6. ste v. Letnik VIII. tmeriti «e «prejemajo in velU 1-iitopoa vratji: ¡»i, — jtr, £» poiiera •>.,—„ r.u četrt leta •> so V administraciji vitlia: . S gi. 40 kr < ., 20 „ - ., 10 „ V Ljubljani iik ioin pošiljuc »<-l'a 60 kr. več ua ieto. Vredništvo je v Medijatovi hiši, itev. 16. izhaja po trikrat na teden ir. lit-er v torek, četrtek in soootc. '/.n cein ieto r.« iioi m1 t/i '.'i i-eti; ml» Doslednost ustavovercev. V resnici skromne ho terjatve, ki so izražene v češki spomcn ci ; n č druzega ue zahtevajo, ko ravnopravnost češkega jezika v šolah in uradih; to ni nč posebnega, nobena predpravica, ampak le izvršitev državnih osnovnih postav, ki imajo v sebi giasoviti paragraf 19. In kak krik so zagnali ustavoverni listi, ko so se spomenice razglasile! „Vae victis!'1 je pisala ,,N. fr. Presse", vsi pa so tarnali, d» je nemštvo v nevarnosti itd. Ravno zdaj o pravem času pa se izvč, da so bili ustavoverci prej enkrat že pri volji, več dovoliti, nego Cehi zdaj zahtevajo. Časniki namreč prinašajo razkritja o shodu v Emersdorfi na vrbskem jezeru. Tum so se sešli dr, Fischhof, dr. Rit ger in Etienne, lastnik,,N. fr. Presse". Potrebovali so tačas Čehe zoper grofa Andrassya in hotei so s pomočjo Čehov spodbiti zasedanje Bosne. Tačas so Čehom obljubili ne samo narodno ravuopravnost, ampak še po vrhu premembo volilnega reda. vsled kterega bi bili Čehi mtrngo več poslancev dobili, razun tega še precejšno samoupravo (avtonomijo). Ker so pa videli, da oi tudi s čehi vred ne mogii zabraniti oku pacije, (ako bi bili sploh Čehi hoteli tako po« godbo podpisati) skesali so se in z ani dr. Herbst je spet vse razprave podrl s svojim uplivom. Toda o tem zdaj ne govorimo, ampak opozoriti hočemo na veliko nedoslednost v izjavah in obnašanji ustavovercev. Kar so prej sami za dobro zpoznali, kar so celo v obilnejši meri privoliti namenjeni bili, to jim je zdaj ua enkrat „nemogoče, pogubno „chaoa in zmešnjava, napad na nemški narod itd." Le dvoje je mogoče : ali so pri prvi konferenci pripravljeni bili, svoj narod izdati, ker so hoteli privoliti take ,.pogubne'- reči, ali pa te koncesije niso pogubne, in se ustavoverci zdaj vedoma lažejo, in ljudstvo dražijo in vzm mirujejo, ker ga ščujejo zoper nedolžae reči, ki so jih prej sami dovoliti pr pravljenj bil-. V vsakem slučaji pa je njih vedenje grdo, h navsko iu lažnjivo, ter zasluži zaničevanje vseh poštenjakov 1 Kar zdaj imenujejo svet interes nemškega naroda, kulture in vedoosti. države iu človeštvu, namreč nadaljno zatiranje Slovanov, to so bili pripravljeni popustiti za pol tično zvezo zoper Aodrassy-a, tedaj za plačo. Ali sme nemški narod še nadalje taki stranki svojo srečo in osodo zaupati? Kar se I m je ta čas pošteno in pravično zdelo, to dants razupivajo kot največo nesrečo in kri v co! Ali se zamore človek dosti nagnjusiti take lažnjivosti, ali more kdo še trohico zaupanja in spoštovanja do takih mož imeti? Iz tega obnašanja pač jasno vidimo, da ustavoverci niso samo prepričani o dobroti in pravičnosti svojih nazorov, ampak da so ves čas iogali in svet vedoma motili in napak prav hinavsko ravnali, ko so med svet in najbolj med nemške Avstrijce metali baklje narodnega prepira, in nas slikali kot najslabše in najnevarnejše ljudi, svojo sistemo pa kot vir vsake srt če. Sicer to ni prva enaka prikazen; ravno ista nemška-liberalna stranka je leta 1867 enako «njusno spremenila vse svoje prejšno „prepri čanje" (vsaj tako je svojo zofistiko imenovala), in vrgla interese Cislajtanije Ogrom v žrelo. Poprej so vedno trdili, da Ogrska nema nobene svoje pravice, da je to zgodovinske pra- vice zgubila vsled vstanka I. 1849, da se mora vk'oniti centralizmu in ponemčevanju, da državni interes to zahteva itd. Leta 1867 se je pa veter zasukal, mi smo bili od Prusov tepeni, Madjari so zažugali 3 puntom, prišel je tisti saksonski baron Beust, ki je v Avstriji bogat in grof postal, v zahvalo pa naredil strašno zmešnjavo v notrajni politiki Avstrije in začel Slovane sistematično ureganjati. On je nemško-liberalce pregovoril, da naj se udajo Madjarom in da naj z njimi delijo gospodstvo čez Slovane in državo. Nezadovoljnost na Ogerskem in po drugih deželah je bila res velika, zato so bili nemško liberalci preslabi , vkrotiti vse narode , in so si poiskali zavezuika v Madjarih. Tisti možje, ki so prej strastno in ognjeno povdarjali, da se Ogrom ne sme nič dovoliti, da ogerske stare pravice nič več ne veljajo itd., začeli so zdaj iskreno zagovarjati ogerske pravice ; umolknil je tisti „državni interes" in tista „moderna država" in tista „ustavna svoboda" in kar so prej še lepega Ogrom v usta mašili, da bi jih zadavili; — čez noč so postali vse drugih misli in naredil se je — dualizem. Pri takih možeh je vse mogoče, in kakor je Etienne prišel v Emersdorf z Riegerom pogodbo sklepat, tako bomo morda še doživeli, da bo Siiss ves navdušen za češko krono sv. Venceslava, da bo Kuranda zagovarjal slovensko vseučilišče, in da nam bo spisal profesor Lustkandl debelo knjigo, kjer bo dokazal, da je on ž? davno prepričan bil, da se mora sprava z avstrijskimi Siovaui oarediti in dognati. Sicer pa počakajmo še en čas, saj državni zbor se kmalo snide in ravnopravnost narodov pride v razgovor. f Jože Virk. „Ko kaplja kane, al se zvezda vtrne, Grom hraste iz pečine v brezdoo zvrne, Tak hitro mine nam življenja dan." Tako je Jože Virk pel ¡na grobu nepo-zabljivega konjiškega nadžnpnika Jožef« Roz mana h koncu leta 1874, — in kdo bi bil mislil? že v začetku 1. 1880 je sam okusil britko resnico besed ove svoje pesmi! Jožefi Virka poslednji življenja dan je bil v nedeljo 4. prosenca t. 1., ko je rano v jutro po kratki bolezni, vnetji pljuč, previden s sv, zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Njegov Blovesni pokop je bil večer ua kraljevo vpričo brezštevilnega ljudstva ; 21 duhovnih tovaršev iz raznih» sosednih dekanij je zadnjo čast ska-zalo, prečast. g. nadžupnik konjiški so mu govorili nagrobnico ter ga pokopali. Razna društva so poslala svoje zastopnike k pogrebu ter so mu vence darovala. N. pr.: katoliško-politično društvo konjiško, založnica Ločka, hranilnica Konjiška itd. sam okrajni glavar Celjski, g. Has, je pokojnega počastil s svojo | navzočnostjo pri sprevodu. Rajni, rojen 1.1810 v Dobu na Kranjskem, | se je šolal v Ljubljani. Po dovršeni osmi šoli se je podal v bogoslovje v Celovec ter ondi 1. 1836 mašnik posvečen bil. Za kaplana je služil po raznih župnijah spodnje Štajarske, kjer je še zmerom v dobrem spominu. Slednjič je bil župnik na Kalobji. več let na težavni gorski fari ; da se je l. 1860 preselil na bolj lagotuo župnijo v Loče pri Konjicah, kjer je skozi 19 let plodonosno delal in pastirovai do svoje smrti. Mislil je rajni in se veselil, da bo še doživel svojo 70letnico in jo b svojimi duhovnimi tovarši obhajal; al bil je nevede že pri dur h večnosti — Gospod Bog ga je prej poklical. V ponedeljek 29. grudna I. 1. je pokojni še poslednjikrat maševal, potem se je vlegel ter ni več ustal. Prehladil se je pri svojih duhovnih opravilih v adventnem času vzlasti pri počeševanji Marijnem, ktero lepo pobožnost je rajni sum vodil, kakor jo je prav ginljivo popisal v „Danici." V službi Marijini je rajni Jože, tako rekoč, svoje življenje končal, zatorej se ne smemo bati, ampak upati, da je prejel zveličanje od Gospoda. | Bil je rajni sploh marljiv dušni pastir in| posebej goreč častilec Marijin. Dokaz njegove marljivosti, da le enega navedem, in ta je zadosti , da je svoje govore (pridige) zmerom, do smrti spisoval. Kakor pridna čebelica po cvetlicah išče in nabira sladke strdi, tako je rajni Jože po raznih časnikih in knjigah iskal iu nabiral lepih naukov in mičaih dogodeb, ktere je pridno zabilježeval in porabljal pri raznih svojih govorih. Vpeljal je v svoji fari pobožnih bratovščin , ktere je pridno vodil iu lako cerkvenega duha oživljal pri svojih ovčf-cah. Neutrudljiv je bil v spovednici in na leči. S posebnim veseljem pa je gojil pobožnost do preblužene Device Marije. Svitance v adventu iu zadnje leto tudi počeščenje D. M. od hiše do hiše, je z največo skrbjo opravljal. Šmaruice, maja mcseca je že več let zaporedoma obhajal. Najbolj je pa Marijo slavil s «vojimi krasnimi Marijinimi pesmami. Njegova „Marija, le ti pomagaj nam!" in tudi druge, ki jih je mnogo, so se čisto vdomačile med ljudstvom. Povsod se ;čujejo njegove Marijine pesmi po naših krajih. V cerkvi in v šoli, doma in na polji in v vinogradih jih radi prepevajo mladi in stari. V tej reči ima rajni Nemško-avstrijsko-angleška zveza. Na Francoskem je zdaj nekaj časa vladalo Nemcem ne ravno sovražno miuisterstvo Wad-dingtonovo, iu že so se nekteri optimisti nadejali, da francosko-nemško sovraštvo kmalo popolnem izgine. Celo veliki državnik uemšk' kancelar Bismark je pri nekej priliki izjavil to upanje. Te boljše razmere s Fraucozi je nemški kancler porabil, da je uaredil zvezo z Avstrijo. Neki faktorji se pa močno trudijo, da bi usta uovili še zvezo z Angleži. Še se spom njamo, da ko se je biia dognala avstrijsko - nemška zveza, »o nemški. zlasti v tesni zvezi z Bis markom stoječi listi pisali, da se bodo tej zvezi lahko še druge države pridružile. Da so pri tem v mislih imeli Anglijo, ui dvomiti. Taka zveza bi bila zveza vseh poglavitnejših germanskih narodov. Kaj za en namen bi ta zveza imela, ni treba mnogo preiskovati. Ker so se bile razmere s Francozi neko liko zboljšale, ui