Pregled uśinkovin brez recepta in prehranskih dopolnil za bolezni centralnega ćivśnega sistema Pregled uśinkovin brez recepta in prehranskih dopolnil za bolezni centralnega ćivśnega sistema A review of OTC drugs and food supplemends for neurodegeneretive diseases Damjan Janeš Povzetek: Zaradi vse daljře ćivljenjske dobe postajajo nevrodegenerativne motnje, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, vse hujři zdravstveni problem starejře populacije. Stanje je zelo resno, saj nobeno dosedane zdravljenje ne uspe upośasniti ali ustaviti poteka bolezni blaćimo lahko samo spremljajośe znake. Vzrok za to je ře vedno relativno slabo poznavanje vzrokov za nastanek teh bolezni. Zaradi omejene uspeřnosti sinteznih uśinkovin raste zanimanje za alternativna zdravljenja, predvsem z rastlinskimi snovmi in uśinkovinami. Ślanek podaja pregled kliniśno preizkuřenih in tradicionalnih zdravilnih rastlin, izvleśkov, uśinkovin in prehranskih dopolnil, ki jih uporabljamo za prepreśevanje in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni. Kljuśne besede: rastlinska zdravila, fitoterapija, nevrodegenerativne bolezni, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen. Abstract: Due to longer life, neurodegenerative disorders like Alzheimer’s and Parkinson’s disease have become a major health problem of senior population. The situation is very serious, since no treatment up to date is succesful in changing course or stopping the disease. The major reason for this is limited knowledge of the causes for diseases. Due to limited success of synthetic drugs, the interest in alternative medicine, especially fitotherapy has been constantly increasing. This article is a review of clinically tested and traditionally used herbs, herbal drugs, extracts, isolated compunds and food supplemends that have been used for prevention and treatment of neurodegeneretive diseases. Keywords: herbal medicines, phytotherapy, neurodegenerative diseases, Alzheimer’s disease, Parkinson’s disease. 1 Uvod Za nevrodegenerativne bolezni centralnega ćivśnega sistema (CĆS) je znaśilna napredujośa in nepovratna izguba nevronov v dolośenih predelih moćganov. Pri Alzheimerjevi bolezni propadejo nevroni v hipokampusu in moćganski skorji, zaradi śesar so prizadete spominske in kognitivne funkcije, pri Parkinsonovi bolezni pa propadejo nevron bazalnega ganglija, zaradi śesar se pojavijo tećave pri kontroliranju telesnih gibov. Nevrodegenerativne bolezni CĆS so predvsem motnje, ki se pojavijo pri starejřih ljudeh, Parkinsonova bolezen nastane pri veś kot 1 % ljudi pri 65 letih starosti, pogostnost Alzheimerjeve bolezni je viřja in sicer pri 10 % iste populacije. Omenjene bolezni predstavljajo precej velik medicinski in socialni problem, saj smo pri terapiji omejen le na simptomsko zdravljenje bolezni, ki ne spremeni poteka bolezni, zato je toliko bolj pomembno prepreśevanje njenega nastanka (1). Pred razvojem moderne medicine so ljudje za zdravljenje bolezni CĆS uporabljali řtevilna zdravila iz narave (2) in ře pred dvesto leti so v farmakopejah prevladovale rastlinske snovi in izvleśki (3). Odkritja řtevilna pomembnih zdravilnih uśinkovin, npr. atropina, pilokarpina, srśnih glikozidov, tubokurarina in reserpina, temeljijo na tradicionaln uporabi zdravilnih rastlin. V zahodni medicini se ponovno uveljavlja zdravljenje z rastlinskimi snovmi in uśinkovinami kot »naravnejřa« al »mehkejřa« alternativa sinteznim uśinkovinam (2) ali kot iskanje uspeřnejře alternative, ko klasiśna zdravila niso veś uśinkovita (4). 