ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo, deloma bodo plohe. V soboto bo suho vreme.
številka 39
četrtek, 1. oktobra 2009
Pika bi še ostala županja
So delavci in uprava Gorenja že »zbližali« zahteve?
Velenje - Včeraj po zaključku naše redakcije so v Gorenju potekala pogajanja med sindikati, predstavniki delavcev in upravo. Zaključki nam tako še niso bili znani.
Pogajanja so sicer potekala že prejšnji petek, a so delavci zavrnili predlog uprave kot nesprejemljiv, o podrobnostih pa vodja pogajalske skupine Žan Zeba ni želel govoriti. Predlog je kot nesprejemljiv ocenila tudi ena izmed pogajalk iz vrst delavcev Suada Baručič.
Do včerajšnjih pogajanj so bili delavci Gorenja odločeni, da bodo za 8. oktober napovedali generalno stavko, če se z upravo družbe ne bodo uskladili do prihodnje srede. Zahtevi po ponovni uvedbi 40-urnega delovnega časa je uprava že prisluhnila in ga uvajajo z današnjim dnem. Odprto pa je ostajalo 10-odstotno zvišanje plač glede na lansko oktobrsko plačo. Delavci so prav tako zahtevali 150 evrov neto povišanja osnovne plače vsem zaposlenim do vključno VII. tarifnega
razreda (tudi za delavce na čakanju, v bolniškem staležu, čistilke in vse zaposlene v skupini Gorenje, vključno s hčerinskimi podružnicami), od uprave pa pričakovali še izplačilo draginjske-ga dodatka v višini 150 evrov neto tudi za september, za avgust so ga že dobili.
Uprava je napovedala sestanke z vsemi zaposlenimi v njihovnih delovnih okoljih.
Dobrodošli v našem mestu
Velenje, 26. in 27. septembra - V nedeljo je bil svetovni dan turizma. V Velenju so mu različni organizatorji, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom, posvetili več dogodkov. Turistična zveza Velenje je v soboto dopoldne v okviru Pikinega festivala pripravila predstavitev svojih društev, ki so pred očmi obiskovalcev festivala kuhali zanimive enolončnice, njihovi člani pa so se predstavljali tudi na odru. »Šaleške župe« so bile slastne, prireditev »Dobrodošli v našem mestu« pa v več pogledih uspešna. Na stojnicah so se predstavila štiri društva (TD Velenje, TD Šentilj, TD Šalek in TD Vinska Gora), ki se združujejo v Turistično zvezo Velenje.
V nedeljo, na svetovni dan turizma, sta Muzej Velenje in Muzej premogovništva Slovenije na stežaj odprla svoja vrata obiskovalcem in jim omogočila brezplačen ogled zanimivih razstav in zbirk. Obisk je bil dober. Turistično-informacijski center (TIC) Velenje pa je pripravil dan odprtih vrat in brez pla čen voden ogled mest nih zanimivosti.
■ bš
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Brezplačno alio deruško?
BojanaŠ pegel
Pikin festival, največji otroški festival daleč naokoli, je za nami. V 20-letni zgodovini je spletel nešteto lepih zgodb, spominov, doživetij. Zame je njegova vrednost večplastna. Ne le da se Velenje (praviloma) zadnji teden v septembru spremeni v pravljično mesto, kjer vse diha s Piko, kjer vas že na vpadnicah pozdravljajo Pikini gumbki, na gradu pa velika Pikina zastava, kjer ni izložbe v centru, ki ne bi pripovedovala ene od številnih otroških zgodb ... V času festivala srečam mnoge Velenjčane, ki ne živijo več tukaj. Na festivalu vidim, kako rastejo njihovi otroci, izvem, kaj počnejo ... In še posebej uživam, ko v številnih ustvarjalnih delavnicah vidim starše, ki se resnično ukvarjajo s svojimi malčki in ustvarjajo, uživajo.
Letos je bilo v javnosti slišati veliko pohval, pa tudi graj festivalskega dogajanja. Nekateri so se močno pridušali, kako drag je lunapark, kako drage so humanitarne palačinke in izdelki na prodajnih stojnicah. Opazili so le to. Morda njihovi otroci niso šli niti pogledat, kaj lahko povsem brezplačno ustvarijo v več kot 100 delavnicah. In izdelek tudi odnesejo s seboj. Prav nič ni stalo, če so opazovali več kot 1000 nastopajočih na številnih odrih ob jezeru, če so si ogledali 15 razstav. Nekaj malega so odšteli tisti, ki so šli na ogled katere od Pikinih predstav v mestu. Kdor je znal in hotel, je lahko na festivalu užival, ne da bi zapravljal. Je pa dejstvo, da so otroci spretni pogajalci in da so mnogi starši zagotovo krotili tudi jok ob njihovih potrošniških željah in ponudbi na stojnicah in v lunaparku. Gremo k dejstvom. Tedensko dogajanje na festivalu je vredno več kot 400 tisoč evrov! J a, prav ste prebrali. Največji sponzor festivala je MO Velenje, a krepko več kot polovico sredstev morajo na trgu zbrati organizatorji sami. Priskrbeti je treba ogromno materiala za delo v delavnicah. Največji strošek je vsako leto plačilo 250 študentov, ki delajo kot Pikini animatorji. Zbrati je treba denar za plačilo nastopajočih, čeprav se nekateri honorarju odpovejo. Plačati je treba tehnično ekipo, najeti velike šotore, pokriti stroške elektrike, poskrbeti za malice vseh, ki cele dneve delajo na festivalu. Tudi gledališke predstave v mestu se z vstopnicami ne pokrijejo, saj bi bile cene teh sicer previsoke. Ob pomoči številnih sponzorjev in donatorjev, med katerimi so tudi lastniki lunaparka in vseh prodajnih stojnic v Pikinem mestu, vsako leto uspejo pokriti velike stroške festivala. Tudi v kriznih časih. In predvsem zato, ker jim veliko pomagajo podjetja iz doline, pa tudi od drugod. Na cene v lunaparku Festival nima vpliva, določi jih lastnik sam. Ker za najem prostora odšteje precej denarja, tudi te cene niso nizke .
Najbolj bolelo me je, ko sem poslušala razprave o ceni Pikine dobrodelne palačinke. Stala je 2 evra - v gostilni boste za porcijo palačink praviloma odšteli več - in celoten izkupiček je šel v sklad za velenjske socialno ogrožene družine. Pet od njih, večinoma gre za matere samohranilke z več otroki, bo sredstva prejelo v naslednjih dneh. Ce se je lani v Pikinem šparovčku nabralo 418 evrov, so toliko s peko palačink letos zbrali v enem samem dnevu . Domačini, ki imamo festival pred nosom, smo vedno polni pripomb. Obiskovalci, ki se nanj pripeljejo od daleč, pa so navdušeni, pravzaprav očarani.
Velenjčani s(m)o velikokrat čisto preveč razvajeni.
Velenjskat urističnad ruštva so vs oboto naP ikinemf estivalup ripravilap rireditev »Dobrodošli v našemm estu«.N jihove juhe sod išale int eknile.
Šoštanj je praznoval
Vrhunec prireditev ob prazniku občine Šoštanj je bil sinoči, ko so v domu kulture pripravili osrednjo slovesnost ob prazniku, 30. septembru. Na svečani seji so podelili najvišja občinska priznanja. V septembru se je v čast prazniku zvrstilo veliko prireditev, z rezanjem trakov pa so odprli tudi nekaj novih pridobitev, zlasti na področju cestne infrastrukture. Tisti veliki dosežki, pa jih še čakajo: muzej usnjarstva, center starejših, Mayerjeva vila.
3
mz
9770350556014
2
"»HAS

lokalne novice
7000e vrov zas ocialne inz dravstvene programe
Velenje - Mestna občina Velenje je julija letos objavila razpis za sofinanciranje programov socialnega in zdravstvenega varstva v lokalni skupnosti.
Na razpis je prispelo 19 vlog, od tega trije prijavitelji niso izpolnjevali razpisnih pogojev, trije pa so morali vloge dopolniti. Posebna komisija je ta mesec razdelila upravičencem 7 tisoč evrov za uresničitev svojih programov. Poleg tega je septembra mestna občina zagotovila tudi pomoč 20 socialno ogroženim družinam in posameznikom. Posamezniki so prejeli po 115 evrov, družine pa od 225 do 310 evrov enkratne denarne pomoči.
■ tp
Štipendijskas hemaS avinjsker egije
Celje - Regionalna razvojna agencija Celje, kije izvajalec Savinjske štipendijske sheme, je do roka prejela vloge 24 podjetij, ki so skupaj posredovali 142 potreb po kadru, ki ga želijo štipendirati. Med podjetji, ki so oddala potrebe, jih je bilo največ iz podjetij tako imenovane Savinjsko-šaleške subregije (11) ter Obsote-lja sK ozjanskim(5).
Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju oziroma študiju zaposlili na območju Savinjske regije. Sredstva v višini 50 odstotkov zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, preostalo polovico pa delodajalci.
■ mkp
Seličeva novas ekretarka OO ZSSS
Velenje, 24. septembra - Volilna konferenca Območne organizacije ZSSS Velenje je v četrtek na tajnem glasovanju za novo sekretarko izvolila Alenko Selič, diplomirano ekonomistko, zaposleno v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, članico Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije. Pred njo je kot vršilec dolžnosti sekretarja po odhodu Andreja Kranjca, to funkcijo opravljal Samo Mastnak.
■ mkp
Podelilidi plome
Celje, 25. septembra - V petek je vNarodnem domu v Celju iz rok dekanje doc. dr. Marjane Merkač Skok prejelo svoje diplomske listine 152 diplomantov, ki so svoj študij zaključili na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV). Omenjena podelitev je prva, na kateri so diplome prejeli diplome diplomanti, ki so svoj študij zaključili na tej visokošolski instituciji pod novim imenom -FKPV je namreč marca 2009 zaključila preoblikovanje iz visoke šole v fakulteto in s tem dokončno začela uporabljati ime FKPV. Tako je na tej visokošolski instituciji od ustanovitve pred petimi leti do 23. septembra 2009 skupaj diplomiralo 1.013 študentov. Med njimi je veliko študentov tudi iz Šaleške doline.
■ bš
Iz občine Šmartno ob Paki
Vodna pravica
Spremembe Zakona o oskrbi z vodo predvidevajo, da si morajo vsi sistemi, ki so v zasebni lasti in je nanj priključenih več kot 50 uporabnikov oziroma pet in več stanovanjskih objektov, pridobiti uprav-ljalca sistema 1. januarja 2010, ko bo potrebno tudi poravnati ceno za vodno pravico.
To je povzročilo kar nekaj vznemirjenja predvsem pri uporabnikih zasebnega vodovoda v Malem Vrhu. Ti so se že sestali z županom Alojzom Podgorškom in izrazili protest proti takšni "državni prisili«, kot so se izrazili. Župan jim je sicer povedal, da razume njihove zadržke, vendar vpliva na spremembo zakonodaje nima, zato bodo mora li sprejeti dolo če ne postopke, ki jih nalaga zakon.
Cepljenje najučinkovitejši ukrep
Lani se je v Sloveniji za sezonsko gripo cepilo 150 tisoč ljudi - Cepivo proti običajni gripi ne zavaruje pred pandemijsko gripo
TatjanaP odgoršek
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje cepijo proti običajni sezonski gripi od minule srede, v zdravstvenih domovih in postajah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa bodo začeli cepiti danes (v četrtek).
Dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije in predstojnica oddelka za epidemiologijo na zavodu, je povedala, da s cepljenjem proti sezonski gripi postanemo odporni na viruse, ki povzročajo običajno gripo. Smiselno je, da opravimo preventivno cepljenje še pred začetkom zime in preden se poveča število virusnih okužb. »Cepljenje je najučinkovitejši preventivni ukrep pred okužbo z virusi običajne sezonske gripe. Cepivo je varno. Sestavljeno je iz mrtvih virusov, ki bodo po izsledkih raziskav v letošnji sezoni povzročali sezonsko gripo.« Žal
pa nas cepivo poti običajni gripi ne zavaruje pred pandemijsko gripo.
Zaščita pred okužbo nastopi od 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Le otroci, mlajši od 9 let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Cepijo se lahko otroci od šestega mese ca starosti dalje.
Cepljenje proti sezonski gripi priporočajo zlasti starejšim, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišič-ne bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici. Ker gripa sodi med kapljične okužbe in je akutna virusna bolezen dihal, se zelo hitro širi. Nevarna je zaradi možnosti pojava velikih epidemij in resnih, tudi smrtnih komplikacij, ki se najpogosteje pričnejo kot virusne in bakterijske pljučnice. Okužba z virusom gripe lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen.
Skazova je še povedala, daje po priporočilih zdravstvenih strokovnjakov pri osebah, starejših od 65 let, in kroničnih bolnikih, smiselno hkrati s cepljenjem proti gripi opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. »Tovrstno cepljenje zaščiti starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji pred morebitnim invazivnim pote-
kom pnevmokokne okužbe, ki lahko privede do nastanka pljučnice ali drugih resnih zdravstvenih zapletov. V večini primerov zadostuje en odmerek cepiva, v določenih primerih - glede na starost in zdravstveno stanje - pa so priporočljivi poživitveni odmerki. Cena odmerka je 24 evrov. Za pnevmokoknimi okužbami obolevajo tudi otroci. Hude pnevmokokne okužbe (meningitis, pljučnica in sepsa) lahko predvsem pri mlajši od dveh let povzročijo smrt. Pogosto pnevmokoki pri malih otrocih povzročajo akutno vnetje srednjega ušesa. Zato je priporočljivo tovrstno cepljenje že pri dojenčkih od šestih tednov starosti dalje«. V Sloveniji obstajata za zaščito otrok dve vrsti cepiva. Število odmerkov je odvisno od starosti otroka.
Lani se je v Sloveniji proti gripi cepilo okoli 150.000 ljudi, v Šaleški dolini blizu 2500 ali 800 manj kot prejšnja leta.
Cena cepljenja proti sezonski gripi znaša 12 evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato je za kronične bolnike in starejše od 65 let cena cepljenja nižja in znaša 7 evrov.
Tudi zdravnikom zmanjševanje plač
Slovenj Gradec - Pred tednom dni se je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec mudil minister za zdravje Borut Miklavčič.
Ob tej priložnosti ga je direktor bolnišnice Janez Lavre seznanil, da so v letošnjih 8 mesecih v vseh ambulantah presegli programe za blizu 12 odstotkov. Zato so na strokovnem svetu že sprejeli nekatere ukrepe, ki naj bi pripomogli k zaključku leta s pozitivno ničlo. Miklavčič naj bi se ob obisku zavzel, da bi ustanova dobi-
la odobren dodaten program za izvajanja dragih CT preiskav. Žal pa ostaja nedorečeno plačilo dodatnega programa za mamografijo. Tako že 3 leta zapored bolnišnica neuspešno dokazuje potrebo po večjem številu tovrstnih preiskav. Na območju, za katero je pristojna, na leto odkrijejo blizu 70 malignih rakavih tvorb na dojkah.
Borut Miklavčič je še menil, daje ena od prednostnih nalog tudi zmanjšanje stroškov na vseh ravneh. Med ukrepi za racionalizacijo poslovanja mora bolnišnica ne samo zmanjšati dežurstva in nadure, ampak tudi znižati plače zdravnikom in jih drugače razvrstiti v plačne razrede. V omenjeni bolnišnici je namreč večina zdravnikov razvrščena v najvišje plačilne razre-
de, višje kot v UKC Maribor ali UKC Ljubljana. Prav tako naj bi zmanjšali število dežurnih mest. Število zaposlenih v bolnišnici zmanjšujejo z upokojevanjem in drugimi mehkimi metodami. Decembra lani je bilo na plačilni listi bolnišnice 756 zaposlenih, trenutno jih je 728, do konca leta pa naj bi jih bilo 717, kar je zmanjšanje za dobrih 2,5 odstotkov.
Je pa minister Miklavčič še povedal, da v bolnišnici lahko začnejo aktivnosti za že dalj časa načrtovano izgradnjo prizidka, saj je v državnem proračunu zato rezerviranih 15 milijonov evrov.
■ tp
Pet predlogov za občinska priznanja
Na letošnji razpis za priznanja in nagrade občine je prispelo le pet predlogov. Prevetrili so jih že člani občinske komisije za priznanja in nagra de.
Po njihovem mnenju si med njimi grb občine zaslužita tamkajšnje čebelarsko društvo, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, ter bivši župan Ivan Rakun. Plaketo občine naj bi dobila Turistično društvo Šmartno ob Paki ob 20-letnici delovanja in Antonija Peršič, šmarška kulturna delavka.
Predloge komisije morajo sedaj potrditi še šmarški svetniki.
■ tp
Ne za denar kar tako, za preživetje gre
Denar ima več obrazov - Cvenka ni, a še se gradi - Vroče zaradi kozj anskega asfalta-Če ne bo šlo, bomo pa romali za pomoč -Olimj e, najlepša vas
Zadnji čas veliko govorimo o denarju. Najprej zato, ker naj bi nas po mnenju nekaterih prav pohlepnost po denarju pahnila v krizo, kije zamajala ves svet. Zdaj o denarju seveda govorimo zato, ker ga zaradi krize mnogim primanjkuje. A tudi pomanjkanje ima več obrazov. Nekateri tarnajo, da ga imajo veliko manj, a ga imajo še vedno veliko. Drugi o denarju govorijo zaradi čisto drugačnega vzroka. Zato, ker to, da ga imajo manj, pomeni, da so dejansko ogroženi. Ce prvim manj denarja pomeni le nižje številke na bančnih ali drugačnih računih, pri drugih pomeni, da nimajo za nakup osnovnih stvari. Da tudi otrokom ne morejo kupiti, kar bi potrebovali, kaj šele, da bi jim lahko kupili, kar si želijo. Tako seveda na tarnanje prvih gledajo čisto drugače. In prav zaradi takih stvari marsikje vre. Ljudem je prekipelo, ker nimajo kaj dati v lonec, čeprav morda delajo v družbi, kjer pripravljajo jedi, ker si ne morejo kupiti novih oblačil, čeprav jih šivajo. To boli! Za nekatere je ob vsej splošni krizi presenetljivo, da vsaj za zdaj po raznih občinah še vedno kar veliko delajo. Ceste, kanalizacijo, vodovode. Marsikje stiskajo proračune, da bi iz njih še kaj kanilo tudi zato, ker bi radi izrabili čim več (našega) evropskega denarja. V marsikateri občini imajo taki projekti, ki so podprti z evropskimi evri, prednost. Pa čeprav gradijo včasih stvari, ki bi sicer lahko morda še malo počakale. Z evropskim denarjem so Šentjurčani dobro podprli gradnjo centralne čistilne naprave, ki so jo odprli pred kratkim. Kar 62 odstotkov je k tej 6,5 milijona evrov vredni naložbi primaknila »Evropa«. 28 še država, tako da občini ni bilo treba seči pregloboko v proračunsko malho. Na
Rogli pa so se, tudi ob pomoči evropskih sredstev, lotili urejanja zimskega tekaškega centra. Tudi tu bo občina sodelovala bolj formalno, saj bo preostalo polovico prispevala družba Unior. Tudi v žalski občini bi bili verjetno veseli, če bi jim Evropa priskočila na pomoč pri gradnji nove šole v Grižah. Zaradi dotrajanosti objekta šolarji že od začetka novega šolskega leta obiskujejo pouk v stari žalski osnovni šoli. A za to naložbo evropskega denarja ne bo, zato Žalčani rešitev iščejo v javno zasebnem partnerstvu.
Na Kozjanskem pa je spet vroče zaradi asfalta. Oziroma zaradi asfaltne baze v idilični Planinski vasi. Postavil jo je zasebnik, dobil dovoljenja, ki pa so bila potem preklicana, pa spet potrjena ... Nazadnje je inšpektorat za okolje in prostor zahteval izklop električne energije, da ne bi več delovala. A lastnik se spet pritožuje, da organi ne delajo prav, na njegovo stran so (seveda) stopili tudi delavci, ki pri njem delajo. Delo je pač danes velika dobrina in zato je treba tudi včasih zamižati na okoljsko oko.
Vtem okolju dajo veliko tudi na romanja. Po tem, ko so v Kozjanskem parku obudili Emino romarsko pot, zdaj skupaj s Hrvati (in seveda tudi ob pomoči evropskega denarja) urejajo Marijino romarsko pot. Stvari so pač pri nas take, da lahko le še taka romanja kaj pametnega prinesejo. Delavci slatinske Steklarske nove pravijo, da se jim je splačalo romanje k premieru Pahorju, saj naj bi vendarle rešili vprašanje neplačevanja prispevka za pokojninsko zavarovanje prejšnjega lastnika. Seveda je tudi res, da je bil prejšnji lastnik - država. Na našem širšem območju pa imamo spet vas - lepotico. Olimje v občini Podčetrtek sije v letošnjem tekmovanje Entente florale priborilo zlato priznanje. To je seveda priznanje tudi za složnost vseh v kraju, ki so strnili sile in skrbijo za lepo urejen kraj. Ne le zaradi tega tekmovanja, tudi zato, ker stavijo na turizem, tega pa si brez urejenosti in gostoljubnosti ne morejo predstavljati. Zdaj, ko je še lepo vreme, se splača skočiti tja.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Šoštanju so v ospredju ljudje
Častna občana dr. Uroš Rotnik in Jože Svetina, priznanje Danilu Čebulu in NTK Spin, sedem plaket in posebno županovo priznanje
MilenaK rstič- P laninc
Šoštanj, 30. septembra - Na včerajšnji osrednji slovesnosti ob prazniku občine so v kulturnem domu podelili najvišja občinska priznanja. Šoštanj ima veliko prijetnih in prizadevnih ljudi, društev in klubov. Nekateri izstopajo in takim se enkrat letno oddolžijo s tem, da jih na svoj način izpostavijo, jim pove do, da so ponosni nanje.
Častnao bčana: dr. Uroš Rotnik in JožeS vetina
Občina Šoštanj ima od sinoči dva nova častna občana, dr. Uroša Rotnika in Jožeta Sveti no.
Dr. Uroša Rotnika je za ta častni naziv predlagal svet Krajevne skupnosti Ravne. Je izjemen strokovnjak, menedžer, družbenopolitično aktiven občan, kije prepričal s svojimi tremi izjemnimi karakteristikami. Pri regijsko zelo pomembnem pro-
jektu bloka šest je zastavil vse svoje znanje, osebni ugled, vodstvene in prepričevalske sposobnosti, da bi regija dobila za prihodnost tako pomemben nov razvojni zagon. Pomemben je njegov delež pri zorenju ideje o novi razvojni osi, avtocesti in številnih projektih, ki sijih želijo v regiji SAŠA. Opazen pa je tudi njegov posluh za »elek-trarniški« dohodek. Krajevnim skupnostim občine Šoštanj je namreč pretežni del razvoja zagotovljen iz sredstev Termoelektrarne, ki jih ta namenja degradiranemu oko lju.
Jožeta Svetino je za naslov častnega občana predlagal občinski odbor Socialnih demokratov (SD) Šoštanja. Jože Svetina, ki je leta 1963 prišel v Zavodnje kot učitelj, je tam tudi neutrudno slikal, poskrbel za Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Sicer pa je imel doslej preko 160 samostojnih razstav in 80 skupinskih. Njegova dela so prisotna na vseh kontinentih, kot protokolarni darili jih imata tudi bivša predsednika ZDA Bill Clinton in Goerge Bush.
Za uspešno delo v slikarstvu je prejel številna priznanja in odlikovanja.
PriznanjeD anilu Čebulu in NTK Spin
Dobitnik priznanja Občine Šoštanj je Danilo Čebul mlajši. Njegovo delo in aktivnost sta velik vtis naredili na Turistično olepševalno društvo Šoštanj. Čebul je bil ob rušitvi objektov Tovarne usnja eden od iniciatoijev ohranitve strojev iz tovarne, ki bodo že v kratkem pomembno dopolnili slovenski in šoštanjski muzej usnjarstva, katerega pobudnik je prav tako bil. Poleg tega deluje na številnih humanitarnih področjih, pri gasilcih, civilni zaščitit in tudi planincih.
Občani občine Šoštanj so za dobitnika priznanja predlagali Namiznoteniški klub Spin Šoštanj, ki v svojih vrstah vključuje tako mlade kot invalide in veterane. Udeležujejo se in tudi organizirajo številna mednarodna in regionalna tekmovanja in
podpirajo domače igralce na mnogih tekmovanjih na tujem. Iz njihovih vrste je bila tudi paraolimpijka. S tem skrbijo za promocijo občine tudi v svetu.
Dobit ni ki pla ket
Viktorja Dreva so za dobitnika plakete predlagali člani Balinarskega kluba Topol-šica. Skupaj s turističnim društvom je zaslužen za izgradnjo novega, dvosteznega balinišča v Športnem centru, ki ga radi obiskujejo tako domačini kot turisti.
Krajevna skupnost Šoštanj je predlagala Košarkarski klub Elektra. Šoštanj je bil eno prvih slovenskih mest, kjer so leta 1947 začeli igrati košarko. V več kot 60 letih so dosegli veliko uspehov, ves čas pa ob njih skrbijo tudi za popularizacijo in razvoj košarke med mladimi v Šaleški dolini.
Peter Rezman sije plaketo občine zaslužil kot zmagovalec mednarodnega festivala kratke zgodbe Fabula z zbirko novel z naslovom Skok iz kože. Za dobitnika plakete ga je predlagala Krajevna skupnost Šoštanj zaradi velikega pomena, ki ga ima Fabula v slovenskem kulturnem prostoru.
Na predlog Turističnega društva Topol-šica je plaketo prejela Majda Menih, ki že več kot štiri desetletja prispeva k večji kakovosti življenja prebivalcev kraja in občine. Redke so prireditve kulturnega, domoljubnega, turističnega in družabnega značaja, ki jih ne bi zaznamovala. S svojim odnosom do sočloveka pa je kot prostovoljka
3
zaznamovala tudi delovanje Slovenskega društva Hospic.
Gaberčan Franc Šteharnik je bil pobudnik ustanovitve številnih organizacij in dejavnosti, ki se odvijajo v kraju, tudi Kulturnice Gaberke, ki ga je predlagala za dobitnika plakete. Sicer pa je bil zraven pri »postavljanju« Pustnega komiteja, kravjih dirk, vinske trgatve, srečanja preseljenih z območja rudarjenja, gozdne učne poti.
Irena Verdnik, za plaketo jo je predlagal Občinski odbor N.Si Šoštanj, pa je tista, ki ves svoj čas namenja skrbi in negi pomoči potrebnim. Skrbi za duševno prizadetega brata, sestro, nečakinjo, in ko ji je pred 23 leti zbolela mama, tudi zanjo. Zelo dejavna je tudi v gibanju Vera in luč.
Krajevna skupnost Gaberke je za dobitnika plakete prelagala Jureta Hrastnika, podpredsednika sveta KS, kije aktiven na številnih področjih v kraju, med drugim tudi kot gasilec. Največji vtis na sokrajane pa je napravil kot pobudnik izgradnje športnega igrišča.
Priznanježu pana VilibalduV engustu
Posebno priznanje župana Darka Meniha je prejel Vilibald Vengust. Občani Šoštanja so mu hvaležni, daje zemljišče v njegovi lasti podaril občini, ki bo lahko tam postavila otroško igrišče.
Dve desetletji Forija
Razvojna pot od družinskega podjetja do poslovnega sistema je bila ves čas strma in naravnana razvojno, lokalna skupnost pa je razumela njihove potrebe
<
fi
Ss liko nap ločevini, ki so jo ob5 0-letnicip okloniliM estni občiniV elenje,p redlagajo večr azvojnihd rznosti.S liko je županuS rečku Mehui zročild irektorp oslovnegas istema Fori Milan Forštner, župan pa mu je izročil "zlatnik" iz
ksilita.
Mira Zakošek
Skupina Fori, ki povezuje trinajst povezanih in priključenih podjetij s področja proizvodnje, trgovine, inženiringa, urbanizma in gradbeništva, praznuje letos dvajsetletnico. Ze vse od nastanka so želeli biti drugačni, k sodelovanju so vabili predvsem sodelavce z izvirnimi in inovativnimi idejami. Iz leta v leto so rasli in danes zaposlujejo že skoraj 1200 delavcev. Razdeljeni so v štiri divizije, in sicer v divizijo bele tehnike, avtomobilsko divizijo, naložbeno divizijo in divizijo
korporativnega upravljanja. Na vseh področjih imajo visoke cilje, bruto dodano vrednost hočejo podvojiti. To velja tudi za industrijo bele tehnike in avtomobilsko industrijo, v kateri so že pred gospodarsko krizo spoznali, daje nujen drugačen način dela in razmišljanja. Kriza jih seveda ni obšla, a so jo pričakali bolj pripravljeni kot v mnogih drugih okoljih. Glede na to, da so izvozno naravnani, so jo občutili tudi mnogo prej kot ostali. Potrebnih je bilo veliko odločnih ukrepov, brez njih jih, po besedah direktorja poslovnega sistema
Fori Milana Forštnerja, ne bi bilo več. Še posebej težko je bilo ohraniti proizvodne dejavnosti pri beli tehniki in avtomobilski industriji. Trmasto so vztrajali, iskali nove in nove rešitve in četudi so se jim nekateri posli zmanjšali tudi med 40 do 50 odstotki, računajo, da bodo letošnje poslovno leto sklenili na lanski višini, z okoli 150 milijoni evrov prihodkov.
V podjetju cenijo pomoč lokalne skupnosti. »Nikoli sicer nismo nič posebnega pričakovali, a že to je veliko, če lokalna skupnost ne ovira zastavljenega razvoja. Nam
je nedvomno omogočila, da smo se razvili v poslovni sistem, kije s svojimi družbami v tem okolju, pa tudi širše, dobro prepoznaven«, je
povedal Milan Forštner na priložnost ni sloves nos ti, na kate ri so ob 50-letnici Velenja poklonili Mestni občini Velenje prav posebno sliko.
Velenje je upodobljeno s pikicami na pločevini. Zupanu Srečku Mehu je zaželel uspešen nadaljnji razvoj, ob tem pa priporočil več drznosti v arhitekturi, ki bi lahko dala razvojno mestu še več prepoznavnosti. Meh je prepričan, da ima Velenje s »trajnostnim razvojem« dobro zastavljeno razvojno strategijo, tudi sam pa si želi več »pre sež kov«, po katerih je bilo Velenje nekoč poznano v vsej slovenski javnosti pa tudi širše. To je vsekakor veljalo za cel turis tič ni kompleks nek da nje ga jezera, tamkajšnjo restavracijo in Hotel Paka, ki so privabljali v to okolje številne obiskovalce. Prepričan je, da smo na dob ri poti, saj se z nekaterimi res vrhunskimi projekti že lahko pohvalimo, mednje vsekakor sodi v Sloveniji in širše prepoznavna Pika Nogavička, še več pa jih bo, ko bo Vele nje leta 2012 sodelovalo v projektu Evropska prestolnica kulture.
Premicniv erižni transporter v jami

Zlati priznanji inovatorjem Gorenja in BSH
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije je na priložnostni slovesnosti podelila priznanja za najboljše slovenske inovacije v letu 2008. Na letošnjem natečaju je sodelovalo več kot petsto inovatorjev, ki so predlagali 185 inovacij, med prejemniki sedmih zlatih priznanj pa so tudi inovatorji Gorenja iz Velenja in BSH Hišnih aparatov iz Nazarij.
Gore nje je preje lo nagra do za novo generacijo kuhalnih aparatov
širine 600 mm avtorjev Mitje Rudolfa, Marka Kreča, Jožeta Der-mola in ostalih članov razvojnega tima, BSH Hišni aparati pa za aparat za pripravo toplih napitkov Tas-simo avtorjev Henrika Pavloviča, Petra Brezovnika in Aleksandra Sedovška s soavtorji.
Nagrajena je bila tudi mobilna filtracij ska naprava MFN iz podjetja HTZ Velenje avtorjev Petra Hudournika, Miroslava Tisnikarja in Alena Žolgarja ter palični mešal-
nik nove generacije iz BSH Hišnih aparatov, ki so ga razvili mag. Roman Danijel, Samo Golavšek in Uroš Semeja s soavtorji.
Tako po številu prijavljenih inovacijskih predlogov na regionalni ravni (25 predlogov, 15 predlagateljev, pri katerih je sodelovalo 134 inovatorjev) kot po nivoju doseženih priznanj na nacionalni ravni se SAŠA regija po inovativnosti uvršča v sam slovenski vrh. Ali je to lahko njena prednost pri nadaljnjem razvoju?
Na to vprašanje bodo iskali odgovor na okrogli mizi, ki jo SŠGZ organizira v ponedeljek, 5. oktobra 2009, ob 16. uri v Centru Nova v Velenju, na njej pa bo poleg uspešnih inovatorjev in gospodarstvenikov sodeloval tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
■ mz
Velenje - V Premogovniku posodabljajo opremo za izdelovanje jam skih pro sto rov. V tem sklo pu je pričel obratovati novi premični verižni transporter nemškega proizvajalca Hazemag, ki bo pokrival vitalno funkcijo v tehnološkem procesu. V začetku septembra so novi stroj montirali na delovišče v jami. To je bilo zelo zahtevno delo, tako zaradi teže in velikosti opreme kot tudi zaradi novosti pri stroju. Posebej zahtevna je bila montaža elek-trodelov in krmiljenja. Cel stroj
namreč tehta skoraj 33 ton in j e dolg 28 metrov.
Novi transporter prinaša na pri-pravsko delovišče več dobrih rešitev. Z vgrajenima drobilcem premoga in transporterjem z gumijastim trakom bo omogočal stabilnejši in bolj tekoč odvoz premoga s pripravskih delovišč ter tudi celovito avtomatizacijo odvažanja premoga s pripravskih delovišč do glavnega odvoza.
■ Foto: Arhiv PV
4

Delovno dovoljenje pogoj za bivanje
Večina tujcev, ki dela in biva v Slovenij i, velja za poštene in delovne ljudi - So pa tudi taki, ki s pridom izkoriščaj o slovensko zakonodaj o - Tujci so bili tudi tema sosveta načelnika upravne enote
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 23. septembra - Da je
problematika zaposlovanja in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji res pereča, potrjuje koordinacijski sosvet, ki ga je sklical načelnik Upravne enote Velenje Fidel Krupic. Prisotni, tokrat jih je bilo res veliko, so z več zornih kotov pregledali problematiko, od tega, kakšne so pristojnosti zavoda za zaposlovanje pri izdaji delovnih dovoljenj, upravnih enot pri izdaji dovoljenj za prebivanje, policije in inšpekcijskih organov v luči zlorab slovenske zakonodaje.
