y. V.s* ( List 22. m V lecaj LI. I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkiat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 2. junija 1893 * sklenili glasovati proti vladni predlogi. Mladočehi so pa Politiški oddelek. ............ mislHi 1 da vse nič ne koristi, če tudi vladna predloga Po deželnih zborih. III. Osoda bratskega češkega naroda nas Slovence močno pade, ker vlada mora le vprašati -za mnenje deželni zbor ali dolžna pa ni se držati tega mnenja. Mislili so, da največ dosežejo, če preprečijo vsako razpravo. Napravili so tak silen hrup, da se je seja morala prenehati. Vsled je deželni zbor, ne da bi bil tega dogodka zaključil se zanima, kajti češki in slovenski zastopniki so v javnih sklepal o razdelitvi okrajev, da še celo zastopih že večkrat drug drugega podpirali. Slovenski in čuna ni rešil. deželnega prora češki narod borita se za svoje pravice. in v mnogih tem 1 če je bil ta dogodek povsem umesten so krajih za svoj obstanek, če tudi se njiju politični smotri jako različna mnenja. Da tako postopanje ni parlamen- popolnoma ne vjemajo. Naravno je, da se tudi posebno tarno, je gotovo. Večkrat bi se nikakor ne smelo rabiti, zanimamo za obravnave deželnega zbora češkega. če ne deželni zbor precej zgubi na svoji veljavi. Zaradi Zadnja leta se glavno politično gibanje na Češkem tega lahko rečemo, da so Mladočehi napravili s svojim suče okrog češko-nemške sprave. Cehi se na vso moč postopanjem pač največje veselje le onim nemnogobrojnim upirajo uresničenju te sprave. Tudi v letošnjem deželnem krogom, kateri mislijo, da bi bilo najbolje, če se parla- zboru je vlada predložila nekaj predlog, ki so v zvezi s mentarizem kar odpravi. Vlada se pa teh škandalov ni to spravo. Osnovati se je imelo jedno nemško in jedno menda dosti ustrašila, kajti ministerski svet je sklenil, češko okrožno sodišče in razdeliti nekateri okraji po na- da se jeseni, ko se vnovič skliče deželni zbor, zopet po- rodnostih. Vladna predloga je bila ukrojena prav po stavi ta stvarna dnevni red; kaj se potem zgodi, ne vemo, nemških željah. Nemškim okrajem so se bile priklopile ali vendar ne verujemo, da bi Mladočehi naposled ostali občine, katere imajo po večini češko prebivalstvo ali imajo zmagovalci. Odločitev nikakor ni v njih rokah, temveč le v ro- Če vlada ve, da more računati na slučajno nemške zastope. Z novo razdelitvijo okrajev Čehi torej že samo po sebi niso mogli biti zadovoljni, če bi kah drugih strank. tudi ne bili tega jemali v poštev, da nova razdelitev podporo druzih strank, potem bode že našla pot, da si okrajev pripelje naposled do razdelitve češke kraljevine, pomaga iz zadrege. V prvi seji delegacije se je pokazalo, Nemci druzega ne nameravajo, kakor da se osnuje zaklju- da vse stranke obsojajo Mladočehe zaradi njih postopanja čeno nemško ozemlje, v katerega obsegu ne bode češka v deželnem zboru; prezrli so jih pri volitvi v budgetni beseda veljala za jednakopravno, ter uradnikom ne bode odsek in Plener je naravnost izrekel, da jih odslej hočejo treba znati obeh deželnih jezikov. prezirati v vseh formalnih vprašanjih. Ce je to resnica Zaradi tega se ni čuditi, da je ta predloga vzbu- in se stranke kaj ne premislijo, bode Mladočehom položaj dila največje vznemirjenje mej Čehi. Vse češke stranke jako težaven. Niti v državnem zboru, niti v češkem de so skušale stvar zavleči. V odseku se je stvar zavlačevala, želnem zboru ne morejo priti v noben odsek, ako vele- Od veleposestnikov se je stavil predlog, po katerem bi posestniki res mislijo postopati po željah Plenerjevih. Mi se vladni predlogi vzel precej njen pravi značaj. Da niso ne verujemo, da bi sedaj že stvari bile tako daleč, vsaj kot v Ce Nemci toliko priganjali, bi bila gotovo vsa stvar obležala konservativni listi obsojajo Plenerjevo izjavo, ali v odseku. Tako je pa prišla v zbornici na vrsto. netaktno, noben pa ne trdi, da bi ne bila resnična. Staročehi so svojo nevoljo tedaj s tem pokazali, da., še zdaj ne, pa vsekako pozneje se stranke odločijo za jih ni bilo pri dotični seji. Veleposestniki so bili trdno tako postopanje, ker tukaj gre za čast parlamentarizma. ( 'II H To se nikakor ne more dovoliti, da bi v tem ali postavodajnem zboru preprečilo razprave. nekaj poslancev vsak ca s onem lahko Kakor vreme kolo časa se vrti rapiduo kazajoö vedno suče se tukaj v Ameriki vse naglo in čudne podobe delegaciji so sicer Mladočehi pokazali največjo složnost, in je tudi realist Masaryk odločno obsojal pre-ziranje zastopnikov češkega naroda. Več znamenj pa vendar kaže, da zaradi dogodkov v češkem deželnem zboru mej Mladočehi samimi ni prave jedinosti. „Narodni Listy« so na vso moč proslavljali to odločno postopanje mlado- Zastonj bi bilo Evropejcem pisati v stvareh, katere za- nimiv Američane gačne. Kaj pač Slov ker. razmere tukaj so popolnom brig ce i dru- amerikanska v^lada hoče videl zgnati Kitajce? In vendar sem jest pred kakimi 20 leti v Ljubljani več Kitajcev in sicer so bili precej dolgo v belej stolici kranjski. Široko, modro obleko so nosili ti krivo-verci in po hrbtu so jim visele dolge umetno pletene kite. Pač več tisoč Slovencev se je seznanilo taijrat s temi pagani čeških zastopnikov glasilo realistov ▼ Cas je pa sicer zatorej sem bil prej morebiti malo prenagel, če sem rekel, da opravičuje, kot neobhodno potrebno, ali vendar pravi se taki dogodki ne smejo večkrat ponavljati, Slo da nič ne bri Kitaj Torej Kitajci morajo iti IZ američanskih držav, kost, koža kite ker ško godilo s Kitaj 3i, kateri so bili re- dovali parlamentarizmu. Zatorej smemo misliti, da alisti za svojimi radikalnimi tovariši dolgo ne hoteli hoditi po teh polzkih potih in bi tako postopanje pripeljalo do popolnega i ščenim od realistov in popolnoma osamljenim od vseh vse! Kaj se je namalani v cerkvi častitih očetov Frančiškanov v Ljubljani in kateri so mučili tako gro- , ne morem itno katoliške misijonarje v svoji rojstni deželi povedati Zdi se mi da so na prav toplem kraj azpor Drugim Mladočehom bi