102. številka.
Ljubljana, soboto 5. maja.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Iihaja vsak dan, izvzomsi ponedeljku in dneve po praznicih, ter velja po posti preiouian za a v ■ t r o - oge r s k o deželo za celo leto 16 gld., za pol lota H *ld. ■a eotrt leta 4 »rld.  —  Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., /.a četrt let« 3 jrld. 30 kr., za en inosee 1 ^Id. 10 kr.   Za poailjsnje na d )tn se računa 10 kr. s« mesec, 30 kr. za 6etrt leta. — Za tuje dele le toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodh učitelje na ljudskih Aolahin za dijak« velja iniiana cena m sicer: Za Ljubljano za ćetrt lota VJ gld :•>> kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćuje od cetiristopno petit-vrato ♦> kr., 6o so oznanilo enkrat tiska, f> kr., 6e se dvakrat in 4 kr. će so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oo izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — V rod ni ft t vo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hisi flt. 3 »gledališka stolba". i) p r a   n i st v o , na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hilL
Vojska.
Na Donavi so so uže tudi udarili Rusi in Turki in sicer 3. maja. Prva bitva jo bila le s kanoni bita, dobro jo iztekla za Ruse, slabo kaže za Turke. Ti so namreč 8. maja do polu dno s tremi podonavskimi m on i t o rj i pripluli do B ra i lova (Rraile), postavili se tam in začeli to romunsko obdonavsko mesto iz moni-torskih karu »nov nastreljavuti in bombardirati. Ruske baterije so jim pa tako odgovarjalo, da bo se morali Turki proti polu dnevi uže vzmak-niti nazaj in bežati. Koliko je ljudi j mrtvih ostalo v hišah, katere so so užgalo, tega telegraf no vo še poročati.
Ta prva ruska strelna zmaga na Donavi dokazuje, da jo ruska artilenja jako vrla in turskoj več nego dorastla. Rusi, ki vsled deževnega vremena in morskih tal v Romuniji, nijso še mogli večjih kanonov in glavnih svo-ih strelb do Donavo in do lira ilova pripraviti, morejo tedaj imeti tam samo navadne pdljne baterije. Ali uže s temi so prepodili tri turške povodne monitorje, kateri gotovo vozijo mi sebi težje strelbo. „ Monitorji" so namreč, bojne ladijo, nalašč za pomorsko streljanje narejene, nizke, se stolpi, ki se dajo vrtiti in v katerih so težki kanoni; navadno so monitorji s težkim železom uklopljeni in imajo, ker jih malo iz vode kvišku moli, tudi prav malo predmetov, na katere morejo sovražni kanoni ci Iju ti.
Ruska vojska potrebuje zdaj rumunsko železnico skoro samo za prevažanje teških ka iionov in strelb ter živeža sploh. Vojska samo maršira po peš potih. Vsletl povodenj gre to vrlo počasi in z velikimi težavami. Celo sovražni listi poročajo, da je povsod lep red in nikjer nemirov.
Različni glasovi so poročali, da so Turki streljali na (ijurgjovo, Rusi pa na Ruščuk, ali ni jedno ni drugo nij še potrjeno.
Dunajske vlado list „W. A." pravi o vnj-ski: „Naravno je, da zdaj, ko obe vojski svoj strutegični marš dovršujeti, obema kaže kolikor mogočo za molčati svoje operacijo, in zavoljo tega je jasno, zakaj tako malo izvemo o tem, kaj so godi.
Staroj „Prosso" se iz Jas poroča, da ruski oficirji mislijo, da se bodo Turki Ogibati bitev na javnem bojišči, temuč se bodo le za ozidjem in za nasipi branili. V tem bi bil Uzrok iskati, zakaj se dozdaj nijso skoro nič na polje ganili.
Jz Jas se poroča '2. maja: Tukaj jo 30.000 Rusov s 00 kanoni skozi marširalo.
Iz Odeso 2. maja: Po zadnjih vestih so Pcrzijnnci odločeni, marširati v Turčijo in vzeti Dagdad.
Iz Londona 8. maja:   Angleški  konzul v
Galacu poroča oficijelno ministarstvu vnanjih zadev, da je na ukaz ruskega glavnega poveljnika ustavljeno ladijeplavje po Donavi.
Kako so bode naša Avstrija nasproti tej svetoj, osvohoditeljnej, kulturnoj vojski obrnila, to, žalibog, še zdaj nij jasno. Bati so jo šo /.mirom, da magjarski in nemško-judovski vpliv, ki proti Rusiji ščujo, nazadnje še premaga in našo monarhijo v pogubo pahne. Mi avstrijski Slovenje, ki smo iz celega srca in brezuvetno za bratovsko nam Kosijo in le za iskreno prijateljstvo z njo, — imamo premalo besede. Kje so Cehi, kju Slovani?
Proglas narodu crnogorskom!
Crnogorci!