»Poudariti je treba, da gre v primeru tujcev, ki delajo in bivajo pri nas, v večini za poštene ljudi, ki so prišli v Slovenijo s trebuhom za kruhom. So pa med njimi tudi kršitelji, ki pa povzročajo precej preglavic številnim državnim organom, tudi upravni enoti. Tako se moramo s temi, ki so v manjšini, ukvarjati več kot pa s tistimi, ki pridno delajo in plačujejo davke,« pravi načelnik.
Samo z delovnim dovoljenjem
Tujec lahko v Sloveniji dela samo na osnovii veljavnega delovnega dovoljenja, ki se praviloma izda na vlogo delodajalca. Delovna dovoljenja izdaja centralna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Osnova za izdajo delovnega dovoljenja je oddana potreba po delavcu, v njej pa je navedeno, da želi delodajalec zaposliti tujca. »Zavod na tej osnovi preveri, če ima v evidenci ustrezne kandidate za prosta delovna mesta, in če jih ima, delovnega dovoljenja ne izda. Temeljni pogoj za izdajo je trenutni položaj na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov,« pojasnjuje Danica Godler z Območne službe Velenje.
Če imajo zavodi v evidencah ustrezne iskalce zaposlitve, kot že rečeno, dovoljenja ne izdajo. Je pa potem seveda nerodno, če delovnega dovoljenja tujcu ne izdajo, »domači« brezposelni pa odklonijo delo. Sicer pa si znajo menda tuji delodajalci, - tako je slišati -pomagati. Med pogoji za zasedbo kakšnega delovnega mesta se recimo znajde znanje albanščine...
Do zavrnitve vloge lahko pride tudi, če tujec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, npr. nima ustrezne izobrazbe ali ne zadosti dodatnim pogojem, ali v primerih, če delodajalec ne izpolnjuje pogojev, ker ima presežne delavce, je odpuščal iz poslovnih razlogov, odklonil zaposlitev brezposelne osebe, ki bi ustrezala pogojem, nima poravnanih davkov in prispevkov, v primerih, da ne izkaže najmanj šestmesečnega poslovanja, mu je bila zaradi dela na črno izrečena globa...
Na enem n aslovu osemdeset oseb?
Da tujec dobi dovoljenje za prebivanje, pa mora prav tako izpolniti nekaj pogojev. Če gre za zaposlitev, je to sklenjena pogodba o zaposlitvi (delovno dovoljenje). Lahko pa dovoljenje za biva-
FidelK rupic:» Večina jih je poštenih,n ekateri pa s pridomi zkoriščajo zakonodajo.«
nje pridobi tudi na osnovi ustanovitve podjetja. Registracijo podjetja dovoli registrsko sodišče. Torej nekdo, ki ima registrirano podjetje, se lahko pri nas zaposli na osnovi tega, da je direktor ali prokurist tegap odjetja.
Eden od pogojev, da kot tujec dobi dovoljenje za prebivanje, je zagotovljen vir preživljanja. To pa je težko ugotavljati, ker vemo, da so eno podatki na papirju, drugo pa je praksa, dejanske okoliščine.
Na osnovi dovoljenja za bivanje se imajo pravico prijaviti na določenem naslovu. »Tu opažamo nekaj anomalij, ki pa strogo gledano po
DanicaGo dler: »Zavod preveri, če ima ve videnci ustrezned omače kandidate.«
pogodbo. Ta je lahko ponarejena. Večja težava so podjetja, pravne osebe. Pri teh pa dejansko ni nobene varovalke,« pravijo.
Daje res tako, potrjuje dejstvo, da sta celo na Ministrstvu za javno upravo mimo volje minis trstva registrirani dve taki podjetji. Če je pri njih tako, kako je potem šele drugje?
Dovoljenje za prebivanje na osnovi sklenitev zakonske zveze s Slovencem, Slovenko? »To je možno. Fiktivnim porokam je tudi težko slediti.«
V zadnjem času ugotavljajo tako na Upravni enoti kot tudi drugi
AndrejaT rnovšek:» Na enem naslovu vVelenju ima sedež dvanajst firm.«
tij, saj se ta podjetja ustanavljajo izključno s ciljem zlorabe delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje, s tem pa posledično dela na črno v Sloveniji in naprej v Evropski uniji,« pravi Trnovškova.
Združitevd ružine
V zadnjem času se pojavljajo zlorabe tudi pri tako imenovanih združitvah družin. Po preteku določenega časa lahko tuji državljan v Slovenijo pripelje družino, za kar mora izkazovati določne pogoje. Med njimi je denimo dokazilo o sredstvih za preživljanje.
»Ampak nekdo prinese izpisek iz banke, da ima na bančnem računu dolo če na sred stva, nih če pa ne
DarinkaŠ pacapan in mag.Z latka Srdoč- Majerm enita, da bi bilot rebad elovati bolju sklajeno.
Manj delovnih dovoljenj
Letos do konca avgusta je bilo v Upravni enoti Velenje izdanih 1.781 delovnih dovoljenj tujcem, od tega 13 osebnih delovnih dovoljenj, 1.638 pa delovnih dovoljenj za zaposlitev. Med temi jih je bilo na novo izdanih 523, 129 delovnih dovoljenj pa je zavod izdal za sezonska dela. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je obseg izdanih delovnih dovoljenj zmanjšal za 11 odstotkov, pri dovoljenjih za sezonsko delo pa za 82 odstotkov.«
zakonu niso anomalije, saj v Stanovanjskem zakonu ni več določbe, ki bi predpisovala minimum, koliko oseb lahko živi na določenem naslovu oziroma določeni kvadraturi. Tako imamo primere v praksi, ko je na nekem naslovu, ki morda zadostuje za bivanje treh ali štirih ljudi, prijavljenih tudi sedemdeset ali osemdeset oseb,« pravi načelnik UE Velenje Fidel Krupic.
Tujec na vašem naslovu?
»Kot fizična oseba se načeloma ne more prijaviti. Možne pa so zlorabe. Mi preverjamo najemno
organi, predvsem policija, vse večje kršitve določil. »Zlasti zakona o prijavi prebivališča, za katerega policisti ugotovijo, da tujci ne prebivajo na tistih naslovih, kjer imajo prijavljeno začasno prebivanje,« potrjuje Andreja Trnovšek, vodja referata za tujce na UE Velenje.
Pogos to je tudi vra ča nje tuj cev, ki so si dovoljenja pridobili v Sloveniji, zlasti iz Švice. »S pri nas izdanimi dovoljenji jih dobijo na območju Švicarske konfederacije in potem take tujce vrnejo v Republiko Slovenijo. Mi jim potem razveljavimo dovoljenja, a so postopki zelo dolgotrajni.«
Tudi na Upravni enoti Velenje,
kot pravi Trnovškova, opažajo pojav ustanavljanja vedno več pravnih oseb, družb z omejeno odgovornostjo, s.p-jev . »Preko njih se sprožijo postopki pridobitve delovnih dovoljenj, ki posledično pripeljejo do dovoljenj za prebivanje tujcev, v zadnjem času predvsem državljanov Kosova in državljanov Kitaj ske.«
Podjetnipo djetniki
S kršitelji se srečujejo tudi policisti. »Sproti nas obveščajo o sumih zlorabljanja dovoljenj, zlasti kitajskih državljanov. Na enem od naslovov v Velenju je bilo registriranih celo 12 podjetij. Sumimo, da gre za ustanovitve fiktivnih podje-
Nas osvetu tokrat ot ujcih
more zagotavljati, da bodo ta sredstva dejansko obstajala ves čas, ko bodo tujci tu prebivali. Nekdo lahko denar nakaže fiktivno, si ga pač sposodi za tisti čas, da dobi potrdilo. Ko potrdilo ima, denar pre-pro sto dvig ne, ga vrne in potem ni več kontrole ...«, naštevajo sogovorniki.
S pravico do bivanja so tuji državljani tudi upravičenci določenih socialnih transferjev. Nič narobe, tudi prav, dokler ne pri de do zlo -rab. »Tujec je v Slovenijo povsem legalno pripeljal družino, potem pa jo čez noč odpeljal nazaj, s tem daje pred tem na centru za socialno delo izkoristil pravico do otroških dodat kov.
»Spreten« tudi slovenski državljan
Zasebnik iz Velenja v Sloveniji ustanavlja 64. podjetje, je bilo slišati. Pa ga ne ustanavlja zato, ker bi bil tako uspešen, saj je za vsakim od prejšnjih pogorišče.Tudi neplačani davki in prispevki, tudi do konca izkoriščani delavci. Kako je to mogoče? Očitno je.
Preverjanje ustrez nos ti?
V postopku pridobivanja delovnih dovoljenj se v primerih, ko se med pogoji za opravljanje dela zahteva določena stopnja ali vrsta izobrazbe, se ustreznost dokazuje s fotokopijo overjenega spričevala prevedenega v slovenski jezik, izvirnik listine pa mora biti overjen z žigom Apostille.
To potrjuje komandir Policijske postaje Velenje Aleš Lipuš. Septembra so namreč obravnavali kaznivo dejanje overitev lažne vsebine. »Državljan Kosova je z overitvijo lažne vsebine spravil v zmoto upravni organ in s tem pridobil več dovoljenj za prebivanje v Sloveniji iz naslova združitve družine. Na centru za socialno delo je pridobil mesečni otroški dodatek v višini 496 evrov in si protipravno pridobil 5.952 evrov letno.« Za tovrstne oblike izkoriščanja socialnih transferjev pa preiskujejo še štiri kazniva dejanja.
Inšpektorjiza suti z delom
Pri tujski zakonodaji bi bilo treba narediti več; to je dejstvo, na katerega opozarjajo številni, ki pa se ob tem tudi sprašujejo, kaj na tem področju počne inšpekcija. Ta dela, a je zasuta z najrazličnejšimi zadevami. »Z inšpekcijo odlično sodelujemo. Njihovo delo ocenjujem kot zelo kakovostno. Je pa res, da fizične zmožnosti enega ali dveh inšpektorjev ne omogočajo obravnave tolikšnega števila primerov, kot se pojavljajo v praksi. V teh kriz nih časih je veli ko govora o odpuščanjih v državni upravi, sam pa menim, da to ni pravilen korak. Za državne uradnike bi bilo tako kot v gospodarstvu potrebno poiskati delo, s katerim bi se »pokrili«. Poglejte, če bi imeli več inšpektorjev, bi odkrili več kršitev in tako preprečili odtekanje nezakonitega denarja iz državne blagajne,« pravijo na Upravni enoti.
Center ne more vedeti, ali res
bivajo tukaj
j j
Darinka Špacapan, strokovna delavka na Centru za socialno delo Velenje, je povedala, da imajo tuji državljani z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji pravico tudi do socialnih transferjev. »Pogoj za pridobitev je vezan na stalno oziroma zakonito bivanje otroka. V teh primerih imajo starši zanj pravico dobiti otroški dodatek. Enako je z državnimi štipendijami. Večina tujcev ne izigrava pravic, se pa seveda tudi med njimi najdejo takšni, ki jih.«
Kaj če otroci, družina odidejo nazaj? »Tega center ne ve. Niti nima mož nos ti vedeti, če tega ne uredi tako, kot bi moral - na upravni enoti odjaviti svoje bivanje.«
Mag. Zlatka Srdoč Majer, direktorica Centra za socialno delo Velenje, pa pravi, da je sumov zlo rab kar nekaj. »Ko bom o zbrali dokaze, bomo podali kazenske ovadbe in začeli postopke za ukinitev teh pravic.« Pri tem pa potrebujejo pomoč. »Tu moramo delovati usklajeno, policija, upravna enota, zavod za zaposlovanje in drugi, ki imajo podatke o tujcih in njihovem gibanju.«

DOGODKI
Iskreno, ganljivo slovo
Žalno sejo ob smrti velenjske podžupanje Ane Roze Hribar j e pripravila MO Velenje v sodelovanju z Medobčinsko zvezo društev upokoj encev Velenje in stranko DeSUS
Zž alne seje MOV elenje obs mrtip odžupanje Ane RozeH ribar( foto: mz)
Velenje, 23. septembra - Sejna dvorana velenjske mestne hiše je bila v sredo dopoldne ovita v žalost in črnino. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Na mestu, kjer je kot mestna svetnica vedno sedela Ana Roza Hribar, je ležal rdeč nagelj. Prav iz njih so spret-
ne roke cvetličarja spletle tudi aranžma, da je poudaril fotografijo velenjske podžupanje, kije bila ob vsej energiji, ki jo je premogla, tudi predsednica Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje ter podpredsednica slovenske stranke DeSUS.
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1.11. - 20% Telefon: 03 8982 129.
Na žalno sejo so prišli tako njeni stanovski prijatelji z velenjskega Premogovnika kot »njeni« upokojenci in člani stranke DeSUS. Ganljiv program, v katerem je na harfo zaigrala nadarjena Katja Skri-nar, zapel pa je Rudarski oktet, je marsikomu izvabil solze v oči. Te
so tekle tudi ob poslušanju iskrenega govora podžupana in državnozborskega poslanca v RS Bojana Kontiča. Velenjski župan Sre čko Meh je ob kon cu seje vidno ganjen izrekel sožalje družini -možu Ludviku, hčeri Vlasti in sinu Dušanu - in vsem njenim stanov-
skim in strankarskim prijateljem, ki jo bodo zelo pogre šali. Sploh ker se je poslovila po kratki bolezni, še polna načrtov za prihodnost.
■ bš
Ana Roza Hribar
(21. 6. 1939 - 20. 9. 2009)
Podžupanja Mestne občine Velenje. Članica Sveta Mestne občine Velenje in vodja svetniške skupine DeSUS. Predsednica Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. Predsednica območnega odbora stranke DeSUS in podpredsednica stranke na državnem nivoju. Članica sveta Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, članica sveta Doma za varstvo odraslih Velenje, članica sveta Centra za socialno delo Velenje.
To je nekaj pomembnejših funkcij Ane Roze Hribar, ki pa je bila za nas predvsem kolegica, sodelavka. Preprosto Ana Roza, večkrat tudi Rozika.
Velenje je posebno mesto. In skoraj se ne zdi naključje, da je življenjska pot Ano Rozo Hribar pripeljala prav sem, v to mesto. Kajti tudi ona je bila posebna. Ženska z, po mnenju mnogih, moškim poklicem, uspešna in prodorna v še vedno predvsem moškem svetu politike. Načelna, trdna. Tudi trmasta. Morala je biti. Po drugi strani pa razumevajoča, nežna; pozorna in predana žena, ljubeča mati in babica.
Velenje je nedvomno imela srčno rada - konec koncev ga je poznala skoraj celo življenje. Ne njeno - življenje mesta. V Velenju, kije ravno na dan njene smrti praznovalo svoj petdeseti rojstni dan, je preživela 49 let.
Verjamem, da je bila nanj dostikrat ponosna. In to upravičeno, saj je njegovo podobo ves čas aktivno soustvarjala tudi sama.
Z Ano Rozo Hribar življenje ni bilo prizanesljivo. Rojena je bila v Ljubljani, zgodnje otroštvo je preživljala v Zagradcu ob Krki. Od doma je odšla že kot desetletna deklica. Vojna sirota. Sama se je morala prebijati čez mladostna leta. Veliko delati, da se je lahko učila. Da bi dosegla svoj cilj, da bi uresničila svoje želje. Zgodaj je spoznala, kaj pomeni, če nisi kot vsi drugi, če nisi ravno povprečen. Njena poklicna izbira je mnoge motila. Ves čas so jo skušali prepričevati, da rudarstvo pač ni za ženske. Naj raje sedi v pisarni, naj pač počne nekaj, kar običajno počnejo ženske. Pa se ni dala. Ana Roza Hribar je bila prva rudarska inženirka, prva ženska, kije v velenjskem premogovniku svoje delo opravljala v jami. In doslej tudi edina. V Premogovniku Velenje je bila nekaj časa tudi predsednica sindikata in podpredsednica delavskega sveta.
Ko se je upokojila, je za kratek čas menda celo pomislila, da je svoje naredila, da je njen boj končan. Da bo dneve preživljala umirjeno, ob kvačkanju. Verjetno ji tega tako ali tako nihče, ki jo je poznal, ni verjel. Verjetno si čisto zares ni verjela niti sama. Kmalu je dokončno spoznala, da to pač ni njen način.
Slovenija je bila takrat že država, prebudilo se je strankarsko življenje. Ana Roza Hribar je bila druž-
beno in politično aktivna že prej. Dolga leta se je udejstvovala predvsem v krajevni skupnosti in v številnih društvih ter organizacijah. Zdaj pa je prepoznala svoje novo poslanstvo, svoj novi izziv. Vedela je, da je poleg nje še veliko takšnih, ki se, kljub temu da so se jim službena leta iztekla, ne želijo in ne morejo umakniti ob stran. Zavedala se je, kako so lahko ljudje v tretjem obdobju življenja še ustvarjalni, kako so s svojimi bogatimi izkušnjami in z znanjem za družbo koristni, in seveda, da si več kot zaslužijo še vedno polno, bogato, izpolnjujoče življenje. Zato se je, polna idej, lotila dela v društvu upokojencev in se, da bi svoje cilje laže uresničila, vključila tudi v stranko DeSUS. Kmalu je bila na čelu strankinega območnega odbora, na državnem nivoju pa je bila članica sveta stranke, članica izvršilnega odbora, članica pokrajinskega odbora in tudi podpredsednica stranke.
Kot podžupanja se je Ana Roza Hribar angažirala predvsem na področju socialnih programov, delovanja društev, medgeneracijskega sodelovanja in ožjih delov lokalne skupnosti - krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Dragocena je bila predvsem kot vez med občinsko upravo in različnimi skupinami občank in občanov.
Predsednica Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje je bila od leta 2006. Že v svojem prvem predsedniškem mandatu je naredila veliko. Lotila se je tako preureditve prostorov in pridobivanja dodatnih finančnih virov kot reorganizacije zveze. Tri leta zatem, ko je prevzela vodenje medobčinske zveze, se je zveza, kije bila do tedaj vključena v Koroško-šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev, preoblikovala v samostojno Šaleško pokrajinsko zvezo. Več kot uspešno je Ana Roza Hribar vodila organizacijo regijskih športnih tekmovanj in koroško-ša-leško revijo pevskih zborov. Priznanje je prejela tudi za izvedbo državnega prvenstva v ribolovu. Pod njenim vodstvom je bilo prvič organizirano odprto državno prvenstvo upokojencev v kegljanju s kroglo na vrvici. Na Roglije ss vojoe kipov sako letop ripravi-la prijetno druženje upokojencev in njihovih gostov. Tam so se vedno še posebej spomnili zlatoporočen-cev. Letos sta bila med njimi tudi Ana Roza Hribar in njen mož Ludvik. Ludvik je v Rozino življenje prinesel pravi dom, v najboljšem in najširšem pomenu te besede. Skupaj sta ga znala ustvariti tudi za nju na otro ka, hči Vlasto in sina Duša na.
Ana Roza Hribar je bila vedno borka. Sprva zase, potem za ženske, za delavce, potem za starejše, pa za bolnike, za socialno šibkejše; skratka za vse, potrebne pomoči; za vse, kijih življenje potiska ob rob. Vse svoje življenje se je zavzemala za enakopravnost med ljudmi. V zadnje slovo smo ji poklonili cvet. Pa ne katerega koli. Cvet, kakršnega si ob svojem stanovskem prazniku na prsi pripnejo rudarji; cvet, ki zaznamuje praznovanje prvega maja. Rdeči nagelj - simbol boja za socialno pravičnost, za pravice delavcev, za pravice žensk. Simbol revolucije. Pa tudi ljubezni. Vse našteto je bilo lastno tudi naši cenjeni podžupanji, Ani Rozi Hribar.
Od nas se je poslovila ravno na dan občinskega praznika. Za vedno.
Ostajajo spomini. Na vitalno gospo. Na dobro, požrtvovalno sodelavko. In ostajajo rezultati njenih prizadevanj, njenega dela. Za vedno.
■ BojanK ontič
6
"»HAS

Od srede do torka - svet in domovina
a
i
Sreda,
23. septembra
Po opaženem dimu v vladnih krogih se je na ugibanja o vzrokih za zamenjavo vodje Urada za verske skupnosti odzval Milan Cvikl. Dejal je, da so se nepravilnosti na uradu med vodenjem Draga Čepar-ja ponavljale.
V *
Naj bo majica sporna ali ne, Cvikl je dejal, da ve, zakaj je direktor Aleš Gulič.
Spremembe v vodenju so se dogodile tudi v Muri - novi predsednik uprave Bojan Starman je o svojih načrtih povedal, da bo potrebna močna aktivnost pri pridobivanju novih poslov.
Predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov najbolje plačanih menedžeijev v času gospodarske kri ze je bil sprejet soglas no, kar pomeni, da je odslej davčna stopnja do 90-odstotna.
V Generalni skupščini ZN se je pričela splošna razprava, ki jo je odprl generalni sekretar Ban Ki Mun. Svetovne voditelje je pozval k enotnemu odzivu na skupne izzive.
Nedvomen skupni izziv so še vedno slovensko-hrvaški odnosi. A vendar po dve ur ni bur ni raz pravi v hrvaškem saboru opoziciji na dnevni red ni uspelo uvrstiti razprave o nedavnem slovensko-hrvaškem spora zu mu.
Četrtek, 24. septembra
Kriminalisti v domnevno spornem fotokopiranju vladnih arhivov so zaključili svoje delo in sporočili, da niso našli podlage za kazensko ovadbo. Pahor je na to odvrnil, da ne izjav ne aktivnosti policije ne bo komentiral.
Bolj zgovorni so bili poslanci, ki so razpravljali o predlogu novele zakona o dohodnini. Predlog zakonske novele skupine 20 poslancev po besedah prvopodpisanega Jožeta Tanka predvideva dvig meje prihodkov davčnega zavezanca iz naslova opravljanja dejavnosti z 42 na 100 tisoč evrov.
In spet je bil na delu Pahor. V javnosti je zavrnil izjavo hrvaške kolegice Jadranke Kosor, da se državi o meji ne bosta pogajali o Rehnovem drugem predlogu. Opozicija je seveda hitro zahtevala izredno sejo DZ.
Premier pa je povedal še nekaj: namreč, daje zadovoljen s pojasnilom generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla in da Cvikl zato ostaja na svojem položaju.
Računsko sodišče je zaradi nepravilnosti pri zaključnem računu proračuna za leto 2008 izreklo negativno mnenje.
Obamove prepričevalne taktike so očitno delale čudeže pri ruskem
Amerika in Rusija skupaj proti Iranu?
predsedniku, saj je ta po obisku ameriškega predsednika nakazal, da bi Rusija navsezadnje le lahko podprla sankcije proti Iranu.
Petek,
25. s eptembra
V SDS so napove da li, da bodo, če bo potreb no, čez dva mese ca vlo -žili interpelacijo zoper celotno vlado, da pa je njihova odločitev odvisna od učinkovitosti vladnih proti-kriz nih ukre pov.
Predstavniki delavcev in sindikatov so zavrnili predlog uprave Gorenja o višjih plačah, saj so ga označili kot slabega in nesprejemljivega za delavce.
Ministrstvo za delo je predstavilo predloge za posodobitev pokojninskega sistema. Kot so razložili v predstavljenem dokumentu, je posodobitev pokojniskega sistema nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema po letu 2020, ob tem pa so spomnili na staranje prebivalstva, ki je v Sloveniji izrazitejše kot v nekaterih drugih evropskih državah, kar po novem pomeni podaljšanje delovne dobe do 65. leta starosti.
f! \ t *
G20 bo prevzela vlogo G8.
Med tem ko je G20 zase dal v ZDA, smo izvedeli, da bo skupina vodilnih razvitih in razvijajočih se držav G20 dobila novo vlogo kot stalno telo za koordiniranje svetovnega gospodarstva ter prevzela vlogo G8.
Sobota,
26. s eptembra
V Mariboru so praznovali kristjani. Pred desettisočimi verniki je apostolski nuncij v Sloveniji dejal, daje Slomšek duhovni oče slovenskega naroda. Dogodek so počastili v spomin na 150 let prihoda Antona Martina Slomška v Maribor in ob deseti obletnici Slomškove beatifikacije.
Pred medije je stopil Gregor Golobič in dejal, da utegne premier Borut Pahor sam predlagati glasova nje o zaup ni ci vla di. Ostro je dodal, da je napoved SDS »preračunljivo piarovska«.
Po maratonski seji nadzornega sveta so v Zavarovalnici Triglav le dobili novo upravo. Poleg Matjaža Rakovca jo sestavljajo še Igor Stebernak, Andrej Slapar, Boštjan Vovk in Blaž Brodnjak.
Voditelji najmočnejših držav so se dogovorili: svet lahko pričakuje nove neizprosne ukrepe, katerih cilj je preprečiti prihodnjo svetovno krizo.
Zgodba novinarke je mnoge prestrašila.
Novinarka Jane Burger-maister je vložila tožbo zoper WHO, ZN, Nov-artis, Baracka
Obamo in mnoge druge zaradi suma bioterorizma. Kot je zapisala, je farmacevtska družba namerno zmešala 72 kilogramov cepiva, kije mešanica živega virusa ptičje gripe in navadne gripe, ga označi-
la z napačno etiketo in ga najprej razposlala v Avstrijo, Nemčijo, Češko in tudi Slovenijo (nato pa še v drugih 16 laboratorijev), kjer naj bi se pandemija ptičje gripe tudi začela. Posledica letošnjega jesenskega cepljenja naj bi bila množična smrt ljudi - natančneje, v desetih letih naj bi za posledicami cepljenja umrlo 5 milijard ljudi, kolikor cepiva je Baxter tudi razposlal.
Nedelja, 27.s eptembra
Novomeški Romi so že tretjič v tem mandatu volili svojega svetnika v občinskem svetu. Zapleti pa so se zgodili že med samimi volitvami, saj nekaj deset Romov ni bilo vpisanih v volilni imenik, vključno s svetniškim kandidatom.
Drugačne težave so imeli v Mestni občini Ljubljana, kjer so razmišljali o podelitvi 50 koncesij za nove oddelke v zasebnih vrtcih, saj otroci še vedno ostajajo na čakalnih listah.
Nemci so ji zaupali še en mandat.
V Nemčiji so bile volitve. Začasni uradni izidi pa so pokazali, da bo Nemčijo še štiri leta vodila Angela Merkel, s Svobodnimi demokrati pa bo lahko oblikovala desnosre-din sko koa li cijo.
Pa niso bili edini - volili so tudi Portugalci. In tudi tam ni prišlo do velikih sprememb, saj je po priča-kova njih zma ga la soci a lis tič na stranka premierja Joseja Socratesa.
Poplave na Filipinih so zahtevale 73 življenj, več kot 330 tisoč ljudi pa pregnale z domov.
Papež Benedikt XVI. je pred 120 tisoč verniki med mašo v Brnu poudaril, da tehnološki in gospodarski napredek ne zagotavljata »moralne blaginje«. Maša na odprtem je bila sicer osrednji dogodek papeževega obiska na Češkem, kamor se je podal z namenom širjenja vere.
Ponedeljek, 28.s eptembra
5 &
s
smeli vzeti mobilnikov in prenosnih računalnikov.
Javno je spregovorila ministrica Irma Pavlinič Krebs, ki je dejala, da razmere v gospodarstvu niso rožnate in da se zato zdi izvršitev plačne reforme iz leta 2008 popolnoma nemogoča.
V Ljubljani so se odločili, da bodo povišali globe: za parkiranje na pločniku, kolesarski stezi ali avtobusni postaji naj bi tako namesto zdajšnjih 50 po novem odšteli 200 evrov.
Nekateri člani Zveze društev upokojencev so bili po besedah njene predsednice tako odločno proti predlogu za zamrznitev pokojnin, da so se pripravljali tudi na referendum.
Torek, 29. septembra
Vlada je uskladila predloga proračunov za leti 2010 in 2011. Drugo leto bo tako primanjkljaj znašal 1,8 milijarde (ali 5,03 odstotka BDP-ja), leta 2011 pa 1,6 milijarde evrov. Premier Pahorje ob tem za prihodnji leti napovedal gospodarsko rast, ki bi znižala primanjkljaj in ga v »razumnem času spravila pod tri odstotke BDP-ja«.
S proračunom je odgovor dobilo tudi vprašanje pokojnin: kot je razložil Križanič, ostaja polovica prilagoditve plače na zaposleno osebo, količnik se nato odpravi leta 2011, tako da se bodo takrat pokojnine prilagodile tudi za nazaj. In če so bili vsaj delno zadovoljni upokojenci, je drugače kazalo v javnem sektorju. Premier je namreč dejal, da si v pogojih, ko je rast minimalna, ne moremo privoščiti, da bi plače v javnem sektroju rast-le hitreje. Da bi rešili to težavo, so sprejeli predlog interventnega zakona glede plač.
žabjcr
perspektiva
Pokojnine se bodo usklajevale polovično.
Vlada je sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki temelji na drugem Rehnovem predlogu.
Franc Pukšič, župan Destrnika in nekdanji poslanec SDS-a, se je pridružil SLS-u, njegovi poslanski skupini in klubu županov.
Generalni sekretar Nata je predsedniku ZDA zagotovil, da bo severno atlantsko zavezništvo ostalo v Afganistanu, dokler uspešno ne zaključi svoje misije.
TRGOTUR
TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ B98 62 56, E-mail: zaposlitevBtrgotur.si
Njun dogovor je bil središče razprav.
Doma se je dan vrtel okoli Hrvaške. Premier Pahor je predsednike parlamentarnih strank seznanil z osnutkom arbitražnega sporazuma, katerega najpomembnejše določilo je stik z odprtim morjem. Dejal je, da je bil sestanek zelo koris ten, a »le informativne narave.« Poudaril je še, da je arbitražni sporazum »praktično napisan« in da »obe strani določila poznata«. Opozicija s tem ni bila preveč zadovoljna.
Malo drugače, kot so bili vajeni, so dan preživeli poslanci. Zaradi za javnost zaprte seje o dogovoru s Hrvaško namreč v dvorano niso
1.	DELAVEC V PROIZVODNJI: zaposlimo več oseb za delo v proizvodnji plastičnih izdelkov
2.	PROCESNI TEHNOLOG: vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri. Izdelava tehnično tehnološke dokumentacije za celoten proces dela v proizvodnji, izdelavo osnovnih brizgalnih parametrov (program brizganja), testiranje novih orodij, pregled in preverjanje popravljenih orodij
3.	REFERENT ZABOTAVLJANJA KAKOVOSTI: vsaj V. stopnja strojne oziroma kemijske smeri z izkušnjami pri uvajanju standardov OSO 9001,14001, IWAY, TS16,...]; spremljanju kakovosti, planiranju in izvajanju presoje
4.	POMOČNIK VODJE KOVINARSKE DELAVNICE IN RAZVOJA: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri. Delo na strojih (škarje, žaga, vrtalni, krivilni stroj], varjenje po postopku mig, delo na ročni plazmi, občasna nabava materiala za potrebe kovinarske delavnice
5.	POMOŽNA IN ROČNA DELA V DODELAVI: zaposlimo tri osebe za delo v proizvodnji tiskovin
Podrobnejte informacije so Vam
na voljo na www.trgotur.si ali na
tel. itev. 03/898-62-56 (Danijel).
Dost je!
r
JureT rampuš
Pred nekaj tedni smo se tukaj v Ljubljani selili iz enega stanovanja v drugega. V parih letih se nabere kar nekaj krame, tako da sem na pomoč poklical selitveni servis. In sta res prišla, dva študentska fanta in en kombi, pridno sta zlagala omare sem in tja, marljivo delala tisto, za kar sta bila poklicana. Pa sem ju na koncu vprašal, koliko naj plačam. Dragi so bili. 30 evrov na uro krat trije bilo devetdeset. Denar sta dobila na roko, brez kakšnih računov, a sem potem vseeno vztrajal, ko smo se hladili s pijačo, koliko pa zaslužita sama. Dvanajst evrov na uro?Deset, osem?Ne, sta dejala malce kislo, vsak od naju od šefa dobi po pet evrov na uro, ostalo pa pobere podjetje. Da smo natančni: vsak od njiju je za tri ure fizičnega dela dobil 15 evrov, njun šef, kipa sedi v pisarni in je lastnik internetnega naslov in selitvenega kombija, pa 60 evrov! Prav slabo sem se počutil, tako da sem še vsakemu stisnil en bankovec in dejal, da naj to ostane pri njiju in ne pri tistem iz pisarne.
Na tole selitveno epizodo sem se spomnil oni dan, ko se je Slovenija bala žensk iz Gorenja in Mure. Delavk, ki za malo več kot 400 evrov na mesec delajo dnevne in nočne izmene, za trakom, za šivalnim strojem, pridno, marljivo, z upanjem, da bo jutri bolje. A za večino ne bo, Muro bodo zaprli, pa tudi Gorenje bo po vsej verjetnosti moralo odpustiti nekaj zaposlenih. Vendar glavno sporočilo obeh štrajkov ni bilo zgolj v tem, da so rekli 'dost je', ampak v tem, da so rekli 'dost je' tudi sindikatom in slepi lojalnosti podjetjem. Glavno sporočilo je novo razgaljanje ciničnosti šefov, ki se še vedno ne zavedajo, da s tistimi najslabše plačanimi pač nikoli ne bodo sedeli v istem čolnu. Stvar je zelo preprosta, če si šef Gorenja zmanjša plačo za 400 evrov, bo njegova še zmeraj visoko nad slovenskim povprečjem, če pa se za 400 evrov zmanjša delavcem, bodo ostali brez nje. Ljudi iz uprave ne jemljejo kreditov za akcije v nakupovalnih centrih. In ljudje iz uprave iz meseca v mesec ne seštevajo položnic in razmišljajo, kako jih plačati.
