UREDNiSiVO . ; 1 o V G O R I c
PRIHORSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 291 (1682) Spedizione
e in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 23. decembra 1950
Cena 15 lir
90 DNI DELA
gen. skupščine OZN
Pred osmimi dnevi je generalna skupščina OZN končala s svojim letošnjim rednim zasedanjem. V skoro 90 dneh je bil dnevni red zasedanja v glavnem popolnoma izčrpan z izjemo izredno delikatnega in zamotanega vprašanja Daljne, ga vzh^a, ki j. pai najtežje vprašanje, pred katerim stoji O/jN od San Francisca, vprašanja, ki ga bo nadalje obravnaval politični odbor. Najpomembnejši rezultat zasedanja je bila krepitev sistema kolektivne varnosti, krepitev, ki je bila dosežena s sprejemom in z uzakonitvijo resolucije. sedmih držav o razširitvi pravic generalne skupščine, kakor tudi sprejema jugoslovanskega predloga o dolžno-tih držav v primeru izbruha vojnih operacij S sprejemom resolucije sedmih držav je bVa obsojena agresija kot naivec ji zločin proti človeštvu. Hkrati Pa so s sprejemom jugoslovanskega predloga V_ veliki meri povečane možnosti, da se hitro ugotovi odgovornost Za napadalno voino in najde pravi povzročitelj vojne, ki se navadno skriva ped geslom o «samoobrambi«. Neznatna manjši na v OZN na čelu z delegacijo ZSSR, ki že p ec°< časa sistematično izpodkopava moč in ugled OZN, je tudi to pot ostala sama sebi dosledna Čeprav brez kakršnih koli sivar-nih jn 'ogičnih nrgum,-—to1' so delegacije držav	sovjetskega
bloka ogorčeno,	to a brez
uspeha nastopile proti reso'U"i-ji sedmih držav in proti jugoslovanskemu predlogu ter bra. nile .poj'1 stališče z docela for. malističnimi pravnimi argumentacijami in sofizmi.
Glede važnega	korejskega
vprašanja in z njim p vezanega vvrašania Formoze, ki og o. ža svetovni mir, pa do sedaj ni bil dosežen nikakršen vspeh. Zaradi sovjetskega sabotiranja vspH miroiiubn:h naporov za rešitev korejskega sponada, s hujskanjem severnih Korejcev, da ne odgovorijo na poziv OZN za prenehanje sovražno, s ti, kakor tudi z vojno intervencijo pekinške vlade, se je to težko vprašanje komplicira-lo do krajnh meja.
Glede vprašanja razorožitve je bil storjen mali korak naprej s tem, da ie bito sklenjeno, da se bo v bodoče vprašanje klasične in atomske razorožitve razpravljalo vzpor-dno in n- več ločeno. Toda razen tega ni bil spreiet nikakršen drucri sklep, za kar se je zahvaliti v veliki meri delegaciji ZSSR, ki je trm as'o in dema-gcško predlagala nemogoče stvari ne. oziraje -e pri tem na mednarodne konkretne razmere in odnese s l ter tezilg za tem, da se izvrši razorožitev na račun samo ene države.
Pomembni rezuVatj so bTi doseženi na zasedanju generalne skupščine glede used-’ bivših italijanskih kolonij Libije in Eritreje. Na podlag' skLpa OZN bo Libija dohila na 1-pozneje do 1. janu-rja J952 svojo neodvisnost, a Er trejo, je postala sestaoni federativni del Abesinije.
Med pozitivne rezultate Ve. tošnjega zasedanja lahko štejemo tudi sprejem resol-cije o načrtu Trygv-> Lie<x za 20-le*ni mir.Odgovarjajoči organi OZN so debili nalogo, da do naslednjega zasedanja, v sklopu spojena delokroga r-zprav’j-h izvajanje načel Lieivcga predloga s strani drže v č’an’c OZN in o tem podato poročilo Uspeh generalne skupščine predstavlja tudi sklep, de se v načrt Deklaracije o človečanskih pravicah vnesejo tudi oo-apodarske, socialne in humani. torne pravice, ter dn sp i' deklaracije izbriše tako imenovana kolonialna > lavzula, pri center je sodelovala vidno delegacija FLRJ.
Nepravilen pa je sklep večine generalne skupščine proti kateremu -'e ostro nastopila tudi jugoslovanska delegcija — s katerim se dovcl sod kovanje predstavnikom Francove Španije v delu specializiranih organizmov OZN in vzpostavitev diplomatskih odnosov z vlado v Madridu. Ta rklep. ki so ga podpirale najboli drznve latinske Amerike, ne bo kori-Stil niti OZN niti STjnsk' mu ljudstvu, temveč le fašistični vlrdi Španije	.
Generalna skupščina ie tuai sklenila, da se podaljša delo Mednarodnega dečjegu fonda katerega pomoč prejemajo milijoni otrck po vsem svetu. Tudi pri tem vprašanju e d la deteoacija FLRj preč”jsnji doprinos s tem, da je glasovala Glede svobodne izmenjave informacij je bil sprejet sklep, da se nadaljuje delo na končni redakciji Sporazuma o svobodi informacij, s tem v zvezi je potrebno poudariti tudi resolucijo, ki jo je sprejela generalna skupščina, s katero sc pre poveduje oviranje radijskih, oddaj. Proti tej resoluciji so nastopile samo države Komin-forma, najboli pa delegacija ZSSR, katere vlada še boji ce lo najmanjših možnosti, da bi resnica prodrla do sovjetskih državljanov. Nepobiten dokaz za to nam nudi dejstvo, da ZSSR ne ovira samo radijske oddaje z zapada ki so namenjene sovjetskim poslušalcem temveč uporablja ogromno si lo svojih radijskih postaj tud Za oviranje emisij jugoslovan skih postaj.
Vprašanje finansiranja gospodarsko nezadostno razvitih držav, o čemer se je tudi razpravljalo na tem zasedanju, še vedno ni dokončno rešeno; toda dosežen je bil precejšnji napredek. To vprašanje je načela na 4. rednem zasedanju OZN jugoslovanska delegacija.
Generalna skupščina je sprejela sklep tudi o podaljšanju mandata sedanjega generalnega tajnika OZN Trygve Liea, ki bo potekel 2. februarja 1951. ZSSR. ki je še nedavno p odpirala Trygve Liea in se o njegovi nepristranosti povoljno izražala, je na zasedanju poskušala Z vsemi silami preprečiti njegovo ponovna izvolitev, ker je Trygve Lie obsodil severnokorejsko vlado, ki je 25. junija izvršila napad na Koreji.
Poleg tega je generalna skupščina soglasno sprejela sklep o sprejemu v članstvo OZN republike Indonezije, bivše nizozemske kolonije, ki je nadavno postala neodvisna, tako da znaša sedaj število držav — članic OZN — šestdeset.
Našteli smo le letošnje najvažnejše sklepe in rezultate dela generalne skupščine OZN. Na splošno lahko rečemo, da trimesečno zasedanje tega važnega mednarodnega organa ni bilo brez sadu. Nasprotno. V napetem mednarodnem položaju v katerem so začele prihajati vedno bolj do izraza napadalne težnje, so Zedinjenj narodi dosegli največji uspeh s sklepi o učinkoviti krepitvi sistema kolektivne varnosti. Medtem pa bo svetovna javnost tudi v bodoče zelo pazljivo spremljala zasedanje političnega odbora, ki nadaljuje z razpravljanjem vprašanja Daljnega vzhoda. Na delegacijah, ki sodelujejo v delu tega odbora pa leži velika odgovornost.
GOVOR MARŠALA TITA OB 9. OBLETNICI JA
Braniti mir in biti činiteli miru na Baihann je naioga naše vojske
Borili se bomo samo tedaj, ko bo vojna globoko opravičena in bo narodnoosvobodilna vojna: samo če bo kdo napadel našo državo ter ji hotel odvzeti svobodo in neodvisnost
BEOGRAD, 22. — Maršal Ti. to je danes ob priliki 9. oblet-nicn Jugoslovanske armade govoril beograjski garniziji.
Govoril je na prej o slavni narodnoosvobodilni ■ vojni in nato dejal med drugim: «Naši narodi so živeli zelo težko dobo, notem ko so jih zapustile Sovjetska zveza in ostale vzhodne države in so odkrito nastopile proti ram. Nismo imel' na koga nasloniti se, naša vojska pa ni im^la nobene možnosti nabaviti si orožja. Hoteli so, da bi bili mi razoro-ženi, zato da' bi laže, danes ali jutri, izvedlj svoje že zdavna-j pripravljene načrte«.
Maršal Tito je nadaljeval: «Oni nas tudi sedai napadajo. Zato se postavlja vprašanje. Cemu moramo toliko žrivovati za našo vojsko v trenutku, ko bi bilo potrebno obrniti vsa materialna in moralna sredstva k gradnji socializma? Odgovor je jasen: Moramo to delati, ker danes grozi nevarnost ne samo izgradn-ji naše socialistične države, pač Pa tud; našemu obstoju. Moramo to delati. ker moramo imeti močno vojsko, ki naj zajamči neodvis-nost naše države. Naši vojski se postavlja samo ena naloga: branitj svojo državo, braniti
mir in biti činitelj miru na Balkanu«.
Nato je maršal Ti.to zavrnil sovjetske obtožbe, da Jugoslavija pripravlja napad, poudaril je pri tem, da ljudstvo 16 milijonov ne more napasti bloka skoraj 300 milijonov, in je nato dejal: «To vedo tudi onj zelo dobro, toda morajo nas izzivati. Obcrožujejo se, ker imajo temne načrte proti naši državi«.
Ng koncu je maršal Tito izjavil: «Ze enkrat sem izjavil, da nismo nikoli nikogar ogrožali in tudi danes tega ne delamo. Moram pa reči eno stvar in vem. da se boste strinjali z menoj: Borili se bomo; in to junaško, toda samo tedai, ko bo vojna globoko opravičena in bo narodnoosvobodilna vojna: samo če bb kdo napadel našo državo ter nam bo hotel odvzeti svobodo in neodvisnost, tedaj mu bomo odgovorili z orožjem in na noben drug način«.
Vlada FLRJ odobrila delo delegacije v OZN
BEOGRAD, 22. — Včeraj je bila v Beogradu seja ministrskega sveta pod predsedstvo^ maršala Tita. Ministrski svet
je odobril proračun za leto 1951 in obračun za leto 1949. Ravno tako je odobril delo jugoslovanske delegacije na zadnjem zasedanju OZN.
Proslava obletnice JA v Novem Delhru
NOVI DELHI, 22. — Jugoslovanski poslanik v Novem Delhiju je priredil sprejem ob priliki 9. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Ob tej priliki so prvikrat prikazovali v Novem Delhiju jugoslovanski film «To ljudstvo bo živelo«, ki je imel velik uspeh.
Norveški krediti Jugoslaviji
BEOGRAD, 22. —• Norveška vlada je včeraj obvestila jugoslovansko vlado, da ima namen ponuditi Jugoslaviji posebno pomoč v obliki petletnega kredita.
Kredit se daje pod istimi pogoji, ki jih je Norveška določila za druge podobne kredite državam, ki so bile oškodova-
ne v drugi sVetovni vojni: a-mortizacija v petih' letih, in sicer prva tri 'eta brez obresti, zadnji dve leti pa z dveodstot-nimi obrestmi.
Jugoslovanska ' vlada je že sporočila norveški vladi, da sprejme to ponudbo in bo na Norveškem nabavila ribe in druga živila.
De Gasperi m siorza o zunanji
ODGOVOR. ZAPADNIH VELESIL NA MOSKOVSKO NOTO
Izključena možnost sestanka štirih
Zapadne velesile bi pristale na sestanek štirih pod pogojem, da bi se razpravljalo ne samo o Nemčiji in Avstriji, temveč „o vseh vprašanjih, ki bi omogočila odstranitev vzrokov za sedanjo mednarodno napetost"
MOSKVA, 22. — Diplomatski predstavniki treh zapadnih ve-iesil: ameriški odpravnik poslov Walworth Barbour, francoski veleposlanik Yves Chataigneau in britanski odpravnik poslov Jack Nioolls S'o bili danes popoldne sprejeti pri pomočniku ovjetskega zunanjega ministra' Andreju Gromiku. Gromiko se je z vsakim zadržaval nekaj minut in meditem so mu zapadni diplomati posamič izročili note svojih ylad v odgovor na sovjetsko noto iz 3. novembra. Iz diplomatske vljudnosti so se zapadne vlade sporazumele, da note ne bodo dhjavile pred četrto uro zjutraj v soboto. Note bodo objavili istočasno v Parizu, Londonu in Washingtonu.
Tekst angleške note se glasi:
«1. Poslaništvo njegovega britanskega veličanstva ima časit potrditi prejem note sovjetskega zunanjega ministrstva z dne 3. novembra 1950. Te,j noti je b_U priložen tekst deklaracij6* ki_ je bila objavljena 22. oktobra 1950 V Pragi. Nota je predlagala sestanek sveta zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze za preučevanje vprašanja izvedbe tega, kar določa potsdamski dogovor glede razorožitve Nemčije.
2. Vlada njegovega britanskega veličanstva se je stalno držala načela, določenega v ustanovni listini Združenih narodov, po kateri se morajo mednarodna vprašanja reševati z mirnimi pogajanji. Vlada njegovega veličanstva izrablja to priložnost, da ponovno poudari svoje vztrajanje pri tem načelu, in to v popolnem soglasju z nedavno resolucijo splošne skupščine OZN. Ta resolucija opozarja na umestnost posvetovanj, ki lahko pripomorejo k ublažitvi sedanje mednarodne napetosti. Daleč od tega, da bi imela napadalne namene proti Sovjetski zvezi, si vlada njegovega veličanstva močno in odkrito želi, da bi napravila konec obstoječi mednarodni napetosti in ne bo opustila nobenega napora, da bi dosegla tako zaželen namen. Pripravljena je — na podlagi in na način kot je to pozneje naznačeno, — proučiti skupno z vladami SZ, ZDA in Francije možnost, da se najde skupna in sprejemljiva osnova za sestanek zunanjih ministrov štirih držav.
3,- Vlada njegovega veličanstva je skrbno proučila noto, kj jo je poslala sovjetska vlada 3. novembra. Cu,ti se obvezana
Pekinška ‘vlada zavrača predlog komisije treh?
V Lake Successu niso prejeli še nobenega uradnega odgovora in ne komentirajo vesti pekinškega radia
PEKING, 22. — Agencija Nova Kitajska je po pekinškem radiu oddajala izjavo zunanjega ministra Cuenlaja kot odgovor na poslanico komisije treh.
V tej izjavi je rečeno med drugim: 1. kitajski predstavniki niso sodelovali in še mani pristali na resolucijo odbora treh za prenehanje sovražnosti na Koreji; kitajska vlada je celo izjavila, da bo imela za nezakonito vsako tozadevno resolucijo, ki bi bila sprejeta brez kitajskega pristanka; 2. kitajska vlada ;e bila vedno mnenja in je tudi sedaj, da ie treba čimprej prenehati sovražnosti na Kort Ji na podlagi pravičnega,miru, ki naj zajamči korejskemu < možrn
ljUOBtVU da samo reši svoja vprašanja; Kitajska se je od za-četica sovražnosti na Koreji tru-
 ,m„iitev spopada m za
večkrat
riška vlada pa le zavr"‘'aa^ve' log za pogajanja m J.e zapovedala svojim četam naj Prekoračijo 38. vzporednik;	j5
sedaj trudijo, da ustavijo sovražnosti na Koreji, ker se ameriške četp umikajo; ko pa so prekoračile 38. vzporednik, niso kazale nobene volje, da bi prenehaj, sovražnosti. Njihova sedanja želja skriva namen, da bi pridobile na času, da lahko ponovijo napad Zaradi tega P01*-pirajo misel takojšnjega pT*‘ne-hanja sovražnosti pred začetkom pogajanj; 4. sedanji dogodki se ne omejujejo na korejsko vprašanje; tičejo se tudi vprašanja Formoze in bombardiranja kitajskega ozemlja. S tem, da hoče omejiti vprašanje Koreje jn zavrača kitajske obtožba, je večina Združenih narodov prekršila listino OZN; 5. predlog Za mirno rešitev ko-1 rejskega vprašanja, ki so ga
predložile delegacije 13 azijskih držav, je prvotno temeljil na njihovi želji do miru, pod pritiskom ameriške yla.de pa se le predlog 13 razdelil na dvoje, in sicer na predlog, ki se nanaša na komisijo treh za prenehanje sovražnosti na Koreji in na predlog, ki predvideva konferenco za mirovni sporazum. Na koncu je bila sprejeta ameriška zamisel, da se zahteva prej prenehanje sovražnosti in se nato začnejo pogajanja.
Na koncu izjave zatrjuje Cuenlaj, da želi kitajsko ljud stvo mirno rešitev korejskega spora, in postavlja, sledeče pogoje: 1. umik vseh tujih čet s Koreje; 2. korejsko ljudstvo mora samo rešiti svoja notranja vprašanja; 3. umik ameriških čet s Formoze in 4. sprejem LR Kitajske V OZN.
Cuenlaj zaključuje: Izven teh točk ni mogoče najti mirne rešitve korejskega vprašanja _ in azijskega vprašanja na splošno
Iz Lake Successa javljajo, da nima komisija treh namena komentirati vest' pekinškega radia, da vlada LR Kitajske odklanja pogajanja s to komisijo, Kajti, ne odbor ne tajništvo OZN nista še prejela uradnega odgovora pekinške vlade in ne priznavat:* izjave, ki se pripisuje Cuenlaju kot odgovor na poslanico te komisije. Za sedaj ne namerava imeti komisija se stankov do polovice prihodnjega tedna in se bo omejila na pripravljanje svojega poročila političnemu odboru.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie, ki je danes odpotoval z letalom v Oslo, je odklonil vsak komentar o Cuenlajevi izjavi in pripomnil, da oddaja pekinškega radia ne more imeti uradnega značaja.
ugotoviti, — in ne brez obžalovanja, — da osnove za predlagani sestanek, ki so naznačene v omenjeni noti, niso takšne, da bi mogle nuditi prespektivo za resnično ureditev. Sovjetski predlog za proučitev vprašanja nemške razorožitve ne bi zadostoval za odstranitev vzrokov sedanjega stanja napetosti. Danes ni nikake nemške vojaške sile razen tiste, ki že več mesecev v sovjetski coni dolbiva vojaški pouk, ki vključuje uporabo topništva in cklopnih tankov. Ce je udeležba nemških enot pri obrambi zapadne Nemčije sedaj predmet študija, je to samo zaradi dejstva, ker so politika in sovjetska dejanja prisilila druge države, da proučujejo vsa potrebna sredstva za okrepitev svoje varnosti.
