72. številka. Ljubljana, v petek 28. marca. XVII. leto, 1884 Ir.haja vaak dan xve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za av strij;sko-ogerske dežele za vse leto 15 g\d., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po *J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta ........8 „ — „ „ četrt leta........4- „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniŠtvo „Slov. Naroda**, Centralna evropska zveza, tako imenovana mirovna zveza. (Konec.) V Turčiji bila je navada, da so častniki v službi ali, kateri so bili kam odposlani po službi, puščali del svoje plače za rodovino. Ti denarji so so imenovali „siparič", in so se vselej redno izplačevali rodoviuara, celo v najkritičnejših časih; a nemški financisti pa svetujejo, udržavati siparifc, da se izplača Rusiji zaostala vojna odškodnina. S tem kovarnim svetom so Nemci dosegli dvojni namen: ta naredba vzbuja nezadovoljnost proti turškej vladi in proti Rusiji. Ni si mogoče predstaviti nereda, kateri se nahaja v upravi in v financah, in vse to izvira od neprestanih prepirov mej nemškimi agenti in turškimi uradniki. Nemški agenti obnašajo se proti Turkom ošabno in zaničljivo; v tem neso nič podobni starim pruskim vojuim inštruktorjem, kateri so pridobivali zaupanje Turkov s tem, da so Še milejše postopali, kakor Armenci; sednn;i vojni učitelji rav- najo z ubogimi Turki, kakor zapovedovalci. Turki nečejo odjenjati; udajajo se v molčečo in trmasto opozicijo, in delu se zakasnujejo. Nekateri časniki so objavdi slučaj, ki se je prigodil s Holz-pašo, inšpektorjem ali direktorjem na vojnej soli v Pankaldi. Bilo je tako-le: Holz-paša je v šoli razpravljal načine vojaške taktike, kako bi bilo najložje zavojevati sultanovo rezideuco — Ildiz-Kiosk. Vsak učenec je moral povedati svoje mnenje in je zagovarjati pred Holz-pašo. Nazadnje je pa Ilolz-paša sam opomnil, da bi po njegovem mnenji bil najboljši način nastaviti, pod dvorec dve mini in ga zagnati v zrak. Trdi se, da o dinamitu ni bilo govora; pa pii-šini nasprotniki donesli so sultanu na ubo, da se uamerava razdejati njegova rezidenca z dinamitom. Samo po sebi se razume, da je sultan bil nevoljen, pa vsled njemu lastnega takta se je omejil na to, da je ukazal Holz-paši, da ne sme več izbimti za svoja predavanja niti njegove rezidence, niti Carigrada, temveč rajši Berolin. Po tem prigodku navstal jo spor mej vojnim ministrom, kateri je hotel, da bi se vsi učenci učili pri vojnih vajah s palicami, kakor je zahteval sultan, Holz-paša je pa hotel, da se uče z brušenimi sabljami. Posledica tega razpora bil je odhod IIolz-paše v Nemčijo. Kdor pozna izgledno disciplino pruskih, sedaj nemških častnikov, poslanih v druge državo kot vojui inštruktorji ali administratorji (s čemer se še bolj utrdi diplomatični upliv Nemčije), ta ne bode dvoj i 1 niti jedno trenutje, da je to zgodilo se vedoma in z odobrenjem nemškega poslanika v Carigradu; — morda je bilo to celo naročeno, kajti drugi Nemci -reformatorji hočejo neki posnemati Holz-pašo. Prebrisani vstoein diplomati Fanara vidijo v tem znak, da zdravniki hočejo zapustm bolnika, katerega je centralna in miroljubna fakulteta evropska obsodila k smrti iu ga pušča umirati brez pomoči. Z druge strani predstoji sedaj potovanje av-stro-ogerskega carjeviča — naslednika v Beligrad, Bukarešt in Carigrad. Pred tem potovanjem, ki je podobno potovanju cesarja Fraua Josipa na herce-govinsko mejo, navstalo je na videz jako nepomen-Ijivo vprašanje — o potnih listih za Bošnjake in Hercegovce, ki potujejo v turško državo. Turška vlada po pravici zahteva, da bi podložniki sultanovi prihajali v njegovo cesarstvo s potnimi listi, katere je on ustanovil. Avstro-Ogerska si pa hoče za-se prisvojiti to vrhovno pravo sultanovo, kakor si je je že prisvojila, ko je prisilila sultanove podložne Bošnjake in Hercegovce služiti pod avstro-ogerskimi zastavami. Avstro-Ogerska si izmišljuje dokaze za podkrepljenje Berolinskega dogovora v upanji, da sultan podeli ta prisvojenja v dar carjeviču, ko pride v Carigrad, katera potem preidejo v zakouito pravo. Vsa ta poseganja ne govore v prid velikemu in hvalevrednemu namenu ohranjevati mir. Že resno govore, da se Bošnjaki in Hercegovci, mahomedanci in pravoslavni, pripravljajo prijeti za orožje proti Avstro-Ogerski. Na Dunaji in v Pešti dobro vedo zato, in so že dovolj oprezni, ter se pri-zudevajo imeti pripravljeno oboroženo silo. (Potem govori Čajkovski o katoliškej propagandi po Balkanskem poluotoku, o ponemčenih bo-senskih frančiškanih, o jemvitih in njih delovanji v pridobljenih provincijah, vse to pa z njegovega ozkega pravoslavnega stališča. Zaradi tega dotičnega odstavka nečemo objaviti. Uredu.) Sedaj se skrivna, razrušitelua protislovanska diplomacija bavi z zvitimi intrigami, katere so v škodo slovanstvu, najprej obrnene proti Rusiji. Knez Aleko-Vogoriiles, hoče po lastnej želji ali na prigovarjanje drugih ostaviti svoje mesto generalnega gubernator ja in podkralja v Rumelji. Avstro-Ogerska prizadeva se na skrivnem dobiti to mesto Nihadu-pašl, Poljaku Belinskemu, rojenemu v Galiciji, bivšemu do 1848 1. poslancem Levovskega deželnega zbora, v 1848 letu — direktorjem politične pisarne generala Visockega, komandujočega poljski legij on v Ogerskej, revolucionarju, ki je potem jo potegnil v Turčfjo in oženil se z gospico Sandisson, hčerjo angleškega sovetnika v Brusi. Po milosti te žeuitve postavili so ga za inženirja na jednem otoku Arhipelaga in pašo. Jaz mislim, daje ravno iz tega Bedaj turški rezident v Sofiji, v Bolgariji. Sultan neki jako ceni rodovino Saudisson, ker se mora priznati, da je v tej rodovini bilo več udanih in zvestih prijateljev Turčije, ki so bili priljubljeni LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XII. Poglavje. Obrekovanje. (Dalje.) Car ga je poslušal, a ničesar ni domneval. — Zato nesi pokončal izdaje, ker bečeš samo veje, deblo samo in korenine pa pustiš trdne in zdrave! Car ga še vedno ni razumel, pa poslušal ga je z rastočo radovednostjo. — Vidiš, car, pa kako ti hočem povedati? Spomni se, car, ko si ležal bolen za smrt, Bog te ohrani še mnogo let! snovali so bojarji zaroto proti tebi. Njih vodja je tedaj bil tvoj brat Volodimir Andrej evič! — „A!U — pomislil je car: — »zdaj vem kaj so pomenile moje ponočne prikazni! Vrag je hotel oslepiti moj razum, da bi se jaz bal razrušiti bratovo prizadevanje. Pa ne bode tako. Tudi bratu ne bodem prizauesel. — Govori, — rekel je on, obrnivši se žugajoč k Maljuti, — povej, kar veš od brata Volodimira Andrejeviča. — Ne, car, jaz ne mislim Volodimira Andrejeviča. Od njega jaz ne pričakujem, da bi Se kaj nameraval proti tebi. Pa tudi bojarji več ne mislijo nanj. On je že davno nehal podkopavati tvoje carstvo. Jaz ne govorim o njem. — O kom pa? — vprašal je z začudenjem car, in njegove poteze so se krčevito zganile. — Vidiš, car: Volodomir Andrejevič je nehal vznemirjati carstvo, a bojarji pa neso nehali. Oni mislijo: če se nam ni posrečilo posaditi njega na prestol, pa posadimo . . . Maljuta začel je jeclati. — Koga? — vprašal je car in oči so se mu zažarile. Maljuta je pozeleuel. — Car! Ni dobro vse izblekniti. Iz mej nas jeden mora misliti in ugaujevati, a jezik držati za zobmi. — Koga? — ponovil je Ivan ustavajoč 8 svojega mesta. Maljuta se je obotavljal z odgovorom. Car ga je zgrabil za vrat, pritisnil njegov obrez k svojemu obrazu in uprl vanj svoje oči. Noge so se začele opletati Maljuti. — Car, — rekel je poluglasno, ne jezi se nanj, kajti on se ni sam tega izmislil. — Govori l — rekel je car s hripavira glasom, in stisnil je krepkeje Maljuto za vrat. — Njemu še to na misel ni bilo, — nadaljeval je Maljuta, izogibajoč se carjevega pogleda, — pregovorili so ga drugi. Kateri so bližje pri njem, oni so ga podšuntali. A on grešni Človek, si je pa mislil: ali malo pozneje, ali malo prej, je vse jedno, saj se vsekako tako konča. Carju se je zusvetilo v glavi. Pobledel je še bolj. Njegovi prsti so Be začeli stegovati in spuščati Maljutin vrat. Maljuta se je pripravil. Vedel je, da je prišel trenutek za odločni udar. — Car! — rekel je takoj: — ne išči daleč izdaje. Tvoj nasprotnik sedi blizu tebe, pije iz istega vrča, je s teboj iz iste sklede, in nosi isto obleko. Umolknil je Skuratov, iu polen pričakovanja uprl je v carja bvoje oči. (Dalje prih.) Turkom radi svojega rusofobstvrd. Longworth, mož starše gospice SanJisson, bil je zaščitnik kavkaskih ćerkeaov, vedno delujoč proti Rusiji. John Buunt, mož druge hčere Sandisson, bil je konzul v Bolgariji, ni se ustrašil nikake nevarnost', nikake žrtve, ko fe delo šlo o tem, da bi le škodoval Slovanom ali Rusiji. Sandissou-brat, dragoman angleškega poslaništva, umni Človek in velik poznavatelj orijenta, dokazal )e svojo jurijateljstvo sultanu in u-ival je pri njem veliko zaupanje. Taka kombinacija brez dvojbe dopada Angliji: oua bi dobila v Nihadu paši svojej politiki udanega slugo. Avstro-Ogerska rakuna na rusofobstvo in katolicizem Poljakov, na delovanje katoliškega duhoveu-stva, in ii: Nih ul-pa4o ter na skrivnem energično pospešuje svoje dtlo, kajti boji se v istini kandidature Petra Kuradjord|eviča, kateri bi naiavno bil nevaren Avstriji. Jeli ta strab opravičen ali ne, Avstro-Ogerska pa sedaj vidi najbolj goreča in najbolj popularna zaščitnika slovanskega dela — v knezu Nikoltji Črnogorskem m njegovem zetu Petru Karadjordjevieu, sinu osvobod.telja Srbov. Avstro-Ogerska ne dvomi, da jo bo v teh njenih protislovanskih namerah podpiral državui kancelar nemškega cesarstva. V tem tudi dvomiti ne more, ker vs:«ko delovanje proti Slovanstvu, uujde sočuvstvo pri Nemcih, Mad|arih iu večini zapadnih katolikov. M:«, ako vse to preudarimo, pridemo do zaključka, da mirovna centralna zveza votli k političnim homat jam, ki te bodo prej ali slej končale z vojno, z jedno besedo, če je zdaj mir, je mir zato, ker ga hoče Rusiia, in da oua more siliti, da se še ohrani. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zbora v 14. dan marca. iDalje.) Proti taciru očividnim pregreškom odposlala je večiua k volitvi doslih vulioev protest na namest-ništvo z vprašanjem, kako zadostilo bode namestnik dal razžaljenemu čuv»tui naroda. A na ta protest ni bilo odgovora in v Trstu izhajajoči časnik „Naša Sloga", v katerem je bilo odprto pismo na namestnika zaradi iiereduostij, ki so se dogodile, bil je koufiskovan Omeniti še moram, da je bila v 20. dan juuija druga volitev. V 14. dan juniju, kakor rečeno, bila je prva volitev na Krku. A okrajni glavar jo je zavrgel in v 20. dan vršila se je druga volitev. Pri tej drugt j volitvi se je pte uvidelo, da ne kaže, da Li bila volitev javna. Z vršila se je tnjno in izid bil je z;i okrajnega glnvarje. Še drug un kuni dogodil se je oudi, namreč, da so volilci iz mest se volili kot volilni inož.e v kmetskih obč nah iu da so kot taki tudi glasovali. Jaz menim, da je to proti določbam državnih temeljnih zakonov, da so volilci iz mest volilni možje v kmetskih občinah. Takih slučajev bilo je več in dopuštali so se. Lahko bi navel še pošteuo število tacih nepravilnosti). Ne boste mi šteli v zlo, da preveč uporabljam Vašo potrpuost (Le dalje! na desni), ali uereduostij, ki so se ondi godile, ni moči si predstavljati. Zbog tega mi pač odpuščate, če dlje bavim se s to zadevo. Jaz menim, da je v mojih raz-peljavah dovolj dokaz tuo kovarstvo, kateri so urad niki pri tej volitvi postopali. Proti tej volitvi uložilo se je pet protestov na dtželao vlado. Protest kmetskih občin na Krku bil je poJpisan po 149 volilcih, prosim te številke ne pozabiti, od istih volilcev, ki so v 14. iu 20. dan juuija oddali svoje glasove. Po poročilu deželnega odbora bilo je pri teh volitvah 278 voldcev; bilo je tedaj teh 149 volilcev večina pri volitvi prisotnih volilcev iu kljubu temu se ta protest ni jemal v ozir. (Čujte! na desni.) Ne mislilo bi be, da je navzlic vsem tem dogodkom deželni zbor potrdil volitev, ki se je zgotovila na tako čuden način. Se li to strinja z duhom ustavnosti? Da se v deželnem zboru, kjer imajo Slovani večino, dogajajo take nerednosti, razpustil bi se bil tak deželni zbor že davno. Ako pa vladu že u- č - poseči po takem energičnem sredstvu, menim, di je vsaj njena sveta dolžnost, da proti tistim, ki so zakrivili take nereduosti, prične preiskavo, ter taiste, ki so piipoznani krivimi — in krivim, se bodo spoznali brezdvojbeno — pozove na odgovor. To zahteva pravičnost, to žaljeno pravno iuvstvo Slovanov, ki nečejo, da se jih smatra brez-pavnimi bitji. Alinisterst\u nazuaniii so se ti dogodki po raznih brzojavkah, kakor tudi po nadrobnejej | pritožbi petorice deželnih poslancev istrskih, in sicer pfl posebnej, nalašč odposlanej deputaciji. Ekscelenca | gospod ministerski predsednik je pri nekej priliki j slovesno izjavil, da bode strogo pazil na to, da se j zakoni od strani podčinjenih orgMiov izpolnujejo. j Če ae mi, rekel je, povedo gotovi .slučaji, da so uradniki zakone teptali ali svojevoljno izvajali, ne bodem zamudil, da dotičnike pozovem na odgovor. Nu, tu je slučajev v izobil)i. Uradniki pa, ki so to zakrivili, sede popolnem mirno na svojih sedežih in nadaljujejo svoje preganjanje Hrvatov. (Čujte! na desni.) V Beski, kjer je Slovanom sovražna stranka na krmilu, se občinske volitve niti ne razpišejo, akoravuo je obrok za nove volitve že približno pred letom dnij pretekel. — V tej zadevi odposlali so se protesti na okrajnega glavarja, na namestništvo, na ministerstvo, vse zaman! Povem samo to, da leži tudi sedaj protest pri ministerstvu, ter upam, da se hode naposled uslišal tudi ta glas. Okrajni šolski svet v Malem Lofeinjl odposlal je v Vrbnik na otoku Krku za nadomestitev izpraz-nene podučiteljske službe na tamošnjej deškej šoli, kjer je hrvaščina izključno učni jezik, učiteljico, ki je naprtila izpit samo v italijanskem jeziku in se ni učila hrvaščine niti kot učni predmet, in to ne zaradi • «•■!() t itka prosilcev, kruti oglasila sta se dva popolnem zmožna kompeti nta, marveč zgodilo se je to samo sitnobi na ljubo. Gospoda, dozdeva se mi umestno, omeniti še poul'čnih izgredov, ki so se dogodid v PoreČi v 21. dan avgusta I. 1., ko je deželnih poslancev večina ostavila zbornico, ker se je hrvatsk poslanec predrznil govoriti v mater nSČini, v jeziku večine prebivalstva. Ko so po končauej burnej seji hrvatski poslanci hoteli domov, spmnljevalo jib je sikanje, žv žganje in kričanje do njihovih stanovanj. Zc, izgredov ni bilo videli nikogar od mestnega redarstva in žandarjev. Vladni zastopnik v deželnem zboru, ki je ob jedni-m okrajni glavar, je čul in videl, kako so ljudje pred zbornico razsojali in sikali, a storil ni ničesar, da bi bil poslance štitd drhali. Namesto, da bi bil protestoval proti dogodkom v zbornici, da bi se bil postavil za strogo izpolnjevanje zakonov, je postopanje teh ljudij tako rekoč odobraval, kajti k poslancu, ki je ravno hrvatski govoril, rekel je, zmajevaje z ramama, da bi bil moral to naprej znati, da bodo gospodje ostavili zbornico, ker ne poznajo jezika, v katerem je govoril. Opomniti moram, da je to prava neresnica, kajti večina poslancev so odvetniki, veleposestniki, ki so naravno s prebivalstvom v neprestanoj dotiki, in ker je večina ljudstva slovanska, morajo tudi oni slovanskega jezika biti zmožni. A ne glede na to, vprašam vas, gospoda, more li tolažba vlade in tako ravnanje na svojej časti globoko žaljene zastopnike slovanskega prebivalstva nagibati, da še ostanejo v Poreči in izvajajo svoje deželnozborske mandate? To, gospoda moja, ni bilo možno in morali so ubežati v nočnej tmini, tajno iz mesta, da se izognejo drugim napadom. Mislim, da je pri tacih okoliščinah vender potrebno, staviti vprašanje, je li kot sedež deželnega zbora sploh sposobno iu pripravno mesto, v katerem so ustavna načela o dostojanstvu in nedotakljivosti ljudskih zastopnikov še tako malo prodrla in se sploh ne jemljo v ozir. (Popolnem istina! na desui.) Vsekako pa si dovolim vprašanje do visoke vlade, so se li pozvali organi, ki imajo paziti v PoreČi na mir in red, na odgovor, da so opustili čuvati in stražiti slovunske deželne poslance psovanja in grdenja, kateremu so bili v 21. dan avgusta 1. 1. izpostavljeni; Be je li kaj storilo, da bodo, kakor se spodobi v ustavnej državi, deželui poslanci istrski v bodoče varuo smeli izvajati svoje mandate? (Konec prib.) Jezikovno vprašanje v mestnem zboru Ljubljanskem. Mi smo o dotičnej, izredno važnej obravnavi, ki se je višilu v 18. t. m. že poročali, a ker je zanimanje splošno in so Be nekateri listi stoprav sedaj poprijel! tega predmeta, zdi se nam umestno priobčiti še nadrobueje debato, da se iz posamičnih govorov še natančneje iu še jasneje razvidi, da je vi čina postopala jako dosledno in odločuo, in da je vse, kar sa navaja manjini v korist, pripisovati le nekakej „'fOTCe majeure", katera je nekaternikom postala priljubljen „suriogat" za narodna načela. Prvi poprijel je besedo odbornik g. Murni k rekoč, da ker je poročilo ob-irno, bi kazalo, da se odborniki natančneje ž njim seznanijo. Govornik tedaj nasvetuje: da se predlogi finančnega odseka natisnejo m se o njih obravnava v prihodnjej seji mestnega zbora. G. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški je s predlogom predgovornika sporazumljen, kajti ne ve se sedaj, k).t»ri paragrafi so predelani, kateri ne, tedaj je težko glasovati. G. dr. Dolenec izraža nekatere Želje o uravnavi prostora za živinski somenj ; da bi se bolje uredil, kar Be tiče posipanja, da bi se razdelil primerno po ogiHJah, zasadil z drevjem itd , kakor je Jako lepo in praktično ure|eno na semanjih prostorih v Sežani in Gonci. G. župan Grasseli pa odgovori, da se bodo te želje v kratkem izpolnile, ker je magistrat naročil že vse to za živinski semanji prostor, kar je g. dr. Dolenec omenil. G. Fr. Ravnihar meni, da je prvi predlog finančnega odseka, naj bi se jedino le v slovenskem jeziku predložil tržni red c. kr. deželni vladi v po-trjenje, sicer jako patrijotičen za slovenski narod, da ga pa on s svojega stališča smatra preresolut-uiui, posebno, ker ni nobene nade, da bi se sklep tudi izpeljal. Vprašanje o tej zadevi deli se pd mnenji govornika v dva dela, ka)ti ustreči se ima v prve j vtsti zahtevi vladini, v drugej pa jezikovni. Po §. 70 obrtnega reda mora mestna občina Ljubljanska ustrezati želji c. kr. deželue vlade, kajti obrtni red je državni zakon, vezilen za vse mestne zaBtope. Ako se pa ne bode ustreglo zahtevanju deželne vlade, potem tržni red še dolgo potrjen ne bode. Mestni zastop je sicer skleuil, da je mestnemu magistratu uradni jezik jedino le slovenski, a vlada ima pravico zahtevati, da se važne določbe izdado i v drugem jeziku iu reči bi morala v svojem odloku le mesto „iu der zvveiten", „in der bei uns ublicheu zweiten LandeBsprache". Toraj misli govornik g. Ravnihar naj bi Be ustreglo volji c. kr. deželne vlade, nuj se nemški prevod sklene en bloc in izroči c. kr. deželni vladi podpisan iu to s protestom, zaradi občinskih koristij, da se ta zadeva hitro reši. G. dr. Zamik: Kar se tiče po g. Ravnihar ji nasvetovanega protesta proti zahtevi c. kr. deželne vlade, zdi se mi protest podoben strahu, ki je v sredi otel, na okolu ga pa nič ni. Ko so leta 1861. Čehi pod Šmerlingom vstopili v državni zbor s protestom, smejal se je Šmerling češkim poslancem, kajti vedel je, da protest, samo izjavljen z besedo, jako malo ali celo nič ne velja. Ve se tudi, da imajo mestni odborniki v Ljubljanskem zastopu pravico prijavljati svoje proteste proti kateremu koli sklepu, ali taki protesti veljajo jedino le za parado, praktičnega uspeha uemajo. Ko bi se mestni odbor ravnal po nasvetu Ravniharjevem, potem bi c. kr. deželna vlada kar sans phrase lahko u kaza-valti nemški jezik, morebiti za neobhoduo potrebni jezik Ljubljanskega magistrata in vlada bi imela nad mestnim zastopom Ljubljanskim, kot njenim najmlajšim ubogljivim s in ček o m največje veselje. Govornik pa ponavljaje opomni, da njemu protest ničesar ne velja, to je prazna slama, to se pravi: muhe loviti. Dr. Zarnik izjavlja, da je popolnem za predloge finančnega odseka, kajti dokler so bili nemškovalni iu nemški nasprotniki na krmilu v mestnem zastopu Ljubljanskem, takrat za iste našega Blovenskega jezika niti na svetu ni bilo, akoravno ga govore štiri petine mestnega prebivalstva, Nemcev istinitih in namišljenih pa še jedno petino ni. Takrat ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda, braniti pravice slovenskega jezika, jezika ogromne večine Ljubljanskega prebivalstva. Ko so slovenski mestni odborniki, zastopajoč ogromno večino Ljubljanskega mestnega prebivalstva, zahtevali razen nemškega tudi slovenski dnevni red sejam mestnega zbora, a nemškovalna večina ni hotela ničesar o tem znati, takrat ni našla za nemštvo sedaj toliko skrbna c. kr. deželna vlada kranjska uikacega povoda, braniti pravice slovenskega prebivalstva Ljubljanskega. Slovenski meatni odborniki bo, dobivši večino,' pravilno odgovorili Nemcem na njih izključno nemški dnevni red, kajti odslej spi-savali so se dnevni redi mestnih sej jedino le v slovenskem jeziku. Če je pa vlada najvišja nadzornica za izpeljevanje postav in ako hoče čuvati po svojem programu ravnopravnost, potem mora biti posebno sedaujej vladi za jeduake pravice Slovencev, kakor Nemcev. Ko bi poslovala še vlada Eduarda Bacha, kakor nekdaj v Ljubljani in na Kranjskem, potem bi bila ta vlada nemški tržni red kar ukazala, da se predloži. Danes p t tega ni. Mestni za-Btop ima čuvati jako skromno svoje stališče, da se nikdo ne umešava v njegovo zakonito pravico, določevati postavni jez k mestnega magistrata, in mestni zastop stori le svojo sveto nalogo, ako sklene, da se varuje pravica, katero mu je priznal zakon! (Dobro!) Poročevalec finančnega odseka g. Hribar izjavi, da se ne čudi, da njegovo poročilo gospodu cesarskemu svetniku Murmku ne ugaja. Mestni zastop Btoril je c. kr. deželni vladi le lepo uslugo, da jej je predložil; regulativ za klavnico, ker se ozira nekoliko na novi tržni red, in vlada bi morala to priznati. Mestui zastop je sklenil tržni red in regulativ tudi z vsemi napisi, ako se ni isto tako predložil c. kr. deželuej vladi, ni kriv temu mestni zastop. Ko se je pa izdal klavuićui regulativ 1. 1881 jedino le v nemškem jeziku, tedaj ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda, zahtevati od tedauje nemške večine tudi sloveuski prevod. Govorn.k pravi, da je on prevzel poročilo o tej stvari, ker jedini pravnik v finančnem odseku (dr. Mosche) ni botel zagovarjati sklenjenih predlogov in da je prevzel poročilo v zadnjem trenutku, zato da je poroč lo tudi bolj skromno O on ne bo n kdar zatajil svojega mnenja in je vsekdar pripravljen, braniti svoje nazore za naroduo stvar, na katerem mestu to treba. Če g. Rivmhar trdi, da mu je predlog finančnega odseka preresoluten, potem morda misli, da ima mestni odbor ustrezati vsem ukazom si. c. kr. deželne vlade, potem pa tudi neha biti avtouomui organ, potem je le podredjen urad pisarne c. kr. deželne vlade. §. 70. obrtnega reda predpisuje, da se ima tržni red predložiti vladi v potrjenje, nikakor pa ne, da v tistem jeziku, katerega vlado zahteva. Jako žalostno je, da kaže c. kr. deželna vlada tako mržnjo proti slovenskemu jeziku, in to pod Taaftejevo vlado, ki si je zapisala ravnopravnost na svoj prapor, pod to večino državnega zbora, katera hoče vstrezati vsem opravičenim narodnim terjatvam. Ako g. Ravnihar izraža bojazen, da ne do-bomo kmalu novega tržnega reda, mu odgovarjam, da za mesto ni tulike važnosti tržni red, kakor pa klavnični regulativ, katerega pa itak uvede z duem 1. maju t. 1. Tržni red je v interesu c. kr. vlade same, kuj ti dve leti ga že zahteva, če ga tedaj še dalje ne bo, bode vlada sama kriva. Trditev gosp. Ravuihar-ja, da bi bil mestni zbor izrekel, da je je dini uradni jezik, mestnega magistrata le slovenski, ni istinita, nasprotuo priznala seje drugemu, namreč nemškemu jeziku v mestu vsa pravica, kajti vse nemške uloge rešujejo se tudi v nemškem jeziku. Ako mi tako ravnamo, moramo tuni braniti pravice našega slovenskega je?ika, kajti ako mi rešujemo nemške uloge nemški, zakaj sploh neče si. c. kr. deželna vlada reševati slovenskih naših ulog iu zahteva nemških. Izid glasovanja smo že poročali. Politični razgled. Notranja 4 960 gld. Državne srečke iz 1. 13*54. 100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta H°/0...... jn i n n • - .. .... „ papirna renta 6*/i..... 5°/0 štajerske zemljišč, ud.ez. obli#. . Dunava reg. srečke 5°/,, 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/i0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandov u sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. lindolfove src5ke .... 1" Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočuvstva ob težkej zgubi mojega dragega, nepozabljivega očeta, gospoda Antona Tomca, c. kr. okrajnega tajnika v p , za mnoge lepo vence od blizu in daleč in za mnogobrojno udeležitev pogreba, ki je bil včeraj, izrekam vsem častitiui udeleževalceui svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, v 28. dan marca 1884. Žalujoča hči (19G) .TutstiiiH Tomo. Umrli so r U ubijani: 26. marca: Martin Dolenec, zasebnik, 79 let, Pred škofijo št. 4, za OBlabljenjoui raočlj. — Ivana Selan, hišnega posestnika hči, 8 mes., Ilavptmauca št. 7, za božjastjo. V deželnej bolnici: 26. marca: Marija Polanc, gostija, 70 let, za kron. tuberkulozo. — Fran Tepina, gostač, 60 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. * Čas opa- zovanja | 7. zjutraj i 2. pop. 9. zvečer CM Stanje j barometra' v mm. i Temperatura Vetrovi Mo-Nel)o krina v mm. — 0*6J C brez v. megla i _j_ 12-4° C i z. jz. I d. jas. I -f- 4-6"C orezv. jas. J Srednja temperatura -f- Tr8°, jednaka norraalu. 79 85 ki- 80 95 101 85 95 g 35 848 — a 323 75 21 35 ri 61 68 H -9 30 123 80 169 ji 75 101 75 n 121 75 91 65 r 88 60 104 50 114 75 120 75 n 107 30 106 75 174 t — n 20 n — n 116 n 75 987 25 I V steklenem salonu kazine, vImm! čt»x vrt. Od, n.ed.elje 30- marca naprej le 4 predstave. Skandinavski C. k. privilegij za zboljšanje šivalnih strojoT. v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rablju ih za vsakatero šivanje. (113—s> 6letna garancija! Muk bre/plarno. \a nnscrnc obrok« po J-ngl. ♦ ♦ (32—23) i ♦ zfrbe ta zobovja: J ustavlja po najnovejšem a m e r i ka t. s k e m načinu x 2 brez vsakih bolečin ter opravlja pio uiboi »uja in X ♦ vse zobne operacije ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, | ♦ pol«S Hradeckjjeve^a mostu. I. nadstropje. 2 ♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t- Jiffiiiiii) 297 naučenih človeških bolha se hode produciralo in predstavljalo vse mogočo gimnastične vaje in šaljive prizore čudovite umetnosti v kostimih. Več se naznani po plakatih. Od 2. nre popoludne do 9. ure zvečer vsake pol ure nova predstava. Ustopnina: *0 kr., otroci iu vojaki polovico. Spoštovanjem (193) Aufrichtig, vodja. Zjđ.a/t:no z;n.I±;stn.e cene. ®>W8k neposredno iz Hamburgu razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom \red nemudoma po poštnem povzetji. 6 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita ., Menado, izvrstnega okusa . ♦ . „ Perl-Ceylon, jako lina in mila „ Melange (zineš), posebno priporočati ., Oeylon Flantation, jako slastna „ Java, zlutorumenn, jako fina . . „ Cuba, modrozelena, briljantna . , „ Afrik. Mooca, lina in zdatna . , „ Santoi, lina in močna.....» Rio, okusna........„ Caj v izvrstnej izberi, l/2 kilo od av. v. gld. 1.— (318—37) do gld. 6.—. 6.30 „ 5.40 „ 5.40 „ 5.30 11 n 4.70 „4.70 „ 3.90 „3.55 . 3.^5 Čudovite kapljice Sv. Antona Pađuvanskefra. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodieve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper heraorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjust, /.oper skropok ter čistijo pokvarjeni* kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolc-nij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naroSbo in pošiljutve pa jedino v lekarni Criato-loletti v ».m i, i. V IJublJani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. TrnUociEy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—16) jj^- Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tsm ljudstvo goljufa, dasi neninjo nobene moči in vrednosti. Za hližapočo no mc-zIJo priporoča najstarejša in mijpjasov1 tejša firma za silno Morica Burna (■u-Dtanovljena leta. 1822) prisilu* ItniHko voliivno blu};o. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od ul. 1.— do 6.— meter. Bogata izber suKiut x» Hiikuje (Streich-und Kainmgarnrockstoffe) od gl. SI.— o. 4.75, b.9S do gl. I«.—. Uzorce zastonj in franko, ttlago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša nad gi. IO.—t pošiljajo se franko. Gospodje kro|a*l*i mojstri dob6 na zahto-vanje vzgledne knjiziee z mnogoštevilnimi uzorci franko, (149—3) m 1—■ ■ ■■_ cd t3 CD r. Bi R V 0 i o (D B' CP i 4 4 4 Pivovarna v Senožečah ima v zalogi letošnjega izdelka v aod£kib in boteli|ab. 1'riporoča se vsoin dosedanjim prejemnikom In drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba jo natančna in ceno. Senožeče, pošta, Postojira.3L. (184—4) Izdate!j in odgovorni ureduik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiak -Narodne Tiskarne