ISSN 0350-5561 9 ..U^^U trn konec tedn« Zmerno iif pretežno oblačno bo. z otoplitvami proti koncu tedna. 50 let Številka 39 četrtek, 9. oktobra 2003 880 SIT ločejijajo Slovenija isce prostor za odlagališče jedrskih odpadkov Primemii tudi Šaleška dolina - Odločale bodo lokalne skupnosti Kljul) mno^ni poskus(")m Slovenija 5e ni aspcla uredili s-\or) Mora biti res vse v Ljubljani? O Ustanovliena družba Golte d. o. o. ^^ O v Cez mesec dni otvoritev? ^^ O 5770354556014 lokalne novice Kdo bo řjraclll šolo? SiiSlHT^ - VpraSanje, kdo bo gradil novo osnovno řolo v Šoštanju. Se ni rešeno. V Občini ŠoStanj so za najbolj ugtjclno izbrali pt'^nudbo vclonjí^oga Vcgrada, a se je na lak ii'bor pritožilo podjkojevali. ludi po 150 delavcev letno, zaradi česar bi^áo morali piwečati ludi zaposlovanje. ■ mkp Znova razpis za mlade raziskovalce Velci\jť- f^ejSnjj leden je izšel razpis Mladi raziskovalci za razw^j Šaleške doline. Gibanje poteka neprekinjeno Že 21. lelo. dt^slej pa so sodelujoči v gibanju izdelali blizu lOi 10 raziskovalnih nalog »Z raz« pisom želimo píwabíii in sp>Jbudiii vse zvedave. asivarjaJne in ambiciozne mlade, da izrazijo svoje sposobnosti skozi raziskovalno delo in pri icm pridobijo izkušnje, ki jfm bodo dobri>doSlepri nadaljnjem Študiju,« poudarja Marjana Itogeí PeršiC- koordinaiorka gibaoja. V gibanju lahko sodelujejo, tako kot že nekaj let. učenci zadnjifi dveh razredov osnovnih áol. dijaki. Šludemi in drugi mladi do 27. leta slamsli. ki živijo ali se Št)lajo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Laltko sc vključijo tudi iz drugih občin, vendar se morajo o lem predhodno dogovoriti. Razpisane teme so z naravoslovnih. Ichni^kih, bioiehniSkih. humanisUčnih in družboslovnih ved, oziroma so lahko tudi interdisciplinarne. /a vse. ki bodo sodelovali v gibanju, bt^do pripravili izobraževalni seminar o poieku raziskovalnega dela. Pred-prijave bo pn)gramskj svet gibanja, natančneje Marjana PerŠič ^ Šolskega centra Velenje, zbirala do 24. oktobra, zadnji rok za oddajo razi.skovalne naloge pa je 19. marec 20i)4. ■ tp Klic Uršlje gore Poiiiafliîjnio obnovili biser slaœga stavbaivstva Viliarji v leloSnjizimi in zmrzali so začeli odkrivali streho zvonika iia ceikvi sv. Ui^ulc iia Uiilji goii. Dodauia ákoda je nastala na slrehi cerkvene ladje in propustnost seje močno povečala, V zelo slabem slanju so deli Iramovja, razpadali so začela nekatera okna in vraia. Vse lo kliče po neodložljivi obnovi. Odlai^njc pt»pravila bi Škodo le še povečalo. Zato se bo del polrcbno lotiti čimprej. Slrokovno vodenje obnove jc prevzel Zavod za vanit-vo kulturne dediščine, območna cnoia Maribor. Ker je UrSlja gora nam vsem znana lurislična ločka in ker je cerkev na njej ciidovil kulturni spomenik 400-lcine davnine in biser starega stavbarstva v kmečkem okolju, jc bil oblikovan iniciativni odbor, ki sku:5a pridobiti ustrezna sredstva za obncfvo .spomočjo prostovoljnih prispevkov podjetij in občanov. V lem odboru so Karel Pečko, akademski kipar, dr. sci. proť. Janko Sušnik, dr. med. in prim. Drago Plešivčnik dr. med.. Vsem, ki želite pomagati, se zahvaljujejo tako za moralno in seveda za malcrialno pomoč, ki jo lahko nakažete na transakcijski račun Župnija. Slovenj Gradec, Siarl irg Za obnovo cerkve na Uršlji gori. 52 101-0000071528, pri zvezi [ JKS, p. o.. Slovenj Gradec. Pot do dveh lčja ožjih deK>v občine, in řS8. člen, ki poin^ensktî našteva krajevne skupnosti. Drugi odsiavck 18. člena Zakona o lokalni samoupravi določa, da lahko občinski svei s spremembo staiuta ukine ožji do) občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba .staluia, s katero se ukine oj^i del občine oz-.spremeni njegovo območje, lahko začne veljali .^le po izieku mandiita sveta ožjega dela občine." Uskladiti oz. določiti bo polrcbno (skupaj z gcodcl,skt> upravo) popisne okoliše novi krajevni skupnosti in nekaj hiš. ki so na meji, prestaviti v KS Podkraj (,sedaj so bile v naselju Kavče), saj so prebivalci .s pisno izjavo izra/ili željo, da bi spadali v KS Podkraj. Za vsako novo na.sialo KS mora občinski svel doU^iti, koliko članov svela bo imela, in določili volilne enole, lorej na koliko volilnih enol bo KS razdeljena. Do .sedaj so imeli v KS Podkraj-Kavćc 3 volilne cnolc. Volilne enole «"i določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij o/jroma delov krajevne ali čelrl-ne skupnosti v .svelu te skupnosti. Občinski svet bo odločil ludi. koliko članov bo sedelo v novih svetih obeb krajevnih skupnt^sti. V svetu krajevne skupnosti mora biti zagotovljena približnih enaka zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške aii četn-ne skupnosti. Pred uradno razdelitvijo bo pi^lrebno spremenit i Še Odlok o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Časovno je zalo težko določili, kako dolgo bo postopek razdružitve tekel, vsekakor pa naj bi bil končan pred rednimi lokalnimi volitvami, ki bodo leta 2006. Iz obline Šmartno ob Paki liCKis prvič alMMimai* sko priredil ve Ljubitelji kulturne dejavnosti v občini bodo zanesljivo veseli povabi la danovšmarákcga kulturnega druživa k vpi.su abonmajskih prireditev. Lclos ga uvajajo prvič. '>Čeprav se na domačem odru rojevajo kulturne stvaritve, je lo za živahnejše kulturno življenje vnašem okolju premalo. Da bi ga predramili, smo se odločili za abonmajske prireditve, izbor smo pripravili s pomočjo .spletenih vezi. Menimo, da je dobro kdaj pa kdaj pogledali k sosedom, kaj kuhajo v .svojem loncu, in del njihove kullume ustvarjalnosti predstavili tudi nam,« je poja.snila pobudo šmar^kih kulturnikov na zadnjiseji oWinske-ga sveta predsednica odbora za negospodarske javne službe Mija Žerjav. Izrazila je prepričanje, da so kljub omejenim finančnim možnostim pripravili program, ki bo zadovoljil ljubitelje kulturne ustvarjalnosti v občini. Abonmajskih prireditev je sedem, od tega pel gledaliških predstav, koncert in musikal. V goste so povabili |lcdališki ansambel iz Pirnič, Šentjakobsko gledalii^e Ljubljana, Amatersko gledališče Velenje. Kulturno-u me miško društvo Polzela, Edinost iz Priberka, koncert bo pripravil mešani pev.ski zbor Svoboda iz SoSlanja, musikal pa bo odigral Andrej Rozman -Roza iz KUD-a France Prešeren Ljubljana. Cena abonmaja bo 6500 tolarjev, vpisovali pa bodo v dneh od 1.3. do 18, oktobra vsak dan od 9. do U. ure ter od 16. do 18. ure v kuliumem domu v Šmarlnem ob Paki. Prva predstava bo na hporedu v subotu, 25. oktobra, zadnji pa bo musikal - v nedeljo, 13. marca 2004. kdclan <»kvirni piti-grani prii odilov Tudi letos lx)do v občini ziizna-movali občinski praznik, 11. november, s spletom prireditev. Po izdelanem okvirnem programu, s katerim so se na zadnji seji seznanili občinski svetniki, se bodo le zvrstile od petka, 17. oktobra, do sobote, 22. novembra. Slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo nekaterim občanom podelili občinska priznanja in nagrade, bo v petek, 7. novembra, ob 18. uri. Ob priložnosti praznovanja občinskega praznika bodo predali svojemu namenu pomembno pri-di^bilev -čistilno napravo v Pod-gori. in sicer predvidoma v sredo» 22. oktobra ob 11. uri. Naložba je vredna skoraj 170 milijonov tolarjev. Organizatorji so se odločili, da bodo letos pripravili mini Martinov dan za otroke (3(J. oktobra), v splet pa so vključili tudi praznovanje 75-leinice Nogometnega kluba Šmartno (6. novembra). Merilna pcKslaja liirii v Skornem? Krajani vaške skupnosii Skor-no so prepričani, da plini, ki na.stajajo pri proizvodnji elek-iričnc energije v šoitiinj.skih termoelektrarnah, onesnažujejo iiidi njihiwo območje. Zato je svetnik Marjan Poprask na zadnjiseji svela predlagal postavitev postaje za merjenje emisij plinov iz TeŠa tudi v omenjeni vaški skupnosti. Višji prispevek slai^ev Na osnovni Šoli bratov Leto-nja so 103 vozači. Po podatkili, ki smo jih slinili na .seji občinskega .weta pred dobrim tednom, jih jc v ccloli opravičenih doplačila prevoznih stroškov 50, preostalim, ki so na meji republiškega določila Štirih kilometrov, pa krijejo le stroške občina in starši. Prispevek .slednjih znaša od oklobra dalje 3000 tolarjev na mcscc, oziroma je za l(XX)SITvišji, kot je bil doslej. Tako so sklenili člani odbora za nego.spodarskc javne služlxí pri občinskem svetu, njihovo odločitev pa so podprli tudi šmar^ki sve mik L Vi.