misliti, da bi bil nemški kancler proti njim zvezo snoval. Da bi pa ta zveza imela le namen Evropi mir obrauiti, je le prazna fraza liberalnih časopisov;, za ktero se pravi nameu skriva. Zveza je pred vsem obrnjena proti Rusiji m Slovanstvu sploh. Nemški uarod je že iz narodnih in gospostva željnih obzirov bil vedno slovanstvu sovražen, Angleži pa iz trgovskih, sebičnih obzirov se vedno pro-tivijo Rusiji in slovanski svobodi. Taka zveza treh uajmočnejih germanskih (Avstrija v resnici sicer ni germanska, a jo uekteri za tako smatrajo) držav bi bila močna zavira razvitju Rusije in slovanstva. Samo da je Rusija že za časa veuela za to zvezo in be gotovo nanjo pripravila. Večina avstrij-kega prebivalstva je slovenska, zato bi h.lo protinaravno, da bi Av strija opravljala protislovansko misijo Germa uom. Zraven pa kakor zgodovina kaže, Nem čija nikdar ui bila nam v resnici prijateljska. Kakor hitro bi se razmere spremenile, ter bi Prusi nas ne potrebovali, bi zopet pokazal sovraštvo proti Avstriji. Prejšno prijatelstvo bi za nas imelo slabe nasledke, in ga mi mo rail drago plačati. Politika Anglije je pa se-vsa zgodovina angleške dr vse koristi od take zveze bična, kakor kaže žave. Angleži bi sami zase izvlekli nobene koristi, k čijstva odrinili. Tako je razvidno, ua habsbur ška monarhija nema nobene koristi od anglo-1pokazalo se bo, kaj bodo nemške avstrijske zveze pričakovati. toliko pametnega povedati ustavoverci vedeli ker avtonomiste V notranjem naše monarhije se je začelo zarad te vcenitve dan na dan napadajo. Potem neko Slovanom prijaznejše zibanje. Vedno bolj] odločilne kroge prihaja prepričanje, da Bpri-tiBkaujem Slovanov na steno se Avstrija ne| da osrečiti. Ker bi pa bilo protinaravno, da bi notranja politika bila nasprotna vnanjej, sel bo poslednja gotovo morala spremeniti in tudi postati Slovanom prijaznejša. Da bi notranja politika zopet zašla v nemški tir, ni misliti ker so se že stvari predaleč v slovauskeml sin slu razvile, in ker so se nemški ustavoverc že večkrat preočitno pokazali za neprijateljel Avstrije. Angleške zapletke v Aziji pa tudi nas ue bodo vabile v zvezo z njimi. Tako najbrž« ta zveza ue bo dolgotrajua in ne bo uiela tistega Blabega vpliva za slovanstvo,| «akoršnega so si slovauski vragi od nje obetali. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 14. januarja. V iVšti je veliko vznemirjenja zaradi dvoboja med gri>f m Majthenyem in vrednikom Verhovajem. Poslednji je pisal nek članek, ki je nek er<- hudo zad- l, na to so gn|hoteii osebn» terorizirati in v kozji rog vgnati. On pa se ni pustil ostrašiti in je raje sprejel dvoboj, pri kterem je bil nevarno ranjen. Zastopniki časnikov v Pešti so se zbrali in so izrekli odločen protest zoper tako teroriziranje časnikov. Če se komu moj članek ne dopade, pa bi me smel precej med življenje in smrt postavili, si d me k dvoboji; in če prvemu odidem, zna priti tretji, četrti, eden me ho že zadel; ua tak način se lahko vsi časniki vničijo, kar bo težko da v korist ljudski svobodi. Sicer so pa na Ogerskem škandali na dnevnem redu, vsak dan prinese novih raz kritij o nepoštenem delovanji ogerskih velikašev. Jutri se snide «Iržtivni -/.bor. Dela bo imel obilo; zdaj so od-eki že kmalo dogo-tovili svoje predloge, da zamorejo priti pred zbor, in tako pojde delo veliko htreje naprej Le budget bojda še ne bo kmalo izdelan . in se začne budgetna debata še le sredi prihodnjega meseca. V budgetnem odseku pa he bodo 11 ui bi ne imeli od Djib |precej sprijeli, ker bodo Čehi stavili svoje večemu bi nas kje od kup-J predloge zaradi šolava. V zboru pa pride uaj- | prej postava o vcenitvi zemljišč na vrsto, iu Vnk veliko zasluženja in ostane oepozabijiv pri ljudstvu A ii rajni Virk ni b i samo pe. nik pobožnih, Marijinih pesem, ampak on je zlagal tudi rodoljubne, vesele, šaljive pesmi, kterih nektere niso brez vse pesniške vreduosti. Vsakako za služi rujui Virk po vsej pravici lepo mesto med slovenskimi pesniki. Bil je tudi rajni Virk zelo plodovit pesnik. Brez števila njegov h pesem najdemo vzlasti po vseh „Drobtin cah", po ..Novicah" in „Danici" in drugod raztrešen h in veliko jit je — kakor mi je znano — v njegovi zapuščini. Njegova pevska žila se ni posušila tudi v starosti ue. Ni bilo i-korej nikake više slovesnosti ali nikakega godovauja zadnja leta, da bi Virk ne bil skoval kake pesmi, ktero je v veseli družbi rad sam bral in pevci so jo potem za peli. Največe veselje iu najdražji zaklad so oteče v izbo, odpre omaro in vzame pod paz duho, ker mu je najbolj dragoceno in beži. I» kaj si je bil vzel? Svoje pesmi I — drugo vse je bil pozabil. Farovž k sreči ni bil pogorel Rajni Jože Virk je bil visoke rasti in čedne