pa zapu Kitaj američanskih državah biva kakih V New^ Yorku samem jih je okoli 20.000 prislužijo svoje življ 200.000 Tukaj strank druzega ne kazalo, kakor nastopiti pasivno politiko, ljudem, da perejo perilo tako čisto in lepo katera bi jih privedla do popolnega propada Nemcem pa s takim postopanjem Mladočehi ristijo. Dado jim priložnost, da se ponašajo kot tisti ele ment, ki se poteguje in dela za red v državi. Da se nis( s pranjem. To se more priznati tem da jih v tem ko nikdo ne more prekositi. Eazumejo perilu dati nekako svetlobo, katere nikdo ne more posneti. Zaradi tega imajo dosti dela in zaslužijo lepe denarje. Prihod v Ameriko je Kitajcem v ze dav prepovedan ali Mladočehi poslužili v deželnem zbor tega edstva bi se najbrž nemške želje po zaključenem nemškem ozemlji ne bile še tako hitro uresničile. Vlada bi proti volji čeških veleposestnikov ne bila vedno jih pride še dosti tihotapm američ. držav. Podkupijo dotične vladne urad nike na mejah in tako se lahko razume, zakaj se tako množe cez mejo pigtaih" (svinorepci), kakor jih Američani zaničlj za- ne radi njih kit imenujejo, imajo dosti slabih navad azdeljevala okrajev po nemških željah. Sedaj se pa ne ve, če se bodo velepo- njih pridnosti in varčnosti. -Ena najslabših tih navad pri vseh šenje ali kajenje opija Opij semema pu- nekak pridelek iz makovega sestniki še kaj ustavljali v tej stvari Če Kdor to tvarino puši v posebno pripravljenih pipah stranke faktično zjedinijo proti Mladočehom, potem vlada sanje prikazuj se vse večje v nekako omotico ali težko spanje, v katerem se mu L j u d j lahko dela, kar hoče Okraj lahko Ijenja češkega deželnega zbora izgovarjajoč azdeljuje brez dovo hitro na telesu in na duhu tej navadi propadeni opešajo se je te hude i. - * ^ ade stila zakonu ko da je zado je že dobila od je vprašala deželni zbor za mnenje Ö ali pa ne. Odločevati če se naj adi tacega postopanja morejo ministri klicati pred sodišče na ^^ fotografijo izročiti veliko Američanov posebno mladih žensk tudi iz najbogatejših in najimenitnejših krogov. Da bi mogla država bolj nadzorovati Kitajce, se je izdala postava, da se mora vsak v severo-američ. državah bivajoči Kitajec pri svojem dotičnem županstvu vpisati m sicer odgovornost vpli pa ima državni zbor kjer pa mladočeški do maja t Kdor tega ne stori se moralo to zgoditi bode že sedaj ni bil velik ali bode v bodoče Kitajci se niso brig izgnan iz dežele manjsi, ako bodo hodili po poti, katero so nastopili se mnogo protiustavna za to postavo, ker so rekli Višj sodnij so Dr pa odločile ustaven in da Kitajci morajo iti da j Tuk ta svet radoveden da je ukaz kaj žavnozborskih razprav bi Mladočehi tudi ne mogli tako ^^^^ zdaj zgodilo. Jaz mislim, da jih bode to v deželi motiti, kakor so razprave deželnega zbora češkega so že poskušali protisemitje, pa se jim še nikdar i posrečilo. Iz povedanega je jasno, da dogodki v češkem deželnem zboru češkemu narodu ne Vsaj prav držalo, kar jih je notri pustilo umejo na kovanje denarja prav dobi ober za to. zlato Američani se raz-vsak način jim je mor koristiti so voda na nemški ker To se bode posebno pokazalo pri chicaški svetovni mlin razstavi. Uže se je banka, kateri so evropejski tazstavlj češkega oda obžalujemo, dobi Zato jih mi, kot prijatelji zaupali svoj denar, razsula; sploh je ravno zdaj poka in stoka vedoč da naših severnih bratov v kaj tesni zvezi z našo osodo osoda . čim manjši vpliv bodo imeli češki zastopniki tem večja bode dosti v bančnih in borznih krogih k razstavo imajo Chicažani veliko truda in muke. tovi krogi hočejo, da bi bila ob nedeljah zaprta. Delav Go m moč levičarjev in tem brezobzirneje bodo pritiskali nas malo premožni ljudj in teh je največ bi torej ne bili Slovence v stanu razstave videti. To je krivica ! Vendar je bolje, da se ljudje podučno v razstavi zabavajo, kakor pa da po krčmah Pismo iz Amerike (Izv. dopis/) zapravljavjo SVOJ denar Da bi tava bila zatvorjena o nedeljah, za to so luteranski pastorji, bogatini in krčmarji. Delavci v Chicagu so sklenili, da bodo rajši na nedeljo delali New York 16. aprila 1893. in v soboto Huda dolga zima se je umaknila poletj stav praznov t k beseda ni kaka tiskovna ali celo naravna napaka popolna resnica. Pred tednom so še kožuhi na Zadnj Prvi dve kakor pa da bi ne imeli nič od raz- edelj sta pokazali, da brez nedelj stopni dan, ne more razstava obstati ali se temveč je bode zanaprej razstava ulicah branili ljudi proti mrazu obraze potečih se Newyorčanov vorških skoraj gotovo plačati kot Zato Sploh malo ljuiij dozdaj razstavo obiskuje. Vstop o nedeljah otvorjena. danes pa slamniki senčijo centov (okoli 1 gld. 10 kr.) ali č® hoče človek vse videti O stoj okoli 15 dolarj (če 40 gld.). Da Američani imajo I ( I ^ 1 t veliki talent za gotove stvari! Veliko krika in vika bo sledilo izvedelo, v kako prijateljskih razmerah so za kulisami z levi- Plener je s svojo izjavo storil malo taktično napako. tem« bliščečemu in velikanskemu podvzetj car] 1. Dne 27. aprila je bila tukaj v newyorski ladjestaji Utegne se celo prigoditi, da bode še v budgetnem odseku vodje morska parada vojnih ladij, katere so poslale evropejske in strank v kaki rahli obliki mu oporekali. V soboto je cesar američanske države. Anglija, Francija, Eusija, Nemčij Italij vsprejel delegate. V svojem govoru je naglašal dobre odnošaje nija, Chile so poslale po z vsemi državami in upanje, da se ohrani mir. Odnošaji pa vojnimi ladijami je bilo vender še neso taki; da bi ne bilo treba skrbeti za povekeanje 50 ladij vkupaj, da z gromom topov slave Columba in otvor- vojne sile. Potem je pa cesar govoril s posamičnimi delegati. Holadija, Španija, Brazilija, Argent dve in več ladij. S severo-američ. jenje chikaške razsta\ Pač nikdar še ni bilo toliko narodov Gospoda Pfeiferja je popraševal o grajenji dolenjske železnice topanih na tako velikanski način, kakor pri tej priliki, in pa o gospodarskih razmerah na Kranjskem. Proti tržaškemu Jeklene morske trdnjave so bučile blisk in grom