15. številka. Ljubljana, vtorek 20. januarja, XIIf. leto, 1880. SLOVEN Izhaja VBHk dan, izvzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za avstro-ogerske dežele za celo leto 1»> gl., za pol leta BA za Četrt leta 4 gld — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za celo leto IS gld., za četrt leta '3 gld. :0 kr., za en mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr za mesce, HO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \ eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol h in za dijake velja znižana ima in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gtd, BO kr., po pošti prejcninn za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, popisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U r e« niši v o je v Ljubljani v Franc Kobnanovej hiši št. ii ^gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj i-e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne stvari, je v rNarcdncj tiskarni" v Kolmanovej hiši. rMi Dunaja IS. jun. [Izv. dop.] Ko se je državni zbor začel, bilo je vse nezadovoljno, Slovenci, Čehi, Moravani, to se ve, — ustavoverci pa še najbolj. Denes se je aituvacija uže nekoliko sčistila in je desniea državnega zbora zopet bolj „polna nade". Težavno gre, zato ne gre hitro, a vendar po časi pojde na bolje. Vlada Taaffejeva ima za zdaj fce veliko ozirov, veliko nepotrebnih, a mnogo tacih, ki so jej naloženi v njenej proglašenej lastnosti kot koalicijsko ministarstvo. To se ve, ministerstvu, ki bi hotelo reći, da je strankarsko ministerstvo, kakor je reklo prejšnje, bilo bi mogoče z nekolikimi kratkimi potezami vse skromne naše terjatve izpolniti. Vsled prvega vtisa so imeli češki „Narodni listy', katerih urednik dr. Julius Gregr je poslanec, od tod dopis, da v vitjih krogih zopet vlada ustavovetnej stranki ugodno mišljenje. Ta vest se je ponatisnila tudi v nemških novinah, vendar nij resnična. V vitjih in najvišjih krogih se le bolj utrjuje mišljenje za po m i rje njo vseh narodov, za zadovoljenje Slovanov. Trav iz dobrega vira vem, da uže v jako visocih dvorskih krogih obsojajo sistem, ki je v Primorji Slovence zatiral na korist lahunstvu in nem-Itvu. To mora drugače biti — rekel je sam nadvojvoda Albreht. Ustavo verna stranka izgublja če dalje bolj teren in zadnja znamenja njenega vedno večjega razpada, pismo v katerem „fortscbritsclub'* odpoveduje „liberal-neniu ■ klubu ustavoverno zvezo in prijatelj Btvo, dal je ustavovernej stranki nov udarec tudi v očeh najvišjih krogov. Včeraj je bil pri cesarji „diner1. Cesar je pri tej priliki p os eb no dolgo sllohen- wartom govoril. Ravno tnko je bil odlično prijazen z dr. S mol k o. Oboje to se smatra za politično pomenljivo in dobro znamenje, zlasti, ker je dr. Smolki izrazil svojo zado-voljnost, da desna stranka (avtonomistična stranka: Poljaki, Čehi, Slovenci, pravnarji,) tako skupaj drži. To se ne sliši kakor zopet oživel ustavoveren upliv. Včeraj sem govoril z jednim vam najbolj znanim slovenskim poslancem. Vprašal sem ga, kakov vtis nareja naš po poklicu najmlajši zastopnik, knez "VVindischgratz. Rekel mi je, da je ravno včeraj dalje časa govoril ž njim o naših narodnih razmerah, pa da je knez naredil nanj dober vtis moža poštenjaka, ki bode slovenske poslance v vsem podpiral in besedo držal. Slišal sem tudi, da bode naučni minister kmalu imenovan, in sicer jeden poslanec izmej avtonomistično večine; in potlej, ko pride ta stroka iz