postave; prijaznega lica in veselega, dobrega srca. Kakor prepeva v svoji pesmi: .,prave sreče dom," „da sreča prebiva v sredi sred — v srcu poštenem je sreča doma" j» tudi 011 to srečo iskal in našel v svojem ponižnem in poštenem srcu. Bil je ljubeznj v pisatelj in dober sosed, zato smo ga vsi radi imeli. Zadnja leta je bil že bolj rahlega zdravju, zato se nismo kaj čudili, ko smo zvedeli nn-vico o njegovi smrti ; pač smo pa bili silno žalostni, da smo zgubili ž njim dobrega pri jatelja iu ljubega soseda. Ker nisem imel sreče ga obiskat še živega, kakor je bila moja želja I imam vsaj nekaj tolažbe, da s temi slabimi pride tudi bosniška uprava na vrsto, kjer bodo Blovanski poslanci gotovo protestirali zoper nemško-madjarski duh, ki se hoče v slovanski Bosni šiloma vgnjezditi, akoravno so Bosno večiuoma le slovanski polki osvojili. <1 wliodii v KmcrnidoiTii se š» vedno mnogo piše. Aleksander Schatf, ki se je obravnav in>dogovorov udeležil, trdi, da le H e r b s t vse podrl, ker se je kmalo skesal, n ni hotel o spravi nič slišati. V nan i e držnvn Laško ministerstvo misli na vse vlade poslati okrožnico, v kteri hoče vse izjaviti, da ni res, kar Imbriani v svoji knjigi trdi, da ministerstvo simpatizira z irredentovci. Imbriani pa misli novo knjigo izdati, v kteri bo dokazal, da je Crispijevo iu Cairoli-jevo ministerstvo gojilo idejo neodrešeneItalije. Milega tudi ne dvomimo, da italijanska vlada taji. je razumno samo ob sebi. Dunajski „Vaterland" je prinesel članek, v kterem pravi, da vojska Italijo bi zamogla imeti za nas slabe nasledke. Da bi naša vojska zmagala Italijane, ni dvomiti, samo potem bi v Italiji najbrže padla monarhija in nastale notranje zmešnjave. Avstrija bi ne mogla z nikomur mir skleniti in bi bila pris ljena vso Italijo zasesti. Zato bi pa potrebovala mnogo vojske, to bi pa stalo mnogo denarja, in bi škodovalo našim fiuancum. Če bi našu vlada dobila vojno s kakim drugim vnaujim vragom, bi pane mogli zadosti vojne mu nasproti poslati. — Zato je pa treba, da naša država že naprej vojno z Italijo zabrani. To je, da vdiči idejo „neodrešene Italije" s tem, da okrepča slovenski živelj v avstrijskem Pri-morji. B*ri>*kcmti deželnemu zboru je bila predložena postava /a podporo stradajočim Šiezakom. Vlada zahteva za podporo Šiezakom 6 m Ijonov mark. Finančni minister je naznanil, da je število stradajočih v Šleziji nad 106.0U0. Dalje hoče vlada za odpravo t» ga zla zidati dreuaže, zboljšati šolstvo, povzdigniti pridelovanje lanu iu pletenja slamnikov. Za zidanje lokalnih železnic vlada zahteva 12*/e miljonuv mark. Bluti bodo osnovali spomladi novo ekspe-diejo proti Tuikomanom, ker jim je lanska spodletela. General Kaufmann hoče sestaviti iz ruskih vojakov in tatarskih prostovoljcev veliko armado broječo 250 000 mož , ki se bo pomikala v dveh oddelkih proti Mervu. Nam se malo verjetuo zdi, da bi Rusi tako veliko armado potrebovali, kam hočejo s tolik mi ljudmi krajih, kjer ni cesta, ne voda , ne živeža. mu bile pesmi. Pred nekimi leti je bil v Ločah j vrsticami, mrtvega priporočim v dober spo velik požar, in žo je bila duhovoka hiša v nevarnosti. Ljudje so začeli iz farovža reči no siti, da se reši, kar je za rešiti. Rajni Jože v prvem strahu ne ve, za kaj bi prijel. Naglo trnu vsim njegovim znancem in prijateljem po Kranj skem, Koroškem in tudi drugod. Naj blagi Jože Virk v miru počiva! Prihovski. Da bodo pa roparske Turkmene ukrotili, o tem ne dvonrmo. Na FruiicoNlifiii hočejo princa Napoleona iz dežele izgnati. To je dokaz, da se republika še vedno za svoj obstanek tiese, in da se jej zdi Bonapartovec še vedno nevaren pretendent. Na .%iisl<>dKein je ueki Človek maš-n ka pred altarjem napadel, je petkrat na njega vstrelil, in je potem začel cerkveno opravo skruniti. Besnega človeka so prijeli; mašnik ie ostal nepoškodovan. Vidi se, kako ljudstvo čedalje razdivjano in surovo postaja, čeravno se toliko govori o napredku in kulturi. N i Šgmii;*h<-in se širi sg tacija, da bi se suženjstvo na otoku Kubi odpravilo. Čas bi menda i? bil I Med Črnojcorrl in Albanci traja voiska naprej, pa mi nemarno nobenih poročil, kako se godi. Upamo, da bodo junaški Črno- gorci vedeli braniti se; mi jih zamoremo le s našimi simpatijami spremljati. IndljMkl podkralj Litton je na nekem obedu na novoletni dan izjavil, da bo vlada prihodnje leto najbolj morala na to paziti, da vredi in pomiri razmere v Afganistanu. Afganistana pa Angleži ne bodo prisvojili, ker ni potrebe razširiti državnih mej, a se morajo le vtrditi državne meje. Anglija se boji Rusije, zato se bo rajši umaknila iz Afganistana. Izvirni dopisi. Iz lijuliljHiic 10. januarja. (Konec.) Posebno enakopravnost na pražkem vseučilišči