v znak pri- delegatu se je pa vladar izrazil jako nepovoljno o razmerah v jateljskega čutenja raznih narodov nasproti severo-američanskim Trstu. Posebno se je opazilo, da je vladar dolgo govoril s državam. Avstrija ni bila zastopana z nobeno ladijo. Svet je Plenerjem o razmerah na Češkem. Če je verjeti nemškim listom, tukaj majal z glavo zaradi tega. Kaj je bilo krivo temu, se je jako pohvalno izrekel o postopanji nemške stranke v Bog zna. češkem deželnem zboru. Opazilo se je pa, da je vladar prezrl Drugi dan po morski paradi so parado imeli mornarski tri mladočeške delegate pri tem razgovarjanji, četrtega je pa ojaki ptujih ladij po ulicah newyorških. Neizmerno zanimivo samo vprašal, če je prvi pot v delegaciji. Pripisuje se temu bilo viditi desetih narodov mornarje marširati na suhem so dobro izvedli svojo alogo pa Rusi šo prekosili Vsi Veliki, močni, zdravi, izvrstno oblečeni in oboroženi sinovi „Belega strica" so bistrih korakali, „kakor bi hoteli angleško) kakor se je V • * ^ 0C1] m isoko noseči svoje glave York vzeti z naskokom (storm izrazila Y Sun." Imponirali so ruski mornarji osobito s svojim izvrstnim ekserciranjem Ogromne množice Američanov so ploskale z rokami so se pokazali belokapci (Rusi). Pa ni čuda V • ce j človek videl, kako so ti junaci po vsaki komandi kot blisk smuknili na svoje mesto tako da so častniki kar strmeli, kako gre vse to in sicer na „nepopisljiv, originelen način, američanski in druzih drž; tako hitro in brez spodtike (N V Herald.). Rusov je bilo okoli 600 mož v paradi, priplavili so na treh orjaških vojnih ladijah. To je Američane zelo veselilo. Med severo-američansko vlado in Rusijo vlada veliko politično prijateljstvo. Rusi j je že večkrat pokazala svojo prijaznost do držav posebno pa v zadnji severo brodovje stalo na straži američanski vojski (1861 J v* -___Y*-. 65) ko je rusko proti mogočim vtikanjem angleške vlade v tedanje notranje zadeve in homatij držav. Car je tudi hotel pokazati svojo • v americ hvaležnost da so Američani lansko leto poslali stradajočim Rusom tako veli- kansko pomoč Rusij katera je pomagala v hudih političnih časih vsem svojim sosedom, bode pač v tolažbo da lej hva ležno nasproti bije v „Novem svetu" srce velicega. mogočnega naroda A I • Politični pregled. Volitve v Trstu Te dni vrše se v Trstu volitve Italijanska konservativna stranka je bila odklonila vse v mestni zbor. V četrtem razredu so zmagali iredentov veliko večino in bodo imeli najbrž tudi večino v mestnem stopu. zahteve Slov( bili postavili do zmage. 1 z za- feO zato je poslednji neso mogli podpirati kandidate, če tudi neso imeli nobenega upanja Delegaciji začeli ste zborov Dunaju dne 24. m. m Avstrijska delegacij ]e olila predsednika kneza Windisch grätza ogerska pa grofa Andrassyja. Pri volitvi budgetnega odseka so se popolnoma prezrli Mladočehi ; ker je prouzročilo burno debato. Mladočeški poslanci so to zmatrali za poniže-^^anje češkega naroda, katerega zastopajo. Plener je brez ovinkov zjavil, da. se je to zgodilo po sporazumljenji vseh večjih strank. obsoj surovo postopanj Mladočehov v češkem deželnem sboru Stranke so sklenile, ne bodo odslej v vseh formalnih prašanjih prezirale Mladočehe. Nekateri listi oporekaj da dogodku političen pomen, ker je vladar dvakrat šel mimo Mla- dočehov, in torej ni verojetno, da bi jih bil le slučajno prezrl. Češka. Dogodki v češkem deželnem zboru in pa v delegaciji so vzbudili na Češkem veliko nevoljo. V praškem mestnem zboru se je predlagalo, da se mladočeškim poslancem izreče zaupanje za njih moško postopanje in obsodbo, da se češki zastopniki prezirajo v delegaciji. Jeden mladočeških mestnih odbornikov je celo izrekel željo, da se Plenerju zapreči pot na Češko, ako je to s kakim zakonom mogoče, kar je pri nekaterih mestnih odbornikih vzbudilo odobravanje, pri večini pa posmeh. Dunajski mestni zbor je volil mestne svetnike, kateri dobivajo po 3000 gld. letne plače. Izvoljeni so razen jednega jeden samo liberalci. V mestnem svetu bo 21 liberalcev in protisemit, če tudi imajo v mestnem zboru protisemitje dobro tretjino. Tukaj se je prav dobro pokazala liberalna pravičnost. Ogerska gospodarska zbornica je vsprejela zakon o povišanju učiteljskih plač, še tudi ima ta zakon mnogo cerkvi in nemadjarskim narodnostim škodljivih določeb. Grof Zicliy je predlagal, da se sklepanje odloži, ker manjka mnogo zborničnih članov. Ko se je njegov predlog odklonil, so odšli vsi konservativni Člani iz dvorane. Nemčija Za nove volitve v državni zbor se dela pri vseh strankah na vse pretege. Le to je značilno pri tem agitovanji, da so se pričele stranke cepiti. Katoliški centrum toli mogočna stranka, in svobodomiselna stranka, nobena ni več edina. Nazori raznih poslancev teh dveh strank o vojaški predlogi prouzročili so neslogo. Edino le socijalni demokratje so složni, katerim se bode najbrže posrečilo prav dosti mandatov pridobiti. italij a Ministerska kriza je zopet rešena. Griolitti se dal pregovoriti in prevzel zopet predsedstvo ; pravosodnim ministrom imenovan je senator Eula, finančnim pa senator t Gagliarda, drugi ministri so ostali. Giolitti je predstavil zbornici nova ministra, izjavil, da vzdržuje še nadalje svoj, pri nastopu vlade, razviti program ter. zahteval naj v* se vecma jasno izreče, če zaupa vladi ali ne. Zbornica je izrekla vladi zaupanje z 227 proti 72 glasom. Bolgarija. Veliko sobranje je sprejelo v vseh treh čitanjih zakon o premembi ustave. Druzega izida pač ni bilo. pričakovati, ker v sobranji sede skoro sami vladi naklonjeni poslanci. Sobranje zaključilo se je v torek. Srbija Od leta 1889. prazno poslaniško mesto v Londonu namerava srbska vlada zopet popolniti. Tudi v Cetinjah se namerava ustanoviti srbsko diplomatiško zastopstvo. — 5 e bile I^am se pa dozdeva nnogim ni prav. da stranke kaj tacega dogovorile, kakor da vodj Plener govoril resnico, da levičarjev povedal, kaj se je za trdil Plener. Y vladnih krogih se zatrjuje, da bodo pri volitvah v skupščino, ki so se