Stretnavrovih rok, bode se uže tudi pri Slovencih poznalo, da drug čas prihaja. Za vse, pravijo gospodje, pak je treba previdnosti, časa in potrpljenja. (Nu da. Ali naša narodna pravljica pripoveduje, da polž je lezel črez visok prelaz sedem let; a na strmi vrh prilazivši padel je nazaj in zdolaj filozofirali nagi ost nij nikoli pridna. Ur.) Da na Nemce ščujemo kriče vselej nemškutarski in nemški dopisniki, ki pišejo v tukajšnje in v dunajske ter graške in v druge nemške liste, kadar koli mi Slovnici svojo staro terjatev ponavljamo, da morajo pri nas na Slovenskem naši domači uradniki m učitelji uradovati in učiteljevati, ne pa tuji od nemškega naroda k nam prišli, in našega jezika nič ali le malo naučeno zmo/ni, da imajo slovenske narodnosti uradniki mej slovensko narodnostjo službovati, da hočemo „Slovenijo za Slovence" a ne za take tujce, ki Bog ve od kod pridejo v službe k nam, pa arogantno hočejo, da bi se zavoljo njih celo naš hribovski slovenski kmet nemščine učil samo, ker oni ne znajo nobenega druzega jezika. „Deutsehenhetze", — „beamtenhetze" vpili so vselej, kadar smo mi naglašali krivico, ki se našemu narodu godi, da naši domači študirani ljudje morajo daleč okolo na tujem služeb iskati, kjer koli manjka uradnikov ali profesorjev, a pri nas na Slovenskem službujejo trdi Nemci iz Šlezije, Tirolov, nemške Morave itd. Naj pa ti nemški dopisniki in ščuvaji na nas poslušajo, kaj njih glavni žurnalistični Mentor in glavni glasnik ustavoverstva „Neue freiePresse" principijalnoo tacih naših terjatvah sodi. Ta list piše 14. januarja t. 1. na 3. strani tako: ,,Eine s e 1 b s t v e r s t ii n d 1 i c h e Forderung eines j od en Volkes, sobald dasselbo zu nationaler Ent\v cklung gelangt, ist, dass die Ver\valtung der H e c h t s p fl e g o u n d a 11 e r ii b r i g e n S t a a t s-gcschiifte in die Iland dem Volke homogener Organe gelegt vvird. Kin Ausfluss dieser ForderuOg ist es, dass bei Besetzung der Aemter in jenen Instanzcn der Ver\valtung und J usti z, die in uinnittelbarer Verbiudiing mit dem Volke steben, in erster Linio auf Fersonen, \volcho diesura Volke angelioren, Riicksicht genominei) vvordo". Torej vsak narod — crgo tudi slovenski narod — ima pravico terjati, da mu upravljajo njegove narodnosti uradniki, da njegovo mladino uče njegove narodnosti profesorji. To nij le naš nauk, nego tudi nemški nauk, v „Neue freie Presseu se bero, — to si naj njeni dopisniki dobro za ušesa zapišejo „ad intorniationetn". J-iistel-s- Je še otroK. Prišel je zopet predpustni čas in pripeljal seboj vsakovrstne veselice. Vsak mlad človek se veseli predpustmh večerov, a tako se veu dar v celem mestu nij nikdo veselil, kakor Oblakova Mina. Saj jej je obljubila mati uže davno po zimi, ko so srebali iz malih čašic zvečer čaj, da bode letos dobila dolgo obleko .in da pojde na ples, ki ga napravijo pri (Jor-jnnčevih. Da, da, obljubila jej je dobra mati, da pujde, češ, sedaj mora stopiti mej svet in /se pokazati moškemu spolu, saj nij več otrok. Bilo je torej gotovo, da Mina Oblakova letos obišče prvikrat ples. /a to imenitno epoho v njenem življenji pa je bilo vendar treba nekaj priprav. Prvo, kar se je storilo glede na to slavnost, je bilo, da se je moralo | njeno ime spremeniti. Ne da bi bila postala | iz Mine kaka Amalija, Lucinda ali Roža, ne, tega ne, a ona se je do sedaj imenovala Mi-nica in sedaj so jo jeli klicati Mino, ker je dejala mati, da je tako prav za petnajstletno