Kad prošle godine ništa nepomogošo naj-VOĆa i poslednja usiljavanja moja,  da mirnim
putem, koji su velesile odobralo i koji san* želio, pripomognem olakšati pravednim ured-jenjem nesnosno stanje naše braće u Turskoj, zbog kojega so očajno i podigoše na oružja protiv svoga osvojača i ugnjetača, Ja sam u savezu svijetlijem Knjazom od Srbije Milanom objavio rat porti i pozvao vas, da svojim junaštvom i svojim viteškom, dragocjenom krvlju date odlučne snage mojim nastojavau-jima. I rekao sam tada da je nas Turska samovolja i nepopustljivost i pred šamijom silam razrješila obvezo svakih obzira i da nam je dala povoda i prava, da na mjesta pravih rodoljubnih težnja razvijemo naš opštena-rodni barjak — za oslobodjenju i ujed i nje nj o naroda nagoga, stradajućeg pod igom turskim, barjak, koji je Crna gora od propasti carevine naše vazda sveto hranila i junački i visoko držala. 1 razvivši ta barjak, ja sam vaia uzviknuo:
„Crnogorci, znam, svi ćete za mnom!" x nijesam pozivao knez Lazarevom kletvom: „Ko nopodjo na boj na Kosovo" . . . ., jer sam poznavao vas, moje divno junake. — Veličanstveni su dokazi tome veliko bitko i sjajno pobjede naše na Vučjem dolu. Pundini, Ma-Ijatu, Rogame i na Mirotinskim dolovima, u kojima sto se svi obiličski borili i osim veliko vojske turske i mnoštvo oficira još i četiri pašo pogubili i zaborili. — Vi sto, Crnogorci, pravdali povjerenju moje i zadovoljili sto očekivanja ukupnoga naroda našega i ove-selili ste svijet slavenski i zadivili ste svijet strani. — Car ruski rekao je u Moskvi, da sav svijet čuje: „Crnogorci su so pokazali i ovom prilikom kao vazda pravi junaci." I sav svijet hvali junaštvo vašo i izjavljuje za narod naš, koje sto vi izazvali. — Crnogorci ! 11 valu vam u ime moje i svega naroda našega pred lio-
Prižigalec.
(fioman, v angleškem Hpimiia m i h h M. U mu m i na poslovenil J.) Dru fg I  <i «' 1. Sedmo poglavjo.
(Dalje.)
„Nikar ne ostanimo tu," pošeptnla je gospa Jeremijeva Jerici in Kmiliji, „idimo rajši nazaj, prodno pride doktor. Doli v kaj iti so lepi gu galni stoli, na katerih nij žive duše; saj nam nij treba biti tu, da bi bila družba veča. Jaz ne stojim rada tu, da bi me zijah ljudje, ki so šopirijo s tem, da dobro sede. Emilija 1 ali se vam ne zdi tudi?" (Jospa Jeremijeva Je pri vsakej priliki pozabila, da je gospica Kmilija slepa.
Jerica pa tega nikdar nij izpozabila. Po leg nje stoječa jo z roko mehko objela svojo
prijateljico, da bi se vsled gibanja ladije ne j svoj stol Emiliji ter jo počasi otšel. Pil je oni prevrnila. Nij čuda, da ste pozornost vlekli j tujec, katerega so videli pri zajuterku. Jerica na-SO, Prva tako krasna, po komi in kipečega J je izpoznalu njegove črue, ostre oči, prodno je
zdravja, da so je videla prav primerna varo-viteljica drugoj, ki se je v svojoj Bladkej in prijetnej onemoglosti zaupljivo naslanjala nanjo.
„/di se mi, če se vsedemo tu v senco, bodo nam hladnejše, nego doli," odgovorila je Kmilija gospe Jeremije vej. „Vi vendar, kolikor vem, naj raj Še imate hladno kraje."
n Gotovo naj raj Se, a zapazila sem, da je v kajiti za gospe kaj zračno, in —u
Tu je prenehala gospa, ker jih je Brčno pozdravil doktor Gryse\vorth, ki je blizo tam .stran obrnen sedel. Obrnil se je bil pri kot llavta prijetnem glasu Kmilijineni, ki se jo ue-uluisljivo vtisnil njegovemu spominu, da ga je le enkrat slišal. Ko jih je pozdravil, vsilil je gospe Jeremijovej svoj stale/.; isti trenutek je vstal drug gospod, katerega v gnječi prej nijso
še zagledala njegovo posebno lase; ko je zahvalivši so mu, peljala Emilijo na ponuđen sede/., čutila je, kako je zarudela pred njegovimi bistrimi OČUii. Dok tO t' (Jtyseworth je obrnil n ih pozornost precej na svojo hčere, katere jim je predstavil, in za trenotek nikdo nij mislil več na odhajajočega tujca.
(iospici (ii vMvortliovvi sto se videli jako razumni. Starejša je bila zadnjič v Evropi, kjer je s svojim Očetom potovala, ter je veljala za kaj lično in izobraženo gospo. Jerica se je radovala nežne hlagosrčnosti, s katero ste se obe ž njo seznanili,   še   bolj   pa se jo
radovala, da ste svojo ljubeznivost sočutje mik lunjali slepi Emiliji.
Ko so jo doktor Jeremiju vrnil s samo enim stolom, zapazil je, da je Jerica po sprefc-
zapazile,  priklonil   seje vljudno,  ponudil jo | nem doktorju (J r\ swortlm uže dobila prijeten
gom i svijetom! Hvala vam pred sjenom božjega ugodnika i zaštitnika našega, Sv. Petra, pred spomenom vladike Danilu, koji j« položio temelj ovome temelju narodne budućnosti, i kojaza Danila, koji vam je dao ovu snagu, te vas danas kao pobjedioee proslavi, i ovijeb junaka koji su njihovi sutrudnici i vasi predci bili. Hvala vama i slava onijema koji pogiboše za krst i slobodu. „Blago onom, ko dovijek živi!" A oni će živjeti dovijeka u spomenu blagodarnoga naroda. — Crnogorci! sa ovakvim ponosom i u zadovoljstvom možemo mi gledati na dosadanje uspjehe ovoga velikog i svetog rata našeg, koji nije dovršen, nego ga evo i opet nastavljamo. Velike sile evropske, kojima imamo vazda zahvalni biti za osobitu naklonost, bile ku prekinule naš rat u blagorodnoj namjeri, da obustave prolijevanje krvi i da opet načinom mirnim postane red i pravica u našijem zemljama pod vladom turskom i dadu zadovoljenja vama. Ljubav k čovječnosti i napretku, ljubav k braći svojoj, položaj i snaga istakoše Rusiji na čelo njihovo u ovom pitanju. I Rusija sa ostalijem silama naprezaše se od ovoga vremena sve do danas, da odkloni dalji rat otvarajući Turskoj put, da učini ono, što čovječnost i pravica od nje zahtjevaju, na što ugnje-teni hrišćauski narodi i naše pobjede prava imaju.