začele dne 20. maja, dobili večino zmerni radikalci. Naprednjaški vojni minister Franasovič po volitvah najbrže to mlisami dogovorilo. Mnogi politični vodje ne marajo da se odstopi in gre za poslanika v Eim * 18» Rusija. V Peterburgu praznovala se je minuli teden ki jo priporoča bavarski obrtni muzej v Norimberku. prav slovesno 25letnica Slavjanskega blagotvoriteljnega društva. se Vzame delov terpentinovega olja, 25 delov steaiinovega olja, 25 Udeležba bila je velika Nagovor imel je grof Ignatjev. Velika delov gladilnega ruiečila (Polierrot) in 45 delov živalskega ovacija napravila se je uredniku Puljskega lista JI Diritto oglja. špiritom napraviti je treba primerno gosto zmes ter Croato" Antonu Jakiču, kateri je prinesel soboj spomenico istr- jo namazati po kovini. Alkohol se izpuhti, ostalo skorjo pa skih Hrvatov in Slovencev. Veselo senzacijo vzbudilo je pismo zdrgnemo s pomočjo 45 delov gladilnega rudečila in 25 delov škofa Josipa Jaraja Strossmayra. živalskega oglja. D^tična mesta se jako lepo svetijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>>iii><>>>iii>'J Obrtnija. Spajanje (lotanje). (Dalje.) ■ Na jednake načine postopamo tudi v druzih slučajih. Samo pri otlih predmetih se ravnamo nekoliko drugače, kjer ne moremo priti v njihovo votlino, tako n. pr. pri lotanji likavnikov (Bügeleisen), pri lotanji zavojev v pu-šico, da napravimo matico (Schraubenmutter) i. t. takih, slučajih denemo v votlino koščeke bakrenega ali 0 medenega pleha ter jih zabašemo s sivim (volnatim) piv-nim papirjem. Ves kos obdamo nekaj milimetrov na debelo z ilovico, kateri primešamo pezdirja ali pa konjskih fig, ter razbelimo v ognji med vednim sukanjem. Tudi treba še vrteti, da ko vzamemo predmet iz ognja, ga je se lot na vse strani jednakomerno razteče. Sivi pivni « papir je boljši, nego vsaka druga papirna vrsta, ker daje bolj trdo oglje, ko izgori; torej ne pade skup in drži do zadnjega lot na njegovem mestu. Kedaj je lot stopljen, spoznamo to tudi od zunaj, ker postane plamen zelen. — Nekateri delavci potresajo pri spajanji železnih predmetov lot s prahom zelenega stekla, predno obdajo predmete z ilovico; drugi pa trdijo, da je steklo nepotrebno. Stekleni prah se raztopi in vselej stane precej truda, predenj oštržemo raztopljeno plast. Srebrni predmeti se lotajo kakor medeni, in sicer s puhalnico ali pa v oglji. Pri tem uporabljamo uže poprej opisani boraksov prah. Zlate izdelke spajamo skoraj brez izjeme s puhalnico, ker navadno nimajo velike obsežnosti. Jemlje se čisti boraks ali pa lotamo tudi brez njega, ker se površina zlata itak ne oksidira tako hitro. Posebne težkoče prizadeva spajanje aluminija. V novejšem času so iznašli lot, ki menda jako dobro služi v ta namen. Nanj smo uže opozarjali v našem listu. Včasih se pripeti, da moramo zlotane predmete zopet razločiti in razdejati. Temu pravimo razlotanje (loslöten). Premaknil se je n. pr. kak košček med lotanjem ter se prijel na nepravem mestu, tedaj ga moramo odločiti in z nova prilotati. Pri tem je treba velike previdnosti, da ne poškodujemo vsega predmeta. Vse dele pokrijemo z ilovico, razun onega, katerega hočemo razlotati; tega po-tresemo z boraksom ter denemo v ogenj. Ko se je lot raztopil, dvignemo dotični kos s pomočjo klešč ali pa M 4L W ja; W JAl'A'.^ 'AL* iAÄ» lAl !Al W :A1 'Al ^Alf e JAL* « * 'Ai ^ iAt* 'A^* ILmÜI«« X*» T ••• 3L« Kmetijstvo. Pokončevanje mišij. Dne 31. maja zjutraj je od 9. ure naprej predaval strokovnjak dr. Kornauth z Dunaja v mestni dvorani v Ljubljani prav zanimivo o pokončavanji miši z Löffler-jevim „tifoznim bacilom". Poduk bil je teoretičen in praktičen. Pri teoriji je g. strokovnjak ob kratkem a natančno opisal zgodovino tega bacila; omenjal je pri tem več de janskih večih poskusov, ki so se dosedaj vrlo obnesli. Ta bacil izumil je profesor Loftier na vseučilišči (higie- nični oddelek) v Greifswaldu ob Izhodnem morji na Nem- na Grškem po za- škem. Poskusi so se lansko leto ukazu vladnem; v Ipsu ob Donavi in še v več druzih krajih z najboljšim vspehom. Miši se pokončujejo na dva načina: z otrovanimi kruhovimi koščeki ali pa da se jim bacil pod kožo vcepi in se take miši zopet izpuste na prosto. Prvi način prav lahek in priprost; izvede ga lahko vsakdo, drugi je pa bolj kompliciran. Navod, osobito prvega načina, priobči se takoj, ko z Dunaja v slovenkem jeziku za Slovence avtografiran doide. Kako se miši na oba načina pokončujejo, pokazal w tedaj udeležencem strokovnjak dejansko na živih miših I ki so se bile v ta namen preskrbele. Vseh udeležencev bilo je iz vseh treh delov dežele zbranih nad 30; največ bilo je učiteljev, nekoliko posest- / ♦ nikov in pa en vrl g. duhovnik. Več p. n. gospodov du hovnikov se bilo oglasilo za ta poduk iz dežele, a bili so zadržani po svojih stanovskih opravilih, da se ga niso mogli osebno udeležiti. Vsi ti, kakor tudi drugi, ki so se bili tukaj pravočasno oglasili, pa v kratkem prejmo z Dunaja na bližnji pošti bacile s podukom vred, kako jih rabiti; stalo jih to ne bode niti vinarja. Ob začetku tega poduka predstavil je g. tajnik Pire interesentom g. dr. Kornautha, a ob sklepu se je pa temu vrlemu strokovnjaku v imenu vseh prav srčno zahvalil drata iz nepravega mesta. kleni deli mašin se . pristav Eohrman: Ves poduk bil je v resnici zanimiv, važen in tudi prepotreben, kajti mišji zarod se vedno bolj množi in prouzročuje čimdalje, tem večjo škodo. Da je bil ves ta poduk strokoven in na svojem mestu, potrjuje gotovo najbolje to, da bi bilo vsakemu izmed udeležencev zelo žal, ko bi bil izostal; to je bila splošna in soglasna sodba vseh. ki so se ga udeležili. Zato bode pa ta dan in pa vrli strokovnjak g. dr. Kornauth vedno ostal v najboljšem spominu, osobito pa še, če se stvar tudi v prid kmetijstva lepo čistijo in likajo z nastopno zmesjo, in šolskega vrtnarstva plodonosno obnese, kar daj Bog! (Dalje sledi ) Obrtnijske raznoterosti. v ^ Čistilno sredstvo za kovinske dele. Železni in je- f I : r 1) cina Po dokončanem poduku