dekle. In gorje mu, kdor bi se bil spozabil in jo še imenoval Minieo. Ne le njena jeza bi ga bila zadela, tudi mati bi ga bila pogledala po strani, — in kakšua je jeza materina, vam je znano. Že celo stari strije Oblakove Mine je nij več smel imenovati Minico — in ta bi bil vendar imel pravico, saj mu je večkrat na kolenih jezdarila. Dovolj, če nij bilo strijcu dovoljeno, kako more biti drugim. Po celem mestu se je dalje časa govorilo o plesu, ki ga napravijo pri Oorjančevih. Nij čuda, da se je pri jedi in po jedi, pri belej in črnej kavi govorilo tudi pri Oblakovih le o tein plesu. Mina in mati posedavali sta cel dan in vkrepali, kaka obleka bi bila za „mlado cvetlico" najprimerneje. Se ve da, gospod Oblak nij nič kaj vesel I bil takih posvetovanj, še men j pa ga je vese-; lilo, ko je dobil račun iz prodajnlniee, koliko da mora plačati za obleko. Če je kedaj tožil, da je taka obleka predraga, zavrnila ga je kratko energična Ksantipa: Stari molči. In bil je mir. O, kako teško je pričakovala Mina večera zaželenega — in vendar je prišel. To je bilo oblačenje, vam pravim, in pripravljanje pri Oblakovih, ko se je storil mrak (teško pričakovanega večera. Vse, prav vse ! žive duše iz cele hiše so morale biti zbrane okolo Muio; tudi stara Maruša, ki se sicer nij rada mešala v take stvari, je bila poklicana v gospodsko sobo isti večer, da je videla, kako stoji Mini nova dolga obleka. Res okusno je bila oblečena Mina. Pelo obleko prav do tal in še dalje, da še dalje, vam pravim, celo vlekla se je za njo, prav takisto kakor repata zvezda je bila in s tem repom pometala je drobni prah po parketu; V najem dajem svojo vit* Mfja H let dobro obiskovano gpfi*itajiitniti> fstft'ffa liitii/tt. ki stoji Da najboljšem kra > polei; župne cerk\i' v zaradi vin;« slovečcm Sizelji prav na razpotji, ter je popolnem Urejena; ju i njej je stanovanje ■ dvema sohama, s kuhinjo in dvoriščen vso v zelo dobivni starin. Natančnejši meti se izvedo pri gospodarji Samem, ee Sever naslov je: Anton Malus v Lušiči it. 28, lizelj, pošta Brežice. (18— »J V najem te daje a I. majem 1880. pri sv. Bolfanku v Ljutomerskih goricah, okraji Ormoškem, komaj pol ure od železn ške postaje Hre diske (Postram gnstiln iva s pt'oiiajatnivn in /ml it lun m fjtrf/HHf at'sk iin iumt.it ni i ittl. Ista je ravno pri cerkvi sv. Holfanka, na d ob rej cesti, ter trgovini z raznovrstnim blagom jako ugodna in /.a krčmo pripravna. Pogoji so jako ugodni. Već se Itvfl pri gospodu Blažu Stiberou, posestniku v Pušencih, pošta Ormož (.Friedau). (91—2) Nove ponudbe. Vdano podpisani ometi I j ni in trgovinski vrtar se prijioroea eestlteinu oheinstvii in svojim cenjenim naroenikoiii /a izdelovanje iopkov v zdanji j sesoni, /a izdelovanje mrtvaških vencev od najslabšega do hajbovlega, ter vm izvršuje hitro in po cent. Preskrbljen jo s kainclijauii in drugimi svežimi cvetlicami. Nadalje prevzema tudi dekoracije pri mrtvecih, na plesiščih m z., druge slovesnosti. V'Be v ceno. Vnanja naročila izvršuje točno proti poštnemu povzetju, ter obilib naročeb prosi se spoštovanjem Alojzij Korzika, umeteljni in trgovinski vrtar na (21—2) poljanskej cesti št. 12, nova. Velika prodajaliiica, na zelo obiskovanem kraji v sredi ljubljanskega mesta, pripravna za prodajanje vsakoršnega blaga, galanterijskih predmetov ali moke, se daje v najem in se more takoj preseliti v njo. — Natančnejše pove Fr. Mtillerjev Annonccn -Bureau. (7—») AVilliolmov rimski, skušeni, pravi, vseobčni zdravilni in vodni prilep (plašter) zoper glavobol, rano, opeklino in ozeblino. Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Moč in učinek tega prilepa je posebno ugoden pri globokih in rastrganih ranah vtled uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpustklh, pri Črvu, vnetih n oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah. Jedna škatljica stane 40 kr. av. veli, Mcnj, nego dve škatljici se no pošiljati in staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. velj. Ta prilep pravi ima samo lekarna Pran Wilhelma v Neuenkirehnu pri Dunaji. Nadalje ima tudi: V Ljubljani: Peter Lassnik. (527-fi) Fran W i 1 h e 1 m a, od lfkarja v NY n en k i n-lin n. i •K •K Prsne in pljučne bolezni, • nuj bi lnitlu kakurSnu koli. odpravi nujtiotovojSo po z d rav ni i k eiu ukazu pripravIjoui v Avstro-Ogerskej, NemSkej, FrencoskciJ, Angleškcj, Španjskej, Itumunskcj, Uoltmdskt'j in Portu^ulskej varovani "^7"ilia.el333.o-v snežniški zeliščni alop * K H h h h H * H » H Ta sok je Izvrsten in posebno uplivcn pri bolečinah v vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlji in nahodu. Mnogo jih je, ki potijujo, on se imajo satno temu soku zahvaliti na prijetnem spanji. Posebno pozor* vreden je ta sok kot vračilo pri megli in slabem vremenu. Za\ol| svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in jo potreba vsem na pljueah bolnim; potrebno sredstvo je pa pevcem "in govornikom zoper nejasen gov. r .n hr pavost £js¥ Oni p. n. kupci, ki žele pravi snežniški zeliščni alop, katerega uže prir jam od I. 1865., izvole naj izrecno zahtevati Wilkelmov snežniški zeliščni alop. Navcd ee pridoda vsakej sklenici. Jedna zapečatena izvirna sklenici velja 1 gld. 25 kr., ter ima zui'. mm tri ii" Fran "VVilhelm, lekar v Neuenkirehnu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa 20 kr. Pravi VVilhelmov snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci: V Ljubljani: Peter LaMnllM Anton I.eliun. lekar v Postojni; Kurel Savn i K. lekar v Kra nji; Fr. U udia, lekar v Metliki; l>oin. ltlzzoli, lekar (525—b) v Novem mestu. I*, n. občiiintvo nuj /mirom zaktevn osolnio W i !• 1» c 1 m «> \ sne/nisi. i zeli*« ii I alop, ker legtt muho jaz pravu i/.«u-iu|eui. in ker no izdelki p«.«l imenom Juli u m llill m r,i \ siie/nisKi y.<-lisem alop samo nevredna jiosiie-niuitju, |»reohebuo Nvtirlui. Tujci. 16. jantarja: Pri Klonu : Bukovič iz Dunaja. l.asmundo i', trsta. V di Is Dunaja. Pri avstrijskem cesarji : Zupančič iz H .nuno. ••••4 čudo. Mamo in snlin.i š verižica za uro * v pravem ameriškem christoru. ^ Primerjati se more samo z zlatom vsled fi- nega dela in vrlosti kovine, ki se nigdar ne premeni. Ta dragocena verižica, katero želimo naznaniti in pri vsem ohčinstvu upeljati, je gotovo nad 2 gold. vredna. Prodaja se vam pa po našem zastopniku po nsjniijej in res BineŠnej cuni od nove, zato, da ima ves svet priliko, narediti dobiček in stvar presoditi. Nadalje dobi vsakdo, kdor kupi to verižico, v dar v katerej je 7 dragocenih stvarij: 1 posrebren naprstnik, 1 par gumb za manšete, 1 par uhanov, 1 ettti z iglami, (85—2) 1 prstan, 1 verižico za okolo vratu. 1 križec ali medaljon. Ume se, da morajo naši zastopniki to Skrinjico vsakemu podariti, kdor kupi verižico. Prodajalnica je na mestnem trgu poleg pn nlaja I niče V. Petrič i če v e. — \ nanje ia-ročbe so izvršuj«') točno proti odposlanju 66 nove. Oxigrin.a.l 01 J. Ogoreutz v prodaja šivalne stroje vsacega sistema proti gotovoj plači ali un obroke s petletno garancijo. gjs«^ 1'ocluk brezplačno. 