^^ina prispevka slaráev se menda ni spreme- nila že .šest let. Občina namenja za prevoze otrok v Šolo na lelo 6,5 milijona lolarjev. Hkrati so .se svetniki zavzeli tudi za to, da oWina še najprej vztraja v skupini občin, ki so se odločile v zvezi s prevozi olrok za ložbo. 'Ib tožijo Ministrstvo za Šolslvo, znanost in špod, ker ne plačuje tistega, za kar naj bi se obvezalo, ■ tp Prejeli swoi Fontana v krožnem ■ •v*w w I kriziscu ob parku v Velenju Zasn(wa fontane v krožnem križišču vsebuje poleg stranskih vodnih parabol tudi osrednji vi.šji vodni curek, ki ga že nekaj časa ni. Ba rvanje vodnih curkt>v ni bilo /umišljeno in ni primerno, saj je poznano, da je voda v osnovi brez barve... . V samem križišču pa mora bili zagotovljena ustrezna prosojnost oz. prometno -varnostna preglednost, kije z barvanjem vode omejena. Avtor zasnove krožnega križišča s fontano Atek-sanćer Knežević Žalna seja za Marijo Žorž in Albinom Amonom V ponedeljek je bila žalna seja sveta MO Velenje, na kateri so se poslovili od dveh občanov, ki sla s .svojim življenjem in delom zaznamovala zgodovino in razvoj občine, od Marije ŽorŽ (dobimice plakele mestne občine Velenje in dolgoletne učiteljice in ravnateljice na OS Pesje) in Albina Amona (dobitnika bronastega grba občine Velenje in nekdanjega državnega pravobranilca). Pokojnikoma v spomin je govoril podžupan Me.slne občine Velenje in državni poslanec Dojan Kontič. Med drugim je dejal: »Z Marijo Žorž in Albinom Amonom smo izgubili dobra človeka. Njuna klena in pokončna osebnost se je odliko vala po izrazitem občutku odgovornosti in v njima se je skrivala izjemna človeška toplina. Vsi listi, ki smo ju poznali in sta nas Štela med svoje prijatelje, smo jima lahko popolnoma zaupali. Vsakod- nevno sta nam nazorno kazala, kakšno je polno življenje. To je življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za drui'e.« ■ aAK ĆAK izdaja: Ćasapisna zal(đni&lia in RTV dni2ba,đ,o.o.Velen|B Izhaía ob četrtkih. Cana posaneznsga izvocfa ie ?80 SIT. rmsečiu naroiSnins 1.1 DO SIT, trimaseCna nsro&ilna 3.150 Sfl, poltstna naroCnlra 6.100 SIT, letna naroCiHna 11 ^50 SIT Urednj&^o: Sors Z^šek (direktor). Star» Vovk (odçDvomi uretinlk). Milena KrsTiâ-Planinc (pomoćnica urednika), Janez Plesnîk.Tat^ Poi3oor&ek, Bojana špacel (novirtarti). Mira Zata)Šdk (uradnica rsdija). Jan|a Kcšuta-Spegel {tetiničru urednica}, Tomž G^râak (oDikovai^) Propaganda: Niia Ji^ (vodja propagande), SaSoKoneinih. Jus Bančnik (propa^andisia). Sede2 urednf^tvain uprave: 3320 Velenia.Xldri£«va 2a. p. p. 202. (eleton (03) 89817 SO. lelefai (03} 897 46 iZ. TRR -Nova IB. Û242B-Q0201336M E-mall: pre^ @ nascas si OMikovanie in graf. priprava: NaS čas dûA Tisk: Tts»âma SET d.d., fiatdada: 5.400 Izvodov Nena rocení h fotografií In rokopisov nevraftamol Po zakonu o QDV Je "NtíSds" uvrščen med piolzvode informaitvnosa znaCaio zs loisre se i^le dave*: po 6.5% zniian I stopnji DOGODKI Mora biti res vse v Ljubljani? V KRICu so razornrani sprašujejo, ali soclclovanjo mod insliluli iii lakulUlarni [)f i nas ni ínoř^oco - Kaj 1)0 Vvioritiarska Taku I loi a z enako oporo nio, kol jo K KI Co žo i r na in za kaloro }o (lokan fakullolo dr. Milan i^o^aonik še poleli zalrjoval. da Slovc^iuja no potr(^l)ujo? -Mora bili l os vse v ljiul)Iiaiii? Mitena Krstič > Planine_ Vdťiýc. 2. uMohra - V URI- Ini^lilulu /Hekološke raziskave Velenje, scj hili 26. scpl ombra IcUis na mcK^ picscncicni. V Uradnem lislu so brali, da Veterinarska fakulteta kupuje opremo, povsem enakih lastno-sii, km jo imajo sami in za katero jc dekan ic fakulteteŠc poleti zatrjeval, da je Slovenija sploh no potrebuje. (îrc za 100 milijonov tolarjev vredno i'ipremo (lektx^nski kro-malograť in masni speklome-ter), ki so jo v Erieu kupili z lastnimi sredstvi, s kreditom, ki ga se odplačujejo, v prepričanju, da bodo pri njih analizirali v/or-ee prisoinosti kloramťenikola v mleku in mlečnih izdelkih. Pravzaprav jih je nakup opreme sial še 70 milijonov tolarjcvveč.saj jo k opremi treba prišteti še stroške kredita, ki so ga za ta namen najeli, iz.obraževanja in akreditlranja metode. Oprema je bila takrai, ko so jo nabavili v ER1C\% prva te vrslc v državi, kupljena v času, ko je bila Slovenija zaradi znane klo-ramfenikolske afere prisiljena za analize v tujini plačevati ogromne denarje. Spomnimo, da so v zvezi s tem že spomladi, ob odprtju nwega laboratorija, napredovali obisk pri ministru za kmetijstvo Francu IJtifti. da bi ga seznanili s tem, da mu v/vezi s tovrstnimi analizami ni treba iskati drugih reSitev.da sovEricu pripravljeni, oprem Ijcni in izšolani za izvajanje analiz- Ko pasovUradnem listu videli, da država enako opremo kupuje za Veterinarsko takulieto, so hili nemalo prese- nečeni. Zakaj? »Minister Diu niis kljub nuM pisno izraženi J^elji ni sprejel. Sprejela pa nas je, v pristnosti dekana Veterinareke fakultete dr. Milana Pogačnika, državna sekretarka dr. Vida C-avili,celo prijavili za dodelitev državnih srcd.stev, a bih odklonjeni. "Cc bi država kupovalii takšno aparaturo za izobraževalne namene, bi razumeli, če bi jn kupila Fakulteti za kemijo. V vseh evropskih laboratorijih smo se lahko prepričali, da take analize delajo kemiki in ne veterinarji. Ob tem naj pcwem še, da smo sami veterinarski fakulteti ponudili možnost skupnih raziskav na naši aparaturi, pa so našo ponudbo zavrnili.« V Erieu so doslej valuidaeijo metode za določevanje CAP v mleku in mlečnih izdelkih že skoraj zaključih. Da je uvedba mciode, kije pogoj za kakovost- Or. Cvetka Lasnik - Ribarič in mag, Franc Avberšek, pomočnica direktorja in direktor ERtCa: »ima država res toH-ko denarja, da enako opremo kupuje Veterinarski fakutteti?« ne rezultate, zahteven in dolgotrajen proces, kaže podatek, da je zanjo potrebnih okoli 3.000 analiz na skoraj l.fMH) vzorcih, V Erieu pa so že junija za naročnike, ki jim zadastujcjo meritvezneakreditirano metodo, opravili prve analize: do novembra, ko računajo, da bo metoda tudi uradno akreditirana, pa bodo z meritvami šc nadaljevali «Ne niisproiujemo kimkiiren-ei, da ne bo pomote. Nasprotu- jemo pa monoplu, ki se ga gredo nekatere državne institucije. Končno tudi Erico letno prispeva v državno blagajnti L^O mili-joniw tolarjev. Navkljub %'scmu pa smo Se vedno prepričani, da je prava potvsodelovanju. Ino tem smo se pripravljeni pogovarjati vsak trenutek. A če smo doslej /a pogovore prosili, budo nia^. Fninja ca je Savi njsko-saleška območna gt>sp(5darska zbornica objavila lani nagradni natečaj, ki so ga perSek, še pt>se-bcj v obliki ambiciozno zastavljenega nacionalnegti raziskovalnega centra odliČni>sii, ki ga načrtujejo. Pcimočnik predsednika uprave (iorenja Marjan Penšek pa je menil, da bi mlade bolj pritegnili, če bi bil prihodnji razpis bolj usmerjen in manj splošen. Podobnega mnetija je bil tudi prof. S('Matej Jenkt). kije predlagal, da naj bL razpis vseboval konkretne nasl^we. DÍA.'kíor KLS Ljubno Mirko Sirašek je prav tako podprl vse