V nasprotju z obtožbami v poročilu iz Prage, ki so povsem netočne, je vlada njegovega veličanstva skupno s francosko in ameriško vlado odtočila, da ne dopusti nikoli, v nobenem* primeru in v nobenem trenutku, da bi se zapadna Nemčija uporabila kot oporišče za napadalnost Vlada njegovega veličanstva ne more imeti zagotovila, da je prav tako s tistim delom Nemčije, ki je pod sovjetsko zasedbo, in to zaradi oborožitve vzhodne Nemčije, kakor je bito to že zgoraj omenjeno.
4. Na podlagi poročala iz Prage ni mogoče niti predvidevati pravične rešitve nemških vprašanj. To poročilo ne vsebuje nobenega novega konstruktivnega elementa in, rešitve. ki jih poročito predlaga, je večina nemškega ljudstva odbila. V poročilu je le malo več kot ponavljanje, vsaj v bistvu, prejšnjih predlogov, ki so« po izčrpnem proučevanju dokazali, da ne nudijo nikakšne osnove za konstruktivno rešitev nemškega vprašanja. Z namenom, da napravi konec sedanji razdelitvi Nemčije, je vlada njegovega veličanstva skupino z vladama Francije in ZDA večkrat stavila predloge za vzpostavitev nemške enotnosti po svobodnih volitvah pod mednarodnim* nadzorstvom. Te predloge so trije visoki komisarji sporočili pismeno šefu, sovjetske kontrolne komisije 25. maja in 9. oktobra 1950. Niso pa dobili nobenega odgovora.
5. Sedanja huda napetost n,e nastaja niti iz vprašanja demilitarizacije Nemčije niti iz samega nemškega vprašanja, pač pa ima izvor predvsem v splošnem ravnanju, sovjetske vlade že od konca vojne in iz njega sledečem mednarodnem razvoju, kakor se kaže v zadnjih mesecih. Vlade štirih velesil bi se otresale svoje odgovornosti, če bi morale omejiti svoje razgovore na ozko osnovo, ki jo predlaga sovjetska vlada. Jasr.o je torej, da bi bilo treba razpravljati o vprašaojiih, ki zadevajo Nemčijo in Avstrijo. viada njegovega veličanstva pa smatra, da bi vsakršno razpravljanje moralo vključevati tudi tista načelna vprašanja, katerih rešitev bi omogočila resnično in trajno izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA, Veliko Britanijo ter Francijo, kakor tu-di odstranitev vzrokov za seda-njo mednarodno napetost, vzrokov, ki obstojijo po vsem svetu.
6. Vlada njegovega veličanstva je pripravljena, dotočiti predstavnika, ki bi skupno predstavniki vlad Francije ZDA in SZ proučil vprašanja o katerih govori prejšnji odstavek, z namenom, da bi se dosegla za Vse sprejemljiva osno-
va za sestanek zunanjih ministrov vseh štirih držav in z namenom, J« ■->'m*j1ju vladam priporočijo primeren dnevni red. Jasno je, da nudi navzočnost predstavnikov omenjenih vlad na sedežu OZN najbolj prikladno priložnost za podobne preliminarne razgovore.
Vlada njegovega' veličanstva bo zadovoljna, če bo zvedela za stališče sovjetske vlade glede predlogov y tej noti«.
Noti, ki sta jib poslali Sovjetski zvezi Francija in ZDA, sta identični z bri*ta<ns(k0 noto.'
Zadnje zasedanje sveta štirih zunanjih ministrov je bilo pred 18 meseci. V tem času je bilo mnogo dogodkov, med njimi korejska vojna. Položaj torej ni več isti, nesporazumi so se povečali jn ni mogoče resno misliti. da bf zadostoval povratek k nekaterim klavzulam potsdamskega dogovora za vzpostavitev varnosti in* zaupanja na svetu.
Kot je znano, je pred nedavnim sovjetska vlada poslala za-pariolm velesilam noto, v kateri jih opo*zarja na kršitev pogodb s Sovjetsko zvezo in potsdamskih dogovorov. List sovjetske cone «Taegliche Rundschau« piše v tej zvezi, og očitno teh not na Za.padu niso prečrtali z zadostno pazljivostjo, ter opozarja, da kdor seje veter, žanje vihar.
0 angleško-egiptskih pogajanjih
LONDON, 22. — Egiptski zunanji minister je r.ocoj odpotoval iz Londona v Pariz. Vrnil se bo nato zopet v London in nadaljeval razgovore z zakladnim ministrom v zvezi z egipt-skimi krediti v funtih šterlin-gih.
Izjave, ki jih je izdal egiptski vladni minister Nahas paša nekemu angleškemu novinarju in v katerem zatrjuje, da so pogajanja med egiptskim zunanjim ministrom in Bevi-nom dovedla do načelnega sporazuma, so povzročile v Kairu splošno presenečenje. Vsi e-giptski listi popravljajo to izjavo in pišejo, da vladni predsednik ni izjavil, da je bil dogovor dejansko sklenjen, pač pa da je na tem, da se sklene.
Ne ve se še, na kakšni podlagi se bosta Velika Britanija in Egipt lahko sporazumela. V obveščenih krogih menijo, da so vzeli za podlago načrt pakta za Srednji vzhod, povezanega z atlantskim paktom in ki bi vključeval vse arabske in vzhodnosredozemske države. Ta dogovor bo baje Velika Britanija predlagala na prihodnji konferenci dominionov, Egipt pa na sestanku političnega od bora Arabske lige, ki bo 20. januarja.
Tudi v londonskih krogih so presenečeni nad izjavami Nahas paše in so mnenja, da je ta «šel nekoliko . predaleč«. Vsekakor pa so mnenja, da med Obema vlaaama ni več iste napetosti. V angleških u radnih krogih pa odklanjajo vsako pojasnilo Q razgovorih,
RIM, 22. — Ob zaključku zunanje politične razprave v rimskem parlamentu so govorili danes popoldne in zvečer NENNI, PAJETTA, SFORZA in DE GASPERI.
NENNI je predložil dodatek k resoluciji poslanca Giavija naj vlada spremeni svojo zunanjo politiko, kar pa je bilo z večino glasov odklonjeno. Nenni je med drugim dejal, da se vprašanje ne postavlja danes: ((BRANJENI ALI OSVOBOJENI«, temveč »VOJNA ALI MIR« ter da pomeni ((ostati v zavezništvu, ki vedno bolj dobiva napadalni značaj, tve-gatif v sp in v vsem».
PAJETTA pa je dejal med drugim, da ga veseli, da Italija ni v OZN, ker bi se sicer njeni voiaki morali boriti danes na Koreji.
Zunanji minister SFORZA i oa je mimogrede obrazložil,
Saša Itcžiinn številka
Božična številka «Primorskega dnevnika» bo izUa jutri zjutraj v povečanem obsegu: poleg Običajnih štirih strani, bodo dodane še štiri, v katerih bodo našli Citatelji številne članke iz življenja doma in v tujini, zanimive kulturne in zgodovinske razpravice ter mnogovrstne daljše m krajše pestrosti, ilustrirane s primernimi slikami. Naj navedemo za danes nekaj naslovov člankov, s katerimi se bodo bralci podrobno seznanili jutri:
BOŽIČNI OBIČAJ PO SIRNEM SVETU;
BOŽIČNA CRTICA
VAŽNEJŠI MEJNIKI V ZGODOVINI SLOVENSKIH SREDNJIH SOL V GORICI KAJ PRAVI ZGODOVINA O NAŠIH KRAJIH IN LJUDEH
NASE KULTURNE ZAHTEVE V NOVIH MIROVNIH POGODBAH V SPOMIN JOŽETA PERTOTA POTOPISNI VTISKI IZ OKOLICE TRGA AHTENA DALJŠI PREGLED RAZMER V ZGONISKI OBČINI HRVATSKI NARODNOSTNI OTOK V ITALIJANSKIH APENINIH IZ ŽIVLJENJA SLAVNIH MOZ ITD., ITD.
SIAU v Kopru
pred novimi nalogami
VVASHINGTON, 22. — Republikanski senator John Williams je izjavil, v senatu, da so od začetka vojne na Koreji ZDA poslale LR Kitajski in Madžuriji približno 250.000 ton bombaža. Williams je pripomnil, da je med Uvozniki tudi vladna agencija «Com-modity Credit Corporation«.
LONDON, 22. — Bevin je danes sprejel turškega poslanika v Londonu. Čeprav ni vsebina razgovora znana, se zdi, da sta se razgovarjala o morebitni sklenitvi vzhodnosredozemskega pakta.
Na prvi mestni konferenci SIAU, ki je bila v nedeljo v Kopru, je bilo podano krajše poročilo, ki naj bi novoizvp-. ... ~	,,	.	\ljenim delegatom služilo kot
zakaj je Italija sama predlagal j ^0jasnn0 na nekatera vpraša-
prikliučitev Eritreje k Abesi-niji: ker «da bodo na ta način boli e zaščiteni interesi tamkajšnjih Italijanov«.
Dejal je dalje, da bo v času vojne oblast vrhovnega komandanta atlantske vojske Eisen-hc-vverja absolutna Na vpraša-
nja in pomen bratske organizacije. Poročilo je bilo tako važno, da ne smemo molče mimo njega. To še posebej zaradi tega, ker je bilo med navzočimi delegati precejšnje število novih delegatov zlasti itali-
nje ali bo imel Eheiihovver^pra-i fc^ke narodnosti, ki so pred. vico razmeščati italijanske čete ^htvami j ponosom sprejeli izven italijanskega ozemlja, pa
je Sforza dejal, da je «t° vprašanje odlveč v kolikor ni zahrbtno«.
«Dve stvari sta jasni, je nadaljeval Sforza:
«1. Treba bo' trdo delati mnogo časa, da bi Se ustvarila italijanska moč, ki je potrebna za obrambo naših rfneja in nihče ne bo zahteval od nas, da zapustimo naš sektor in dg pošljemo čete drugam. — 2. V času miru pa Eisemhower ne bi imel oblasti premeščati čete z nacionalnega ozemlja brez pristanka italijanske vlade«.
De Gasperi Pa je rekel, da mora Italija napraviti vse. da bi oborožila 12 divizij, kolikor ji mirovna pogodba dopušča.
Glede ustavnosti postopkov svoje vlade, pa je rekel;
Mi ostajamo zvesti ustavnim svoboščinam in demokratičnemu režimu. .Vem, da se pritožujete; toda dejstvo, da se vi tako bučno vse te dni pritožujete, je dokaz, da nimate prav, ko pravite, da ni svobode«.
Res lepa tolažba za italijansko delovno ljudstvo, ki ima samo svobodo pritoževanja, da je lačno, da nima zemlje, da ga kapitalisti jn latifundisti izkoriščajo. Se lepša tolažba pa so te De Gasperijeve besede za beneške Slover.ce, ki se torej lahko še sto let svobodno pritožujejo, da jim vlada noče dati njihovih šol v njihovem lastnem materinem jeziku. In končno: Res lepa demokracija te vrste.
kandidaturo in bili tudi izvoljeni. Vsekakcn• je bil to najboljši odgovor CLN in njegovim agentom, ki so uporabili vse svoje sile, da bi zlasti Koprčani in tudi drugi ljudje v okrožju ne šli na volišča. Zgodilo se ie prav nasprotno: Italijani, Slovenci in Hrvati so šli na volišča skoraj 100 odst. in tako dali najbolj odločen odgovor vsem tistim, ki bi še radi živeli od dela in žuljev pridnih istrskih ljudi.
Zadnje volitve v SIAU so nam v prvi vrsti pokazale, da Se demokratična in progresivna zavest naših delavcev vedno bolj utrjuje kljub terorističnemu, šovinističnemu in i-redentističnemu delu CLN, ko-minformistov in vseh reakcionarjev sploh. Naši delavci so enotno stopili v veliko družino SIAU in razkrinkali priveske reakcije, manevre voditeljev CLN in njemu podobnih in so se tako rešili terorja, ki so oa protiljudski elementi poizkušali vršiti nad njimi. Dokazali so trdno voljo, da bodo nadaljevali po poti demokracije in poštenosti, bratstva in enotnosti. po poti ustvarjanja boljše bodočnosti in socializma.
Za časa pred votivnega tek-movanja bi bi L lahko imeli še večje uspehe, če bi osnovne organizacije izvršile mobilizacija vseh članov fronte v iz-oolnjevanju nalog. Tako tudi, če bi v tem socialističnem tekmovanju bile zaiete vse mno-
PRIČAKOVATI JE ODLOČILNIH DOGODKOV NA KOREJI
Pred vdorom v Južno Korejo
Vojska severnih se je pričela pomikati proti jugu in možno je v najkrajšem času pričakovati njene splošne ofenzive
TOKIO, 22. — Nek predstav, nik VIII. armade je sporočil, da so trije bataljoni severnih predrli južnokorejske črte ob 38. vzporedniku severno od Cungčona ter napredovali za dva ali tri kilometre, toda po zadnjih vesteh so jih ustavili. Te čete so bile oblečene v oble. ke podobne ameriškim in tudi njihove puške so bile ameriške. ip medtem ko današnje poročito glavnega štaba v Tokiu izjavlja, da je P° vseb in* formacijah y zadnjih dneh možno sklepati, da pripravljajo sile severnih splošen napad proti silam OZN, pa javlja današnje poročilo južnokorejske-ga glavnega štaba, da »so se
Bivši nacistični generali
se bodo pogajali z zapadnimi izvedenci
BONN, 22. — Kancler Adenauer in trije zavezniški visoki komisarji so v peturnem razgovoru v Petersbergu sklenili, ustanoviti nekaj komisij, ki naj najdejo rešitev vprašanja o priznanju večjih pravic za nemško zvezno republiko v zamenjavo za prispevek čet za mednarodno zapadno evropsko vojsko. Prva komisija, sestavljena v glavnem iz poklicnih vojakov na obeh straneh, bo skušala ustvariti sistem za vključitev nemških oddelkov med Eisenhowerjeve sile. Istočasno bodo diplomatski in politični strokovnjaki skušali napraviti kar najboljšo pogodbo, ki naj nadomesti sedanji okupacijski statut.
Nemško — zavezniška vojaška tehniška komisija se bo sestala v Petersbergu 8. januarja, Nemški reprezentanti v tej komisiji so: Theodor Blank, ki mu bosta pomagala vojaška strokovnjaka generala Hans Speidel in Adolf Heusinger. Speidel je bil svojčas šef štaba maršala Rommela Heusinger pa šef operacijskega odseka v glavnem štabu Wehr-macht.
S tem, da je Adenauer pristal na imenovanje nemških delegatov v komisijo, je sprejel bruseljske sklepe kot ((osnovo za diskusijo na obeh področjih, vojaškem in političnem«. Dejstvo, da gre tukaj za nekatere razgovore z zavez-
niškimi velesilami na podlagi «enakih z enakimi«, smatra A-denauer dobršen korak naprej za Nemce. Znano pa je, da stojijo socialdemokrati na stališču, da bruseljski sklepi ne morejo predstavljati niti osnove za razgovore. Dejstvo, da je Adenaurjeva stranka pri zadnjih volitvah močno nazadovala v prid socialdemokratov, — in to prav zaradi vprašanja zopetne oborožitve Nemčije — dokazuje, da se Ade-nauerjeva politika giblje v nevarnih vodah.
Kancler Adenauer je danes izjavil tisku, da služijo napori za obrambo zapadnega sveta izključno ohranitvi miru. Imenovanje generala Eisenhower-ja za poveljnika evropskih obrambnih sil je Adenauerju dokaz, kako veliko važnost polagajo ZDA na obrambo Zapada. Ponovno je zatrdil, da nemške zvezne republike nihče ne bo silil k udeležbi v obrambi zapadne Evrope. Dejal je, da bo o jem odločal parlament, toda to šele potem, ko bo s oogajanii jasno določena oblika nemškega sodelovanja, Zapadno nemški tednik «Der Spiegel« je nedavno izvedel referendum, iz katoresa je razvidno, da čez 85 odst. Nemcev odklanja misel, da bi še enkrat nosili orožje. Od 33.000 prejetih odgovorov se je 81.5 odst. izreklo proti vsaki oborožitvi s pogojem pristopa k paktu zapadnih držav.
kitajske komunistične sile, koncentrirane na črti Sarivon-Syngye pričele včeraj pomakati proti jugu in da se nekatere enote sedaj nahajajo v bližini nove obrambne črte sil OZN«. To so prve informacije o položaju kitajskih sil, odkar so zasedle Fenjang.
S tem, da je gladko odbila poziv za premirje, ki ji ga je poslala OZN, je kitajska vlada — tako menijo v Tokiu, — uradno pripravila teren za vdor s Južno Korejo s silami kitajske vojske, katerih potencial je petkrat ali še večkrat močnejši od same severnokorejske vojske, ki ji je preteklo poletje skoraj uspelo pregnati Američane s Koreje. Radio Peking, ki je odbil poziv za premirje, je označil predlog za prekinitev sovražnosti za ameriško zvijačo, ki naj bi rešila ameriške sile pred popolnim porazom.
Današnji napad proti mostišču prj Hungnamu se je pričel z izvidniškimi akcijami kmalu po polnoči ter je stalno naraščal v silovitosti. Neki častnik je dejal, da je napadalo mogoče 2 do 3 tisoč vojakov. Vendar so ta napad še označili kot ((poskusno akcijo« in ne kot veliko ofenzivo.
rezerve
ZDA
dogovora, p.ač pa tudi zvišanju cene volni, zaradi česar zavlačujejo avstralski in novozelandski ovčerejci izročitev ovčjega mesa, zato da pridobijo Čim več volne. Razen tega noče londonska vlada zaradi sedanjega mednarodnega položaja resno načeti znatnih re zerv mesnih konzerv.
VVASHINGTON, 22. — Bilanca Zvezne rezervne banke izkazuje na dan 20. decembra med drugim zmanjšanje zlatih rezerv v zadnjem tednu za 130 milijonov dolarjev. Banka je torej od 21. decembra 1949 izdala za 1.631 milijonov dolarjev zlata. Zlate rezerve ZDA so se torej znižale na 22 milijard in 796 milijonov dolarjev; od 14. januarja 1948 je to najnižji znesek.
Pomanjkanje mesa v Angliji
LONDON, 22.	— ((Velika
Britanija je skoraj brez mesa«. Pod tem naslovom čez vso širino prve strani piše danes konservativni list «Daily Mail«, da bodo v kratkem obrok mesa, ki so g.a pretekli teden že znižali za tretjino, zopet znižali. Rezerve mesa v Veliki Britaniji so sedaj manjše, kakor so bile med vojno. List pripisuje to ne samo ukinitvi dobav iz Argentine, ker ni prišlo do podpisa trgovinskega
Acheson trdno brani Trumanovo politiko
WASHINGTON, 22. — Na tiskovni konferenci je danes dr. žavni tajnik Acheson govoril proti Hooverjevim načelom, ne da bi pri tem izrecno omenil njegovo ime. Acheson je imel tudi govor pred voditelji zborniške in senatne komisije za zunanje zadeve. Poročal je v glavnem o razgovorih v Bruslju ter poudarjal stališče, ki ga že ves čas zagovarja tu-d; Truman, (ja je namreč treba zapadnf Evropi pomagati in jo vojaško okrepiti.