To je bio uzrok, da sem morao i Ja pregovarati s Turskom o miru, i ako nijesam ni za časak prestao predvićati, da ću i opet razviti barjak oslobodjenja narodnoga, koji sam s vama od predaka našijeh primio. Moji trudovi u tome pogledu i vaše primjerno ponašanje za to vrijeme nalaze priznanja kod ve-likijeh dvorova i naroda obrazovanijeh. Kao cjenu mira tražio sam, Crnogorci, od Turske ono što je pravo. Tražio sam u prvome redu obezbjodjeno stanje našoj braći i onda naknadu za naše slavne pobjede, za vašu vitešku, viteški prolivenu, kiv. Turska, poslije dugih pregovaranja odbi moja zahtevanja. Ja sam ušljed toga moje poslanike iz Carigrada pozvao i tijem danom opet je nastalo ratno stanje izmedju nas i Turske. Crnogorci! Ja znam sve tegote, koje ste podnosili za vrijeme ovoga danoga primirja, znam i bolove vašega junačkog srca zbog toga, što ste bili ustavljeni na slavnome putu k slobodi narodnoj. No znam i to, da se vaša najveća i jedina želja ispunjava danas kad vam javljam: da nanovo stupamo  u  rat  s  Turskom za slobodu
naroda našega! Crnogorci! Sretan i pun bla-godarnosti Svemogućemu, Ja vam radostan javljam, da je i velika, bratska nam Rusija stupila u rat protiv Turske, uvjeren, da će ovaj dogodjaj uveličati radost vašu i udvostručiti vaše junačko pregnuće i požrtvovanje. Car osloboditelj, Aleksander II., naš velikodušni pokrovitelj, krenuo je, da pomogne i našem narodu u izbavljenju njegovom.
Crnogorci! Pomoću božjom i moćne naše braće ruske, mi ćemo svoga puta postići, za čim pravedno težimo. Ali Ja očekujem danas od vas, Crnogorci, više požrtvovanja i junačkoga pregnuća nego ikada dosad, jer treba da se pokažemo vrijedni pomoći i velikega poduzeća Rusije, koje čini za nas i našu bracu, i jer najsladja. sloboda svojom mukom stečena i svojom krvlju iskupljena. Crnogorci! Sjetite se slavnoga vojevanja naših predaka sa ruskom braćom protivu neprijatelja naše slobode i vjere i pokažite se dostojni njih i nadkrilite ih junaštvom, slavom i uspjesima. Crnogorci! Neka danas niko ne žali umrijeti, jer je ovo dan sudjeni, dan preporodjaja našega naroda. Iz novijeh grobova našijeh uskrsnuće stara sloboda narodna!
Stojeći vazda s vaaia i pred vama, Crnogorci, Ja vas najradosnije pozdravljam i dovikujem vam : Naprijed, za o s I obod-j e nj e narodno!
Cetinje 14. (27.) aprila 1877.
K nj a z Nikola.
Politični razgled.
V 1, i u bi) a 0 i 4 maji V odbor, ki bode «< ^»dtciM.' zakone z Ogersko  pretresavati imel,  so voljeni : dr. j Herbst,  dr. Demel,  Duinba, VVolfrum, Gom-j perz, dr. l'lener, Ed. Suess, dr. Giskra, Teuschl, dr. Presti, Neu\virth, dr. Beer, dr. Klier, Ber-tolini,  Kuranda,  Kichhof,  baron Keilersper;:, Hopfen,   baron   Tinti,   Bees. Oppenheiiner, Scharschmid, Spens, Fluck, VVeinrieh, Coronini, dr. Kopp, dr. Ma«, dr. Menger, dr. Schaup, Skene,  Stunn,   Wultersklrchen,  tir. ftross, Dienstl, Klinkoscb, Kovalski, Juzyczynski, Gro-holski, Pauni, AVodzicki, Ilohemvart, Lien-bacher, Pražak, dr. Schrank.
0//<*iminister Tisza hoće baje v soboto, to je jutri, odgovoriti na interpelacijo stavljene glede orijentalnaga vprašanja. Valjda njegove lanske ošabnosti l'tos ne bode toliko slikati, če prav so Magjari vedno preglasni, li *b .
tlutnuns i  minister Bratiano je šel 2. maja v Kišin^v.— Humunski senat je vladi
vs* dozdanja dejanja potrdil. — V zbornici bode interpelirauo, ali je vlada protestirala zoper to, da se v turškem manifestu Rumu-nija šteje mej turške provincije.
§+•*** car je 2. maja prišel v Odeso pogledat baterije ob obali, nastavljene za brambo proti tnrškej floti. —
V ruskih Časnikih se pripoveduje, da je pruski cesar Vilhelm rekel nemškemu generalu, ki je rekni, da bi mogli Rusi premagani biti: „POtem vi sedete na konja."
'Mini-* <> želi, da vsi ruski podaniki gredo v 11 dneh iz Carigrada, v 21 dneh pa iz vse Turčije. Mnogo jih itak ne bode.