2 Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen je kompleksna heterogena duřevna bolezen za katero je znaśilna od starosti odvisna izguba spomina in prizadetost řtevilnih kognitivnih funkcij. Pri tej bolezni nastanejo řtevilne spremembe v moćganih, med drugim pojav nevrofiblilarnih pentelj in ekstracelularnih plakov (3-amiloida. Bolezen prizadene nevrone v moćganski skorji in subkortikalne nevrone. Vzroki za nastanek bolezni ře niso v celoti pojasnjeni (1, 3, 5). Alzheimerjeva bolezen je najpogostejřa oblika demence, na svetu je dvajset milijonov bolnikov (3). Zaradi vse daljře ćivljenjske dobe ljudi in vse veśje prizadetosti kognitivnih funkcij predstavlja velik zdravstveni problem. Za prepreśevanje najhujřih oblik te uniśevalne bolezni potrebujemo uśinkovito odkrivanje in zgodnje zdravljenje (5). 2.1 Ginko (Ginkgo biloba L.) Izvleśek ginkovih listov je najpopularnejře rastlinsko zdravilo v Evropi Uporabljamo ga predvsem za zdravljenje zgodnjih znakov Alzheimer - asist. dr. Damjan Janeš, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko biologijo, Aškerceva 7, 1000 Ljubljana farm vestn 2008; 59 75 Pregledni ślanki - Review Articles jeve bolezni in žilne demence. Do sedaj so o njem objavili preko 120 klinicnih študij (6). Številne klinicne študije so pokazale ucinkovitost izvlecka ginka v odmerkih 120 - 240 mg za izboljšanje znakov Alzheimerjeve bolezni. Najbolj ucinkovit je standardiziran izvlecek s 24 % ginkovih flavoglikozidov. Izvlecek znacilno poveca pretok krvi v možganih in s tem oksigenacijo možganov. Dokazali so, da najboljše rezultate dosežemo v zgodnjih fazah bolezni. Na živalskih modelih so pokazali, da izvlecek normalizira acetilholinske receptorje v hipokampusu in poveca holinergicno aktivnost. Izvlecek tudi preprecuje toksicnost (3-amiloida, ki je kljucen za razvoj bolezni (3), vendar še vedno potrebujemo dodatne nadzorovane študije za zanesljivo potrditev izboljšanja kognitivnih funkcij pri bolnikih in prospektivne študije na ustreznem vzorcu in z ustreznim trajanjem za dokaz ucinkovitosti pri preprecevanju bolezni (4). Uporaba zdravil iz ginka je sicer varna, potrebna pa je previdnost pri bolnikih, ki imajo antikoagulacijsko terapijo. Zdravljenje z izvleckom ginka je smiselno le za preprecevanje bolezni, saj so po dosedanjih podatkih pri blagih do zmernih oblikah Alzheimerjeve bolezni inhibitorji acetilholinesteraze bolj ucinkoviti (3). 2.2 Galanlamin Galantamin je alkaloid, ki so ga izolirali iz malega zvoncka (Galanthus nivalis L.) (3). Spojino so odkrili slucajno v 50. letih 20. stoletja pri preizkušanju rastlinskih izvleckov za zdravljenje bolecin živcnega izvora in otroške paralize (7). Deluje kot selektivni kompetitivni inhibitor acetilholinesteraze v možganih. Poleg tega alostericno modificira nikotinske receptorje in poveca presinapticni odziv na acetilholin. Pri bolnikih z blago obliko Alzheimerjeve bolezni v odmerku 24 mg v primerjavi s placebom znacilno izboljša kognitivne funkcije (3). Bolniki ga dobro prenašajo, ceprav ima nekatere holinergicne stranske ucinke, zato so pripravili njegove analoge, ki jih še preizkušajo (7). 