je centralistom trn v peti. Pišejo, da je pražko vseučilišče v češkem jeziku nemogoče. Posebno pa jim je težko, ker bi potem manj profesorjev iz Prusije zamogli v Pragi nastaviti. Kar zadeva prvi vzrok, daje to vseučilišče najstarše v Nemčiji, je prazna fraza. L. 1866 je Avstrija po nesrečni bitvi pri Kraljevem Gradcu izrinjena iz Nemčije. Praga po politični razdelitvi evropejskega zemljevida ne leži v Nemčiji, temuč je le mesto češkega kraljestva, niti ustava naše monarhije ne pozna nobene naredbe, ki bi zahtevala izključ-Ijivo nemščino za učni jezik na pražkem vseučilišči. Da bi vvedenje češkega jezika bilo škodljivo za napredek znanosti, to je le trditev onih, ki velike češke literature ne poznajo. Češki jezik je že dovoljno razvit za vse stroke znanosti in umetnosti, ali vsaj toliko kakor nemški, to ve vsak, kdor le malo povrhno pozna češko slovstvo. Zraven pa ima češki narod primeroma več učenjakov nego avstrijski Nemci, ki duševno hegemonijo nad drugimi narodnostmi zahtevajo. Če bo pa manj pruskih profesorjev prihajalo na pražko veučilišče, ali če kteri sedanjih zapusti Prago, to ne bo škoda temuč pridobitev za Avstrijo, ker nemški profesorji večkrat širijo nek Avstriji sovražen pruski duh med mladino. Sicer pa tudi znanost ne bo mnogo z njih odhodom zgubila, ker so le srednje moči , boljše itak lahko porabijo doma na Nemškem. Marsiktera češka ali drut;a slovanska kapac teta bo potem našla priliko za znanstveno delovanje. Tako se bo z vvede-njem ravuopravnosti na pražkem vseučilišči nastopila nova doba zgodovine znanosti v Av strji, ker bo več slovanskih učenjakov pokii-cauib k znanstvenemu delovanju. Ravno tako ni prav tem Velikonemci m pomnožeuje slovanskih srednjih šol; nek nemški centralistični list je izjavil, da je dolžnost vlade vzdrževati več nemških srednjih šol, da protidt luje obč nam , ki ustanovljajo večinoma češke srednje šole. V slovauskih srednjih šolah se g1 ji pravoslovansko rodoljubje in avstrijski patrijotizem , ter se preveč ne povzdiguje nemška kultura in nemški napredek. Iz takih šol pridejo značajni možje, ki delajo pogumno za blagor svojega naroda, ne pa ne-značajniki, ki se puste od ustavovernih prvakov za nos voditi. Zato so pa slovanske srednje šole ustavovercem trn v peti. Oni znajo, da kakor hitro se po vsej Avstriji v šole vvede poduk na podlagi maternega jezika, so jim tla spodkopana. Ustavovercem ni všeč vvedenje ravnoprav-nosti v urad h. V tem vidjo veliko zgubo za nemške ustavoverce. Sedaj so Nemce v vse urade vsiljevali tudi v slovanskih krajih, brez ozira na njih sposobnost za poslovauje in znanost jezika. Ti nemški uradniki so pa svojo oblast večkrat zlorabili za politične namene. Če se pa vpelje enakopravnost, potem bo mno- I ;im Nemcem pot v razne urade v slovanskih deželah zaprt, ker niso zmožni slovansčme. S tem bi pa ustavoverci zgubili mnogo upljiva v slovanskih krajih, ker bi uradniki za nje ne delovali. Zato je pa tak hrup o teh krogih zavolj češkega memoraduma. Najbolj pa jezi ceutraliste, da bi češki memorandum vtegnil zbuditi enake energične terjatve drugih avstrijskih narodnosti. Ker če se vsem dovolijo pravice, potem nemštvo ne bi imelo nobene velike veljave v Avstriji. Po-I sebno se pri tej priliki boje, da bi Slovenci zahtevali energičneje in zadobili svoje pravice, ker potem bi več ne mogli širiti germanizacije proti adrijauskemu morju. Jadransko morje bi ostalo, kakor je dozdaj, slovausko, ne pa postalo nemško, za kakoršnega »a že tedaj smatrajo. Vse izjave o češkem memorandumu v centralistični) listih kažejo, da centralisti nič nočejo slišati o enakopravnosti vseh narodnosti, ter da je njih glavni namen popolna germam-zacija Avstrije. Od takih nasprotnikov pravice ni upati, zato je pa z njim vsako sporazumljenje nemogoče. Zato je treba, da tudi slovenski poslanci enako energično se poženo za narodne pravice, kakor so storili Čehi. Od pogajanja s centralisti mi nemarno nič pričakovati. Vlada je že sestavila komisijo v presojo tega momeranduma, vzeto iz udov raznih mi nisterstev. S tem je pokazala, da se hoče ozirati na pravične čet-ke želje. Prejšnja vlada bi bila gotovo kar naravnost zavrgla od Čehov stavljene tirjatve. Grof Taaffe bo z izpeljavo narodne ravnopravnosti na češkem najbrže kmalo začel izpolnovati dano besedo, da ne bo pustil pritiskanja nobeue avstrijske narodnosti. Tudi mi Slovenci, ki smo iz med vseh avstrijskih narodov najvtč trpeli od nemškega pritiska, pričakujemo od sedanje vlade boljših časov. Bog daj, da nas naše nade ne goljufajo I Domače novice. V Ljubljani, 15. januarja. (Iz seje družbe kmetijske 4. dne t. m. — Konec.) Družba kmetijska dunaj-ka je pozvala našo družbo, naj bi tudi ona na korist