EicM-l*tr* oticijalna „Prov.Corr."meni, da se je razburjenje na Francoskem, prouzročeno po Moltkejevem govoru, uže nekaj poleglo, in da se vidi, da je bila njegova beseda le opomin k miru.
JVe»nik* cesar Vilhelm je v Strasburgu rekel, sprejemaje deželni odbor, da upa, da se bode ta nova državna zemlja kmalu sprijaznila s staro materjo-zemljo.
Doj)
ISi.
I k fat. .lin h» na juž. želez. 1. maja [Tzv. dop.] Dopisnik iz slov. Štajerja v ,,Slov. Nar." se nij popolnem motil, ko je slutil, da bode naš nov ukaz o šolskih zamudah mej bi-valstvom in krajnimi šolskimi sveti vzbudil protivje in naredil učiteljem sitnosti. Ker ta novi ukaz zahteva mnogo posla: pisanje vabi Inih listov, s katerimi bi imeli šolski sveti starše pred se klicati, da se zagovarjajo zaradi zamud svojih otrok, raznašanje listov itd. — je šentjurski šolski svet sklenil, se na krajno županstvo obrniti, da mu da eno osobo, ki bode po vaseh liste raznašala in enega pisarja. Županstvo pa je na kratko odgovorilo, da ne more privoliti v ta namen niti pisarja niti slugo. — Radovedni smo, kaj bode zdaj krajni šolski svet krenil, ker mu občina nij potrebnih sredstev za izvršitev onega uka za dovolila. — Deželni šolski svet menda ne bode terjal, da bi si občina v ta namen nastavila pisarja z letno plačo od 300 — 400 gold. Denarja za take reči nij več kje vzeti, nemarno ga.   Kako torej?
1% «-rn«l<i» 2. maja [Izvirni dopis.] Veluški Matijček postal je črez noč imenitna osoba. Tukajšnji časniki prinašajo zdaj kratke notice o njem, zdaj poročilo o njegovem zasluženem delovanji na šolskem polji; tu ga hvalijo odborniki deželnega šolskega sveta ter žalujejo, da njih zapušča tako zvest, sposoben in agi len tovariš, tam mu snujejo banket in ga slavijo v dolgih govorih.   Kaj  pa poreče
prostor. Tako se je sam lehko vsedel na stol ter je ves brezskrben na njem sedel, kar se je njegovemu vesel ■ mu, odkritosrčnemu značaju posebno dobro podajalo.
Pred dohodom v \Yest-Point, kjer so Je-remijevi hoteli iti na suho, pokazalo se je očitno, da so se Jerica in gospid Grys\vorthovi izvrstno razumete med soboj. Manjkalo jim je le časa, da bi bilo njihovo znanje dozorelo do trdnega prijateljstva.
Jerica se nij štela med deklice, ki vsako devojko svojih let v prvem hipu izbero za prijateljico. O tem je imela določene misli. Bila je sicer zmerom uljudna in spodobna, vendar le redkoma pripravljena, sprejeti nove članove V sveti krog svojih prijateljic. A nagloma je izpoznavala sorodnega duha; kadar je našla takega, prisvojila se ga je njo čudovita narava ter ga je kot nekaj sebi enakega obsegla s svojo ljubeznijo. Tudi te nagloma zategneue Tezi nij lehko razvezala ali  raztrgala. Kogar
je Jerica enkrat ljubila, ljubila ga je dolgo in srčno. Zvesto se je trudila pomagati onim, in pripravljena je zmerom bila, čutiti z onim, katerih koristi in srečo jej je prijateljstvo storilo tako ljubo, kot jej je bila njena.
Morebiti je slutila Helena GfryseworthoVa to lepo lastnost njenega značaja ter je vedela ceniti vrednost take stanovitnosti in zvestobe, kajti trudila se je močno, da bi je pridobila. Njen oče je slišal od doktorja Jeremija povest o Jerici ter se je dopadljivo smehljal, ko je videl, kako zelo se je njegova močno izobražena in nekoliko boljarska hči prizadevala, da bi dopadala devojki, katera nij imela ničesar kar bi spodbadalo njeno častihlepnost, in katere osobno mišljenje in vedenje edino jo je priporočalo. Bili ste skoro eno uro skup, ter ogledovali eno najlepših pokrajin na svetu, ko je Neta Grvsvvorthova dotaknivši se roke svoje sestre in pogledavši na drugo stran parobroda rekla na tihem:
„Helena! pokliči vendar gospoda Pilipsa nazaj in predstavi ga gospici Plintovi! — glej kako zapuščen so čuti stari mož."
Jerica se je ozrla, kamor je bila Neta pogledala ter je nekoliko proč zapazila tujca od jutra, kako je počasi, pa resnobnega in raztresenega lica hodil gori in doli."
„Uže celo uro ga nij bilo pri meni," rekla je Helena. ,,Zdi se mi, da lovi muhe."
„Nadejam so, da mi nijsmo pregnali vašega prijatelja v" rekla jo Jerica.
„() ne, nikakor ne." odvrnila je Helena. ..('•• prav je gospod Filips naš novi znanec, Sprevidela sem, da je tako samostalen in časih tako muhast, da se nikakor ne čudim njegovemu obnašanju, tudi se ne čutim nikakor razžaljeno, da nas je hipoma zapustil. So nekateri ljudje, ki se dovolj opravičijo, če se pravi, taka je njih navada. Vendar bi rada, ko bi hotel se vrniti k nam; veste gospica FJintova! rada bi ga vam predstavila."
doči trenotek, ko bode Grška svojo korist uvidela, in tudi proti Turkom za orožje prijela. — Kakor sem vam uže vzadnjič o Srbih poročal, ka bodo še tudi ulogo igrali v ori-jentalnej vojski, tako se denes zopet isto o Srbiji poroča. Knez srbski poklical je slavnega generala Černjajeva zopet v Srbijo, ki pak baje nij hotel sprejeti ovega pozvanja. A kako bi se to pozvanje ruskega generala moglo drugače tolmačiti, kot da se Srbija zopet orožuje zoper Turke? — Zelo vesela vest došla je baš iz Angleške. Ta država, ki se je toliko interesirala za obstanek Turške, oficijalno naznanja svojo neutralnost mej rusko-turško vojsko. Daš tako če storiti Italija, akoravno ima  mnogo poželenja po Albaniji.