2.3 Huperzin A Huperzin A je alkaloid iz rastline Huperzia serrata (Thunb. ex Murr.) Trevisan, ki jo na Kitajskem uporabljajo že stoletja za zdravljenje kognitivnih motenj in demence. Je mocan, visoko specificen in reverzibilen inhibitor acetilholinesteraze (8). Klinicne študije so pokazale, da znacilno izboljša znake Alzheimerjeve bolezni in ostalih demenc (3). Huperzin A šciti celice pred ucinki vodikovega peroksida, |3-amiloidnega proteina, ishemijo in apoptozo, ker med drugim vpliva na oksidativni stres, modifikacijo (3-amiloidnega proteina, ekspresijo apoptoznih proteinov in ekspresijo ter izlocanje živcnega rastnega faktorja (8, 9). 2.4 Vinpocelin Vinpocetin je derivat vinkamina, spojine iz listov navadnega zimzelena (Vinca minor L). Ucinkovino so razvili na Madžarskem pred približno dvajsetimi leti. Ucinkovitost vinpocetina so proucevali v številnih klinicnih študijah, ki pa so jih žal slabo nacrtovali, tako da podatki o ucinkovitosti spojine niso zanesljivi (3). 2.5 Melisa (Melissa officinalis L) in žajbelj Žajbelj (Salvia officinalis L.) Za meliso so dokazali holinergicno aktivnost na nikotinskih in muskarinskih receptorjih CŽS. Pri bolnikih z blago do zmerno 76 farm vestn 2008; 59 Alzheimerjevo boleznijo izboljša kognitivne funkcije. Bolniki kažejo znacilno napredovanje po šestnajstih tednih zdravljenja. Pri zdravih ljudeh uravnava razpoloženje in izboljša kognitivne funkcije. Tudi izvlecki žajblja so pri bolnikih z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo znacilno izboljšali kognitivne funkcije po zdravljenju, ki je trajalo šestnajst tednov (3). Izvlecki vsebujejo monoterpenske aldehide, polifenolne flavonoide (rožmarinska kislina) in monoterpenske glikozide, ki delujejo antioksidativno in imajo afineiteto do nikotinskih in muskarinskih receptorjev v skorji možganov, zaradi tega lahko igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju kognitivnih funkcij (4). Pri zdravljenju z žajbljem so se pojavili stranski ucinki, podobni kot pri sinteznih inhibitorjih acetilholinesteraze, zato so za zdravljenje bolj primerni izvlecki melise (3). 2.6 Rastlinska zdravila, ki so ucinkovita na živalskih ter »in vitro« modelih Ucinkovine in izvlecki rastlin, ki so ucinkoviti na živalskih modelih Alzheimerjeve bolezni (5, 10, 11, 12): • inhibitorji kopicenja (3-amiloida (kurkumin in Curcuma longa L. nikotin iz Nicotiniana tabacum L, Dispacus asper Wall.) • antioksidanti in inhibitorji apoptoze (resveratrol iz rdecega vina, Centella asiatica (L.) Urban, Angelica sinensis (Oliv.) Diels, Bacopa monnieri(L.) Pennell, Biota orientalis (L.) Endl., Celastrus paniculatus Willd.) • inhibitorji acetilholinesteraze (anisodamin iz Anisodus tanguticus (Maxim.) Pascher, Panax vietnamensis Ha & Grushv., Evodia rutaecarpa (A. Juss.) T. Hartley) • protivnetne ucinkovine (kurkumin iz C. longa, Nelumbo nucifera Gaertn.) • inhibitorji GABA transaminaze (Gastrodia elata Blume) • holinergicni agonisti (Schisandra chinensis (Turcz.) Baill.) Ucinkovine in izvlecki rastlin, ki so ucinkoviti »in vitro«: • inhibitorji kopicenja p-amiloida (tenuigenin iz Polygala tenuifolia Willd., Curcuma longa L, Acorus gramineus Aiton, indirubin iz Indigofera tinctoria L.) • antioksidanti in inhibitorji apoptoze (C. longa, Panax ginseng C. Meyer, izvlecek rdecega vina in resveratrol, Bacopa monnieri (L.) Pennell, epigalokatehin galat in izvlecek zelenega caja iz Camellia sinensis (L.) Kuntze, Pycnogenol® iz Pinus maritima Mili.) • inhibitorji acetilholinesteraze (P. ginseng, Ptychopetalum olacoides Benth., Narcissus sp., zeatin iz Fiatoua villosa, Salvia sp.) 2.7 Zdravilne rastline tradicionalne medicine Tradicionalna uporaba zdravilnih rastlin za kognitivne motnje zajema ogromno število rastlinskih vrst na vseh celinah sveta (2). Zdravilne rastline tradicionalne medicine v Evropi: Salvia sp., Melissa officinalisL, Petroselinum crispum (P. Mill.) Nyman ex A.W. Hill, Ferula Pregled uśinkovin brez recepta in prehranskih dopolnil za bolezni centralnega ćivśnega sistema gummosa (galbaniflua) L, Syzygium aromaticum (L.) Merr. & Perry, Anacardium orientale L, Chamomilla recutita L, Achillea millefolium L, Adiantum capillus-veneris L, Horminum sp., Eryngium caeruleum M. Bieb., Foeniculum vulgare P. Mill., Asparagus officinalis L. Cichorium endivia L, Cinnamomum verum J. Presl, Carum carvi L. Lavandula angustifolia P. Mill., Valeriana celtica L, Zingiber officinale Roscoe, Piper nigrum L, Alpinia galanga (L.) Sw., Levisticum officinale W. D. J. Koch, Caryophyllus sp., Myristica fragrans Houtt., P/per cubeba L. f., Coriandrum sativum L, Convallaria majalis L, Euphrasia officinalis L, Origanum majorana L, Ocimum basilicum L, Lavandula stoechas L, Corydalis sp., Galanthus sp., Rosmarinus officinalis L. Artemisia absinthium L, Anthriscus cerefolium (L.) Hoffmann Zdravilne rastline tradicionalne medicine v Ameriki: Clematis sp. Larrea tridentata (Sesse & Moc. ex DC.) Coville, Oplopanax horridus (J. Smith) Miq., Capsicum annuum L, Ginkgo biloba L, Centella asiatica (L) Urban, Chrysanthemum sp., Rosmarinus officinalisL, Lachnanthes tinctoria Walt. Ell., Tagetes lucida Cav., Theobroma cacao L. Medicago sativa L, Brugmansia Candida X, Lantana camara L. Ananas comosus (L.) Merr., Chenopodium ambrosioides L, Lactuca sativa L, Erythroxylum catuaba A. J. Silva ex Raym.-Hamet, Paullinia cupana Kunth., Unonopsis veneficiorum (Mart.) R. E. Fr., Unonopsis stipitata Diels, Justicia ideogenes Leonard, Galactophora crassifolia (Müll. Arg.) Woodson, Mandevilla steyermarkii Woodson Parahamcornia amapa, Vismia tomentosa Ruiz & Pav. Tabernaemontana heterophylla Vahl., Lundia erionema DC, Memora schomburgkii (DC.) Miers, Schlegelia macrophylla Ducke, Pagaea recurva (Benth.) Benth., Barbieria pinnata (Pers.) Baill., Cassia lucens Vogel, Gnetum nodiflorum Brongn. Zdravilne rastline tradicionalne medicine v Afriki: P/sf/a stratiotes L. Asparagus africanus Lam., Hydrolea glabra Schumach. & Thonn. Digitaria sp., Pleiocarpa pycnantha (K. Schum.) Stapf, Spondias mombin L, Aframomum melegueta (Roskoe) K. Schum., Symphonia globulifera L. f., Glyphaea brew's (Spreng.) Monach., Ximenia americana L, Crinum glaucum A. Chev., Crinum jagus (J. Thomps.) Dandy, Op/7/a celtidifolia (Guill. & Perr.) Walp., Canthium glabriflorum Hiern. Zdravilne rastline tradicionalne medicine v Aziji: • Kitajska (Huperzia serrata (Thunb. ex Murr.) Trevisan, Scutellaria sp., Lonicera sp., Pittosporum sp., /saf/s tinctoria L., Pinellia ternata (Thunb.) Makino, Acorus gramineus Sol. ex Aiton Angelica dahurica (Fisch.) Benth. & Hook. f., Atractylodes macrocephala Koidz., Pseudostellaria heterophylla (Miq.) Pax, Ligusticum chuanxiong Oliv¦., Polygala tenuifolia Willd.) • Koreja (Acorus calamus L, Acorus gramineus Sol. ex Aiton Bupleurum falcatum