so udeležencev ogledali deželni dr muzej Kornauth in ve- polno ruskih in bolgarskih grobov iz poslednje vojske dr. Kornauth Okolu mesta so lepa sprehajališča polna sence mej sa gotovil je, da odnese seboj iz Kranjske najbolj vtise: dovnjaki, raznimi vrti in lepimi 6 adi ob šumečih teh vtisov nabral si je v postojinski jami binkoštni po Tiedeljek, ob velikem zanimanji udeležencev na njegovem potokih posebno proti veliki vasi Jenina pod Balkanom. O zgodovini tega lepega kraja je kaj malo znanega. stnem predavanji in pa v deželnem muzeji. Veseli ga, Po velicih gomilah soditi, vladali so tukaj trakijski rodovi da smo ravno Kranjci prvi ki smo se začeli s zanima- kazanski dolini je bilo nekdaj menda edišče keltske njem bavit; s pokončavanjem mišij z bacili kajti iz vse države Tvle kakih 300 let pred Kristusom Od tod se ostale državne polovice se je do sedaj pri njem glasilo menda kazanliška okolica zove Tulsko polje. Nekaj razvalin žd tak poduk celo m posameznih strank 4 in pa sledovi star Bog daj najboljšega vspeha pri tem prekoristnem priliki pa še več spregovorimo o tem načinu tudi ob rimskih časih in srednjem imske ceste dokazujejo, da je ta kraj veku bil dobro znan. početji! pokončavanja mišij. 9480 Židov Prebivalcev ima mesto po poslednji ljudski štetvi mej temi je 7498 Bolgarov, 1618 Turkov 316 1 Grkov druge narodnosti so pa neznatno za- Kmetijske raznoterosti. Vino, ki zgubi kislino. Semtertja .se pripeti, da vioo ubi vso kislino. To prihaja od neke posebne vrste vrenja, stopane. Prebivalci so obrtniki, vrtnarji, kmetje in trgovci Kar se tiče duševnega delovanja niso tako znani kakor Star Zagorjanci ali Gabrovčanje kateri so dolgo bili Tako vino se ne da popraviti, ako bi se mu le pridejalo amo kislega \ bi z nova zavrelo in kislino izgubilo tako rekoč na čelu bolgarskega duševnega gibanja. Sploh ima vse življenje v Kazanliku bolj vaški značaj. Državnih šol v Kazanliku druzih ni, kakor učiteljišče združeno s ^e se ogreje do öQo, kar uniči tiste organične snovi, ki pro- trirazredno šolo, na katerem zavodu uči z ravnateljem Tako vino se naposled, popolnoma spridi. Pomaga se mu samo ^J^ ----, ----------- rročujejo vrenje. Potem se pa pridene vinu kacega kislega iČka vred 10 učitelje Kazanličanje se največ pečajo z vzgojevaniem ož Poučni in zabavni del. iz katerih delajo rožno olje. Po polji, posebno po rebrih kakor na Slovenskem vinogradi in hmeljniki, so kazan liški okolici ožni tje Grmi se nasade mej globokimi Balkanska mesta < Kazanilk. Gotovo je jeden najlepših krajev v Bolgariji Ka- v novejšem brazdami. Po zimi se pokrijejo s prstjo in se jim pognoji Cvetje teh rož polno 1 navadno bledorudeče kedaj bele barve. Rože, ki se goje okrog Kazanlika edko , pri padaj trem azličnim vrstam 2anlik. To mesto polno vrtov je nastalo še 4 ^äsu z združenjem več vasij. Razni največ nemški poto-^alci mej njimi tudi pokojni pruski generalni feldmaršal JVIoltke niso mogli dovolj prehvaliti lege tega bolgarskega mesta. Mesto je v lepi Tundški dolini. Rožno olje, ki se napravlja ožnega cvetja 9 ima silno močen duh. Večini ljudij se ta duh zdi prijeten nekaterim je pa zoprn, ničica tega olja zadostuje Mala kakor bob velika stekle da bode vsa obleka dišala po ki kakor kak "Je^ ako jo njim poškropiš pridelovanjem ož se okrogel zaliv daleč sega mej balkanske gore. Po vsej do pečajo skoro sami kristijanje delaj največ ženske lini so lepa polja, gaji in rožni vrti Ta dolina posebno lepa spomladi ko ože cveto, po balkanskih planinah pa -se beli sneg. Tedaj se skoro ne da popisati lepota večkrat po kupčiji na Francosko tega •ajskega kraja. Po tej dolini je tudi visocih starih gomil nekaterih, katere Trgovina z rožnim oljem je pa v rokah neke nemške večje tvrdke in šestih bolgarskih trgovcev, kateri gredo in druge zapadno-evropske dežele. Cena rožnemu olju pa močno pada, ker se ga katere vedno več prideljuje. Rožni vrtje so se namr podvojili pa še niso dovolj preiskane iskali našli so pole^ človeških kostij star so pre-ožje in od kar Bolgari niso več pod Turčij 6 » Zgodovina rožarstva v Bolgariji pa še m pojasnjena razno odj ter kinč. Natančno preiskovanje teh gomil Star zgodovinarji že omenjajo ož v Makedoniji, vendar po Bolgariji, zlasti okoli Kazanlika bi precej pojasnilo staro zsfodovino teh pokr Te gomile kažejo, da se pa vanje kazanliška okolica ne odlikuje samo po svoji prirodni kmetijstva jako dvomljivo, da bi že od tedaj izviralo izdelo- rožnega olja. Verojetneje je, da se je ta panoga iz orijenta še obrtnije zanesla v Bolgarijo lepoti temveč tudi po svoji preteklosti, samo, da je ta še premalo znana in preiskana. Mesto samo zagledaš, ako se mu že prav približaš. Skrito je v lepem gozdu velikanskih orehov, kostanjev in brstov. Rudeče hišne strehe in pa beli minoreti se kar poizgube mej drevesnim zelenjem košatih drevesnih vrhov. Mestne ulice so lepe in široke, posebnih velicih pod turško vlado. Kazanliku je jedn steklarna, ki izdeluje stekle nice za rožno olje. Ta tovar pa pretaplja staro- steklo, katerega skupljujejo po vsej Bolgar tudi po Makedoniji steklenic. Slednje leto ' ta tovarna izdela kacih 6000 Poleg rožnega olja izdelujejo pa v Kazanliku tudi stavb pa ni. Semtertja so neznatne mošeje popolnoma jako veliko orehovega olja, ker je po kazanliški okolici move cerkve, jeden ženski samostan, okrog katerega je dosti orehov. Orehovo olje prodajajo največ v Drinopolje. X z 188 Pa tudi vinstvo okrog Kazanlika, kakor sploh v Južni sklepa z dne 31 oktobra Bolgariji lepo napreduje. Poleg tega je pa omeniti Kazanliku izdelujejo tudi mnogo mila in svec. 1891. leta za nadziranje obrtnih da v Vsled svoje lepe lege in rodovitnosti okolice ima mesto pričakovati še najlepšega razvoja. adaljevalnih šol na Kranjskem imenuje zgolj take nadzornike so strokovnjaki in popolnoma poznajo deželne razmere ter so do cpla vešči obema deželnima jezikoma. 