Prav tako so smešne trditve o tem, da se je v podjetjih izgubila solidarnost, ker delavci niso pripravljeni delati za malo nižjo plačo zgolj zato, da bodo delovna mesta ohranili njihovi kolegi. Solidarnosti med delavci nikoli ni bila vprašljiva, ljudje, ki so v istem čolni, si pomagajo, saj potrebujejo drug drugega - solidarnosti ni na drugi strani. Na tisti, ki plače šteje v tisočih evrih, ki hodi na komunikacijske treninge, ki plačuje s službenimi karticami, ki govorijo o pomenu bolj fleksibilnega delavnega trga, četudi je slovenski že zelo fleksibilen. Ali je sploh kdo pomisli, kaj pomeni ta mantra neoliberalistične države? Fleksibilni delovni trg preprosto pomeni, da lahko delavci prej izgubijo službo, da jih ne varuje delovna zakonodaja, da so lahko že jutri brez odpravnin in pravic na cesti. Preveč zaščiten delavec naj bi namreč oviral gospodarsko rast, kije prvi pogoj družbe blagostanja. Koliko blagostanja je v družbi visoke gospodarske rasti in malo delavskih pravic, si lahko zagovorniki tega principa pogledajo na Kitajskem. Ne vem, kaj se bo zgodilo z Gorenjem, paradnim konjem slovenskega gospodarstva z mizernimi plačami, kako bo končala Mura, Prevent in še mnogi drugi... A na koncu vseh blagovnih znamk zmeraj stojijo ljudje, ki dobro vedo, kdaj jih izkoriščajo malo in kdaj jih izkoriščajo malo preveč. »Ko smo si izbrali demokracijo, sem mislila, da bomo zapustili komunizem, a nisem vedela, da nam bodo zraven demokracije pridali še veliko dozo podivjanega kapitalizma,« mi je pred časom resignirano dejala neka starejša gospa. Imela je popolnoma prav, a z nekim popravkom: koliko podivjanega kapitalizma prenese Slovenija, ne odločajo šefi uprav, politiki, ekonomski teoretiki, od pohlepa pijani povzpetniki, to odločajo delavci, tisti za delovnim trakom in šivalnimi stroji. Očitno imajo dovolj, vprašanje pa je, če tega niso spoznali prepozno in bo sprememba ter pot drugam boleča. Zanje, ne za tiste z dragimi oblekami in polnimi usti navidezne solidarnosti.
•k
Festival Vel«
MAGNIFICO
Balcountry Quartet
Dom kulture Velenje, četrtek, 8. oktober, ob 20. uri vstopnice: 18 € (vpredprodaji), 20 € (na dan koncerta)
Info: 03/898 25 70
t.
t" * m

AKTUALNO
Ravne so in bodo veliko gradbišče
Bogatejši za posodobljen odcep javne poti in lokalne ceste -
Z razumevanjem in z roko v roki se da marsikaj storiti
TatjanaP odgoršek
Ravne, 26. septembra - Tako kot že nekaj let zapored so v krajevni skupnosti Ravne tudi letos zaznamovali praznik Občine Šoštanj z rezanjem trakov na kakšnem poso-
dobljenem cestnem odseku. Minulo soboto so tako predali svojemu namenu asfaltiran 350 metrov dolg odsek javne pot in 370 metrov dolg odsek lokalne ceste Konovšek.
Naložbi sta stali 72 tisoč evrov, »... kar za nas ni malo. Krajevna skupnost Ravne je veli ka, še kar nekaj je cest, ki čakajo na asfaltno prevleko, vendar se vsem potrebam naenkrat ne da ustreči. Letos smo že odprli 200 metrov dolg cestni odsek proti Mačku, zače la se je gradnja proti Teniku, čaka nas še cesta proti Krtu oziroma Limovš-ku, v razpisu pa je še cesta proti Podvinšku,« je povedal na otvoritveni slovesnosti predsednik krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič. Ob tem je spomnil še na gradnjo kul-
turno-rekreacijskega doma ter vodovodnega omrežja. »Ravne so in bodo še nekaj časa eno veliko gradbišče. Pridobitev smo veseli vsi, najbolj pa uporabniki te ceste, ki ste na dogo dek, kot je današ nji, čakali kar dolgo.« Sovič seje zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da se bodo uporabniki poslej vozili po povezovalni cesti za Velunjo in za sosednjo občino Slovenj Gradec vsak dan, od doma in nazaj domov, po posodobljenih cest nih odse kih.
Za razumevanje oziroma uresničeno željo po asfaltiranju ceste Konovšek se je v imenu njenih uporabnikov zahvalila Marjana Kotnik.
Zadovoljstvo je izrazil tudi šoš-
tanjski župan in poslanec v DZ Darko Menih. Po njegovih navedbah se v lokalni skupnosti trudijo pravično razdeliti denar med krajevne skupnosti. »Potreb je ogromno, denarja seveda ne toliko, zato pride vsak enkrat na vrsto. Posodobljena cestna odseka sta dokaz, da se z roko v roki in z razumevanjem da veliko narediti.« Takšno politiko bodo v občini nadaljevali tudi v prihodnje, kar pomeni, da bodo v bližnji prihodnosti v Ravnah pre da li svoje mu name nu še kakšen posodobljen cestni odsek.
Blagoslovitveni obred je opravil kaplan Tadej Linasi, za vedro razpoloženje pa so poskrbeli ravenski god ci.
Kolikop omenip osodobljenac estau porabnikom, sod okazali zu deležbo na o tvoritvenis lovesnosti.
Razširitev daljinske oskrbe s toploto v KS Lokovica v občini Šoštanj
Daljinsko ogrevanje ni samo udobna, varna in cenovno stabilna, temveč je hkrati tudi okolju prijazna rešitev ogrevanja naših bivalnih prostorov. Teh dejstev se dobro zavedajo tudi v Občini Šoštanj, ki preko Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., kot upravljalca komunalne infrastrukture v okviru izbirne lokalne gospodarske javne služ-
cu letošnjega leta pričela izvajati aktivnosti za razširitev sistema daljinskega ogrevanja na področju KS Lokovica. Zato je Službi za investicijski inženiring Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., naročila izdelavo projektne dokumentacije in izvedbo celotnega investicijskega inženiringa za izgradnjo predvidene investicije. Na osnovi
toplotnih postaj. Takšen sistem omogoča posameznemu uporabniku lastno toplotno regulacijo in celoletno ogrevanje bivalnih prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Objekti, ki se nahajajo v bližini obstoječega toplovodnega razvoda, se bodo nanj priključili s hišnimi priključnimi vodi. Zaključek sekundar nega toplovodnega
be izvaja dejavnost oskrbe prebivalcev z daljinskim ogrevanjem.
Sistem daljinskega ogrevanja je v KS Lokovica pričel obratovati v ogrevalni sezoni 2000/2001. Sistem sestavljajo: primarni vročevod, ki povezuje magistralni vročevod s toplotno predajno postajo (TPP), toplotno predajna postaja moči 6.500 kW in sekundarni toplovodni razvod od TPP do stanovanjskih objektov.
Občina Šoštanj je v mesecu mar-
projektne naloge in seznama zainteresiranih odjemalcev je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., konec meseca julija izdelalo »Idejni projekt razširitve toplifikacije v KS Lokovica.« Ta dokument je podal tehnično najustreznejšo izvedbo dvocevnega sistema pre-dizoliranih fleksibilnih cevi temperaturnega režima 110/650C in nazivnega tlaka 10 barov. Idejni projekt predvideva priključitev 73 objektov preko tipskih internih
razvoda se bo izvedel s priključni-mia rmaturamip rekoo marice na zunanji strani objekta. Zaradi prilagoditve novo nastalim hidravličnim razmeram je predvidena ustrezna preureditev toplotnopre-dajne postaje.
Vrednost obravnavane investicije ne bo maj hna, ven dar se pri izgradnji pričakuje večja pomoč proračuna Občine Šoštanj kot nekakšno nadomestilo zaradi vpliva onesnaženja. Po izdelavi tehnič-
ne in investicijske dokumentacije, uspešnem sodelovanju z lastniki zemljišč, pridobitvi gradbenega dovoljenja in postavitvi ustreznega modela financiranja bi se lahko pričela izvedba že v drugi polovici prihodnjega leta. Gradnja bo razdeljena na več faz; zadnja od njih bo izvedba poskusnega ogrevanja, ki bi se lahko pričela že v prihodnji ogrevalni sezoni.
Po potrditvi projekta pri investitorju bo Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., pričelo izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Hkrati s projektiranjem bo potekalo tudi zaključno usklajevanje poteka tras z lastniki zemljišč in podpisovanje služnostnih pogodb ter pogodb o dobavi in odjemu toplote z Občino Šoštanj kot inve stitorjem in s Komunalnim podjetjem Velenje, d. o. o., kot upravljalcem sistema.
Z izgradnjo 2. faze toplifikacije v KS Lokovi ca bodo naj več pri do -bili novi uporabniki naših storitev. Ti ne bodo deležni samo večjega udobja bivanja, temveč tudi zmanjšanj a nekontroliranih izpustov škodljivih snovi v njihovem bivalnem okolju, ki ga povzročajo individualna kurišča. Kot prednost se kaže tudi pri hra nek pro sto ra v posameznih objektih, saj kompaktna toplotna postaja zavzema manj prostora kot obstoječa ogrevalna peč in rezervoar za energent.
Izbira ogrevalnega sistema oziroma naprav je dolgoročnega pomena. O gospodarnosti izvedbe ogrevalnega sistema ne odločajo le cene energije in investicijski stroški v nekem trenutku, temveč o njej odločaj o skupni stroški ter primerjava okoljskih in drugih vplivov v celotnem obdobju uporabe sistema, ki znaša minimalno 30 let.
■ KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o., Služba za investicijski inženiring
Čakajoč na pozitiven odgovor iz Bruslja
Potreb po vlaganjih v vodooskrbni sistem Šaleške doline za več kot 43 milijonov evrov -Cena oskrbe s pitno vodo se bo morala krepko dvigniti - Po 20 letih država politiko cen dodelila lokalnim skupnostim
Tatjana Podgoršek
Zaposleni poslovne enote Vodovod - kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje so pred časom končali remontna dela na vodooskrbnem sistemu Šaleška dolina, dolgem 620 kilometrov, s čistilno napravo, 70 vodo-hrami, 54 črpališči, 33 zajetji, 766 hidranti. Z njim napajajo in oskrbujejo z zdravstveno ustrezno pitno vodo več kot 43 tisoč gospodinjstev. »Sistem vzdržujemo celo leto glede na razpoložljiva sredstva. Še posebno pozornost pa namenjamo najpomembnejšemu cevovodnemu sistemu Ljubija in čistilni napravi Grmov vrh, na katerem »proizvedejo« blizu 70 odstotkov potrebnih količin pitne vode. Z vsakoletnim remontom na ome nje nih napravah poskušamo ohraniti sistem v ustrezni kondiciji in s tem zagotoviti občanom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki nemoteno oskrbo s pitno vodo,«
Primož Rošer: »Država v novem pravilniku določa 100-odstotno zaračunavanje dejanske vrednosti omrežnine, lokalne skupnosti pa jo bodo morale v celoti nameniti za vlaganja in investicijsko vzdrževanje omrežij.«
je povedal vodja omenjene poslovne enote Primož Rošer.
Vloga sp odročjav odooskrbee dina v Bruslju
Po njegovih besedah je remont čistilne naprave zelo celovit proces in glede na to, da morajo v tem času zagotavljati občanom nemoteno oskrbo, zahteven. Zato vtem času opravijo številne prevezave sistema, vključijo rezervna črpališča, vodne vire, kijih preko leta ne uporabljajo. Na vprašanje, koliko denarja so porabili za posodobitev vodooskrbnega sistema, je Rošer odgovoril, da ne veliko, ker niso zamenjali filtrnih mas, prav tako niso posegali v strojne elemente ter čistilne naprave. »Slednja je dotrajana, zgrajena bila pred 25 leti in s parametri izhodne vode, ki so danes bistveno strožji. Zaradi tega smo se pred 3 leti odločili za izdelavo celovite strategije dolgoročne vodooskrbe, v kateri smo predvideli, da bomo gospodinjstva v Šaleški dolini oskrbovali s kakovostno pitno vodo preko treh osnovnih čistilnih naprav (Grmov vrh, Čujež in Maz-ej) z ultra filtracijo.« Po zagotovilih Rošerja z izdelanimi idejnimi projekti konkurirajo tudi za sredstva evropskih kohezijskih skladov. Njihova 43 milijonov 300 tisoč evrov »težka« vloga je edina iz Slovenije s področja vodooskrbe in je že v Bruslju. Pozitivno odločbo pričakujejo v jeseni. »"Če bo tako, bi se lahko že naslednje leto postopoma lotili izgradnje povezovalnega voda vodovoda Šmartno ob Paki - magistralni vodovod Velenje - Šoštanj ter k temeljiti obnovi in posodobitvi čistilne naprave na Grmovem vrhu z zmogljivostjo 120 litrov na sekundo. Vrednost slednje naložbe je 8 milijonov evrov, od tega naj bi le 10 odstotkov potrebnega denarja prispevale lokalne skupnosti, vse ostalo bodo nepovratna sredstva kohezijskih skladov in denar RS."
Na vprašanje, ali bodo s predvidenimi vlaganji rešili težave v vodoos-krbi v Šaleški dolini, se je Rošer odzval pritrdilno. Poleg že omenjenih treh čistilnih naprav namreč program vključuje še izgradnjo pomembnejših magistralnih vodovodov, obnovo magistralnega vodovoda Huda luknja -Velenje, cevovoda Ljubija in vključuje področja, ki v tem trenutku še nimajo ustrezno rešene vodooskrbe. »Z gotovostjo trdim, da bomo z uresničitvijo programa prihodnjih 30, 40 let lahko v Šaleški dolini zagotavljali občanom vrhunsko oskrbo s kakovostno pitno vodo. In ne samo to. Vode bo toliko, da jo bomo lahko distribuirali najprej v Savinjsko dolino.«
Letosd viga cen nep redvidevajo
Ali tolikšna vlaganja napovedujejo tudi temu primeren dvig cen? Zanesljivo, pravi Rošer, kajti tudi letošnji polletni rezultati so pokazali, da z obstoječo višino poravnajo le 86 odstotkov stroškov enostavne reprodukcije, niti centa pa ne morejo nameniti za amortizacijo. »Država se tega vprašanja zaveda, saj j e po skoraj 20 letih nadzora nad cenami komunalnih storitev 15. julija politiko cen predala lokalnim skupnostim. Hkrati pa je sprejela tudi nov pravilnik, ki predvideva tarifni sistem obračuna komunalnih storitev. Za koliko bodo cene, ki jo bosta tvorila vodarina in omrežnina, višje, vtem trenutku še ne vemo natančno. Letos jih še ne nameravamo dvigniti.« Koliko pa bi morala biti cena danes? »Približno 1,3 evra neto za kubični meter vode. Trenutno pa znaša 48 centov za široko in 76 centov za industrijsko potrošnjo,« je sklenil pogovor Primož Rošer.
1. oktobra 2009
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
Kraj, kjer se ljudje radi družijo
V šoštanjski krajevni skupnosti Skorno -Florjan se ljudje radi družijo - Ker so precej oddaljeni drug od drugih, skrbi za dobre ceste posvečajo veliko pozornosti - V Florjanu je že dom, v Skornem pa še bo
MilenaK rstič -P laninc
Krajevna skupnost Skorno -Florjan šteje nekaj več kot tisoč prebivalcev, od tega jih dobrih sedemsto živi v Florjanu, dobrih tristo pa v Skornem. Prebivalci Skornega so v poprečju starejši -saj je tudi kraj starejši - kot krajani Florjana z mladim zaselkom Pohrastnik, kjer so si svoj prostor pod soncem ustvarili večinoma prebivalci in njihovi potomci iz nekdanje vasi Družmirje, ki je zaradi rudarjenja že dolgo potopljena vas. Privlačna pa je bila tudi drugim.
»Želje krajanov so različne, vsi pa si želijo dobrih cest. V preteklosti so bile slabo grajene, zdaj jih je treba kar pogosto obnavljati,« pripoveduje predsednik sveta Krajevne skupnosti Valter Pirtovšek.
Načrtujejo tudi dom zaS korno
Metrov in priložnosti za vzdrževanje pa nikoli ne zmanjka, saj je po krajevni skupnosti prepredenih kar deset kilometrov cest. »Vsi se radi vozimo po urejenih cestah tudi zato, ker se radi družimo, zabavamo, veselimo. V Florjanu smo za te namene pred dvema letoma zgradili nov dom krajanov. Pravzaprav leži bolj v Skornem kot Florjanu, služi pa prebivalcem obeh zaselkov. V načrtu pa imamo gradnjo doma tudi v Skornem. O financiranju se z Občino Šoštanj že dogovar-
Valter Pirtovšek:»Poskrbeti je treba za deset kilometrov cest.« (foto: D. T.)
Maša Stropnik: »Priprave na kožuhanje so se že začele.«
(foto: D. T.)
Peter Grudnik: »V soboto gremo na udarniško, sicer pa imamo najraje odbojko.«
(foto: D. T.)
jamo,« pravi predsednik. »Vedeti je namreč treba, da je krajevna skupnost po površini precej velika in prav zaradi oddaljenosti si v Skornem želijo svoj dom. Upam, da se jim bo v nekaj letih želja izpolnila. Novo športno igrišče, ob katerem bi bil zgrajen, pa že imajo. Prav vese li me, da je na njem in ob njem velikokrat živahno.« Slab signal KRS druži ljudi? Niso pa ceste in dom edino, česar si želijo. Precej težav, zlasti v Skornem, pa tudi v delih Florjana, je s televizijskim in internetnim signalom. »V Pohrastniku teh težav ni,
v Skornem pa je to precejšen problem. Govoril sem z direktorjem kabelskorazdelilnega sistema, obljubil je pomoč. Se pa zavedamo, da bo težko, ker so hiše precej oddaljene. Ljudem bi radi ugodili in potrudili se bomo, da jim tudi bomo.«
Mogoče pa se zato krajani tako radi družijo. V krajevni skupnosti deluje veliko zelo dejavnih društev.
Če začnemo pri najmlajših, potem je treba kakšno reči o društvu prijateljev mladine, ki mu predseduje Metka Atelšek, v njem pa pridno dela deset članic, ki pripravljajo najrazličnejše aktivnosti za otroke. Karmen Rotnik, tajnica društva, pove, da so pri organizaciji zelo dejavni starši, pa tudi mladostniki radi preidejo zraven. Nekaj jih naš-teje: »Štiri ali pet prireditev je že tradicionalnih: v marcu prireditev ob materinskem dnevu, že vrsto let spomladi pripravljamo enodnevne družinske izlete po Sloveniji, letos smo obiskali Lipico in Jamo Vile-nico, stalnica so tudi delavnice, v katerih z ročnimi spretnostmi izdelujemo različne izdelke. Pred nami je tudi zelo popu la ren kos tanjev piknik, pod okriljem medobčinske zveze pa organiziramo še prihod dedka Mraza.«
Mažoretke so hit!
Leseni leta 2007 je pod okriljem društvap rijateljevm ladinez ačela vadbo skupina mažoretk. »Odziv je bil pri deklicah izreden. Pod vodstvom mentorice Nine Napotnik jih v treh skupinah vadi več kot trideset. Nastopile so že na številnih prireditvah, dvakrat celo na otvoritvenih slovesnostih Pikinega festivala,« pripoveduje Rotnikova.
Zaradi velikega zanimanja deklic razmišljajo že o tem, da bi uvedli še dodatne skupine. Kjerkoli nastopijo, požanjejo veliko navdušenja. Ne zgodi se redko, da morajo na kakšni prireditvi na željo občinstva nastop ponoviti.
ŠportnikiMa čjega kam na gr e do na udarniško
Nič jih ne jezi bolj, kot če se zmotiš in namesto kamen rečeš kašelj! To je dejstvo. Zato smo pri predsedniku Športno kulturnega društva Mačji kamen Florj an, Petru Grudniku,
posebej pazili ... »Društvo šteje 67 članov, od mlajših do starejših, in to je največja vrednost našega društva. Ukvarjamo se z marsičim, najraje pa imamo odbojko na mivki, namizni tenis, nogomet, balinanje, nogomet. Pravzaprav kar vse. Radi se pomerimo tudi z drugimi, zato se udeležujemo tudi srečanj, če nas le povabijo,« pravi in ne pozabi omeniti, da ima zelo dejavna podpredsednika društva, kar dva - Aleša Juva-na in Romana Ledineka.
To soboto se bodo člani društva udeležili delovne akcije - ob magistralni cesti od Andrejca do Škal bodo posegali grmičevje in vse, kar ne sodi ob cesto, in to tudi pospravili. »Vesel sem, ker se udarniških akcij, kijih pripravimo, vedno udeleži petdeset članov, članice pa poskrbijo za malico.«
Turističnod ruštvo Skor no o živ lja »kožuhanje«
Maša Stropnik je prepoznavna predsednica Turističnega društva Skorno, ki se ponaša s petnajstletnico in dvema odmevnima in daleč naokoli znanima prireditvama: proslavo in druženjem ob dnevu državnosti, ki ima občinski značaj, in živimi jaslicami, ki že sežejo čez občinske meje.
Ob tem vsak mesec poskrbijo še za kak šno stvar. » Prav zdaj le se v Skornem pripravljamo na »kožuha-nje«, ličkanje koruze na kmetiji Pri Madl'šnik', in na tekmovanje v največjih, najlepših in najbolj neobičajnih pridelkih,« pripoveduje. Daje zanimanja med krajani za oboje veliko, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Člani in članice društva, kar 141 jih je danes v njem, sodelujejo tudi v očiščevalnih akcijah in bdijo nad obeležji v kraju. »Veliko nas je, delamo v harmoniji in to nam marsikje zavidajo.«
Ljudje pa tudi radi pridejo. Čeprav je Skorno kraj, ki, kot je povedal predsednik, še nima »svojega« doma, ga bo pa dobilo, je priložnosti za druženje ob tako aktivnem društvu veliko.
»Mažoretke so pa hit,« pravi Karmen Rotnik. (Foto: Arhiv DPM).
Z novega zornega kota: del krajevne skupnosti Skorno - Florjan. (foto: D.T.)
V nedogled se nam ne bo izšlo
Knezovi, po domače Koželnikovi, menijo, da bi mladim kmetom morala država priti še bolj
naproti.
Na kmetiji Knezovih v Zavodnjah pravijo, da se je o zadevah potrebno pogovoriti, kdaj pa kdaj mora kdo tudi popustiti -Potrebne bi bilo še več državne pomoči
Tatjana Podgoršek
Zavodnje nad Šoštanjem so hribovsko naselje v severozahodnem " delu Šaleške doline s samotnimi kmetijami, sredi vasi pa stojijo cer-■ kev sv. Petra, podružnična osnovna šola, ki danes sameva, in kulturni dom. Med samotnimi kme-" tijami, ki naravnost sodijo v to okolje, je kmetija Knezovih, po domače Koželnikovih. Že ob prihodu je človeku jasno, da so tu doma res skrbni gospodarji, ki namenjajo veliko pozornosti tudi urejeni okolici.
Za Knezove pravijo, da so zgleden primer sodelovanja starih in mladih gospodarjev. Ob tej trditvi so se Ivan in Cilka ter »ta mlada«
gospodarja Janez in Alojzija nasmehnili. »Seveda imamo na nekatere stvari včasih različne poglede, ampak vsak malo popusti, pa gre. »-
Z mladimi je lahko delati, če se človek o različnih pogledih na isto stvar pogovori, popusti, kjer in kadar je treba,« je povzel misli še starejši
gospodar Ivan, ki ga marsikje poznajo tudi po igranju na citre.
Knezovi gospodarijo na 52 hektarjev veliki kmetiji, od tega je 12 hektarjev obdelovalne zemlje, drugo je gozd. Osrednji dejavnosti sta prireja mleka in gozdarstvo. V hlevu imajo 18 krav, 13 telic, na leto dodajo čez 100 tisoč litrov mleka. »Za zdaj kaže, da bo letina dobra. Nam gre več dežja zelo na roko, saj imamo obdelovalne površine na peščenih tleh. Skoraj tričetrti-ne polj smo splanirali, tudi tri hektarje gozda, da lahko obdelujemo svet s stroji. Strmine se pa ne da in tu so pri merne samo pri dne roke.» Saj ne da bi Janez na veliko »jamral«, kako je biti kmet vse težje, »je pa res, da časi niso najboljši za nas. Cene mleka padajo, stroški rastejo. » Na vprašanje, kako potem usklajujejo cene, potrebe in želje, pa je odgovoril: »Pač delamo tako, da se nam izi de. Vsaj doslej se nam je še šlo, naj brž pa se nam dolgo ne bo več.«
Ob razmišljanju, kaj bi kdo moral narediti, da bi ostalo doma na kmetijah več mladih, da bi imeli ti več volje, so Knezovi menili, da bi jim morala država priti bolj naproti. Subvencije so kakor kdaj, naravne nesre če so vse pogostejše, posle di-
ce vse hujše. »Mladi so kar v nezavidljivem položaju. Biti morajo iznajdljivi. Ni samo dovolj, da so marljivi, da znajo delati s kmetijsko mehanizacijo. Veliko je tudi administracije. Včasih tega ni bilo,« je pokomentiral Ivan. »Zaradi strojev je tistim, ki imajo zemljo bolj na ravnini, lažje kmetovati, skrbi so pa večje,« je dodal Janez. Sam je na kmetiji ostal zato, ker je nek do moral nadaljevati delo staršev. Med štirimi otroki je bil edini sin in določili so ga za naslednika. Vsemu navkljub mu ni žal, saj ima življenje na kmetiji v gorski vasi ci tudi svoje prednosti. »Si sam svoj gospodar, nihče ti ne ukazuje, razen narave, za mobing ne vemo. Naj brž bi se še enkrat odločil za kmetovanje, če bi bil pred ponovno izbiro.«
O prihodnosti na kmetiji Klemen, Katja in Martina za zdaj ne razmišljajo. Njuna starša Janez in Alojzija pa. »Hlev smo preuredili pred 17 leti, kolikor se da, posodabljamo mehanizacijo. O kakšni dopolnilni dejavnosti v turizmu ne razmišljamo, radi pa bi zgradili novo hišo. »A imamo to smolo, da območje, kjer bi jo zgradili, ni zazidljivo, čeprav ni v bližini nobenega soseda.»

LJUDJE
Stoletje mesta na razglednicah
Nova bogata monografija razvoja mesta Velenje v 20. stoletju - Najstarejša razglednica s poštnim žigom iz leta 1998 prikazuje graščino Gorica
REKLI S
— ■
Velenjski župan Srečko Meh je povedal, da je to, da knjiga prikazuje sto let razvoja mesta, zanj tudi simbolično. »Mislim, da smo postavili še en zidak k praznovanju 50-letnice mesta. Knjiga ima vsebino, da sem jo prebral in pregledal, sem potreboval
Velenje, 25. september - »Knjiga je orožje, vzemite jo v roke,« je ob koncu precej polemične predstavitve nove knjige »Velenje - stoletje na razglednicah«, ki jo je ob 50-letnici odprtja mestnega središča izdala Mestna občina Velenje v petek popoldne v atriju Velenjskega gradu po Brechtu
povzel Ivo Stropnik, ki vodi Velenjsko knjižno fundacijo. Nova monografija, ki nima veliko teksta, saj zgodbo v njej pripovedujejo razglednice in fotografije, je namreč izšla v zbirki Dom in misel pri Velenjski knjižni fundaciji, pripravili pa so jo v Muzeju Velenje. V pogovoru z avtorji in predstav-
nikom izdajatelja - zgodovinarjem Vinkom Mihelakom, oblikovalcem Stanetom Hafnerjem in županom Srečkom Mehom -je oblikovalec Stane Hafner glasno povedal, da se mu zdi škoda, da knjiga nima več besedila in prevodov v tuje jezike, kar bi jo, je še menil, približalo tudi tujcem.
Župan Srečko Meh pa je pojasnil, da ves dolg do zgodovine mesta še ni izpolnjen in da bodo zagotovo še izhajale knjige, ki bodo bolj primerne za protokolarna darila tujcem. A že ta je izjemno lepa in zgovorna.
Nova knjiga, ki na svojstven način prikazuje razvoj mesta Velenje, je zajetna, saj je v njej več kot 250 strani, v trdi vezavi in A 3 formatu. Avtor knjige Vinko Mihe-lak iz Muzeja Velenje je o njenem nastajanju povedal: »V našem muzeju zadnjih 20 let intenzivno zbiramo stare razglednice Velenja. Nabralo se jih je precej, pri pripravi monografije pa smo k sodelovanju povabili še štiri zasebne zbiralce; Marjana Marinška, Frenka Špileija, Janeza Ose-tiča in Zvoneta Čebulja. Izbor smo na koncu naredili iz nekaj več kot 500 razglednic, v knjigo pa smo jih uvrstili nekaj več kot 300. To je bilo dolgotrajno, a prijetno delo. Najstarejša razglednica prikazuje Beli dvor na Gorici, poštni žig na njej datira v leto 1898, kar ne pomeni nujno, da je tudi najstarejša v knjigi. Sličica na njej obsega le dobro tretjino razglednice, saj so bile v
kot dve uri. Je lepo oblikovana, v stilu vseh knjig, ki prikazujejo razvoj in zgodovino Velenja in tudi primestja, saj v njej najdemo tudi razglednice Šentilja, Paškega Kozjaka ... Vesel sem, ker so podobno knjigo izdali tudi v Šoštanju, ko jo bodo še v Šmartnem ob Paki, bo zgodba zaokrožena.«
tistem času oblikovane drugače. Večina tovrstnih monografij pri nas se konča z začetkom druge svetovne vojne. Velenje pa je v marsičem posebno, tako tudi v tej knjigi. Nemogoče je bilo, da izpustimo obdobje po drugi svetovni vojni, saj gre za leta, ko se je rojevalo sodobno mesto. Razglednice mogoče v tem času niso več umetnine, so pa toliko bolj povedne. Vsako desetletje razvoja mesta je zanimivo, s seboj prinaša novo zgodbo. Zadnje razglednice, uvrščene v njo, so že iz začetka 21. stoletja.«
Novo monografijo Velenja so natisnili v tiskarni Gorenje IPC in prav vsi, ki so jo že vzeli v roke, so bili istih misli - da so ustvarjalci svoje delo odlično opravili.
■ bš
V petek zvečer so v Muzeju Velenje odprli tudi raz stavo Jane Mla kar iz Zasavskega muzeja Trbovlje »Kaj pa vi sploh delate?«. Zanimiva razstava, ki prikazuje delo muzealcev, bo v prostorih Muzeja Velenje na ogled do 31. oktobra 2009.
Va trijuV elenjskegag radu so novom onografijop redstaviliz godovinarV inkoM ihelak,p ublicist IvoS tropnik,
oblikovalecS taneH afner inv elenjski županS rečko Meh.
Ko v Gaberke udari »baby boom«
Župan inr avnateljica sta sp omočjom alčkovs lovesno
prerezala trak.
Lansko leto o njem še ni bilo sledu, zdaj pa že ves mesec razveseljuje starše. Kako tudi ne, ko pa v medijih redno beremo o težavah mnogih občin prav na tem področju in se torej strinjamo, daje Občina Šoštanj tukaj korak naprej. Pišem seveda o novem oddelku Vrtca Šoštanj, ki so ga med poletjem pripravili, prvega septembra pa odprli v enoti Moj ca Gaberke.
Za projekt so porabili okoli 40 tisoč evrov, in tako sta zdaj v Gaber-kah dva oddelka: tisti za otroke od 3 do 6 let in novi za otroke od 1 do 3 let. Kaj je torej novega? Prejšnji teden so na prisrčni prireditvi prostore tudi uradno predali namenu. Ob kratkem programu otrok in vzgojiteljic so spregovorili župan Občine Šoštanj Darko Menih, rav-
nateljica Vrtca Šoštanj Milena Brus-njak in predsednik KS Gaberke Pavel Zupevc. Bili so ponosni. Pa tudi veseli. Brusnjakova je tako povedala: »Na Občini Šoštanj imajo izreden posluh za razvoj in napredek predšolske vzgoje.« Njeno mnenje je s svojimi besedami potrdil župan, kije dejal: »Po tihem upam, da se bo baby boom, kot se je zgodil v Gaber-kah, zgodil tudi v drugih krajevnih skupnostih.« Kot gaje bilo razumeti, bo, vsaj v njegovem mandatu, za mesta malčkov v vrtcu poskrbljeno. Čisto verjetno je, da bo imel še veliko dela; v Gaberkah sta namreč le še dve prosti mesti v oddelku za drugo starostno obdobje. »V oddelku malčkov je zasedenost polna,« je povedala Milena Brusnjak.
■ mš
Prijaznost in gostoljubnost vračajo
Dom na Gori Oljki obišče ob nedeljah in praznikih tudi 100 ljudi na dan - Veliko vložili v posodobitev in še bo treba - Prednostni cilj izgradnja vodovoda
Tatjana Podgoršek
Gora Olj ka ali Križ na gora je kraški osamelec, ki se dviga nad vzhodnim robom Savinjske doline. Sodi v občino Polzela, čeprav bi jo radi »imeli« tudi občani sosednje občine Šmartno ob Paki. Tik pod vrhom, na katerem stoji baročna cerkev z dvema zvonikoma, je planinski dom - urejen, prijazen, vedno bolj priljubljena izletniška in pohodniška točka vse večjega števila ljubiteljev lepe narave ter rekreacije. Zasluge za to imajo njegovi najemniki - družina Možina iz Ločice ob Savinji. Dom so vzeli v najem od polzelskih planincev pred 3 leti.
»Ta glavni« je Uroš, pri delu pa mu pomagajo mama Jožica, oče Jože, dekle Lidija, ob konicah -viken dih, pa Simo na, Kle men in Petra. Po poklicu je kuhar in si je pridobil dragocene tovrstne izkušnje pri 'Zvoniju' (Štormanu). Prepričanje, da poleg lepe narave privablja na 733 metrov visok hrib pohodnike, izletnike prav dobra, domača hrana, prijazna beseda, čistoča in lepo urejena okolica. »Ljudje imajo radi lepe stvari in ob prihodu ne spregledajo rož na oknih, za katere skrbi moja mama, prav tako nasadov v okolici doma. Čeprav pravijo, da je z ljudmi težko delati, nam v teh letih nihče še ni rekel žal besede. Mi smo prijazni do njih, se trudimo ustreči njihovim želja ter potrebam, oni pa nam prijaznost in dobrosrčnost vračajo. Pridejo, uživajo v naravi.« Najbolj »pridni« so šmarški planinci, pa tudi polzelski in tisti, ki prihajajo z velenjske strani. Ob nedeljah se jim pogosteje pridružijo pohodni-ki iz okoliških krajev, v poletnih mesecih pa »zajdejo« na »Graol-ko« tudi tujci. Zlasti slednjim z vese-
ljem poka žejo, če to pač želijo, obe cerkvi: spodnjo, staro blizu 280 let in do katere vodi 12 metrov dolg rov, in zgornjo, staro 253 let. Radi se povzpnejo tudi na turn, od koder je ob lepem vremenu širok razgled po dolini zelenega zlata - od Celja do Vranskega.