Francija se orožuje — a no za Turke, nego proti Nemcu. Misli namreč, da kmalu pride doba osvete nad Nemci. Zato je tako silovito v nemškem državnem zboru ropotal Moltke. Na pomirjevalne izjave, ki so sledile, nihče neče verjeti.
Kaj bode z Avstrijo? Idemo v rat ali ne? To je veliko in za sedaj še nerešeno vprašanje. Organizira se tudi pri nas. Vojni svet je neumorno v delovanji. Seveda se ničesa ne izve, o čem se posvetujejo. A to je določeno, da bodemo mi za lastne interese, a ne za iniigjarsko-nemško-turške zavzemali se.
Slavjanski program, ki jo došol preko Berlina na Dunaj, ne omenja ničesa, kaj se ima zgoditi z Bosno. Avstrijci jo bodemo najbrž in to v nedalekim času poseli. Da bi se bilo to uže zgodilo ! Uže letos bi bila Bosna lepo obdelana, a nje prebivalci bi se pri lastnih ognjiščih preživljali! — Avstrijski stroški za na Avstrijsko pribegle Bošnjake bi uže nesli procente.
Dunajski časopisi so se v zadnjej dobi se svojo konjekturalno politiko precej blamirali. Evropsko vojsko je prouzročila Ruska! Tako so vpili. A sedaj se uže pokazuje, da so v svojem računu zmotili se. Oprostite torej dopisniku, da vam onih vestij iz nemških časnikov, ki jih je bil obljubil, nij poslal.
Kako dobro napreduje slovanska stvar, o tem imamo najboljše dokaze iz naših turko« tilnih časopisov. Tu vam je psovanja, sumni-j čenja, obrekovanja na Slovane, da se ga malo ' kje more najti toliko. Čem huje zabavljajo I gnidljivi turški barbari na Duuaji na Slovane,1 tem bolj nas mora to veseliti.
Da Rusi zmagajo, o tom nij več dvoma; to je za nas krepko tešilo v naših razmerah.
P.
Domače stvari.
— (G. dr. Kocuvan,) doslej zdravuik v Kranji in Loki, preselil se je v Samobor na Hrvatsko.
— (Prek u p i.) Gospod Perme je pred-včeranjem kupil Baumgartnerjeva zemljišča na močvirji; hišo Baumgartnerja pred Križevniki pak g. A. Dreo.
— (Privilegij) na svoj način varjenja piva je dobil A. Hartman na Vrhniki.
— (Dobitek.) Čistega dohodka dijaške besede v soboto 28. apr. v gledališči na korist ubogim gimnazijcem in realcem je 246 gl. 4 kr.
— (Za rešitev življenja.) Deželna vlada je dala črevljarskemu pomočniku Janezu Tonjeku talijo 26 gld. 25 kr. ker je dečka Novaka iz Ljubljanice izvlekel in mu tako življenje rešil.
— (Stara pest.) Piše se nam od tukaj : Velik pretep brez krvi je bil tu v Krav-jej dolini v nekej gostilnici. Začelo se je 3. t. m. zvečer pri enej mizi pričkanje mej mladim močnim vojakom dragonarjem, in inej „strijcem" Ž. bratom znanega mesarja iz sv. Petra predmestja. Dragonar je bil uže vse v sobi pričujoče goste razžalil, in se je z vsemi pričkati hotel. Nazadnje je celo spoštovanega strijca za vrat zagrabil Strijc pa, res uže star, pogleda, sklone se po konci in s staro-slovensko pestjo zgrabi dragonarja, pa ga črez štiri stole ob tla vrže. Potem se tiho zopet na svoje mesto vsede. Tako so so stari znali braniti, rekli smo. Dragonar pa jo brez plačanja popustil svoj vrček pive, svojo mlade kosti pobral in brez poslovila proč odšel, misleč: kdo bi vraga dejal, da so v Kravjej dolini še take železne peBti.
— CS uro vos t.) Piše se iz Braslovč: Pretekli me^ec. ko je bilo novačenje za celjski okraj, pelja A. Polše pošten in miroljuben kmet in žitni trgovec iz Topovelj, težko naložen voz žita iz Št. Pavla, kar so se proti pripeljali trije fantje aH bolje reči, divjaki, in mu predrzno ukažejo in žugajo, da se jih naj s polnim vozom iz ceste na njivo izogne; ker se je pa branil to storiti, ga napadejo, a ker je pa mož možen koronjak, ga ne morejo podreti. Nato vzame eden nož in ga hudo v roko rani.    K sreči vidita in pritečeta dva
mati slovenska, katera ga je rodila? Ali je zadovoljna in se veseli slave svojega sina? Lehka jej zemljica, ako jo uže pokriva; sicer pa žaluje, ako sprevidi, kako slavo uživa nje sin. ako pozna sredstva, s katerimi si je pridobil to slavo' Tudi mi mu je ne zavidamo, ker vemo, da se je mnogo trudil, pred no je dobil veljavo v nam nasprotnem taboru. Odveč bi bilo naštevati vse njegove zasluge za naše nasprotnike, ponoviti bi se moralo marsikaj, kar hrani sicer preteklost, a posl dke jasno kaže sedanjost. Kratko lehko značimo vse nje govo delovanje in njegove zasluge s tem, da rečemo: on je bil nasprotnik našega domačega jezika v naših domačih učilnicah, nasprotnik naših učiteljev na raznih zavodih, kateri se nijso izneverili svojemu narodu ter trobili v ustavoverni rog.