3.) Dež odbor v prihodnjem sestanku poroča dež. zastopu, kakšni so nai uspehi poučevanja v krojaško-obrtni šoli gosp Matij Kunca Poučni in zabavni drobiž in ali bi kazalo v prihodnjem letu zopet ustanoviti podpore šole. 4 ) Vse drugo poročilo vzprejme deželni za učence rečene / zbor blagovoljno na znanje Predlogi vzprejmo IX Knji zvezek družbe sv. Cirila in Metoda V ki obsega za mladino Ljubezen do mamice jako primer drobno knj katero je spisal Josip Matej dine in omenjene družbe. Prip priporočamo vsem prijateljem izšel je povest ev. Mi ke mla- ej 13 m t utemelj posl Kersnik . » SVOJ samostalni predlog glede slamarske obrti v Domžalah da je ta obrt jel propadati, je inozemska konkurenca Vzrok Da pa Domžalci ne morejo konkurirati z inozemci to. vzrok je posebno za darilo mla dini ob raznih prilikah. Pisana je v gladki slovenščini tudi nekaj pomenja. kar Tri obravnave pred goriškimi porotniki v me- dokazuje koliko 893 zove se knj so v secu aprilu goriške „Soče v tesni zvezi s političnimi razmerami goriških Slovencev, namreč v ' Sest slovenskih da jim pomanjkuje dobrega materijala in pouka. Temu treba je odpomoči. Predlog izroči se upravnemu odseku. Posl Murni k utemeljuje svoj samostalni predlog zaradi prenaredbe reformne tarife južne železnice. Govornik obširno s številkami šji so tarifi pri južni železnici, nego pri drž V njej so popisane kazenske pravde je izšla v založbi železaici. Eavnateljstvo pač ni dobro pomislilo, ko je uvelo Nemški profesor Babsch proti „Novi Soči", Podgorcev pred porotniki in Zdravnik Braun uredniku „Rinnovamenta". proti tako zvano reformno tarifo. Ako se ta ne premeni, morala bodo nekatere industrije celo prejenjati, kajti nekaterega blaga zaradi previsokih tarif sploh ni mogoče pošiljati. bivšemu za podržavlj juzue železnico. Predlog, katerega smo Grovornik je- ob- v ze Zanimiva pal operacija V Krakovu je nekemu delav javili, izroči se upravnemu odseku. Posl. dr. Vošnjak stavi astopna nujna predloga: „Grlede na silno sušo, ki preti uni- V oko košček železa. Da bi je izvlekli, so vzeli jako močen poljske pridelke v mnogih občinah na Kranjskem na električen magnet in izvlekli železen košček. Rana kaj hitro zacelila. se r • < otem ^^^^ odboru, da prosi finančno ministerstvo : 1.) Da z ozirom na zakon z dne 6. junija 1888. zemljiški davek v ob- Princ zdravnik Teodor Bavarski princ Karol čin ah kjer je suša uničila vse, ali večji del pridelkov, odpis že dva tisoč osebam izrezal mreno z očesa Princ jeden najboljših očesnih zdravnikov v Evropi. Pri operacijah mu pomagata soproga in hčer. med je najboljše zdravilo za beli tok. in 2.) da se sploh zemljiščni predloga vzprejmeta se ednogla davek ne iztirja pred jesenjo Oba Po vitez Langer poroča Bela detelja in Ako se čaj pije na tešče z eno žlico medu gotovo pomaga o letnem poročilu dež. odbora in sicer o deželni vinarski djarski in poljedelski šoli na Grmu. Poročevalec kritikuj ročilo šole in predlaga, naj se poročilo dež sa-po- odbora zame n^ ob enem pa naroči dež. odb « . i. « : 1. Pri podeljevanji ustanov učencem^ na deželni vinarski, sadjarskr in kmetijski šoli n» Grmu naj v prvi vrsti gleda na to, da se ustanove podeljujejo takim kmečkim sinovom, od katerih je pričakovati, da bodo- po dovršeni šoli stalno se pečali s kmetijstvom na sestvu Deželni zbor svojem po Vodstvo šole naj predloži tako letno poročilo, iz ka terega bode mogoče posneti jasno podobo o gospodarstvu Posl Stegnar poroča o dež. muzeju. Posl. dr. T graja želi, telja da muzejsko vodstvo, povdarja potrebo reorganizacije in Vošnjak Učni red naj se predrugači, da se nemščina ne bode podučeval ob nedeljah. Vsi predlogi se po nekaterih pojasnilih posl se apravil slovrnski prevod Dežmanoveg zprejmo Posl vodi dr. Kersnik poroča o načrtu zakona po muzeji. Poslanec dr. Papež in dež. glavar Detela leznih, sta pojasnila nekatere muzejske zadeve. Govorila sta še posl. zakona glede plačevanja stroškov za straže pri živinskih kužnih bo in v imenu upravnega odseka priporoča nastopni t baron Schwegel in Hrib na kar se 1 Stroške, kateri nastanejo pri živinskih kužnih vzelo na znanje in izrekla dobrotnikom in pospešiteljem muzeja odredb poročilo o muzeji boleznih za postavljanje straž vsled veterinarsko policijskih zahvala Isti poslanec poroča o šolstvu in stavi nastopne drž. zak. št. 35 in 37 izdanih na podstavi zakonov z dne 29. febr. 1880 predloge: 1.) Dež. odboru se naroča da ponovi prošnjo do C. kr. deželnega šolskega sveta zastran učnih razmer 1880 dr ršitvenih ukazov z dne 12. aprila zakona št. 36 in 38 morajo v kolikor teh ških ljudskih šolah v kočevskem okraj na nem- stroškov po zakonu niso obvezani plačevati državni zaklad, de slovenski šolski otroci in da se konstatuje njih število katere obiskujejo žela ali posamezne osebe, trpeti jednakomerno Dež odbor 2.) tera obvezana postaviti straže občina, ka-sodni okraj, kateremu poizveduje, kako je z zastalimi šolskimi glo- pripada ta občina, in 3. dežela. Stroške pod 2 je razdeliti bami osobito v postojinskem okraj ročilu za leto 1893 in naj vsaj v letnem po- na vse občine tega sodnega okraja po razmerju predpisanih druge točke - Posl. Hrib o tem deželnemu zboru poroča. 3.) Vse neposrednjih cesarskih davkov lit. A. letnega poročila vzamejo se v vednost graja vlado, ker s poročilom glede šolskih Dež. vlade voditelj prosto pa tem občinam do ker razmer na Kočevskem tako odlaša \ baron Hein govoriti se o kakem drugem razdelilnem merilu. Mestna občina odgovarja in vlado opravičuje. Predlogi odsekovi se na to vzprejmo. Posl. KI dež. poroča o letnem poročilu deželni odbor ljubljanska velja glede doneska ad 2 kot samosvoj sodni okraj. Ugotovitev in porazdelitev teh stroškov, kakor izterjavanje-in odpravo v pod 2 in 3 navedenih doneskov oskrbuj odbora in sicer o obrtnem pouku ter v imenu dotičnega odseka nasvetuje: 1.) Dež. zbor jemlje hvaležno in radostno Posl Pfeife stavi temu načrtu zakona na znanje, da misli vis. vlada obrtni pouk razširiti na pouk čina za zalaganj v kovinskem, pletarskem in lončarskem obrtu ter želi se ta pouk skoro otvoril. 