Dom je odprt vse dni v ted nu razen ponedeljka, lakoto pa si lahko gostje preženejo »praktično z vsem, kar si zaželijo. Tudi z riba-
mena) se udeleži akcije Zdravju nasproti prvi mesec v letu. Med tednom skrbijo za svoje zdravje predvsem upokojenci in otroci, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa jih obišče tudi 100 ljudi na dan oziroma »odvisno, če se kaj dogaja.« Na vpra ša nje, ali se pozna vpliv vremena, je Uroš odgovoril: "Zelo. Na nedavno deževno soboto je prvi pohodnik prišel šele ob 15. uri, če bi bilo lepo vre me, bi jih bilo pa
okna, 44 jih je, velik zalogaj je bila posodobitev kuhinje, nekaj sob smo že opremili z novimi pogradi, zgradili nadstrešek pred vhodom v dom ... Čeprav smo v obnovo vložili kar veliko denarja in ga bo še treba, smo se s starši odločili za podaljšanje pogodbe za 10 let. Polzelski planinci so nam za 50 evrov zmanjšali najemnino na mesec. Ni sicer veliko, a pride prav vsak evro.«
Teh bodo Možinovi glede na
Možinovi (z leve proti desni): Uroš, Jožica in Jože
mi, čeprav smo v hribih.« Sicer pa gre do naj bolj v »pro met« jedi na žlico, sladice, ob sobotah in nedeljah so pogosto »na jedilniku gostov« kosila.
Nova so že okna, pogradi, kuhinja, želijo vodo...
Uroš je povedal, da še nikoli niso šteli, koliko pohodnikov, izletnikov obišče dom na leto. Dodal pa je, da je veliko obiska ob 1. maju, pa za polnočnice, tudi do 1000 obiskovalcev in več (odvisno od vre-
že do 12. ure 50.«
Marsikoga preseneča, da se je mlad fant namesto za »kafič« odločil za nadaljevanje svoje poklicne poti v planinskem domu. Kot je povedal Uroš, je družino k temu vodila kruta usoda. Ocenili so, da bodo uteho našli v naravi. Pred 6 leti so se prijavili na razpis, se glede na sla bo stanje doma žele li pogoditi o brezplačni najemnini za mesec ali dva, a so se lastniki odločili za drugega ponudnika. Pred termi leti pa so našli skupen jezik . »Pošteno smo zavihali rokave in v tem času zamenjali vsa
načr te, želje in še bolj potrebe potrebovali kar nekaj. O izgradnji vodovoda se dogovarjajo že od pri-ho da na Goro Olj ko, saj jih sedaj z njo oskrbujejo gasilci. Menda sta se župana občin Polzela in Šmartno ob Paki o tem že dogovarjala, tudi svetniki obeh občin so podrli pobudo. Uroš si srčno želi, da bi čim prej prišlo od besed k dejanjem. Gostje, ki se pripeljejo na vrh, pa jih opozarjajo, da bi bilo dobro, če bi asfaltirali še manjkajoča 2 kilometra ceste.
10
Hit
*Í:an
Silvan Omerzu v Galeriji Velenje
Lutkar, režiser in slikar navdušil tudi številne obiskovalce Pikinega festivala
Velenje, 17. septembra - Prejšnji četrtek je bila v sodelovanju s Piki-nim festivalom v Galeriji Velenje odprta razstava Silvana Omerzuja, lutkarja, slikarja in režiserja. Študiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani, končal pa tudi specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Pragi. Poučeval je na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani. Likovno je urejal revijo Lutke. V tem času se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, keramiko in oblikovanjem plakatov. Sodeloval je z različnimi lutkovnimi skupinami, svojo avtorsko poetiko pa je najizraziteje uresničil v gledališču Konj, kije uprizarjalo lutkovne predstave za odraslo občin-
stvo. Razstavljal je doma in v tujini. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada leta 2006.
Vsestranski umetnik se s svojimi deli predstavlja v treh velenjskih razstaviščih. V Galeriji Velenje so razstavljene prostorske instalacije - Omizja/Avtomati ter Risbe/2000-2008. V okviru razstave je bila v galeriji uprizorjena tudi lutkovna predstava v Omerzujevi režiji, in sicer Kroki in prijatelji, ki jo je za otroke odigrala Ajda Rooss.
V razstavišču Gorenja se avtor predstavlja z razstavo Risbe/2009. Obe razstavi, v razstavišču Gorenje in Galeriji Velenje, sta na ogled do 3. oktobra 2009. Razstavo umetnika pa so pripravili tudi v Kultur-nici, kjer si je možno ogledati ilustracije iz knjige Pesmarica prvih besed Milana Dekleve. Razstavo sije v času Pikinega festivala ogledalo tudi veliko otrok iz vseh koncev Slovenije.
■ Aleksandra Gačič
Utrinek zo dprtjaz animiver azstaveS ilvanaO merzuja
Likovni svet skupine Pro tempore
Velenje, 25. septembra - V galeriji ARSIN sov petek zvečer odprli razstavo skupine Pro tempore, ki združuje 9 likovnikov s Celjskega. Samo Rančigaj, umetniški vodja galerije ARSIN, nam je povedal: »Likovniki, ki se dobro leto predstavljajo kot skupina Pro tempore, sicer sodelujejo že dolga leta. So zelo talentirani likovniki, polni izkušenj. Razstava je barvita, raznolika. Kot skupina zelo dobro sodelujejo. Čeprav so avtorji samouki, so na zelo visoki ravni likovne govorice, ki se je že zelo približala akademskemu slikarstvu. Izbor
Barvitar azstavad evetihl ikovnikov sC eljskega bo na ogled mesec dni.
del, kijih predstavljajo, so opravili sami.« Skupino sestavljajo Vlado Geršak, Vlado Geršak ml., Jure Godec, Danijel Hrovat, Zoran Josic, Drago Medved, Stane Petro-vič-Čonč, Božidar Ščurek in Lju-
ban Šega. Skupna jim je ljubezen do likovne umetnosti in ustvarjanja, resen odnos in odgovornost do dela in zave da nje, da brez nenehnega dela in osebne rasti ne more biti napredka.
Melanhonija in radoživost
Šoštanj, 24. septembra - Ivo Stropnik, pesnik, pisatelj, urednik, član Društva slovenskih pisateljev, je bil septembrskih gost galerijskih večerov v Šoštanju. Z avtorjem, ki se je v slovensko literaturo vpisal že leta 1983 z izdajo pesniške zbirke Zlati metulj in kasneje nadaljeval s petnajstimi knjigami leposlovja, med temi z desetimi za odrasle in petimi knjigami z otroke, je v prijetnem klepetu beseda tekla o sodobni poeziji, problematiki založništva in kako živeti in preživeti kot ustvarjalec na provinci. Ker je Stropnik tudi vodja velenjske knjižne fundacije in ustanovitelj in glavni urednik Rp. Lirikon 21, mednarodne revije za poezijo XXI. stoletja, je beseda tekla tudi o delu urednika, seveda pa ni šlo brez omembe Herbersteinska srečanja,
srečanja književnikov z mednarodno udeležbo, ki potekajo vsako leto v Velenju. Ivo Stropnik je med drugim prebiral poezijo iz svoje pesniške zbirke Daljave, ki je izšla leta 1998, za konec pa je dodal še tri dela iz svoje zadnje knjige z naslovom Knjiga šumov, ki bo izšla v oktobru pri založbi Goga in s katero zaključuje peteroknižje Slovarjenja melanhonije in radoživosti. Za glasbeni dodatek je poskrbel Nace Serdinšek s svojo kitaro.
Večerje sodil v sklop praznovanj praznika Občine Šoštanj, z Ivom Stropnikom seje pogovarjala Milojka Komprej.
■ M. K., foto Dejan Tonkli
Velik uspeh harmonikarja Franca Gregorja Sevčnikarja
V Reinachu v Švici je bilo od 18. do 20. septembra šesto mednarodno tekmovanje harmonikarjev solistov v organizaciji Verein Accordeon Internacional in Regionales Akkordeonorchester Peter Frey, Reinach, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Hansa Rudolfa Merza in predsednika Kantona Aargau
Rolanda Broglia.
Učenec glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Franc Gregor Sevčnikar se je pod mentorstvom Zmaga Štiha udeležil tekmovanja v kategoriji harmonikarji solisti do 13 let, v kateri je nastopilo 22 tekmovalcev iz Litve, Poljske, Nemčije, Švice, Avstrije, Vietnama, Kitajske in Srbije,
ter dosegel odlično drugo mesto. S svojim nastopom pa je prepričal tudi orgarnizatoija mednarodnega festivala v Przemysliju na Poljskem, ki ga je povabil, da se ga
udeleži v mesecu decembru 2009.
Tekmovanje je sicer potekalo v petih različnih kategorijah.
Raz stava bo na ogled mesec dni, ogledate pa si jo lahko vsak delavnik od 15. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa je zaprta.
■ bš
3PET
KOLONA
Jutri je zdaj
AlešO jsteršek
Seveda, to smo kot mladinci morali dan za dnem razlagati starejšim, ki so venomer ponavljali: »Mladina je naša prihodnost!«. Nismo prihodnost, mi smo sedanjost, je bil moto mladih.
Do obelodanitve spoznanja na najvišji ravni je bil potreben torej generacijski obrat, 20 let. Izhajam iz naziva osrednje slovesnosti ob počastitvi 50-letnice Velenja, ki sem ga doživel kot simbol razsvetlit-ve mesta s sanjami. Ali gre le za papirnatega tigra ali pa je slogan tudi razumljen, bo kazal čas.
Posebnost našega Mesta sem vedno razumel kot to, da je v svojem bistvu vedno bilo del nekega koncepta. Kot del takega sem vedno razumel tudi visoke državniške obiske in oglede Velenja. V šali, da ima Jugoslavija šest republik, dve avtonomni pokrajini in Velenje, smo se tako tudi sami deklarirali. Po logiki konceptualizma se Velenje greš ali pa se ga ne greš. Po prvi sprejmeš dejstvo, da so vsa ravnanja »se greš« logična, saj so utemeljena v razumu, realizacija pa je samo stvar izvedbe, po drugi strani »ne greš« opcija sicer preživi, vendar stežka. Umetniki mi vedno znova ponavljajo, da gre pri konceptualizmu za mrtvo stvar, preživeto v šestdesetih in sedemdesetih prejšnjega stoletja. Ceš, na ideji ideala danes ne moreš več živeti, če pa že, od tega ne moreš preživeti. Vsak želi živeti svojo in v globalni vasi je to na nek način celo izvedljivo.
Velenje iz tega zornega kota zato vedno znova doživljam na tej, konceptualni ravni. Že Šoštanj me na isti ravni lahko fascinira kot znamka Pariz-London-New York, Velenje veliko težje. Ko sem na večeru v ciklu Humano mesto v teh prazničnih dneh prisluhnil gospodu Ivanu Atelšku, me je izvajanje v prepričanju samo še utrdilo. Pri gradnji so sodelovali vsi, celo več, presežki rezultatov dela so postajali izključno in samo del novega javnega dobra (ceste, tovarne, slikarske zbirke ipd.). Rezultat na ravni infrastrukture je seveda fascinanten. Jutri je zdaj je pokazal natanko tisto, kar Velenjčani vemo. Mesto je zgrajeno, ideja je realizirana. Nova stvarnost v obliki predrugačenih lastninskih odnosov ZDAJ več ne dopušča, da se uresniči še kot zelo velika in pomembna regionalna sila. Zdaj gre namreč razumeti tudi klice vseh, ki so bili prej del koncepta, zdaj pa se le še njegov izkoriščani del. Ni tako samo v Gorenju, ki mu je Mesto je ob svojem prazniku poslalo sporočilo, da verjame v njihovo sposobnost dogovoriti se, temveč povsod. Zdaj je torej čas, ko se podpirajo vsi koncepti in ne le eden. Da so le del novega povezovanja, kjer koli, kamor koli, kakor koli.
Da je na to pokazala slovesnost v Rdeči dvorani, se mi zdi naravnost inovativno. Čestitam.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV 2009/2010
NARODNO - ZABAVNI
Koncerti:^
Spev, Slovenski zvoki, Tanja Žagar; Rubin, Sicer, strašna Jožeta; ans. Roka Žlindre, Polkapunce; Iskrice, Zlati muzikanti, Irena Vrčkovnik; ans. Svetlin, Zapeljivke, Vinko Šimek
GLASBENI Koncerti:
Vita Mavric in kvartet Akord, Uroš Peric in Stella Orchestra, Terrafolk produkcija, Ork. Mandolina in Nataša Krajnc, Perpetuum Jazzile
GLEDALIŠKI
Predstave:Mj|ipSi^ Krizantema na klavirju, Elling, Neskončni šteti dnevi, Eda - zgodba bratov Rusjan, Chicchignola
Zanimiva in zabavna sta tudi programa ^ CICIBANOVEGA In MLADINSKEGA ABONMAJA.
Prelistajte naš program in se prepričajte!
Vpis v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34. Več na www.zkst-zalec.


107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Glasbene novičke
Frekvenca mladih
Vsak petek ob 18. uri je na valovih Radia Velenje na sporedu rubrika Frekvenca mladih. Pripravljajo jo člani Mladinskega sveta Velenje v sodelovanju z velenjskim mladinskim centrom oziroma njegovimi prostovoljci.
Urednica rubrike in tudi naša počitniška moč Tina Felicijan je povedala, da je oddaja namenjena, kot že pove samo ime, predvsem mladim, seveda pa tudi tistim, ki jih zanima mladinska tematika. »Pri tem spoznavajo novinarsko, voditeljsko in tehnično delo na radiu. Za oddajo sami pripravljamo prispevke, jo vodimo, imamo pa tudi priložnost pisati scenarije zanjo. Do sedaj se je skupina sestajala vsak teden in zbirala ideje ter teme za naslednje oddaje, tako da imamo vedno dovolj časa za iskanje sogovornikov in snemanje anket. Ko na terenu zberemo material, ga skrbno pregledamo in sami tehnično »obdelamo«. Pravo doživetje, kot pravijo voditelji, pa so gostje v živo. Tudi teh je bilo kar nekaj. Tini pri seznanjanju širše javnosti z delom, težavami mladih v našem okolju pomagajo še Klementina Krajnc, Katarina Prajo in Eva Vrščaj.
Z vsakim novim šolskim letom prostovoljci Mladinskega centra Velenje iščejo tudi nove sodelavce. Tako je v njihovi novinarski skupini
kakšno prosto mesto za tiste, ki se želijo preizkusiti v časopisnem ali radijskem novinarstvu. »Vabimo k sodelovanju torej nove sodelavce. Oddaje bodo tako še bolj pestre in najmlajša rubrika daleč naokrog bo odprla še več novih mladinskih tem,« je še dejala Tina Felicijan.
■ Tp
Tina Felicijan, urednica rubrike Frekvenca mladih
¿Mb
... na kratko...
LANGA
Slovenska etno skupina Langa z novo skladbo Romanca napoveduje izid albuma, ki bo nosil naslov Sunac in bo izšel v mesecu oktobru. Na prihajajočem albumu bo skupaj enast skladb, med njimi tudi občinstvu že dobro znane uspešnice Sunac, Zaigraj muzi-kant in Za svobodo divjega srca.
ANJA RUPEL
Spo mla di je na pro daj ne poli ce prišel že njen sedmi studijski album Ostani do konca. Po skladbah Ne prva, ne edi na in Nisi moj zdaj Anja predstavlja svoj novi sin gle. Sklad ba, ki nosi enak naslov kot album (Ostani do konca), je, tako kot vse ostale, delo producentskega tria Klinar, Rupel, Zabu kovec.
MAGNIFICO
Z zasedbo Magnifico Balcountry Quartet na turneji po Sloveniji v nekoliko spremenjenih aranžmajih predstavlja svoje skladbe. V okviru turneje bo 8. oktobra nastopil tudi v Velenju, koncert pa bo v velenjskem kulturnem domu.
SIDDHARTA
Minu li petek je luč sveta ugle dal že njihov četrti singl, ki napoveduje novo plo ščo Saga. Sklad ba z naslovom Angel Diabolo je bila posneta v Los Angelesu, tako kot njene predhodnice Vojna Idej, Napalm 3 in Baroko pa je izšla na cd-ju v treh različicah: originalni, eksperimentalni in remixu, ki sta ga zakrivila Pier in Jamirko.
TIDE
S skladbo Adieu napovedujejo izid svojega novega, že tretjega albuma, ki bo izšel 19. oktobra, in je bil v celoti narejen na Nizozemskem. V skupini je prišlo tudi do kad rov skih spre memb, nova čla -na sta postala Tine Čas na kitari in Anže Žurbija na bobnih.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	TINKARA KOVAČ - Ljubezen je padla z neba
2.	LA ROUX - I'm Not Your Toy
3.	WHITNEY HOUSTON - Million Dollar Bill
Tinkara Kovač je v začetku meseca posnela dve novi skladbi, ki bosta poleg njenih devetnajstih največjih uspešnic uvrščeni na Best Of kompilacijo, ki izide v mesecu novembru. Ena od obeh je tudi skladba Ljubezen je padla z neba, ki je nastala kot plod sodelovanja Tinkare z Dragom Mislejem - Mefom in Danilom Kocjančičem in ste jo minulo soboto izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.
I-----
- LESTVICA MMM
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Mladi upi - Fant iz mojih sanj
2.	Zdomarji - Miss vasi
3.	Ansambel Roka Žlindre - Naša dežela praznuje
4.	Ansambel Šestica - Razkošje glasbe
5.	Alfi Nipič & Domen Kumer - Pubec si ču?
6.	Ansambel Spev - Med brajdami
7.	Ansambel Malibu - Na valentinovo
8.	Ansambel Donačka - Življenje je kratko kot sen
9.	Ansambel Čepon - Horjulke so za žurke
10.	Ansambel Dinamika - Moje življenje je glasba
... več na: www.radiovelenje.com
Nova stara skladba
Zasedba Flirrt je v letošnjem letu ponovno pričela delovati in se najprej predstavila s pesmijo Zbiram vse, kar nosila je. Po poletnih koncertnih predstavitvah so za jesenske dni pripravili nov single in se presenetljivo odločili, da oživijo eno od starejših pesmi, ki pred leti ni našla svojega mesta na albumu. Gre za skladbo z naslovom V mojem telesu, kije sicer nastala že davnega leta 2000, ko je skupina snemala album Univerzum. Kot avtor se ponovno podpisuje pevec Rok Lunaček, za pesem pa bodo kmalu posneli tudi videospot. Kasneje sledi tudi snemanje drugih skladb za nov album.
Jadrankin češnjev cvet
Jadranko Juras poznamo vrsto let kot izjemno vokalistko, ki nas je navdušila že s prvencem, albumom Anima. Zdaj je na prodajnih policah končno njen drugi samostoj-
odigral kar Jani Hace, v čigar studiu so tudi posneli vse skladbe.
Tomaževe zamujene priložnosti
Tomaž Domi celj je objavil nov album z naslovom DEMOS - 7 zamujenih priložnosti. Na njem so pesmi, ki so v zadnjih letih nastale v studiu Činč kot prvotni posnetki skladb. Na ploščku je nanizanih sedem pesmi, za katere Tomaž
I ■
I ■
I
ni album, ki ima tokrat naslov Sakura, kar v japonščini pomeni češnjev cvet, simbolno pa nov začetek. Jadranka se tudi na tej plošči predstavlja kot vokalistka in obenem avtorica dela glasbe in besedil. Album je nastajal dlje časa, saj je Jadranka v vmesnem času sodelovala tudi z zasedbo Laibach. Po prvem singlu Drugače ne znam je ob izidu albuma izšel tudi novi single, skladba Podej naprej. V skladbi kot trobentač gostuje Igor Mat-kovič, vse ostale instrumente razen bobnov (Jure Rozman) pa je
meni, daje z njimi zamudil priložnost priti v širšo javnost. Zato jih objavlja v takšni obliki, v kakršni so se najprej prijele na magnetofonski oziroma računalniški zapis. Gre torej za vpogled v avtohtono kan-tavtorsko ustvarjanje, kakršno je na primer znano iz Dylanovih Bootleg Recordings.
Prva skladba z albuma, ki tudi napoveduje njegov izid, je skladba Misisipi, kije bila premierno izvedena 13. septembra letos na festivalu narečne popevke v Mariboru.
Inmate ponovno napa da
Skupina Inmate iz Velenja v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom že drugo leto zapored v jesenskem času pripravlja samostojen koncert. Ta se bo letos odvi-
jal v prostorih Mladinskega centra Velenje, in sicer jutri, v petek, 2. oktobra. Letošnji koncert bo zaznamoval prihod novega vokalista v skupino, za katerega bo to premi-erni nas top v doma čem mes tu. Sicer pa to ne bo le nastop velenjskih metalcev. Oder si bodo delili še s slovenskimi metal core prvaki Killing Option in z enim najboljših hrvaških metal bandov, skupino Inciter, ki jih nekateri imenujejo kar hrvaška Metallica. Obe skupini imata za seboj obsežno koncertno kilometrino in zveste privržen ce po vsej Slove niji.
Za Velenje bo torej dogodek praznik metala, ki ga pravi ljubitelji te zvrsti ne bi smeli izpustiti. Koncert se bo pričel ob 21. uri.
En lep dan v vide ospo tu
6pack Čukur se predstavlja z novim vide ospotom za pesem En Lep Dan, prvo uspešnico z njegove zadnje plošče GangstaDillaPlay-aGorilla, v kateri je svoj delež prispeval tudi znani velenjski saksofonist Jure Pukl. V spotu namesto glavnega zvezdnika 6pack Čukur-ja nastopajo njegovi prijatelji in naključni mimoidoči. Režiser Brane Lobnik z ekipo je na mariborskih ulicah našel skrite raperske
talente, med katerimi je kar nekaj znanih obrazov, tudi Damjan Murko. 6pack Čukur, ki v okviru promocije svoje nove plošče skupaj s skupino Pimp Panters koncertira po vsej Sloveniji, se vsem sodelujočim zahvaljuje za vložen trud.
V Velenje prihaja Dubioza Kolektiv!
Novo štu dij sko leto ni več le pred vrati, ampak smo študentje vanj stopili prav danes. S tem se začenja novo leto učenja, novih izku šenj, poznan stev, zabave in zanimivih dogodkov. Za vse to si tudi na ŠŠK-ju prizadevamo, da bi vam pripravili čim širši izbor dogajanja.
Za uvod v štu dij sko leto smo pripravili metal koncert skupine Inmate. Koncert letos zaznamuje prihod novega vokalista v skupino, za katerega bo to premier-ni nas top v doma čem mes tu. Odvijal se bo 2. 10. v Mladinskem centru Velenje, ob 21.00, cena za člane je 4 evr, za nečlane pa 6 evr.
Le teden dni za tem, 9. 10., pa sledi Oktoberfešt z Dubiozo
Kolektivom. Koncert bo v prostorih Mladinskega centra Velenje, pričel pa se bo ob 21.00. Zasedba se ne omejuje na en sam stil - njihov glasbeni izraz se razteza od reggaeja, duba do rocka, besedila pa so največkrat družbenopolitično kritična. Nastopili so že na mnogih mednarodnih festivalih, kot so Sziget, Exit in drugi. Kot predskupina bo nastopila skupina Skaktus. Cena za člane je 5 evr, za nečlane pa 8 evr.
Na tem mestu pozivamo vse dijake in študente, da se včlanijo v klub in so tako deležni mnogih ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdilo o šolanju pa lahko prinesete tudi na koncerta, ko vas bomo vpisali.
Sueški
ŠTIDEHTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
V soboto pa se bo začela prva radijska oddaja »V imenu sove« v novem študijskem letu z novo ekipo na Radiu Velenje. Vse nadebudne pisce, raziskovalce in tiste, ki imate zanimivo zgodbo, da bi jo delili z nami, pozivamo, da nam pošljete svoje prispevke do 10. oktobra in morda bodo objavljeni v letnem glasilu Racionalno Izbrane Teme (RIT). Več informacij dobite na naši spletni strani.
Vsem skupaj želimo fantastičen začetek študijskega leta.
■ NikaP enšek
^ »Na glavi imam klobuk, ker nikoli ne vem, kje bo po metu v zrak pristala moja palačinka. Oblike so res bolj
umetniške, so pa slastne, da je kaj,« je med peko dobrodelnih palačink ugotavljal Pero Lovšin.
d »Peka palačink je umetniško delo, skoraj kot slikanje. ' Ta mladim' gre prav dobro od rok, pa tudi moje niso od muh,« je ugotavljala žena velenjskega župana Vika Meh, ki jo sicer večkrat vidimo s čopičem v
rokah, saj je strastna slikarka.
d »Poglejte, kako lepa je. Pravi vzorčni model. Tisti, ki jo bo dobil, oblito s čokolado seveda, naj ve, da sem jo spekla iz srca,« je dodala mlada pevka Manca Dremelj.
Zdaj, ko j e glavna evfori-ja velenjskega praznovanja mimo, nekateri upajo, da bo ges-o praznovanja vseeno drža-o. Da bo jutri res vsaj tako dober kot - e zdaj. Za mnoge pa boljši.
V	mejah mogočega
Mnogi nas opozarj aj o, da preslabo skrbimo za svoje zdravj e. Tudi pri pre-hranjevan-u. Pa pozab-ja-jo, da dajo mnogi v usta le tisto, kar imaj o.
Ne za vsako ceno
V	teh težkih časih -e -z mnogih ust slišati, da j e treba Gorenje obdržati za vsako ceno. Vsi delavci se s tem ne strinjaj o. Želj, da -ma njihovo delo pošteno ceno.
Na boljši poti
V	Nazar- ah so ob prazniku obnovi-i Lesarsko cesto. Lepo bi bilo, če bi to res pomeni-o, da - e naše lesarstvo na boljši poti.
Ne (ne)pade
Mnogi Šoštanjčani -n
Šalečani ter drugi komaj čakaj o, da pade odločitev: da, bog ne daj, ne pade pro- ekt bloka 6.
Po gobe
Mnogi Slovenci ta čas dokaj množično hodij o po gobe. Ne -e tisti, ki hodi-o -z potrebe, ker so njihova podjetja šla po gobe!
S trga za trg
Ne, nič ni čudnega, če j e prišel denar za obnovo trga Ljubnega -z evropskega kmetijskega sklada. Saj so se pri-avi-i na razpis Agencj RS za kmetijske trge (in razvoj podeže-ja).
Čas je za pesnike
Zadnje čase so naši pesniki zelo plodni. Pesniške zbirke izhaj aj o druge za drugo. Razum-jivo, saj pravij o, da se pesmi rojeva predvsem v hudih časih, stiski -n krizi.
Nepotreben dan
Sredi oktobra »slavimo« dan boja proti revščini. Najbo-je ga bomo zaznamovali tako, da bodo ustvari-i pogo-e, da ga bomo lahko ukini-i.
*
Festival Vel
enje
Abonmaji 2009/2010
GLEDALIŠKI ABONMAJI Beli abonma
Ponedeljki, torki ali srede, v Domu kulture Velenje, ob 19.30 November 2009
SNG Nova Gorica in Gledališče Koper Gospa ministrica Režija: Dušan Jovanovič
23. november 2009 Imaginarni in Cankarjev dom Ella
Režija: Primož Ekart
Januar 2010, SNG Drama, Ljubljana
Art
Režija: Žarko Petan
Februar 2010, MGL in Gledališče Glej
Skok iz kože
Režija: Jaka Andrej Vojevec Marec 2010
Mestno gledališče ljubljansko Beneška dvojčka
Režija: Dušan Mlakar
April 2010
Slovensko mladinsko gledališče Avtorski projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju Poezija in glasba Svetlane Makarovič
CENE ABONMAJEV
GLEDALIŠKI ABONMAJI
Beli abonma
Cena abonmaja: 55 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri abonmaju 10 % popusta. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 14 EUR. Predstave Belega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Velenje na sporedu predvidoma ob ponedeljkih, torkih ali sredah ob 19.30 uri.
Zeleni abonma
Cena abonmaja: 65 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri abonmaju 10 % popusta. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 15 EUR. Predstave Zelenega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Velenje na sporedu predvidoma ob četrtkih, petkih ali sobotah ob 19.30 uri.
Zeleni abonma	Pikin abonma
Četrtki, petki ali sobote,	Sobote, v Domu kulture Velenje
v Domu kulture Velenje, ob 19.30	17. oktober 2009, ob 17. uri
November 2009, ob 19.30	Festival velenje - Plesni teater Velenje
T.I.P. Teater	Pika praznuje rojstni dan
... Jaz pa tebi sestro!	Koreografija: Nina Mavec Krenker
Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc	Premiera plesne predstave Plesnega
27. november, ob 19.30	teatra Velenje
KUD Teater G. in Showart Company	21. november 2009, ob 10.30 uri
Prava dekleta	Lutkovno gledališče FRU-FRU
Režija: Zvezdana Mlakar	Muca copatarica
Januar 2010, Gustav film	Režija: Irena Rajh
Šef šefica	9. januar 2010, ob 10.30 uri
Režija: Slobodan Maksimovič	Lutkovno gledališče Ljubljana,
Februar 2010	Peter Nos je še vedno vsemu kos
Prešernovo gledališče Kranj	Režija: Miha Golob
Blazno resno o seksu	6. februar 2010, ob 10.30 uri
Režija: Katja Pegan	Družinsko gledališče Kolenc
Marec 2010	Zvezdica Zaspanka
Tadej Toš	20. marec 2010, ob 10.30 uri
ZapufanPikaSn	Lutkovno gledališče Ljubljana
Režija in igra: Tadej Toš	Čepica veselja
April 2010	Režija: Andrej Rozman Roza
Boom teater	10. april 2010, ob 10.30 uri
Izbrisani 2	Plesni forum Celje
Režija: B & B team	Pravljica o letnih časih
	Koreografija: Goga Stefanovič - Erjavec
Pikin abonma Cena abonmaja: 22 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 5 EUR. Predstave Pikinega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Velenje na sporedu pred vi do ma ob sobotah ob 10.30 uri (izjema je prva abonmajska predstava, ki bona sporedu ob 17. uri).	Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri abonmaju 10 % popusta. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 15 EUR. Koncerti Abonmaja Klub bodo v dvorani Centra Nova na spo re du ob četrt kih, pet kih ali sobotah ob 20.30 uri. Koncerta Neishe in skupine Perpetuum Jazzile pa bosta v veliki dvorani Doma kulture Velenje.
GLASBENI ABONMAJI
Abonma Klasika
Cena abon ma ja: 50 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo 50 % popusta. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 13 EUR. Predstave Abonmaja Klasika bodo v dvoranah Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje na spo re du pred vi do ma ob torkih ob 19.30 uri, prvi koncert »Zgodba o vojaku« pa bo v Domuku ltureV elenje.
Abonma Klub
Cena abon ma ja: 60 EUR.
GLASBENI ABONMAJI
Abonma Klasika
Torki, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje - velika dvorana in Dom kulture Velenje, ob 19.30 20. oktober 2009, ob 19.30, Dom kulture Velenje
Zgodba o vojaku, glasba in nemi film Dirigentka: Živa Ploj Peršuh Režija: Diego de Brea
Torek, 17. november 2009, ob 19.30,
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Pihalni kvintet Ariart
Torek, 15. december 2009, ob 19.30,
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik
Torek, 19. januar 2010, ob 19.30,
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Musica Cubicularis
Torek, 16. februar 2010, ob 19.30,
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Godalni kvartet Quartissimo Klasik
in Gordana Hleb, sopran
Torek, 23. marec 2010, ob 19.30,
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Jerko Novak, kitara,
Žarko Ignjatovic, kitara
Abonma Obiski
Abonma Klub
Zlati abonma
Abonma Obiski
Cena abonmaja: abonenti bodo vstopnice za vsa ko pred sta vo pla čeva li pose bej. Organizacija abonmaja in prevoz: 75 EUR (plačilo ob vpisu).
Zlati abonma
Vpis v ta abonma je že zaključen!
FILMSKI ABONMAJI Filmski abonma
10 filmskih predstav po lastni izbiri. Cena abon ma ja: 25 EUR.
Abonma 5 zvezdic
5 filmskih predstav po lastni izbiri. Cena abonmaja: 15 EUR. Predstave Filmskega abonmaja in Abonmaja 5 zvezdic bodov dvorani Hotela Paka v Kinu Vele nje na spo re du pred vi do ma vse leto od pet ka do nede lje. Cena vstop ni ce za posa mez no pred sta vo: 3,50 EUR.
Otroška filmska desetka
10 filmskih predstav (otroških matinej)
po last ni izbi ri.
Cena abonmaja: 18 EUR.
Otroška filmska petka
5 filmskih predstav (otroških matinej) po last ni izbi ri.
Cena abonmaja: 10 EUR. Predstave »Otroške filmske petke in deset-ke« bodo v dvo ra ni Hote la Paka v Kinu Velenje na sporedu praviloma ob nedeljah. Cena vstopnice za posamezno predstavo (otroš ka mati neja): 2,50 EUR.
Sobota, 28. november 2009, ob 19.30, Velika dvorana SNG Maribor Netopir, opereta Režija: Vito Taufer Dirigent: Simon Robinson Torek, 29. december 2009, ob 19.30, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Hrestač - Božična zgodba, balet Režija in koreografija: Youri Vamos Dirigent: Marko Gašpešič
Petek, 29. januar 2010, ob 19.30, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Bajadera, balet Koreografija: Rafael Avnikjan Dirigent: Aleksej Baklan
Ponedeljek, 8. marec 2010, ob 19.30,
Velika dvorana SNG Maribor
Madame Butterfly, tragična opera
Režija: Giulio Ciabatti
Glasbeni vodja in dirigent: Francesco
Rosa, dirigent: Simon Robinson
Sobota, 17. april 2010, ob 19.30, Velika
dvorana SNG Maribor
Labodje jezero, balet
Dirigenta: Aleksej Baklan in Simon
Robinson
Režija in koreografija: Viktor Litvinov Sobota, 15. maj 2009, ob 19.30, Velika dvorana SNG Maribor Tosca,tragična opera Režija: Pier Francesco Maestrini Dirigent: Michael Halrsz
VPISOVANJE ABONMAJEV
Vpis abonmajev bo potekalo v Domu kulture Velenje, Titov trg 4 (prvo nadstropje). Prednost pri vpisovanju bodo imeli stari abo nen ti.