domačemu kmetijstvu se obrnila na državni zbor a prošnjo, da bi on delal na to, da vlada pod istimi pogoji kakor na Ogerskem dovoli pridelovanje tobaka; — odbor sklene to storiti. — Gospodarja Audrej 8amsa in Blaž Tomšič v notranji Bistrici prosita sveta, kaj jima je storiti, da bi se jima znižala obč nska davščina za pašo ovac; — odbor jima svetuje, naj se obr-nita do si. deželnega odbora, ki je viša instan-cija občinam. — SI. deželna vlada naznanja družbi naši dopis si. ministerstva kmetijstva, v kterem komisija konjerejska poroča, da je pri lanski delitvi konjskih premij zapazila zboljšanje konjereje na Kranjskem; odbor to naznanilo radosten na znanje vzame. — SI. deželna vlada naznanja odboru dneve, kedaj se bodo v Iladoljici, Krauji , Kamniku in v Ljubljani preiskovali žebci, kterim naj bi se licence za spuščanje dale; — odbor pritrdi tem dnevom in sklene, da družbo v tej komisiji zastopata gosp. Josip Fr. Seuuig, ud centralnega odbora, in pa gosp. E. Šl?gel, uč>telj podkovstva in živinozdravstva ua ljubljanski živinozdravski šoli. — Vitez dr. Gutmansthal poroča o mirti pl. Mucija Tomassinia , slavnega učenjaka iu predsednika družbe kmetijske tržaške; — odbor se zahvaljuje gosp. vitezu Gutmansthalu, da je družbo našo zastopal pri pogrebu odličnega pokojnika. — Gosp. Eratu T Ukvah se piše, naj b transportom ukvifikih ovnov v Ljubljano, ki jih nakupi iz državno subvencije, tako dolgo čaka, da ostra zima nekoliko odneha. — Za uda družbe kmetijske je bil sprejet gosp. Edvard Š legel, učitelj na ljubljanski podkovski in živinozdravski šoli. — Koncem seje izreka gospod predsednik odborniku dr. Poklukarju zahvalo za njegovo krepko postopanje o davkovskih zadevah v odseku davkovskem zbornice poslancev; ves odbor zasluženi zahvali pritrdi. „Nov." Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji : Inštalirana sta bila 14. t. m. č. g. Al jaž na faro Dobravsko, čast. g. Jurij Jaklič pa na faro Goteniško. V I a v a n t i u s k i škofiji: Čast. gosp. Andrej Vodušek je prezentiran za faro sv. Atidreja v Leskovcu. — Čast. g. Jak. Korošak je postal provizor pri sv. Duhu v Ločah. Č. g. Jak. Pečuik je prestavljen za kaplana v Remšnik. — Umrla sta čč. gg. Štefan Trafela, penzijonirani župn k Selmški, 2. Jan. star 73 let, in Jož. Virk župnik v Ločah , 4. jan. Btar 70 let. — Iz Bolgarije je došel „Slovencu" 1. broj novega časopisa, kteri z naslovom: ,,Bolgarakj Gias" i/.haja od novega leta dvakrat na teden v veliki obliki v Sredcu ali v Sofiji, pisan na prvem mestu v jeziku francoskem (La voix de la Bulgarie), na drugem — skoro v dveh tretjinah — v bolgarskem jeziku. Stane ca leto 10 for. a. v., na četrt leta 2 for. 50 sld. Naročnino za Avstrijo prejema v Zagrebu knjigarna Mučniak i Senftleben, ua Dunaju „Wiener Zeitungs Hauptexpedition, und Gebiii 1er Panitza." G la',8 obeta, da bode nad straukami, in da hoče prinašati vesti ali dogodke opisovati brez strasti, in ima tako postati domačim in vnanj m zanesljivo vodilo. Bolgarščina je po M klošiču sestra naši novo-slovenščini, in obé ste hčerki staroslovenščini. Kdor le nekoliko te zna, lahko uraéva tudi novo bolgarščino. Tudi sicer bode Slovencem znamenito prejemati poročila naravnost iz Bolgarije ; torej bodi ..Bolgarskij Glas" živo priporočen. V 1. broju se priporoča tudi , Jugo-slavjanski Stenograf"; vredoik mu je prof. A. Bezenšek; izhaja odslej v Sofiji v jezikih jugoslovanskih (bolgarski, srbski, hrvatski i slovenski) ; cena na leto 5 frankov. — Mesečnik „Die katholischen Missionen" izhaja v Freiburgu pri Hederju že od . 1873 in se prav toplo priporoča. „Vaterland' enkrat omenivši hvalovrednega časopisa našteva uektere slavne misijonarje v Aziji, Afriki, Ameriki, a le o Baragi kaže, da je bil Kranjec, in da nikoli ne bode pozabljen ob gornjem jezeru Iluronskem , dokler bode živel ondi kak človek. Pa tudi dr Knoblecher, misijonar v osrednji Afriki, in tudi P. v. Hallerstein na Kitajskem, sta bila Krajnca, in o poslednjem poje ranjki dr. Jak. Zupan: Ilaroii Halcrstcin. Mat' Krajna rodila. Jezviti dobe, Pekinga častila: Kam Krajnec ne grd? — Odlikovanja. Marljivi in požrtvovalni predsednik sv. Jeronimske«a društva v Zagrebu, kan. Tom. Gajdek je poslavljen za domačega prelata nj. svetosti Leona Xlll. (in an-tistitem urbanum seu domus pontficalis prae-sulem); prof. dr. K. Vojnovič pa polkovnik vitez Iv. Trnski sta dobila komanderni red sv. Gregorija. — Slovinac — Dubravniški list je prinesel t svojem prvem broju t. I. sliko Djako-varskega fikofa Štrosmajerja. Ta ča-nik se posebno trudi, da bi poravual nesrečni razpor med hrvatskimi in srbskimi mladiči, ki toliko Škoduje vsem Jugoslovanom, in zato priporoča in poklada na srce nj govo