Mož je znal s prva le slovenski jezik, po slovensko je klical svojo mater, prosil je kruha, po slovensko kramljal je z domačimi tovariši. Odrastel, v šoli in po dovr lenih študijah nij na enkrat več maral za materni jezik; prav trudil se je, da so ga pahnili iz učilnic, v katere je bil našel pot po milostivnih ljudeh; skrbel je, da so postavili ha njegovo mesto francoskega in laškega, češ, teh je potrebno Slovencem zraven nemškega.
% DlllltlJ&a 2. maja [I/.v. dop.j Ruska politika v orijentalnom vprašanji ima dan na dan novih vspehov, a to velikih vspehov zaznamovati. Valjda je sklenila z Rumuhsko važno konvencijo, ki jo naše magjarske in židovsko - n e m š k e Turke silno razjarila, uže poroča telegraf, da je jednaka konvencija tudi s P erzi dovršena. A Perzi prijeli bodo za .Orožje in — tako se vsaj trdi — bodo vojskovali se proti Turkom. To bode imelo mnogo slabega vpliva na turško moč. Ako Perzi res za orožje primejo, onda je liusom veliko delo proti Turkom jako olajšauo.
Važna poročila dohajajo tudi iz G r e c i j e. .Grških prostovoljcev čet je uže več prestopilo mejo, i uže skušajo insurgirati Tesalijo. •Grška se pak še v oroževanji dopolnjuje. Turška je uže „energično" noto poslala na grški kabinet. Se strahova!nimi sredstvi hoče ta barbarska, popolno hankerotna država prisiliti Grško, da so ne bi dejansko vmešavala V rusko turško vojno. Ali dosegla bode, tako .66 vseobče sodi, baš nasprotno Akopram nij -v Grkih one eneržije, ki bi je v sedanjem položaji Turške lehko pričakovali, vendar hoče
„Gotovo bi vam nikakor ne dopadal," opazila je Neta.
„Neta! to pa nij lepo o tebi," vskliknila je sestra, „da skušaš gospico Plintovo uže naprej pridobiti zoper mojega prijatelja. Ne .dajte se pridobiti," pristavila je k Jerici obr-nena. „Sestra ga ne pozna na pol tako dolgo, kot jaz, in meni se dopada. Majheno preglasna moja sestra ne more trpeti čudovitih ljudij in priznati moram, da gospod Filipa je nekoliko čudovit in prenapet. Mene pa ravno zato tembolj zanima, in za gotovo vem, da on in vi se skladala v mnogih mislih in čutih."
„Helena, kako moreš to reči," rekla je Neta. RZdi se mi, da sta mej .oboj popolnem različna."
„Gospića Flintovu ! Netino opazbo držite za veliko pohvalo," rekla je Helena dobrosrčno. „Na pol bi ne veljala, ko bi izvirala od mene."
„A vi ste želeli seznaniti me s svojim čudnežem," opazila je Jerica Neti. „Bojim se,
vi ravnate po načelu, da nas tolaži, če imamo tovariše v nesreči.
Neta se jo smijala. „Ne natanko," rekla je. Smilil se mi je in to me je navajalo. NehotomU ga obžalujem, če mu je tako dolg čas po domu, in mislila sem, vaša družba bi ga razveselila in oživila.
„Oh, Neta! Neta!" vskliknila je njena sestra, „smili se ti tedaj v srce. ('rez malo dni se ne bi čudila, ko bi ga ti še bolj občudovala kot jaz. V tem slučaji pazi ti pro zorna tenka žival, da ne bodeš izdala svojo nestanovitnosti." Potem ju obrnivši se k Jerici rekla: „Neta je včeraj prvikrat videla go-spoda Filipsa in nij jej blezo posebno dopadal. Oče in jaz sva potovala z istim parobrodom, s katerim je g. Filipa prišel pred malo tedni iz Liverpola. Poškodoval se je bil prvo polo vico pota in oče se je kot zdravnik seznanil z njim. Začudila sem se bila. ko ga denes zagledam na parobrodu, ker včeraj nij zinil besedice o tem.
Jerica je mislila, da je zala mlada gospa sama uzrok temu potovanju, a izrekla tega nij. Prirojeno rahločutstvo in pa njeno kratko le površno znanje jej nij dopustilo, da bi bila to omenila. Tudi so se kmalu jele razgovar-jati o drugej stvari. Na gospoda Filipsa nijso več mislili, če prav je opazila Jerica pred dohodom v West-Point, da sta dr. Jeremija in dr. (frjraworth zapustila njih družbo, ter šla k njemu, ter da je trojica živo se razgovarjala 0 reči  ki jo vse tri enako zanimala.
V West Pointu se je poslovila Jerica od novih prijateljic, ki ste izrekli nadejo, da se bodo v Saratogi zopet videli. Prodno se je razšla gnječa ljudi, ki so prišli na suho inje Jerica nu ozkem nasipu našla za-se in za Kmilijo varno pribežališče, odplavala je bila ladija uže daleč tja gori po reki; in gospic Grysworthovih nij bilo ver ločiti mej množico, ki je stala na pokrovu ladije.