0 dobroti mojih originalnih amerikanskih mašin so lebko vsakdo prepriča pri takih osebah, katero bo jih pri meni še pred 19. leti kupile in šo zdaj izvrstno šivajo. (f>;if>—fi) (D Wheeller & Wtlson E«r Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na ih< i-nšl" velike fabrike ■rebro, muiaie se sledečih 42 komadov uieuuu britanija-Brebra s-ino za gld. 6.76, kol j dva četrti du.ovuijn, tedaj skoraj zastonj, u u.oor: t> kuui. vrlo dobrih iihuiUuIIi uožev, z ročuikom od britanija-srobiH, s pravo angleškimi arobrno- jekienimi ostrinami. 6 „ jako iinili vilie, hi ■tamja-srebio, iz jednega kosa, H ■, teških žile za jeui ud hritanija-srebra. 6 B zli« za knvo i»d britanija-srebra, naj bo j še kvaliteti. 1 itiusi> ni zajeuialee za mleko od hritanija-srebra. 1 leski zujeinalee za Juho od hritanija-srebra. ii |»o«lHt»)koY mi uuže od hruanija-srohra. 6 kom. Viktorija-|iodHtavkov, fino cizelirani. 2 krami,« namizna H\ečuika od britaniia-arobra. 1 ualonski muni/ili zvoneek od britauija-srebr« srebrnega glabii 1 preeejevaluik za čaj od britanija-srobra, z ručkom an vebaloui. za britanija- :• bi b reći od do, (roškov Is* .r. ^ ' o. » s ^ 1 o .r 6 > « j; — -•° . - c t a i- ; g---%m m B "g • ^ o ^1 •> ^1 .S m S m n «•» ^= M ^4 -= S 2 m« g m ^ (O nO «2 kom. Vseh teb 42 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srobra, ki jo na celoiu svetu jediua kovina, katera ostane večno bela, in so od pravega srebra tudi po 20letuem rabljonju ne more razločiti, ta kar h« {carnuiuje. ^46 10) Naslov in jedini kraj za naroČila v c. kr. avstro-ogerskib provincijali: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: ISlau 4V lianii, Wien, I. Elisabetlistrasse Nr. 6. Pošilja se proti poštnemu povzetju. — Poštnina za vseh 42 komadov znaša 11G kr. v vse krajo Avatro-Ogurske lzdatelj m urednik Mukso Ar mi C. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne0. WW Od Francozov se učimo umno gospodariti. v. Zboljšanje tutšega go&poJmitva je rjn-ašanje mlgoje. (Daljo.*) Ravno obzirno in dovršeno učenje predmetov zapelje učence k mnenju, da imajo zadosti, kar so se namili v „Soli". Kolikokrat se ne sliši glas iz učiteljskih ust pred izpitom: »Zdaj ga moramo držati, potem tako ne stori nič več." Bentzon pravi: Če je Nemčija tista dežela, v katerej se je največ ljudij brati učilo, pa zopet nij dežele, v katerej bi se manj bralo. — Če vzamemo namesto besede „brati „nabirati znanje", velja izrek o Avstriji. Skrbi se sicer povsod za disciplino v Soli (ker bi brez discipline nauk nemogoč bil), ali za nravno odgojo, za razvitje volje in značajnosti se ne stori nič. — Naravni čut do poštenja in časti se slabo porablja. Našim gimnazijalcem je razvitja značajnosti gotovo bolj treba, kakor na Angleškem, ker imajo naši vseučiliščniki popolno svobodo, angleški pa so Že šolarji v posebnih seminarih. Na naša vseučilišča smemo, kar se tiče osnove in učenih predavanj, ponosni biti. Ali dijakom bi vseučilišča dosti več koristila, če bi prinesli vanj manj obširno pa bolj temeljito omiko in od ločno značajnost soboj. ' Nikjer nij toliko natoroznanskega poduka, kakor pri nas in nikjer tako malo, kakor pri Angležih; ali vendar nemarno nifi več imenitnih naravoslovcev, kakor Angleži. Nij dežele, v katerej bi izvrstno nadarjeni možje tako lehko in gotovo na svoje mesto prišli, kakor