Vpisovanje STARIH abonentov
-	četrtek, 8. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	petek, 9. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	sobota, 10. oktober, od 9. do 12. ure Stari abonenti, ki želijo obnoviti svoj sedež, lahko to storijo tudi z vplačilom zneska abonmaja na poslovni račun Festivala Velenje (0133-3600-0000-731 sklic 760160) do vključno ponedeljka, 12. oktobra 2009. O vplačilu nas morajo nujno obvestiti po elektronski pošti (andreja.zelenik@festival-velenje.si) ali po telefo nu 03-898-25-70. V tem primeru bomo starim abonentom obdržali sedež tudi za sezono 2009/10, abonmajske vstopnice pa poslali po pošti.
Petki, sobote ali nedelje, Dvorana Centra Nova in Dom kulture Velenje, ob 20.30
Nedelja, 8. november 2009, ob 20.30,
Dvorana Centra Nova
Kaja Draksler Acropolis kvartet
z gostjo Sanem Kalfa, jazz
Petek, 11. december, ob 20.30, Dom
kulture Velenje
Neisha, soul-pop
Sobota, 16. januar, ob 20.30, Dom kulture Velenje Perpetuum Jazzile, pop, jazz Sobota, 20. februar 2010, ob 20.30, Dvorana Centra Nova Elvis Stanič Quartet, jazz Sobota, 6. marec 2010, ob 20.30, Dvorana Centra Nova Mildreds, pop-jazz Sobota, 10. april 2010, ob 20.30, Dvorana Centra Nova Bratko Bibič & The Madleys Sekstet World Music
Cankarjev dom Ljubljana, Gallusova dvorana (Abonma je zaključen.)
Ponedeljek, 9. november, ob 20.00, Državni orkester iz Lilla Nedelja, 22. november 2009, ob 20.00, Orkester Philharmonia London Sreda, 10. marec 2010, ob 20.00, Kremerata Baltica
Nedelja, 11. april 2010, ob 20.00, Orkester Dohnanyi Budafok Sobota, 29. maj 2010, ob 20.00, Simfonični orkester iz Pittsburgha
FILMSKI ABONMAJI
Za odrasle
Filmski abonma: vključuje deset predstav po vaši izbiri Abonma 5 zvezdic: vključuje pet predstav po vaši izbiri
Za otroke
Vpisovanje NOVIH abonentov
-	torek, 13. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	sreda, 14. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	četrtek, 15. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	petek, 16. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure
-	sobota, 17. oktober, od 9. do 12. ure Vpisovanje abonmaja Klasika bo potekalo tudi v prostorih Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje:
-	četrtek, 8. oktober, od 16. do 18. ure
-	petek, 9. oktober, od 16. do 18. ure
-	sobota, 10.oktober od 9. do 12. ure
-	od ponedeljka, 12. oktobra, do petka 16.
-	oktobra, od 16. do 18. ure
-	sobota, 17. oktober, od 9. do 12. ure Vse abonmaje lahko plačate z gotovino ali z dvema čekoma, pri čemer je drugi ček unovčljiv do 18. decembra 2009.
Otroška filmska desetka: vključuje ogled desetih otroških filmskih predstav ali risank, ki bodo na programu kot matineje. Otroška filmska petka: vključuje ogled petih otroških filmskih predstav ali risank, ki bodo na programu kot matineje.
Pomembno
Abonenti bodo po pošti prejemali mesečni koledar prireditev v mestni občini Velenje, v kate rem bodo objav lje ni podat ki o vseh predstavah in drugih prireditvah Festivala Velenje. Zaradi možnosti sprememb v programu vas prijazno prosimo, da vseeno sledite še objavam v lokalnih medijih (Naš čas, Radio Velenje, Moj radio, videos-trani - Kanal 5 ali Kanal 8) in na naših spletnih straneh www.festival-velenje.si. Abonenti zvpisom abonmaja pristajajo na vodenje in uporabo njihovega naslova v evidencah Festivala Velenje. Festival Velenje si pridržuje pravico do spremembe programov in odpovedivpisanega abon ma ja, če bi se za vpis posa mez ne ga abon ma ja odlo či lo pre ma lo abo nen tov.
Ostale informacije
Festival Velenje, Titov trg 4, Velenje Telefon: 03/898-25-70,03/898-25-72 E-pošta: info@festival-velenje.si Spletna stran: www.festival-velenje.si

PIKA
Pika bi še ostala županja
20. Pikin festival v ves teden lepem vremenu privabil rekordno število obiskovalcev - Največ dogodkov prinesel Pikin dan - Ob zaključku podelili 'zlate Pike' in se za leto dni poslovili -Humanitarna akcija Pikina palačinka končana v teh dneh
BojanaŠ pegel Foto: S. Vovk
Velenje, 26. septembra - Neustrašna in silno zabavna Pika Nogavička je v soboto popoldne, po tem, ko je ves teden zabavala otroke iz vseh koncev domovine in tudi tujine, pospravila svoj kovček in zapustila Vilo Čira čara, v kateri je spala v času največjega otroškega festivala pri nas. Ni ji bilo lahko, saj je uživala kot že dolgo ne. »Če bi bilo po moje, bi še ostala. Vladala bi celo leto, ne le ta teden,« je poudarjala ves sobotni Pikin dan, ki je bil tudi najbolj razigran, dogodkov poln dan festivala. A ob 17. uri se je na rumenem odru, največjem od treh odrov v Pikini deželi, začela zaključna slovesnost
festivala. Kapitan Nogavička je prišel po svojo nagajivko, z njo odplesal Gusarski ples in jo odpeljal s seboj. Z obljubo, da se čez leto dni spet vrne, je Pika potolažila tudi številne otroke, ki sojo obiskali od prejšnje nedelje pa do minule sobote. In v njeni družbi res več kot uživali.
Preden seje Pika poslovila, je skupaj z letošnjo ambasadorko festivala Vlasto Nussdorfer, ki je v Velenje v času festivala prišla kar trikrat, podelila najvišja festivalska priznanja. Zlato Piko za najbolj pikasto gledališko predstavo je devetčlanska žirija devetletnih deklic dosodi-la predstavi »Itak Maži« v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Nagrado je prevzela priljubljena igralka Alenka Tetičkovič. Zlato Piko
na tekmovanju cvetličarjev slovenskih srednjih šol sta dobili dijakinji Biotehnične šole Šolskega centra Ptuj Dolores Amon in Urška Pola-nec. Na Pikini jadralni regati je zmagal Ptujčan Samuel Plečko, na natečaju na Facebooku pa Katja Jakob. Zlato piko za najboljši nastop na glasbeno-plesnem vrtiljaku je osvojila Ajda Stina Turek.
Seveda je nagajivka vrnila tudi župansko lento, čeprav brez pogajanj ni šlo. Srečku Mehu je v zameno zanjo želela podariti Piko za srečo in tako še naprej ostati v mestu. Čeprav so za to navijali tudi številni Pikini prijatelji pod odrom, sta se na koncu le pogodila. A župan je obljubil, da bo Pikin festival tudi drugo leto razgibal Velenje in da bo
P
i.-

. -f i IitfIIILP
m
Pika je morala pospraviti svoje stvari v kovček, saj je ponjo prišel Kapitan Nogavička. Slovo
ni bilo lahko, a je obljubila, da čez leto dni spet pride.
še večji in bogatejši, zato je bilo slovo lažje.
Festival presežkov
Letošnji jubilejni festival je rekorden tako po številu obiskovalcev kot tudi po številu sodelujočih v različnih programskih sklopih. V sedmih festivalskih dneh gaje obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev, na šestih prireditvenih odrih seje predstavilo 1.000 nastopajočih, otroci in njihovi spremljevalci so lahko ustvarjali v 100 Pikinih delavnicah, za izvedo festivala pa je vsak dan skrbelo več kot 250 Pikinih animatorjev, pomočnikov in organizatorjev.
»Ta festival je resnično nekaj posebnega. Navdušena sem nad idejami organizatorjev in nad otroško ustvarjalnostjo, ki vlada tu, v Velenju,« je na enem od svojih treh obiskov festivala dejala letošnja pokroviteljica festivala Vlasta Nussdorfer, ki ji je na četrtkovi večerni
Čeprav Srečko Meh otrokom popolnoma zaupa, je v soboto želel nazaj župansko lento. Ni je dobil brez pogajanj, na koncu pa je tudi Ficko ni želel spustiti iz objema.
svečanosti župan Mestne občine Velenje Srečko Meh predal tudi plaketo Pikine ambasadorke. Še pred tem je simpatična gospa z neverjetno energijo, ki nesebično pomaga otrokom in družinam, ki jim v življenju zaradi nasilja ni lahko, povedala veliko o sebi. Od tega, od kod ji tako lep govor, otroštva na Primorskem, iskanja prve službe do ustanovitve organizacije Beli obroč in pisanja knjig, katerih izkupiček spet namenja v dobrodelne namene.
V četrtek je letošnja Pikina pokroviteljica Vlasta Nussdorfer, ki veliko dela v dobro otrok, na posebnem večeru v knjižnici postala Pikina ambasadorka. Festival je obiskala kar trikrat.
Pred kratkim je izšla že njena šesta knjiga »Misli o življenju« ...
Pikas te i deje so dobilek rila
Organizatorji Pikinega festivala so za osrednjo temo letošnjega festivala izbrali »Pikaste ideje« in se tako pridružili številnimi projektom, ki v letu ustvarjalnosti in ino-vativnosti potekajo po vsej Evropi. Festival pa so letos vsebinsko še nadgradili. Na osrednjem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru so postavili še več ustvarjalnih kotičkov in aktivnosti na prostem, skupaj s Turistično zvezo Slovenije in Skupnostjo vrtcev Slovenije so predstavili projekt Z igro do prvih turističnih korakov, priredili so Pikin glasbeno-plesni vrtiljak, v središču mesta odprli kar 15 Pikinih razstav, tradicionalni dobrodelni akciji zbiranja kovancev pa so letos dodali še Pikine dobro delne palačinke. Te so jim med drugimi pomagali peči tudi Vlasta Nussdorfer, Pero Lovšin, Iztok Čop in Alya; celoten izkupiček dobrodelne akcije pa bodo namenili otrokom iz treh socialno šibkih družin iz Velenja. Zbrani denar naj bi jim predali že v teh dneh.	■
V ustvarjalnih delavnicah ■
bilo jih je več kot 100 - so uživali tako otroci kot njihovi starši.
Sploh, ker so izdelke lahko odnesli s seboj.
Devet devetletnih deklic si je ogledalo vse gledališke predstave med festivalom. Na koncu so Zlato piko prisodile predstavi »itak Maži«, nagrado pa je prevzela igralka Alenka Tetičkovič
In Pika je tudi migala
Velenje, 25. in 26. september -
Letošnji nivo na izboru skupin, ki so v petek in soboto nastopile na državni reviji otroških plesnih skupin, se je tako dvignil, da so morali prireditev razdeliti na dva dela. Na njej so se pred stavi le ples ne skupine iz cele Slovenije: od Izole, Novega mesta, Celja do Maribora in še dlje. Med skupinami, ki so zastopale Šaleško dolino, so bile plesalke Plesnega studia N s koreografijo Cirkus v malem in Miško
smetiško. Koreografijo Konji pa so predstavili na prizorišču Pikinega festivala v soboto popoldne. »Izbor za nastop na državni reviji je letos na regijskih srečanjih opravila državna selektorica javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Petra Pika lo, ki je za revijo Pika Miga izbrala najboljše koreografije otroških plesnih skupin, ki so nastale v sezoni 2008/09. V petek popoldne smo videli 15 minuatur, v soboto dopoldne pa še 17.«
Letos so v program državne revije prvič uvrstili tudi tri plesne predstave; v torek smo videli predstavo Palčke Metalček v izvedbi Centra plesa Maribor v koreografiji Maje Logar, v sredo Mavrične vile Plesnega foruma Celje v koreografiji Gordane Stefanovič-Erjavec, v četrtek pa novo predstavo Plesnega teatra Velenje Pika praznuje rojstni dan v koreografiji Nine Mavec Krenker. Vse tri so navdušile.
Bš
Utrinek z novep lesnep redstaveP lesnegat eatraV elenje Pikap raznujer ojstni dan.
14
"»HAS
mLflDiDo pisnmip oročfljo
21. september - svetovni dan miru
Na ta dan smo želeli učenci OŠ Antona Aškerca prispevati delček k boljšemu in lepšemu svetu. Sajenje dreves je simbol upanja in življenja. Na ta dan so po celem svetu otroci sadili drevesa za jutri...
Odraslim želimo sporočiti, da nam ni vseeno, v kakšnem svetu bomo odraščali, želimo dvigniti zavest o okoljskih spremembah. Želimo, da drevesa, pljuča Zemlje, ostajajo in rastejo z nami, se z nami starajo, so v ponos bodočim generacijam. Čez nekaj let želimo reči svojim otrokom: »Glej, to drevo smo mi posadili!«
Dan sajenja dreves poteka že od leta 2004. Lani je ta dan povezal otroke iz 2000 šol iz 122 držav vsega sveta, posadili so 300 000 dreves.
Ker želimo, da se številka veča iz leta v leto, smo prešli tudi mi, učenci OŠ Antona Aškerca, od besed k dejanjem in posadili naše prvo drevo. Tako smo prispevali svoj delček k uresničitvi želje mednarodnega projekta ENO - dan sajenja dreves - da se do leta 2017 vrne Zemlji 100 milijo nov dreves.
Mentorici eko šole: Katja Oman,N atašaP šeničnik
Gostili prijatelje iz Sarajeva
Trinajst učencev OŠ Gorica Velenje je v času Pikinega festivala, natančneje od srede do sobote, gostilo dvajset učencev iz prijateljske šole iz Sarajeva. Nestrpno so jih v sredo pričakovali v poznih popoldanskih urah in jih po uvodnem pozdravu odpeljali na svoje domove.
V četrtek dopoldne so učenci prisostvovali pouku, nato pa so si ogledali Pikino gledališko predstavo. Popoldne so predstavniki Muzeja
Velenje goste skupaj s svojimi gostitelji seznanili z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Šaleške doline. Še posebej zanimiv je bil ogled Kavčnikove dimnice v Zavodnjah.
Prva polovica petkovega dneva je minila v spoznavanju pouka v razredu gostitelja, popoldne pa so vse skupaj gostoljubno sprejeli v knjižnici Velenje in mestni galeriji. Večerje bil v znamenju prijateljstva. Skupaj so pripravili prisrčen glasbeno-plesni program. Ubrano petje Otroškega pevskega zbora Gorica, šaljivo predstavljen utrinek iz življenja rudarjev, simpatična mlada voditelja gostiteljev Ivona in Anže ter čudovite balerine in nadarjeni mladi glasbeniki naših gostov so orosi-li marsikatero oko poslušalcev. Še posebej so navdušili Sarajevčani, ki so družno in sproščeno zapeli pesem Mi trebamo ljubav. Sobotni dan je bil namenjen ustvarjanju v Pikinih delavnicah. Ob 15. uri so gostje nastopili še na Zelenem Pikinem odru in navdušili obiskovalce festivala. Kar prehitro je prišel večer, kije napovedoval slovo. Učencem ter učiteljema Sabini in Nihadu so gostitelji zaželeli srečno vrnitev domov v upanju na skorajšnje snidenje v Sarajevu.
■ Marija Krajnc,p rof.
Športne igre 'celiakašev' v Šoštanju
V soboto, 19. septembra, je slovensko društvo za celiakijo v organizaciji Podružnice Celje organiziralo 14. Športne igre društva. Ob 10. uri so se člani društva, svojci ter strokovni delavci iz vse Slovenije zbrali v OŠ Šoštanj, kjer smo po kratkem programu in nagovoru župana Darka Meniha pričeli z igrami. Poimenovali so jih Usnjarske, saj je imel Šoštanj nekoč zelo uspešno in prepoznavno Vošnja-kovo usnjarno.
Igre so bile zabavne in so potekale v sproščenem duhu, saj so bili tekmovalci stari od 5 in več let. Udeležile so se jih vse podružnice v Sloveniji, prehodni pokal pa je osvojila Podružnica za Primorsko.
Na ta dan je potekalo tudi tekmovanje za brezglutensko kuhalnico.
Tako je bronasta brezglutenska kuhalnica pripadla Ivani Malgaj za sadni zavitek, srebrna Ceciliji Horvat za snežne kepe in zlata Anji Kobold za prekmursko gibanico.
Vmes jih je zabaval ansambel Poweršok in Pungartnikov Korl, celotno dogajanje pa so spremlja-
le pestre otroške delavnice. Člani so poleg iger imeli priložnost spoznati nekaj proizvajalcev in uvoznikov brezglutenske prehrane, v specializirani učilnici pa je potekala dobro obiskana delavnica brez-glutenskih palačink Klasja Celje.
JK, foto: Dejan T on kli

šom cmm vtim
mm ca ?
'Maturanc je zakon"
Bila je sobota, 12. septembra, ko smo se dijaki 4. letnikov Šole za storitvene dejavnosti odpravili na maturantski izlet v Španijo, točneje v Lloret de Mar in Barcelono. Na poti smo se ustavili tudi v knežjem mestecu Monacu, ki smo si ga vsi želeli videti od blizu in začutiti njegov utrip. Vsi naužiti blišča in luksuza smo nadaljevali vožnjo v tišini, saj smo si privoščili lepotilni spanec. Ob zori smo končno prispeli v Španijo, deželo flamenka, bikoborb, Picassa, Gaudija, Dalija ... in kmalu smo bili v mestecu Figueras, kjer smo si ogledali Dalijev muzej. Nadaljevali smo do končne postaje in pogled na Lloret je pregnal utrujenost. Sledili so čudoviti dnevi v Španiji, ko smo si podnevi ogledovali znamenitosti (Tossa de Mar, Barcelona - park Guell, Sagrada Familia, Nou Camp, La Rambla ...), noči pa preživljali v 'Hollywoodu', ki je bil naš nočni dom.
Vseh šest dni je minilo, kot bi mignil, in kar naenkrat smo se znašli v Sloveniji in doma. Videli in doživeli smo veliko novega. Za zaključek lahko rečem, da je bil izlet nepozaben in verjamem, da si bomo še dolgo pripovedovali o njem.
■ Sara Kramar
Rudarski pozdrav iz sončne Italije
Naš maturantski izlet je potekal od 10. do 13. septembra. Pot od Rdeče dvorane do Riminija je minila v velikih pričakovanjih, temu je sledil sprostitveni popoldan na neskončni peščeni plaži, temu še večerna zabava v disku. Naslednji dan smo sproščali adrenalin na vlaku smrti, se šli prosti pad in uživali v »šalčkah« sredi Miramilandije; zvečer pa nepozabni disko (Celjanke - najlepše vas pozdravljamo). Nato še skok do San Marina in še skok domov. Bilo je zelo zelo zelo lepo.
Še nekaj misli:
»Bilo je lepo. Prehitro je minilo.« Martina
»Naša pričakovanja in načrti so se definitivno izpolnili.« Erna
»Žurka, žurka, žurka, žurka, žurka ...« Mojca
»Gladko porihtano!!!« Rok
»Najbolj nepozaben je bil flamenko! Plesalci so razturili!« Maša
»Nepozaben teden s pravo družbo!« Nela
»Bilo je nepozabno... Že zbiramo denar za ponoven obisk Španije konec šolskega leta.« Šejla
Zdravila in mladostniki
Dan slovenskih lekarn
Piše:A nita ŠturmT rupej, mag.farm.
26. septembra, ko godujeta zavetnika lekarništva brata Kozma in Damijan, sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevt skem druš tvu in Lekarniška zbornica tradicionalno organizirata Dan sloven skih lekarn.
Temelj poslanstva farmacevtskega poklica je zagotavljanje odgovornega zdravljenja z zdravili, poleg tega pa je ena od odgovornosti lekarniškega farmacevta tudi skrb, da mladostniki razvijejo ustrezen odnos do pravilne in varne uporabe zdravil in drugih izdelkov, dosegljivih v lekarni, ter spoznajo zdrav način življenja. Prav zaradi tega je bil letošnji Dan slovenskih lekarn posvečen zdravilom in mladostnikom.
Glavne aktivnosti v lekarnah so
potekale v petek. Obiskovalcem je bila na voljo informativna knjižica, v kateri je predstavljena pravilna in varna uporaba zdravil in drugih izdelkov, dosegljivih v lekarni za mladostnike, ustrezni viri za informiranje o zdravilih in zdravstvenih težavah, pobuda za sodelovanje med mladostniki, starši in zdravstvenimi delavci. Gradivo je v prvi vrsti namenjeno mladostnikom, njihovim staršem, pa tudi učiteljem in drugim odraslim.
Niso večo troci, pa tudio drasli še ne
Mladostniki niso več otroci, a tudi še niso odrasli. S številnimi spremembami na telesni, razumski, čustveno osebnostni in družbeni ravni se mladostnik sooča sam, a tudi njegova celotna okolica, predvsem družina in šola. Mladostniki so večinoma zdravi fantje in dekleta, stari med 10 in 12 let (konec otroštva) ter od 22 do 24 let
(začetek zgodnjega obdobja odraslosti). V Sloveniji predstavlja ta starosta skupina približno desetino celotnega prebivalstva. Zdravstvene težave v tem obdobju so najpogosteje povezane s posebnostmi v rasti in razvoju, nekaterimi kroničnimi boleznimi ter novimi »sodobnimi« zdravstvenimi težavami, ki so posledica predvsem nezdravega načina življenja (povečanje telesne teže šoloobveznih otrok, več deformacij hrbtenice in več motenj vida). Po nasvet v lekarno pridejo predvsem zaradi težav s kožo (akne, mastna koža), z alergijami (izcedek iz nosa, kožni izpuščaji, dražeč kašelj), zaradi prekomerne telesne teže, nezaščitenega spolnega odnosa (test nosečnosti, »jutranja tabletka«), glavobola in preobremenjenosti ter nakupa vitamin-sko-mineralnih izdelkov.
Zunaj lekarne večinoma kupujejo kondome, kozmetične izdelke, športno prehrano in izdelke za huj-šanje pa dobijo tudi po spletu. Velikokrat pa se v lekarno po nasvet in informacije o pravilni in varni uporabi zdravil oglasijo tudi starši mla-
dostnikov. Ti se zanimajo za podobne stvari kot mladostniki, pogosto pa se odločijo tudi za nakup urinskih testov za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog.
Pomembno sode lova nje in zaupanje
Tako pri pravilni in varni uporabi zdravil in pri skrbi za zdravo življenje ter preprečevanje in reševanje najpogostejših zdravstvenih težav mladostnikov je pomembno sodelovanje in zaupanje med mladostniki, starši in zdravstvenimi delavci. O svojih zdravilih mora mladostnik poznati osnovne informacije, kijih lahko dobi pri zdravniku ali lekarniškem farmacevtu. Mladostniki naj vedno tudi sami natančno preberejo priložena navodila za uporabo zdravil. Vsa vprašanja in dvome, povezane z uporabo zdravil, morajo mladostniki razjasniti, preden začnejo jemati zdravilo, oziroma se morajo, če imajo kakršnakoli dodatna vprašanja, pogovoriti z zdravnikom, farmacev-
tom ali starši. Mladostniki ali njihovi starši naj posebno na vprašanja, povezana z zdravili, odgovor poiščejo pri lekarniškem farmacevtu. V vsaki lekarni obstaja tudi prostor, namenjen zaupnemu pogovoru s strokovnim delavcem.
Ko mladostnik išče informacije o zdravilih, prehranskih dopolnilih ali zdravstvenih težavah, se mora zavedati, da vsi viri niso popolnoma zanesljivi. Med zanesljive vire informaciji o zdravilih in zdravstvenih težavah sodijo: starši, zdravniki (v primeru resnejših zdravstvenih težav), lekarniški farmacevti (posebej v primeru vprašanj glede zdravil), učitelji, skupine za samopomoč mladim, navodila za uporabo zdravil.
Informacije v lekarnah so zanesljive
Mladostniki morajo vedeti, da med ne popolnoma zanesljive vire informacij, pri uporabi katerih je treba biti bolj pozoren in kritičen do pridobljene informacijo, sodijo
vrstniki, revije in splet.
Pri iskanju informacij o zdravstveni problematiki na spletu je priporočljiva posebna mera previdnosti. Treba seje zavedati, daje to prostor, ki ni nadzo rovan, zato je poln zavajajočih ali celo napačnih informacij in upšotevanje le-teh lahko resno ogrozi posameznikovo zdravje. Do zanesljivih informacij o zdravilih je mogoče priti preko spletnih strani slovenskih lekarn. Tu so na voljo preverjene informacije, omogočeno je tudi anonimno postavljanje vprašanj lekarniškim farmacevtom o zdravilih in zdravstvenih težavah.
Obdobje mladostništva je tudi čas iskanja samega sebe, različnega eksperimenitiranja, uporništva. Vse to je lahko izgovor, da se mladostnik zateče k zlorabi alkohola, toba ka, pre pove da nih sub stanc. Zato se morajo mladostniki posebej zavedati, da lahko sočasna uporaba zdravil in alkohola, nikotina zmanjša učinkovitost, hkrati pa poveča verjetnost nastanka stranskih učinkov zdravil.
POTOPIS
Koleda na Kitajskem
Letošnje Koledino poletje je bilo delovno, pestro in zanimivo, kot že dolgo ne. Od maja do avgusta smo se udeležili kar treh mednarodnih festivalov v italijanski Gorici, v Franciji v bližini Nice in na Kitajskem v mestu Hangzhou.
Za udeležbo na festivalih smo se intenzivno pripravljali. Skrbno pa smo za vsako gostovanje posebej uredili tudi kostume.
Prve priprave za gostovanje na Kitajskem so se pričele maja, ko smo prejeli vabilo mednarodnega komiteja za organizacijo folklornih festivalov - CIOFF. Kmalu smo izvedeli, da bo ravno ŠFD Koleda zastopala Slovenijo na 10. CIOFF-ovem festivalu Azije in Oceanije in Internacionalnem karnevalu West Lake Hangzhou. Takoj smo pričeli pripravljati finančno konstrukcijo, plesni program in načrt poti. Kmalu se je pokazalo, da donacijska sredstva ne bodo zadoščala in da moramo precejšen del stroškov potovanja kriti udeleženci sami. Tako zbiranje sredstev kot tudi program in vaje smo prilagodili udeležbama na obeh festivalih v Franciji in na Kitajskem.
Že v juliju, dan po vrnitvi iz Francije, smo pričeli prati, šivati in likati za naslednjo pot, gostovanje na Kitajskem. V pripravo kostumov je vedno vloženega mnogo dela aktivnih članov in članic. Lepo urejene kostume smo zložili v zaboje, ki smo jih morali natančno stehtati za dolgo pot s tovornim
kala Xu Jing, ki si je zaradi lažje komunikacije s tujci nadela evropsko ime Chris. Pred pričetkom festivala smo si pod njenim vodstvom ogledali Shanghai in Suzhou.
Pot od letališča do Rendezvouz Merry Hotela smo prekinili za večerjo v kitajskem slogu. Posedli smo okoli treh velikih okroglih miz z vrtljivo ploščo na sredini. Postregli so z različnimi lokalnimi jedmi zanimivih in nenavadnih okusov. Kuhana zelenjava, tudi solata, sladko meso, nekaj precej začinjenih jedi, ribe, rakci, sladek krompir, juhe in seveda riž. Obrok je trajal precej časa, začinjen z veliko smeha in fotografiranja. Podobni so bili nato vsi obroki do konca potovanja. Navadili smo se tudi jesti s palčkami, celo riž. Izbirčneži so hujšali, ostali pa se redili.
Shanghai je mlado mesto, pa tudi precej evropsko. Od leta 1990 je v njem zraslo na tisoče ogromnih zgradb. Preko 3000 jih ima več kot 25 nadstropij. Mesto ima prebivalcev za 10 Slovenij. In še vedno se gradi na vsakem koraku. Trenutno se intenzivno pripravljajo na Expo 2010. Promet poteka po večpasovnih cestah v dveh, treh ali več
ga žada, ki ju hranijo v njem. Pred odhodom smo se udeležili še obreda pitja čaja. Seveda smo čaje lahko tudi kupili.
Nadaljevali smo v predel mesta Pudong. Ustavili smo se ob reki Huangpu. Povzpeli smo se tudi na 474 m oziroma 100 nadstropij visoko, najvišjo stavbo na Kitajskem (drugo najvišjo na svetu) Svetovnega Finančnega Centra. Na vrhu je prehod s steklenimi stenami in delno prozornimi tlemi. Pogled na mesto je veličasten, a žal zaradi megle in smo ga ne sega daleč.
Naslednja postaja je bil Yuyuan vrt. Zgra-
jen je bil v času dinastije Ming, nato pa porušen in v prejšnjem stoletju ponovno zgrajen po starem vzorcu. V vrtu se prepletajo štirje obvezni elementi: voda, kamenje, viso ka dreve sa in pago de. Po ogle du smo imeli nekaj prostega časa za ogled pisane kaotične četrti, polne stojnic in vonja po nenavadni hrani.
Spet na avtobus, hiter ogled ptičje tržnice in na glavno nakupovalno ulico Nanjing. Tam so zbrane vse svetovno znane znamke oblačil, kozmetike ... Povsod so ulice polne tudi preprodajalcev, ki ponujajo dežni-
imajo za obiskovalce pripravljeno kratko predavanje o vzgoji sviloprejk in vpogled v celotno predelavo kokonov v svileno tkanino. Ena svilena nit se zvija iz osmih kokonov. Osem je srečna številka. Trgovine v okviru tovarne so ponujale vse mogoče svilene izdelke od posteljnine, prtov, metrskega blaga do oblačil in drobnih izdelkov.
Večerjali smo v Shanghaju, v restavraciji, kjer so vsako skupino gostov pričakali z udarci na gonge in tradicionalnim plesom. Pred spanjem smo se ponovno zbrali v hotelski sobi in zapeli.
letalom. Vse skupaj je tehtalo okoli 300 kilogramov.
19. avgusta, na dolgo pričakovani dan odhoda, smo v Shanghai odpotovali preko Istanbula. Z devetindvajset Koledniki je na pot krenil tudi Kompasov turistični vodič. Na letatilšču Ataturk smo čakali kar pet ur. Po dolgem a mirnem poletu nas je na Kitajskem najprej presenetila carinica. Po tem, ko je izve de la, kdo smo in kam gre mo, nas je slikala za spomin. V Shanghai smo prispeli 20. 8. popoldan, po lokalnem času. Zanimivost: celotna Kitajska uporablja le en čas, ki je 6 ur pred našim.
Skupine, ki potujejo po Kitajskem, morajo imeti tudi lokalnega vodiča. Nas je priča-
nivojih. Videti je kaotično, nesreč pa je malo.
Kljub vsem informacijam, ki smo jih pred odhodom pridobili, nas je presenetila vročina in vlaga. V trenutku, ko si stopil iz klimatiziranih prostorov na ulico, te je oblil pot. Pa še sonca skoraj ni bilo videti. Le bežen obris daleč za meglicami, smogom in oblaki. Kljub temu Kitajke hodijo po ulici z odprtimi dežniki ali bolje rečeno s son-čniki. Svetla polt je tam zelo cenjena.
21. 8. Prvo jutro na Kitajskem smo si ogledali tempelj dveh Bud iz belega žada. Prispeli smo ravno med obredom. Menihi so oblečeni v oranžno, verniki v črno. Tempelj je dobil ime po dveh kipih Bud iz bele-
ke, »originalne« Rolexure, koleščke za čevlje, skratka vse mogoče.
Polni vtisov smo se ustavili na večerji, nato pa v hotel. Dolg dan smo, tako kot naslednje, zaključili s klepetom in pesmijo v eni od hotelskih sob.
22. 8. Suzhou, pravijo mu tudi Kitajske Benetke, je bil cilj tega dne. Pot nas je vodila mimo riževih polj, premnogih ribnikov in kanalov. Ob prihodu smo se po dva in dva presedli v rikše. Vozili smo se skozi mesto, mimo kanalov, po prometnih ulicah. Današnje rikše so pritrjene na kolesa, nekoč pa so jih vlekli kar peš. Ne glede na to si vozniki služijo denar dobesedno v potu svojega obraza. Za približno 2 kilometra poti so prejeli plačilo po 30 juanov, kar je okoli 3 evre.
Prispeli smo do Vrta ponižnega služabnika. Ta se razteza kar na 5 hektarjih površine in je poln simbolike. Vode so polne rdečezlatih rib, 18 parov rac prinaša srečo, leseni deli pagod in pohištvo v njih je čudovito izrezljano. Ob enem od zidov rase 18 kamelij. Mostovi v cikcaku ponazarjajo zmaja. Uživali smo v pogledu na neskončne površine z lotosi.
Pred vrtom nas je že čakal avtobus, ki nas je peljal do kanala. To je najdaljši ročno skopan kanal na svetu. Povezuje zahod in vzhod, Jangce in Rumeno reko. Z ladjico smo se peljali po njem in občudovali vrtove in mostove. Pod enim od mostov so viseli lampijoni. Domačini hitro izkoristijo turiste za prodajo svojih izdelkov. Tudi mi smo si privoščili zložljive slamnate klobuke.
Vožnje je bilo kar prehitro konec, ne pa tudi ogledov. Šli smo v tovarno svile, kjer
23. 8. Zadnji turistični dan smo si ogledali enega največjih muzejev v Shanghaju. Navdušeni smo bili nad zbirkami iz raznih zgodovinskih obdobij, keramiko, bronom, pohištvom, kaligrafijo, žadom. Kar premalo časa je bilo za občudovanje vsega.
V	zanimivi francoski četrti, polni bifejev, kavarn in trgovinic, smo prebili čas do kosila. Tokrat smo jedli v restavraciji, del katere je prodajna galerija slik iz svilene vezenine. Pridne roke smo lahko videli tudi ob delu. Vezilje vezejo s kot dih tanko svileno prejo na svileno podlago, napeto v okvir. Narisane so le konture vzorca, ostalo delajo na pamet. Nekatere umetnine nastajajo tudi po več let.
Vrnitev v hotel je pomenila slovo od Chris in pričetek delovnega dela potovanja. Čisto resne pevske vaje, dogovor o večernem nastopu in odhod v prostore podjetja Green-novate, ki ga vodita slovenski podjetnici, sestri Mihela in Ina. Tam so nas čakali zaboji s kostumi.
V	Shanghaju živi 50 Slovencev, ki so bili, skupaj še z nekaterimi prijatelji, povabljeni na Slovenski večer. Koledniki smo večer obogatili z Zdravljico in dvema štajerskima spletoma. Gostje so bili navdušeni nad obema plesnima točkama in slovenskimi pesmimi, polkami in valčki, ki smo jih zapeli in zaplesali po uradnem delu. To je bila naša prva izkušnja s plesom v teh za nas težkih pogojih. Visoka vlaga in kljub večernim uram huda vročina je za nevajena telesa hud napor. Pot je tekel v potokih, a vseeno smo za Slovence na Kitajskem z veseljem nastopili.