(Dalje priti.)
moža iz polja graloča na pomoč in tako te hudobneže od podijo.
— (Proč vrženo dete.) Piše se nam iz it Jurja na južnej železnici: V pondeljek 30. m. ni. je neki kmetovalec našel v bosti, v listji novorojeno — dete, v edinej obleki, katero je novorojenec soboj prinesel. Izročil ga je svojej ženi, katera ga je listja osnažila in potem skrbela, da so otroka v St. Jurji krstili. — Mater njegovo so dobili — bila je baje neka Koce varira — potujoča z lorbarjem in enako šaro. — Odposlali so otroka z materjo vred v Celje.
— (Cerkev v P r a n k o 1 a h) so nepoznani hudobneži oropali vseh odej na oltarjih in skrinjico za pobiranje miloščine razbili.
— (Urad za ci m e n t i ranj e sodov) v Laškem ne bode nameščen, kakor je bilo uže sklenjeno, ampak v Soštanji.
— (Tri delavce jezasulo) v Beljaku na Koroškem; trebili so studenec ali štepih, zemlja se je na nje vsula.
— (Strela ubila) je na Markovo celo blizu sv. Marjete pod Ptujim 19 letno Nežo Donej, ko je z 20 letno sestro Marijo krompir sadila, sestra je močno ranjena.
— (Kravji tatovi) blizu Maribora doma, hodijo k sv. Duhu pri Lučauah krave krast, do sedaj so jih uže 5 odgnali.
Narodno-gospodarske stvari.
Iz Novega mesta 24. aprila [Izv. dopis.] V št. 90 „Laib. Zeitunge" se nahaja poročilo, da bodo ^>o predlogu centralnega odbornika gospoda Sol majorja v Itudolfovem regijo-nalna razstava. Ta novica se mora nekoliko popraviti in do danes sem od kompetentne strani pričakoval poprave. Ker se to nij zgodilo, hočem jaz poročati, kako je stostvurjo: Tukajšnja kmetijska podružnica je 19. novembra p. 1. izpoznala potrebo potujočih lokalnih razstav po Dolenjskem; v občnem zboru 22. nov. 187ii sem jaz kot odposlanec tega društva stavil dotični predlog in enoglasno se je sklenilo, da se imajo lokalne razstave vršiti v okrajih Budoltovo, Metlika in Krško. Ozirajo se na ta sklep je odbor podružnice se sklepom od 20. decembra p. 1. meni izdelanje dotičnoga načrta izročil in tudi v akcijskem programu od 10. jan. 1877 razglasil.
Pozneje je centralni odbor z dopisom od 19. jan. 1877 št. 82 društvo prosil, naj izdela vse od njega stavljene predloge, in postavil je tudi v svojem četrtletnem shodu 4. aprila t. 1. v svoj program tudi mojo poročilo o iz-vedenji lokalnih razstav na dnevni red, in kakor stenogrnlični zapisnik dokazuje, tudi moje predloge, ki so važnost lokalnih razstav po Dolenjskem naglašali, katerih stroški naj bi se iz društvenega premoženja plačali, ker je c. kr. kmetijska družba uže napravi vsako podporo odrekla, sprejela.
Akoprani se projektirana razstava regijo-nalna zove, vendar nij nič več in nič manj nego načrt tukajšnje podružnice, akoprani z razširjenim programom in upotrehljevanjem državne pomoči.
Res da bi bilo podružnici v Rudolfovem ljubo, da bi se pri obravnavanjih o razstavi, katero je ona predlagala in ki se ima vršiti v njenem okraji, neprezirala, se vendar ne obotavljam zaslugo g. Sohnajerja za razširjenje prvotnega programa priznavati, moram pa kot zastopnik podružnice časi inicijative in prvot-nosti predlaganja  o  omenjenih razstavah na
Dolenjskem za-njo prihraniti, po prislovici „Vsakemu svoje."
V Rudolfovem 24. aprila 1877.
Anton Ogulin.
i Ini ii i«u «i priti iiimU h : G. I. oren c Bulo h v St. Joset", 8ev. Amerika, Vaša na oonina jo 15. februarja 1877 potakla.
Dunajska borza 4 maja
(Izvirao tolegi ■ * 11 r-1 n. poročilo.)
Enotni drž. dol^ v bankovcih f8 gld. 3> kr.
Enotni drL dolg v srebrn ';4   „   30 „
Zlata renta.......70   » 70
1860 dri posojilo 107   n 15
Akcije narodne banka 7»'5   .    - „
Kredi ne akcije 137 „90
Londou 128   „   8) „
Napol. 10   „   30 „
C. k, cekini K    n 12
Srebro (12    „ —
Državne marke     .... 63     _   25 „
Hiša na
V N|»o«lu)l *i*ki Je IiImii itoV« 5» z vrtom vred na prodaj. Već o tem se izve v spodnji SiSki hišna štev. 96 pri kovttču. (*07)
Preme* stanovanja.
Banka „Slavila"
ima sedaj svojo pisarno    (ioi—l)
na dunajskej cesti štev. 7,
v Fre'ihovej hiši, I. nadstroopje.
♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:
Kdor -a^c j
20 £id. za elegantno obleko, * ,     „ lepo zgornjo suknjo, ^
12
25 6
„ črno obleko,   (ioa -„ hlače iz tkanine hote plaćati, pride naj k
M. Neumann-u,
v Ljubljani, v Lukinanovej hiši.
i)
:
i ^
J poštnemu povzetju točno izvrše; nepri- ♦ X stujoče zamenja se brez ugovora *
Samo 80 kr.
1 par nožev z vilicami is pravega, vedno celo ostajočoga britanskega srebra,     due. 4 ^Id.