L, Dioscorea batatas Turcz., Epimedium koreanum Nakai, Porta cocos (Schwein.) F. A. Wolf, Zizyphus jujuba Mill., Dendrobium moniliforme (L.) Sw., Thuya orientalis (L.) Franco, 7bri//s japonica (Houtt.) DC, Rubus coreanus Miq. Cornus officinalis Siebold & Zucc, Schisandra chinensis (Turcz.) Baill., Morinda officinalis F. C How, Asparagus cochinchinensis (Lour.) Merr., Polygala tenuifolia Willd., Phlomis umforosa Turcz. Panax ginseng C Meyer, Rehmannia g//uf/nosa (Gaertner) Libosch. ex Fischer & C Meyer, Cinnamomum cassia Nees ex Blume, Alisma canaliculatum A. Braun & C D. Bouche, Dioscorea japonica Thunb., Cistanche salsa (C. A. Mey.) Beck.) • Japonska (Citrus aurantium L, Ophiopogon japonicus (L. f.) Ker Gawl., Pinellia ternata (Thunb.) Makino, Uncaria tomentosa (Willd. ex Schult.) DC, Panax ginseng C Meyer, Ledebouriella seseloides (Hoffm.) H. Wolff, Glycyrrhiza glabra L, Zingiber officinale (Makino) M. Hiroe, Chrysanthemum sp., Porta cocos (Schwein.) F. A. Wolf.) • Ayurveda (Bacopa monnieri L., Alternanthera sessilis (L.) DC. Acorus calamus L, P/per longum L, Convolvulus pluricaulis Chois., Aconitum chasmanthum Stapf., Glycyrrhiza glabra L. Tinospora cordifolia (Willd.) Hook. f. & Thomson, Emblica officinalis Gaertn., Terminalia belerica (Gaertner) Roxb., Acorus calamus L, Embelia ribes Burm.f., S/c/a spinosa L, Semecarpus anacardium L, Coelogyne evalis, Boerhaavia diffusa L. Desmodium gangeticum (L.) DC, Baliospermum montanum (Willd.) Muell.-Arg., Polygonatum verticillatum (L.) All., Withania somnifera(L.) Dunal, Celastrus pan/cu/afus Willd., Sesbania grandiflora (L.) Pers., Canscora decussata Roxb. Roem. & Schult., Gmelina arborea Roxb., Terminalia chebula Retz. Nardostachys jatamansi(D. Don) DC, Centella asiatica L. Michelia champaca L, Acanthopanax trifoliatus (L.) S. Y. Hu Dimocarpus longan Lour., Casuarina equisetifolia L, /ris germanica L.) 3 Parkinsonova bolezen Parkinsonova bolezen je kliniśni sindrom, za katerega je znaśilna triada znakov: tresavica, rigidnost in akinezija, ki so posledica propadanja dopaminergiśnih nevronov v podrośju substantia nigra v moćganih Razliśne teorije o vzroku nastanka bolezni vkljuśujejo nepravilno delovanje mitohondrijev, oksidativni stres, delovanje ekscitotoksinov, pomanjkanje nevrotrofnih faktorjev, imunske in okoljske dejavnike, kot je neustrezna prehrana (1, 13). Predvsem pa ostaja odprto vprařanje, zakaj so specifiśni nevroni selektivno obśutljivi na bolezen. Zdravljenje Parkinsonove bolezni lahko razdelimo na tri kategorije: 1) zařśitno ali preventivno zdravljenje, 2) simptomsko zdravljenje in 3) regenerativno zdravljenje. Nobeden od danes poznanih naśinov ne upośasni ali ustavi poteka bolezni (13). 3.1 Antioksidanti Vse veś podatkov je o tem, da so bolniki s Parkinsonovo boleznijo pod poveśanim oksidativnim stresom, kar ře posebej prizadene dopaminergiśne nevrone, ker v njih poteka oksidativni metabolizem kateholaminov. Raziskave kaćejo, da igrajo antioksidanti pomembno vlogo pri prepreśevanju bolezni. Predvsem so pomembni vitamin C in E, karotenoidi in selen, ki jih zaućijemo s hrano. Ugotovili so, da bolniki s Parkinsonovo boleznijo ućivajo premalo zelenjave in preveś ogljikovih hidratov in mařśob (13). 3.2 Bob (Vicfa faba L.) Na raven dopamina v moćganih lahko vplivamo z vnosom dolośenih ćivil. Nekatera ćivila so dober vir levodope, ki jo sicer uporabljamo za zdravljenje simptomov Parkinsonove bolezni. 100 g boba (Vida faba farm vestn 2008; 59 77 Pregledni ślanki - Review Articles L.) vsebuje 250 mg levodope, kar je standarden odmerek. Levodopo najdemo tudi floridskem barćunastem fićolu (Mucuna pruriens (L.) DC). Omenjeno rastlino uporabljajo tudi v Ayurvedi za zdravljenje znakov Parkinsonove bolezni (13). 3.3 Tirozin Sintezo dopamina lahko poveśamo z veśjim vnosom prekurzorja, aromatske aminokisline tirozina. Uśinkovito je tudi omejevanje ućivanja piridoksina (vitamina B6), ker deluje kot antagonist levodope (13). 4 Zakljuśek Nobeno dosedaj poznano rastlinsko zdravilo ali prehranski dodatek ne spremeni ali ustavi poteka nevrodegenerativnih bolezni CĆŘ, zato je prepreśevanje nastanka bolezni izrednega pomena. Kakor kaćejo raziskave, imajo pri tem najpomembnejřo vlogo antioksidativne spojine, ustrezna prehrana in izogibanje stresu. Za dokazovanje uśinkovitost rastlinskih zdravil in prehranskih dodatkov pri zdravljenje degenerativnih bolezni CĆS ře vedno potrebujemo obsećnejře, dolgotrajnejře in pravilno naśrtovane kliniśne řtudije, ki bodo nedvoumno potrdile ali ovrgle uśinke posameznih snovi. Verjetno bo v prihodnosti potrebno spremeniti strategije zdravljenja in v terapijo hkrati vkljuśiti veś tarś, saj so dosedanje uśinkovine, ki delujejo le na eno, neuśinkovite. 5 Literatura 1. Standaert DG, Young AB. Treatment of central nervous system degenerative disorders. In: The Pharmacological Basis of Therapeutics, 11th ed., McGraw-Hill, New York, 2006: 527 - 545. 2. Adams M, Gmünder F, Hamburger M. Plants traditionally used in age related brain disorders - A survey of ethnobotanical literature. J Ethnopharmacol 2007; 113: 363 - 381 3. Akhondzadeh S, Abbasi SH. Herbal medicine in the treatment of Alzheimer’s disease. Am J Alzheimers Dis Other Demen 2006; 21 113 - 118. 4. dos Santos-Neto LL, de Vilhena Toledo MA, Medeiros-Souza P et al. The Use of Herbal Medicine in Alzheimer’s Disease - A Systematic Review. eCAM 2006; 3 (4): 441-445. 5. Anekonda TS, Reddy PH. Can herbs provide a new generation of drugs for treating Alzheimer’s disease? Brain Res Rev 2005; 50: 361 - 376. 6. Sierpina VS, Wollschlaeger B, Blumenthal M. Ginkgo biloba. Am Fam Physician; 68 (5): 923 - 926. 7. Marco L, do Carmo Carreiras M. Galanthamine, a natural product for the treatment of Alzheimer's disease. Recent Patents CNS Drug Discov 2006; 1 (1): 105 - 111. 8. Zhang HY, Tang XC. Neuroprotective effects of huperzine A, A Natural Cholinesterase Inhibitor for the Treatment of Alzheimer’s Disease. Neurosignals 2005; 14: 71 - 82. 9. Zhang HY, Tang XC. Neuroprotective effects of huperzine A: new therapeutic targets for neurodegenerative disease. Trends Pharmacol Sci 2006; 27 (12): 619 - 625. 10. Zhang Z-J. Therapeutic effects of herbal extracts and constituents in animal models of psychiatric disorders. Life Sci 2004; 75: 1659 - 1699. 11. Peng QL, Buz’Zard AR, Lau BH. Pycnogenol protects neurons from amyloid-beta peptide-induced apoptosis. Brain Res Mol Brain Res 2002 15; 104 (1): 55 - 65. 12. Liu F, Lau BH, Peng Q et al. Pycnogenol protects vascular endothelial cells from beta-amyloid-induced injury. Biol Pharm Bull 2000; 23 (6): 735 -737. 13. Caspi O, Thomson C. Parkinson’s Disease: “Don’t Become Your Disease!” Integrat Med 1999; 2 (1): 37 - 42. 78 farm vestn 2008; 59