2.) Dež. odboru se naroča, iz nova obrne do vis. vlade da stopni dodatni predlog: „Kedar je v občini, ki ima posta viti stražo, oziroma v sodnem kraju, kateremu pripada ta oh pri dotičnih stroškov treba višje nego 2 o/ klade na direktne davke, tedaj mora višjo potrebščino prevzeti naj se deželni zaklad". Po kratki debati se načrt zakona vzprejme da v zmislu deželnozborskega odkloni posl. Pfeiferja predlog. Posl. Murnik poroča v imenu^ I. upravnega odseka o cestai zgradbi iz -Moravč čez Zalog in tožbo. Za nemškutarske kandidate v Ljubljani so namreč gla- Krtino do Želodnika ter nasvetuje : Poročilo dež. odbora vzame sovali tudi trije zdravniki, nimajo opravičenja volit. Zaradi se na znanje in se dež. odboru naroča, da v prihodnjem za- tega tudi ne vzprejmejo dr. Dereani v Kamniku in z žrebom sedanji o tej stvari poroča in nasvete stavi, ako bode o pravem izvoljeni dr. vitez Bleiweis v Ljubljani, kakor njiju namestnika času cestni odbor na novo pregledal staro cesto in predložil mandata v zdravniško zbornico, ker je na protipostaven način svoj operat. ' L^čiteljski vdovi Katarini Smid dovoli se za čas sestavljena, njenega vdovskega stanu 150 gld. letne pokojnine; prošnja in Nadalje sta odložila primarija g. dr. E Slajmer mestni fizik g. dr. Kopriva odborništvo pri društvu županstva v Kapljivasi za podporo ondotni požarni brambi za zdravnikov na Kranjskem, in to iz razloga, ker jima ni mogoče Valenta, napravo gasilnega orodja, izroči se dež. odboru v rešitev, isto- delovati v društvu, kojemu predseduje dr. tako prošnja prve vipavske sadjarske zadruge na Slapu za kot skrutinator pri volitvah v zdravniško zbornico podporo z naročilom, da poizveduje o razmerah in stavi na- čuden strankarsk način zastopal zdravniške interese, in se ni prav )e ne čutil poklicanega varovati časti zdravniškega stanu, ker je glavni namen zdravniškega društva, temveč je pri skrutiniji svete v prihodnjem zasedanji. Posl. baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o zgradbi mrzlega kopališča na Studencu in predlaga v to svrho 1400 gld. Predlog se vzprejme. trdil, da s^*^ dva zdravnika, kojih jeden je slep in jeden umo- Posl. Murnik poroča v imenu finančnega odseka o deželni bolen za prakso sposobna in torej tudi volit upravičena. razstavi v Ljubljani leta 1894. Finančni odsek se ni mogel _ Tržaške volitve. Pri volitvi v IV. razredu zma- zjediniti za noben predlog, zatorej poročevalec prosi, da se nje- gali so z veliko večino iredentarii. Dobili so namreč od 1217 govo poročilo vzame na znanje. Po debati, katere so se ude- na volišče došlih volilcev iredentarski kaadidati 820 do 916 ležili poslanci dr. Papež, K lun in baron Schwegel se naposled vzprejme predlog posl. Kluna, ki se po sporazumni šti- glasov, glasov. konservativni 129 do 286 in slovenski 59 do 73 Ta izid volitev je preznačilen za vlado Einaldinijevo, lizaciji glasi: Za deželno razstavo leta 1894. eventavelno leta kajti pokazalo se je, da vlada v Trstu nima privržencev, 1895. se dovoli c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko jedno- temveč da večina stoji za iredentarji škilečimi na onostran kratni prispevek 15.000 gld. iz dež. zaklada, ne da bi dežela prevzela kako daljo garancijo. Posl. dr. Tavčar poroča morja v imenu združenega finančnega in upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp. posl. Hribarja glede drugovrstnih železnic in predlaga: Dež. odboru se naroča, da vzame v pretres predle- V Občni zbor banke «Slavije» bil je dne 13. t. m Iz letnega poročila, katero nam je poslalo generalno Pragi. mateljstvo, posnemamo, da je leta 1892. bilo pri „Slaviji" varovanih 239.489 oseb za 486,096.812 kron. Eeservni o nov kron in žeči nasvet posl. Iv. Hribarja in da v njem, ko se je vestno fondi bankini iznašajo preko jednajst milijonov in temeljito poučil o vprašanji glede drugovorstnih železnic ob go naloženi, večinoma v vrednostnih papirjih in na hipotekah svojem času z nova poroča. Predlog se vzprejme. (Konec seje prihodnjič.) V samo Istro posodila je banka „Slavij blizu 300.000 kron Za škode izplačala je v 24 letih svojega obstanka 42.925.737 kron za Omeniti je še, da reservni fond za požarne škode v • • o veoj kakor ga predpisujejo ministerski predpisi Iz Osobne vesti. Gg. Ivan Košiček in M. Kokalj sta tega sledi, da banka „Slavija" posebno važnost poklada na imenovana poštnima kontrolorjema v Pulji, g. Ferd.. Vidic. pa varnost svojih členov ^ ^ m ^ ^^ m v«. to je treba posebno opozarjati,, ker poštnim kontrolorjem v Novem mestu. delniške zavarovalnice, katere se tako rade ponašajo Ustanove za invalide, njih vdove in sirote. Kakor prejšnja leta. istotako bode i letos v dan cesarjevega rojstva dne 18. avgusta podelilo gospejno pomočno društvo za Kranjsko obresti od 12 ustanov za invalide navadno še predpisan so zavarovani za življ reserve nimajo velikimi Onim številkami členom, zopet letos iO^Luo dividendo; svojih uradnikov pa se je naklonila je „Slavij po 39 gld. 90 kr. spomnila s tem da bogato dotovala njihov penzijski fond onim prosilcem, ki so se udeležili vojne 1. 1866. ali bosenske ^ _ ___ _ ___ ____ okupacije 1 1878. v domačih vojaških vojih in so bili ranjeni ter postali invalidi, če bi teh ne bilo^ pridejo na vrsto vdove in sirote tacih invalidov, za njimi pa ubogi,, dosluženi vojaki domačih vojnih oddelkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vposlati je potom političnih oblastev dotičnega bivališča ki že 471.744 kron Iz vsega letnega poročila veje najkasneje do 10. junija t. 1. deželni vladi v Ljubljani. C. kr. kmetijske družba kranjska ima v četrtek dne 8 junija t. 1. v mestni dvorani svoj občni zbor z nastopnim vsperedom: 1. Prvomestnik prične zborovarje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora v letu 1892. » I neka hvalevredna jasnost, kakoršne tako mnogokrat pogrešamo pri računskih sklepih jednakih zavodov in zato prav iz srca čestitamo upravi banke „Slavije" na sijajnih uspehih, ki so p _ ^^ rezultat njegovega previdnega delovanja. Slovenskemu občinstvu pa najtopleje priporočamo ta vsega zaupanja vredni vseskozi zavod. Nova podružnica kmetijske družbe kranjske narodni snuje se pri sv. K poleg Litij Občni zbor slovenskih sokolskih društev vršil . Predložitev draž- računa.za leto 1892. in proračuna za leto 1894. se bode v Ljubljani dne m julija t;- 1. Na zboru dogo- benega (Račun in proračun se dopošljeta gg. družbenikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pogled v pisarni kmetijske družbe.) odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izsto- varjalo se bode o zvezi vseh slov. sokolskih društev. Tem Volitev družbenega predsednika. 