 preimenovala v Državno meščansko šolo Mihaela Vošnjaka. Druga (OS BR) pa je bila po desetletnem trudu takratne trške občine zgrajena že leta 1886. Po večji dozidavi, ki se je kljub nasprotovanju okoliške občine!'!) končala v letu 1927, so se tudi v prvi (meščanski	šoli)
sprostili prostori, ki jih je vedno primanjkovalo. Vse do združitve v ENOTNO osemletno osnovno šolo(!)vletul957,ko so ukinili nižjo GIMNAZIJO, sta šoli delovali neodvisno. A ta neracionalna enotnost je trajala le do 1958, ko se je občinski ljudski odbor Šoštanj pogumno odločil za DVE SAMOSTOJNI OSEMLETKI.
Ob prebiranju šolske kronike (Hribernikov zgodovinski opis najdete v lepo urejeni knjigi Toneta Ravnikarja, ki jo na predvolilnih plakatih v rokah drži tudi naš župan) postane trud naših predhodnikov od Janeza Roserja (prvi učitelj, ki je leta 1777 ustanovil zasilno šolo) in Petra Mussija (več kot 50 let je učil naše prednike) bogata dediščina, ki je ne gre nepremišljeno ovreči. Lahko bi rekli, da sta obe šole plod stoletnih mukotrpnih prizadevanj uka željnih Šoštanjčanov, ki so jih neprestano prizadevale razne reforme. Zadnja reforma je spet povzročila, da sta danes obe šoli neustrezni za prihajajočo devetletno osnovno šolo, s tem, da je OŠ Bibe Röcka (II. šola) baje resno ogrožena zaradi izkopavanja premoga.
Očitno torej je, da bo potrebno zgraditi vsaj eno NOVO ŠOLO. Ključno vprašanje pa je, kakšna bo velikost te nove šole. Je res potrebno zgraditi tako veliko šolo, ki bi pod streho spravila otroke obeh starih osemletk. Moj prijatelj z večletnimi učiteljskimi izkušnjami trdi, da ima MALA SOLA vse prednosti pred veliko, razen seveda ekonomike, ki je na strani večje šole. Manj ravnateljev, kuharic, snažilk, socialnih delavk, hišnikov, psihologov, učiteljev,..., predstavlja manj stroškov za državo in manj strešnikov na strehi pomeni manj občinskega denarja za vzdrževanje stavbe. .4 v naši Šaleški dolini, ki je po mojem prepričanju uničena prav zaradi neupoštevanja tržne ekonomije (brez upoštevanja pravičnih odškodnin), je neokusno zagovarjati ekonomsko logiko pri izgradnji osnovne šole. Edini resen argument, ki ostane zagovornikom ene šole, je sprostitev prostorov opuščene šole, ki bi jo lahko (glede na županove besede) uporabili za ustanovitev kakšne srednje šole (na primer kmetijske).
Če je verjeti županovim besedam na zboru občanov KS Šoštanj, ki se je zgodil na deževen aprilski torek (13. 4. 99), odločitev še ni dokončna. Najverjetneje bodo morali novi občinski svetniki popraviti odločitev starih svetnikov, ki so v sporni sklep že zapisali, da se naj pripravi vse potrebno za eno samo, sicer novo, osnovno šolo, za katero pa lokacija še ni znana. V pomoč pri odločitvi (ali pa tudi ne) jim bo tudi mnenje prisotnih na zboru občanov KS Šoštanj, ki so to podkrepili tudi s podpisom peticije. Z malo ironije lahko zaključim, da bodo rešitve v veliki meri odvisne od tistih, ki se “skrivajo ’ v priimkih ravnateljice in ravnatelja obeh prizadetih šol (če slučajno ne veste, to sta Vida RUDNIK in Darko MENIH). Pa od nas samih seveda tudi.
Edi VUČINA
mm, 22. mi s»
SOlSkE
PODELILI SMO BRALNE POHVALE
N
a OS Karla Destovnika Kajuha smo v začetku aprila zaključili bralno akcijo S knjigo v svet. Od septembra dalje so učenci pridno brali knjige s seznama bralne značke. V akcijo se je vključilo vebko učencev; na razredni stopnji jo je uspešno zaključilo 225, na predmetni pa 104 učenci. Vsak je moral prebrati vsaj štiri knjige. O prebranih knjigah so se učenci na to pogovarjali s svojimi mentorji: razredniki na razredni stopnji in slavisti na predmetni stopnji. Za'vse, ki so vztrajali z branjem do konca, smo pripravili presenečenje. Bralce od 1. do 4. razreda je 2. aprila, ko je bil mednarodni dan mladinske knjige, obiskala Romana Krajnčan. Z besedili znanih pesnikov je pripravila pravi šov, kakor ga zna le ona. Z njo smo peli, plešah, kričali, se smejali... Na koncu je pridnim bralcem izročila bralna priznanja in razdelila še svoje avtograme. Ob prijetnem vzdušju smo pozabili, da naša telovadnica ni najboljši prostor za take prireditve.