Mnenja in odmevi
POSTAJA ali POSTAJALIŠČE - to je zdaj vprašanje
Verjetno je večina Velenjčanov res navdušena nad novim objektom osrednjega mestnega središča za potniški promet, tisti bolj občutljivi za »malenkosti« pa ne moremo mimo novega poimenovanja - AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE. Iz AVTOBUSNE POSTAJE ob Rdeči dvorani smo torej pod bazenom dobili avtobusno POSTAJALIŠČE. Čudna reč: v zavest ljudi se mora torej zdaj vsidrati nov pojem, kajti tisti prej očitno ni bil dovolj dober.
Pa smo spet prijavni rabi jezika
- naše ljube knjižne slovenščine, v tem primeru njene (ne)premišlje-ne pomen ske rabe. In seve da pri tistih odgovornih, ki v javnost nameščajo raznovrstne napi se in poimenovanja (spomnimo se v prejšnji številki upravičene kritike na ime novega nakupovalnega središča), brez pomisleka, da bi se morda le bilo dobro s kom posvetovati, saj več ljudi pač več ve. Za skup no dobro bi bil tak šen nasvet celo brez pla čen.
Zato pobrskajmo po tisti strokovni literaturi in argumentih, ki bi morali biti upoštevani ob takšni javni rabi naše ga urad ne ga jezi ka. Beseda »postajališče« je knjižna beseda, obstaja pa seveda tudi nje-
no izvorno ime - postaja. Odgovorni za poimenovanje napisa na omenjeni stavbi pozna kot jezikovni priročnik očitno samo Pravopis, a temeljni korpus besedišča je vendarle zapisan v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki z razlago pomenov in s ponazaijalnim gradivom (primeri v javni rabi) olajša odločitve pri izbiri izrazov. V Pravopisu so pojasnjeni le posamezni pravopisno zahtevnejši primeri, zato beseda'postaja' zaradi neproblematičnega zapisa sploh ni navedena.
In kaj pravi SSKJ za ta dva primera: postaja 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva:
na postaji je čakalo .../ avtobusna, metrojska, tramvajska postaja // v zvezi železniška postaja (lahko avtobusna, op. avt.) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob kateri se ustavljajo vlaki (avtobusi): biti v službi na železniški postaji (pri tem lahko enako rabimo 'avtobusni', op. avt.)//krajprostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške (pri nas npr. eno avtobusno, glavno, op. avt.) postaje ...
In kaj pravi SSKJ za postajališče: kraj, prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev:... postajališča in izogibališča .... Pri tem je v posebnem delu gesla v terminološkem (strokovnem) gnezdu (za znakom ♦) navedeno žel. (železniško)
(tu lahko tudi za avtobus., op. avt.) manjša postaja brez šefa postaje, kjer se ustavljajo samo potniški vlaki (avtobusi)...
V takšnem pomenu imamo v zaves ti rabo obeh izra zov naj brž tudi vsi, ki te objekte oz. ponudbe uporabljamo - torej postaja kot osrednja stavba in sedež potniškega prometa, postajališča pa so manjši objekti za postanke (vstop-izstop) na poti od točke A do B.
Takšno utemeljitev potrjuje tudi argument splošne rabe: če kliknemo na splet z navedbo kateregakoli mestnega »postajališča« v Sloveniji (npr. Avtobusno postajališče Ljubljana, Avtobusno postajališče Kranj), nam pokaže 'Avtobusna
postaja Ljubljana', 'Avtobusna postaja Kranj' itd. - torej bi lahko bilo načelo poenotene rabe v celotnem slovenskem prostoru (saj drugje tudi kaj vedo) dovolj tehten razlog za posvet oz. kar rabo ustaljenega imena.
Objekt je še »mlad«, tudi zapis na stavbi je takšen, da poseg vanj ne bi bil strošek, Velenjčani, ki nam je mar za lepo, predvsem pa primerno slovenščino, pa bi se radi brez zadrege pred obiskovalci 'najlepšega slovenskega mesta' ozrli na napis Avtobusna postaja Velenje.
■ Alenka Šalej (s podporo kolegov in vseh, ki nam ni vseeno za materinščino)
"»HAS
Še drugič boljši od Maribora
Rudarji izpolnili cilj: s streh gostovanj kar šest točk - Ali Koper popušča? - V soboto ob jezeru (ob 18.00) Olimpija
Nogometaši Rudarja so se hitro opomogli po visokem porazu z 2 : 5 v Lendavi. V nedeljskem 11. krogu so v gosteh z 2 : 0 premagali moštvo Maribora. To je že druga njihova zmaga v tem prvenstvu. V 2. krogu so ob jezeru z avto-golom gostujočega igralca Željka
Komaj čakajo na odmor
Trenerju Marijanu Pušnik bo ta zmaga najbrž dolgo ostala v spominu glede na to, da je bil od maja 2006 do avgusta 2007 trener
naprej trdo delo na treningih in zavzeta igra, pa bomo še dolgo v vrhu lestvice.
Pred nami je novo dokazovanje. V soboto bomo gostili Olimpijo. Spet je pred nami močan nasprotnik, saj je Olimpija v zadnjih petih krogih kar štirikrat zmagala in
Kljajeviča slavili z 1 : 0.
Rudarji so potrdili, da so v Lendavi resnično imeli slab dan. A pet zadetkov ni omajalo njihove samozavesti. Tokrat niso brezglavo napadali kot na trenutke teden dni prej, ampak so spet igrali taktično zelo zrelo. Plod takšne igre sta bila zadetka Mirze Mešiča in Luke Prašnikarja ter gladka zmaga, saj je mreža njihovega vratarja Bobana Savica, ki je imel v prejšnjem krogu prav tako slab dan, ostala nedotaknjena. Tudi v Mariboru je imel slab trenutek. V 62. minuti bi domači celo lahko povedli zaradi njegove nepazljivosti ali neumnosti. S pet-metrske črte je poslal po tleh žogo v polje na nogo nepokritemu Draganu Jeliču, ki pa je na njegovo srečo z roba kazenskega prostora zgrešil. Zelo pa se je izkazal v sodnikovem podaljšku, ko je čudežno preprečil Elvedinu Džinicu, da bi z volej udarcem s približno 10 m dosegel častni gol za svoje moštvo.
Rudarjev trener Marijan Pušnik je bil po novem uspehu zelo zadovoljen, saj je pred gostovanji v Novi Gorici, Lendavi in Mariboru načrtoval pet ali šest točk. Pred gostovanjem v Mariboru in po nepričakovanem porazu v Lendavi pa je celo dejal, da bi bil uspeh tudi štiri točke. Igralci so mu izpolnili prvo pričakovanje in se po osmi zmagi v tem prvenstvu na lestvici spet približali vodilnemu Kopru.
Po že šestem porazu domačih nogometašev je znova prekipelo njihovih navijačem Violam. Že med tekmo so z žvižgi 'kritizirali' slabo igro svojih nogometašev, pa trenerja Darka Milaniča in športnega direktorja Zlatka Zahoviča. Še pred koncem tekme pa so protestno zapustili tribuno in po končani tekmi vdrli na hodnik pred slačilnicama, kjer pa do hujših izgredov k sreči ni prišlo.
vijoličastih, obenem pa je bila to šele druga velenjska zmaga v Ljudskem vrtu po letu 1996, ko so pod vodstvom Bojana Prašnikarja z zadetki Ismeta Ekmečica in Sti-jepana Pranjica prav tako zmagali z 2 : 0. Tedaj je imel trenersko palico v rokah Bojan Prašnikar, ki je bil tokrat skupaj z ženo in s hčerko v vlogi gledalca. Prav gotovo so vsi trije navdušeno zaploskali sinu Luki, ko je s težkega položaja spravil žogo za hrbet domačega vratarja Marka Pridigarja in dokončno potopil vijoličaste.
»Cilj je izpolnjen. Najbolj smo si želeli zmagati v Mariboru in uspeli smo. Toda štiri pred tem smo izgubili v Lendavi in nogomet je znova pokazal svojo nepredvidljivost. Izredno slabo so igrali v sredo v obrambi, a tokrat jee bila odlična. Fantje so pokazali, zakaj imamo najboljšo obrambo v ligi. Pokazali so spet pravi odnos, veliko borbenost, dihali so kot eden.«
Očitno trenerju po porazu ni bilo težko motivirati igralce, ki so poraz opravičevali: »Trener, boljše je pet golov na eni tekmi pet kot petkrat po enega. Če se malce pošalim, upam, da se bo to tudi uresničevalo. Samo takšen odnos, pa še
enkrat igrala neodločeno. Toda s ponovitvijo igre iz Maribora lahko premagamo tudi njih. Potem bo nastopil težko pričakovani odmor. Veliko imamo poškodovanih igralcev. Tudi proti Mariboru sem moral predčasno menjati Rusmi-na Dediča, ki je bil prehlajen in ni več vzdržal. Menjati sem moral tudi Nika Omladiča zaradi poškodbe gležnja. Igralci, ki so vstopili, so prispevali svoje k pomembni zmagi in upravičili zaupanje.«
Za Kolsija jesen končana
Za Rudarjevega nogometaša, Finca Marka Kolsija, je jesenski del prvenstva končan. Kot smo že poročali, si je na tekmi 8. kroga z Interblockom poškodoval levo Koleno.
Podroben pregled te dni v celjski bolnišnici je potrdil napoved klubskega zdravnika, da si je strgal prednje križne vezi. V klubu smo izvedeli, da bo operiran v začetku oktobra.
Žreb se je poigral
Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so izžrebali pare drugega kroga Hervis pokala Slovenije. Žreb se je poigral s šestimi prvoligaškimi moštvi, saj se bodo pomerili med sabo in trije se bodo že po tem krogu poslovili od nadaljnjega tekmovanja. V Ljubljani Olimpija in Maribor, v Kopru trenutno vodilna domače istoimensko moštvo in drugi Rudar, na Ptuju pa Labod Drava ter Domžale. Najbolj zadovoljni so seveda branilci naslova, nogometaši Interblocka ter Nafte in Hita Gorice, saj so dobili vsaj na papirju nekoliko lažje nasprotnike. Seveda pa to še ni porok za napredovanje. Preteklost kaže, da so prav v pokalnih tekmovanjih ne le pri nas, ampak sploh v svetu
-	velikokrat nepričakovana presenečenja.
Drugi pari so: Stojnci - Nafta, Odranci - Interblock, Luka Koper
-	Rudar Velenje, Olimpija - Maribor, Mura 05 - CM Celje, Triglav -Primorje, Labod Drava - Domžale, Črenšovci - HIT Gorica. Tekme bodo 21. oktobra, njihov začetek pa predvidoma ob 14. uri
Gorenje v soboto na Poljskem
V prvi tekmi lige prvakov državni prvaki s Kielcami -Računajo na najmanj četrto mesto
Rokometaši velenjskega Gorenja so zaradi kazni iz prejšnje tekmovalne sezone morali v prvi dve domači tekmi v novem prvenstvu odigrati v kraju, kije najmanj 50 km oddaljen iz Velenja. Odločili so se za mariborsko dvorano Tabor. Prvo tekmo so v njej odigrali s Celjem Pivovarno Laško, sinoči pa še vnaprej odigrano tekmo 4. kroga z Jeruzalemom Ormožem.
Konec tedna se za trenerja Ivice Obrvana in njegovega pomočnika
Branka Tamšeta ter igralce začenja tekmovanje tudi v ligi prvakov, v kateri nastopajo državni prvaki kot edino slovensko moštvo.
V ligi prvakov bo v prihajajoči sezoni tekmovalni sistem precej spremenjen. Namesto lanskih 32 klubov jih bo letos nastopilo samo 24. Ti bodo razdeljeni v štiri predtek-movalne skupine s po šestimi moštvi. V drugi del oziroma v osmino finala bodo po desetih odigranih tekmah napredovali po štirje najboljši klubi iz vsake skupine (skupaj 16), pri čemer se tako v osmini finala kot v četrtfinalu igrata le po dve tekmi - po ena doma in v gosteh.
Prvič bo o naslovu klubskega prvaka Evrope odločal sklepni turnir najboljše četverice, ki bo 29. in 30. maja 2010 v Kolnu. Glavni del lige prvakov (deset krogov) bo od 30. septembra do 7. marca prihodnje leto,
tekme osmine finala med 24. marcem in 4. aprilom, četrtfinalne od 21. aprila do 2. maja, nato bo sledil sklepni turnir najboljših štirih klubov v Evro pi.
Gorenje Velenje bo igralo v skupini B skupaj z Veszpiemom, Cham-beryjem, Rhein-Neckarjem Lowe-nom, Bosno in poljskim moštvom Kielce, ki se je v ligo uvrstilo prek kvalifikacij.
"Skupina je takšna, da povsem realno lahko računamo na četrto mesto. Lahko bi dobili tudi kakšnega lažjega tekmeca, lahko pa tudi še težjega. Toda imamo nekaj zelo atraktivnih tekmecev. Sicer pa se zavedamo, da vsak, ki pride v ligo prvakov, zna igrati rokomet, treba gaje spoštovati, a v klubu vsekakor računamo na preboj v drugi del. To je zdaj najpomembnejše," pravijo v Velenju.	■ vos
Že na petem mestu
Nogometaši Šmartna po dveh uvodnih porazih trikrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno
V lepem sončnem popoldnevu se je na igrišču v Šmartnem ob Paki nabralo kar precej gledalcev. Domači, ki niso izgubili že vse od 2. kroga, so tudi tokrat pričakovali zanesljivo zmago.
Novinci v ligi, moštvo s tromeje -Tromejnik, so na začetku delovali sicer precej naivno in nezbrano ter tako omogočili domačinom tri izredno lepe priložnosti, ki pa jih nezbrani napadalci niso uspeli realizirati. Pohvaliti je potrebno goste,
saj so ena redkih ekip, ki ni »zaprla« svoje igre, tako da je bila tekma precej razgibana in všečna. V 24. min je spretni Mujanovic domače že popeljal v vodstvo, kar pa ekipe Tromejnika ni zmedlo. Ti so, očitno dobro vodeni, s kombinatorno igro in dvema nevarnima napadalcema stalno grozili Šmarčanom. No, ko se je bližal polčas in je kazalo, da bodo domači odšli na odmor z minimalnim vodstvom, so gostje »premešali« šmarško obrambo in
zadeli za 1 : 1.
V 73. minuti je branilec Tilen Kompan s kakšnih 22 m ob pomoči gostujoče obrambe dosegel zadetek za 2 : 1. To je pomenilo olajšanje za domače, vendar še ne konca srečanja. Gostje so kar nekajkrat nevarno zagrozili vratarju Pusovniku, toda ta je bil v nedeljo dobro razpoložen in se ni pustil več presenetiti.
Že v sodnikovem podaljšku pa je po lepi kombinaciji Matej Kolenc prišel sam pred vratarja gostov in z lepim »lob« strelom končal srečanje - 3 : 1.
Šmarčani v prihodnjem krogu gostujejo pri ekipi Mons Claudius. Z morebitnim uspehom bi se pridružili klubom na vrhu lestvice.
■ L. P.
Matej in Jure nista obupala po nesreči
Minuli vikend je v Velenju in okolici potekal 24. AMTK Rally Velenje, predzadnja dirka letošnjega državnega prvenstva Slovenije
Dirke se je udeležilo 40 domačih in dve italijanski posadki. Kljub nekoliko manjši udeležbi pa so se na štartu zbrali vsi vozniki, ki se borijo za vrh in dobre uvrstitve v slovenskem državnem prvenstvu, zato je bila dirka vseeno zelo zanimiva. Na reliju je nastopila tudi posadka velenjskega kluba V-Rac-ing Matej Grudnik -Jure Ročnik Renault Clio 2.0 RS, ki sta si priborila zmago v skupini vozil N 2000.
Priprave na Rally Velenje so bile za posadko in ekipo V-Racing zelo naporne. Posadka je pred mesecem dni na reliju Ajdovščina zelo poškodovala svoj dirkalni avtomobil, zato je bil nastop na velenjskem zelo vprašljiv. Kljub vsemu pa niso obupali, maksimalno so se potrudili in v zadnjem hipu pripravili dirkalnik za domači nastop. Glede na to, da je bil avto pripravljen večer pred dirko, ni bilo časa za testiranja in morebitne spremembe nastavitev, tako da je bila prva hitrostna preizkušnja na dirki obenem tudi prvi preizkus avtomobila po popravilu. Za Mateja n Jureta je bil to njun tretji skupni nastop na reliju, za Mateja šele tretji nastop v tej disciplini z avtomobilom Clio 2.o RS , za sovoznika Jureta pa šele tretja dirka v življenju.
Kljub težavnim pripravam, negotovosti o nastopu in grenkem spominu na zadnji reli je posadka
svoj nastop na opravila z odliko in bila nepremagljiva v svoji diviziji avtomobilov skupine N do 2000. Že na prvi hitrostni preizkušnji Zavodnje 1 je prehitela drugega tekmeca v svoji diviziji - posadko Miklavčič/Vovk Clio RS, ki je bila tudi lanski zmagovalec velenjskega relija in je trenutno vodilna v točkovanju slovenskega državnega prvenstva kar za 20 sekund. Najhitrejša sta
posadka Darko Peljhan/Igor, Kacin - Mitsubishi Lancer, ki je s tem tudi že osvojila naslov letošnjega državnega prvaka, pred posadko Jani Trček/Mitja Česenj - Mitsubishi Lancer, tretja pa je bila posadka Sašo Horvat/Matej Bitenc, prav tako Mitsubishi.
Od ostalih velenjskih posadk se je na 4. mesto v diviziji 3 (vozila A od 1400 do 2000 ccm) in 14. mesto v
bila tudi na ostalih štirih hitrostnih preizkušnjah in na koncu zmagala v diviziji N 2000 s prednostjo kar dveh minut pred posadko Štucin/Rehar Clio RS, tretja pa je bila posadka Papež/Papež Clio III RS. V generalni razvrstitvi sta se Matej in Jure uvrstila na odlično šesto mesto in peto mesto v državnem prvenstvu, med avtomobili skupine N pa sta bila na koncu kar četrta. Pred njiju so se uvrstile le tri posadke z Mitsubishiji Lancerji.
V generalni razvrstitvi je zmagala
generalni uvrstitvi uvrstila posadka Simon Lenko/Kristjan Gantar -Lada Samara, AMTK Velenje, ter na 10. mesto v skupini A 1400 in 25. mesto v generalni razvrstitvi posadka Aleš Stablovnik/Jože Sta-blovnik - Zastava Yugo, AMTK Velenje. Posadka Zdenko Lah/Rok Lah Peugeot 306 maxi pa dirke zaradi tehnične okvare ni končala.
Do cilja je uspešno pripeljalo 28. posadk. Naslednji zadnji reli letošnjega državnega bo 17. oktobra v Idriji.	■

SPORT IN REKREACIJA
NA KRATKO
Presenečenje v Medvodah
Igralci Šoštanja, ki prvič v svoji zgodovini igrajo v 1. B ligi, so v 2. krogu pripravili prvovrstno presenečenje. Na kegljišču v Medvodah so presenetili domači Hidro in dosegli zgodovinsko zmago.
Začeli so odločno, prepričani, da je zmaga lahko njihova. Že v prvem paru so pokazali , da z njimi ni šale. Rezultat 2 : 0 je presenetil vse prisotne na kegljišču, drugemu paru pa dal vspodbudo za še boljši rezultat. V igri drugega para ja bil izid 1 : 1. Na koncu pa prava drama. Nekaj časa so vodili gostitelji, potem ponovno gostje in vodstva niso izpustili do konca srečanja. Tudi v tej igri je bil izid 1 : 1, Šoštanjčani pa so slavili zmago z 8 keglji razlike.
V	tretjem krogu bodo prvič v novem prvenstvu igrali na domačem kegljišču. Gostili bodo lanskega člana prve lige kranjski Siliko. Šoštanjčani bodo svoje 'domače tekme' igrali na kegljišču v Slovenskih Konjicah. Srečanje bo v soboto z za četkom ob 16. uri
Ljubljančani po pričakovanju premočni za Šoštanjčane
Slovenski prvaki, košarkarji in Uniona Olimpije, so šestič osvojili še slovenski superpokal. Tekmeci državnih in pokalnih prvakov iz Ljubljane so bili na prvi uradni tekmi nove sezone košarkarji Elektre Esotecha, poraženci zadnje izvedbe pokala, ki so za razliko od zeleno-belih prvič nastopili v tem tekmovanju. Ljubljančani so zmagali s 95 : 62 Tekmo bi morali odigrati v dvorani na Ježici, vendar so jo morali zaradi vdora vode in uničenega parketa zadnji trenutek prestaviti v dvorano Tivoli.
Vlogo favorita so Ljubljančani potrdili že v začetnih minutah, ko so predvsem s točkami Gašperja Vidmar'a in Matta Walsha prišli do vodstva 12 : 4 in 21: 9. Nato je ritem nekoliko popustil, tako da so košarkarji Elektre izid znižali na 21 : 15, prva četrtina pa se je končala s petimi točkami naskoka za Ljubljančane.
Čeprav so se Šoštanjčani trudili, je bila razlika v kakovosti med moštvoma le prevelika. Olimpija je tako zlahka osvojila še en superpokal, ki ga je zmagovalcem po koncu tekme predal predsednik KZS Dušan Šešok. Najbolj se je pri zmagovalcih izkazal Klobučar z 20 točkami, za Elektro pa jih je Tadej Koštomaj dal 17.
Lepa zbirka odličij pred svetovnim prvenstvom
Minulo soboto je bilo v mestu Jaszbereny na Madžarskem mednarodno odprto prvenstvo v tekvondoju. Tekmovanja so se pod skupnim imenom Team Slovenija udeležili tudi slovenski reprezentanti, in ker je bil vodja ekipe velenjski trener Peter Landeker, tudi tekmovalci Taekwondo kluba Skala. Tekmovanje je bilo kljub nekoliko manjšemu številu tekmovalcev zelo kvalitetno, saj so se ga udeležile ekipe iz Avstrije, Poljske, Slovaške, Srbije, Madžarske in Slovenije, ki so imele v svojih vrstah precej državnih reprezentantov.
Slovenski ekipi je kljub temu uspelo osvojiti naziv najboljša ekipa tekmovanja, naziva najboljše članice in najboljšega člana pa sta si zagotovila Skalina tekmovalca Tanja Verboten in Gašper Rek.
Velenjčani so se domov vrnili z lepo zbirko odličij. Zlate medalje so osvojili Sabina Javornik (članice, forme, črni pas III. dan in borbe, -57 kg), Gašper Rek (člani, forme, rdeči pas in borbe, -78 kg), Peter Landeker (člani, forme, črni pas IV. dan), Jerneja Jenšterle (deklice, forme, zeleni pas), Nejc Rupreht (dečki, borbe, -35 kg), Borut Sobota (mladinci, borbe, -57 kg), Žan Polc (mladinci, borbe, -75kg) in Tanja Verboten (članice, borbe, -63kg). Drugi so bili Žan Polc (mladinci, forme, zeleni pas in člani, borbe, -78 kg), Matjaž Iršič (člani, forme, rdeči pas in borbe, -71 kg), Matjaž Lešnik (člani, forme, črni pas II.dan in borbe, +85kg), Jerneja Jenšterle (deklice, borbe, -55kg), Žiga Polc (dečki, borbe, -35kg), Borut Sobota (mladinci, forme, črni pas I.dan), Tanja Verboten (članice, forme, črni pas I.dan). Tretja mesta pa sta si priborila Žiga Polc (dečki, forme, zeleni pas) in Nejc Rupreht (dečki, forme, rdeči pas).
Za slovenske reprezentante je bilo to še zadnje tekmovanje pred svetovnim prvenstvom, ki bo med 12. in 17. oktobrom v Sankt Petersburgu v Rusiji.
V	trinajstčlanski slovenski izbrani vrsti, ki jo bosta vodila Peter Landeker in Simon Jan, bodo kar štirje izkušeni Skalini tekmovalci: Sabina Javornik, Tanja Verboten, Matjaž Lešnik in Peter Landeker. Za Sabino, Tanjo in Petra bo to že drugi nastop na svetovnem prvenstvu, na prvem pa sta dekleti že osvojili medalji.
Najbolj nora sobota v mestu -Velenjska mestna avantura
V	soboto, 3. oktobra, se bo na velenjskih ulicah in širšem območju mesta odvijala pustolovska tekma z imenom Velenjska mestna avantura. 50 dvočlanskih ekip se bo pomerilo v teku, kolesarjenju, orientaciji, rolanju, plavanju, veslanju in spuščanju po vrvi. Dolžina proge je 80 kilometrov (tudi 40 kilometrov za manj pripravljene).
Tekma v Velenju je zadnja letos, saj je organizator (društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje) tekme organiziral že na Rogli, v Ljubljani in v Škofji Loki. Start, ki bo nadvse atraktiven (in ostaja presenečenje), bo ob 9.30 uri na Titovem trgu. Informacije: www.adventurerace.si
Absolutna premoč velenjskih nordijskih kombinatorcev
Minuli vikend je bilo zelo živahno v smučarsko skakalnem centru v Velenju. Na največji lepotici se je kar 69 tekmovalcev, mladincev do 18 in 20 let, merilo v solo skokih, ekipni tekmi in nordijski kombinaciji. Kljub zdravstveno precej načeti ekipi so domači skakalci, člani Smučarsko skakalnega kluba, predvsem v nordijski kombinaciji slavili kar trojno zmago.
V	posamični tekmi mladincev do 20 let je Klemen Omladič zasedel 6., Gašper Berlot 8. in Marjan Jelenko 12. mesto. Me dobitnike točk pa so se uvrstili tudi Žiga Omladič in Mihael Gaber. Ekipa v postavi Berlot, Jelenko in Klemen ter Žiga Omladič je osvojila 4. mesto. V rolkanju na 10 km, ki je potekalo na območju deponije Premogovnika Velenje, so skakalci SSK Velenje slavili trojno zmago, najhitrejši pa je bil Berlot pred Jelenkom in Klemnom Omladičem. V nedeljski tekmi mladincev do 18 let je do točk v solo skokih prišel le Robert Vitez, ki se je tega v Nordijski kombinaciji veselil skupaj z najmlajšim Urhom Krajnčanom.
Dečki do 13 let pa so se v NK pomerili v Mislinji in sicer so najprej na 30 m skakalnici opravili en skok, nato pa rolkali na 3 km progi. Tako v soboto kot nedeljo je slavil mladi velenjski up Vid Vrhovnik, do točk pa so prišli še Patrik Vitez, Gašper Brecl, Blaž Sluga in David Strehar.
V	klub pa vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo z treningi z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si
Zaključek casting pokala Alpe Donava v Šoštanju
Glede na odlično izpeljano organizacijo dveh mednarodnih tekem bodo prihodnje leto najverjetneje organizatorji svetovnega mladinskega prvenstva
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 26. septembra -Ribiška družina Paka Šoštanj je znova obudila, nekdaj zelo znano tekmovanje, ki se je odvijalo v tej družini, casting. Na stadionu pod Vilo Široko so v soboto izpeljali že drugo, tokrat tudi zaključno, mednarodno tekmovanje za pokal Alpe Donava.
Udeležile so se ga ekipe iz petih
držav, Avstrije, Češke, Slovaške , Hrvaške in Slovenije. »Na to, da so nam organizatorji zaupali izpeljavo tega tekmovanja, da smo po dolgem času že drugič dobili organizacijo tekmovanja, smo zelo ponosni. Z delegati pa se že pogovarjamo o tem, da bi prihodnje leto prevzeli organizacijo svetovnega mladinskega prvenstva,« je pripovedoval predsednik Ribiške družine
Paka, Franc Ravnjak.
Tudi v vrstah Ribiške družine Paka imajo tekmovalce v castingu, a jih na tokratnem tekmovanju še ni bilo. Priprave na tako tekmovanje terjajo intenzivne treninge, veliko volje in tudi časa. Asov Šoštanju optimisti, pravijo, da ni daleč čas, ko bodo tudi njihovi tekmovalci pokazali, da so iz pravega testa. »V castingu morajo biti tekmo-
nadaljevali tradicijo castinga iz zlatega obdobja šoštanjske družine.«
Na izpeljavo tokratnega tekmovanja so se začeli pripravljati že februarja.« Glede na to, da so dve mednarodni tekmovanji zapored izpeljali brezhibno, letošnje tekmovanje pa sije prišel ogledati tudi predsednik svetovne castinške organizacije, bo Šoštanj skoraj gotovo prihodnje leto, med 1. in 4. julijem
Treba je biti precizen.
gostil svetovno mladinsko prvenstvo.
To pa je veliko priznanje družini. »želeli pa bi si več gledalcev. Ne vem zakaj Šoštanjčanov in drugih ni blizu. A če drži, da vsaka stvar traja nekaj časa, da se prime, potem se nadejamo, da bo prihodnje leto tukaj bolj živahno.«
Kaj je casting?
Boštjan Bizjak in Franc Ravnjak pred pokali, za katere sta
že slutila, kam bodo šli.
Casting je suha disciplina v ribiških veščinah. Po tem imenom so poznane discipline, ki se imenujejo cilji in daljave. Cilji so tarče, ki jih tekmovalec s palico in obtežilnikom (tudi umetno muho) cilja iz različnih položajev in daljav.
Tako so igrali
Prva SNL, 10. krog
Nafta - Rudar Velenje 5:2 (2:2)
Strelci: 0:1 Omladič (7.), 1:1 Mujakovič (12./11 m), 2:1 Miljkovič (34.), 2:2 Tolimir (36.), 3:2 Volaš (70.), 4:2 Miljkovič (82.), 5:2 B. Gerenčer (90.).
Rudar Velenje: Savič, Pokleka (od 60. Lo Duca), Stojnič, Cipot Sulejmanovič, Tolimir, Golob (od 74. Prašnikar), Trifkovič (od 65. Grbič), Mešič, De Moraes, Omladič.
Drugi izidi: CM Celje - Luka Koper 0 : 1 (0 : 1), Labod Drava - Domžale 2 : 1 (0 : 0), Interblock -Olimpija 0 : 1 (0 : 0), Hit Gorica - Maribor 2 : 3 (1 : 2).
Prva SNL, 11. krog
Maribor - Rudar Velenje 0:2 (0:0)
Strelca: 0:1 Mešič (63), 0:2 Prašnikar (80). Rudar Velenje: Savič, Dedič (od 46. Kreft), Sulejmanovič, Cipot, Jeseničnik, Golob, Tomažič-Šeruga, De Moraes, Omladič (od 46. Prašnikar), Trifkovič (od 64. Grbič), Mešič. Strelci: Mešič 0 : 1(63), Prašnikar 0 : 2 (80). Drugi izidi: Luka Koper - Labod Drava 0 : 0, CM Celje - Nafta 2 : 2 (0 : 1), Olimpija - Hit Gorica 1 : 1 (1 : 0), Domžale - Interblock 1 : 0 (1 : 0), Maribor -Rudar Velenje 0 : 2 (0 : 0).
Vrstni red: 1. Luka Koper (19 : 9) 27 točk, 2. Rudar Velenje (21 : 11) 25, 3. Olimpija (-2) (18 : 12) 17, 4. Interblock (13 : 12) 14, 5. CM Celje (15:17) 14, 6. Maribor (15 : 16) 13, 7. Labod Drava (12 : 17) 13, 8. Domžale (14 : 22) 12, 9. Nafta (17 : 21) 11, 10. Hit Gorica (14 : 21) 7.
3. SNL- vzhod, 7. k.
Šmartno 1928 - Tromejnik G-Kalamar 3:1 (1:1)
1:0 Mujanovič (24), 1:1 Čontala (41), 2:1 Kompan (73), 3:1 Kolenc (92). Šmartno: Pusovnik, S. Jelen, Kompan, Hajdari, Kraljevič, Jamnikar (od 58. Vasič), Podgoršek, Kolenc, Mujanovič (od 85. Plednik), Cizej (od 58. R. Jelen), Rebernik. Trener: Peter Irman. Vrstni red: 1. Odranci 15 ,2. Stojnci 13, 3. Koroška Dravograd 12, 4. Simer Šampion 12, 5. Šmartno 1928 11, 6. Zreče 11, 7. Tehnostroj Veržej 10, 8. Čarda Martjanci 10, 9. Malečnik 10, 10. Tromejnik G-Kala 8, 11. Kovinar Štore 7, 12. Tehnotim Pesnica 7, 13. Mons Claudius 6, 14. Paloma Sladki Vrh 3.
Štajerska
nogometna liga, 7. k.
NK Partizan Fram - Šoštanj 1:5 (0:3)
Strelci: 0 : 1 Redžič (28), 0 : 2 Ducman (36, a. g.), 0 : 3 Hudarin (40), 0 : 4 Vukančič (54), 0 : 5 Andrič (73), 1: 5 Žurman (80).
Šoštanj: Mušič, Pogačnik, Vukančič, Filipovič, Bulajič, Obu Mežnar (od 68. Andrič), Redžič, Hudarin, Kurnik (od 86. Babič). Vrstnired: 1. AHA EMMI Bistrica 16, 2. Holermous Ormož 16, 3. Peca 13, 4. Podvinci 13 ,
5.	Šoštanj 12, 6. GIC Gradnje Rogaška 12, 8. Trgovine Jager Šmarje 11, 9. LKW Jack Gerečja vas 10, 11. Partizan Fram 6, 12. Bukovci 5, 13. Boč Poljčane 4, 14. KIV Vransko 1.
MIK 1. liga, 3. krog
Izidi: Krško - Merkur 25 : 24 (14 : 14), Slovan -Klima Petek Maribor 27 : 25 (14 : 15), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 29 : 25 (20 :
12),	Cimos Koper - Ribnica Riko hiše 40 : 26 (20 :
13),	Prevent - Trimo Trebnje 26 : 38 (14 : 20), Gorenje je bilo prosto.
Vrstni red: 1. Cimos Koper (3 tekme) 6 točk, 2. Celje Pivovarna Laško (3) 6, 3. Slovan (3) 6, 4. Trimo Trebnje (3) 2, 5. Klima Petek Maribor (2) 2,
6.	Krško ( 3) 2, 7. Ribnica Riko hiše (3) 2, 8. Merkur (2) 1, 9. Gorenje (2) 1, 10. Jeruzalem Ormož (3) 1,11. Prevent (3) 1.