uredništvo m sli Štrosmajerjeve, izražene pri naročbi za novo leto: Svaki pametniji i rijtči i pismom i dje-lom uvijek narodu našemu pripovijedati ima da u slozi i ljubavi je naša budučuost, pak i ako nas ima na jugu Slovenaca Ilrvata, Srba i Bugara, neka nas barem obča ljubav i Bloga spaja. Qui habet aures audiendi, audiat!" Da bi pač že slišali tudi naši sosedje, da razpor ni prida, v čimur smo se izroodrovali Slovenci. — Vrstnica cesarice Marije Terezije. V Atenah je umrla nedavno hišna posestnica gospa Aihanessin v lepi starost sto in tridesetih let. Ko je nastala leta 1821 grška vojska za osvobojenje, udeleževala se je osemdesetletna starka prav živo vstanka, \ kterem je sodelovalo tudi nekoliko njenih si nov, vnukov in pravnukov. Žena je bila pred dvemi leti še popolnoma krepka. — Statistika. Izračunilo se je, da se pošlje po pošti vsako leto 3.300 000.000 pisem na vsem svetu. Tedaj pride na dan 91/« miljo nov in na na vsako sekundo 100 listkov. — Bolgarsko gledišče. V Sofiji se je odprlo bolgarsko gledišče, Društvo di-letantov pod vodstvom mladega Bolgara, ko jemu je ime Nenov , pred?tavljalo je na dan odprtja ..Razbojnike" v bolgarskem jeziku Vkljub visokim cenam (prvo mesto je stalo 8 frankov) bilo je gledišče natlačeno. — Nova maša. V Zagrebu v cerkvi sv. Katarine je na praznik sv. treh Kraljev imel novo mašo v glagolici Zaderski bogoslo vec Ivan Mutešan z veliko slavnostjo. — Volk pred sodnijo. Poročali so nedavno Zagrebški listi, da v mestne ulice bodijo volkovi na sprehod in da so na-nje stre Ijali. Zdaj pa poroča „Obzor", da g. Ferkovič toži g. Neidhardta, ker mu je obstrelil psa meneč, da je volk. — Prebivalstvo in policija v Londonu. Leta 1829 je bilo v Londonu 1,468.442 ljudi, policistov pa 3341. Leta 1878 31. decembra je bilo pa v angleškem glavnem meBtu 4,534.048 duš in mestne policije 10,477 mož. — „Cvetje z vertov sv. Frančiška" se imenuje mesečni list, čigar 1. številka je ravnokar v Gorici prišla na svitlo. Namenjen je zlasti za ude tretjega reda sv. Fraoč ška in vreduje ga O. Evstabij Ozimek, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici pri Gorici. Kakor poroča „Soča", ima list že čez 5000 naročnikov in se tiska v 6000 eksemplar.h. Cena mu je za celo leto samo 70 kramarjev, ki naj se pošljejo pod naslovom: Opravništvo „Cvetja" v frančiškanskem samostanu v Goric (Gorz). — Cesarska darila v 1879 znašajo 472.180 gld. in sicer za podporo pogorelcev 29.430, za po vodi in toči poškodovane 105 100 gld., gasilnim društvom 798 gld., za cerkve 24.280 gld., za šolo 36.400 gld., m uboge 29 320 gld., za dobrodejna in izobraževalna društva 235 670 gld. — Na železnici Brussel-Engtien je 4. t. m. ob 8 uri zvečer železnični vlak blizo postaje Leibeke iz tira skočil in 25 oseb je bilo težko ranjenih. Na železnici Brinsel-Mechel sta pa ravno ta dan pri postaji Schaer-beek dva vlaka skup trčila. Lokomotivi ste zelo poškodovani. — V novembru prošloga leta se je potopilo 43 angleških, 17 nemških, 12 ame-rikanskih, 14 francoskih, 11 norveških, 9 hol-jundskib, 7 švedskih, 6 danskih, 4 italijanskih, 2 grška, 1 avstrijski in 4 jaderniki neznanih zastav, ter 13 angleških, 2 španjska. l nemški I amerikanski, in 2 holandski parnik. Število vseli v tem mesci potopljenih ljudi znaša 148. — Vvoz železa v prošlem letu v zdru žene amerikanske države je znašal 275.000 ton surovega železa, 175.000 ton starih šin in starega železa 60.000 novih železuičnih šin 300.000 ton železnih rud in 50.000 ton kova nega železa. — V C i si a j ta n i j i je bilo I. 1879 4000 pošt. Vsega poštnega osobja je bilo 13.104. Na poštah se je prošlo leto prepeljalo 224,062.240 pisem, 35 443.800 dopisnic, 30,078 860 tiskovin, 5,518.330 blaguih izgleanikov, 66,747.600 številk časopisov, 3,816.180 p a k e t o v, skupaj II 506.790 kilogramov teže, 326 091 poštnih nakaznic, 11,707.500 den. pisem, 3,502.983.200 gid. skupne vrednosti 2,804.400 vrednostnih pošiljutev, 1.061,771.200 gld. vrednostnih po-šiljatev, 3,996.470 pošiljatev proti poštnemu povzetju. Dohodki od pošt so znašali 15,203 580 gld., stroški pa 14.325.550 gld. ostauka je toraj 878.030 gld. — „Slovani v iztočni Pusterški dolini na Tirolskem." Tako se imenuje drobna knjižica, ktero je po dr. Mitterrutznerji poslovenil Miroslav Maloverh, a ravnokar na svitlo dal J. Krajec v Novemmestu, pri kterem se tudi dobiva po 30 kr. Knjižica ima kratek uvod, potem pridejo na vrsto Slovani ob krat kem, čas prihoda Slovanov na Tirolsko, raz širjenje Slovanov in njihovo pokristjauenje po Tirolskem, germaniziranje dravske (Drauthal) in iselske doline (Iselthal), sedanji ostanki nekdanje slovanske naselbine po teh krajih Temu vsemu je pridana kratka zbirka takih