na Francoskem; zarad tega pa tudi nij nobena dežela rodila toliko imenitnih mož. — Ne najdemo lehko dežele, v katerej bi z duhom najbolj nadarjena učeča se mladina takej revi izročena bila, kakor pri nas. — Najbolj žalostno pa je še za odgojo avstrijskega ljudstva, da se ravno mladeniči, ki se pripravljajo za učiteljski stan, zaradi svoje reve najbolj z duhomornim delom mučiti in svoj zlati čas zapravljati morajo. Le jedini nagon k višjemu izobraženju in učiteljski poklic ohrani mnogokrat našo mladino na vseučilišči. Če Se kljubu temu vendar nekateri dijaki postanejo slavni učenjaki in učitelji, dokaže le, koliko bi dosegli, če bi mogli vsi dijaki ves *) Gbj št. 13. „Slov. Naroda". čas za svojo izobraženost porabiti, kaže le, da nij samo Francija dežela, ki rodi izvrstne talente, ampak tudi Avstrija, daje pri nas vse tako, kakor pri I 'ran c oz i h, le pri odgoji, pri šoli, pri omiki je ravno taka razlika, kakor pri gospodarstvu. — Na Francoskem se učitelji ljudskih in srednjih šol uče v ni/jih in višjih normalkah, kjer so z vsem oskrbljeni, kjer se ne le učo, ampak tudi odgoju jejo in pripravljajo za učiteljski stan. Avstrijski Nemci ugovarjajo včasih * „Zakaj pa študirajo tudi ubogi mladeniči če nemajo potrebne podpore? Naj se poprimejo česa dru-zega". Na to moram odgovoriti: Zboljšanje našega gospodarstva nij mogoče brez zboljšanja naše odgoje in zboljšanje naše odboje nij mo-gOCG brez dobrih svojemu poklicu zvestih učiteljev; ali si jih bomo s pohorskih kostanjev natepli ? Da pa imajo večjidel le ubogi, ki so imeli v mladosti bolj trdo odgojo, ter so se potem izobrazili, pravi učiteljski poklic, velja pri nas tem bolj, ker se v naših učilnicah za razvitje močne volje in značajnosti nič ne stori. — Brez močne volje in brez od'očne značajnosti pa nij poklica za odgojo. Kdor torej zoper podporo dijakov tako govori, terja nizko politiko neumnega gospodarja, ki skrbno štedi krajcarje, cekine pa meče v vodo. Studirajmo francosko gospodarstvo, odgojo. upravo, sodnijo, francosko civilizacijo sploh in prepričali se bomo, da ima vsak napredek mogočen upliv na gospodarstvo, na blagostanje naroda. Za Avstrijo in Nemčijo nij bilo ravno koristno, da se njihovi najzmožnejši učenjaki, matematiki, zgodovinarji, inženirji, nijso tako udeleževali državnih opravil, kakor francoski. Naši učitelji naj ne potujejo samo v Nemčijo v Švico, ampak tudi v Francijo; marsikaj koristnega za nas bodo ondi našli. Nikjer se ne uči manj realnih predmetov, kakor pri Angležih in Francozih in nikjer več, kakor pri nas. Vendar so Angleži in Francozi najbolj praktični ljudje; Nemcem očitajo radi. da so nepraktični, okorni, boječi, da ljubijo sosebno abstraktne teorije itd. — Vse to je le nasledek zanemarjanja nmvnc odgoje pri Nemcih in pri nas. — Napuh pa je nasledek površnega učenja. Ne vem več, kdo je imenoval naše ljudske „šolew pripravnice za ječe in naše srednje „šole" pripravnice za norišnice; resnica pa je, da se od sedanje sisteme naših učilnic za pn-hodnjost boljših gospodarjev nadejati ne moremo. Nij zadosti, da se streže radovednosti, treba bo sosebno um, močno voljo in značajnost razviti. (Dalje prih.) Telegram Slovenskemu Nirodu". Z Dunaja 19. januarja. Naš poslanec, g. Schneid, je v velikem, s pohvalo sprejetem govoru zagovarjal Lionbacherjev predlog, naj posel državnega pravilnika opravljajo župani dotičnih sodnijskih krajev. Govorilo je sedem govornikov. Politični razgled« \0