Indija bo znižala vojaške izdatke
NOVI DELHI, 22. — V trenutku, ko vse države višajo proračunske postavke za vojsko, je Indija sklenila te postavke znižati. Nehru je javil parlamentu, da bo vlada izvedla za 10 milijonov rupij prihrankov. Pripomnil pa je, da ti prihranki ne bodo zmanjšali obrambne sile vojske.
Komisar OZN za Libijo se bo sestal s Senusijem
TRIPOLIS, 22. — Komisar OZN za Libijo Adrian Pelt je javil posvetovalnemu svetu OZN v Tripolisu, da bo danes odpotoval v Bengasi, kjer se bo sestal z emirom Senusijem in se razgovarjal o ustavni organizaciji r.ove države. Nato bo odpotoval v Fezzan. Namen ima tudi sestati se z britanskimi vojaškimi oblastmi ter z italijansko in egiptsko vlado in se bo nato v polovici januarja vrnil v Tripolis, kjer se bo sestal posvetovalni svet OZN za Libijo.
PARIZ, 22.Uradni list od 22 decembra objavlja zakon, ki pooblašča predsednika republike, da ratificira splošno francosko— jugoslovansko konvencijo o socialnem zavarovanju, sklenjeno 5. ja. nuarja 1950,
žične organizacije, ki so vključene v SIAU in tako tudi vsi člani, če bi z večjim elanom sodelovali pri tekmovanju.
Po še nepopolnih podatkih so dali frontovci Kopra v okviru predvolivnega tekmovanja nad 25.000 prostovoljnih ur dela, ki so velikega gosp>odar-skega pomena. Delali so na objektih gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, pri delavskih hišah, šoli cestah, kanalizaciji in olepšavanju mesta. Pn teh delovnih akcijah je sodelovalo nad 7000 frontov-cev, od katerih je bila dobra polovica Koprčanov. Pri teh delih so se posebno odlikovali sledeči tovariši: NICOLO’ PA-ROVEL. iz XI. baze, ki jp napravil 270 ur, prostovoljnega dela in AVRELIO KACIC iz III. baze ki je napravil 160 ur, Tema sledijo NICOLO’ DISO, KAREL SUSA. JAKOB VIOLA udarnik, ATTJLIO ZUC-CA obrtnik FERRUC.TO TRE-MUL. brata JURIJ IN FLAVIJ SANDRI brata PETER IN JOŽEF PF.RINI, PETER GIUR-MAN iz VT baze. IVAN MA Z-ZELLI MARIO V A EC OTTO iz Bosa grade, F.TTORE BUR-LIN. JURIJ MARŠI, ki i- napravil var* 60 ur, VIOl ETTA DEPANGHER in še dober odstotek naših nažboUših delavcev, Slovencev. JfcVžnvov, kmetov, ribičev, obrtnikov, intelektualcev itd..
Tekmovanje na dan volitev, kjer so člani SIAU medsebojno tekmovali in že ob 10 uri Zaključili volitve na prvih štirih volivnih enotah, ob 1130 pa je volilo že 98 odst. volivnih upravičencev, je dokaz visoke zavednosti naših ljudi. Navedeni rezultati dajejo jasno sliko revolucionarnosti in ljubezni delavskih množic do vsega, kar je pošteno. Člani SIAU so tako pokazali vsem nasprotnikom da se preteklost ne bo vrnila nikoli več.
Volitve so postavile pred vse člane SIAU tudi velike naloge za bodoče delo. Razvoj in poostritev borbe pr Oti vsem nasprotnikom naše bodočnosti, prav tako razkrinkavanje vseh reakcionarnih CLN-ovskih in kominformovski elementov, ki imajo iste cilje), borba proti vsem pojavom šovinizma in i-redentizma, mora biti prva naloga naše organizacije v zvezi z načeli bratstva, enotnosti in enakih pravic.
Izobraževanje delavcev in najširših ljudskih množic v duhu potrditve ljudske demokracije, njihova vedno širša vključitev pri reševanju nalog ljudske oblasti njihov razvoj v kontroli (ne samo preko ljudske inšpekcije), sodelovanje pri oblasti in ustanovah, to je druga naloga SIAU in njenih članov. SIAU se bori tudi proti vsem vojnim hujskačem, proti vsem, ki ovirajo razvoj demokracije in mirne graditve, kakor tudi za svoboden razvoj narodpv in za njihovo neodvisnost.
SIAU bo mo-ala po-u‘>,ntl pažn o na morebitne naspr~tni-ke, ki bi se u.egnili vri iti v njene vrs'e in skušali v"a ati razdor. Naloga vseh členov je stalna budnost in razkrinkavanje vseh takih škodljivce v Na drugi strani pa naj (l ni sledijo delu trstih oseb, ki so bile začasno izk’juč°ne iz vrst bret. ske organizacije, in ki bi pokazale voljo do izboljšanja. Take o"ebe bodo m'rale konkretno dokazati, da h'če j g skupno z delovnimi množicami p:migati Pri uresničevanju n log naše’orranizicije in pomegiti pri izgradnji sorializma v našem mestu.
Treba bo pristopiti k utrdit-.vj SIAU z organizacijskega vidika, razviti izobraževanje naših klanov pr ko š udijskih skupin, š‘udijskih krožkov, rdečih kotičkov, potujočih k již-nic, konferenc gospodar ke ga in kulturnega značaja. To delo naj bi izvršile osnovne organizacije SIAU. Poleg tegi naj bi vsi č]ani SIAU sodelovali s Prostovoljnim delom ne samo pri objekt ih veči ga p~mena, temveč tudi v kraju sam-m, kjer je treba urediti kanalizacijo, popraviti ceste, ulice, trn ge in sed-že krajevnih organizacij SIAU.
Takojšnja naloga pa je priprava za novoletno jelko, ki bo dala našim otrokom občutje ljudske demokracije in skrbi SIAU zanje. Otrcei bedo cb u-tili, da so deležni take skrbi, ker so sinovi poštenih (n demokratičnih de avcev. Zato naj bi za ta praznik pomagali vsi člani SIAU.
Vse, kar si je istrsko ljudstvo do sedai pridob lo — ljud. sko obhst, bratstvo in enot ost ter gotovost Za bo1 j&o bodočnost — je lahko napravilo le, ker se je borilo skupno z narodi Jugoslavije, ki mu tuli danes nudijo vso pomoč. Z nesebično pomočjo narodov Jugoslavije gredo Istrani po poti izgradnje socializma, katere ne more spremeniti noben res | u betonarni manever;
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
23. decembra 1950
KMEČKA ZVEZA ZA JTAŠJE KMETOVALCE f
Z
Kmečka zveza v Trstu, ki ]ja zelo zaskrbljena zaradi tež-
predstavlja v coni A Tržaškega ozemlja najzanesljivejšo oporo za kmečke interese, je poslala ZVU vlogo, v kateri jo opozarja na nabavo najnujnej ših potrebščin za naše kmetovalce.
ZAVEZNIŠKI BfOJASKI UPRAVI TRST
F RAVNATELJSTVO ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO v vednost
Uradu za kmetijstvo
IN RIBARSTVO
TRST
Naša Zveza ugotavlja, da je Večina kmetovalcev r.a tukajšnjem področju Tržaškega ozem-
Se mnogo takih večerov
Pionirska družina «Vojka Smuc» iz Dijaškega doma je imela sinoči svoj nastop. Združil je petje, glasbo, ples in dramatiko. Prvi ie nastopil pevski zbor s pionirsko himno, »Vrnitvijo«, »Vrabčevo« in ono koroško «Tam kjer teče bistra Zila«. Mladinci in mladinke so gostovali z Borovo recitacijo «Slovenska pesem«, ki so jo dramatizirali. Zamisel je bila posrečena, zlasti ker ta način interpretacije omogoča mladini lažje dojemanje osvobodilne borbe in doživljanje tega kar se je v njej dogajalo. Mladina ee tudi ume vživeti tako kot odrasli. Treba je z njo le veliko več dela, več vaj. V tem pogledu je bilo vsekakor storjeno premalo. Tudi to je uvodoma napovedovalka že opravila, ko se je izgovorila, da je njihovo prvo delo učenje, zato naj tudi občinstvo ne zameri* če ne bo vse tako, kot mora' biti. Vsekakor ie postavljala že vnaprej preostre sodbe, ki v nobeni točki niso držale. Želeti je le, da se naša mladina me zadovolji z doseženimi uspehi ter da nenehno stremi po izpopolnjevanju.
Tudi orkester je zaigral dvoje stvari: «Zlato in srebro« ter narodno «V nedeljo zjutraj«.
Neznani pisatelj je v enodejanki «Hrustač» upodobil zmago svobode nad nasiljem, ki so jo pionirji podajali doživeto in zato želi tudi vse priznanje. Igro samo poživlja rajanje vil, vse polno stilistike in mehkih ubranih gibov, ki jih je naštudirala tov. Olga Gorjupova na glasbo tov. Ubalda Vrabca.
Se mnogo takih večerov pionirjem, mladini in odraslim. Nobenim jih ne bo nikoli preveč.
SLAVA PADLEMU BORCU
Tm. lllatii iDeA&liah
Tov. Marij je Tržačan. Rodil se je 3. aprila 1922. V partizanih, kamor je odšel 5. septembra 1943, je bil dodeljen Prekomorski brigadi. Padel je v borbi proti nacistom na Korčuli (ras Godic.e) v Dalmaciji 23. decembra 1943 Slava njegovemu spominu!
koč pri nabavi najvažnejših kmetijskih potrebščin in to zlasti jie letos, ko je potreba po nekaterih potrebščinah nastala prav pereča zaradi slabe letine, povzročene po izredno hudi suši.
V prvi vrsti pride v poštev potreba po dobrem semenskem krompirju. Pridelovanje te go-moljnice zavzema na našem področju, tako glede površine, kakor glede gospodarske važnosti prvo mesto med poljedelskimi kulturami. Na podlagi uradnih podatkov za leto 1949 odpade na krompir r.ič manj kot 780 hektarjev od 2483 hektarjev celokupne površine. Ni ga kmetovalca, ki ne bi gojil te okopavine vsaj za potrebe v lastnem gospodarstvu za ljudi in za živino.
Kakor je znano, zahteva napredna agrotehnika, da seme te gomoljr.ice pogostoma, vsaj vsaki 2 do 3 leta menjuje, ker se seme krompirja hitro izrodi, zlasti v težki zemlji, ki prevladuje na tem ozemlju. Če računamo povprečno uporabo 10 stotov semenskega krompirja na hektar, znaša skupna potreba tega semena okrog 8000 stotov letno, samo za zamenjavo v svrho regeneracije pa približno 3000 stotov.
To seme so si tukajšnji kmetovalci preskrbovali že v preteklih časih, ko se je gojitev krompirja udomačila, iz mrzlej-ših krajev bližjega tržaškega zaledja. Semenski krompir vrste «zgodnji rožnik« in «0-neida«, ki je prihajal z mrzlega Krasa, oziroma z ozemlja, ki pripada Jugoslaviji, je najbolje ustrezal tukajšnjim podnebnim in tržnim razmeri11'1' Seveda so bili napravljeni poizkusi, z boljšimi in slabšimi uspehi, tudi s semenskim krompirjem raznih sort iz različnih dežel Evrope (Italija, Avstrija, Holandska itd.) ali nikdar niso bili tako ugodni, kot s semenom iz omenjenih krajev Jugoslavije.
V drugi vrsti je občutna potreba po odpornih in rodovitnih vrst raznega sadnega drevja, zlasti pa vinske trte. Večina tukajšnjih izkušenih kmetovalcev si je v tem edina, da so bila sadna drevesca in trte, ki so prihajale iz drevesnic in trsr.ic na Krasu ia na Vipavskem mnogo bolj odporne in rodovitne, kot so rastline, ki jih sedaj prejemajo le z Furlanske ravnine. To je razumljivo iz dejstva, da imata Kras in Vipavsko podnebje in talne razmere, ki se v pogledu omenjenih rastlin ujemajo s tukajšnjimi.
Tretjič obstaja na našem pod. ročju stalna potreba, ki je zlasti letos izredno velika, po dovozu živinske krme, in to pred vsem sena. Na podlagi statističnih podatkov primanjkuje letos za tukajšnje področje približno 80.000 stotov sena, ki ga bo treba uvoziti. Tukajšnji živinorejci in tržaški konjerejci so si navadno preskrbeli potrebno seno s Postojnskega, kjer so ga dobili po zmernih cenah in v zaželeni kakovosti.
Končno so tukajšnji vinogradniki prejemali po ugodnejših cenah kot iz Furlanije kole za trte ter lesene droge za lastnike in za paradižnike. Skupna potreba teh znaša letno okrog 20 vagonov.
Pravilna rešitev preskrbe tukajšnjih kmetovalcev z navedenimi potrebščinami, h katerim je prišteti še druge manj važne, kakor n. pr.: sadike nanoškega zelja, toporišča za razno orodje in drugo, je za razvoj kmetijskega gospodarstva in za obstoj kmečkega življa na tukajšnjem področju izrednega pomena. Tukajšnjim kmetovalcem mora biti dana možnost, da si navedene potrebščine priskrbijo po kolikor mo-
goče naravni poti, kakor jim je nudil življenjski in gospodarski razvoj v normalnih časih pred drugo in tudi še pred prvo svetovno vojno.
Zaradi navedenega smatramo za potrebno predlagati, da tukajšnja merodajna oblast u-krene vse potrebno za čim prejšnjo in ugodno rešitev vprašanja zadostne in cenene preskrbe kmetijskih potrebščin v pravo korist tukajšnjim kmetovalcem.
Te potrebe se morajo upoštevati predvsem pri določevanju uvoznih kontingentov v trgovinskih sporazumih z inozemskimi državami, zlasti z Jugoslavijo, ki bi lahko dobavljala in menimo tudi, da bi bila pripravljena dobavljati vse o-menjene potrebščine.
S spoštovanjem
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE V TRSTU
PREDKONGRESNA RUBRIKA
Glavna načela načrta statuta
Zveze Enotnih razrednih sindikatov
KOLEDAR
- 'dčinb-'jladio-
Sobota 23. decembra
Viktorija, Ozrislav
Sonce vzide ob 7.44. zatone ob 16.24. Dolžina dneva’ 8.40. Luna vzide ob 15.10, zatone ob 7.17.
Jutri nedelja 24. decembra
Adam in Eva, Dunja
v
Ca So Lticiiido j pao ci I po booiih močeh, pino goto* oo CCaclak l/l/lfim m So 'i tn očalal mSih n'ii(hiili oholi /
V našem- članku pod naslovom ((Predkongresna rubrika«, ki smo ga pred dnevi objavili, smo v kratkih besedah obdelali uvod načrta o novem statutu Zveze Enotnih razrednih sindikatov.
Danes hočemo spregovoriti nekaj besed o prvem' delu statuta samega, ki vsebuje sledeča glavna in osnovna načela: Priznanje obstoječega nasprotja med socialnimi razredi ter potreba, da se delavci borijo za lastno osamosvojitev izpod kapitalističnega izkoriščanja; obramba miru v svetu ter borba proti obnavljanju fašističnih vlad; podpora in sodelovanje z vsemi demokratičnimi in ljudskimi vladami; narodnostna enakopravnost, politična in verska svoboda; enotnost in sindikalna borba vseh delavcev, ne glede na njihovo politično pripadnpst, v obrambo njih osnovnih pravic in interesov; najširša demokracija v sindikalnem življenju, spoštovanje nacionalne, politične in verske pripadnosti vseh članov posameznih sindikatov; na
Takih 'priredite' ; bo nikoli :vec
Z včerajšnje kulturne prireditve pionirk in pionirjev III. okraja v prid novoletne jelke
S SEJE GLAVNEGA ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO
Dedek Mraz bo letos obdaril nad' 4000 tržaških otrok
Nabiralna akcija se še vedno nadaljuje - Glavni odbor bo obdaroval tudi invalide, nadalje še nekaj otrok iz Slovenske Benečije ter bolne otroke iz zdravilišča v Punta Salvore
"Včeraj popoldne se je ponovno sestal glavni odifcor za novoletno jelko. Iz poročil je bilo jasno razvidno, da je bilo do danes storjenega že mnogo, da pa čaka žene, kot tudi člane množičnih organizacij še dosti dela,
Letos bo Dedek Mra-z oboa ril veliko število tržaških otrok katerih število znaša nad 4.000. Nabiralna akcija, ki so jo v pretežni meri izvedle požrtvovalne in marljive žene, je povsod zelo dobro uspela. Lahko rečemo, da je nabiralna akcija, ki se ponekod še nadaljuje, dokazala, da je naše ljudstvo ra zv. m e lo pomen te človekoljubne akcije.
Zene, k’ so izdelale v tako kratkem času res zelo veliko število lepih igračk so sklenile, da bodo v dneh, ki jih ločijo od tega praznika, še nadaljevale z delom. Ker bo moral vsak okraj zase poskrbeti za pripravo darilnih paketov ter za njihovo porazdelitev, čaka naše žene kot tudi člane posameznih odborov še ogromno dela.
Glavhi odbor je določil, da se vrši razdeljevanje paketov v okoliških vaseh v dneh 28. in
29. t. m-, medtem ko bo razdelitev paketov v samem mestu
30. t. m. Pakete bodo razdeljevali na približno 30 krajih. Preskrbljeno je, da bo ob razdelje-
Tomažič - Tomasich - Tom masi
Ob deveti obletnici ustr lit. ve narodnega heroja PlPItiA TOMAŽIČA in njegovih teva-rišev so objavljali razni tržaški hsti daljše m krajše č an-ke o delu m življnju lega Velikega tržaškega Sl venca, ki se dviga s sio.im junaštvom nid vse druge. Tri tem smo videli, da tiska jo niegovo ime v treh oblikah: TOMAŽIČ, To-masich in Tommasi.
Znano je, da je bil Pinko Tbmaiič prepričan slovenski komunist- V njem ni bilo niti sence slovanskega ali slovenskega šovinizma, obenem niti sence popu-tljivosti i
pa
bor-
bi proti izkoriščanju, (luč n ju in raznarodovanju. Pinko Tomažič ie obsojal raznarodova-
nje primorskih S'ovencev fašistih ter potujčevanje hovih imen in pr imkov. ben slovenski list ni poročal o njen nikoli drugače kakor o Tomažiču. To je prvotna Slovenska oblika njegovega priimka. To je edina prava oblika. To obliko je uporabljal tudj on som.
Oblika TOMAS1CH sp■ nja na tiste žalostne čase,
so italijanski uradniki, z i___
na tržaški občini, že pred fašizmom na vse mogoče in nemogoče načine pačili slovenska imena in rrijmke. da bi skvarili in zabrisali vHh slovensko obliko. Take oblike je najrajši tiskal šovinistični tržaški dnevnik «11 Piccolo«, ki si je postavil za ničelo, da se u njegoui tiskarni ne bo riiko. li tiskala nobena strešica nad
po
nji-
No-
rmi-ko zlasti
črkami č, š, in ž, češ da bi strešice one^aščale njegove globoko italijanske strani in sveto latinsko abecedo. Po njegovih stopinjah so hodili vsi drugi italijanski časopisi v Trstu. Večina teh časopisov stopa še danes po njih. Medlem je temel itejše in boljše poznavanje Slovanov stalno napredovalo tudi po Italiji in danes vidimo, da se tiskajo po mnogih italijanskih listih in knjigah slovanski priimki v nepopačeni slovanski obliki z vsemi potrebnimi ključicami. medtem ko večina italijanskih novinarjev v Trstu še zmeraj trmoglavo vztraja v svoji zaostalosti in pri svojih popačenih oblikah slovenskih priimkov. Z nemškimi in drug'mi tujimi priimki pa ne delajo tega niti oni niti tržaški italijanski uradi, saj videvamo po glavnih tržaških ulicah na vsak korak primike kakor; Weiss. Gesess, Nimmerichter in nešteto drugih. Samo Slovenca tlači in mrcvari, kjer koli moreš.
Oblika TOMMASI je nastala Po fašističnem diktatu, ki je vsa slovanska imena in priimke nadomestil z ital.jonskimi oblikami. Te oblike so se določale z uradn mi odloki, pri katerih je sodelovala posebna komisija za sPreminjaj-nje priimkov. Člani komisije so bili tudi jezikoslovni «učenjaki», ki so posejali svoja imena fašistični laži-znat osti, da je fašizem v njenem okrilju bolj nemoteno vršil svoji
zločinsko raznarodovalno delo, Bili so to tovariši današnjega rektorja Cammirate, ki stopa še zmeraj po takratnih poteh in vneto dokazuje današnjo suverenost Italije nad Trstom, čeprav je v veljavi 21 člen mirovne pogodbe, ki tafco suverenost jasno in razločno zanika. Oblika Tommasi priča o nasilju, poniževanju in zasužnjevanju, ki so ga fašisti izvajali nad vsem slovenskim in hrvatskim prebivalstvom na Primorskem. Ta oblika je bila Pinku samemu najbolj zoprna, čeprav se je moral Po italijanskih uradih po sili podpisovati Tommasi. Ta oblika fia je nepres*uno žgala v duši in ga nenehno podžigala k borbi za člove ke in narodne pravice, k borbi 'Za pravico do lastnega imena in priimka. Ko je bil «11 Lapor gtore« po zmagi nad fašizmom v teh zadevah na anko istih misli kakor Pinko Toma. Žič, je bil prav on tisti italijanski list v Trstu, ki je rad tiskal slovenske priimke s ključicami. Danes posnema rajši nekdanji šovinist'čni dnevnik «Il P c colo*. Krožek «Tommasis ne nosi pravilnega imena. Ta oblika je ■prav za prav žalitev spomina na na-odnega heroja.
TOMAŽIČ - TOMAŠIČU . TOMMASI so tri stepnje navzdol, z svobode v sužn st.
TOMMASI - TOMASICH -TOM4ZIC so tri stop"je a vžgor, iz sužnosti v svobodo.
A. BUDAL
vanju navzoč tudi Dedek Mraz in tudi njegovo spremstvo. Da bo njegov prihod med naše najmlajše čim bolj svečan, bodo pionirske družine v posameznih okrajih, in vaseh priredile svoj kulturni program.
Glavni odbor se bo letos, kot že tudi pretekla leta, spctrtmil pri obdarovanju tudi naših invalidov, kot tudi ožjih svojcev padlih borcev za svobodo.
Prav1 tako se j« glavni odibor spomnil tudli na otroke Slovenske Benečije, katerim bo v imenu tržaških pionirjev poslal nekaj darilnih paketov v znak, da se jih tukajšnji pionirji vedno spominjajo ter hočejo s skromnim darilom prispevati k njihovemu koledovanju.
Tudi otrooi i2 zdravilišča ’ v Punta Salvore v coni B bodo deležni daril tržaškega Dedka Mraza.
Da bo pripravljanje darilnih paketov' pravilno izvršeno ter da bo razdeljevanje paketov točno potekalo, bodlo pri tem navzoči člani glavnega odbora
Obvestilo lastnikom borovih nasadov
Zatiranje borovega prelca
Obveščamo, da je zatiranje borovega prelca po zakonu z dne 20.V.1926 in 12.11.1938 —
OBVEZNO!
Vsi lastniki borovih nasadov, vrtov, parkov in gozdov, posajenih z borom, so dolžni zatirati borovega prelca na svoje
stroške.
Obiranje in zatiranje prelče-vih gnezd se je začelo s 15 decembrom 1950 in mora biti končano pred 15. februarjem 1951.
Obiranje izvedemo tako, da odrežemo vse veje na katerih so zapredena prelčeva gnezda. Ako pa je prelčevo gnezdo v vrhu drevesa, ga moramo odstraniti ne da bi odrezali ali kakorkoli poškodovali vršič.
Gnezda je treba na mestu sežgati.
Kdor do 15. februarja 1951 leta ne bo obral borovega prelca, bo po zakonu kaznovan, pobiranje P« bo izvršil gozdarski oddelek policije na račun kršitelja.
Gozdarski 'oddelek policije v Ulici Monte Grappa štev. 3, II tel. 3643, daje v tem pogledu vsa potrebna pojasnila!
Odgodena razprava zaradi praznikov
Pred sodiščem za določevanje narokov, kateremu je predsedoval sodnik Bayliss, je bilo včeraj 7 moških, obtoženih, da so nezakonito zasedli stanovanja.
Prazniki so že tu, zato je bila razpirava odgodena in obtoženci so bili spuščeni v začasno svobodo, zlasti glede na to, da sc niso upirali ukazu jn ni bilo nobenih incidentov, ko so morali zapustiti stanovanji!.
Sestanek odbora ZAM
na Opčinah in v Padričah
V .četrtek je bil na Opčinah sestanek odbora,. Z.AM, Na. sestanku so - razpravljali o tekmovalnem načrtu v pridobivaj' nju novega članstva, ki ga’je" izdal mestni odbor ZAM. Ta načrt, so dopolnili z novimi točkami in med drugim sklenili, da bodo predložili posebno tekmovanje Proseku. Na množičnem sestanku bodo pre-diskutirali ta predlog in sprejeli dodatne točke k tekmovalnemu načrtu mestnega odbora ZAM. Prav tako -je bil v četrtek sestanek odbora v Padričah, kjer so prav tako razprav. Ijali o tekmovalnem načrtu ZAM.
Nesreča in prelep
Tullio Calzi jg delal včeraj dopoldne pri podjetju Gorjup v Ul. Economo 11; na rok0 mu je padla debela železna plošča in mu zmečkala kar tri prste na levi roki.
Ponesrečenca so pripeljali v bolnico in se bo moral zdraviti skoraj 1 mesec, roka pa mu bo ostala za veuno nekoliko pokvarjena.
4= * 4!
V četrtek ponoči sta se stepla dva ruska begunca v taborišču pri jezuitih. Kljub temu, da sta obadva že precej v letih sta se krepko prijelo in s' jih dajala tako, da so. i1" 1* s težavo ločili. Nazadnje pa s° jih morali peljati v bolnico.
Dva vročekrvna pretepača sta 63-letni Korokov in bl-Iet-nj Fomarenko.
Korokov se bo moral zdraviti dobre tri tedne. Fomarenko pa ,10 dni.
mednarodnem polju priznava Zveza ERS potrebo mednarodne solidarnosti med delavci ter podpira konkretne akcije.
Zveza, ki se ponovno obnav-.lja zato, da bi lahko z razredno borbo vodila delavske množice v njih borbi za dosego uresničitve vseh zahtev delavskega razreda, ima še posebne naloge, kot je to razvidno iz čl. 1., vključenega v drugem delu načrta o novem statutu, ki pravi: ((Zaradi sedanjega po-litidno-socialnega položaja, ki obstaja v obeh conah Tržaškega ozemlja, koordinira in u-smerja Zveza na osnovi glavnih pregramatičnih načel borbo sindikatov in federacij, ki so v njej vključene ter delujejo na omenjenem teritoriju, na osnovi različnega položaja, ki obstaja s: obeh conah Tržaškega ozemlja«.
Da bo delovanje Zveze ERS res v duhu razredne borbe in resnične demokracije, je razvidno že iz čl. 9, ki je vključen v tretjem delu načrta in ki se glasi: «Clani Zveze lahko postanejo vsi sindikati in federacije anglo-ameriške cone in jugoslovanske cone Tržaškega o-zemlja, ki organizirajo delavce ter oslanjajo svojo sindikalno borbo na statute, katerih glavna načela so razredna borba, demokracija, nacionalna enakopravnost«. Cl. 10 izpopolnjuje čl. 9 ter karakterizira organizacijsko bistvo Zveze. Ta člen pravi: «Lahko se vključijo v Zvezo v posebnih organizacijskih oblikah organizacije ali avtonomna združenja, kot n. p. organizacije kmetov, polovinarjev, malih posestnikov, kot tudi zdravstvena združenja in Pa združenja upokojencev«.
Tržaški delavci bodo spoznali, da predvideva načrt o novem statutu Zveze Enotnih razrednih sindikatov vso pomoč ustanovam socialnega skrbstva, . da poudarja predvsem važnost doseči garancijo stalne zaposlitve ter uresničitev načela: za enako delo enako plačilo, ki bo predvsem izboljšalo položaj delavk, zagotovitev zaposlitve mladih delavcev ter rešitev vprašanja u-pokojencev.
V načrtu o novem statutu Zveze ERS STO je vključena izjava, ki jo morajo dobro analizirati VSi delavci; ta izjava, vključena v 4. točki, pravi: «Zveza ERS STO je enotna m razredna organizacija vseh delavcev Tržaškega ozemlja ne glede na spol, narodnost, politično in versko pripadnost, poklicno stanje, ali kraj stalnega' bivališča«.
Sindikalni akcijski odbor katerega gh vr.a natoga je obnova razrednih sindikatov, se bo še nadalje boril brez ore-stanka, da se uresniči pomen izjave izražene v 4. členu katerega vsebino smo že zgoraj omenili. Le Z uresničitvijo tega načela se trdo tržaški de lavci otresli dosedanje pasivnosti.
OF
Konferenca OF II. okraja
V četrtek 28. decembra ob 19.30 bo konferenca OF II. o-kraja r.a stadionu «Prvi maj«.
PIONIRSKA DRUŽINA IZ PLAVIJ vabi na kulturno prireditev, ki bo v torek (sv. Stefan) 26. t. m. ob 17. uri v dvorani v Plavjah. Pridite vsi, ki se zanimate za kulturno dejavnost otrok.
Urnik trgovin za praznike
24. decembra
a) Vse trgovine z živili (tr govine jestvin, mesnice, pekarne, delikatesne trgovine, mlekarne, sadje zelenjava, drogerije) _ in papirnice, brivci in cvetličarne bodo imele urnik za praznične dni, t. j. dopoldanski urnik bo podaljšan za er.o uro.
b) Vse ostale trgovine bodo zaprte najkasneje ob 13. uri, razen slaščičarn in sličnih trgovin, ki bodo odprte od 8 do 20.
25. decembra
Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13.
NASE NAROČNIKE prosimo, da poravnajo naročnino za 1. 1950 še pred koncem leta in nam tako prihranijo veliko truda in sitnosti.
Mesečna naročnina znaša 260 lir.
Uprava listov Založništva tržaškega tiska
26. decembra
Vse trgovine bodo zaprte razen:
pekarn, ki bodo odprte od 7 do 12, mlekarne od 7 do 12, cvetličarne od 8 do 13, slaščičarne in slične od 8 do 21.30. 31. decembra Vse trgovine z živili, kot tudi papirnice, brivnice itd. bodo imele urnik kot 24. decembra.
Isto velja tudi za ostale trgovine.
1. januarja 1951
Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13.
6. januarja
Urnik je isti kot 26. decembra.
7. januarja
Urnik je normalen, kot .vsako nedeljo.
Naročniki Koledarja OF za leto 1951!
Dvignite ga čimprej obenem s knjigami Prešernove knjižnice. Cena je 350 lir.
OSTALI INTERESENTI lahko kupijo koledar in 3 knjige v knjigarnah Stoka in Fortunat za ceno 400 lir.
Premiera Zandonajeve opere
«Francesca da Rimini»
Izvedba četrtkove premiere opere «Francesca da Rimini« italijanskega skladatelja Ric-carda Zandonai-ja je bila sicer ena najbolj uspelih med vsemi letošnje sezone, kljub temu pa smo mnenja. da bi lahko brez škode ostala v gledališkem arhivu.
Libreto, ki je povzet po d’Annunzijevi žaloigri, kaže tipične znake nezdrave in napihnjene lirike italijanskega poeta, kateri ne pripomore do višje etične veljave niti okolje V katero je presajena. Delo, ki je morda vsebinsko zanimivo za onega, ki se podrobno zanima za italijansko slovstvo pa tudi glasbeno, ne predstavlja dosti. Zandonai. kot učenec Mascagnijev, se je v svojih de-
Ameriška slikarica Jean-Paul Clad
v galeriji Škorpijon
Mlada slikarica pač ne more zatajiti, da je daljši čas prebila v Parizu, kjer jo :ie prevzel vrvež križajočih se struj in izmov modernega slikarstva. Razstavljene slike pričajo, da se je njena umetnost navdihovala ob primitivistih in iauvi-stih (((divjakih«), ki so se v obliki žarometne svetlobe izluščili iz nekdanjega impresio. nizma. V njenih slikah je barva še zmerom konstitutiven element, čeprav ne v is“ Pre" vladujoči meri, kot je bila impresionistom. Kot enakovreden element je namreč nastopila oblika ali bolje rečeno, njeno poenostavljanje, da ne rečemo okrnitev na najprimitivnejše elemente. Poglejmo samo njen moški portret <št. 18), ki je za. črtan v najprimitivnejših obrt-sih, podan kot nekakšna Ploskev, v kateri delujejo oči. nos in usta malone kot dekorativen element.
Bolj živo učinkujejo njene po. enostavljene notranjščine sob v živopisnih barvah, ki pa so vendarle predvsem dekorativnega značaja. Njeni »akti« (n. pr. št- 3, 7, 10, 14), ki so sproščen; anatomskih zakonov, so Drikazani v dekorativnem okolišu in učinkujejo tudi sami predvsem kot okrasek.
Ne bomo odrek di ndadi sli-karici smisla za barvitost, za dekorativnost in tudi ne oblikovalne strasti, s kalero poskuša izražati svoje notranje vizije predmetov, svojo čustveno interpretacijo sveta in
življenja. Vendar se nam zdi, na je umetnica še vse preveč odvisna od svojih vzornikov (Matisse?), še vse preveč pod njihovim vplivom, da bi nam bila njena slikarska beseda jasna in da bi nas prevzela in ogrela.
Umetniki, k; so našli svojo P°t, ki so si ustvarili svoj žanr, so neke vrste izumitelji in njihova umetnost, pa naj bo še tako primitivistična ali abstraktna, ima svojo imanentno, notranjo, logiko, ki ji je podvrženo vse njihovo delo. Vsak detajl, vsaka poteza, vsako okrnjenje. oblike ali njeno poenostavljenje je Pri njih ven-darle nekje globokoutemeljeno, ima svoj smisel, svoj »raison d’etre» Pri slikarici Jean — Paul Clad se nam zdi, da niso detajl; vselej utemeljeni iz stvari same, da nimajo tiste neobhodne notranje logike, ki jo opažamo pri samih ustanoviteljih novih smeri in struj, marveč da so nekakšne reminiscence že videnega, od drugod posnetega, da izvirajo iz nekakšnega sicer inteligenetnegi podoživljanja tujih vzornikov.
Mladi slikarici, ki ima, kot rečeno, lep slikarski talent želimo, da bj šla Po poti zmerom večjega osvobojanja od svojih vzornikov ter končno našla svoj lastni obraz, svoja lastna sredstva za upodabljanje svoje vizije o svetu, svojo izvirno interpretacijo nrsknnčn^ mnog', ličnosti pojavov življenja.
.VLADIMIR BARTOL.
lih naslonil še največ na italijansko veristično opero, kamor spada posebno njegovo drugo pomembnejše delo «Con-chita«. Okorišča se pa tudi z izsledki ostalih glasbenih struj ob prelomu stoletja. Ce bi njegovemu nedvomno velikemu znanju in praksi drugovala tudi odgovarjajoča invencija. bi mogoče ustvaril dela visoke umetniške vrednosti. Tako pa označuje niegove stvaritve z «Francesco da Rimini« vred na eni strani formalno neskladna izpeljava na drugi pa vsebinsko prazna obdelava, kar tudi ne more nadomestit; bogat orkestralni stavek, ki se za slikanje scenskega dogajanja poslužuje često tudi impresionističnih prijemov. Med vrline te njegove opere bi morda šteli dramatsko močan deklama-torični stavek, toda to še ni vse. zlasti če se skladatelj oplaja ob liriki, ki je vsaj za naše zdrav« pojme etično nizka in danes, ne glede na zgodovinsko vezanost, normalnemu pojmovanju povsem tuja. Priznati pa moramo, da mestoma ne manjka scen. ki tudi glasbeno izstopijo iz celote. Zaradi njih «Francesco da Rimini« ponekod še uvrščajo v operni repertoar.
Z izkušeno roko in velikim smislom za plastično oblikovanje celote je opero vodil dirigent Umberto Berrettoni. Pri ne baš lahki nalogi mu je zvesto pomagal izvrstni orkester, brez katerega si dostojne izvedbe «Francesce» sploh ne moremo zamisliti. Pevske vloge so bile v splošnem dobro razdeljene, vendar pa se solisti zaradi recitativičnih, dekla-matoričnih stavkov, ki prevladujejo, niso mogli posebno uveljaviti. Francesca in Paolo sta našla v osebah sopranistke Mercedes Fortunatl in tenorista GiacintaPrandellija zlasti igralsko izvrstna interpreta. Prav tako sta dobro izoblikovala tipična d’Annunzijeva lika Gio-vannija in Malatestina Giovan-ni Inghilerri in Giuseppe Nes-si. Niuna močno naturalistična izvedba je vsebinsko učinkovito vpadla kot protiutež glavnima junakoma z njuno liriko. V manjših vlogah so se uveljavili še Rosanna Papaoni (Sa: maritana), Gianni Trevisam (Ostasio) In Fran-eskine sole-tične; Laura Cavalierl, Liliana Hussu Aurora Cattelani. Renata di Margherita ter Maria Amadini.
fcr r
Za nnuolelno jelko
X tiskarni ZTT je bilo nabrano za novoletno jelko na dveh nabiralnih polah 16.350 lir.
SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet bo imel sejo
29. decembra ob 17.30. Seja bi morala biti 27. decembra.
TRŽAŠKA BORZA
Zlasti šterling '8700-8750, papirnati šterling 1740-1780, dolar 685-700, telegrafski tolar 710, švicarski frank 164-165, francoski frank 178-182, avstrijski šiling 24 - 24.25.
A D I T, Ljubljana, Tyr-ševa 34, obvešča vse naročnike tržaškega tiska v Jugoslaviji, da bodo prejemali časopise v letu 1951 samo če bodo TAKOJ NAKAZALI NAROČNINO ZA TRI MESECE NAPREJ. Vsem drugim pa bo ukinjeno z 31.12. 1950.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22 decembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 12 oseb.
Poročili so se:	Ocenjevalec
Valentino Matkovsky in tipkarica Olga Gerbatehev, delavec Vladimiro Nikolenko in uradnica Irina Nokolajevič Gmi-zovič, industrijski vod-ja Bruno Bisigin in gospodinja Luciana Bidut, mehanik Enni Battigel-li in šivilja Amelia Trevisan.
Umrli so:	87-letna Marija
Alojzija Nadlišek vd. Turko, 75-letni Franc Leupušček, 60-letna Katarina Tedesco por. Zanin, 68-letna Angela Gian-dussi vd. Madalosso. 74-letna Ivanka Sigon por. Cozzio. 84-letna Emma Dub č vd. Dolenc, 56-letni Ka"ol Panusca. 88-lst-na Teresa Stopfer vd. Sebo^n, 761etni Anton Busah, 87-letna Antonija Milič vd. Bukovec, 65-letni Josip Zentilomo, 62-let-na Josipina Vecchiet vd. Simšič.
I RADIO IBS
JUG0SL.COM l TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 23. 12. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Operna glasba; 12.30 Pri-liubljene melodije; i2.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa -poročila v slov.; 13.15:	Pester
koncert; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00:	Zabavni pregled
Radia Ljubljana:	14.30:	Pregled
tiska v ital.: 14.45: Pregled tiska v slo/.
17.30: Gospodarski pregled (it-); 17.45: Ritmična glasba; J-8 0^ Pa'ra nirska ura (ital,); iS-M- Edvara
Grieg: Norveški P^^oved ča-ročila v ital.,	[	X	45. Par.
sa -	v/e-	20.00: Hrvat-
skj3kulturld pregRd (hrv); 20.30: Mrvatske narodne pesmi, 20.45. Politični pregled (slov.); 21.00: Veder sobotni večer (slov.); 21 30: Igra Veseli kvintet; 22.00: Velike jugoslovanske osebnosti (ital.); 22.15:	P. I. Čajkovski:
Simfonija št. 2, nato lahka glasba; 23.00: Zadnja poročila v it.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Obja/a dnevnega sporeda za naslednji dan: 23.30: Zaključek.
Gledališče Verdi
Danes zvečer ob 20.30 bo druga predstava opere «Francesca da Riminii«, ki jo je skompo-nirai Riceardo Zandonai Predstava bo za abonente B (parter in lože) in C (balkon ni galerija).
V torek ob 20.30 bo premiera Verdijeve opere «Traviaita» za abonente B (parter in lože) "ter A (galerija in balkon).
KINO
Rossetti. 16.30:	«V tem našem
življenju«, Bette Davis, G. ' Brent.
Excelsior. 14.30: «Pepelka». filmska slikanica.
Nazionale. 15.45: »Življenje z oče. tom«, W. Povvell.
Arcobaleno. 14.00: ((Generalni inšpektor«, Danny Kaye.
Fenice. 16.00: «Naredili so iz me ne zločinca«, Ann Sheridan.
Filodramatico. 16.00: «Ni mogoče nadaljevati z ubijanjem«, W. Holden, E. Drevv.
Alabarda. 16.00: ((Dolina velika- • nov«, Claire Trevor.
Armonia. 15.30: «Jezdeci sreče«.
Garibaldi, 15.30: »In sedaj kdo me bo poljubil?« June Haver.
Ideale. 15.30: »Pod krinko«, Ivon-ne de Carlo.
Impero. 15.00:	«Nova	miška«,
Walt Disney.
Ilalia. 16.00: »Praznik ljubezni«, Jeanne Crain.
Kino ob morju. Zaprt.
Savona. 15.00: ((Okrvavljeni meči«, Larry Parks.
ViSle. 16.00: «Gospod in sirena«,
Vittorio Veneto. 15.30: «Idealen zakon«, Loretta Young,
Adua. 16.00: «Pravico za Indios«, William Boyd.
Azzurro. 16.00: ((Lisičji princ«, T. Povver.
Belvedere. 15.30: «Sin zločina«, G. Brent.
Marconi. 15.30: «Rumeno nebo«,
G, Pieck.
Massimo. 16.00: «Meč puščave«, Dana Andrevvs.
Novo cine. 16.00: ((Nemogoča pustolovščina«, Errol Flynn. Odeon. 16.00: «Zadnji dnevi Pompejev«, Micheline Prešle, Vittoria. 16.00:	((Kastiljski	kapi.
tan«, T. Povver.
Venezia. «Napad šeststotih«.
Sv. Vid. 16.00: «Odpri se Sezam«. Radio. 15.30:	«Devica	Tripolisa«,
Ivonne de Carlo.
liMiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
MALI OGLASI
OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam. Naslov na u-pravi lista.
Pohitite z nakupom božičnih drevesc po izredno Ugodnih cenah v Ulici Delle Milizie 19, telefon 96-510 (v bližini ulic Rossetti - La-marmora - Montebeilo), v skladiščih
ZaiiuSB prodajalcev buriva
ADRIA -EXPRESS
prireja zimovar.ja v Sloveniji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Sever« 5 b, tel. 29243.
Dospela je nova pošiljka
SLOVENSKEGA
PRAVOPISA
V prodaji je v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
2uie m- dovčnake ia,bgtedvdce m aaM-d-piidv matiiuA >ul &0--iimd in Mudiettia IkMČiid
Do&iie. (i& Ih dičHMl-knjig-arnaH
///»«.
GRADBENIK
• prejema vsakovrstna gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravile in nažrte. Cene ugodne I
Naslov pri upravi listo ■ Ir st. Ulica sV. tranllSka itst. 30
(PRIMORSKI DNEVNIK
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - lelefon 11-32
SEJA OBČINSKEGA SVETA
V četrtek zvečer ob 20.30 se komisije je občinski svet zbrai k peti seji jesenskega zasedanja. Seja se je vršila na goriškem gradu
V dvorani deželnih stanov.
Sejo je otvoril župan dr.
Eernardis in sporočil svetovalcem nekatera obvestila v zvezi Z gradnjo podjetja za izdelavo oblek uslužbencem monopolnih podjetij v katerem bo tudi skladišče za zavoje, kot je to že pred časom vlada sklenila.
Gledie podjetja za izdelavo toblek monopolnimi uslužbencem je dejal, da se je skupno z glavnim ravnateljem monopolnih izdelkov dr. Cova odpravil v nekatere mestne predele, ki bi bilj najbolj prikladni za Zgraditev takega poslopja. Dr.
Cova je medtem izjavil, da bo
V mesecu januarju prišel v Gotico inženir, ki bo priprave speljal do kraja in pripravil ugodna tla za pričetek del. Predvidevajo, da bodo z gradnjo pričeli spomladi.
Odgovoril je tudi na vprašanje dveh občinskih svetnikov, ki sta na prejšnji seji želela pojasnila glede napeljave odvodnega kanala v Podturnu.
Dejal je, da je magistrat v Benetkah te dni sprejel sklep o pričetku del. Gradnjo je prevzelo , podjetje Tarchino.
Glede novega telefonskega poslopja je prav tako dobil zagotovilo, da bodo s prvimi deli pričeli že s pričetkom meseca januarja.
Ob zaključku pa je sporočil, da je prišel iz Rima telegram, s katerim ga obveščajo, da je višji švet za javna dela odobril sklep glede gradnje hiš za državne uradnike (INCIS) na {Travniku.
Po poročilu župana je podžupan odvetnik Devetag poročal o okrožnici, na osnovi katere gre povišek občinskim uradnikom. Predlagal je, da' bi bilo treba izvoliti posebno komisijo, ki hi .ihtela nalogo, da pregleda okrožnico in jo aplicira na . posamezne ...uradnike na o-snoyi nekakega individualnega kriterija. Tvorili naj bi jo predstavniki vseh političnih skupin. Ta okrožnica je bila izdana že julija 1949.
Vodicer je predlagal, naj bi bil vanjo izvoljen tudi predstavnik notranje komisije.
' V zvezi z volitvami te komisije se je zlasti razvnemal Del-pin, ki je zagovarjal stališče, da ni treba imenovati nobene
Ker je pel (ašislične pesmi
je bil obsojen na 6 mesecev
Pred časom je moral na zagovor pred sodnika na sodniji 27-letni Jožef Tortul iz Podturna, ki je preteklega junija ob državnem ■ zborovanju bersa-glierjev v neki gostilni skupno z drugimi pel fašistične pesmi' in zraven še vklikal po-kpjnemu duceju. Na sodniji so Tfcrtula kot vse ostale oprostili, češ da niso zakrivili kaznivega dejanja. Toda javni tožilec je proti oprostitvi Tortu-la, ki je še posebej vneto vzklikal «viva il duce» vložil priziv. Na včerajšnji prizivni razpravi so na sodišču Tortula spoznali za krivega in ga obsodili na šest mesecev zapora.
Jj« Ji« Ji!
JUGOSLOVANSKE OBMEJNE OBLASTI so včeraj izročile italijanskim „ štiri italijanske državljane, ki so pred časom pribežali v Jugoslavijo. Gre za Julijo Sangiorgio iz Alvezia, Lucijana Parisso iz Musole, Ivana Grillo in Franca Grar.a iž Palerma. Italijanske oblasti sp vse štiri pridržale v zaporu ih Jih prijavile sodnim oblastem zaradi nezakonitega
ker je okrožnico treba samo oživotvoriti, ne pa o njej šele razpravljati. Ker s svojim predlogom nekako ni mogel prodreti, je predlagal naj bi na osnovi prejemkov, ki občinskim uradnikom pripadajo na osnovi te okrožnice, izplačali nekak predujem.
Tudi Beltrame se je izrazil proti imenovanju komisije.
Zupan pa je dejal, da v iskanju najkrajše poti, ki bi jo predstavljala komisija, iščejo najdaljšo. Komisija bi ne imela samo te naloge, da bi okrožnico aplicirala, ampak da bi posamezne primere vzela y pretres in ugotovila, koliko pripada enemu in koliko drugemu uslužbencu. Naloga komisije bi tudi bila, da na splošno pregleda stanje, v katerem je uradništvo.
Predlog Delpina, da bi ne bilo treba imenovati komisije, kakor tudi predlog o izplačilu nekaktega predujma, je šel po vodi. Izvoljena je bila komisija, y kateri so predstavniki vseh političnih skupin in predstavnik notranje komisije.
Predseduje ji podžupan dr. Devetag.
Sledile so volitve upravne komisije občinske podporne u-stanove. Najprej je govoril svetnik Beltrame, ki je apeliral na svetovalce, naj izvolijo vanjo take ljudi, ki bodo posvetili vso skrb in sile tej ustanovi, kajti iz prakse ve, da v marsikaterem podjetju delajo po 70 let stari delavci, ki jih ne morejo odpustiti z dela, ker bi to zanje predstavljalo nič manj kot smrt. V upravno komisijo so bili izvoljeni:	Franc Janche,
Bortolo Mischou, dr. Karel Pel-lis, Ferruecio Terpdn, Andrej Abuja, Avgust Candussi, prof. Alcide Bittesini, Evelina Pitto-ni vd. Colinelli in Luigi de Braunizer.
Na kraju je sledilo še poročilo dr. Levi ja o položaju v bolnišnici glede na ostavko u-pravnega odbora bolnišnice. Kot je znano je bolnišnica zašla v milijonske dolgove v zvezi s čimer je upravni odbor sklenil, da poda ostavko in da na njegovo mesto izvolijo novega.
IZPRED S0D1SCA
Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
V četrtek so imeli na kazenskem sodišču izredno razpravo, ki je bila zadnja pred božičnimi prazniki. Na tej razpravi, ki se je vršila pod predsedstvom dr. Storta, so najprej nadaljevali s postopkom proti trgovcu Aldu Zavagnu iz Kr-mina, ki je bil obtožen, da se je nespodobno vedel v prisotnosti številnih nedoraslih deklic. Razpravo so imeli za zaprtimi vrati. Po zaslišanju številnih prič :n staršev prizadetih deklic je spregovoril javni tožilec, ki je zahteval, da sodišče spozna obtoženca za krivega nedostojnih dejanj in vedenja ter ga obsodi r.a 1 leto in 6 mesecev zapora. Po zagovoru odv. Blessija pa ga je sodišče po dolgem posvetovanju oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Poučen primer premajhne skrbi' Slavka kovinarjev
1*1	|	FIOM je v soglasju z Delavsk
za zdravje prebivalstva
Seja	pokrajins
upravnega
Ker ni bilo v bližini zdravnika, je moral sin v 40 cm visokem snegu nositi bolno mater 12 km daleč na avtobus
Prst v stroju
Zeleni križ je moral včeraj popoldan na goriško letališče po 23-letnega Colorada Jurija, nameščenega na tem letališču, ker se je pri delu ranil. Ko je po navadi delal pri svojem stroju mu je ta iz nepazljivosti ostal prst v stroju. K sreči, da se je takoj zavedel in lahko preprečil, da bi mu stroj odtrgal prst. V bolnici so ga zdravniki obvezali
Vas Platišče je v Zahodni Benečiji. Šteje od 500 do 600 prebivalcev in spada P°d občino Tajpana.
V soboto in nedeljo je zapadlo okoli 40 eni snega. Do vasi sicer vsak dan vozi avtobus: ker pa je postala zaradi visokega snega pot neuporabna, je peljal iz Vidma samo do Taj-pane. Naključje je hotelo, da je ravno tiste dni zbolela nekaj nad petdeset let stara Marija Kormans. Mož živi že precej časa v Afriki, kjer dela; pri sebi pa ima dve hčeri in sina.
Ker v vasi nimajo zdravnika, zlasti pa ker je bila bolezen nevarna, ni preostalo drugega kot da so jo odpravili k najbližjemu zdravniku. Le-ta pa je v Vidmu. Kako priti do njega v takem snegu, brez prometnih sredstev. Sila kola lomi. Ni preostalo drugega, kot da je sin oprtal koš, kamor je spravil bolno mater in po peš mahnil v 12 km. oddaljeno Taj-pano, odi koder sta se z avtobu-
som odpeljala v Videm k zdravniku.
Dogodek *v najjasnejši .luči razsvetljuje stanje, y katerem so prisiljeni živeti Benečani. Ce globlje pogledamo v vprašanje zdravstva, potem moramo ugotoviti, d.a je za vse take pomanjkljivosti predvsem in samo odgovorna njihova občinska uprava. Ni prvič, da je v tistih krajfti zapadlo toliko snega. Upravni organi bi morali to predvidevati, in poskrbeti, da bi bil sneg čimprej odstranjen in s tem vzpostavljen promet. Tako pa je minil - že teden dni in snega še vedno niso odstranili. Zato tudi avtobus do Platišč ne vozi.
Se večjo kritiko pa zasluži drugo dejstvo, namreč to, da tajpanska občina, ki je po številu prebivalstva in tudi po razsežnosti med največjimi, še sedaj nima svojega zdravnika, ki bi opravljal zdravniško službo po vaseh. Zaradi take zanemarjenosti se nabavno pojavljajo primeri kot je ta, ki smo ga Zgoraj opisali.
je v soglasju z Delavsko zbornico organiziral med kovinskimi delavci Italije stavko. Za nas pridejo v poštev predvsem dogodki, ki jih je stavka povzročila v Gorici in Tržiču.
Kot je trenutno znano, je stavka v Gorici popolnoma propadla. Udeležil se ie ni niti en delavec.
V Tržiču je bilo nekoliko boije. Poročila pravijo, da je stavkalo okoli 2.500 delavcev, kar predstavlja okoli 33 odstotkov. Dela v. ci, ki so zapustili podjetja, so se zbrali na trgu Avgust Cosulich, kjer jim je o pomenu stavke govoril predstavnik FIOM,
V delavnici Passero so se po poročilih nekaterih listov vzdržali stavke vsi delavci. Pri tem je igral važno vlogo poziv tako imenovanih svobodnih sindikatov in krajevne FIM.
Po zaključni stavki lahko sklepamo, da je stavka le delno u-spela. Vsa propaganda na sestankih in preko časopisov ni žela zaželenega uspeha. To potrjuje število stavkajočih. Cesar niso pokopali nezmožni voditelji Delavske zbornice in FIOM pri organiziranju stavke, to so napravili »svobodni* sindikati, ki so z geslom, češ da je stavka poli-
tičnega značaja, uspeli prepričati del delavcev, da so ostali ob strani, namesto da bi se priključili delavski množici in skupno za- j odtočnimi cevmi tevali svoje pravice.	j	občinski	davek	na	nekatere
Na svoji zadnji seji 20. t. m,, ki se je vršila pod predsedstvom prefekta dr. Palamare, je pokrajinski upravni odbor sprejel sledeče sklepe:
POKRAJINSKA UPRAVA : prispevek pokrajinske uprave 120 tisoč lir Rdečemu križu za vzpostavitev zdravniškega am-bulatorija za srednješolce!
OBČINA GORICA: povezava Ulice Leopardi z Ul. Lombro-zo s cesto za. cerkvi jo sv. Srca — odobreno; nakup zamljišča za razširitev ceste med Ul. Bo-schetto in Virgilio — odobreno; brezplačen odstop zemljišč za gradnjo hiš za brezdomce — odobreno; prispevek folkloristični skupini — odobren; prispevek za službo učiteljev naše pokrajine pri državnem kongresu v Brescii — odobreno.
OBČINA KRMIN: pravilnik poslovanja ekonomata — odobren; popravek proračuna za leto 1950 — odobren; potrošniški davek na električni tok odobren.
OBČINA KOPRIVA: potrošniški davek na grozdje, mošt in vino za prvo šestmesečje 1951 — odobren.
OBČINA TRZIC: dovoljenje za vztrajanje v pravdi s Tre-visanom Konstantinom — odobreno; popravilo ceste Grana-tieri — odobreno; poslovanje zdravstvene pomoči ir.' nadzorstva v osnovnih šolah za leto 1950-51 — odobreno.
OBČINA GRADEZ:	prispe-
vek električni družbi za razsvetljavo v St. Vidu odobren; povezava ljudskih hiš z odobrena;
kmečke pridelke in vpeljavo 3% davka rja ribe za leto 1951: — odobren.
OBČINA ZAGRAJ:	nakup
zemljišča od zasebnikov za razširitev občinske ceste — o-dobren; prispevek šolskemu patronatu iz Sovodenj za leta 1950 — odobren; plačilo stroškov za praznovanje dneva, ko je zagorela luč na Vrhu o-dobrerj; vpeljava tedenskega! trga — odobrena s pridržkom; popravek proračuna za Zagraj in Sovodnje za leto 1950 — o« dobren.
OBČINA MARJAN: prodaja občinskega zemljišča Vižintinu Antonu — odobrena; potrošni ški davek na blago, ad vala« rem — odobrerj.
OBČINA TURJAK: prispe« vek občinskemu podpornem® društvu — odobren.
OBČINA ROMANS, Fojan ih Škocjan: popravilo proračunov; za leto 1950 — odobreno.
Pred zaključkom je odbor še sprejel priziv Špacapan Zor« iz Gorice, Godeas Ane iz Medeje, ki so ga vložili proti zavrnitvi trgovske obrtnice. Za« vrnil pa je priziv Chiesco Leonarda, Riscica Ivana, Škorjanca Gvida, vsi doma iz Gorice.
= KINO =
VERDI, 17: «Glas v viharju*,
M. Oberon in L. Oliver. VITTORIA, 17:	«Lepi plen*;
I. De Carlo (barvni film). CENTRALE, 17:	«Karavan*
Mormonov«, J. Tru. MODERNO, 17: «Rdeče nebo nad Balkanom«, J. Auer. EDEN, 17: «Toto - vesela prikazen«, Toth.
S V. ANION
Z nui/im odborom SIAU
požrtvovalno na delo za skupnost
Tudi v naši vasi smo imeli krajevno konferenco vseh novo izvoljenih članov odbora SIAU, ki so se je razen nekaj opravičenih tovarišev udeležili vsi ostali odborniki. Dosedanji predsednik je podčrtal uspeh volitev SIAU v vsem Istrskem okrožju, uspehe v Sv. ANTONU in ostalih naseljih ter Ljudske fronte in ljudske oblasti od leta 1945 dalje. Pokazal pa je tudi na nadaljnje naloge, ki čakajo izvoljene odbornike pri bodočem delu.
Tov. Drago je podčrtal pomen povezanosti naših krajev in nešega ljudstva z .jugoslovanskimi narodi in njihovo uspešno borbo pb3* vodslvhm' jugoslovanske KP
Pri tem prvem sestanku so bili nadalje izvoljeni predsedniki, tajniki in blagajniki baz SIAU, prav tako predsednik in njegov namestnik krajevnega odbora SIAU ter še trije člani. Slednji bodo med drugim dajali smernice Za pravilno delo posameznim bazam. V diskusiji je tov. Marija Turk rekla, da čuti ljudstvo vedno večje razumevanje do ljudske oblasti in Ljudske fronte. .
Na razgovor je prišla tudi kazenska zadeva EMILIJE MARSIC in KARMELE KRIŽMAN ki sta bili kaznovani od ljudskega sodišča na tri mesece poboljševalnega dela. Vsi novo izvoljeni odborniki so bili mne-nia da ie bila to vsekakor inila kazen, saj sta imenovani poklicni črnoborzijanki in vojni dobičkarici, ki sta delovali proti pridobitvam NOB. Iz tega razloga so odborniki podpisalj izjavo za javno tožilstvo, s katero predlagajo, naj tožilstvo omenjeno kazensko zadevo ponovno preišče in obtoženkama kazen zviša.
Na tem sestanku je prišla do izraza tudi zahteva, naj se na prvem zboru volivcev izključi iz KLO kot član ROMAN BELIC. ker ne pomaga ljudski oblasti .
Med tem smo imeli v našem kraju tudi davčno množično razpravo, kjer je vse ljudstvo odločalo o višini davkov, ki jih naj plačajo davčni obvezanci. Vsi — razun spodaj imenovanih — so se strinjali z določeno davčno doklado, ki je 30% nižja do lanske. KOVALIC IVAN iz BUCAJEV se ni strinjal. On je tisti, ki ie priglasil KLO kar
450 litrov vina manj, kot ga je imel v resnici in ki gleda tudi sicer ljudsko oblast po strani. Prav talko se ni strinjal DELA-SAVIA JOSIP, kii je letos prodal več glav živine iin pustil propasti .na travniku precej sena. In ravno onadva sta ugovarjala
TURK
Iz Ankarana
Po dobrem pričetku prosvetno delo ne sme zamreti ...
< -Za ppvzdig praznovanja novoletne jelke se je v ANKARANU precej razgibalo kulturno delo. V tem pogledu moramo dati priznanje italijanski in slovenski skupini, ki se ne oziraje na težkoče požrtvovalno trudijo za kar rjajlepšo uprizoritev igre.
Tako smo imeli zadnjo nedeljo priliko prisostvovati sporedu, ki sta ga- izbrali ra ta elan obe dramski družini. Dvorana je bila nabito polna in ljudstvo ni štedilo z aplavzi ter dalo s tem svoje priznanje igralcem obeh narodnosti.
Posebno priznanje gre nekaterim tovarišicam, ki so dale pobudo, da je prosvetno delo v Ankaranu tako oživelo. Pozabiti pe smemo na igralce in igralke, ki so za ta uspeh vložili mnogo osebnega truda. Sedaj, ko je led prebit ir-- ko je prosvetno delo oživelo, ne smemo pustiti, da bi zopet zamrlo, ampak moramo nasprotno stremeti, da ga še bolj razvijemo in dosežemo še večje uspehe.
Edino glede sporeda bi hoteli nekaj pripomniti. Po našem mnenju bi bilo nekatere 'točke treba zamenjati, ker so po svoji vsebini zastarele in niso primerne za današnjo stvarnost. Gotovo bi bilo pravilnejše, če bi posegli po nekaterih lepih igrah, katerih vsebina se nanaša na čas NOB. Imamo pa tudi mnoge druge lepe in lažje igre, ki bi prišle v poštev za oder v Ankaranu. To samo mimogrede, brez kritike in samo v spodbudo za nadaljnje pozitivno delo.
Iztok
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Gesare Battisti 2 - Telefon 70
G A Ž O N
DVOMESEČNO TEKMOVANJE nam je dalo nove udarnike
Včeraj smo napisali v poročilu o dvomesečnem tekmovanju v počastitev volitev SIAU tudi to, da je prostovoljno delo znak višje razvojne stopnje nove družbe. Danes hočemo dodati besede:	Delo	se samo
hvali. To velja zlasti za odlikovance — udarnike, ki jih želimo omeniti v tem dopisu.
CETORE so pred nami, majhna vasica, skoro bi rekli samo zaselje, ki leži pod Kortami. Preje so lmele odbor baze SIAU skupno z Malijami, toda iz pripravljalnega je nastal po zadnjih volitvah samostojen krajevni odbor SIAU. V času tekmovanja je organiziral kar 8 množičnih sestankov, ki se jih je udeležilo 560 vaščanov.
Se važnejše je to, da je komaj 40 oseb doprineslo 1600 prostovoljnih delovnih ur za zgradnjo vaškega vodnjaka, ki ima prostora za 1500 hi vode. Prebivalci te vasice so napravili in delali še mnogo več in če bi jim sešteli prostovoljne ure iz vsega leta. bi prišlo na vsakogar gotovo 200 ur, kar pomeni, da bi prejel lahko vsakdo od njih zlato udarniško značko.
Samo pri prostovoljnem delu dvomesečnega tekmovanja je doseglo naslov udarnika 12 tovarišev: od teh so ALBIN KLEVA (85 ur). IVAN KALIGARIČ (81 ur), IVAN CETIN (80 ur). JOŽE JELCIC (75 ur) IVAN KALIGARIČ (72 ur), VINCENC KALIGARIČ (71 ur) dosegli srebrno značko, AVGUST KALIGARIČ (70 ur), EMILIJ KLEVA (69 ur). GVIDO KALIGARIČ (60 ur), VIKTOR KALIGARIČ (58 ur). IVAN KALIGARIČ (55 ur) ih VENCESLAV KALIGARIČ (53 ur) pa bronasto značko. <
Tu sem moramo vzporediti ŠEMPETER: tudi Sempetrčani se niso otresali prostovoljnega dela in je 89 oseb dalo 1648 delovnih ur. Skoda je le to, da se v lej vasi tisti, ki ne delajo, dičijo na račun zavednih tovarišev in tovarišic s pavovim perjem.
Tudi ta vas je dala precej
udarnikov, in sicer 5. ki so a svojim delom prispevali pri gradnji domačega zadružnega doma in pri delih na cesti. Novi udarniki so; MIHAEL SPEH (123 ur), ki je prejel zlato značko, irt MIHAEL DELBEL-LO, JOŽEF DEBERNARDI, BENEDIKT MAZINEC in “AN-TON UMER, od katerih je vsakdo izvršil 50 prostovoljnih ur in dosegel bronasto značko.
V ostalem pa so voditelji krajevne organizacije SIAU organizirali dve čitalniški skupini, večerni in nadaljevalni tečaj ter šest množičnih sestankov. katerih se je udeležilo nad 900 oseb.
V STRUNJANU, kjer je delalo 179 prostovoljcev, so osredotočili vse delo za gradnjo igrišča in popravo cest. V ta namen so doprinesli 1679 delovnih ur. Posebno so se izkazali prostovoljci PETER GIAS-SI (135 ur), NIKOLAJ VALENTE (123 ur) in IVAN BOZ-ZI (105 ur), katerim bo podeljena zlata značka. Poleg tega so imeli v tem kraju 4 množične sestanke z okoli 1000 udeleženci.
Do sedaj je ocenjevalna komisija priznala osmim tovarišem iz MANZANA zlato značko, ker so vsi žrtvovali nad 70 ur prostovoljnega dela, in sicer:	EMILIJ BONIN (127),
JORDAN FURLANIC (116). PAVEL BONIN (113) LAZAR BONIN (107), MIRKO GU-NJAC (107), EMIL FURLANIC (100), RUDOLF FURLANIC (100) in ROMAN GUNJAC (100).
Dalje imamo še tri tovariše iz GRINTOVCA:	MARIJANA
MORGANA (77 Ur). BRUNO PUCER (77) in RUGGERA HRVATINA (66) ter dva tovariša iz PADERNe — SALA-RE — : KARLA ARGENTIJA (60 ur) in LUCIJANA ARGENTIJA (54 ur), ki bodo prejeli bronasto odnosno srebrno značko v kolikor so pač izvršili do 70, odnosno od 70 do 100 ur prostovoljnega dela.
Vsi odlikovanci so povablje-
ni na I. novo izvoljeni okrajili zbor delegatov krajevnih oziroma odborov baz SIAU, ki bo zasedal prihodnjo nedeljo v Kopru. Pri tej priliki bodo izročene, nagrajenim udarnikom * na ’ svečah nafih %4fsluže-he značke in diplome. ■
Delavci za novoletno jelko
kmečkih otrok
Na svojih sestankih, kjer obravnavajo važnost kongresa ERS, se člani naših sindikalnih podružnic zelo zanimajo tudi za priprave otroškega praznika, novoletne jelke. Vse podružnice pomagajo mestnim odborom pr; teh pripravah. Povsod zbirajo prispevke in izdelujejo razne igrače.
Poudariti moramo pri tem zanimanje nekaterih sindikalnih podružnic, ki so se obvezale, da boeo za novoletno jelko pom^ gale posebno tistim vasem, k) so bile najbolj prizadevne v času NOB.
Taiko so delavci sindikalne podružnice tovarne ARRIGONI prevzeli vas LOPAR, ladjedelnice v PIRANU vas HERVOJE, delavci tovarne AMPELEA vas BORŠT, avtopodjetje ADRIA vas TOPOLOVEC. Okrajni ljudski odbor vas TRUSKE, Istrski OLO vas SOCERB, Okrožni in okrajni komite vas OSP, PRE-RAD iz SV. LUCIJE vas LABOR.
Pri teh pripravah se odlikujejo delavci tiskarn JADRAN, PECCHIARI in GIULIANO v KOPRU, ki so že pripravili s prostovoljnim delom 10.000 šolskih zvezkov ter poleg tega zbirajo še prostovoljne prispevke kot ostale podružnice.
Delavci tovarne ARRIGONI v IZOLI so tudi že izdelali na 700 igračk, delavci AMPELEE nad 200 in prav tako delavci v PIRANSKIH LADJEDELNICAH. Tem sledijo delavci tovarne STIL v KOPRU in drugih podružnic.
Člani SIAU!
Od oab> ie odoiben u&peh novoletne ielke m h tem oe-lielie ociSih ofiok!
Otvoritev otroškega vrtca večeroi tečaj in še kaj
Zadnje čase beremo v naših listih, kako uspevajo otroški vrtci, kako so matere zadovoljne, ker jim otroci pri njihovem dinevaem.>delji niso.y.napoto in oviro in še polno . drugega. Iz naše. vasi ,smo ^ zadnjič oglasili takrat', ko‘je v vadiZagorela . luč. Potem smo utihrjli, kot bi nas ne bilo več.
Nj prav, da se tako poredkoma oglašamo, zato se bomo danes oddolžili z več novicami. Prva je, da smo v ponedeljek odprli otroški vrtec. Za našo vas je to velik dogodek. Matere so zelo zadovoljne in prav tako otroci, ki so bili že prvi dan kar domači. Ena izmed malih gostov je na vprašanje vrtnarice, zakaj ni še sestro pripeljala s seboj, odgovorila: «Ker ni več majhna«. Videlo se ji je na obrazu, da bi bila rada, če bi tudi sestrica lahko prišla v vrtec.
Sprememba poštnih, brzojavnih
in telefonskih pristojbin s 1.1,1951
Z odobrenjem Vojne uprave JA v Kopru se s 1. januarjem 1951 menja poštna, brzojavna in telefonska tarifa med jugoslovansko cono STO in FLRJ.
S to spremembo bo znašala pristojnina za eno besedo navadne brzojavke, poslane v Jugoslavijo 0,21 zlatega franka, oziroma 3,78 din.
Nasprotno pa bo pristojbina za brzojavno pismo «ELT» znašala za vsako besedo polovico pravkar navedene takse, in sicer 1,89 din. Uprava PTT hoče s tem olajšati zlasti trgovskim podjetjem, ustanovam in industrijam korespondiranje s pomočjo brzojavnih pisem. Toda brzojavno pismo mora vsebovati najmanj 12 besed, tako da znaša najnižja pristojbina 43.50 din.
Pristojbina za telefonske po-
govore z Jugoslavijo bo po novem znašala 67,50 din in sicer za eno enoto, ki traja tri minute. To je enotna taksa za vso Jugoslavijo. Olajšava je v tem, če govori interesent štiri minute, ne bo plačal kakor sedaj dvojne pristojbine, ampak samo eno pristojbino in za eno minuto še nadaljnjo eno tretjino.
Spremenjene so tudi pristojbine za pakete, in sicer tako za notranji kot zunanji promet. Tako bo znašala pristojbina za pakete do 5 kg 45 din, od 5 do 10 kg 55 din. od 10 do 15 kg 70 din, od 15 do 20 kg 90 din.
Pristojbine za notranji brzojavni telefonski in pissmski promet v Istrskem okrožju in med obema con=ma STO ostanejo nespremenjene.
2e v začetku šolskega leta smo začel) s pripravami. Bilo je precej dela, ker so motali zidarji na grobo ob metati zidove im potem, pobeliti. V. enem prostoru, kjer bo jedilnica, so , položili celo nov pod. Otroci imajo na razpolago kar štiri prostore, jedilnico, učilnico, spalnico in kuhinjo. V spalnico bomo te dni namestil) še postelje, ča bodo otroci lahko tudi malo počivali. Tudi električno luč so napeljali v vse prostore. Naše žene pa so nato počistile vse prostore s prostovoljnim delom.	.	,
Pred poslopjem vrtca impjo otroci na razpolago obširno ograjeno dvorišče, katero je bilo urejeno s prostovoljnim delom.
Vrtec vodi demačinika tovarišica PETRA POZRU. Otroci dobijo dopoldne in popoldne malico, opoldan pa kosilo,
* * *
Večerni izobraževalni tečaj obiskuje deset žena, ki so se prejšnja leta naučile pisati. Tečaj se je začel 12. decembra in se vrši dvakrat na teden. Zene čutijo kako potrebna jim je nadaljnja izobrazba in si prizadevajo, da bodo čimprej pridobile.
* * *
Za novoletno jelko bodo imeli otroci krajšo kulturno prireditev. Te dni bodo pa vasi izvedi; nabiralno akcijo.
Tudi gradnja vodnega rezervoarja dobro napreduje. Upamo, da se nam v poletju ne bo več treba tako mučiti z dovažanjem vode iz oddaljenih krajev. Rezervoar bo držal ckoli 900 hi vode. Ves izkop smo opravili s' prostovoljnim delom.
* * $
Nekaj pa se moramo tudi pritožiti. Streha na šoli že več časa pušča in tudi učni prostori niso taki, kot bi bilo treba. KLO v ŠMARJAH, kamor spadamo, bi se mora] za to malo pobrigati.
prestopa meje,
•Ulil 11111 ■ i ■ I ■ II ■ n M111 ■  ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................
Bržkone je hotel zažvižgati neko melodijo, a namesto tega	Ves ta	čas je ravnal Svejk z vojnim kuratom brezobzirno
se mu je pocedilo iz ustnic tako močno: prrr, da se je kočija	in strogo.
ustavila.	Prj raznih poskusih vojnega kurata, da bi na primer padel
B H A D A t
V K K V K l> K 1, l> II O F.	UK. *« A	„
I I, LIS T It I 11 A I.	im.	koBKKT	h i. a v a t v
do&iepa. uojdkd
u duetovMi
36.
«Ali pojdete kam na letovišče?« je rekel po kratkem odmoru in, videč vse dvojno, vprašal: «Vi imate, prosim, že odraslega sina?« Pri tem je s prstom kazal na Svejka.
«Ali ne boš sedel!» je zavpil nanj Svejk, ko je hotel vojni kurat zlesti na sedež. «Nikar ne misli, da te ne bom naučil reda!«	.	,
Vojm kurat je utihnil in gledal z malimi pralnimi očmi ven iz kočije, ne vedoč, kaj se pravzaprav z njim godi-
Zgubil je docela vse pojme in rekel žalostno, obračajoč se na Svejka: «Gospa. dajte mi prvi razred!« Slačil si je hlape.
«Takoj se zapni, svinja!« je zakričal Svejk «Vsi izvoščki te že poznajo, enkrat si se že pokozlal, zdaj pa Se tole! Nikar ne misli, da bos spet kaj dolžan ostal kakor zadnjič!«
Vojni kurat je melanholično oprl glavo na dlani ter začel peti: «Mene nima nihče rad...« Prekinil pa je hipoma svoje P6tje in dejal: «Entschuldigen Sle, lieber Kamerad, Sle sind ein Trottel, ich kanu singen, was leh wlll.»*
• Oprostite, ljubi tovariš, vi ste bedak, jaz lahko pojem, kar-hočem.
Ko so potem na Svejkov poziv nadaljevali pot, si je vojni kurat začel prižigati cigaretno cevko.
<rNoče goreti«, je rekel obupano, ko je že porabil celo škatlico vžigalic, «vi mi v cigareto pihate.«
Pa je spet zgubil nit za nadaljevanje in se zasmejal: «To je špas, sama sva v tramvaju, kajne, gospod kolega?« Začel je iskati po žepih.
«Izgubil sem listek!« je vpil. «Ustavite, listek se mora najti!«
Besignirano je zamahnil z roko: «Pa naj vozijo.-.«
Nato je blebetal:« V največ primerih... Da, v redu... V vseh primerih... VI se motite... Drugo nadstropje?... To je samo izgo-vor... Ne gre za mene, ampak za vas, milostljiva gospa... Plačati... Imam črno kavo...«
Na pol v sanjah se je začel prepirati z nekim domnevnim sovražnikom, ki mu odreka pravico, sedeti v	restavraciji	pri
oknu. Nato je imel kočijo	za vlak, se	nagibal	ven ter	vpil	na
ulico po češko in nemško:	«Nymburk,	prestopiti!«
Svejk ga je potegnil k	sebi, vojni kurat je	pozabil	na vlak
in začel oponašati razne živalske glasove. Najdalje se je mudil pri petelinu in njegov kikiriki je zmagoslavno odmeval iz kočije.
Sploh je bil nekaj časa zelo čil. nemiren in je poskušal pasti iz kočije, zmerjaje ljudi, ki so hodili mirno. Potem je vrgel iz kočije žepni robec in kričal, naj ustavijo češ da je zgubil prtljago. Nato je začel pripovedovati: «V Budjejovicah je bil neki tambor. - Oženil se je. — Cez leto dni je umrl.« Zasmejal se je: «All ni to dobra anekdota?«
iz kočije, da bi polomil sedež in tako dalje, ga je Svejk pošteno &
suval pod rebra, kar je kurat sprejemal z nenavadno topostjo
Samo enkrat se je poskusil upreti in skočiti iz kočije češ da se ne bo peljal naprej, ker ve, da se peljejo namesto v Budjejovice v Podmokli. V minuti je Svejk likvidiral njegov upor ter ga porinil nazaj na sedež in pazil, da bi ne zaspal. Najnežnejše, kar mu je pri tem rekel, je bilo: «Ne spi, ti crkovina!«
Vojnega kurata je nenadoma obšla melanholija in začel se je solziti, vprašujoč Svejka, ali je imel mater.
«Jaz sem, prijateljčki, na svetu sam!« je kričal iz kočije. ^Zavzemite se zame!«	.	J
«Ne dela.j mi sramote«, ga je opominjal Svejk, «prenehaj. sicer bo vsak rekel, da si se ga napil.«
«Nia nisem pil, prijatelj«, je odgovoril vojni kurat, «sem popolnoma trezen «
Toda hipoma je vstal in salutiral: «Ich melde gehorsamst. Herr Oberst, ich bin besoffen-«*
«Prasec sem«, je ponavljal desetkrat zapovrstjo.
!n obračajoč se na Svejka, je vztrajno prosil in beračil: «Vrzite me iz avtomobila! Zakaj me vozite s seboj?«
Sčdel je in mrmral: «Okoli meseca se delajo krogi. — Ali verujete, gospod stotnik, v nesmrtnost duše? Ali more nriti konj v nebesa?«
Začel se je na glas smejati, toda prav hitro je postal žalosten in je apatično gledal na Svejka, rekoč: «Dovolite, gospod Jaz sem vas že nekje videl. Ali niste bili na Dunaju? Spominiam se vas iz semlnarija.«
Pokorno javljam, gospod polkovnik, da sem pijan.
(Nadaljevanje sledig
PRIMORSKI DNEVNIK «-_________________
SLOVENCI V KANALSKI DOLINI
Peklenski načrte preselitvi. . '
gospodiest v o
Leta 1939 so si Italijanske oblasti zaman mele roke
Z omenjenim aktom je bila prvič dana možnost Italijanom in Furlanom, da so se na legalen in vendar nasilen način polastili slovenskih posestev. Sporazum med Hitlerjem in Mussolinijem je z drugimi besedami pripomogel, da je veliko naše zemlje prišlo v zasebno last italijanskih kmetovalcev - priseljencev.
Po vojni so pričeli italijanski in avstrijski krogi ponovno razmišljat\ kako bi to vprašanje dokončno rešili. Leta 1949 so se sporazumeli. De Ga speri in Gruber sta podpi. sala sporazum, na temelju katerega imajo vsi nemški držav. Ijani v Avstriji, ki so leta 1939 optirali za nemško državljan, stvo, prav'co do reoptacije za italijansko državljanstvo in vrnitve v staro domovino.
MONTAŽ
Verjetno najtežji udarec v igodovini so za Slovence v Kanalski dolini predstavljali 'dogodki leta 1939.
Fašistični in nacistični re. lim nista trpela drugih narodnosti poleg svoje — gospodu, joče narodnosti. Uporabljala Sta vsa razpoložljiva sredstva, da sta jih asimilirala ali pa nasilno uničila. Dokaz za to je izjava nemškega funkcionarja, ki je dejal, da je treba napraviti južno Štajersko (pri tem je mislil na Slovenijo) zopet nemško. Posled ca tega je bilo množično preseljevanje j Slovencev iz Štajerske itd.
Nekaj podobnega se je dogodilo tudi v Italiji. Hitler in Mussolini sta se sporazumela glede preselitve vseh Nemcev iz Južne Tirolske v nemški Reich. V zvezi s tem je italijanska vlada izdala tudi pose. ben zakon za prebivalstvo v Zgornjem Poadižju (Alto Adi-ge), da ima pravico do opcije za nemško državljanstvo in preselitev v Nemčijo.
Nemškutarji v Kanalski do. lini so se pričeli zgražati nad zakonom, češ da je tudi med njimi veliko Nemcev, ki imajo pravico do opcije. Rovarili so toliko časa, dokler niso od italijanskih oblasti dosegli pravico optiranja za vse prebivalstvo.
Ni treba poudariti, da si je 'Italija na tihem mela roke, ko je videla, da se bliža čas, ko se bo enkrat za vselej otresla Nemcev in poleg tega tudi Slovencev, kajti pravico do opcu je so imeli vsi prebivalci ne-italijanske narodnosti, ki so bili do leta 1918 avstrijski državljani. Slovencev pa se je še celo hotela rešiti, ker so bili v nepomirljivem nasprotju z državo, ki jih je izkoriščala v vsakem pogledu.
Pričela se je mučna propagandna dejavnost. Nemci in nemškutarji so poveličevali svobodo, ki jim jo bo poklonila Hitlerjeva Nemč’ia, in agi. tirali med Slovenci in Neme ir nuj optirajo za Nemčijo. Napovedovali so vedno večje nazadovanje italijanskega gospodarstva, kar bo nujno imelo usodne posledice tudi zanje. Nemški krogi so podkupili italijansko časopisje,da je agitiralo za opcijo in izselitev. Izrabljali so sovraštvo stare Avstrije do Italije, teror m osebni pr tisk, ker so hoteli, da bi čijnvečje število ljudi prisilili zapustiti svoje domove Seveda ves ta propagandni stroj ni vplipal samo na Nemce, ampak je v precejšnji meri prestrašil tudi Slovence zlasti ti ste, ki so postali zaradi razna, rodovalne politike narodno mlačni.
Kljub vsej dobri volji zavednih Slovencev, ki so videli prozoren namen celotne akcije, s katero so jih skušali iztrgati z zemlje, ki je skozi stoletja vedno bila slovenska last in ki jo je obdeloval slovenski človek v potu svojega ob raza — pa so se šibkejši dati preslepiti in optirali za Nemčijo. Slovenci v komisijah niso so. delovali, ker niso uživali zaupanja niti med Italijani niti med Nemci. Igrali so vlogo molčečih, kot pravi kronist, in čakali, kaj bo.
31. decembra 1939 je bila op. cija zaključena. Uspeh nacistične propagande seveda ni izostal.
Po izvršeni opciji so Nemci skušali svoje pr pudnike čim-prej preseliti. V ta namen so
razlastili posestva slovenskih Korošcev, da bi jih podelili optantom. Po nemških podatkih se je do 1. aprila 1940 preselilo 25 odstotkov optantov. Tedaj pa je k sreči posegla vmes višja sila. Pr,čela se je vojna, ki je dokončno preprečila uresničenje peklenskega načrta na škodo slovenstva Kanalske doline. Vlada je sklenila, da se bo preseljevanje nadaljevalo po vojni.
Pred letom 1939, to se pravi pred pričetkom izvajanja akta o opciji, v Kanalski dolini skoraj ni bilo Italijana ali Furlana, ki bi bil zemljiški lastnik. Vsa zemlja je bila v rokah slovenskih kmetov le malo v rokah nemških. Z opcijo so se morali ljudje odpovedati tudi zemlji. Italijanske oblasti so ustanovile posebno ustanovo eEnte nazionale per le tre Venezies, katera je pre. vzela nalogo kupca. Prodaja je bila prisilna. Ustanova je denar izplačala nemški komisiji, ta pa optantom, svojim novim državljanom. Prodaja ni bila neposredna, to se pravi iz rok lastn ka v roke kupca. Vmes je mešetarila nemška komisija.
ki si je dobršen del denarja prilastila.
Zasebne kupčije so bile bolj redke. Nekaterim Slovencem je uspelo, da so svoje posestvo prodali neposredno italijanskemu kupcu. To se je tudi izplačalo, kajti na tak način je prodal še enkrat dražje. Na ta na-č n so prodali predvsem gozd o. ve in večja posestva. Italijanski trgovci so take kupčije na pravili po italijanskem zakonu: vknjižbo z notarskim pismom. Zato so naši ljudje, ki se niso izselili, dobili v hišo komisarja.
Preselitev je najbolj prizadela Ovčjo ves pod Montažem. V Ukvah, Zabnicah in Lipalji vesi je bil odstotek izseljencev zelo pičel.
' V velikonemškem Reichu so izseljenci kmalu okusili dobrote, ki so jih tja privab le. Raztepli so jih po vsej Južni Koroški. Obetane zemlje niso dobili. Marsikateri optant še danes služi kot hlapec pri nemških posestn kih .
Slovenci so se upirali izselitvi. K temu jih je silil nagon po ohranitvi, ki se pri vsakem kmetu pojavi, če ga nekdo sili, zapustiti njegovo posestvo.
S tem sporazumom stanje niti zdaleč ni bilo popravljeno. Storjena krivica je ostala boleča . rana za slovenstvo v Kanalski dolini. Niti bor ba Slo. vencev v partizanskih edini-cah, ki je bila edini in pravič. ni plebiscit in opcija — če hočete —* za svobodo in pravico, ni zboljšala njihovega položaja. Zaradi dvakratnega dokaza nenaklonjenosti do Italije, prvič leta 1939 z opcijo za nemško državljanstvo in drugič z narodnoosvobodilno borbo so za italijansko oblast Slovenci v Kanalski dolini nezaželen element, s katerimi bi napravila vse mo-goče samo da bi jih izbrisala iz krajev,. kjer prebivajo že 1400 let.
GORAZD VESEL
TRGOVINA • INDUSTRIJA•
Tendenca revalntaeije na zapadn
Kakor bo še čitateljem dobro
v spominu, je večina zapadno-evropskih držav jeseni lanskega leta bila prisiljena razvrednotiti svoje valute nasproti dolarju. Prva je bila v tem pogledu Velika Britanija, namreč 9. septembra 1949. ki je »bila takrat v največji finančno-valutni kri. zi zaradi ogromnih primanjkljajev dolarjev, ki jih je izkazovala njena plačilna bilanca. Sledile so ji vse ostale države, med njimi tudi Italija z liro. Odtlej je minilo komaj leto dni, pa se že kažejo izpremembe, ki utegnejo napovedovati novo u-reditev tečaja med dolarjem in funtom šterlingom odn. drugimi evropskimi valutami, katerih položaj se je znatno popravil. Predvsem gre za vrednost funta šterlinga, ker se je pasivna plačilna bilanca Velika Britanije nasproti dolarskemu področju že izpremenila v aktivno, pač v zvezi z velikim vojno-konjunk-turnim surovinskim uvozom ZDA s področja funta šterlin-
BOGATA IN PESTRA ZGODOVINA
Bospor	in	D
Rusi so zopet vdrli v Moldavijo, zasedli Odrin, kjer je bila leta 1829 podpisana mirovna s Turčijo. S to so se Turki obvezali odpreti zopet Dardanele, toda samo trgovskim ladjam.
Leta 1832 se je egiptovski podkralj Mehmed Ali uprl turškemu sultanu. Sledili so boji, ki so trajali kar sedem let. Posledica te vstaje je bila «konvencija morskih ožjn», podpisana v Londonu leta 1841 med Anglijo, Avstrijo, Prusijo, Rusijo in Turčijo.
Leta 1853 se je v sultanovi palači v Carigradu javil izredni ruski poslanik,' admiral knez Menjšikov in zahteval priznanje pokroviteljstva ruskega carja nad krščanskimi pravoslavnimi prebivalci v Tur. čiji. A turška vlada je odklonila zahteve Menjšikova. Tedaj je ruska armada z 80.000 možmi prekoračila reko Prut in zopet vdrla v Moldavijo in Vlaško. Do prvega velikega spopada med Turki in Rusi je prišlo pri Sinopu na južni o-bali Črnega morja, kjer so Ru. si uničili turško eskadro. Nato sta Anglija in Francija poslali svoji eskadri v Crno morje na pomoč turškemu brodovju in napovedali Rusiji vojno.
Septembra 1854 so zavezni-
ga, ki se bo še stopnjeval na podlagi najnovejših odredb o mobilizaciji ameriškega .gospodarstva.
Razumljivo, da hoče London sedaj popraviti svoj položaj in pota so pri tem različna. Opozarja se na večanje inflacije v ZDA, Južnoafriška unija prihaja z zahtevami po zvišanju cene za zlato in oglašajo se že tudi manjši godbeniki n. pr. tudi glasovi italijanskih krogov. Namen vsega tega je izpreme-niti tečaj zapadnih valut nasproti dolarju v korist prvih. Zaradi velikih zalog odn. proizvodnje surovin britanskega Commomvealtha bodo morebitne britanske zahteve imele možnost, da uspejo, kar lahko sodimo tudi iz dejstva, da je vodstvo sovjetske zunanje trgovine, ki velja kot izvrsten opazovalec mednarodnega trga zadnje čase bolj pripravljena sprejemati v plačilo za svoj izvoz funte šterlinge, skoraj raje kakor dolarje. Seveda branijo ZDA dolar.evo vrednost in so v ta namen mobilizirale kroge Mednarodnega denarnega fonda in Mednarodne banke za obnovo m razvoj, kjer imajo večino. Ti dve ustapovi naj bi v preliminarnih razgovorih preprečili de. valvacijo dolarju. Ni mogoče vedeti, kakšen bo končni izid poskusov in tendenc, ki jih nazorno opisuje ing. V. Ružič v naslovnem članku, posnetem po zagrebškem «Vjesniku». Poslednji odstavek Ružičevega članka treba takole dopolniti: ameriška zahteva po kontroli surovin in surovinskih «poolih» sloni razen na zahtevah oboroževanja tudi na težnji vzdržati nadvlado dolarja. O stvari bomo priobčili, tudi v zvezi z mednarodno rinsko konferenco v Torqua-yu. še drug članek izpod peresa drugega sodelavca.
CARIGRAD OB BOSPORJU
SAMO ENA TEKMA V CONI A ZA NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Zurn Visrk (Skedenj)-Krnitovc!
v nedeljo ob 14 nai Opčinah
V nedeljo bo na Opčinah samo er.a tekma za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja in sicer med Skednjem in Kon-tovelom.
Obe enajstorici sta zelo borbeni kar pomeni, da bo v nedeljo popoldne na openskem igrišču izredno ostra borba, ki se bo morala končati z zmago enega ali drugega. Vsekakor je Skedenj — če bo seveda v popolni postavi — favorit v tej tekmi, toda ne smemo podcenjevati kontovelske igralce, ki igrajo lep in lahko bi rekli koristen nogomet, to je, da ves napad sili naravnost k golu in brez dvoma marsikateri krat presenetijo nasprotno obrambo in vratarja.
Skedenj sicer rabi točke, da ne bi v teku prvenstva padel preveč med zadnje v lestvici in je zato prav verjetno, da bo poslal na igrišče svojo najmočnejšo postavo. Isto trdijo tudi o kontovelski enajstorici.
Tekma se bo začela ob 14 na openskem igrišču.
1. Otvoritev in volitev zapisnikarjev ter overovateljev zapisnika.
2. Tajniško poročilo.
3. Upravno poročilo.
4. Diskusija.
5. Volitev novega odbora.
6. Razno.
Ce ob določeni uri ne bo zadostnega števila članstva bo občni zbor pol ure kasneje ob kakršnem koli številu prisotnih.
Invalid brez noge izvrslen šporinik
Ah verjamete, da lahko postane težak invalid brez noge tudi izvrsten športnik? In ne samo športnik, ampak celo svetovni prvak v waterpolu? Prav gotovo boste odgovorili nikal.
no. Vendar pozna zgodovina športa tudi tak nenavaden primer: madžarski plavač Oliver Halasy je že kot 10-letni deček izgubil o priliki neke tramvajske nesreče levo nogo, ki sp mu jo morali odrezati tik po-d kolenom. Kljub temu se je dečko posvetil plavanju ter vaterpolu. Že s 14 leti je* igral v pr. vem moštvu svojega kluba UTB. Kmalu zatem je prišel v državno reprezentanco, kjer je bil odslej stalen in nepogrešljiv gost. Za svoj klub je odigral na stotine tekem, razen tega pa je 75 krat oblekel dres z grbom državne reprezentance, kar je vse. kakor izreden primer Prepoto-val je skoraj vse evropske države, bil je tudi v Ameriki in A-friki. Od 1. 1928, pa vse do zadnje svetovne vojne je bila madžarska ekipa svetovni prvak v waterpolu, a Oliver Halasy njen nepogrešljivi član.
VPISE DO 28 t. m
LOV NA MERJASCA 7. januarja 1951
Lovski odsek ZDTV organizira v nedeljo 7. januarja 1951 lov na merjasca, ki bo v okolici Materije - Cave Au-reminiane.
Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo ZDTV, Ul. Ma?"
chiavelli 13-11 dnevno od 9 do 12 ter od 16 do 19. ure.
Vpise bo tajništvo sprejemalo do vključno 28. t. m.
28 dec. občni zbor Š. D. OPČINE
Športno društvo Opčine po-
Mladi jugoslovanski nogomelaši
na (urnirju v Italiji
novno opozarja člane in prijatelje, da bo 28. t. m. v prostorih «Trattoria ai Soci» v Proseški ul. letni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
V dneh od 31. decembra do 1. februarja bo v Viareggiu v
Italiji mednarodno nogometno tekmovanje mladinskih moštev. Poleg 8 najboljših iuniorskih moštev Italije so povabljene na ta turnir še 4 ekipe iz tujine. Nogometna zveza Italije je prb-sila jugoslovansko zvezo, naj dovoli udeležbo dvema moštvoma. Jugoslovanska nogometna zveza je določila letošnjega mladinskega državnega prvaka Dinamo iz Zagreba in moštvo BS K iz Beograda Od italijanskih klubov bodo tekmovali In-ternazionale. Milano, Torino, Sampdoria, Fiorentina, L.azio. Atalanta in verjetno Juventus, osmo moštvo pa še ni dbločeno. Od inozemskih klubov so povabljeni še Racing jz Pariza >n Vienna z Dunaja. Pravico na-
stopa imajo mladinci, letih 1930 do 1935.
rojem v
Crvena zvezda pojde v Nemčijo in Belgijo
Konec meseca bo nogometno moštvo Crvene zvezde iz Beograda šlo na 14-dnevno turnejo po Zahodni Nemčiji in Belgiji. 31. decembra bodo igrali v Bremenu proti istoimenskemu klubu, 1. januarja v Hamburgu proti «San Pauli«, 7. januarja proti športnemu klubu «Saar-hruckeni) Devetega januarja bo Crvena zvezdu igrala v Bruslju proti «Andorlechtu». Računajo, da bo Crvena zvezda imela še nekatere tekme v času od 1. do 7 januarja. V domovino se bo vrnilo okrog 12. januarja.
ki izkrcali na Krimu 55.000 mož, napadli Sevastopol in ga zavzeli po enajstmesečnem obleganju. Ruske čete pa so iz-vojevale uspehe na kavkaški meji Turčije, kjer so zasedle močno trdnjavo Kars. Januarja 1855 se je zaveznikom pridružilo sardinsko kraljestvo. Njegov ministrski predsednik Cavour je računal, da bosta za nagrado za udeležbo v vojni Francija in Anglija privolili v zedinjenje Italije pod vostvom sardinskega kralja.
Po miru, ki ga je podpisal v Parizu leta 1856 car Aleksander II, se je morala Rusija odpovedati svojim zahtevam po Carigradu in podonavskih kneževinah Izgubila je del Besarabije ir.' pravico imeti vojno brodovje v Črnem morju. Samo trgovskim ladjam so Dardanele ostale odprte. Po krimski vojni v zvezi z oslablja-njem Turčije se je ustanovila nova država Romunija leta 1861. Tedaj je tudi Srbija po dolgih stoletjih t urškega suženjstva postala leta 1861 samostojna.
V »Londonski konvenciji za te morske ožir.e« leta 1871 so zavezniki omilili težke pogoje pariškega miru.
Leta 1875 je v dveh turških pokrajinah Bosni ih Hercegovini vzplamtel upor proti turškemu gospostvu. Naslednje leto so se uprli tudi Bolgari. Ali Turki so z nezaslišanimi zverinstvi udušili ta dva upora; poklali so do zadnjega prebivalca celih vasi. Rusija se je tedaj zavzela za uporne Slovane in tako je prišlo do vojne s Turčijo (1877-1878). Glavni namen ruske intervencije je bil ta, da ti se ona utrdila na Balkanu in tako pazila, da ne bi Bosporska in Pardanelska morska ožina prišli iz rok slabotne Turčije v roke katere koli druge velesile. Turška voj ška je bila premagana in pot v Carigrad je bila odprta. An glija je pa poslala v morske ožine svoje brodovje in strašila carja, grozeč mu z vojno. Car Aleksander II- je nato u-stavil pohod na Carigrad.
Prišlo je do smstefanskega miru (1878), po katerem je Turčrja odstopila Rusiji Kers, Batum in Ardogan, priznala
popolno samostojnost Romunije in Srbije ter obljubila tudi samostojnost Bolgariji. Vladajoči razredi Avstroogrske so nasprotovali vsaki okrepitvi slovanskih narodov, bali so se, da bi se nato uprli tudi slovanski narodi v Avstroogrski sami. Zato je Bismark s pomočjo Angležev sklical istem letu mednarodni kon gres v Berlinu, da se evidi-rajo pogoji sanstefanslkega miru.
Na tem kongresu so sklenili sledeče: Avstroogrska naj oku. pira dve slovanski pokrajini to je Bosno in Hercegovino Anglija je pa dobila od Turčije otok Ciper, močno strateško oporišče v vzhodnem de lu Sredozemskega morja. An glija in Avstrija sta Turčij vzeli več ozemelj kakor Rusija čeprav se nista vojskovali njo in sta se izdajali za njeni zaščitnici.
Medtem je izbruhnila prva svetovna vojna. Anglija Francija sta na zahtevo Rusije privolili v to, da po zmagoviti in morski ožini. Turčija -je zaprla Dardanele in stopila na strani Nemč'je v vojno. V za četku leta 1915 so antantne dežele sklenile, da bodo zadale Turčiji smrten udarec z zasedbo DARDANEL. Angleško-francosko brodovje je obstreljevalo dardanelske obalne utrdbe in pri tem izgubilo več najboljših ladij. Prišli so do zaključka, da brez suhozemske vojske ne bodo mogli zavzeti Dardanel, zato so izkrcali moštvo na polotoku Gallipoli-su.
Po štirimesečnih krvavih bojih, v katerih so zavezniki izgubili 245.000 mož, med mrtvimi, ranjenimi in ujetniki, so morali svoje čete z Gallipo-liskega polotoka spet umakniti. V Rusiji je leta 1917 izbruhnila revolucija in Angleži in Francozi se niso več smatrali vezani odstopiti Rusiji Dardanele.
Glede Dardanel so še važne sledeče morsko-ožinske pogodbe: Sevres (1920), Lausanne (1923) in Montreux (1936).
Glavni cilj Angležev je ta, da s pomočjo vseh teh vojn, mirovnih pogodb, konvencij, ki se če skozi stoletja vlečejo v neskončnost, zabranijo Rusiji izhod v Sredozemsko morje, na pomorsko pot v Indijo.
KONEC
; s: *
Po drugi svetovni vojni so bile evropske države prezadolžene in izčrpane njih gospodarstvo
neredu, proizvodni stroški visoki, brezposelnost znatna. Lahko bi prišlo do finančne inflacije velikega obsega (kakor po prvi svet. vojni - op. ur.).
Ker niso hotele izpremeniti svojega kapitalističnega gospo darskega sistema, so se zapad-noevropske države zatekle k ZDA, ki so dale kredite le pod pogojem, da se plasirajo ameriški izdelki na svetovnem zlasti evropskem trgu. Tako je prišlo do Marshallovega plana in do raznih drugih oblik.
ZDA so seveaa zahtevale, da se izvedejo v evropskem gospodarstvu razne izpremembe in z'asti da se razvrednotijo valute evropskih in drugih držav. Kaj je pomenila ta nova povojna devalvaci ja?
Razvrednotenja denarja do druge svetovne vojne so pomenila odpoved oslabljenih valut neki objektivni osnovi v -zlatu ali v papirjih, ki se glase nanj, in uvedba nove, zmanjšane osnove, poslednja devalvacija je seveda imela drugačna svojstva. Ni izpremenila samo razmerja valut nasproti zlatu marveč tudi nasproti dolarju ZDA. (razen tega imamo še kanadski dolar - op. ur.).
Vzrok razvrednotenja je bil nekdaj v tem. da je bilo v neke valute v obtoku več kakor je dopuščala osnova (navadno določena z zakonom - op. ur.), kar je spravljalo v nevarnost konvertibilnost ali zamenljivost de. narja za zlato. To vprašanje konvertibilnosti pa ni pomembno le za notranji trg. marveč zelo zanima inozemske trgovce vsakokrat ko naraščajo notranje cene. zaradi tega naraščanja oni v določeni državi ki jo je valuta spravila v gospodarske težave, ne morejo več kupiti enako količino blaga, kakor so jo lahko, predno so se cene dvignileV tem primeru se bodo skušali otresti takšne valute z zamenjavo ali konvertiranjem v z aio.
To velja tudi za nastanek n ve devalvacije, toda nasproti dolarju so bili tudi Je drugačni razlogi. Po mišljenju America nov predvsem podcenjenost do-
larja v okviru valutnih tečajev vse do devalvacije.
Kako se je to novo razvrednotenje pokazalo z praksi? Vzemimo kot glavni primer Veliko Britanijo kot državo, ki je prva razvrednotila in kjer je opaziti prve tendence revalvacije na staro pariteto. Pred devalvacijo se je plačalo za en funt šterlihg 4,03 po devalvaciji pa le še 2,80 dolarja. To je izzvalo mno go posledic, od 'katerih navajamo le najvažnejše.
Predvsem se je podražilo blago, ki se uvaža iz dolarskega področja v področje funta šterlinga. Angleški trgovec lahko po devalvaciji uvozi za en funt šterling za 30 odstotkov blaga manj, kakor ga je poprej uvozil.
Druga posledica je korist tistega dolarskega kapitala, ki ho. če investirati na funtovem področju.
Kot tretja posledica je korist, ki jo imajo britanski izvozniki v področje dolarja. Vagon rude, ki velja v Angliji 100 funtov, prodajo' v Ameriki za 403 dolarje t. j. po stari ceni, ki se v dolarjih ni izpremenila, ker v Ameriki ni bilo devalvacije. Za 403 dolarje bo britanski trgovec kupil po novem tečaju 143 funte in torej dosegel razen rednega dobička, ki je vračunan v angleški ceni 100 funtov še dopolnilni dobiček 43 funtov šter. lingov.
četrta posledica je bilo oškodovanje britanskih upnikov, ki morejo za funte, ki jih prejemajo na račun odplačevanja dolgov kupiti manj blaga kakor pred devalvacijo. To je zlasti za. delo Indijo in Egipt.
Na spošno so praktični rezultati devalvacije doslej zelo ugod no vplivali na zaslužek evropskih držav v dolarjih. Britanski primanjkljaj dolarjev in zlata, ki je znašal pred, razvrednotenjem 539 milijonov funtov se je v kraikih 32 mesecih znižal na 31 milijonov dolarjev, v letošnjem letu se že pokaže prebitek v dolarjih, ki doseže konec tretjega trimesečja vsoto 300 milijonov funtov ki vsebuje pač tu. di znatne dotacije ERP-sredstev.
Vendarle pa razvrednotenje ni edini vzrok teh pozitivnih rezultatov. V drugi polovici 1950 nastopi v ZDA nova konjunk tura, ki povzroči okrepitev evropskega izvoza v ZDA ter nove skoraj rekordne skoke cen izvoznih artiklov Evrope in njenih kolonij. Korejska vojna pri naša doslej neznano konjunkturo združenim državam Amerike ter nove, orjaške skoke cen strateškim surovinam. Dolarski zaslužki evropskih držav, zlasti Velike Britanije naraščajo v pospešenem tempu,. Devalvacija torej ni več tako potrebna, ker narašča izvoz ZDA tudi brez nje, zaradi visokih cen. ki jih pla čujejo Američani, medtem ko uvoz v Evropi pada tudi brez vplivov devalvacije zaradi podražitve ameriških izdelkov v raz vrednotenih valutah, zaradi raznih uvoznih omejitev za te iz delke in zaradi zmanjšanja a-meriške proizvodnje za široko potrošnjo, v zvezi z oboroževanjem.
povečanje rezerv zlata v Evropi in obratno, zmanjšanje ta kih rezerv in skok cen v ZDA je povzročilo občutno izpremem-bo položaja dolarja, ki je razen drugega povzročila tudi tenden. ce revalvirati, povrednotiti nekatere poprej razvrednotene valute.
Za dokazovanje PotTebe.p,°' vrednotenja služijo sedaj '
Tai vrz- -T«
T^\TmoraV prZaprav’razvrednotiti tudi dolar, ker tudi on ni dosegel predvojne kupne moči. Glede tega in glede na neizpremenjeno podlago v zlatu, so poskočile cene v ZDA nasproti predvojnim za nad 100 odstotkov, kar pomeni, da tud' dobršen del dolarjev kroži v raznih oblikah nekonvertibilnega papirnatega denarja. To nadalje pomeni, da je bi’ dolar glede na podlago previsoko cenjen, če-
KRAŠKA
prav je bil glede na druge valute do neke mere prenizko cenjen. Vendarle pa je bilo zadnje razvrednotenje izvedeno ta-	■
ko, kakor da se glede dolarja vse od 1934, ko je bila njegova zlata podlaga poslednjič določena, ni nič izpremenila.
Vse države, ki so razvrednotile svoje valute, ne zavzemajo enakega stališča glede revalva-cije. Nekatere, n. pr. Francija, Italija (med tem je bilo čuti u «24 Oren tudi drugačne glasove - op. ur.), ki so stabilizirale svojo valuto, ne zahtevajo revalvacije. Druge, n. pr. Avstralija, Danska. Mehika in Norveška jo nasprotno zelo odločno zahtevajo. Doslej je edinole Kanada dejansko že izvedla reval-vacijo in sicer brez navadnih formalnosti.
Glede revalvacije je seveda najzanimivejše stališče gospodarskih krogov Velike Britanije, Zagovorniki revalvacije v Ve- , liki Britaniji trde, da povratek na stare paritete tečajev ne bi ovirale nadaljnjega pridobivanja dolarjev, odnosno nadaljnji izvoz v dolarsko področje in sicer zaradi velike konjunkture v ZDA. Poudarjajo, da je pri sedanjem stanju tečajev težko izvažati, ko je znano, da bi bili ameriški kupci pripravljeni plačati tudi višje cene. Navadno dviganje cen v funtih ne zadeva le ameriške kupce, marveč tudi domačo, britansko industrijo, ki mora zaradi tega delati z višjimi proizvodnimi stroški. Revalvacija pa bi nasprotno zadela le kupce z dolarskega področja, ki bi morali dajati za britansko blago po neizpreme-njenih cenah v funtih okrog 30 odstotkov dolarjev več.
Razen takih razlogov, s katerimi se hoče prikazati prenizko cenjenost funta in upravičenost revalvacije, obstajajo tudi razlogi nasprotnikov revalvacije, zaradi katerih se vel. Britanija še ni mogla odločiti za revalva-cijo. predvsem je to sovisnost konjunkture v Vel. Britaniji od konjunkture v ZDA. nato pa zelo zapleteno vprašanje delavskih mezd. Gre za možnost, da bi delavstvo zahtevalo znatno poviša, nje mezd in plač. proti čemur-bi imeli delodajalci malo sredstev na razpolago, ker v času polne zaposlenosti nimajo dovolj velikih rezerv nezaposlenih delavcev, s katerimi bi skušali paralizirati zahteve po zvišanju prejemkov.
Devalvacija je pomenila zmanjšanje zlate podlage za funt šterling. zaradi česar so lahko dali v obtok večje količine denarja, ki je bil seveda manj vreden. Za primer revalvacije bi morala imeti Vel. Britanija dovolj povečano pod'ago v zlatu in dolarjih če bi ta podlaga ne bila zadostno povečana, bi bilo potreba potegniti iz prometa nezamenljivi del bankovcev, kar bi pomenilo deflacionistični kumulativni proces in zmanjšanje kredita britanskemu gospodarstvu. Kaj M sedaj pomenila deflacija? Nic drugega kakor prikrivanje in po. mandcanje denarja ter zmanjšanje dela v proizvodnji, na kar Britanci v času ponovnega.-uio roževanja seveda niti ne m
Zaradi tega zlata in aElarJ°”0 so se znatno
povečale. Ako temu dodamo še dejstvo da Britanija ne more nvorabliati vseh doseženih viškov v plačilne bilance zgolj za povečanje rezerv, marveč mora oddajati znatna sredstva za plačevanje dolgov in za investicije v kolonijah, tedaj lahko smatramo rcvalvacijo za vprašanje, ki ga ni ravno lahko rešiti.
podaljšanje ko rejskega konflikta ne prinaša znatnih izpre-memb v vprašanju revalvacije, ker se dvig cen in inflacionlstič-ne tendence ne pojavljajo več zgolj v ZDA. marveč tudi v vseh drugih državah kapitalističnega gospodarskega sistema. Razen tega je mogoče, da bo mednarodna 'razdelitev surovin po konferenci v Torquayu in po sestanku Attlee-Truman tako organizirana. da bodo ameriški kupci lahko popravili svojo doslej znatno odvisnost glede strateških surovin (Američani so v trm pogledu z°lo pritiskali na Britance in tudi naprej ne od-nehaio-op. ur.). •V tem primeru bi dvig cen, porazdelitev surovin in zmanjšanje ovir za uvoz ameriškega blaga, ponovno zmanjšali zaslužek v dolarjih, kar bi v mnogih državah otopilo ostrino zahtev po revalvaciji
Inž. V RIJZIC
Gradnja ladij na svetu
Iz podatkov «Lloydovega registra« je razvic.no, da zavzela Britanija prvo mesto v gradnji ladij. V tretjem letošnjem četrtletju je znašala brut-to tonaža ladij v gradnji 2,046.234 ton. Britanske ladjedelnice so dobile v prvih devetih mesecih za več kakor milijon ton, 60 odst. naročenih ladij so tankerji, okrog 55 odst. pa je namenjenih za izvoz. Ta naročila pa so tako velika, da bodo britanske ladjedelnice lahko še več let zaposlene, saj grade 42 odst. celotne svetovne tona že.
Drugo mesto zavzema Francija, kjer je bilo na dan 30, septembra v gradnji brutto 450.132 ton. Na tretjem mestu je Japonska s 346.750 tonami. Potem slede; Švedska (338.610 ton). Nizozemska (325.654), Italija (306.216). V tej statistiki se prvič po vojni pojavlja Zapad-na Nemčija. Njen-, ladje v gradnji imajo skupno tonažo 172.744. ZDA, ki so Prej zavzemale tretje mesto, so sedaj na sedmem mestu.
94-63«. - Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA | NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtina 750. polletna 1400. celoletna 2TO0I ll«con. B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno »0 din
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECUH11 St 6 III. nad. -s“T^7'|:;?^'e“e'^0vTza\“ak mm višine v Slrinll stolpca: trgovikl 60. finančno- | pojtn) tekof|' raeiln „ sto-ZVU:'zaiožn.št-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugosi.v.jo: Agencija demokratičnega Inozemske«, tiska z št. 20. - Telefonska	lir.	Za	FLRJ:	Za	vsak	mm	širine	.	sto.pca za vse vrste oglasov^po^l10 din	Ljubijana	^	^	^	^	pr.	pank,	v	Ljubljani	6-1-90332-7.	-	izdaja	Založništvo	tržaškega	tlsk,	D.ZO.Z.	.	TRST
Od«, urednik STANISLAV kenko: - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico 1-iL. tet. iv,	\	__________________________________________________________________________ -	-