sedanjih imen , kterih slovanska korenika se da dokazati. — Knjižica bo dobro došla vsem prijateljem Slovanstva in njegove zgodovine, posebno pa jezikoslovcem , zato jo prav toplo priporočamo. — Ples starih. Na starega leta dan je bil v Gillinghamu pri Chanthamu ples, kte rega se je vdeležilo 59 starih gospodov in gospej. Najstarši plesavec je bil rojen 1790 1. Starost vaeh gostov znaša 4289 let. Poprečna starost 72 let. — Mestnavprava na Dunaji šteje 1148 uradnikov, 260 slug. Na Dunaji je 120 občinskih svetnikov. Za plače župana in magistralnih uradnikov plačajo Dunajčani 798 856 gld na leto. Za vravna dela plača dunajsko mesto 6400 na leto. Leta 1876 so Dunajčanje plačali 10,266.213 gld. občinskega davka t. j. 54,79°/0 vseh občinskih dohodkov. Za gašenje ognja plača Dunaj 169.000 gld., — 1200 oseb ima na Dunaji častne mestne službe. — V Berlinu je pa 17 mestnih svetovalcev in 108 mestnih odbornikov, 1800 opravlja častne mestne službe. Za plačo župana in magistratnih uiadnikov plača Berlin 990.749 gld. na leto. Za pravna dela plačuje berlinsko mesto na leto 3.780 gld. Skupni občinski davki Berlina znašajo 10,116.975 gld. ali 59.3% vseh mestnih dohodkov. Za gašenje ognja plača Berlin 465,000 gld. na leto. — Za čiščenje mesta plača Duoaj 1 216.611 gld. in v Berlinu 975.680 gld. Ker pa ima Dunaj 3,993.340 in Berlin le 2,194.500 □ metrov ulic in trgov , ki se morajo čistiti, je vidno, da je to na Dunaji slabše plačano nego v Berlinu. — Literatura hrvatska leta 1879. 67. Dan>ca, koledar i ljetopis »vetojero- nimskoga družtva za prestupnu godinu 1880. Sa sedam slika. U Zagrebu. Ciena 25 nov. 68. Pripoviesti iz povjesti hrvaške iz okolice križevačke I. krvavi tabor. II. Brat i sestra ili bitka na križevačkom polju. Napisao Dragutin Ferkič, župnik križevački. Zagreb 1879. Tisak dioničke tiskare. Ciena 20 nov. 69. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XLVIII. U Zagrebu. Tiskom dioničke tiskare. C. 1 for. 50 nov. Sa-držaj: Fauna leptira u okolišu zagrebačkom od Lj. Vukotinoviča. Prinos k naglasu u (uo-voj) slovenštini od M. Valjavca (ostatak). Načrt naše metrike narodne, obzirom na stihove drug h naroda a osobito Slavena od L. Zime. Izpravak k mojoj razpravi: „Podmelnute, sum-njive i preradjene listine hrvatske do XII. vieka" od Fr. Račkoga. Izvodi iz zapisnika akademije. Eksekutivne dražbe 10. prosinca. (3) Franc Gril iz dolenjega Scmna (1160 gld ) v Bistrici. 17. pros. Jože Mavec (1) iz Golega (1038 gld.j, Frane Petrič (1) iz Loga (65331, Anton Pengov (1) iz Pešate (1327), Lorenc Kregar (1) iz Lukovce (3168), vsi v Ljubljani; Občina Pod-goro v Laščah. 19. pros. Joče Majhen (lj iz Uriš (1839 gl.) v I litij i; 20. pros. Marijana Bostič (1) iz gornjega Mernika (440) v Kranji; 21. pros. Janez lirezovar (1) iz Brezja (1848) v Ljubljani; Jože Počkar (1) iz ltazgorja (848 gl.) v Vipavi. 22. pros. Anton Kanobel (3) iz Bukovja v Postojni; Joče Rozman (1) iz Luž (845) v Kranji; 23. Janez Uršič (1) iz Slapa (419) v Vipavi. Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo , iz najboljšega čistega Čebelliesn vosk«, katere izvrstno lepo in prav počasi gord, prodajata po najnižjej ceni P. & R. Sociiiaiin (6) v Ljubljani. Tflurullmf dennrnr cen* 14. janur ja Papirna rent» 69.90 - ftreberna r..'ot» 71.10 — Zlata renta 82.70 — 1860letno državno nosoiilo 132 — rtanlcin« akcije 844 — Kr«ditne akci'ie 289 26 Lmidnn 116.76— — Ce«. kr eekini 6 52. — -frankov 9..H4. DcnnrNtvene cene 14. jannarja. Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta . . 6*/« renta v srebru...... 4'/, renta v zlatu (davka prosta) . Srečke (lo«i) 1864. I...... „ „ 1860. 1.. celi. . . . ,, „ 1860. 1., petinke . , Premijski iisti 1864. 1.,..... Zemljiščine odvezuiee. Štajarske po 5'/, ....... Kranjske, koroške in primorske po 6 Ogerske po 6*/,....... Hrvaške in slavonske po 6'/, . . . Sedmograške po 6'/, ..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke...... Unionske banke ... ... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži). po 100 gld Kreditne Tržaške 100 50 „ 40 gld, 40 a. v. k. d. Budunske Balmove Palffi-jove Clary-jeve St. Qenois Windischgriitx-ove Waldstein-ove Srebro in »lato. Ces. cekini ...'.. Napoleonsd'or..... 40 40 40 20 40 H li n tt it li Denar. 11990" 71 10 82.50 124 60 131 60 134 76 167.60 99.76 96 60 88 -90,— 86.25 839.-109-269.60 810.60 143.60 179.60 119.-61.— 39.50 48 60 36 50 37 50 4».— 30,— 33 — 5.62 9.34 Hlago 70-~ 70.15 8 !.60 126 26 131.76 135.— 168.— 100.60 97 60 88 60 91.— 87.60 840.— 109 25 269.76 820 — 113 75 179 60 120.— 63.— 40.— 49.-3G 76 38 -42 50 38.— 33.26 6.64 9.34 Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lldrlap. J. aznikoi nasledniki v Ljubljani.