oblike razvojnega razmišljanja mladih,oh tempa tudi mehanizme za spodbujanje Gospodarstvo daje roko, na potezi so miadi. rasti mladih in srednjih podjetij. To je največkrat tudi edina možnost za mlade, ki vsaj v podjetjih Zgornje Savinjske doline nimajo veliko možnosti za zaposlitev. Novinar Jure Ihimpus je bil kritičen do vodilnih v lokalni oblasti, češ da premalo prisluhnejo kritikam mladih. Menil je, da bi morali tisii, ki vodijo občino, problemom vsaj pri.sluhniti in jih tudi rei^'vati, saj so zato izvoljeni predstavniki oblasti. Sociolog Matjaž Dragar s (*entra za mobilnost mladili pa je predlagiiL da naj vključijo v razpis CîZS ccl slovenski prostor, seveda s temami za to okolje. Ob koncu so menili, da so zastavljene aktivnosti, četudi je bilo doslej malo odziva, dobre, zato bodo z njimi nadaljevali. Oba studentska kluba so po/vali. da sami predlagajo načine po\'ezovanja z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. ■ Rejci za svoje govedo bolj pošteno ceno Na Kmelijskl zadriii>i Šaleška dolina oceniujejo, da je akdja ugodne poruidl)e mesa v dosegla želcMii ( ilj - Nai\er razumevanja za omilitev posU^die suše pokazali ohrini Sošlanj in Šniarino ol) i^iki, Velenje rešuje zadene po svoje Tatjana Podgoršek Ko so na Kmetijski zadrugi Salera dolina razmii^Ijali, kako bi pomagali svojini rejcem, ki so zaradi sa^ astali brez zadostnih količin osmwne krme za živino, so se domislili akeijc ugodne ponudbe mesa iz domačih hievcw v svojili mosnicalt. več kot mesec dni ponujajo potrošnikom lO-kilogramskc pakete mesa starega in mladega pitanega goveda ter 5-kilo-gramskc pakete telečjega mesa. V tem času so prodali meso dvajsetih starejših krav, devetih mladih pitanih gtwedi in šestih lelel, ki niso bila primerna za midaJjnjo rejo. »Akcija je dcsegla svoj namen.« meni direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Mnrjan .Jakob: »Predvsem smo dosegli, da dobijo rejci za svoje govedo bolj poi^teno ceno. Letos spomladi je stal kikv gram govejega mesa od 31^0 do 350 SIT, v tem obdobju pa je cena padla skoraj za polovico (od 15(1 do 180 srr). Povedano bolj nazorno: kmet je za nekoliko lažjo kravo lahko dobil največ 14 do 15 tisoč tolarjev. Z ugodno ponudbo kakovastnegii in ne ».^kartncga« mesa, kot se žc sliši, se bomo med drugim posku^li približali spomladanski ceni, hkrati pa preprečiti mesarjem, da bi si pripravili zalogo ccncnc osnovne surovine, ki bi jo potem drago vnovčili pri predelavi mesa. Prav tako s to akcijo omogočamo rejcem, da se pravočasno znebijo goveda, ki jc zaradi pomanjkanja osnovne krme v hlevu vij^ek.« Korist od akcije imajo, po mnenju Marjana Jakoba, ludi potrošniki. No samo zaradi ugodnejših cen.kot so te v redni ponudbi, ajnpak tudi zaradi lega, ker mesa starejšega gove- da uradno že nekaj Časa niso mo^iii kupiti. »Akcijo bomo peljali tako dolgo, dokJcr se bodo kupci nanjo odzK'ali z naročili. Nekaj imamo pri tem organizacijskih ležav. '/jiko\ lahko izve-deno le enkrat, redkokdaj dvakrat na teden, takrat pa ne moremo zaklali toliko živali, kot jc naročil.« 9/i ohrino Velenje nismo našli skupnega jc/ika!« Natančnejših podatkov o višini škode, ki joje povzročQa letošnja susa na kmetijskih površinah v Šaleški dolini, na zadrugi nimajo. »Vemo za občino Šoštanj, za občino Šmartno ob Paki bomo izvedeli ta teden, za Velenje, kjer so se odločili, da bodo zadeve urejali po svoje, pa nimnmo podatkov.» V občini Šoštanj, kjer se je Jakob .sam aktivno vključeval in kjer sc> prejeli 203 prijave za oceno Škode po suši, naj bi ta znašala več kot 300 milijonov SIT Izpadlo naj bi več kot 8970 u>n sena in bliz.u 9t)0 ton koruze v zrnu. Občina je za omilitev posledic suše namenila Iz proračunske rezerve in s prerazporeditvijo kmetijskega dela proračima 10 milijonov tola ije v. Porabili sojihza nakup koruze in pesnih rezancev. V občini Šmartno ob Paki so zbrali 60 prijav, ol)čina pa je iz proračuna namenila za posledice saše 1,5 milijona tolarjev. Kmetom iz obeii omenjenih občin, ki so prijavili škodo po suái. bodo razdelili tudi koruzo iz državnih rezerv. »V mestni občini Velenje so akcijo pomoči kmetom zastavili posvoje. Z njo nismo našli skupnega jezika. Nismo pristali na to, da bi si^delovali le pri izvedbi dela akcije, pa še lo pod ncmogíxinii pogoji. 9 tolarjev in davek za kilogram koruze, kolikor so nam ponujali, ni končna cena. K temu je treba prišteti še manipuićitivne stn'sškc, stroške prevoza, razdeljevanja in še kaj. Zato bomovobčini Velenje delili le koruzo iz državnih rezerv, pa Še losamo članom miše zadruge.Takih je 106, v ol^inipa je kmetov Še enkrat več.« Poleg omenjenega je zadruga iz husmih površin zaintere.sira-nim kmetovalcem iz vseh treh občin priskrbela več kot 700 ton koruzne silaže. Posamezni kmetje so kupili večje količine le-te v Spodnji Savinjski dolini, kjer je precej več njiv. UTRIP OD DO TOKKA - ÎV|€T IM DOMOMIMA s®. Sreda. 1. oklroî^ja- ZDA so članicam Varnostnega sveta predale osnutek nove resolucijc o Iraku. V njem ni časovno opredeljen proces prenosa suverenosti z okupacijskih oblasti nazaj k Iračanom, kar je najglasneje zagovarjala Francija Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki gaje kljub polemičnosli podprla veČina poslancev in gre tako v drugo branje, sproža ogorčenje predvsem v Bohinju. Prebivalci menijo, da bodo odločitve nekaterih veljakov povzročile propad tega slovenskega bisera, saj zakon odpira motnost pozidave ludi na najbolj elitnih lokacijali ob jezeru. Javno mnenje je prepričano, da jc zakon spisan pred-vsem zaradi apetiLov nekaterih posameznikov po gradnji v tem nascm lepem okraju. Poslanci so podprli ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru (delovati naj bi začela m(5r-da že prihodnje leto, za pravo fakulteto pa bo uspo.sobljena Šele leta 2011), saj bo Slovenija do leta 2020 potrebovala za Četrtino več zdravnikov. Petek. 3. <»klol>ra Hrvaška je rčje. Sol>ola. 4. oklobra Kar 228 predlogov je prispelo na natečaj za prvine novih državnih simbolov. Strokovna komisija jih bo cKenila do 30. oktobra, poslanci pa sc bodo odločili, ali v spremembo tudi resnično ugriznemo, saj nas bo stala oko li 20 milijard tolarjev. Bil je dan živali. Razen, da so ponekod opozorili na njihove težave, je minil kar neopazno. Živali so pač tudi naše okoljsko breme in naša hrana, in njihovo iipljenje zaradi ekonontskih koristi potiskamo v podzavest. O tem verjetncj podoba Še dolgo ne bo drugačna. V italijanski prestolnici poteka medvladna konferenca o iasli t učiona Ini reformi EU. Po srečanju predsednikov vlad so prvi vsebinski krog pogajanj o novi podobi povezave začeli zunanji ministri drŽav članic in pristopnic. V mestu pa ob okrepljenih varnostnih ukrepih potekajo protesti. Voditelje varuje 10.000 policistov. i\e(lelja. îî. oklobra Po Sloveniji je marsikje spet pustošila toča. Padala je v okolici Ljubljane in Idrije, najhuje pa je bilo na komenskcm Krasu. Tam je kot jajce debela toča v de.sctih minutah povzročila pravo razdejanje. V restavraciji v izraelskem pristaniškem mestu Haifa seje razstrelila samomorilska napadalka in pri tem ubila še 19 ljudi, med katerimi so ludI trije otroci. Več kol 50 ljudi je bilo ranjenih. Izrael je takoj i:J:vodeI več povračilnih akcij, med drugim jc po več kol 20 letih izvedel vojaško akcijo v Siriji. Sirija je zahtevala sklic Varnostnega sveta, ki naj bi (ibsodil dejanje Izraelcev, a so ZDA sprejem obsodbe blokirale. Koliko različnih tncril imajo močnejši. Britanski premier Tony Blair naj bi nekdanjemu zunanjemu ministru Robinu Cooku priznal, da Irak nima orožjaza množično uničevanje, ki bi ga lahko takoj uporabil Takovsvoji knji^ pi.^ Oook, kije zaradi nestrinjanja z Blairovo pohtiko iz kabineta izstopil tik predzačetkom napada na Irak. Blaircw urad obtožbe zanika. Toda tem zanikanjem verjema vse manj ljudi. Ponedeljek, (>, oklobra Svetovni dan učiteljev, ki ga ?e desetič praznujejo Izobraževalmi internacionala, Unc,sco in Svetovna konfederacija učiteljev, letos, poteka pod geslom Učitelji ixJpíramo vrata v boljši svet. V s-velu je približno 55 milijonov učiteljev, leta 2015 pa jih bo premalo približno 35 milijonov. To je zelo zaskrbljujoč podatek, nekatere države, npr. Nemčija, Niztr/cmska ZDA in Meliika» pa se ^e zdaj soočajo z velikim pomanjkanjem toga kadra. Zaradi Izraelskega pritiska, ki je bolj podoben vojni, je paie-stiaski predsednik Jaser Arafat imenoval Ahmeda Kuroja za pale.stinskega premiera in za vodjo devetčlanskega kriznega kabine I a zaradi ptslabsanjavar-nastnih razmer pa je razglasil tudi izredne razmere na palestinskih območjili. Slovenska odškodninska družba, začasna skrbnica 85 odstotkov kapitala Zavarovalnice Triglav, je predstavila oceno vrednosti zavarovalnice, ki sojo izračunali v družbi Price-Water hou.se (.o opers. SOD bo lahko zdaj objavil javni poziv upravičencem za odkup delnic, na katerega čakajo že od sredine maja. Zunanja ministra Slovenije in Italije» Dimitrij Rupel in Franco Frattini, sta se v Rimu dogovorila, da bo CU o hrvaški širitrvi jurisdikcije na Jadranu sprejela posebno dckiaracijo. Sicer pa imata SI we nij a in Italija, trenui,-no predsedujoča CU. do tega problema povsem enaka st ališča. Glavna tožilka haa^kega sod i.šča Caria Del Ponte se jev Zagrebu na srečanju s premierom Ivico Račanom in predsednikom Stipelom Mesičem pogovarjala predvsem o pobeglem generalu Cîotovini in sodelova- nju Hrvaške s,sc^diSčem v Haagu. Tožilka ugotavlja, da mora Hrvaška velik problem z Gotovino čim prej reSiti, sodelovanje Hrvatov s Haagom pa je iKcni-la kot zadovoljivo. oklobra Ves svet je poln dvojnih meril Medtem ko recimo Američani cclo napadajo dr/ave, ker naj hi imele njiliovcm prepričanju prepovedano orožje (razlog sicer tiči drugje), je preiskovalni urad ameriškega kongresa sporočil, da naj bi amerii^ko obrambno ministrstvo prek interne ta prodajalo material, ki gaje mogoče uporabiti za izdelavo bit>loškcga orožja. Pa razumi vso to norost. Rezultati francoske raziskave "Images économiques du monde 2004" so pokazali, da so tako Evropska komisija kot tudi nekatere vlade držav članic EU zaradi političnih in ideoloških razlogov močno podcenjevale stroške Širitve povezave. "Posledice sirilve bodo na področjih financiranja kmetij.ske in regionalne polhike taki^ne. da si jih nobena vlada ne upa priznati," jc ocenjeno v poročilu. Uprava Sunčanoga Hvara bo HrvaŠkemu skladu za privatizacijo (1EFP) poleg prodaje karapa Vira predložila tudi pnxiajo hotelov Dalmacija, DoUin, Bodul Sla-vija inCialcb, morda pa ludi hotela Adriatic, kar naj bi ji prinesk) približno lOmilijonovtvrov. Politična afera v zvezi s privatizacijo tega hotelskega podjetja, ki jc mi začetku leta irzvala večmesečno napetost znotraj vladajoče hrvaške koalicije, sc bo torej lahko nadaljevala, verjetno pa bo dc^živela celo epilog. Sicer pa je na tem svetu tudi kaj bolj prijetnega. V Frankfurtu je nemška ministrica za kulturo Christina Weiss odprla največji svetovni kiijižni sejem, ki ga bo SirSa javnost lahko obiskala do 13. oktobra. VScstih dneh se na 175,000 kvadratnih metrih predstavlja približno 6400 r^izstav-Ijavcevizveč kot 100 držav. Slovensko literarno sceno letos zastopa 20 založb. Skozi luknjo do bele Ljubljane W da se v našem približei anju metropoli na lamcu m-^predora že vidi sx'etloha. Pci se res je, brez prispodobe. JL hnlfjanski delavci so pred dnevi predrli pn'o ce\'predora Trojane in s tem prihl/tali Cas, ko bo Siajerski (pa koroški in Še kakšen) de! naše deželice boi j povezan z Ljubljano. Naj še tuko gowmmo o decentralizaciji, xye poti Še vedno wdijo v Ljubljano. Sama avfoceslna povezava, kakršno delajo zdaj, za vse še zdaleC ni dokončana prometna rešitťv, pa Čeprav je ob tej priliki pre luknjanj a Trojan celo sam prometni minister Jaka Presečnih dejal, da je to pomembno za povezavo med re^jami. A manjka še veliko cest; nidi na to so zadnji čas opozarjali mnogi na našem območju, ko so goi'orili o pn)sto/^kem razvoju Slovenije. Potrebnih bo še veliko dobrih cest, ki pa ne bodo povezovale le največjih središč, da bomo lahko rekli, da smo v Sloveniji povezani. Vsaj s cestami. Kljub slabim povezavam, to pa ne velja le na državni mvni, ponekod tudi na ref^onalni. sia se na našem šiišem območju zgodili seji mestnih sivtov v Velenju in Celju, za kateri hi lahko rekh, da sta si bili vsaj delnopfidobni. Za sejo mestnega s\'cia Velenje so nekateri rekli, da je potekala kot /w maslu, za celjsko, da je dobro tekla. Celjski mestni svetniki so res eno od (očk dnevnega reda opravili k/trna avtobusu. Svetniki so se namreč rnifiruiili na hn aško ohalo, da hi se na mestu samem preprićali o delovanju mladinskega centra na Krku. To letovišče za mlade je Celjane zadnja leta precej pretresalo; ne le zaradi znanih lastninski h zapletov pri južni sosedi, tudi zaradi zapletov v Celju. Zdaj x^endarle upajo, da bodo svoje načrte^ tudi o širitvi, lahko uresničili, čeprav je seveda znano, da se nam stvari s lln'ali rade zatikajo. To smo v zadnjih dneh dodohm spoznali z njihoio pro-gla.^itxijo gospodarske (ali kakršne koli ie) morske cone. Nas jih tako ni strah, viem primem se niso ustrašili niti Eirope in so po celodneiTiisal>orski telovadbi tak td*schengenski" m^ni prehod, ločino denarja zanj je prispevala Evropa; ta mda poudarja, da i* Evrop.'Jci uniji ni meja. meje navzi'cn pa morajo hiti vanui. tem nas čaka oh vstopu v EU veliko dela, saj z jugovzJuyda k nam prihaja marsikaj. Velik pretres smo imeli Uidi pri Močno se je stresla ljuh' fjanska borza. Kar radi očitamo nekaterim, da se le delajo, da delajo, se je uresničilo na nekoliko dntgačen način na dnigačni ravni; z navideznim poslovanjem, navideznimi posh. To .seveda ne pomeni, da niso delali, le tako, kot bi morali, niso delali Pa še nadzor je odpovedal. Nekateri naj bi s tem zakockali swje licence, zakockali pa .smo tudi ugled naše borze; doma in tudi v tujini. Finančni irg je pač obàuljiva st\-ar: Po Celju pa so včeraj zlovešče zavijale sirene. Na srečo h za vajo. Ob sejmu Zaščita .%o r\amreC na območju Cinkarne pripravili dnjcm letu bo nadomestilo za up<.>ralxi stavbnega zemljišcit dražje za iest odstotkov. S takšnim povišanjem lx) proračun mestne občine Velenje v prihodnjem letu zbral potrebnih 9i2 milijonov tolarjev (letos so izdali za 768,5 milijonov tolarjev lx1Io<3>, smelipa bi jih za dobrih 869 milijonov). Po novem bo znašala vrednost ločke za obračun nadomestila za gospodarstvo in negospodarstvo 0,103795 tolarja, za površine deponije premoga, pepela in produktov odžvepljevanja 0,129235 tolarja, za gospodinjstva, šolstvo, zdravstvo, kuHuro, socialno in šport pa 0,065762 tolarja. ■ mz MtSTNA OBČINA VUINJI Mir Obvestilo Mestna občina Velenje obvešča občane, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, št 92/03, dne 26. 09. 2003, ob. 102556, objavila javni razpis za oddajo koncesije za opravljanje gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin v Mestni občini Velenje. Tadeja Mravtjak Služba za odnose z javnostmi MOV GOSPODARSTVO Nov odkop v jami Pesje V sedmih iiiestM ill obralovanja pričakiiic^io miiijona ion kakovovsuioi^a premoga-Naisodobiiejsa (Hlko[)iia oprema bo /afiolavijala zaiu^sljivo obralovanjo MUena KrstiČ - Planine Velenje, 6. »klobra - V p("»ncJcljckst>v Premogovniku Velenje zagnali nov odkop v jami Pesje, ki se je tako priključil ircm že delujočim. Opremljen je 7 najsodobncjfU^ ijpremo, ki bo zagotavljala njegovo zanesljivo ohraiovanje. Poprečno naj bi na njem nakopali 9.500 (on premoga dnevno. »Ta odkop je za nas izrednega pomena, saj se skozi celo leto srečujemo s pomanjkanjem premoga in težavno odkopno fronto. Mdjuêujemo ga v pravem ča5U, kajli z zimo se §e povečujejo polrebe po premogu oziroma eleklrićni energiji. Odkop bo c>i>rak>val v varnih razmerah, poteka pa pod pregrado med Velenjskim in So^tanjskim jezerom. VeCjih vplivw na povï^ino ne pričakujemo,« je povedal lehniéni direktor PrcnKîgovnika Velenje mag. Marjan Kaleno. Odkop je súnbolíéno pognal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne maj». Dnigo Fubjan (na sliki) ki si je ob tej priložnosti tudi prvikrat ogledal jamska delovisća, Poudaril je veliko vlogo rudarjev, ki so v letoi^njem sušnem letu pripomogli k stabilni proizvodnji elcktricne energije v Sloveniji in se lako i/ognili redukcijam. Naćrt(A'ana proizvcxlnja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj je bila presežena za cctrlino, prav tako pa je bil presežen načrtovani odkop premoga. Prvotni dclíwni naCrl je za letos predvideval i/kop 3,7 milijona ton, do konca leta pa naj bi ga v Velenju nakopali 4 milijone 220 tisoč k>n. Inovacijsko središče postaja stvarnost KsoUm lu (1. (I., (Iriižl)a /a izvaiaiiie i)r()jekU)V v (uu^r^c^liki iii c^kolo^iii, idejo o Inovaeiiskcni srcKlišiii pelje naprej - Do koiiea K^ta bo osrednja pozornost veliaia j(\seniškemu /V'ronijn - Ka/vojiuí konlerxMK'e ni bwz [irisolnosli /nanosti M/iena Hrsiič - Planine Pol leta je od lakrai, ko je EvSOleeh, d. d, javnasii predstavil idejo o Inovacijskem središču, ki bi .staro poslopje na Preloški cesti v nekaj letih spremenilo v srediSče družb in podjetij, ki bi s Sí^delovanjem in sinergijami pripomogle k razvoju gospodarstva in izobraževanja v savinjsko-Saleški regiji. O nadaljevanju pa je bilo potem slišati bolj malo. Je ideja obstala? »Sploh ne,« pravi generalna direktorica Bsotecha Z4»fiju Ma/ťj Kuk«)-Vič, »v tem času so .stekli potrebni postopki za prid<^hi-tev gradbenega dovoljena.« Esolech je bil »vmes« angažiran pri remontu petega bloka šoštanjskc termoelektrarne, ta čas pa vsa njihova pozornost velja jeseni.skemu Acroniju. Od pi^lelja in paCi/nic potem-takem zoposUni v Esoieťhu niste imeli prav veliko/ »Nc- Smo pa vseeno zadovoljni. V S<'>iianju smo (Splavili velikih dcK>, roki so bili oslri, poletje pavr(3Če. Projektni tim, kije st>delovaI pri remontu petega bloka, je .^tcl okoli 200 ljudi. ki cd počitnic res niso imeli kaj dosti. V največje zadoščenje pa nam je, ker smo delo opravili kakovostno, v rcîku in brez ne.sreč. Pravzaprav bi 10, da smo ga opravili brez nezgod, dala na prvo mesto. Prav tega smo vsi. ko je kakšnti delo končano, najbolj veseli,« Kiij narekuje tak hiuf/empo^ Iz. .Vftv/ffii/đ s/e sii iakoj naprej. »(jotovo povsod, pa tudi pri nas, tempo narekujejo posli in obremenitev ptîdjetja s stroski. 1/ Šoštanja smo sc pomaknili proti Savi, kjer se odpirajo prva gradbišča Največja intenziteta pii v tem trenutku velja Acroni- Zofija Mazej Kukovii: )>Učimo se v tujini, kjer podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijami, tesno sodeiujejo z univerzami in inštituti. JU, kjer |X)teka tako imenovano »razo^čenje v vakumu«. odvzemanje ogljika in pridobivanje neijavnih jekel. Do konca leta bo ta projekt tisli, ki mu bomo posvečitli najsx:č p^izcunosti. Bili pa smo tudi v Kidričevem pri polaganju temeljnega kamnaza ^adnjo enega največjih slika-lisč v Sloveniji.« (íhčuíekje, pod;irska zbornica snuje za ta prostor. Vse ideje smo zdaj spravili na skupni imenovalec. Bilo jih je veliko. Škoda bi bilo, če se nc bi dopolnjevale ampak bi si konkurirale. S prednajavo ministrstvu za gospc^darstvo smo že nakazali, kdo bi kaj imel in kdo bi kaj želel počeli. Čeprav je pred nami še dolga pot, verjamemo, da bomo vsaj delno zadmtili zahtevam ministrstva do evropskih strukturnih skladov. Projekti so sodobni, a bi bili brez potrebne zunanje komunikacije in uglasitve z okoljem namenjeni samo siimim sebi. Zato je toliko bolj pomembno, da te ideje podpirata in se vanje aktivno vključujeta župan MO Srečko Meh in direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek.« Veliko sodelujete / /.nunsive-niml ínšNiulť/ »Učimosc v tujini, kjer podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijami. tesno sodelujejo z univerzami in inštituti.'Ib nujnost spoznavamo mi šele zdaj. No, mogoče je kdo lo spoznal }e pred tridesetimi leti, a takih ni bilo veliko, saj sta znantwi in gospodarstvo pri nas zelo slabo povezana. V teh dneh (z generalno direktorico smo sc pogovarjali pred tednom dni, v četrtek, op. pisca) se pri-pravljamklobra vsako leto slavijo v 12(1 državah sveta. Letošnja osrednja tema je Dojenje v glo-baliziranem svetu - za mir in pravico. V sporočilu za javnost so Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Unicef Slovenije, Inšlltul za varovanje zdravja RS,Zav<-»dzazdravstveno varstvo Celje in Otroški dispanzer Celje znova opozorili na razloge za spodbujanje dojenja kot najbolj zdravega in naravnega načina prehranjevanja novorojenčka in dojenčka. l)oj(ii)r /^i^olavljsi olroku /drav ra/voj.... Specialistka pedialrije v celjski bolnišnici prim. Zlalk;i helc, dr. mcd„ meni, »... da ima dojenje zaradi zdravstvenih, hranljisih. imunolcï^kih, razvojnih, psiholoških, socioloških, ekonomskih in okoljevarscvenih razli>gov precejšnjo prcdn(wi pred zalivanjem z umetnii lirano. Otroku zastav- lja idealno prehrano in zdrav razvoj 1er rasi. Zmanjšuje ogrož-enasl otroka zaradi nalezljivih bolezni in zatoziiižii njihovo obolevnost in umrljivost. Hkrati dojenje izbolji5a zdravje žensk, saj zmanjšuje ogroženost za rabi na dojkah in jajčnikih, zaradi večjih premorov med nosečnostmi izboljša socialni in ekonomski položaj dru/ine ter ieepi samozavest večine žensk« Znanstveniki vedno znova ugotavljajo, da se prednosti dojenja povečajo, če otrok v prvih ^^.stih mesecih življenja uživa le maierint^ mleko. Foicg prizadevanja matere, ki zeli dojili otroka, podpore njenega partnerja in družine 1er naptv rov zdravstven i h delavccv,kijima belijo biti pri tem v pomoč, je nujno potrebna ludi primerna ozavc5čcnc«l družbe o prednosti dojenja. Poic^ holnišnic (lojcniti prija/ne IihIí /dnivsivcnc iislanovc Po analizi rezultatov delnih raziskavah je ob izpustu iz slo- venskih porodnišnic dojenih 95 odstotkov novorojenčkov, pri i^estih mesccih pa le še dobra polovica. Da ne bi dojenje v prvih mesecih otrokovega življenja pri nas prelhtro upadlo, so pri Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja projekt Novorojencem prijazna porodnišnica (od 14 v Sloveniji ima ta nazivře 10 porodnišnic, med prvimijebilaprav celjska), nadgradili s pobudo »Di^jenju pri-jiiznc zdravstvene ustanove«. Namenjajo jo otroSkim dispanzerjem, ambulantam ter bolniškim oddelkom, kjer (Obravnavajo bodoče ali doječe matere ter otroke v predšolskem obdobju. »Kajti,» je med drugim podčrtal predsednik omenjenega odbora dr. liorui BniUinič.» otroški dispanzerje meslo, kjer spremljajo rast in razvoj v&eh otrok, in je zato tudi ustanova, ki odločno vpliva na pravilne načine hranjenjaotrokvdaljšem življenjskem obdobju.» Odziv zdravstvenih ustanov na izraženo pobudo naj bi bil 2c ob začelncm zbiranja podatkov izredno velik. Po mnenju Mojce .Ier«h • Kosi, dr. med,, specialistke pedialrije Otra^kega dispanzeriaCelje,je otrcxška ambulanta mesto, kjer starši prejmejo spodbude in informacije, s katerimi ul rjuje-jo dojenje kol pozit ivno izkašnjo. Pri tem pa je pomembno, da imajo zdravniki in zdravstveno osebje enoten pristop, njihove informacije v /vezi z dojenjem pa se morajo dopolnjevati. Pravilna tehnika dojenja je naraven in logičen postopek. ki se ga mlade matere morajo naučiti. Zato pa potrebujejo pomoč svojega okolja, medicinskega in drugega grami. ki bodo omogočili, da bo trajala sezona kar365dnivlelu. Toso tudi programi, ki bodo astvaija-li nova delovna mesia in je to torej ludi v skladu s strategijo, ki sojo sprejeli na Premogovni- ku Velenje, da bodo do časa, ko bodo prenehali s proizvodnjo premoga, zagotovili nadomestnih 1500 delovnih mest. Poln optimizma je bil ob podpisu družbene pogodbe tudi velenjski župan Srečko Meh. njegovemu mnenju pa so se pridružili ludi («tali /upani savinjsko-šaleškega območja, To je namreč ena izmed konkretnih oblik sodelovanja na tem področju, v nekaj mesecih pri- prav na oblikovanje n(3ve družbe se je vzpi>siavilo zelo prisino sodelovanje, ki že rojeva sadove. Tudi novi direktor Ernest Kovač je prepričan, da bo družba poslovala uspešno. Je domačin, ima pa bogate domaČe in med-rtarodne izkušnje na smučarekem področju, saj je hil mod drugim direktor slovenske nordijske reprezentanco, izkušnje pa si je nabiral ludi na Japonskem. Novo podjetje je torej obliko- vano, na (îolteh pa jc v leh dneh zelo živahno, saj je treba še ogromno postoriti, da bo za letošnjo smučarsko se;rono v.se pripravljeno. Vsega, kar bi radi, seveda leios ^ ne bo možno postoriti, saj zimaže trka navrata. Obljubljajo pa, da bo tisio kar je potrebno, pripravljeno tako, da bodo smučarji lahko zadovoljni. V leh dneh pridobivajo dovoljenja za nihalko, v obratih HT7- pa pospešeno obnavljajo triscdežnico, ki jo bodo začeli prav lako montirati v prihodnjih dneh. Za silo bodo popravili ludi hotel, ki pa bo že prihodnjo pomlad deležen temeljito obnove, načrtov za lei-no sezojio pa je še zelo veliko. V leh dneh jih še usklajujejo, podrobno pa jih nameravajo predstaviti na novinarski konferenci, ki jo bodo pripravili pred začetkom zimske sezone, predvidoma 25. oktobra. ■ Družbeniki novoustanovljenega podjetja Ciolte, d. o. o. so: (iolte ilolding, d o. o., (lastniki te družil so UalijanH, HTZ Velenje L P, d. o. o., Mestna občina Velenje, Občine SaŠtanj, Mozirje, Šmartno ob Paki, Luče» Solčava, Cîornji Grad, Ljubno in Nazaije,Toming-eonsuliingsveto\'anje. d. o. o., MinsNol, d. o. o., Andreje, d. o. o., Kovinarstvo Sovič, Trendnet, d. o. o., ('igrad, d. o. o., Krevzel Instalacije, d. o. o., Clektro Jezer-nik, d. o. o., FIRŠT - Rototehnika. s. p.. Naš (?as, d. o. o. in BTC, d d V ospredju direktor Emest Kovač, ki je po podpisu družbene pogodbe predstavil vizijo razvoja tega novonastajajočega turističnega centra. Fiešld zaliv v enovito podobo V zadnjem ieUi je podjetje (JosI doživelo številne organizacijske sprememlje - V(^liki načrti v Mesi -Že letos na (iolteh Mira Zakošek Kiir vsa hčťrínsk^ podjetja Premogirvnika Velenje doživljajo organizacijsk« spr«membt« s kHte> rimi se prilagajajo novim tržnim pogojem in usmerit\am. saj sa morajo v naslednjih letih osami »svoji ti. s podjetjem Gost, ki Jedožive* lo v zadnjem letu Še posebej veliko orcani/acij-skih spremenil), Je tako. O tem smo se popovar* jali T njihovim direktorjem ma^. Vladimirj^^m Malenkovičetn. Zakaj so hile poírehne sprvmertilK in kakme so? »Osnova leh sprememb so bili siabilizacijski ukrepi, sprejeti v začetku lanskega leta. Podjetje je bilo v rdečih šievilkah, zato smo se odloČili za dezinvesiiranje dela gostinskega programa in za stevibe aktivnt)Sti za povečanje stroškdiv svoji kategoriji med liste, ki so bili najbolje za.sedcni.« 5//.« se, da ^a nameravate širiti? » Prepričani smo, da bi lahko bili ti rezuhaîi, ki so že sedaj dobri, še veliko boljši, če bi imel hotel večje zmogljivasti. Res imamo velike načne, razmišljamo o morebitni nadgradnji ali pa celo o moŽJiostih integriranja celotnega lleškcga zaliva v enovito ponudbo. O tem se dogovarjamo z vodstvom hotela Fiesa, Vsekakor pa računam, da bo imel hotel Barbara v prihodnjih letih zmogljivost od 250 do 300 postelj.« Kaj pa Ki>roška, tudi tam ste hili prixotni? »Do leta 2001 smo imeli tam v najemu gostinske zmogljivosti, pa lo ni bUo dovíílj dobičkonosno. Zdaj nas Koraška zanima predvsem na področju organizirane prehrano med delom in organiziranja ter gostinske ponudbe na velikih prireditvah. V letošnjem leiu smo sodelovali v kar nekaj velikih projektih.« Kakofta ure.w(čujete .Mrateski cUJ *'veČ na irfiu in manj odvisni 04Í »matere« - Premofinvnika"? »Smo sicer v stoodstotni lasti Premogcwnika, a postajamo vse bolj samostojni. Ni Še tako dolgo, ko smo dosegali več kol 70 odstotkov prihodkov znotraj poslovnega sistema Premogovnika, letos pa računamo, da nam bo ta delež padel na nekje med 35 in 38 odstotki.« Kaj pa nadaljnja strategija^ boste astaJi .wmostoj-ni ali načrtujete kakšne povezave? »Vrata pu-ščamo odprta. Strateški partnerji so vedno zanimivi, za nas bi bili tisii, ki bi prišli iz podobnih dejavnosli in s katerimi bi lahko našli skupne iiUcrc.se v smislu siljenja trga. pridobivanja novih poslov...« Kako veliki pa sploh ste. koliko ljudi zaposlujete? Mag. Viadimir Maienkovič: »Lani smo bili še v rdečih številkah, letos pa računamo na dobiček.« »Imamo 104 zaposlene, i^d tega jih jc Hvhote-lu Barbara v Fiesi, ostali pa smo tukaj v Velenju.« Ze v letošnjem letu naj bi z/tživel sniuÙ2r.Kki cen* terna (îoUeh. Aktivnosti vodi Pretnogovnik Vele» nje^ kakšna pa je pri tem va.Ša vloga? »Ta projekt je za nas velik poslovni izziv, ki ga bomo v prihodnjih letih izpopolnjevali. Vsekakor želimo bili zraven, o tem. kako konkretno bo organizirano gostiasivo v tem centru, pa se Še dogovarjamo. Verjetno pa bo najbolj optimalno, da ho imelo novo oblikovano podjetje samostojno gostinstvo.« Avstrijska jedra za smuči prihajajo iz Velenja Z odprodajo dela hčerinskega podjetja PLP je nastala aprila letos v Velenju nova družba TDS, d. o. o., avstrijskega lastnika Paula Fisterja, ki se v Avstriji ukvarja z različnimi predelavami lesa, med drugim pa je že dolgo proizvajalec jeder za smuči. S lo proizvodnjo, ki v podjetju PLP zaradi majhnosti ni bila rentabilna, imajo velike načrte. Te so predstavili na srečanju predstavnikov Sa-vinjsko-§ale§ko gospodarske zbornice z avstrij- skimi kolegi in vodstvom velenjskega Premogcwnika, Družba TDS je namreč vodilni proizvajalec teh smučarskih jeder, in sicer na avstrijskem, ťrancoskem, italijanskem, v zadnjem času ludi japonskem in naslovenskemlrgu,saj dobro sodelujejo z Elanom. Proizvodnjo naj bi tukaj v Velenju v prihodnje povečali, načriujejo pa tudi šc več drugega sodelovanja s podjetjem PLR ■ mz Posnetek s pogovora med predstavniki avstrijske in velenjske gospodarske zbornice, vod» stvom Premogovnika In novega avstrijskega lastnika podjetja TDS iz Velenja AKTUALNO Kažipot je srečal Abrahama Velenjsko poniniško (irušlvo Kažipot bo hodalo ol)eležil() 50. ohleinioo delovaiija - Želijo si vee podmladka, ki ima kol rian drušlva veliko uijodnosU pri potovanjih in dodal nem izohi^aževanju Bojana Šfiegel Mladi v zadnjih Iclih potujejo VOĆ, kol so včasih. Zelo fK^pu-îarni so ludi različni jezikovni lečajiposvelu. Marsikaj od lega je iahko članom PocilniŠkcga druživa Kažipot še bolj dislop-no. Drušlvo bo v na^^lednjih dneh bogalo obeležilo 5i)-lctnica delovanja, o lem pa nam jc več povedal predstavnik organizacijskega odbora i/ Kažipola Bla/ Rat: "Ob tem svečanem dogodku bomo pripravili proslavo. Pripravljamo jo 17. oklobra ob 17. uri, proslava pa bo polekala v okviru medniirodnc mlitdia'ïkc konference in mcdnarcxJnc konference županov parincrskih mcsl, ki bo lakral potekala v Velenju. Pclcg lega pripravljamo rctrospeklivno razstavo o delovanju društva. Na ogled bo v galeriji Mesnica v središču masla. V večernih urah I7.okto-bra pa bomo pripravili ludi veCjo zabavo za vse mlade udeležence konference in proslave." V Kažipotu je Irenutno okoli 80 članov, veijeino lako kol pw-sod drugod jc aktivnih prcccj manj. Rat dodaja: *'Okol i 15 res inicnzivno dela in pripravlja ludi obelcžiiev oblelnice. Načelomapa se nam zdi to pri- ložnosu da se predstavimo mladim Salcčanom, da spoznajo na^ delo in Številno prednosti, ki jili prina.