5.. Volitev osmih povodom bode-tudi primerna slavnost v Ljubljani. «Glasbena Matica» v Ljubljani priredi v četrtek dne 8. junija t. 1 v redutni dvorani koncert pod vodstvom g. M. Hubada, . s so.delovanjem opernega pevca g, J. Kar. Tertnika pivših gospodov: deželnega glavarja in graščaka Otona Detele, in pevskega zbora Glasbene Matice". Pevski zbor poje zgolj €. kr. gozdnega svetnika Vaclava Golla, c, kr. okrajnega živi- kr. profesorja Ivana slovenske narodne pesmi 1 katere na novo harmonizoval, ve- • v • nozdravnika Arturja Folakovskega, c. Franketa, veleposestnika Josipa Lenarčiča, deželnega višjega inženirja Frana. Witschla, odvetnika dr. pl. Wurzbacha, in nad- učitelja Janka Zirovnika. Poročilo m predlogi odborovi" Činoma g. pevovodja M. Hubad sam. Birmancev bilo je binkoštne praznike v stolni cerkvi ljubljanski 1813., v Mariboru bilo jih je 475 in v Gradci 2217. Srebrni denar in sicer zavezne tolarje po 3 gld. rt t. Poročilo in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori po 1 gld. 50 kr. zamenja se lahko pri cesarskih blagaj posameinih družbenikov. Volitve v zdravniško zbornico. Narodni zdrav- nicah še do konca junija t. 1. srebrne tolarje po 2 gld. in pe- tice po 25 kr. pa do konca julija t. 1. Po preteku tega časa niki v Ljubljani vložili so zaradi nepostavnih dogodkov pri imenovanega denarja ne bo več moč za to vrednost zamenjati volitvah v zdravniško zbornico kranjsko, na ministerstvo pri- temveč eoj emu za dve tretjini sedanje vrednosti V, Novi bankovci. Avstrijsko-ogerska banka zdaj teli sedaaiih desetakov, stotakov in tisočakov namerava izdati bankovce po 50 100 500 in 1000 kron Ponarejeni papirnati goldinarji. Na Notranj gorici v okraji ljubljanskem prijeli so binkoštne praznike žan- darj nekega Jožeta Požlep-a in dobili pri njem okrog 40 po narejenih papirnatih goldin Požlep goldina raz- pečaval, izdelovalca v Y • SČH Starega srebrnega denarja so po celem cesarstv nabrali za mi gl d Porotne obravnave prično se dne 5. junija, m sicer je prvi dan naj^rsti Ivan Eobič zaradi Pavel Fajdiga zaradi ta ropa in Ivana Jeriha zaradi posilstv Ažman in Jakob Petkovšek zaradi uboja; dne 8 Klemencič in neverjenja in dne 6. junija Janez Lap zaradi junija Franc iuniia Anton dne 7. 9 Lavtar zaradi uboja in Franc Dimnik zaradi uboj 10. dne junija Marija Wohlmuth zaradi goljufij dne junija Janez Zupančič, Jož. Gosar in Frid. Stergar zaradi ponarejevanja denarj Izlet « Ljubljanskega Sokola» v Podravlje na Kc roško dne 4. junija t. 1. je beljaško okrajno glavarstvo prepo vedalo. Sokol se je proti temu pritožil. Slov. delavsko pevsko društvo «Slavec» priredi nedeljo dne 4 t eliko na Koslerjevem vrtu « redni Matica Slovenska» v Ljubljani ima svoj 28 . ob 5. uri popo eliki zbor v sredo dne 7. junija t ludne v mestni dv z običajnim vsporedom Mestna hranilnica v Kranji prične svoje delo vanje začetkom julija t prošnje za posojila pa bode vzpre jemala že od dne 15. junija naprej Postojinska jama bila je letošnje binkoštne praz \ ^ m nike boljši obiskana nego drnga leta. Samo z vlaki je prišlo 675 ljudij več nego lani. Vseh obiskovalcev bilo je nad 16.000. Savski most pri Smledniku je že gotov. V kjatkem se dogotovi še dovozna cesta in potem se most izroči javnemu prometu Cerkniško jezero je vsled nenavadne suše, ki je bila že popolnoma zginilo kar je ekako izvanredno zgodaj Gosp, F. v Take podobice dobiti pri narodnem knjigarji Antonu Zagorjanu, Josipu Gerberj v Ljubljani. Ivanu Giontinij ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni ozdravljanj dokazujej o Natančne poročila ta čudež ved-s priloženo poštno znamko 7 se pošlje na: Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. (17 19) i * i je zdravje! Tajne bolezni H v • • saji spuščaji, splošna utrujenost, slabost zginejo pri zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. (16 19) Office Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. C Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta käva daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (U 28) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V 2 kile 25 kr. Krasni vzorci pošiljajo poštnine Bogate vzorČEf» knjige, k^kor nikdar prej, pošlje krojačem nekolekovano. Jaz ne dajem popusta 27^ ali 8V2 gld. pri metru in tudi nobeni darila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo naročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno kiapi. Zategadelj se naj le moje vzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom nasprotnikov. Blago za obleke. Paruvien in dosking za preč. duhovščino, za C. kr. uradniške uniforme, veterance, ognjegasoe vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka predpisano blag( telo loden, tudi nepremočljiv za lovske sukne ogrinala od 4—14 gld. itd. perilo potna Kdor to raj pošteno, trpežno, čisto in ne cene cunje, ki niso plačila za krojača vredne sukno kupiti hoče, naj to stori pri Stikarofskv Brnu (Manšester avstrijski). Največa zaloga siikna v vrednosti V'2 milijona gld. se vidi velikost in zmožnost naše hiše naj bo povedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo. komur je dana priložnost mene ojih velikanskih proda jalničnih prostorih obiskati, v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča istinosti goraj navedenega Pošlje Dopisuj poštnem povzetji. nemškem, češkem, ogrskem, polskem, laškem, francoskem in angleškem jeziku