Ž ičice za kavo, ena kr. I", 16, 20, 80, 40.
Žlice za jed, „    „   10, 40, f»0, (30, 70.
i zajeinaiec za mleko, kr. (50, 80. gl. 1, 1.2•>, 1.60.
1 aajemalec za juho, gL 1.20, 1,60, 2, 3. I par voiikili svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, <>. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1,20, 1.60, 2, 2.f>0, B.60,
1 okvir za fotografijo, lin, kr. 8').__
MiBH Vse drugo jako ceno. BBAiBl
Naslov:
M. ISrrssIcr.
^uloifti ištvtitiHVtfu itlt,*m,
nien, Neaban, Barggssae 2, Hotel ilo Kir. U Cunilnik zastonj. NaroSbe iz provin-lijo takoj a poštnim povzetjem.       (36—24)
Samoklistirni aparat
(Chsopnmpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene
|i<> I >t»»i-i»-U <• j eeni.
Jedino le pri (53—45)
Ciabrlel l»iccoli,
lekarju, na dunajskej ceMi v Ljubljani.
Ohranitev zdravja
obstoji večji del v čiščenji in snažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavonja. To doseči je najboljši in zdatnojši pripomoček:
Dr. Rosa oživljavno mazilo.
Dr. K«nh oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja colo delavnost prehuvenja, ustvarja zdravo in čisto krv, in život [pridobi zopet svojo prejšnjo moč in zdravju. — Ono je za vse bolezni prebavonja, posebno za zarinjem>.st teka, kislo se riyanje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zusltienje, krvav)iieo (zlato žilo), prenatlačetija želodca z julili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si je pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Vrlika steklenica 1 golti, mala steklenica ">0 kr.
Na stotine priznanjevalnih spisov jo raz-položeuib. Razpošilja so na trankovane dopisu proti postnem povzetku na vso kraje.
Stcinbrueh pri Pešti 18. julija 1875. Velestovani gospodi Dolžnost mi je, da vam obznanjam o izredno ugodnem učinku dr. Kose oživljavnega mazila. Več časa me je namreč mučilo tako želodčno zlo, da sem samo najlažjo jedi uživat, a se nikdar nasititi mogel. Ce sem lo kaj več jedel, ali pa kaj mastnega užil, čutil sem težave m bolezni.
K;i O. i si m raznolična zdi avila in sredstva, a vedno brez vspi ha. Vašo izvrstno dr. Koso oživljavno mazilo mi jo pa popolno zdravje dalo, in zahvaljevaje so vam najsrčnejše, prosim vas še itd. (pride naročba;.
Spoštovanjem
Jože KtkMpnr.
V prijazno pozorjvnje I
Da so ogne neljubim pomt tiun, naj p. n. naročniki povsodi izrecno: Dr. Itoisc oftlvljMvnejtM mu/lin iz B. Fragnerjeve lekarne v Pragi zahtevajo, kaju zapazil sem, Ua se jemalcem marsikje, ako samo oživ-
jjavnega maadia lahtevajo, iu no izrecno: Dr. Kose oživljavnega mazila, kako ničvredno mešanicu daje.
l'i u \ o Me ožIvljitVMO iiia/.il > «lr. Itos«' i nI >is ,i   lu    v   ^ I it % ii i    /itlo^i iiitr,-.
Hil.it II. Fragiierju, lekarna pn „onioin oiJu" v i ragi, ogel spurnersko uiieo št. 205—3.
\ Ljubljani : pri lokarjih Gabriol Ploeoil, Josipu Svobodi, Erazmu s LS n biču; \ Koven uit'Htut pri D. Kiz-zoliju, .ekarju; * n'oi-e%Ji j pii A n d r ej u brauii u,
l'se lekarne v Avstriji, kakor tudi rečjidel materijalne štaeune imajo zalot/e teija ožhljeval-neija mazila.
Prašio
Tamo so tudi dobiva;
USno mazilo,
gotovi m poBkuieni pripomoček za ozdravenjo vseh piieadev, r;<ti in oteklin po i5 kr. in 3j kr.
Mazilo za oglušenje.
Poskuieno in zaradi uinogO zdravniških pOfikuŠenj znano kot najgotov«jši pripomoček v a ozdravenjo močeo oglušouifi, ter ca pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 go?d. av. velj. (7G—5)
8. maju:
ftir»i>m :  Gevilrz, Schlcier iz Gradca.
Pri Sionu: Winter iz Gradca. — Sobulse iz Berlina. —Penza iz Mokronoga. — Spetz iz Colja. — Weis iz Dunaja. — Raspet iz Postojno.
Pri »i«1161: Skrem iz Senožeč. — Polak iz Dunaja. — Sliss iz Gradca. — Netcl i/, Dunaja. — llolesch iz Kočevja. — Pichs iz Gradca. — Fenter iz Dunaja. — Dcjiik iz Trsta.
Jsiiatelj in ureinik Josip Jurčič.
Podtrebušne in kilove bolezni
zdravi popolnem ooikod liva mast sa  kilovo j.H pretrgane od «#»«/»»"/. Stufz-ftn'fiflff-Jit  v   MK*'*■#.»■«m   (Švica).  Mnoga spričevala in zahvalna pisma se prilagajo navodu. KazpoŠitya se v piskeičkili po 3 gld. 20 kr. a. v. po **. &tni'2-i'tu'(i/f/i'f-ju  samem, ali pa po deželnoj lekarni g. H* svhit-ztM v L j ubij a n i. (J29—11)
1 afctmna in tisk ,Narcđi>e tinkurne
EQ
02148489