Košarkarski superpokal
Union Olimpija - Elektra Esotech 95:62 (26:21, 48:32, 68:48)
Elektra Esotech: Horvat 8, Koštomaj 17 (6:8), Podvršnik 5, Bilič 7 (3:4), Sjekloča 8 (2:3), Lelič 2, Lekič 2, Čup 13 (5:9).
Met za tri točke: Union Olimpija 12:20 (Klobučar 4, Walsh 4, Bečirovič 2, Kikowski 2) , Elektra Esotech 4:23 (Horvat 2, Koštomaj, Podvršnik). Prosti meti: Union Olimpija 19:31 , Elektra Esotech 16:24.
Osebne napake: Union Olimpija 25, Elektra Esotech 28.
Petosebnih: Lelič (35.), Čup (37).
Kegljanje, 1. B liga, 2. krog
Hidro - Šoštanj 2:6 (3337:3345)
Šoštanj: L. Fidej 535 (0), Jug 494 (0), Križovnik 512 (0), Petrovič 511 (0), Hasičič 534 (1), Arnuš 563 (1).
1. ŽNL, 4. krog
Rudar Škale -Velesovo-Kamen 3:1 (1:1)
Rudar-Škale: Koca, Tomic (od 44. Martinovič, od
89. Kramar) , Blazinšek (od 76. Grbič) , Sadikaj,
Zagajšek, Založnik, Strassnig, Murič (od 62.
Mlinar), Tič, Robnik, Antolič.
Strelke: 0 : 1 Eržen (8), 1 : 1 Antolič (23), 2 : 1
Robnik (60), 3 : 1 Mlinar (88)
Drugi izidi: Krka - HV TOUR Slovenj Gradec 1 : 0
(0 : 0), Dornava - Pomurje-Beltinci 2 : 12 (1 : 5), ,
Maribor - Jevnica 1 : 2 (0 : 1).
Vrstnired: 1. Krka 12, 2. Pomurje-Beltinci 9. 3.
Sl.Gradec 9, 4. Jevnica 9, 5. Rudar Škale 6, 7.
Velesovo Kamen Jerič 0, 8. Dornava 0.
18
MODROlHi KRONIKA
"»HAS
1. oktobra 2009
Pet jih je (z)bežalo
Velenje - Velenjski policisti so prejšnji teden zabeležili pet pobegov s krajev prometnih nesreč.
V	torek, 22. septembra, je na parkirnem prostoru pri stadionu na Cesti na jezero neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na njem zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran avto in odpeljal naprej. Policisti so ga izsledili in ob tem ugotovili, daje vozil brez vozniškega dovoljenja, zaradi vidnih znakov alkoho-liziranosti pa so zoper pobeglega odredili strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.
V	četrtek, 24. septembra popoldan, je počilo na parkirnem prostoru pred bistrojem Šumi na Tomšičevi. Neznanec je s »petko« rdeče barve trčil v drug avto in odpeljal naprej.
Prekratka varnostna razdalja je bila kriva nesreče na Preloški cesti. Neznani voznik neznanega terenskega avtomobila, sive barve, ki jo je povzročil, je po trčenju odpeljal naprej. Za njim še poizvedujejo. Isto noč je prišlo do nesreče s pobegom na Šaleški cesti, pri odcepu za Center Nova. Voznik osebnega avtomobila znamke audi, temnejše barve, je trčil v drugega voznika in odpeljal. Tega, kije pobegnil, še iščejo, za tistega, v katerega je trčil, pa se je izkazalo, da je vozil brez veljav-
nega vozniškega dovoljenja.
V nedeljo, 27. septembra popoldan, pa je na Kersnikovi cesti v bližini Abanke voznik osebnega avtomobila znamke clio, sive barve, ljubljanskega registrskega območja, zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznika, ki je pripeljal nasproti. Za povzročiteljem, kije s kraja pobegnil, še poizvedujejo.
Kolesarka iskala zdravniško pomoč
Velenje, 23. septembra - V sredo zjutraj se je na Vojkovi pripetila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodovala kolesarka. Do nesreče je prišlo, ko je ta izsilila prednost neznanemu vozniku osebnega avtomobila znamke twingo, rdeče barve, in padla. V pogovoru z voznikom je odklo ni la kakr šno ko li pomoč. Popoldan j e zara di bole čin obiskala zdravnika. Zaradi razjasnitve okoliščin policisti prosijo voznika, da se oglasi na Policijski postaji Velenje.
Z avtom v potok
Velenje, 23. septembra - V sredo popoldan je v bližini odcepa za partizanske grobove na magistralni cesti Velenje-Arja vas zaradi neprilagojene hitrosti voznica osebnega avtomobila zapeljala s ceste. Z vozilom je pristala v potoku. V nesreči
je utrpela lažje telesne poškodbe.
Rop v Dan na dan
Velenje, 22. septembra - V torek popoldan je prišlo do ropa v prodajalni Dan na dan na Stantetovi cesti. Neznanec je prišel v prodajalno in od prodajalke zahteval denar. Ker mu ga ni hotela izročiti, je razbil prazno steklenico, na silo odprl blagajno in pobral denar.
Roparska tatvina v Rock Boxu
Velenje, 25. septembra - V petek popoldan sta si v prodajalni Rock Box na Rudarski cesti dve ženski ogledovali izdelke, ena od njiju je pri tem dve majici skrila pod pulover. Prodajalka, kije nečednost opazila, je zahtevala, da majici vrne. Med njima je prišlo do prerivanja, pri tem pa sta ženski z majicama pobegnili iz prodajalne. Ženski sta stari okoli 20 let, ena je vitkejše postave in pobarvanih daljših blond las, druga pa močnejše postave in temnejših daljših las.
Požar je bil podtaknjen
Velenje, 27. septembra - V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je zagorela lesena uta pri spodnji postaji
Iz policistove beležke
Udaril gaje na njegovem
Vtorek, 22. septembra popoldan, je lastnika posesti na njegovi zemlji v Paki pri Velenju udaril znanec, sicer domačin. O dogodku policisti še zbirajo obvestila.
Nasilen do staršev
Vtorek, 22. septembra zvečer, je na dvorišču domačije v Slatinah pijan odrasel sin razgrajal in trpinčil starše. Policisti so ga pridržali, mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo poda li tudi kazen sko ovad bo.
Pijan sin razgrajal doma
Vtorek, 22. septembra ponoči so policisti zaradi razgrajanja pijanega sina posredovali v stanovanju na Kardeljevem trgu v Velenju. Sin, ki je iz stanovanja odšel, preden so tja prišli policisti, bo plačilni nalog prejel po pošti.
Nož v vrata
V	četrtek, 24. septembra popoldan, je mlajši moški prišel do vrat znanca, ki stanuje na Jenkovi v Velenju, in razbijal. Ker se ni nihče odzval, je v vrata večkrat zapičil nož, potem pa odšel. Zaradi poškodovanja tuje stvari ga čaka kazenska ovadba.
Nespo dob na do sese de
V	petek, 25. septembra opoldne, se je v
Pod kraju soseda nespodobno vedela do sose de.
Bivši jo je pretepel
V	petek, 25. septembra popoldne, je na Jenkovi cesti v Velenju bivši zunajzakonski partner pretepel svojo nekdanjo partnerko. Do nje se je nasilno vedel že vse od julija. Zoper nasilne ža, sicer povratnika, bodo policisti napisali kazensko ovadbo, izrekli pa so mu tudi varnostni ukrep prepovedi približevanja.
Pred gasil skim je navijal
V	petek, 25. septembra ponoči, so šli policisti pred gasilski dom v Škale, kjer je iz avtomobila donela glasna glasba. Domačinu, ki si je dal duška, so izdali pla čil ni nalog.
V	parku treniral psa
V	soboto, 26. septembra dopoldne, je v Sončnem parku v Velenju moški treniral več je ga psa. S takim tre nin gom, ki v park zagotovo ne sodi, je prestrašil vrsto spre ha jal cev.
Uda ril ga je sosed
V	ponedeljek, 28. septembra, je prišlo v Šaleku do prepira med sosedoma, v njem pa je sosed uda ril sose da.
Motil znanko
V ponedeljek, 28. septembra zvečer, se je v stanovanjskem bloku na Šaleški cesti v Velenju moški nespodobno vedel do znanke.
Trije pijani pridržani
Policisti so zaradi pijanosti prejšnji teden pridržali tri voznike, enega v sredo, dva v petek.
Vredno pohvale
V četrtek, 24. septembra, je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel kontaktni ključ za osebi avto znamke volvo, ki ga je našel na avtobusnem postajališču v Doliču. Lastnik lahko ključ prevzame pri poli cis tih.
Poh va lo si zaslu ži občan, ki je v petek, 25. septembra, pri predoru v Šale ku našel denar ni co z denarjem in dokumenti ter jo izročil policistom, ti pa so jo lastnici že vrni li.
Srečen pa je bil lastnik osebnega avtomobila znamke golf, rdeče barve, ki je bil v soboto, 26. septembra, ukraden v Šaleku. Eden od občanov ga je namreč dan kasneje »odkril« na gozdni cesti na Lomu nad Topolšico.
Postanite naročnik
/ /
1) v I I
\ \
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
vlečnice na nekdanjem smučišču v Šaleku, kriminalisti, ki so si kraj požara ogledali, pa so ugotovili, da je bil ta podtaknjen.
Mladoporočenca ob denar
Topolšica, 27. septembra - V nedeljo so policisti in kriminalisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Topolšici. Neznanec je izkoristil odstotnost stanovalcev, ki so bili na praznovanju poroke, in iz darilnih paketov mladoporo čencema vzel kuverte z denarjem.
Iz pisarne odnesel denar ni co
Velenje, 28. septembra - Iz pisarne delavke na Upravni enoti Velenje na Rudarski cesti, je neznanec v ponedeljek iz torbice vzel denarnico z denarjem, bančnimi karticami in dokumenti. V denarnici je našel listek s pin koda mi, kar je takoj vnovčil. Na bližnjih bankomatih je opravil več dvigov denarja.
Vlo mi na Kun ta Kinte
Velenje - V torek, 22. septembra,
tako dopoldne kot popoldne, so policisti obravnavali poskusa vlomov v vikend hišici na območju Kunta Kinte na Koroški cesti. Storilcu je v obeh primerih uspe lo priti v notranjost, odne sel pa ni niče sar, poško doval je le stavbno pohištvo.
Dan kasneje, v sredo, 23. septembra, se je zadeva ponovila. Vlomilec je vlomil v dve vrtni hišici. V njih se je najedel, drugih stvari pa ni vzel. Povzročil pa je škodo na stavbnem pohištvu.
Zasežena večja količina eksploziva
Žalec, 23. septembra - Kriminalisti in policisti Policijske uprave Celje so v sredo odvzeli prostost triinsedemdesetletnemu občanu iz območja, ki spada v Upravno enoto Žalec, ker je na svojem domu hranil gospodarski eksploziv.
Istega dne so osumljenemu zasegli okoli 2.8 kg gospodarskega eksploziva, za katerega je bilo ugotovljeno, da gre za starejši gospodarski eksploziv, ki je bil že dotrajan in zaradi izredne občutljivosti na zunanje vplive zelo nevaren.
Pri osumljenemu je bila v nadaljevanju opravljena hišna preiskava po odredbi sodišča, pri čemer je bil najden še en zavoj enakega gospodarskega eksploziva teže okoli 2,8 kg. Ta je bil zasežen, prav tako pa je bila pri hišni preiskavi najdena in zasežena pištola starejše izdelave, kalibra 7.65.
Glede na to, da je bil gospodarski eksploziv dotrajan in izredno nevaren, obstajala pa je možnost, da bi že ob manjšem zunanjem vplivu (trenje, udarec) prišlo do eksplozije, je bil neprimeren za prevoz in ga je bilo potrebno takoj uničiti. Eksploziv so prevzeli delavci enote Generalne policijske uprave, ki so eksploziv strokovno uničili še isti dan na primernem osamljenem mestu.
Zoper občana bo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva, po členu 307/I KZ-1, podana kazenska ovadba.
Kradejo pa kradejo...
Velenje - V sredo, 23. septembra,
je s kozolca Mladinskega centra v Šmartnem ob Paki neznanec odnesel oddajno enoto za brezžični internet s priključnimi kabli. V četrtek, 24. septembra, je bilo vlomljeno v klet stanovanjske bloka na Koroški cesti v Velenju. Vlomilec je odne-
sel otroški voziček rdeče barve in avto sedež vijolično-črne barve. Ponoči je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na parkirišču restavracije Jezero. Vlomilec je odnesel avtoradio-kasetofon in platneno košaro, v kateri je bila denarnica z denarjem, osebni dokumenti in bančne kartice. Denarnica brez denarja je bila kasneje najdena v bližini.
Poklčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
TVOJ PROSTI SLOGI
hudemu ™cun
| banka celje
Smo ponosni sponzor Matevža Petka, svetovnega podprvaka v prostem slogu deskanja na snegu!
UTRIP
M
orosKOD
v
w
Oven od 21.3.do21.4.
Oddahnili si boste. Končno bo prišel čas, ko boste svoje finančne luknje spravili na pravo mesto. Denar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situacijo.Kratki jesenski dnevi vam letos celo godijo. Počitek, ki si ga privoščite ob večerih, pa tudi. Le to, da bi ga preživljali v dvoje, si še vedno želite.
Bik od 22.4. do 20.5.
Razpeti boste med domom in delom. Po eni strani boste srečni, ker vam dela
v	teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili. Letošnja jesen vam ne bo preveč dišala, zdi se vam, kot da je leto prehitro minilo. Si boste pa končno znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. Za shujševalno kuro, ki jo že
nekaj časa načrtujete, nikoli ni prepozno, pazite le, da ne boste pretiravali. In da boste poskrbeli tudi za rekreacijo, ne le manjše obroke.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Prišel je čas, ko si boste lahko privoščili več. Čeprav denar ne gre lahko od vas, vendarle veste, da ga imate dovolj, da si privoščite, kar vam srce poželi. Zakaj ste potem tako skopuški do sebe? Privoščite si stvar, ki si jo že dolgo želite, pa čeprav je pregrešno draga. Zadnji tedni so bili zelo naporni, zato je res skrajni čas, da se odločite za nekaj prostih dni. In to še pred prvimi letošnjimi šolskimi počitnicami, krompirjevimi torej. Saj bo dovolj, če od doma greste vsaj za konec tedna. Kar pa se čustev tiče, še vedno ne boste vedeli pri čem ste. In tudi to ne, zakaj ste še z nekom.
Rak od 22.6. do 22.7.
Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna zgoditi, da ne boste dobili, kar si želite. A le, če ne boste dovolj previdni. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Prišla bo po pošti, od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. V ljubezni se boste še naprej iskali. In iskali. In nič našli. Vsaj lepega ne.
Lev od 23.7. do 23.8.
Postavili vam bodo ultimat. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo sonce sreče. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepšo prihodnost. Pri tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami.
Devica od 24.8. do 23.9.
Zmedeni boste, kot že dolgo ne. Nekdo, ki vedno vse ve najbolje in ki vse pozna, vam bo natrosil novic, ki vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma ne vam in ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti lepše, bolj srečno.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Letošnja jesen vam gre krepko na živce, In to kljub temu, da boste morali priznati, da se vam v danih razmerah vse suče tako, kot si želite. Spoznali ste namreč, da si ne smete želeti preveč, sicer pa ste močno spremenili življenjske vrednote. Odkrit pogovor žal tokrat ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. To pa ne bo lahko, saj je navada železna srajca. Počnite to korak za korakom in glejte, da boste vsak dan še malo napredovali. Pred vami je sproščen, lep konec tedna.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Večji nakup pa raje še malo odložite, ni še pravi čas. Ko bo ves denar na vašem računu, pa bo!
Strelec od 23.11. do 21.12.
Molčeči, nič kaj veseli dnevi se bodo nadaljevali. Boste končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o življenju in njegovem smislu, da bi to lahko bilo lepo. Priznajte si, da ste v krizi. Dobro veste, da je prvi korak iz nje odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga močno izogibate, ker se bojite posledic. Vsaj to pa boste naredili zase, da si boste posvetili več dragocenega časa in pozabili na zaslužek. Telo vam bo hvaležno. Sploh, če ga boste končno spet malo bolj razvajali. Včasih je dovolj že masaža, včasih vesel veče v družbi dobrih prijateljev.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Dolgi, zgodnji večeri, vam bodo vteh dneh prav godili. S partnerjem boste po kar nekaj tedenskem hladnem odnosu spet veliko časa preživela skupaj. Odkrila bosta nekdanjo strast, ki je čez že skoraj umrla. Kot dva mlada sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh en znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se ne obeta najboljši teden. Tudi zdravje ne bo najbolj trdno, zato se vzemite v roke! Sami lahko naredite veliko več zanj.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V teh dneh boste le redko nasmejani in dobre volje. Vzrok boste poznali tako
vi	kot tisti, ki vas je v slabo voljo spravil. S tem vam je namreč porušil številne vrednote. Zato se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z njim. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno
počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Želeli si boste, da bi se lahko oddahnili in se posvetili ljudem in stvarem, ki jih imate resnično radi. Želja se vam v naslednjih dneh še ne bo povsem uresničila. Vmes bo prav verjetno posegla višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, da ne bo nič narobe. Nikar pa ne čakajte na zadnji dan pri nekem zelo pomembnem poslu. Zgodba se namreč lahko ponovi, potem pa vam bo krepko žal. S partnerjem bosta morala razrešiti nekaj nesporazumov, kar bo obema vrnilo zaupanje v vajino zvezo in prihodnost. Ne odlašajte!
Nagradna križanka agencija Manager
RAZMERJE S KOM
OBRAT ZA IZDELOVANJE SVEČ
ITALIJANS. FILMSKA IGRALKA-VIRNA
AGITACIJS-KO PROPAGANDNA IGRA
■ts,
VnP"
DRAGO LEBEZ
NASELJE
PRI RAKEKU
ZNANSTVENA RAZPRAVA DOKTOR NASLOV
-o-
PODOBA GOLEGA TELESA
-O-
mehiSki cesar-1822-2: augustine de
vila iz bajke oskar. hudalesa
-Ô-
POOBLAŠČ.
ZA VODSTVO MATIČNIH KNJIG
vzhodno-afriški grm
SIMON SEŠLAR
RUDOLF MATZ
belgijski skladatelj-jean
najvišje egipčansko božanstvo
zmikavt, kradlji-vec
začetek prebavnega . trakta
slov. operna pevka-irena
romarski kraj nad reko
CHARLES IVES
LJUDEVIT GAJ
slovenska pisateljica. nada
SLOVENSKA PEVKA (MUŠIČ)
R
SLOVENSKI
ALPINISTFRANC
Šaleška 20, Velenje Telefon 03 898 15 50 www.agencija-manager.com info@agencija-manager.com
POSLOVITE SE OD POLETJA OB VROČIH MEDITERANSKIH SONČNIH ŽARKIH!
Turčija, hotel 3*, polpenzion
339 /os. Tunizija - Djerba, hotel 4*, vse vključeno - 399 /os. Španija, hotel 3 *, polpenzion
399 /os. Egipt- Hurgada, hotel 3*, polpenzion - 399 /os.
Zimski katalogi in katalogi za krompirjeve počitnice že na naših policah!
Odlična ideja za darilo je DARILNI BON AGENCIJE MANAGER!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 12.OKTOBRA na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri , pizzo Nežka in zrezek s prilogo.
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v Našem času dne 17.9. so:
1. nagrado: menjava gum prejme MATEJA ROP, Gorenje 11, Šmartno ob Paki; 2. nagrado: majico in kapo prejme VINKO MRAZ, Tomšičeva 39, Velenje; 3. nagrado: majico prejme: MARJANCA KOREZ, Letuš 104, Šmartno ob Paki
Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
TRGOVINA KOŠARICA
Prašek Ariel 4kg Krompir za ozimnico Zelje 25/1 Čebula 10/1 Jabolka 14/1
Pesek za grobove beli 25/1 Zemlja za grobove 20I Mačehe
Sveča Mojca velika Sod za vino Inox 1001
9,99€ 0,25€/kg 0,29€/kg 0,29€/kg 0,69€/kg 3,99€ 1,99€ 0,39€
0,99€ BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. 109,90€
Tel.: 03/ 572 80 80
V mesecu oktobru boste za vsak nakup Pornovo S 572 80 80 nad 50 € prejeli kupon za nagradno žrebanje. Pesje S 891 91 40
Gaberke S 891 32 10 Nagrada: pralni stroj Körting!	Šoštanj S 588 24 10
www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
Zgodilo se je
• • •
... od 2. oktobra do B. oktobra
-	2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki;
-	2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrovic;
-	v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za oko li sto otrok; vrtec je svoj prostor našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza; vrt ca v tej stavbi ni več, od leta 2002 je v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje;
-	ob občinskem prazniku 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture;
-	oktobra leta 1947 so v Prelo-
gah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika;
-	prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaher-zov, je bila kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku;
-	5. oktobra 1996 je na festivalu lokalnih radijskih postaj Slovenije v Atomskih Toplicah novinarka Radia Velenje Milena Krstič Planinc v kategoriji intervjujev osvojila prvo mesto, Darko Hriberšek pa v kategoriji komentarjev drugo mesto;
-	oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na
Otvoritevv elenjskegak otalkališča( arhivM uzejaV elenje)
križišču Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici;
-	5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cici-dan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; konec letošnjega septembra je tako v Velenju potekal že 20. Pikin festival;
-	v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred več kot
2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan - Rudar; - v noči na 8. oktober 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu.
■ Pripravlja:D amijan Kljajič
nikoli sami2Q7
20
ČETRTEK, 1. oktobra
tv slo (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Težka odločitev, 49/52
09.40	Pod klobukom
10.15	Berlin: Zrcalce, zrcalce, 3/27
10.45	Turbulenca: biti star, izob.
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na kmetu sloven'c stoji in pade
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 27/40
16.05	DJ Bram, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Dolgcajt, mlad. kultura
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.50	Mao - kitajska zgodba, 1/2
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Tv dnevnik 1.10.1991
00.05	Dnevnik
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Infokanal
tv slo
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.25	Tv prodaja
11.55	Globus
12.25	Tv dnevnik 1.10.1991
12.55	Sanjska potovanja: Florida,
13.45	Izjemne živali, 8/10
14.10	Na lepše
14.40	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Ob 1 □□-letnici bolnišnice
Valdoltra, dok. film
16.45	Padna, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: zidar, 1. del
izob. oddaja
18.00	Želite, milord?, 21/26
18.55	Nogomet, tekma evrop. lige, Austria - Nacional, prenos
21.00	Nogomet, tekma evrop. lige,
Valencia - Genoa, prenos
23.00	Ljubice, 1/6
23.50	Nogomet, evropska liga, povzetki
00.20	Tri ženske nekega poletnega
večera, 3/4
01.55	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.55	Angeli brez kril, nad.
08.50	Jutri je za večno, nad.
45	Tv prodaja
Do zadnjega diha, nad. Medvedji slapovi, am. film
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Praksa, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
22.00	Zakon in red, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Nevarna igra, nan.
00.10	Pod lupo pravice, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
10.15 11.15
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 173. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: 4 play, 6Pack Čukur 12.00 Videospotdneva 12.05 Odprta tema, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 PlKlN VTV STUDIO 19.25 Videospot dneva 19.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 174. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna
20.55 Regionalne novice 2 21.00 z našega arhiva: Znani obraz 21.30 Nočna izmena, 2. del glasbene
oddaje, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 20/39
09.35	DJ Bram, dok. film
09.50	Enajsta šola
10.20	Dolgcajt, oddaja za mlad. kulturo
11.25	To bo moj poklic: pečar, 2. del
11.50	To bo moj poklic: zidar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Izdelano v Aziji, dok. oddaja
14.10	Pogled na ... kipi Jožefa
Štrauba
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-Sovakeres?
16.00	Risanka
16.10	Iz popotne torbe: voda je povsod
16.25	Linus in prijatelji, 1/6
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Bolnišnica na robu, 5/6
18.35	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Hotel poldruga zvezdica: Kdo
kdaj kje s kom
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: medvrstniško
nasilje
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 2.10.1991
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
tv slo f?
07.00
11.25 11.55 12.20 12.45 13.15 13.45 14.00 15.50
Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Glasnik Opus
Evropski magazin T ' " Z10.19E
Tv dnevnik 2 Črno beli časi Šport špas, 1/9 Tv prodaja 16.20 Circom regional, tv Maribor 16.50 Primorski mozaik 17.20 Mostovi
17.55 V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
18.55 Zlata šestdeseta: nostalgija z Dušanom Porento in Damijanom Tozonom 20.00 Podaljšano življenje, dok. oddaja
Kingdom, 2/6
Gandhijevo zorenje, indij. film Preganjani, am. film
21.00 21.50 00.15 01.45 02.15
Gandža, 17/22' Zabavni Infokanal
pop
06.20 Tv prodaja 06.50 Ricki Lake, pog. oddaja 07.45 Angeli brez kril, nad. 08.40 Jutri je za večno, nad. "n.35 Tv prodaja
Do zadnjega diha, nad. Prva liga 3, am. film Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Praksa, nan. 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 24ur popoldne Jutri je za večno, nad. Angeli brez kril, nad. 24ur vreme 24ur
20.00 Kmetija slavnih 21.00 Umri kdaj drugič, am. film 22.30 24ur zvečer 22.50 Umri kdaj drugič, nadalj. filma 23.45 Grozljiva jasa, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama
10.05 11.10 12.55 13.30 14.00
16.55 17.05 18.00 18.55 19.00
01.35 02.10 03.10
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 174. oddaje 11.05 Skrbimo za zdravje, svetovalna
oddaja 12.20 Videospotdneva 12.25 PIKINI VTV STUDIO 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 18.45 PIKIN VTV STUDIO 19.25 Videospot dneva 19.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 175. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja Šri Lanka, gosta Franci in Tina Horvat 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Podjetni študentje Univerze v
Novi Gorici, 3. TV mreža 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 3. oktobra	
tv slo R	
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž: Pravljice iz mavrice
09.15	Lotosova svetilka, kitaj. ris.
	film
10.45	Polnočni klub: medvrstniško
	nasilje, ponov.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
	Kopitarjem
14.10	Zebra na konjskih dirkah, am.
	film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Zakoni privlačnosti, ang. film
21.30	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	V kolesju pravice, 3/5
00.40	Tv dnevnik, 3.10.1991
01.10	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
tv slo	
06.30	Zabavni infokanal
08.15	Tv prodaja
08.45	Skozi čas
08.55	Tv dnevnik 3.10.1991
09.15	Tarča
10.35	Posebna ponudba, potr. odd.
10.55	Circom regional, tv Maribor
11.25	Primorski mozaik
11.55 ZGNZ - big father/2, 3. oddaja 12.20 Podaljšano življenje, dok.
13.15	Samo bedaki in konji, 34/45
14.10	Tv prodaja
14.40	Zlati izbor slov. popevke za RK,
posnetek dobrod. koncerta
16.25	Film
21.00	Dosje: (u)sodna zmota
22.00	Bleščica, oddaja o modi 22.35 Slovenski magazin
23.00	Čarobni dežnik, koprod. film
00.30	Številke, 14/24
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
06.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN
Japonske 08.05 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.35 Brata Koalček, ris. serija 08.45 Mojster Miha, ris. serija 08.55 Jaka na Luni, ris. serija 09.05 Lazytown, otroška serija 09.35 Winx klub, ris. serija
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25	Ed in Eppa, ris. serija
10.40	Medved Paddington, ris. serija
11.10	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.45	Upornica na konju, nan.
12.40	Ljubezen skozi želodec
13.15	As ti tud not padu?, ponov.
15.05	Lepi ljudje, nan.
16.00	Moški v krošnjah, nan.
16.55	Lunin ples, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.15	Lovca na družice, am. film
23.30	Novi svet, am. film
01.55	24ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama
©
09.00	Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40	Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, pon. 175. odd.
10.15	Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja
10.45	Videospot dneva
10.50	Pikin VTV studio, ponovitev
12.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo, mladinska oddaja
18.40	Pikin VTV studio, ponovitev
19.00	Asova gibanica, informativna
19.30 Videospotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1775 VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Kako prevarati mafijo, ameriški film
22.05 Jutranji pogovori 23.50 Videospotdneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 4. oktobra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 26/90
sledi	Marči Hlaček, 17/39
09.20	Šport špas, 2/9
09.55	Nedeljska maša, prenos s Ptuja
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, 1. del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, 2. del
15.30	Glasbeni troboj, 3. del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.30	Za prste obliznit, 23. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.25	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Intervju
22.40	Poročila, vreme, šport
23.10	Trojanski konj, 1/2
00.40	Tv dnevnik 4.10.1991
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
tv slo f?
06.30 Zabavni infokanal 08.10 Tv prodaja 08.40 Skozi čas 08.50 Tv dnevnik 4.10.1991 09.20 Globus
09.50 29. tekmovanje slovenskih
godb 10.40 Tv prodaja 11.10 Ob 100-ltnici bolnišnice
Valdoltra, dok. film 11.30 Spomini: Padna, tv Koper 11.40 Slovenski magazin 12.05 Turbulenca: biti star, izob.
oddaja 12.55 Tv prodaja 15.00 Nogometni magazin Fifa 15.30 Olimpijski magazin 16.00 Jadranje, pokal Portoroža, prenos
16.55 Nogomet, ang. liga, Chelsea -
Liverpool, prenos 20.00 Sanjska potovanja: Kanada,
20.50	Nesmrtnik, 1/3
21.55	Na utrip srca
22.35	Gledališka žival, portret
Dušana Jovanovica
23.30	Deadwood, 3/12
00.20	Popoln zločin, špan. film
02.00	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
06.45	Formula 1, prenos dirke za VN
Japonske
09.05	Lazytown, otroška serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25	Ed in Eppa, ris. serija
10.40	Stanko, ris. serija
11.05	Pucca, ris. serija
11.15	SKL, mlad. oddaja
12.15	Preverjeno, ponov.
13.15	Moja Kitajska, dok. serija
13.45	Moto GP, prenos dirke za VN
Portugalske
15.15	Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija
15.45	Žametna mafija, nan.
16.40	Navihanka v hotelu, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.45	Življenje ni šala, nan.
22.40	Sylvia, ang. film
00.50	24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1774. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1775. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Župan z vami, pogovor, gost:
Darko Menih, župan Občine Šoštanj 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 13.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: 4 play, 6 pack Čukur 19.35 Jutranji pogovori 21.10 Popotniške razglednice: ŠRI LANKA, gosta: "Franci in Tina Horvat 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 5. oktobra
tv slo rr
06.30 Utrip
06.40 Zrcalo tedna
07.00 Poročila
07.10 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.10 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.10 Smrkci, 12/30
09.35 Animalija, 27/40
09.55 Sport špas, 2/9
10.20 Iz popotne torbe
10.45 Povojne nasilne razlastitve,
dok. film 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Izjemne živali, 9/10 13.50 Druga godba 2009 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Skrivno stopnišče, 5/8 16.10 Bisergora, 14. oddaja 16.25 Prijatelji, 2. del sledi Ribič Pepe, 2/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Gledamo naprej
19.55 Polemika
21.00 Umazani ples, 3/13
21.25 Na lepše
22.00 Odmevi, vreme, šport
23.00 Umetnost igre
23.25 Glasbeni večer, simf. ork. rtv
Slovenija 00.20 Tv dnevnik 5.10.1991 00.45 Dnevnik,ponovitev 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal
tv slo fj
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.50	Tv prodaja
10.20	Sobotno popoldne, ponov.
12.30	Tv prodaja
13.00	Kaj govoriš?-So vakeres?
13.15	29. tekmovanje slov. godb
14.05	Slovenci v Italiji
14.35	Posebna ponudba, potrošniška
14.55	Tv dnevnik 5.10.1991
15.20	Osmi dan
15.50	ARS 360
16.05	Slovenski magazin
16.30	Prvi in drugi
17.00	Rokometni magazin
17.30	To bo moj poklic: zidar, 2. del
18.00	Polly Adler, 3/4
18.40	Derren Brown, miselni triki
18.55	Zdravje, usoda, alternativa
20.00	National geographic, 13/16
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Mala svetnica, arg. film
00.25	National geographic, 13/16
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Ricki Lake
07.55	Angeli brez kril, nad.
08.50	Jutri je za večno, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Zajtrk pri Tiffanyju, am. film
13.20	Tv prodaja
13.50	Praksa, nan.
14.45	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kmetija slavnih
21.55	Razočarane gospodinje, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Nevarna igra, nan.
00.05	Pod lupo pravice, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
11.35 1775 VTV magazin, regionalni
-	informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Glasba za otroke 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 176. oddaje 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Vas, ki je zrasla iz zemlje,
dokumentarni film 20.25 Regionalne novice 2 20.30 Nogomet: Rudar : Olimpija,
posnetek tekme 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
TOREK, 6. oktobra
tv slo (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.10	Pajacek in punčka
09.45	Bisergora, 14. oddaja
10.00	Ribič Pepe, 2/26
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 13/16
11.55	Intervju
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetnost igre
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 20/34
16.10	Notkoti: obisk, 2. del
16.30	Izginula ljudstva, 3/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih, dok. oddaja
18.00	ZGNZ - Big father/2, 4/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Velika sestra in mali bratec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Predstava za temno nebo, dok. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodba o indiji, 2/6
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih, dok. oddaja
00.55	Tv dnevnik 6.10.1991
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
tv slo
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Tv prodaja
08.15	Dober dan, Koroška
08.45	City folk: Split, dok. oddaja
09.10	NLP, razvedrilna oddaja
12.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.10	Na lepše
13.35	Bleščica, oddaja o modi
14.05	Studio city
15.00	Tv dnevnik 6.10.1991
15.30	Pozdrav Afriki
16.00	Izvir(n)i
16.30	Tv prodaja
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Michael J. Fock
20.00	Muzikajeto, mlad. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Obrazi drugačnosti, 1/8
22.00	Ljubimca iz kavarne Flora,
igrani film
23.40	Doktor Živago, 8/10
00.30	Derren Brown, miselni triki
00.50	Zabavni infokanal
POP
06.10	Tv prodaja
06.40	Ricki Lake
07.35	Angeli brez kril, nad.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	Tv prodaja
09.55	Do zadnjega diha
11.00	Ljubezen gospe Lambert, am. film
12.40	Zlata dekleta, nan.
13.15	Tv prodaja
13.45	Praksa, nan.
14.40	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Nevarna igra, nan.
00.10	Pod lupo pravice, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 176. oddaje 11.05 Nogomet: Rudar : Olimpija,
posnetek tekme 12.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Trnuljčica, risani film 18.50 Videospotdneva 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 177. oddaja 19.20 Vabimo k ogledu, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1776. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Kadetnica, dokumentarni film 21.25 Videospot dneva 21.30 Turizem in mi, inf. oddaja 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 7. oktobra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 7/34
09.35	Skrivno stopnišče, 5/8
10.00	Notkoti: obisk, 2. del
10.20	Zlatko Zakladko: od Soče na
Fort Herman
10.35	ZGNZ - Big father/2, 4/15
11.00	Knjiga mene briga
11.20	Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih, dok.
11.55 Predstava za temno nebo, dok.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Polemika
14.25	Izvir(n)i
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ferdi, 11/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbolenca: nevrolingvistično
programiranje, svet. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Estrelita, slovenski film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbolenca: nevrolingvistično
programiranje, svet. oddaja
01.10	Tv dnevnik 7.10.1991
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
tv slo [!£
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.40	Tv prodaja
12.10	Spet doma
13.55	Hri-bar
14.55	Tv dnevnik 7.10.1991
15.25	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.50	Glasbeni večer, dok. oddaja
16.40	Tv prodaja
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 38/45
18.50	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.05	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damijanom
20.00	Folkart 2009, tv Maribor
21.35	Rugelj, dok. oddaja
22.35	Goli pianist ali mala nočna
glasba, gled. Ljubljana
00.35	Slovenska jazz scena
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.15	Tv prodaja
06.45	Ricki Lake
07.40	Angeli brez kril, nad.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.30	Tv prodaja
10.00	Do zadnjega diha, nad.
11.05	Ozek prehod, am. film
12.50	Zlata dekleta, nan.
13.25	Tv prodaja
13.55	Praksa, nan.
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Poslednja bitka, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Poslednja bitka, nadalj. filma
23.40	Nevarna igra, nan.
00.35	Pod lupo pravice, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 177. oddaje 11.05 1776. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Glasba za otroke 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 178. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostja: Manca Špik 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Knjižni kotiček
John Grogan: Marley & jaz
Marley je bil pes labradorec. Zanje velja, da so odlični reševalci in zelo vodljivi psi. Marley ni kazal znakov svoje pasme. Bilje vihrav in živahen, vedno pripravljen na neumnosti in dogodivščine. Bil je eden redkih psov, ki so jih izključili iz pasje šole. Njegova neverjetna domišljija mu je pomagala, da je ved no znova ušpi čil kak šno nepredvidljivo neumnost.
A tega ni počel iz zlobe. Bil je le poseben pes, posebno je bilo tudi njegovo doživljanje sveta. Oboževal je ljudi, otroke in odrasle, nerazumno pa se je bal neviht in grmenja. Takrat ga še zaklenjena vrata niso obdržala v zaprti sobi.
Iz resničnega življenja je nastala pretresljiva zgodba o prijatelj stvu, zvestobi, izjemni ljubezni med člo-ve kom in psom ...
Spoznajte labradorca Marleya in izjemno zgodbo o pasjem prijateljstvu!
Eoin Colfer: Knjižničarka Mrcina
Ni lepšega od dolgočasnih poletnih počitnic, ko lahko po mili volji spiš in se potepaš s prijatelji, ko so starši v službi... Prazne sanje!
i i ■ ■ h- JJ i i i ..■
, *
wftCIñf*
Ni hujšega, kot če te mama med počitnicami vpiše v knjižnico, ti pa moraš med njenimi štirimi stenami vsak dan preživeti dve uri. In ravno to se zgodi bratcema Viliju in Martinu. Fanta imata štiri poredne brate in mamo, ki jima prekriža načrte s tem, da ju vpiše v knjižnico. Vsako dopoldne bosta dve uri zaprta med zatohlimi knjižnimi policami, nad njima pa bo bedela
gospa Mrcina, najbolj kruta knjižničarka na svetu. Če samo zakaš-ljaš, potegne izza pulta puško krom-piijevko, če zapustiš otroški oddelek, pa te čaka še kaj veliko hujšega. A tudi Vili in Martin nista od muh, po nekaj neuspešnih poskusih ji vendarle prideta do živega.
Obenem pa se zgodi še nekaj: vsak od njiju prav kmalu naleti na knjigo, ki ga pritegne že s prvim stavkom. In tako se zgodi, da začneta brati in si celo izposojati knjige!
Spremljanje boja s knjižničarko je zanimivo tudi zaradi imenitnih in zabavnih ilustracij.
Rene Goscinny: Iznogud
Izno gud je eden legen dar nih junakov francosko-belgijskega stripa. Njegov idejni oče je najboljši avtor humorističnih stripov v Evropi - Rene Goscinny - ki je sicer pri nas najbolj znan kot avtor Aste-riksa. Goscinnyjeve scenarije je izvrstno ilustriral Jean Tabary.
Veliki vezir Iznogud živi v veličastnem Bagdadu. V resnici je zelo majhen človek, ki je v življenju zaposlen z neutrudnim razmišljanjem o tem, kako se znebiti kalifa, lenega, a tudi krotkega, naivnega in dobrodušnega monarha.
Strip Iznogud je trdna klasika devete umetnosti. Starejši ljubitelji stripov se Iznoguda spomnimo še iz Politikinega zabavnika. Zaradi množice besednih iger ter genialno uporabljenih rekov in besednih asociacij je duhovito branje za vse starostne stopnje.
Pri nas dobite naslednje naslove: Iznogud in čarobni stroj, Korenček za Iznoguda, Iznogud in kali-fove počitnice, Iznogudove zarote.
Jostein Gaarder: Skriv nost igral nih kart
Dvanajstletni Hans Thomas in oče se z avtom odpravita iz Norveške v Ate ne. Iskat gres ta mamo, ki se je izgubila pred leti, ko je odšla, da najde samo sebe. Med potjo z očetom na cigaretnih postankih razpravljata o najrazličnejših temah. Obenem se vrstijo nenavadni dogodki - pritlikavec da Hans Thomasu lupo, pek v majhni vasici Dorf pa rozinove kolačke. V enem izmed njih naj de Hans Tho -mas miniaturno knjižico. Fant jo prebira s povečevalnim steklom, ki ga je dobil od pritlikavca. Pri tem odkrije neverjetno povezavo med njim in mornarjem iz knjižice, ki se je po brodolomu rešil na otok, kjer so oživele karte iz pasjan-se. Pos to po ma Hans Tho mas odkriva skrivnost kart in pogled na svoje življenje z druge plati.
Knjiga združuje fantazijo in filozofijo, pravljico in družinsko zgodovino. Bralca napolni s čudežem lastnega obstoja in osupne s Pas-janso kot zgodbo človeštva.
■ Stanka Ledinek
□	Vabimo vas, da nas obiščete na KMETIJSKEM SEJMU v KOMENDI od 02. do 04. okt. 09
□	Razstavni prostor pri KC LAH
□	www.uniforest.com
UNIFOREST d.o.o., Dabriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, in(o@uniforesl.si
VELENJE
Četrtek, 1. oktobra
16.00 - 18.00
Muzej premogovništva Slovenije Otroška delavnica - Barvanje koles in barvanje kamnov
17.30 - 19.30
Kunigunda - regionalni multimedijski center Spodbujanje multikulturnega dialoga
Diskriminacija in ksenofobija
19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Predstavitev knjige -Primož Škoberne: Telesna inteligenca
Petek, 2. oktobra
21.00 MC Velenje
Koncert: Inmate, Killing Option, Inciter
Sobota, 3. oktobra
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova
Kmečka tržnica in spremljevalni
program
9.00 Zbor pred Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje Pohod nordijske hoje
18.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NK Olimpija
21.00 MC Velenje
Tematski večer - Disco
Ponedeljek, 5. okt.
14.00 MC Velenje
Odprtje razstave ob Tednu otroka z UNICEF-om
17.30 - 19.30
Kunigunda - regionalni multimedijski center Spodbujanje multikulturnega dialoga - Diskriminacija in ksenofobija
Torek, 6. oktobra
18.00 Zdravstveni dom Velenje - sejna dvorana
Kdaj - kje - kaj
Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja - Razgovor z dr. Francem Žerdinom o prehojenih 50 letih v Velenju in predstavitev biltena Zmagovalci 19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Predavanje - Pozitivne energije v izobilju (predavanje o neverjetni vrednosti polnozrnatih žit)
Sreda, 7. oktobra
12.00 Muzejski park
Otvoritev geološkega stolpca 17.00 Knjižnica Velenje - pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Muzejski park, Črna garderoba, bela garderoba
Praznovanje ob 10-letnici Muzeja premogovništva Slovenije 19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Predavanje - Zmoremo več, kot verjamemo
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
14.00 Športna dvorana Šoštanj ŠOŠTANJ PRAZNUJE 2009: Krajevna skupnost Šoštanj 15.00 Stadion Šoštanj
Šoštanj : LKW Jack Gerečja vas (Štajerska liga v nogometu) 16.00 Športna dvorana Šoštanj ŠOŠTANJ PRAZNUJE 2009: lutkovna predstava za otroke 16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Dnevi rekreacije 2009: Turnir mešanih ekip v odbojki 20.00 Športna dvorana Šoštanj ŠOŠTANJ PRAZNUJE 2009: premiera filma "Šoštanj rola 2009" in glasba z Janijem Napotnikom 21.00 Športna dvorana Šoštanj ŠOŠTANJ PRAZNUJE 2009: koncert skupine SOULFINGERS
Nedelja, 4. oktobra
9.00 Gasilski dom Šoštanj Dnevi rekreacije 2009: Šahovski turnir
Sreda, 7. oktobra
7.00 Lokovica
Krvodajalska akcija - prevoz v Bolnico Slovenj Gradec iz Lokovice
Koledar imen
Oktober/vinotok
1* četrtek - Terezija, Zinka
2* petek - Anže
3* sobota - Žarko, Evald
4* nedelja - Franc
5* ponedeljek - Marcel, Cita
6* torek - Bruno, Vera 7* sreda - Marko, Majda
Lunine mene
Četrtek, 1. oktobra
16.00 Balinarsko igrišče Topolšica Dnevi rekreacije 2009: Dan balinanja
Petek, 2. oktobra
X Zavodnje
36. Mala Napotnikova kiparska kolonija
X Mestna galerija Šoštanj
Prireditev ob 700-letnici prve omembe vasi Družmirje
Sobota, 3. oktobra
X Zavodnje
36. Mala Napotnikova kiparska kolonija
ŠMARTNO OB PAKI
t- m
Petek, 2. oktobra
20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Koncert skupine Nude, podrobnosti na: www.kssf.si
Sobota, 3. oktobra
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
14.30 Martinova vas Bučarija
Od ponedeljka, 5. ,do
sobote, 10. oktobra
X Teden dejavnosti ob 175-letnici šolstva v Šmartnem ob Paki

36. Mala Napotnikova kiparska kolonija
Zavodnje nad Šoštanjem - Ob koncu tega tedna, jutri in v soboto, bo v okolici doma krajanov v Zavodnjah nad Šoštanjem ustvarjalnost mladih spet dobila krila. Jutri ob 9. uri se bodo tam zbrale ekipe vseh osnovnih šol iz Šaleške doline, člani društva Šaleških likovnikov in gostujočih šol, ki bodo v slabih dveh dneh ustvarjale montažne kipe in plastike iz lesa. V soboto ob 14. uri bodo svoja dela postavile na ogled in tako uradno končale že 36. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Vsi udeleženci kolonije, ki bodo ustvarjali pod vodstvom svojih likovnih pedagogov, bodo zagotovo veseli, če jih boste obiskali med njihovim ustvarjanjem ali ob zaključku kolonije, ko bodo njihove skulpture že končane.
■ bš
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA:
DRŽAVNI SOVRAŽNIKI
(Public Enemies) - Kriminalka,drama, 140 minut. Režija: Michael Mann. Igrajo: Johnny Depp, Christian Bale, Billy Crudup, Marion Cotillard, Channing Tatum, Stephen Dorff, James Russo idr..
Režiser filmov Poslednji Mohikanec in Miami Vice sledi legendarnemu in najbolj razvpitemu ameriškemu bančnemu roparju Johnu Dillingerju, ki je sejal strah in trepet v 30. letih prejšnjega stoletja. Dillinger po številnih odmevnih ropih in begu iz zapora pristane na vrhu seznama državnih sovražnikov, zato se na lov za njim poda ambiciozni agent FBI-ja Melvin Purvis. Pregon pretkanega kriminalca se spremeni v napet in nenadzorovan obračun, a Dillinger je vedno korak pred zasledovalci. Petek, 2.10. ob 19.45 Sobota, 3.10. ob 20.00 Nedelja, 4.10. ob 18.00
GENOVA
(Genova) - Drama, 94 minut. Režija: Michael Winterbottom. Igrajo: Colin Firth, Hope Davis, Catherine Keener, Perla Haney-Jardine, Willa Holland, Margherita Romeo, Dante Ciari idr. V prometni nesreči se smrtno ponesreči Marianne, mati dveh deklic, šestnajstletne Kelly in desetletne Mary. Oče obeh deklet Joe, univerzitetni profesor, po rodu Anglež, se s hčerkama iz Amerike preseli nazaj na stari kontinent, kjer bodo skušali družno zaživeti novo življenje.Nastanijo se v italijanski Genovi,
povsem novem okolju za vse družinske člane. Joe predava na univerzi, deklici obiskujeta ure klavirja. Kelly skrivoma in na lastno pest raziskuje mesto ter spoznava lokalne fante, Mary pa postane obsedena z vizijami mrtve matere, ki jo videva vsepovsod.... S podporo Ministrstva za kulturo RS! Petek, 2.10. ob 18.00 Nedelja, 4.10. ob 20.30
BRÜNO
(Brüno: Delicious Journeys Through America for the Purpose of Making Heterosexual Males Visibly Uncomfortable in the Presence of a Gay Foreigner ...) - Ironična komedija, 82 minut. Režija: Larry Charles. Igrajo: Sacha Baron Cohen, Richard Bey, Ron Pauli dr. Petek, 2.10. ob 22.15 Sobota, 3.10. ob 18.00
HOTEL ZA PSE
(Hotel for Dogs) Družinska komedija, 100 minut. Režija: Thor Freudenthal Igrajo: Emma Roberts, Jake T. Austin, Don Cheadle, Troy Gentile, Kyla Pratt, Johnny Simmons, Lisa Kudrow, Kevin Dillon idr.
Nedelja, 4.10. ob 16.00- otroška m. Naslednji vikend od 9.10. do 11.10. napovedujemo:
romantično komedijo GRDA RESNICA, animirano pustolovščino GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE, romantično dramo LJUBIMKI
Oglje v galeriji
Pristava, Šoštanj, september -
Oglarjenje je posebnost v slovenskem prostoru, ki mu preživetje slabo kaže. Praktično ga skoraj ni več, le posamezniki še obvladujejo to veščino in jo prenašajo naprej s svojimi izkušnjami. Na Pristavi že nekaj let ohranjajo to opravilo s prireditvijo kuhanja oglja, ki seje v prostoru in širše izredno lepo prijela. Iz leta v leto narašča zanimanje zanjo, kaže pa jo obisk ob postavitvi kope in nadaljnjih postopkih, kijih terja oglje. Turistično društvo Pristava je z namenom, da se kuhanje oglja v celoti dokumentira, posnelo zgoščenko, ki so jo 18. septembra predvajali v Mestni galeriji Šoštanj na priložnostni prireditvi z imenom Oglar pač mora bit'. Zbranim so s filmom ponudili obilo zanimivih podatkov, od sečnje dreves do končnega kurjenja kope. V nadaljevanju večera je nekaj duhovitih izkušenj zbranim natrosil Rudi Strmčnik (nasliki), eden tistih redkih, ki še zna kuhati oglje. Na prireditvi je nastopilo folklorno društvo Koleda, katerih člani so se vrteli ob zvokih ansambla Trio promil. Pristavčani, znani po lepo urejenem kraju, gostoljubju in prijaznosti, so nekaj tega prenesli v galerijo v obliki kulinaričnih dobrot. Idejo sodelovanja kraja z mestom je pozdravil tudi župan Občine ŠoštanjD arko Menih.
■ MilojkaK omprej,F oto DejanT onkli
Smučarski klub Velenje, ki letos praznuje 40 obletnico ustanovitve in že štiri desetletja skrbi, da se med najmlajše prenaša tradicija alpskega smučanja na področju Šaleške in Savinjske doline obvešča vse ljubitelje smučanja, da pričenja s kondicijsko vadbo
ALPSKA SOLA - SMUČANJE ZA OTROKE stare 4 do 8 let dne 1. oktobra 2009 ob 16.uri v Osnovni šoli Pesje.
Kondicijska vadba bo potekala ob torkih in četrtkih po eno uro, v zimskem času bo vadba na smučišču. Zagotovljen je prevoz s kombijem. Dodatne informacije na spletni strani skvelenje.si ali telefonu 041322 234.
Smučarski klub Velenje
22
Hit
*ï:an
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
OPRAVIČILO
OPRAVIČUJEM se sinu za izrečene besede 22. 9. 2009, moja odločitev pa velja. Jože Tandara
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima vedno čez 1700 oglasov in ogromno raznovrstnih ponudb od
vsepovsod, ki so za mlajše dame zastonj. Telefon: 5726-319. ZENSKE in dekleta različnih starosti, poklicev, postav in pričakovanj z vaše bližnje in daljnje okolice vas želijo spoznati za skupno življenje. Pokličite ogromno jih je! Telefon: 03/5726319.
37-LETNA poštena punca se preseli k dobremu, prijaznemu fantu. Gsm: 031/836-378.
GOSPODJE in fantje - zakaj bi samevali. V ženitni posredovalnici ZAUPANJE je mnogo raznovrstnih žensk, različnih generacij, s katerimi se lahko spoznate. Gsm: 031/505495.
ZENSKE različnih starosti iščejo modke za resna razmerja. Lahko se tudi preselijo.
SIMPATIČEN, 38-letni podjetnik, želi spoznati žensko ali mamico od 23 do
38 let. Lahko je tudi brez službe. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
UREJENA vdova, 53-letna, vitka, želi spoznati poštenega moškega starega do 66 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 48-LETNI inženir iz Velenja, situiran, želi spoznati prijetno žensko staro do 30 do njegovih let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
motorjem ali brez. Gsm: 041/818899, popoldan.
LITOZELEZNI kamin, nov, prenosni in termoakumulacijsko peč, 3 kW, prodam. Gsm: 031/451-930. ZAMRZOVALNO skrinjo, 310 l, lepo ohranjena, prodam. Cena: 30 eur. Telefon: 5861-471.
prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
GROZDJE, belo (laški rizling, chardonay) in rdeče (modra frankinja) prodam. Gsm: 031/306-548.
ODDAM
PRIDELKI
VOZILA
MERCEDES A140 , 1. lastnica, l. 99, 120.000 km, srebrne barve, klima, v odličnem stanju, nekaramboliran, 5000 €. Gsm: 041/692-995
RAZNO
PREKUCNE vile za okrogle bale in metersak bukov drva prodam. Gsm: 041/863-141.
MLIN za sadje, nov, prodam z
KORUZO, suho, v zrnju, poltrdinka, prodam. Gsm: 041/445-315. CIPRESE smaragd, 50 cm 4 uer, 80 cm 8 eur, prodam. Možna dostava. Gsm:040/578-587. ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-898. DOMAČE grozdje na brajdi prodam. Cena: 0,40 eur/kg. Gsm: 031/633196.
VINO (sauvignon, pinela in refošk)
GARAŽO v Šaleku oddam v najem. Gsm: 051/348-302.
ŽIVALI
PUJSKE, težke 35 do 40 kg, prodam. Telefon: 5893-578. BIKCA starega 3 mesece, mesne pasme, prodam. Telefon: 5893-279.
Aluminijast oder za fasado dam v najem.
MPP, s.p. T: 031 328 994
habit
nepremičnine
HaUt d.o.o., Kersnikova ll, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
2 sobno stanovanje v centru Velenja, velikost 56 m2,2. nad., zgrajeno 1960, cena 73.000 €.Stanovanje je popolnoma obnovljeno in se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo.
Prodamo prostorno hišo v treh etažah v Velenju .obnovljeno leta 2008, z veliko parcelo 1.021 m 2, velikost hiše 268 m2. Možnost treh stanovanj, primerna za večjo družino.Cena 380.000 €. Prodamo hišo na izredni lokaciji, na Kajuhovi, nasproti šole MPT v Velenju, leto izgradnje 1964, v dveh etažah, z možnostjo nadgradnje 3. etaže, delno obnovljeno, menjana okna v pritličju, velikost 150 m2, parcela 361 m2, Cena 180.000 €.
Oddamo 3 pisarne v prostornem objektu na Koroški cesti, ena 12 in dve 16 m2„ obnovljene leta 2008. Cena 6 € m2/mes.
več na
I IM	|	■ ■ ■	■
www.habit.si
U avto f^g^i H p0 «godni ceni n parK«a«i
PILON CENTER, trgovina in storitve d.o.o., Šaleška cesta 21,3320 Velenje, T: 03 586 23 70, E: pilon.center@amis.net
S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali!
CITYBON ali knjižica ugodnosti, vam daje nov razlog za nakup v našem Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke, pestrost prodajaln in lokalov, kulinarična razvajanja ter ugodnosti ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBON-om privarčevali tudi do 600 EUR!
CITYBON izkoristite vse od 5- do 15. oktobra in si tako jesensko nakupovanje privoščite še ugodneje! Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
city/center
Vse najboljše
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 1. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. oktobra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 5. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 7. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 21. sep. 2009 do 27. sep. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 21. sep. 2009 do 27. sep. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
■ 21.sep □ 22. sep n23.sep D24.se p l25.sep D26.se p 127.sep

OBVESCEVALEC
POGREBNE STORITVE USAR ■ GIBANJEP REBIVALSTVA
DEŽURSTVA
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Upravna enota Velenje Navodnik, Topolšica 93 a.
Poroke:
Mateja Potočnik, Ravne 60 in Janez
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostaja za vedno
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni je ugasnilo življenje naši dragi mami in babici
STANISLAVI MALI
roj. PUŠNIK 1932 - 2009
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili k poslednjemu počitku, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Posebna zahvala ge. Bricmanovi, dr. med. in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, hvala ge. Jezerškovi, dr. med., in g. Grošlju, dr. med. Iskrena hvala g. Semetu za besede slovesa, pevskemu zboru in trobentaču, zvezi borcev in praporščakom, SD Velenje ter KP Pokopališka dejavnost Velenje za vzorno opravljeno pogrebno slovesnost.
Vsi njeni najdražji
V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, de te nebo je vzelo, najdražja in edina!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome
MARIJE TANŠEK
1943 - 2009
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji, mnogo prerani poti. Posebna zahvala Društvu upokojencev Velenje, pevcem, govorniku, trobentaču, praporščakom, gospodu duhovniku in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči: mož Leopold, hči Milena z Marjanom, sin Danilo ter vnuki Kristina, Marcel in Rok
Smrti:
Jakob Naveršnik, roj. 1915, Topolšica 185; Avguštin Kok, roj. 1919, Prevalje, Glavarstvo 20; Marija Mravljak, roj.1925, Šoštanj, Koroška c. 50; Ivanka Andreje, roj. 1946, Gaberke 238; Marija Končnik, roj. 1950, Vinska Gora 11; Marija Boh, roj. 1924, Velenje, Goriška c. 38; Darko Sovinek, roj. 1956, Velenje, Kardeljev trg 1; Mihajl Pavline, roj. 1952, Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 10; Stanislava Hudej, roj. 1952, Gaberke 75.
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacijevzvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpi-
sane istega dne. Ob nedeljah in državnih prazni kih je or ga ni zi ran od mor za ko silo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
3. in 4. 10. - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Ob novici o izgubi gospe
ANE ROZE HRIBAR
(podžupanje Mestne občine Velenje)
se sožalju družini pokojne pridružuje tudi kolektiv Bolnišnice Topolšica. Gospa Hribar je vložila posebno velike napore v času priprav in zbiranja sredstev za novi CT aparat: sama ga je uporabila, a žal zanjo že prepozno. Gotovo pa bi želela, da bo še naprej koristil drugim bolnikom - njen trud ne bo nikoli pozabljen.
Kolektiv Bolnišnice Topolšica
V SLOVO
ANI ROZI HRIBAR
Svet KS Pesje
z nami
Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te išče. Tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in sestre
STANISLAVE HUDEJ
iz Gaberk pri Šoštanju
23. 9. 1952 - 22. 9. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družinam Zelcer, Zaljuberšek, Rihter, Verhovnik, prijateljem, znancem, sodelavcem ter ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za vso darovano cvetje, sveče in ostale darove. Prav tako se zahvaljujemo Kulturnici Gaberke, Društvu upokojencev Šoštanj, KS Gaberke, PGD Gaberke, zvezi združenj borcev, sodelavcem Gorenja, d. d., govorniku g. Blatniku za lepe besede slovesa, pevcem, župniku za cerkveni obred, Pogrebni službi Usar in vsem nosilcem praporov. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi žene, mame in babice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje in kakor koli prispevali s svojo prisotnostjo ali drugim delom k žalostnemu slovesu naše drage
ROZE ANE HRIBAR
Ohranimo jo v najlepšem spominu na njena dobra dela in pomoč s svojim razumevanjem za vse, ki so bili te pomoči potrebni.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Mož Ludvik, hči Vlasta z družino in sin Dušan
V SLOVO
JOŽETU KUGONIČU
30. 3. 1927 - 23. 9. 2009
j.,. . ¡h	Vsem, ki ste našemu dragemu možu, očetu, tastu, staremu atu,
ni tista kar	pradedku in bratu izkazali spoštovanje ob njegovem odhodu, se
se zdi'- je le	zahvaljujemo za darovane sveče, cvetje, svete maše, tolažilne besede,
korak k večnosti.	izrečena sožalja.
Hvala tudi tistim, ki ste ga vzpodbujali ob njegovi bolezni.
Žalujoči: njegovi
Ne žalujte,
Bog je odločil tako.
ZAHVALA
IVANKA ANDREJC
12. 5. 1946 - 22. 9. 2009
Zahrbtna bolezen te je iztrgala iz naših src, vendar ti boš vedno ostala z nami!
Posebna zahvala velja gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred, gasilcem PGD Gaberke, g. Pirtovšku, dr. med., in patronažnim sestram, ki so ji v najtežjih trenutkih lajšali bolečine.
Žalujoči vsi njeni
Zmagovalec avgusta je Branko Tamše
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 1, bomo izžrebali dve majici s kratkimi rokavi Keune pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - majici s kratkimi rokvavi Keune prejmeta Petra Šterbenk, Slatina 21 a, Šmartno ob Paki in Drago Ocvirk, Prešernova 6, Velenje
Za nami je še en mesečni izbor naj osebnosti. Za mesec avgust sta se za ta naslov potegovala Emil Šterbenk, ki je uspešno vodil že 21. raziskovalni tabor in Branko Tamše,, ki dobro zamenjuje glavnega trenerja članske ekipe Gorenja,
Slednjemu ste tudi namenili največ vaših glasov. V obrazložitve pa ste med drugim zapisali, da je dober in sposoben in vloži veliko truda v rokometno ekipo; je uspešen in vedno pol energije, ki jo dobro prenaša na igralce; motivator, odlič-
na zamenjava glavnega trenerja, športnik z dušo in srcem; ima nos za rokomet; izpolnil je vsa pričakovanja in naloge ...
Zdaj pa smo že pri mesecu septembru. Na današnjem kuponu lahko predlagate kandidate, ki so v tem mesecu po vašem mnenju izstopili iz povprečja. Prosimo vas, da ob predlogu pripišete tudi obra-
zložitev. Izmed vaših predlogov bomo izbrali dva kandidata, zanju pa boste lahko glasovali vse do konca oktobra, in sicer na objavljenih kuponih Našega časa ali pa vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v naše uredništvo na Kidriče-
Branko Tamše
vo 2 a v Velenju prispeli do torka, 6. oktobra.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRIJG PARfljreue \yom
Izbrani izdelki Keune
-50%
KBJNf
no*
Vclcnj«, Standard in Center Nova
Šaleška «sta t ar Ml.: S9157 »0
Salcska 11, td*i SM ST 91
Cell«, Planet Tuš in Cclciapark
Mariborska c. 11t Aškerčev* c. 14, tel.: 03/ 495 19 15 td.t 03/ 425 H tO
Šmihel
je bil
v«
ziv
Predstavitev domačih obrti in izdelkov je na Šmihelov sejem v Šoštanj privabila veliko obiskovalcev
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 26. septembra - Prešernov trg, to je prostor pri Kajuho-vem parku, je zdaj, ko je pre cej spre me nil podo bo, ide a len pro -stor za sej me, ki jim v Šoš tanju želijo vrniti nekdanjo veljavo. V soboto dopoldne je tam potekal Šmihelov sejem. Na njem so turistična društva predstavljala domače obrti in izdelke, obiskovalci so lahko pokušali kulinarične dobrote, otroci pa se zadržali v delavnicah zao troke.
Na sejmu je bilo marsikaj videti. Tudi ličkanje koruze. To je bila nekdaj priložnost, ko so se ljudje ob delu družili in zabavali. Kako je delo pote ka lo in tudi kako so
Kako son ekdajl ičkalik oruzo, sop okazaliJ ustinaG oličnik, Milena Boj,Z dravkoG oličnik inS lavkoS kornšek.
se ob delu šalili, je pokazala skupina iz Skornega. »Mladi tega dela ne poznajo, taki sejmi, kot je ta, pa so priložnost, da spoznajo tudi to, kako je »kožuhanje« koruze potekalo nekdaj. Obiskovalci ne sprašujejo veliko, opazujejo pa,« je pripovedovala JustinaG oličnik.
Vikorija Voler in Milan Kretič sta na Šmihelov sejem prišla kot člana turističnega društva Rastok Šentvid. Ona iz Javorja pri Črni na Koroškem, on pa iz Šentvida, tudi najmanjše krajevne skupnosti občine Šoštanj. Na stojnici sta
ime la lepo zlože ne kolu te sira. »Blizu štirideset članov šteje društvo, ki smo ga ustanovili pred osmimi leti. Pripravljamo različne izobraževalne oblike, usposabljanja, delavnice. Zelo dejavni smo zlasti spomladi in jeseni,« sta pri-pove dovala.
Petru Radoji, predsedniku Turis-tič ne zve ze Obči ne Šoš tanj, ki povezuje turistična društva, se je v soboto dopoldne smejalo. »Zadovoljni smo z vre me nom, obiskom in ponudbo. Ta je pestra. Tukaj je vse, kar si lahko obis-
iS hI
T f
MilanK retiči nV iktorija Voler sta sep ohvalila, da sta z vrhao bčine. Pri tem stam islila nan admorsko višino.
kovalec na takem sejmu zaželi. Prav pone sen sem na druš tva, ki so se odzvala - blizu dvajset društev in posameznikov tukaj ponuja na ogled, pokušino in tudi prodajo različne stvari. Mislim, da danes nih če ne bo šel razoča ran od tod.«
PeterR ado ja,p redsednik turističnez veze, je bil zadovoljen.
Lenartov sejem
Rečica ob Savinji - V nedeljo, 4. oktobra, bodo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pripravili tradicionalen Lenartov sejem.
Z njim poskušajo približati utrip in nekdanja dogajanja na zgornjesavinjskih sejmih med obema vojnama. Sejemski živ žav z rokodelci domače in umetne obrti bodo v središču Rečice ob Savinji začeli ob 9. uri, ko bo zbrani množici trški policaj predstavil pravila sej-marjenja, saj se pri »glihanju in kupčevanju« ne sme goljufati.
Da bo vse tako, kot je bilo nekoč, bodo organizatorji obudili narodopisne like, kot so ciganski Pavle s svojo Urško, Cukrova Liza, pičku-rin, številne kmečke družine, slepec... Na stojnicah bo na ogled in za kupčijo postavilo svoje izdelke veliko rokodelcev od blizu in daleč, naprodaj bodo tudi domače kulinarične dobrote. Organizatorji obljubljajo, da se bo pod rečiškimi kostanji širil vonj po domačem »tolke-cu«, moštu in pečenem kostanju, predvsem pa bo sejem priložnost za srečanje, klepet in tudi dober nakup.
■ tp
Stara kolesa do 3. novembra
Velenje, 22. septembra 2009 -
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju so odprli razstavo z naslovom 2 kolesi in par nog. Zbrane sta pozdravila direk-
tor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh in pomočnik direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob, ki sta
izpostavila dobro sodelovanje
med obe ma muzeje ma.
Zgodovino razvoja koles je predstavil mag. Boris Borovin-ski iz Tehniškega muzeja Slovenije. Na raz stavi Dve kole si in
par nog si lahko ogledate razvojno pot enega najbolj priljubljenih prevoznih sredstev in rekvizita za rekreacijo in prosti čas. Na ogled so kolesa iz zbirk Tehniškega muzeja Slovenije in Tehniškega muzeja iz Berlina (Deutsches Technikmuseum Berlin). Najstarejše kolo na razstavi je prav iz omenjenega muzeja, Micheauxovo kolo - Velociped iz leta 1867. Iz zbirke Tehniškega muzeja Slovenije pa najstarejše izhaja iz obdobja okoli leta 1880, proizvedel ga je Josef Erlach iz Beljaka. Na razstavi je na ogled tudi kopija Draisovega tekalnega stroja iz berlinskega muzeja, katerega original je bil izdelan leta 1817. Čeprav se kolo, kakršnega poznamo danes, po svoji zasnovi bistveno ne razlikuje od tistega s konca 19. stoletja, vendarle ne gre zanemariti dejstva, da današnja kolesa vsebujejo na stotine rešitev in izboljšav, s katerimi so se ukvarjali izumitelji, konstruktorji, oblikovalci, metalurgi in kemiki. Za ponazoritev je poleg koles na razsta-
vi predstavljen tudi razvoj posameznih sestavnih delov skozi čas.
Vse te izboljšave so znatno premaknile meje zmogljivosti človeka, da se lahko s pomočjo lastnih mišic premika skoraj tako hitro, kot je najvišja dovoljena hitrost vožnje na naših avtocestah. To omogoča posebna vrsta kolesa, tako imenovano ležeče kolo. Na razstavi si lahko ogledate prototip Eive I, s katerim je Damjan Zabovnik leta 2003 v Nevadi dosegel evropski rekord na 200 metrov z letečim startom. Kolo kot vozilo je tudi pri nas botrovalo ustanavljanju in razvoju specializiranih gospodarskih panog, od trgovine in servisnih delavnic do industrije koles. Poseben del razstave je zato namenjen predstavitvi izdelkov domače industrije.
Razstava bo v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju odprta do 3. novembra letos.