^ Članstvo v društvu Ka^ipol. Mladi žal ne poznajo vseh moiřnosli, ki jih ponuja naša organizacija- Naši člani se pod ugodnimi pogoji udeiežuje- Bfaž Rat: "Prireditve pri* pravljamo tudi zato, da bi Kažipot predstavni mladim, irani()v sriidnje poklicne in sti'okovne ter višje stiokovne šole želi še visoko komercialno šolo - Slušatelji iz širšem eel|ske statistične rei>iie Tatjana Podgoršek Celje, 2. oktobra - Za.sebno podjetje za izobraževanje Abitura iz Ccijapr«iznujc letaš lU-lcl-nico deloviinjíL Jubilej so zaznamovali spriložnostno prireditvijo, na kateri so predali svojemu namenu dve računalniški učilnici, ki jih jc opremilo podjetje Gorenje Point iz Velenja, 1er predavalnico. Pridobitve bodo namenili predvsem studentom VLsjc?k>lskega in visokošolskega študija, z njimi pa so pridobili blizu 2M) učenih mest. Kot je na svečanosti naglasil direktor podjetja.liweCîeriçakso v It) letih dosegli izredno ra.sl. Oh ustanovitvi so gostovali z eno predavalnico na Srednji trgovski soli v Celju, tri ieia kasneje so se pre- selili na dana.^njo lokacijo v Ingra-dovem piKkwricm centru na Lavi, kjer so uredili že 16 predavalnic. Izobražujejo za poklic prodajalec, ekoncjmski in računalniški tehnik, pridobili so verifikacijo ludi /a spKs^io veljavne programe, od Solakega leta 1997/98 pa samostojno izvajajo srednješolske programe. Lansko pomlad-so njihovi dijaki prvič (îpntvljail poklicno maturo in dosegli enega najboljših rezultatov v Sloveniji. Letos je od l.SJ kandidatov moral na popravni izpit le eden. Pred tremi leli sti začeli izobraževati t u div višješolskem programu za komercialista in pTslovnega sekretarja, Zanju vlada velik interes. Lani so morah zavrniti karprecej kandidiiiov, v novem Šolskem letu pa so zanju Ob 10-ietnic detovanja so namenu predati večjo predavalnico za višješoisid in visokošoistii študij. 0/reMor podjetja Abitura Jože Geršak predvideli 210 vpisnih mest. Lani je njihove programe srednje poklicne in strokovne ter višje strokovne šole obiskovalo IKK) slušateljev iz širše statistične cclj.skc regije. Med njimi jih je bilo kar precej iz Velenja. »Doslej smo dekovali bolj ano nimno, sedaj se predstavljamo tudi javnosti, saj pričakujemo, da bodo ustrezni organi ministrstva za ŠoLstvo, znanost in špx^irt dali zeleno luč za program visoke komercialne .šole. Zanj imamo pripravljene potrebne prostorske in tudi druge zahteve, Kadrcwîiko se bomo okrepili s kar 53 novimi predavatelji in asislenii-« Kol smo šc slišali, jc ziisebno podjtíije za izobraževanj« Abitura organizator študija visoke šole za upravljanje in vodenje iz Novega mesta. Na šoli Gorica pilotski projekt »Dve uri« (iovorilne ui'e za ncvnce korak bližje v prizadevanjili za l)olj prijazno šolo - Za zdaj pozornost dvema področjema: vzgojnemn in izobraževalneííui - Dobei' odziv pri ucitelîili in učencih Tatjana Podgoršek Na ministrstvu /a šolstvo, zna-níxst in šport so letť« pripravilo piloiski projekt Dve uri. (îre za f^rojckt, v aspredju katerega so učenci in njihove težave ter mo?nost reikîvanja slednjih v sodčlovanjuz učitelji. Med izbranimi U osmwnimi šolami v Sloveniji, na katerih izvajajti projekt v tem šolskem letu, sodeluje kot edina iz območja Savinjsko-šalcike regije osntîvna šoia Gorica V:icnje- »Že dolgo čiisa smo si želeli, pravzaprav smo čutih potrebo, da bi našim učencem približali Šolo, z njimi navezali boljše, kar partnerske odnose... Prizadevali smo si torej za lx)lj prijazno šolo. Omenjen pilotski projekt daje prav to možnost, zato smo se z veseljem odzvali povabilu državne sekretarke na omenjenem ministrstvu Judite Kežman Počkaj in se vključili vanj,«je povedal ravnatelj šole Ivan Planine. Projekt Dve uri so na izbranih šola.i zastavjii različno. Na šoh Cïorica v Veletijuso ga poimenovali govorilne ureza učence,vanj pa sovključili le učence predmetne stopnje (od 4. do 8. razreda). Odločili so se, da bodo slednjim na vt)lj(j\si strokovni delavci Šole eno uro dopoldan pred poukom ali po njem ter vsi učitelji hkrati tudi vsak prvi torek v mesecu 16.15 do 17.urc,kosevnadaljc-V[inju začnejo skupne govorilne ure za starše- »Menimo, da bo to za začetek dtwolj, da bodo učenci lahko poiskali posamezne učitelje in .se z njimi pogovarjali, reševali svoje lei^ave.« Vsebino govorilnih ur so ravna-teljiizbranihšol vprvi ťazi opredelili na dveh področjilt: izol>-raževalnem invzi;ojnera. Učen- cem s težavami ne izobraževalnem področju bodo pomagali strok(5vni delavci Šole pri nuđenju ponKiči pri raznih nalogah, pri raziskovalni dejavnosti in piKlobno. »Ocenjujemo, da bodt) učenci imeli poslej manj težav pri pouku, ne bo jim potrebno i.skati dodatnih in.štrukcij ali še kakšne druge ob.ike pomoči. Ravnatelj osnovne šole Gorica Veienje Ivan Planine Ćc.sarkoli učenec ne bo znal. bo lahko vprašal učitelja. Na vzgojnem področju pa imamo predvidene individualne pogovore o najpogi>stcjŠih vpra.^anjih učencev, ki so povez.^na z odraščanjem: stiki med vrstniki, ljubezen, spolnost,... Ne delamo si utvar, da Ivmo znali vsem sveio-vali, idealno poskrbeti zanje, a si bomo glede na naže znanje, želje in izkušnje priziidevali. da bi otrokom svetovali čim bolje, jih spremljali, predvsem pa se z njim pogovarjali. Pričakujemo, da bodo zaradi tegii dosegali boljše rezultate na vzgojnem in izobraževalnem področju.« Odziv učiteljev ob uvajanju projekta je bil - po bssedah Ivana Planinca - na njiliovi šoli presenel-ijivo dober. Bojazen, da bi bili nejevoljni, je bila cxiveč, kar pritrjuje, da so o prijazjii šoli razmišljali ludi siimi- Pri učencih pa odziva 7A zdaj šc nLso izmerili v celoti. Zanje so namreč pripravili anketo s petimi vprašanji, njihcv vih (xigovorov pa še niso analizirali. v anketi so jih med drugim vpnišall o čem bi .se radi pogovarjali, kaj pričakujejo od individualnih giïvorilnih ur,.se jih bodo ude-krževali in podobno. »Statistično odgovoiov učencev šc nismo obdelali, jih pa bomo pri nadaljnjem delu gotovo uptištevali. O novosti pa sem se pogovarjal z (Km(^>lci, ki so povedali, dii je to sicer dobra stvar, a je med njimi prisotnega malo strahu. Verjamem, da bodo korajžni kmalu prebili led in da bodo tem sledili ludi ostali.« Nad izvajanjem prtv jekla E)ve uri bdi na štJli (îorica skupina učiteljev in strokovnih delavcev šole. vodi pa ga šolska pedagoginja Marjana Verdnik. Vse kar bo diîgajjito v zvezi s projektom, bodo skrbno Ixíležili. s^xîjc i/kušnje pu natopiijiašali na Šole, ki v tem šolskem leiu v projektu ne sodelujejo. ilavna ()l)ra\iiava za Šenlili Velenje - V dvorani doma krajanov v Šentilju bo v petek, 10. oktobra, ob 20, uri, javna obravnava osnutka zazidalnega načrta strnjenega naselja Šentilj. Na javni obravnavi bo sodeloval predstojnik Urada za okolje in prostor v Mestni občini Velenje Markt) Vučina- ■ mf