Čez teden dni, 9. aprila, pa je starejše bralce obiskal Vitan Mal. V večnamenskem prostoru na podstrešju je bilo zbranih nekaj čez sto
NEPOZABNA PREDSTAVA
učencev. Pregrada med njimi in gostom je padla že prve minute, ko je pisatelj načel najbolj zanimivo temo: snemanje fdma Sreča na vrvici, za katerega je bila podlaga Malova knjiga Teci, teci, kuža moj. V tem filmu so igrah večinoma najstniki, med njimi tudi Šoštanjčan, igralsko zelo nadarjeni Mitja Tavčar. Vitan Mal je radovednim poslušalcem povedal marsikatero dogodivščino s snemanja filma, pojasnil, kako izberejo igralce, kakšne trike uporabljajo pri snemanju in podobno. Pripovedoval je, kako piše knjige s pomočjo nadarjenih najstnikov, s katerimi si dopisuje, da mu “iz prve roke” povedo, kakšno je danes življenje mladih. Prav zaradi tega, ker so njegovi junaki čisto vsakdanji fantje in dekleta, včasih prave “mevže”, so njegova dela tako priljubljena med bralci. Tudi naše učence je vzpodbudil, da kaj napišejo.
Ob koncu smo podelili bralna priznanja in z močnim aplavzom nagradili osemnajst osmošolcev, ld so v bralni akciji vztrajali vseh osem let.
Jožica Andrejc
LIKOVNA PRIREDITEV 4. CICI UMETNIJE
22. marca 1999 smo si učenci razredne stopnje OŠ Bihe^ Rocka, OŠ K. D. Kajuha in OŠ Šmartno ob Paki ogledah gledališko predstavo O tem se ne govori, ki jo je uprizorilo Prešernovo gledališče iz Kranja.
Preproste kulise, nekaj gledališkega materiala in simpatični mladi igralci; dve dekleti in dva fanta. Štirje odlični igralci so igrali različne vloge, peli, plesali in zganjah šale o spolni vzgoji.
Vsi nismo navajeni sproščeno govoriti o tistih stvareh, o katerih se ne govori. Na predstavi pa smo slišali vse o telesnih razlikah med moškim in žensko, o čudežnem dogodku, ko moška semenčica oplodi žensko jajčece in o končnem veličastnem dogodku - rojstvu otroka.
Predstava je bila zabavna, odlična in nepozabna.
Po končani predstavi smo govorih, kako zelo fui lepo je
bilo... In zakaj vam je bilo tako zelo všeč? nas je vprašala naša učiteljica. Vsi smo bili istega mnenja. Spoznah smo:
Kako lepo je biti deček -Deklica je tvoja prijateljica.
Kako lepo je biti deklica -Deček je tvoj osvajalec.
Kako lepo je govoriti o ljubezni -ljubezen je smisel našega življenja.
Iz ljubezni se rodi mnogo, mnogo ljubezni...
Učenci 2.a razreda OŠ Bibe Röcka
Dredništvo revij Ciciban in Cicido je v sodelovanju z vrtcem Ajdovščina organiziralo že 4. Cici umetnije v Mednarodnem grafičnem centru v Tivolskem gradu v Ljubljani. Odprtje razstave risarske in slikarske tehnike, grafičnih in kiparskih del je bilo 2. aprila 1999 v tem znamenitem gradu na koncu Jakopičeve promenade. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je bil tu le stolp v lasti koroških vojvod. Kasneje so ta stolp Celjani v bojih s cesarjem Friderikom II. porušili. Toda baron Jurij Apfoltrer je dal sezidati nov grad. Lastniki so se menjavali. Med drugim je bil grad leta 1773 tudi rezidenca Ljubljanskega škofa. Leta 1853 je cesar Franc Jožef I. dal grad obnoviti in ga poklonil maršalu Etbinu Henriku Costi. Po II. svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje Mednarodnega grafičnega in likovnega centra.
Prvi mednarodni grafični bienale je bil odprt leta 1955, in že samo
ime pove, da ga pripravljajo vsako drugo leto. Nastal je zato, da bi na naša tla privabil vrhunske tuje umetnike in tako omogočil našim spoznavanje svetovne grafike in s tem svetovne likovne umetnosti sploh. Razstavo 4. Cici umetnije so iz Mednarodnega grafičnega centra preselili v Pilonovo galerijo, kjer bodo dela na ogled do 7. maja 1999. Na likovni natečaj je prispelo 2390 likovnih del. Najboljša dela za razstavo in nagrade je izbrala petčlanska komisija: mag. Tomaž Vrlič, prof. Silva Karim, Azad Karim -akademski slikar,	Alenka
Leskovec - akademska kiparka in Jana Leskovec - likovna urednica revij Ciciban in	Cicidov.
Mentorica Alenka Venišnik iz OŠ Karla Destovnika	Kajuha
Šoštanj je uspela z izborom likovnih del, saj	so Mia
Rogelšek, Azra Musakovič in Dijana Maksimovič (vse starosti 9 let) prejele ob otvoritvi priznanje za svoja dela, ki so seveda razstavljena.
Franc Rogelšek
Najboljša otroška likovna dela iz Šoštanja zdaj v Mariboru
četrtek, 8. aprila, so v mariborski galeriji Rotovž odprli razstavo otroških likovnih del - izbor retrospektive likovnih izdelkov učencev osnovnih šol, torej najboljše, kar so v tridesetih letih razstavljali na razstavah Likovni svet otrok v Šoštanju. Pred tem je bila razstava še v Ljubljani v Jakopičevi galeriji. Obakrat je razstavo postavila likovna pedagoginja na OS Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Alenka Venišnik. V kulturnem progra-
mu sta nastopali flavtistki iz Kajuhove šole Tadeja Kolar in Mojca Andrejc.
Razstava bo na ogled naslednje tri tedne, namenjena pa je predvsem učencem in dijakom iz Maribora in okolice ter študentom likovne vzgoje na fakulteti v Mariboru.
, i ✓
Jožica Andrejc
I \

k 1 1 f /1 i \ s k
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME	____PRIIMEK_________
NASLOV ________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
À
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju