72. številka.
Ljubljana, v petek 28. marca.
XVII. leto, 1884
Ir.haja vaak dan xve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za av strij;sko-ogerske dežele za vse leto 15 g\d., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po *J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta   ........8   „   — „
„  četrt leta........4-   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpravniŠtvo „Slov. Naroda**,
Centralna evropska zveza, tako imenovana mirovna zveza.
(Konec.)
V Turčiji bila je navada, da so častniki v službi ali, kateri so bili kam odposlani po službi, puščali del svoje plače za rodovino. Ti denarji so so imenovali „siparič", in so se vselej redno izplačevali rodoviuara, celo v najkritičnejših časih; a nemški financisti pa svetujejo, udržavati siparifc, da se izplača Rusiji zaostala vojna odškodnina.
S tem kovarnim svetom so Nemci dosegli dvojni namen: ta naredba vzbuja nezadovoljnost proti turškej vladi in proti Rusiji.
Ni si mogoče predstaviti nereda, kateri se nahaja v upravi in v financah, in vse to izvira od neprestanih prepirov mej nemškimi agenti in turškimi uradniki.
Nemški agenti obnašajo se proti Turkom ošabno in zaničljivo; v tem neso nič podobni starim pruskim vojuim inštruktorjem, kateri so pridobivali zaupanje Turkov s tem, da so Še milejše postopali, kakor Armenci;  sednn;i vojni učitelji rav-
najo z ubogimi Turki, kakor zapovedovalci. Turki nečejo odjenjati; udajajo se v molčečo in trmasto opozicijo, in delu se zakasnujejo.
Nekateri časniki so objavdi slučaj, ki se je prigodil s Holz-pašo, inšpektorjem ali direktorjem na vojnej soli v Pankaldi. Bilo je tako-le: Holz-paša je v šoli razpravljal načine vojaške taktike, kako bi bilo najložje zavojevati sultanovo rezideuco — Ildiz-Kiosk. Vsak učenec je moral povedati svoje mnenje in je zagovarjati pred Holz-pašo. Nazadnje je pa Ilolz-paša sam opomnil, da bi po njegovem mnenji bil najboljši način nastaviti, pod dvorec dve mini in ga zagnati v zrak.
Trdi se, da o dinamitu ni bilo govora; pa pii-šini nasprotniki donesli so sultanu na ubo, da se uamerava razdejati njegova rezidenca z dinamitom. Samo po sebi se razume, da je sultan bil nevoljen, pa vsled njemu lastnega takta se je omejil na to, da je ukazal Holz-paši, da ne sme več izbimti za svoja predavanja niti njegove rezidence, niti Carigrada, temveč rajši Berolin.
Po tem prigodku navstal jo spor mej vojnim ministrom, kateri je hotel, da bi se vsi učenci učili pri vojnih vajah s palicami, kakor je zahteval sultan, Holz-paša je pa hotel, da se uče z brušenimi sabljami. Posledica tega razpora bil je odhod IIolz-paše v Nemčijo.
Kdor pozna izgledno disciplino pruskih, sedaj nemških častnikov, poslanih v druge državo kot vojui inštruktorji ali administratorji (s čemer se še bolj utrdi diplomatični upliv Nemčije), ta ne bode dvoj i 1 niti jedno trenutje, da je to zgodilo se vedoma in z odobrenjem nemškega poslanika v Carigradu; — morda je bilo to celo naročeno, kajti drugi Nemci -reformatorji hočejo neki posnemati Holz-pašo.
Prebrisani vstoein diplomati Fanara vidijo v tem znak, da zdravniki hočejo zapustm bolnika, katerega je centralna in miroljubna fakulteta evropska obsodila k smrti iu ga pušča umirati brez pomoči.
Z druge strani predstoji sedaj potovanje av-stro-ogerskega carjeviča — naslednika v Beligrad, Bukarešt in Carigrad. Pred tem potovanjem, ki je podobno potovanju cesarja Fraua Josipa na herce-govinsko mejo, navstalo je na videz jako nepomen-Ijivo vprašanje — o potnih  listih  za Bošnjake in
Hercegovce, ki potujejo v turško državo. Turška vlada po pravici zahteva, da bi podložniki sultanovi prihajali v njegovo cesarstvo s potnimi listi, katere je on ustanovil. Avstro-Ogerska si pa hoče za-se prisvojiti to vrhovno pravo sultanovo, kakor si je je že prisvojila, ko je prisilila sultanove podložne Bošnjake in Hercegovce služiti pod avstro-ogerskimi zastavami. Avstro-Ogerska si izmišljuje dokaze za podkrepljenje Berolinskega dogovora v upanji, da sultan podeli ta prisvojenja v dar carjeviču, ko pride v Carigrad, katera potem preidejo v zakouito pravo.
Vsa ta poseganja ne govore v prid velikemu in hvalevrednemu namenu ohranjevati mir.
Že resno govore, da se Bošnjaki in Hercegovci, mahomedanci in pravoslavni, pripravljajo prijeti za orožje proti Avstro-Ogerski. Na Dunaji in v Pešti dobro vedo zato, in so že dovolj oprezni, ter se pri-zudevajo imeti pripravljeno oboroženo silo.
(Potem govori Čajkovski o katoliškej propagandi po Balkanskem poluotoku, o ponemčenih bo-senskih frančiškanih, o jemvitih in njih delovanji v pridobljenih provincijah, vse to pa z njegovega ozkega pravoslavnega stališča. Zaradi tega dotičnega odstavka nečemo objaviti. Uredu.)
Sedaj se skrivna, razrušitelua protislovanska diplomacija bavi z zvitimi intrigami, katere so v škodo slovanstvu, najprej obrnene proti Rusiji.
Knez Aleko-Vogoriiles, hoče po lastnej želji ali na prigovarjanje drugih ostaviti svoje mesto generalnega gubernator ja in podkralja v Rumelji. Avstro-Ogerska prizadeva se na skrivnem dobiti to mesto Nihadu-pašl, Poljaku Belinskemu, rojenemu v Galiciji, bivšemu do 1848 1. poslancem Levovskega deželnega zbora, v 1848 letu — direktorjem politične pisarne generala Visockega, komandujočega poljski legij on v Ogerskej, revolucionarju, ki je potem jo potegnil v Turčfjo in oženil se z gospico Sandisson, hčerjo angleškega sovetnika v Brusi. Po milosti te žeuitve postavili so ga za inženirja na jednem otoku Arhipelaga in pašo. Jaz mislim, daje ravno iz tega Bedaj turški rezident v Sofiji, v Bolgariji.
Sultan neki jako ceni rodovino Saudisson, ker se mora priznati, da je v tej rodovini bilo več udanih in zvestih prijateljev Turčije,  ki so bili priljubljeni
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XII. Poglavje. Obrekovanje. (Dalje.)
Car ga je poslušal, a ničesar ni domneval.
— Zato nesi pokončal izdaje, ker bečeš samo veje, deblo samo in korenine pa pustiš trdne in zdrave!
Car ga še vedno ni razumel, pa poslušal ga je z rastočo radovednostjo.
— Vidiš, car, pa kako ti hočem povedati? Spomni se, car, ko si ležal bolen za smrt, Bog te ohrani še mnogo let! snovali so bojarji zaroto proti tebi. Njih vodja je tedaj bil tvoj brat Volodimir Andrej evič!
— „A!U — pomislil je car: — »zdaj vem kaj so pomenile moje ponočne prikazni! Vrag je hotel oslepiti moj razum, da bi se jaz bal razrušiti bratovo prizadevanje. Pa ne bode tako. Tudi bratu ne bodem prizauesel.
— Govori, — rekel je on, obrnivši se žugajoč k Maljuti, — povej, kar veš od brata Volodimira Andrejeviča.
— Ne, car, jaz ne mislim Volodimira Andrejeviča. Od njega jaz ne pričakujem, da bi Se kaj nameraval proti tebi. Pa tudi bojarji več ne mislijo nanj. On je že davno nehal podkopavati tvoje carstvo. Jaz ne govorim o njem.
— O kom pa? — vprašal je z začudenjem car, in njegove poteze so se krčevito zganile.
— Vidiš, car: Volodomir Andrejevič je nehal vznemirjati carstvo, a bojarji pa neso nehali. Oni mislijo: če se nam ni posrečilo posaditi njega na prestol, pa posadimo . . .
Maljuta začel je jeclati.
— Koga? — vprašal je car in oči so se mu zažarile.
Maljuta je pozeleuel.
— Car! Ni dobro vse izblekniti. Iz mej nas jeden mora misliti in ugaujevati, a jezik držati za zobmi.
— Koga? — ponovil je Ivan ustavajoč 8 svojega mesta.
Maljuta se je obotavljal z odgovorom.
Car ga je zgrabil za vrat, pritisnil njegov obrez k svojemu obrazu in uprl vanj svoje oči. Noge so se začele opletati Maljuti.
— Car, — rekel je poluglasno, ne jezi se nanj, kajti on se ni sam tega izmislil.
— Govori l — rekel je car s hripavira glasom, in stisnil je krepkeje Maljuto za vrat.
— Njemu še to na misel ni bilo, — nadaljeval je Maljuta, izogibajoč se carjevega pogleda, — pregovorili so ga drugi. Kateri so bližje pri njem, oni so ga podšuntali. A on grešni Človek, si je pa mislil: ali malo pozneje, ali malo prej, je vse jedno, saj se vsekako tako konča.
Carju se je zusvetilo v glavi. Pobledel je še bolj. Njegovi prsti so Be začeli stegovati in spuščati Maljutin vrat.
Maljuta se je pripravil. Vedel je, da je prišel trenutek za odločni udar.
— Car! — rekel je takoj: — ne išči daleč izdaje. Tvoj nasprotnik sedi blizu tebe, pije iz istega vrča, je s teboj iz iste sklede, in nosi isto obleko.
Umolknil je Skuratov, iu polen pričakovanja uprl je v carja bvoje oči.
(Dalje prih.)
Turkom radi svojega rusofobstvrd. Longworth, mož starše gospice SanJisson, bil je zaščitnik kavkaskih ćerkeaov, vedno delujoč proti Rusiji. John Buunt, mož druge hčere Sandisson, bil je konzul v Bolgariji, ni se ustrašil nikake nevarnost', nikake žrtve, ko fe delo šlo o tem, da bi le škodoval Slovanom ali Rusiji. Sandissou-brat, dragoman angleškega poslaništva, umni Človek in velik poznavatelj orijenta, dokazal )e svojo jurijateljstvo sultanu in u-ival je pri njem veliko zaupanje.
Taka kombinacija brez dvojbe dopada Angliji: oua bi dobila v Nihadu paši svojej politiki udanega slugo. Avstro-Ogerska rakuna na rusofobstvo in katolicizem Poljakov, na delovanje katoliškega duhoveu-stva, in ii: Nih ul-pa4o ter na skrivnem energično pospešuje svoje dtlo, kajti boji se v istini kandidature Petra Kuradjord|eviča, kateri bi naiavno bil nevaren Avstriji.
Jeli ta strab opravičen ali ne, Avstro-Ogerska pa sedaj vidi najbolj goreča in najbolj popularna zaščitnika slovanskega dela — v knezu Nikoltji Črnogorskem m njegovem zetu Petru Karadjordjevieu, sinu osvobod.telja Srbov.
Avstro-Ogerska ne dvomi, da jo bo v teh njenih protislovanskih namerah podpiral državui kancelar nemškega cesarstva. V tem tudi dvomiti ne more, ker vs:«ko delovanje proti Slovanstvu, uujde sočuvstvo pri Nemcih, Mad|arih iu večini zapadnih katolikov.
M:«, ako vse to preudarimo, pridemo do zaključka, da mirovna centralna zveza votli k političnim homat jam, ki te bodo prej ali slej končale z vojno, z jedno besedo, če je zdaj mir, je mir zato, ker ga hoče Rusiia, in da oua more siliti, da se še ohrani.
Govor poslanca dra. Vitezica
v državnem zbora v 14. dan marca.
iDalje.)
Proti taciru očividnim pregreškom odposlala je večiua k volitvi doslih vulioev protest na namest-ništvo z vprašanjem, kako zadostilo bode namestnik dal razžaljenemu čuv»tui naroda. A na ta protest ni bilo odgovora in v Trstu izhajajoči časnik „Naša Sloga", v katerem je bilo odprto pismo na namestnika zaradi iiereduostij, ki so se dogodile, bil je koufiskovan Omeniti še moram, da je bila v 20. dan juuija druga volitev. V 14. dan juniju, kakor rečeno, bila je prva volitev na Krku. A okrajni glavar jo je zavrgel in v 20. dan vršila se je druga volitev.
Pri tej drugt j volitvi se je pte uvidelo, da ne kaže, da Li bila volitev javna. Z vršila se je tnjno in izid bil je z;i okrajnega glnvarje.
Še drug un kuni dogodil se je oudi, namreč, da so volilci iz mest se volili kot volilni inož.e v kmetskih obč nah iu da so kot taki tudi glasovali. Jaz menim, da je to proti določbam državnih temeljnih zakonov, da so volilci iz mest volilni možje v kmetskih občinah. Takih slučajev bilo je več in dopuštali so se. Lahko bi navel še pošteuo število tacih nepravilnosti). Ne boste mi šteli v zlo, da preveč uporabljam Vašo potrpuost (Le dalje! na desni), ali uereduostij, ki so se ondi godile, ni moči si predstavljati. Zbog tega mi pač odpuščate, če dlje bavim se s to zadevo. Jaz menim, da je v mojih raz-peljavah dovolj dokaz tuo kovarstvo, kateri so urad niki pri tej volitvi postopali.
Proti tej volitvi uložilo se je pet protestov na dtželao vlado. Protest kmetskih občin na Krku bil je poJpisan po 149 volilcih, prosim te številke ne pozabiti, od istih volilcev, ki so v 14. iu 20. dan juuija oddali svoje glasove.
Po poročilu deželnega odbora bilo je pri teh volitvah 278 voldcev; bilo je tedaj teh 149 volilcev večina pri volitvi prisotnih volilcev iu kljubu temu se ta protest ni jemal v ozir.  (Čujte! na desni.)
Ne mislilo bi be, da je navzlic vsem tem dogodkom deželni zbor potrdil volitev, ki se je zgotovila na tako čuden način. Se li to strinja z duhom ustavnosti? Da se v deželnem zboru, kjer imajo Slovani večino, dogajajo take nerednosti, razpustil bi se bil tak deželni zbor že davno. Ako pa vladu že u- č - poseči po takem energičnem sredstvu, menim, di je vsaj njena sveta dolžnost, da proti tistim, ki so zakrivili take nereduosti, prične preiskavo, ter taiste, ki so piipoznani krivimi — in krivim, se bodo spoznali brezdvojbeno — pozove na odgovor. To zahteva pravičnost, to žaljeno pravno iuvstvo Slovanov, ki nečejo, da se jih smatra brez-pavnimi bitji. Alinisterst\u nazuaniii so se ti dogodki
po raznih  brzojavkah,  kakor tudi  po nadrobnejej | pritožbi petorice deželnih poslancev istrskih, in sicer pfl posebnej, nalašč odposlanej deputaciji. Ekscelenca | gospod ministerski  predsednik je pri nekej priliki j slovesno izjavil,  da bode strogo pazil na to, da se j zakoni  od  strani  podčinjenih orgMiov izpolnujejo. j Če ae mi, rekel je,  povedo gotovi .slučaji, da so uradniki zakone teptali ali svojevoljno izvajali, ne bodem zamudil,  da dotičnike pozovem na odgovor. Nu, tu je slučajev v izobil)i. Uradniki pa, ki so to zakrivili, sede popolnem mirno na svojih sedežih in nadaljujejo svoje preganjanje Hrvatov.   (Čujte! na desni.)
V Beski, kjer je Slovanom sovražna stranka na krmilu, se občinske volitve niti ne razpišejo, akoravuo je obrok za nove volitve že približno pred letom dnij pretekel. — V tej zadevi odposlali so se protesti na okrajnega glavarja, na namestništvo, na ministerstvo, vse zaman! Povem samo to, da leži tudi sedaj protest pri ministerstvu, ter upam, da se hode naposled uslišal tudi ta glas.
Okrajni šolski svet v Malem Lofeinjl odposlal je v Vrbnik na otoku Krku za nadomestitev izpraz-nene podučiteljske službe na tamošnjej deškej šoli, kjer je hrvaščina izključno učni jezik, učiteljico, ki je naprtila izpit samo v italijanskem jeziku in se ni učila hrvaščine niti kot učni predmet, in to ne zaradi • «•■!() t itka prosilcev, kruti oglasila sta se dva popolnem zmožna kompeti nta, marveč zgodilo se je to samo sitnobi na ljubo.
Gospoda, dozdeva se mi umestno, omeniti še poul'čnih izgredov, ki so se dogodid v PoreČi v 21. dan avgusta I. 1., ko je deželnih poslancev večina ostavila zbornico, ker se je hrvatsk poslanec predrznil govoriti v mater nSČini, v jeziku večine prebivalstva. Ko so po končauej burnej seji hrvatski poslanci hoteli domov, spmnljevalo jib je sikanje, žv žganje in kričanje do njihovih stanovanj. Zc, izgredov ni bilo videli nikogar od mestnega redarstva in žandarjev. Vladni zastopnik v deželnem zboru, ki je ob jedni-m okrajni glavar, je čul in videl, kako so ljudje pred zbornico razsojali in sikali, a storil ni ničesar, da bi bil poslance štitd drhali. Namesto, da bi bil protestoval proti dogodkom v zbornici, da bi se bil postavil za strogo izpolnjevanje zakonov, je postopanje teh ljudij tako rekoč odobraval, kajti k poslancu, ki je ravno hrvatski govoril, rekel je, zmajevaje z ramama, da bi bil moral to naprej znati, da bodo gospodje ostavili zbornico, ker ne poznajo jezika, v katerem je govoril.
Opomniti moram, da je to prava neresnica, kajti večina poslancev so odvetniki, veleposestniki, ki so naravno s prebivalstvom v neprestanoj dotiki, in ker je večina ljudstva slovanska, morajo tudi oni slovanskega jezika biti zmožni. A ne glede na to, vprašam vas, gospoda, more li tolažba vlade in tako ravnanje na svojej časti globoko žaljene zastopnike slovanskega prebivalstva nagibati, da še ostanejo v Poreči in izvajajo svoje deželnozborske mandate? To, gospoda moja, ni bilo možno in morali so ubežati v nočnej tmini, tajno iz mesta, da se izognejo drugim napadom. Mislim, da je pri tacih okoliščinah vender potrebno, staviti vprašanje, je li kot sedež deželnega zbora sploh sposobno iu pripravno mesto, v katerem so ustavna načela o dostojanstvu in nedotakljivosti ljudskih zastopnikov še tako malo prodrla in se sploh ne jemljo v ozir. (Popolnem istina! na desui.)
Vsekako pa si dovolim vprašanje do visoke vlade, so se li pozvali organi, ki imajo paziti v PoreČi na mir in red, na odgovor, da so opustili čuvati in stražiti slovunske deželne poslance psovanja in grdenja, kateremu so bili v 21. dan avgusta 1. 1. izpostavljeni; Be je li kaj storilo, da bodo, kakor se spodobi v ustavnej državi, deželui poslanci istrski v bodoče varuo smeli izvajati svoje mandate?
(Konec prib.)
Jezikovno vprašanje v mestnem zboru Ljubljanskem.
Mi smo o dotičnej, izredno važnej obravnavi, ki se je višilu v 18. t. m. že poročali, a ker je zanimanje splošno in so Be nekateri listi stoprav sedaj poprijel! tega predmeta, zdi se nam umestno priobčiti še nadrobueje debato, da se iz posamičnih govorov še natančneje iu še jasneje razvidi, da je vi čina postopala jako dosledno in odločuo, in da je vse, kar sa navaja manjini v korist, pripisovati le nekakej „'fOTCe majeure", katera je nekaternikom postala priljubljen „suriogat" za narodna načela.
Prvi poprijel je besedo odbornik g. Murni k rekoč, da ker je poročilo ob-irno, bi kazalo, da se odborniki natančneje ž njim seznanijo. Govornik tedaj nasvetuje: da se predlogi finančnega odseka natisnejo m se o njih obravnava v prihodnjej seji mestnega zbora.
G. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški je s predlogom predgovornika sporazumljen, kajti ne ve se sedaj, k).t»ri paragrafi so predelani, kateri ne, tedaj je težko glasovati.
G. dr. Dolenec izraža nekatere Želje o uravnavi prostora za živinski somenj ; da bi se bolje uredil, kar Be tiče posipanja, da bi se razdelil primerno po ogiHJah, zasadil z drevjem itd , kakor je Jako lepo in praktično ure|eno na semanjih prostorih v Sežani in Gonci.
G. župan Grasseli pa odgovori, da se bodo te želje v kratkem izpolnile, ker je magistrat naročil že vse to za živinski semanji prostor, kar je g. dr. Dolenec omenil.
G. Fr. Ravnihar meni, da je prvi predlog finančnega odseka, naj bi se jedino le v slovenskem jeziku predložil tržni red c. kr. deželni vladi v po-trjenje, sicer jako patrijotičen za slovenski narod, da ga pa on s svojega stališča smatra preresolut-uiui, posebno, ker ni nobene nade, da bi se sklep tudi izpeljal. Vprašanje o tej zadevi deli se pd mnenji govornika v dva dela, ka)ti ustreči se ima v prve j vtsti zahtevi vladini, v drugej pa jezikovni. Po §. 70 obrtnega reda mora mestna občina Ljubljanska ustrezati želji c. kr. deželue vlade, kajti obrtni red je državni zakon, vezilen za vse mestne zaBtope. Ako se pa ne bode ustreglo zahtevanju deželne vlade, potem tržni red še dolgo potrjen ne bode. Mestni zastop je sicer skleuil, da je mestnemu magistratu uradni jezik jedino le slovenski, a vlada ima pravico zahtevati, da se važne določbe izdado i v drugem jeziku iu reči bi morala v svojem odloku le mesto „iu der zvveiten", „in der bei uns ublicheu zweiten LandeBsprache". Toraj misli govornik g. Ravnihar naj bi Be ustreglo volji c. kr. deželne vlade, nuj se nemški prevod sklene en bloc in izroči c. kr. deželni vladi podpisan iu to s protestom, zaradi občinskih koristij, da se ta zadeva hitro reši.
G. dr. Zamik: Kar se tiče po g. Ravnihar ji nasvetovanega protesta proti zahtevi c. kr. deželne vlade,  zdi se mi protest podoben strahu, ki je v sredi otel, na okolu ga pa nič ni. Ko so leta 1861. Čehi pod Šmerlingom vstopili v državni zbor s protestom, smejal se je Šmerling češkim poslancem, kajti vedel je, da protest, samo izjavljen z besedo, jako malo ali celo nič ne velja.   Ve se tudi, da imajo mestni odborniki v Ljubljanskem zastopu pravico prijavljati svoje proteste proti kateremu koli sklepu, ali taki protesti veljajo jedino le za parado, praktičnega uspeha uemajo. Ko bi se mestni odbor ravnal  po nasvetu Ravniharjevem, potem bi c. kr. deželna vlada kar sans phrase lahko u kaza-valti nemški jezik,  morebiti za neobhoduo potrebni jezik Ljubljanskega magistrata in vlada bi imela nad mestnim zastopom Ljubljanskim, kot njenim najmlajšim ubogljivim s in ček o m največje veselje. Govornik pa  ponavljaje  opomni,   da njemu protest ničesar ne velja,  to je prazna slama,  to se pravi: muhe loviti. Dr. Zarnik izjavlja, da je popolnem za predloge  finančnega odseka,  kajti  dokler so bili nemškovalni  iu  nemški  nasprotniki  na krmilu v mestnem zastopu Ljubljanskem, takrat za iste našega Blovenskega jezika niti na svetu ni bilo, akoravno ga govore štiri petine mestnega prebivalstva, Nemcev istinitih in namišljenih pa še jedno petino ni. Takrat ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda,  braniti   pravice  slovenskega  jezika, jezika ogromne večine Ljubljanskega prebivalstva.   Ko so slovenski mestni odborniki, zastopajoč ogromno večino Ljubljanskega mestnega prebivalstva, zahtevali razen  nemškega tudi slovenski dnevni red sejam mestnega zbora, a nemškovalna večina ni hotela ničesar o tem znati,  takrat ni  našla za nemštvo sedaj  toliko skrbna c. kr. deželna vlada kranjska uikacega povoda,  braniti pravice slovenskega prebivalstva Ljubljanskega. Slovenski meatni odborniki bo, dobivši večino,' pravilno odgovorili Nemcem na njih izključno nemški dnevni red, kajti odslej spi-savali so se dnevni redi mestnih sej jedino le v slovenskem jeziku. Če je pa vlada najvišja nadzornica za izpeljevanje postav in ako hoče čuvati po svojem programu ravnopravnost,  potem mora biti posebno sedaujej vladi za jeduake pravice Slovencev, kakor Nemcev.   Ko bi poslovala še vlada Eduarda
Bacha, kakor nekdaj v Ljubljani in na Kranjskem, potem bi bila ta vlada nemški tržni red kar ukazala, da se predloži. Danes p t tega ni. Mestni za-Btop ima čuvati jako skromno svoje stališče, da se nikdo ne umešava v njegovo zakonito pravico, določevati postavni jez k mestnega magistrata, in mestni zastop stori le svojo sveto nalogo, ako sklene, da se varuje pravica, katero mu je priznal zakon! (Dobro!)
Poročevalec finančnega odseka g. Hribar izjavi, da se ne čudi, da njegovo poročilo gospodu cesarskemu svetniku Murmku ne ugaja. Mestni zastop Btoril je c. kr. deželni vladi le lepo uslugo, da jej je predložil; regulativ za klavnico, ker se ozira nekoliko na novi tržni red, in vlada bi morala to priznati. Mestui zastop je sklenil tržni red in regulativ tudi z vsemi napisi, ako se ni isto tako predložil c. kr. deželuej vladi, ni kriv temu mestni zastop. Ko se je pa izdal klavuićui regulativ 1. 1881 jedino le v nemškem jeziku, tedaj ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda, zahtevati od tedauje nemške večine tudi sloveuski prevod.
Govorn.k pravi, da je on prevzel poročilo o tej stvari, ker jedini pravnik v finančnem odseku (dr. Mosche) ni botel zagovarjati sklenjenih predlogov in da je prevzel poročilo v zadnjem trenutku, zato da je poroč lo tudi bolj skromno O on ne bo n kdar zatajil svojega mnenja in je vsekdar pripravljen, braniti svoje nazore za naroduo stvar, na katerem mestu to treba. Če g. Rivmhar trdi, da mu je predlog finančnega odseka preresoluten, potem morda misli, da ima mestni odbor ustrezati vsem ukazom si. c. kr. deželne vlade, potem pa tudi neha biti avtouomui organ, potem je le podredjen urad pisarne c. kr. deželne vlade. §. 70. obrtnega reda predpisuje, da se ima tržni red predložiti vladi v potrjenje, nikakor pa ne, da v tistem jeziku, katerega vlado zahteva. Jako žalostno je, da kaže c. kr. deželna vlada tako mržnjo proti slovenskemu jeziku, in to pod Taaftejevo vlado, ki si je zapisala ravnopravnost na svoj prapor, pod to večino državnega zbora, katera hoče vstrezati vsem opravičenim narodnim terjatvam.
Ako g. Ravnihar izraža bojazen, da ne do-bomo kmalu novega tržnega reda, mu odgovarjam, da za mesto ni tulike važnosti tržni red, kakor pa klavnični regulativ, katerega pa itak uvede z duem 1. maju t. 1. Tržni red je v interesu c. kr. vlade same, kuj ti dve leti ga že zahteva, če ga tedaj še dalje ne bo, bode vlada sama kriva. Trditev gosp. Ravuihar-ja, da bi bil mestni zbor izrekel, da je je dini uradni jezik, mestnega magistrata le slovenski, ni istinita, nasprotuo priznala seje drugemu, namreč nemškemu jeziku v mestu vsa pravica, kajti vse nemške uloge rešujejo se tudi v nemškem jeziku. Ako mi tako ravnamo, moramo tuni braniti pravice našega slovenskega je?ika, kajti ako mi rešujemo nemške uloge nemški, zakaj sploh neče si. c. kr. deželna vlada reševati slovenskih naših ulog iu zahteva nemških.
Izid glasovanja smo že poročali.
Politični razgled.
Notranja <lcžcle.
V Ljubljani 28 marca.
Specijalna budgetna debata je nredvčeraj v državnem zboru končana. V pr.-dvčerajšnjej večerne j seji vzprejet je budget v tretjem branji z 152 proti 94 glasom. Prihodnja seja bode jutri. Včeraj in danes bo pa imeli razni odseki svoje seje, da rešijo gradivo, kojega je obilo nabranega. — Gospodska zbornica ima danes sejo, ter bode rešila buugetni provizorij. Ali pride pred Veliko nočjo v gospodskoj zbornici budget na vrsto, še ni gotovo.
V Brnu izhajajočemu „TagesboteJ se poroča iz Dunaja, da se že od januvarja sem pogaja s tirolskim cesarskim namestnikom, Widmannom, zaradi sestave novega minlstorstva. Izstopili bi neki Taaffe, Duuujevski in Pražak. Stvar bi se že bila dognala, ko bi hotel VVidmaon sedeti v ministerstvu poleg Taarleja, a on zahteva, da ti trije morajo vsekako izstopiti. — To je gotovo samo želja, levičarjev, ki se pa ne bode izpolnila.
Češki deželni odbor potrdil je postavni načrt o sestavi in delokrogu češkega deželnega kulturnega soveta. Nemška manjšina je zahtevala, da Be kulturni sovet razdeli v dve sekciji, v nemško in češko, da bi Nemci Čehov ne majorizovali.
\ nanje države.
Ruski poslanik na Dunaji, knez Lobanov, biva sedaj v Petrogradu. Ruski listi mislijo, da je to v zvezi z na8tavljeujem novega poslanika v Londonu, ko je baron Mohrenheim poklican v Pariz. Zuano je, da je bil pred Mohreuheimom Lobauov
poslanik v Londonu, tedaj more on vladi v tej zadevi svetovati, ker so mu odnošaji v Angliji znani. Govori se celo, da pride zopet Lobanov za poslanika v London. — Bivši diplomatičm agent v Bolgariji, Jonin, dobil je Vladimirjev red druge vrste.
Dunajski „ Vaterland" poroča, da je nek Alza-čan ki služi v fVaiicoskej vojski v Tonkingu, pisal, da so Francozi vse ujetnike, ki so jih ujeli v Sontay-i, in sicer nad 600, drugi dan postrelili. Po mestu ropali, klali in s puškinimi kopiti ljudi pobijali, da je bilo groza. Nam se dozdeva, ua je ta vest izmišljena, ker sicer bi bili angleški časniki že kaj preobčili, ker imajo že dosti poročevalcev v vzbodnjej Aziji in tudi neso Francozom toliko prijazni. Konservativni list ie uaibrž s tem hotel le očrniti Francoze, katerih republikanska vlada mu ne ugaja. Morda je pa dotični vojak sam vse to izmislil, saj že tako vemo, da poročilom voiakov ni vsega verjeti. Bivši minister Constans je v sredo v v francoskej zbornici predlagal volitev po listinah. Constatis st»vil je ta predlog popolnem nezavisno od vlade ali katere koli stranke. Ali bode sedaj vsprejet ta predlog v zbornici in v senatu, se še sedaj ne da uganiti. Znano je, da je že Gambetta hotel upeljati 1881. leta tako volilno reformo, in jo je tedaj vsprejela zbornica z 8 glasi večine, senat pa s 40 glasi večine zavrgel.
Kakor se javlja iz Suakima so angleške čete mej sredo in četrtkom prenočile osem angle ških milj od Suakima, v četrtek so pa odrinile dalje. V sredo se je oddelek konjice podal na reko-gnosciranje in sedem milj od tabora zadel na sovražnika, ki je začel streljati in ubil jednega konja; konjica je tudi na to streljati zučeia in ubila več ustujnikov. Po dveurnem boji se je umaknil sovražnik, o katerem se ne ve, koliko je bil močen. Privatna poročila iz Chartuma prinašajo malo fantastično vest, da je tja prišel nek duhovni šejk, ka terega je odposlal Mahdi, — je Gordonu objavil, da v Mahdijevem imenu prevzame vlado, za kar zagotovi prebivalcem življenje, imenje in svobodo trgovine. Gordon je vsprejel ta predlog. In šejk je nastop'1 vlado, ter narod ga je navdušeno po-7dravil.
Dopisi.
Iz Hlaterije 26. marca. [Izv. dop.] In zopet nekaj „gradiva nakopičenega" num je donesla „Edinost" v št. 24 iz Materijske občine, se ve da, ne brez obligatnega blata ker „semper al;quid hae-retu; „Edinost je zato kukor nalaSe ustvarjena. Pa preidimo k stvari, akoravno je „Edinosti" namen očividno drugi, nego stvarni. Kako koristeu je slovenskemu narodu v Istri deželni hipotekami zavod v Poreči, tega le „Edinoat" in njeni matador ne ve ceniti, kar pa stvari, zavodu in narodu sploh čisto nič ne škoduje. Neumno Čvekanja, da je oni zavod v „laških rokah" je ruvno tako neslano, kakor „sumuičenje", da je „Zupančič" njegov „zvesti sluga" ali pa „da „Slov. Naroda zagovarja škodljivo sredstvo, od katerega naš narod ne bo imel nobene koristi, temveč škodo — - posebno v narodnem o/.itu". Kakor hitro Slovani zadobe večino v deželnem zboru istrskem, tako hitro zadobe tudi hipotekami zavod v svoje roke.
A tudi za vojvodiuo Kranjsko osnoval se bo brez dvombe hipotekami zavod iu ta bo gotovo istrskemu tako podoben, kakor jajce jajcu; osnovala ga bo sedaj narodna večina deželnega zbora. Ampak kakor hitro, česar Bog ne daj, dobe u e m š k u-tarji večino v deželnem zboru kranjskem, tako hitro utegnejo nemškutarji dobiti kranjski hipotekarnizavodvsvoje roke, torej „caveaut consules".
Pa kaj pomaga vse besedovanje proti hudobnemu klevetanju in sumničenju „Edinosti" in neumnega njenega matadorja, škoda za trud ! „Edinost" se sklicuje tudi na autoriteto gospoda govornika o istrskem hipotekarnem zavodu na lanskem taboru v Brezovici; mi onega gospoda sicer nečemo žaliti; ker tega ni zaslužil zaradi dobrotnega namena in dostojnega obnašanja njegovega, ampak prisiljeni smo po „Edinosti" mu izreči: Bi tacuisses filo-sofus mansisses! Mi se sklicujemo na drugo autoriteto, katero nam tudi imponira, to je enketni odbor za pomoč kmetu na Kranjskem in nje strokovni poročevalec dr. Vošnjak.
Sicer pa ponavljamo, da „E-linost" nam ni v stanu ponuditi surogata za narodno obrambo proti pijavkam, katere narod do žive kosti ogule s 10 do 25 odstotnimi obresti; kako že pravi oni slavni Englea: „biti ali ne biti, to je vprašanje!"
Zupančič.
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) ima jutri  zvečer  ub 6. uri sejo, v
kateri se bode poročalo o izidu dopolnilnih, oziroma novih volitev in se bode za leto 1884 volil predsednik in njegov namestnik.
— (Iz Zagreba) se nam piše 27. marca: Doknadno k mojemu dopisu od 25. t. m. mi je opaziti, da sta umej hrvatskih do3tojanstvenikov počastila s svojo navzočnostjo koncert vladina predstojnika Ivan Vončina in Veko.-lav Klein. — Mej gosti iz Slovenije bili so razen že omenjenih navzočni gg.: Leuček in Starki iz Sevnice, ter Majdič in Vidmar iz Krškega. Kardinal Mihaljevič poslal je odboru 15 gld., biskup Pavlešič 5 gld.
— (Umrl) je včeraj v Trstu gospod Fran Kraljic, kaplau v Slivji, rodom iz Šent Vida nad Ljubljano. Lahka mu zemljica !
— (Mahrova trgovska šola v Ljubljani) obhajala bode letos 50 letnico svojega obstanka, 7000 učencev obiskavalo je v tej dobi ta zavod.
— (Odbor „Slovenskega društva") priobčil je v zadnjej  številki  „Stidst.  Post." odprto pismo na dra. Schmidererja, katero si bode slednji gotovo za zrcalo utaknil. Dr. Schmiderer bil je že večkrat, zadnjokrat pa v državnozborskej seji v 15. dan t. m. tako nepremišljen, da je poleg drugih neresnic in ueslanostij tudi rekel, da je „Slovenskega društva" spomenica denuncijacija od A do Z.   No, če dr Schmiderer pojma denuncijacije do sedaj še ni poznal, v tem odprtem pismu dobi dovolj pouka.   Udarec za udarci m pada nanj in zloglasni Hammer-Amboss prevz-1 je zdaj nalogo samega nakovala. Ker svojih izmišljenih očitanj ne  bode mogel dokazat',  bode že moral utakniti trditev v žep, d a je  svojo   iudemniteto kot državui poslanec frivolno  zlorabil. Sicer se mu  pa očita cela  vrsta zvijač, neresnic, neistinitih podatkov, kar je  vsh v nasprotji z lastnostimi ljudskega zastopniku in obče vsacega najnavadnišega poštenjaka. Ker so razne podrobnosti tako dobro in temeljito  povedane, da se niti ugovarjati ne da, si bode dr. Schmiderer dobro zapomnil, kdaj je v svojej nepremišljenosti začel s „Slovenskim  društvom" ravs in kavs in bil tako sramotno poražen.   Radi bi bili priobčili to izvrstno sestavljeno   pismo,  a  ker je  preobširno,   ni bilo možno.
— (Število odvetnikov.) Zaradi reforme odvetniškega reda je sodnijsko ministerstvo odredilo razna poizvedovanja, katerih resultat nam kuže, da so velika in večja mesta odvetnikov ptenapolneoa, da pa v manjših mestecih in na deželi primanjkuje pravdosreduikov. Na Nižje Avstrijskem je 14 sod-nijskih okrajev, na Gorn. Avstrijskem 13, na Solno graškom 16, na Češkem 63, na Štajerskem i/.-mej 63 soduijskih okrajev 21, na Koroškem (iz-mej 28) 19, na K r an j sk e m temej 30 okrajev 24, v Tratu in na Goriškem izmej 30 okrajev 10 brez odvetnika. Vsega vkupe je v Avstriji 893 sod-nijskih okrajev, a 333 še brez odvetnika.
— (Prijateljem domače glasbe) naznanjam, da I. zvezka „Avg. Le ban-ovih S klade b" nemam nobenega iztisa več, pač pa še mnogo iztisov II. zvezka, katere prod jam po 40 kr; dijakom rad naročnino znižam, ako se n^roče v vtcem števdu. Naj bi prijatelji domače glasbe pridno Bezali po preostalih mi izstisih II zve/.ka, ker že pripravljam in skoro izdam III. zvezek, v noji uvrstim tudi najobširnišo pove3tno skladbo pokojnikovo: „Domovino"1. Po III. zvezku pričnem »cerkvenimi skladbami, akopram vse niso v „cecibjauskem" duhu nego delajo nekako sredino mej moderuo in strogo cerkveno glasbo, kateri pot se mi vidi n a j p r i m e r-uejši. Janko Lebau,
učitelj v Lokvi (pri Divači.)
— (Cesarjevič Rudolfovo sadjerej-sko društvo za Spodnji Štajer) šteje 329 udov ; mej temi so ustanovniki in podporniki, ki so vplačali po 10 gold. p. n. gg : Dr. Josip Serutc v Celji, M. Vošnjak v Celji, dr. G. Ipavic v Št. Jurji, Fr. Lenček ua Blanci, Nj. ekscelenca knezoškof J. M. Stepišmk v Mariboru, dr. J. Vošnjak v Ljubljani, dr. Glančnik v Mariboru, J. Kronvogel v Celji, Iv. Črnovšek v Zagrebu, Ferdo Črnovšek v Zagrebu (10 gold. iu 1 zlat), Dragutin Zupanec v Kozjem, Modic na Prihovi, Posojilnica v Sevnici, Posojilnica v Mariboru, Jurij Žmavc v Remšniku, okrajni zastop v Ptuji, okrajni zastop v Slovenjem Gradci, okrajni zastop na Vranskem, Andrej Podhostuik v Št. Jurji. Po 20 gold. podpore so blagovolili poslat* slavni okrajni zastopi: Celjski, Kozjanski, Ormoški in slavna  posojilnica  Celjska.   Prejem teh doneskov
javno potrjevaje izreka vsem podpornikom našega sadjerejskega društva najtoplejo zahvalo odbor.
— (Ormoška posojilnica) ima prihodnji ponedeljek v 31. dan t. m. svoj občni zbor. Iz konečnega računa razvidimo, da je ta posojilna, odkar se je premenila v posojilnico z neomejenim poroštvom še bolj napredovala in da se je promet v jednem letu povzdignil za 41.714 gld. 40 kr. Društvo je imelo koncem 1. 1883 349 deležev po 25 gld., gotovine 1000 gld. 95 kr., na menjice posojenih 90 članom 15.498 gld., na dolžna rdsma pa 60 članom 11.291 gld. 38 kr. Hranilne uloge obrestujejo se po 6°/ot reservni fond je narastel na 4.235 gld. 36 kr. — Obresti ostalo je na dolgu 369 gld. 83 kr., naprej plačalo se jih je za 451 gld. 66 kr. Te številke dovolj točno pričajo o krepkem razvoji in vodstvu tega denarnega zavoda.
— (Vabilo k velikej besedi,) katero priredi „Slovenska Čitalnica" v Gorici v nedeljo dne 30. t. m. PriČetek ob 8. uri zvečer. Spored: I. del. 1. „Pesen lovčeva", uglasbil A. Nedved, poje moški zbor. 2. „Šolski nadzornik", vesela igra v jednem dejanji. 3. „Kitica jugoslovanskih narodnih pesnij" iz Fr. Š. Kuhačeve zbirke; poje ženski zbor s spremljevanjem na glasoviru. 4. „Knezov sin", Bp. M — c (deklamacija). 5. „Ustaj rode", uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. II. del. 6. „Advokata", komičen prizor s petjem. 7. „Domovini", uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. 8. „Krojač Fips" ali „Nevarui sosed", burka v jednem dejanji. 9. „Brže junaci", uglasbil N. Stoos, poje moški zbor s spremljevanjem na glasoviru. Po besedi domača zabava s tombolo.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Rim 28. marca. Papež prekonizoval včeraj škofom v Budejovicah Schonborna, kanonika Schvvarza škofom in partibus in auxi-liar-om kardinala Schvvarzenberga, frančiškana Markoviča škofom in partibus in apostolskim upravnikom škofije Banjaluške.
Razne vesti.
* (Avstro-ogerska država v besedi in podobi.) Pod tem naslovom hote pričeti in dogotoviti cesarjevič Rudolf velikansko delo, v katerem bi bili opisani in obrisani obe državni polovici v vsakerlnem oziru. Najboljši pisatelji in ume-teljniki bi se pridobili za to delo, katero bi izhajalo v dveh izdajah: v jednoj za prosti narod po uizkej ceni, v drugej izdaji za boljše kroge v posebno krasnej obliki. Delo bode izhajalo vrhu tega v dveh jezikih, v uemškem in madjarskem. Duševno vodstvo prevzame cesarjevič Rudolf sam, kateri pa je z* prestavo nemškega dela v magjarščino in iz magjarščine na nemški jezik že imenoval znanega romanopisca M Jokata. Število in cena zvezkov še ni določeno, tudi drugi sodelavci še ne. M Jokai sam pa piše v „Ptst. Lloyd", da je to delo pro-raeunjeno na deset let, kajti Budimpešta pride stoprav čez 10 let na vrsto, češ, ker se bode do takrat močno premenila. O slovanskej izdaji tega dela ni uiti govora.
* (V Črnigori) bila je tako huda burja in sneg, da so vse zveze pretrgane. Sueg leži tri čevlje na debelo. Tako se poroča tiža-nkemu listu.
* (Bomba za nakovalo.) V Harkovu razletela se je v tovarni za stroje v 21. dau t. m. bomba, katera je že leto dnij služila kot nakovalo, na katerem so kovali obroče. Jedea delavec bil ubit, dva ranjena.
Tujci:
dne 27. marca.
Pri Nloitu : de Veresso in Beranek iz Strassa — Neuwirth iz Čakathurna.
Pri .ti ali o J: Weil z Dunaja. — Schvviinmer iz Budimpešte. — Unger iz Stuttgarta.
Avstrljaka specijalitet*. Tridesetletna izkuvstva »o dokazala, da se je „Molio v S eidlitz-prašek" pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik r a Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—4)
IDTa.ra.aoss^S' Tdosgsb©.
dne 28 marca t. I.
(Izvirno tfttegrafleBO poročilu..
Papirna ronta ... .....
Srebrna renta ....
Zlat* renta.....
5°:0 marčna renta. ........
Akcije narodno banko Kreditu« akcije    . ....
London   . ...
Srebro .........
Napol........ .
C. kr. cekini.       .   . ...
Nemške marke .....
4°/0 državne Brećke iz I. 18f>4   960 gld. Državne srečke iz 1. 13*54.         100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta H°/0......
jn i
n n •        - .. ....
„     papirna renta 6*/i.....
5°/0 štajerske zemljišč, ud.ez. obli#. . Dunava reg. srečke 5°/,, 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4*/i0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandov u sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
lindolfove src5ke  .... 1" Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočuvstva ob težkej zgubi mojega dragega, nepozabljivega očeta, gospoda
Antona Tomca,
c. kr. okrajnega tajnika v p ,
za mnoge lepo vence od blizu in daleč in za mnogobrojno udeležitev pogreba, ki je bil včeraj, izrekam vsem častitiui udeleževalceui svojo naj-prisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, v 28. dan marca 1884.
Žalujoča hči
(19G) .TutstiiiH Tomo.
Umrli so r U ubijani:
26. marca: Martin Dolenec, zasebnik, 79 let, Pred škofijo št. 4, za OBlabljenjoui raočlj. — Ivana Selan, hišnega posestnika hči, 8 mes., Ilavptmauca št. 7, za božjastjo.
V deželnej bolnici:
26. marca: Marija Polanc, gostija, 70 let, za kron. tuberkulozo. — Fran Tepina, gostač, 60 let, za plučno tuberkulozo.
Meteorologično poročilo.
*	Čas opa-
	zovanja
|	7. zjutraj
i	2. pop.
	9. zvečer
CM	
Stanje j barometra' v mm. i
Temperatura
Vetrovi
Mo-Nel)o   krina v mm.
— 0*6J C brez v. megla i _j_ 12-4° C i z. jz. I d. jas. I -f- 4-6"C orezv.   jas. J
Srednja temperatura -f- Tr8°, jednaka norraalu.
79		85	ki-
80		95	
101		85	
95	g	35	
848		—	a
323		75	
21		35	
ri		61	
		68	H
-9		30	
123		80	
169	ji	75	
101		75	n
121		75	
91		65	r
88		60	
104		50	
114		75	
120		75	n
107		30	
106		75	
174	t	—	n
20	n	—	n
116	n	75	
987		25	
I
V steklenem salonu kazine,
vImm! čt»x vrt. Od, n.ed.elje 30- marca
naprej
le 4 predstave.
Skandinavski
C. k. privilegij za zboljšanje
šivalnih strojoT.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rablju ih za vsakatero šivanje.   (113—s> 6letna garancija!
Muk bre/plarno. \a nnscrnc obrok« po J-ngl.
♦ ♦
(32—23) i
♦ zfrbe ta zobovja:
J ustavlja po najnovejšem a m e r i ka t. s k e m načinu x 2  brez vsakih bolečin ter opravlja pio uiboi »uja in X
♦ vse zobne operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
♦ pol«S Hradeckjjeve^a mostu. I. nadstropje. 2 ♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t- Jiffiiiiii) 297 naučenih človeških bolha
se hode produciralo in predstavljalo vse mogočo gimnastične vaje in šaljive prizore čudovite umetnosti v kostimih. Več se naznani po plakatih. Od 2. nre popoludne do 9. ure zvečer vsake pol ure nova predstava.
Ustopnina: *0 kr., otroci iu vojaki polovico.
Spoštovanjem
(193) Aufrichtig, vodja.
Zjđ.a/t:no z;n.I±;stn.e cene.
®>W8k
neposredno iz Hamburgu
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom \red nemudoma po poštnem povzetji.
6 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita ., Menado, izvrstnega okusa . ♦ . „ Perl-Ceylon, jako lina in mila „ Melange (zineš), posebno priporočati ., Oeylon Flantation, jako slastna „ Java, zlutorumenn, jako fina . . „ Cuba, modrozelena, briljantna . , „ Afrik. Mooca, lina in zdatna .   , „
Santoi, lina in močna.....»
Rio, okusna........„
Caj v izvrstnej izberi, l/2 kilo od av. v. gld. 1.— (318—37) do gld. 6.—.
6.30 „ 5.40 „ 5.40 „ 5.30 11
n 4.70 „4.70 „ 3.90
„3.55 . 3.^5
Čudovite kapljice
Sv. Antona Pađuvanskefra.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodieve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper heraorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjust, /.oper skropok ter čistijo pokvarjeni* kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolc-nij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naroSbo in pošiljutve pa jedino v lekarni Criato-loletti v ».m i, i. V IJublJani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. TrnUociEy, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—16) jj^- Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tsm ljudstvo goljufa, dasi neninjo nobene moči in vrednosti.
Za hližapočo no mc-zIJo
priporoča
najstarejša in mijpjasov1 tejša firma za silno
Morica Burna
(■u-Dtanovljena leta. 1822)
prisilu* ItniHko voliivno blu};o. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od ul. 1.— do 6.— meter. Bogata izber suKiut x» Hiikuje (Streich-und Kainmgarnrockstoffe) od gl. SI.— <lo gl. 7.— in Milma za lila«-«-, najnovejši uzorci, od gl. 1.30 do gl. O.— meter, rrni 1'crnticua za suku|e in ToNkiuN za lila«-«- od gl. 3.— navzgor do gl. 6.—, gl. 7-— in više meter.
Velika zaloga vsakovrstnega snimit za eivilne in vojnake obleke9 livreje, cerkve, biljurtle in vozove.
Nukna za »ožurne Miraze, veteranska in gtrelNka tlriiNtva in Uruge korporacije
Pristni angleški polni plaitlU » metre SO QO), dolgi iu 1 meter «tt cm. široki, po gl. :t.->o. 4.75, b.9S do gl. I«.—.
Uzorce zastonj in franko, ttlago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša nad gi. IO.—t pošiljajo se franko.
Gospodje kro|a*l*i mojstri dob6 na zahto-vanje vzgledne knjiziee z mnogoštevilnimi uzorci franko, (149—3)
m
1—■     ■ ■■_
cd t3
CD
r. Bi R
V 0
i o
(D
B' CP
i 4 4 4
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
letošnjega izdelka v aod£kib in boteli|ab. 1'riporoča se vsoin dosedanjim prejemnikom In drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba jo natančna in ceno.
Senožeče, pošta, Postojira.3L. (184—4)
Izdate!j in odgovorni ureduik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiak -Narodne Tiskarne