'n(» pozivamo upravičence, da oddajo vU^e čimprej. Ce kdo obra/c^ vUi}>e nima, je le-tii na razpolago v avli mestne občine veler\je. Abonmaje bodo lahko dvij^nili v treh dneh |)o (Kldaji vl(>^e, v deloMiem času občine. IM'4Mla|a Icliiih kart Lcine karlcse lx)doprodajale na Mestni oi>čini Velenje v vloí^išéu od l.'^. K). 200? dal je, v delovneni času ol>čine, ihJ 7.0(1 do (5.(X» ure, oh sredah do \7.(i) in pclkih do 13.(XJ ure. Cena je 48.(K)0 SIT. z veljavnostjo do 31.12.2WM. Pravne osebe leino karto naročijo z naročilnico. Zaradi vodenja evidenco prodanih kartah txxio inleresenli Í/pi>l-nili vlogo, ki jodobijov vloi^.i^u. Lefne karle lx)do varovane s črino kodo. IModaia /eloiiov in paiklrnlh kaiUc Ťxiom in parkirne karlice {micro-chip kartico) so bodo prodajali na Mestni občini Velenje v vložišču. Cena žetona jo UX) Sn; cona magnetne kartico jo 2()(K) SIT. V lej ceni je že naloi^cnih /a 1000 SIT parkirnine.V kolikor I>odo kupci pravne osebe, jih lahko naročijo z naročilnico. Kartica je irajna in jo je mogoče polnili na parko-malu. Žetone in kartice bo po uvedbi modrih con mogoče kupiti ludi na drugih prodajnih mestih. Dogovori potekajo s predstavniki Name in kioskov na Cankarjevi in Trgu mladosti. Konec tedna bodo gospodinjstva v Mestni občini Velenje prejela predstavitveni letak, i/ kiiteroga so razvidni vsi glavni elementi modrih con. Uvedba nove^^a parkirnt^a režima bo pričela v coni B v SREDO. 15. 10. 2im. V coni A bmlo se bodo mixJre cone uvajale postopno ml 15. 1(>.2IH)3 dalje in Ziiključile do petkn. 24. II). Hm. Čez mesec dni že otvoritev? I)<»la \)i \ pr(Mi()\ i \el(Miisk(> RiWvc dvorano ^WW na po^iodbo /aimijajo /a 14 dni - V /ac<4kii prjli()(injcsio docí^nbia Tdt]dna Podgoršek V zadnjem pt)govoru o prenovi velenjske Rdeče dvorane v /aČelku avgusta je direktor Sporlno-rekroacijskoga zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjim Klepec poudaril, da bosîa na dokončanje dol odločilno vpii-Vida mesec avgast in piva poUwj-ca scptcmlTa. >^Prcnova objekta poteka približno po načrtih.« je povedal v pogovoru Klepcc prejšnji leden. «Dela zamujajo glede na pogodbo za približno 14 dni. Namesto načrtovanega 15. oktobra pričakujemo zaključek predvidenih prenwit-veno-obnovitvenih del konec tegii meseca. Za zamudo je krivih nekaj objektivnih ra/logov -predvsem imam v mislih dodatna dela pri prestavitvi toplovoda, česar nismo predvidevali, nekaj pa je tudi drugih razlogov, o katerih se bomo mt^rali pogíworili z izvajalci del. (tlede na 10, da ti sproti dostavljajo projektno dokumentacijo, pričakujemo, da bomo konec oktobra uspešno opravili tehnični pregled objekta- V začetku novembra naj bi tako Rdeča dvorana ze normalno i)bratova-la.« l4-dnevna zamuda naj ne bi vplivala na nadaljnje aktivmwii, fiizon/a rokomeiav Cîorcnja, ki bodo morali svojo prvo evropsko tekmo odigrali drugje in ne v Rdeči dvorani. Taksen seena- rij so predvideli '^.c na samem začetku prenove velikega objekta in sc^ 7 njimi /a rezervnih lokacijo menda tudi dogovorili. Po Klepčovih informacijah naj hi to tekmo odigrali v Nazarjah. Ai i naložba ^wiaja v dogovorjenih okvirih? Po KlepČcvih besedah bo naložba (po /a zdaj znanih podatkih) ? načrtovano opremo vred »težka« od 450 do 500 milijonov lolarjev. Na končni znesek bo vplivala namreč tudi količina kupljene opreme. Na vprašanje, koliko denarja imajozanjo že zagotw-Ijenega in za kolikn bo potrebno poi.skati Se dodatne vire, pa je Klepec odgovoril: »»Kolikor mi je znano, naj bi svoje otwcz-nosti v oeloli pokrila Meslna občina Velenje (ski>raj polovico). Nekaj denarja smo pridobili 1x1 dr/^ave in naslwa raznih sponzorstev oziroma donaior-jev. Pričakujemo, da bo s spre-jemt^m proračuna za leto 20t)4 la naJo^^ba pokrita vsaj toliko, da bomo laiiko normalno podpisovali pt'>godbo in prevzemali (ibveznmti i/ naslova opreme. Jasno pa je, da bo potrebno poiskati dodatne vire financiranja. Nekaj denarja pričakujemo ^ od Fundacije za financiranje špt)rtnih organizacij v Republiki Sloveniji.« Prenovljena in nekoliko povečana Rdeča dvorana naj 1-jí bila narod za klui>e in rekreativ- ce ter vse, kj jo uporabljajo, v začetku prihodnjega meseca. Dogovarjajo se, da bi ob predaji objekta v uptirabo pripravili zanimivo prireditev, na kateri bi širši javní«tí pokazali, kaj vse so naredili, /a polrebe evropskega rokometnega prvenslva. ki bo januarja prihodnje leto, pa pričakujejo zadnjo potrebno opremo (tribune za gledalce) konec decembra, lako bodo do prvo tekme, ki bo 22. januaija ob 18. uri. imeîi 5e dovolj časa /a odpravo morebitnih drobnih pomanjkljivcxsti. Polog lokalnega organizacijskega odbora, ki pospei^uje priprave na evropsko rokometno prvenstvo, potek prenove vseskozi budno spremljala tudi obe rokometni zvezi, slovenska in evropska. Njuni predsiavnikl so sodelovali že pri projektiranju, nadzor pa izvajajo tudi z občasnimi obiski. Nazadnje so jih predstavniki Evropsko roko-metne zveze obiskali konec avgasta. Doslej na potek del in samloviIih Marjana Klepca - niso imeli pripomb. Prejšnji tedeu .se jc v Velenju mudila delegacija Rokometne zveze Slovenije, ki naj bi prav tako izra/ila zadovoljstvo nad opravljenim delcem. Čez mesec dni naj bi Rdeča dvorana že redno obratovala za potrebe klubov, rekreativcev in vseh drugih, fd jo uporabija- jo. (foto:vos) Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja Vzdrževanje ogrevalnega sistema Za nami je vroče polletje in čas oiila-jevanja sičtnovanj. Vedno bližje jc Cas, ko bo potrebno v stanovanje toploto dovnjali. Ze v tem prehodnem obdobju so biU dnevi, koje temperatura v bivalnih prostorih padla pod mejo toplotnega ugodja, in pomislili :>mo na ogrevanje. Ibrej je res zadnji čas. da ogrevalne naprave pregledamo in pripravimo na kurilno «zono. Pregledati moramo prcd-vscm lisic dele, od katerih sla odvisna zanesljivost in varnost ogrevanja, Najprej vizualno pregledamo cvlolen sistem, od ogreval do manometrov, termometrov in generaloija u^plote. Pri tem smo poz morda pustile sletl na llch pod ogrevali, pod spoji cevi in ventilov. Na spojih so morda vidni posui>cni madeži viide in apnenca. Taka mosta jc potrebno močneje priviti ali ponwno zatesniti. Nato so na vrsti pregledi posameznih sestavnih delov. Spomnim<'» se tudi na zadnja) ogrevalno sezt>no in na motnje, ki smo jiii lakrat opazili. Filtru in lovilce nečistoč odpremo in očistimo. Filtri so vgrajeni pred napravami, ki so oÍKutljive na nečistoče (elektromotorni ventili, črpalke, merilci pretoka). Pri zamenjavi filtra ali filtrskega vk>žkaje potrebno izbrati ustrezno kvaliteto fjUriranja, tako kot jo zahteva naprava, ki jo filler varuje. Običajno zadostuje, če izberemo filler pt^ standardu za pitno vodo. Se poscÍ>ej redno morami"» čistiti sesalne filtre pred črpalko. Zaraaien filter ovira delovanje črpalke, p(^\vča sesalni tlak tudi do vrednt^-sii. ko pride v čqialki do kaviiacije. ZaiJornl ventili imajo svojo vlogc-j med vzdrževanjem sisiema, ko je polrebno pi^Kimezne txlseke hidravlično k^iti. Z^v di se, da záične ventil ločili, koga zapre- mo, ali pa ga nili ne moremo zapreti. Take težave pcwzn^ajo starejši sede;^ni ventili, v katerih so za netosn(ï>i kriva les-nila, ki s časom zgubijo elasiičiiast. Vse sedežne ventile, če so še v inistalaciji, je smiselno Ziimenjati s krogličnimi ventili. ObKična čnwlka jc Čez poletje mirovala, in če nima vgrajenega sistema proti bkv kiranju, ki črpalko tibčasno zažene, je lahko gred blokirana zaradi ije ali v(h1-nega kamna, Zato pred zagonom zavrtimo gred črpalke rt^no s piími>čjo izvijača. Ce gredi ne moremo premaknili, lahko poskusimo z rahlimi udarci kladiva po gredijn če tudi to ne pomaga, je potrebni^ črpalko demontirali in jo presedali na ustreznem servisu. Pri zaprtih sistemih je črpalka običajno vgrajena v dwod predvsem zaradi ugodnej:%ih tlačnih razmerv cevni mreži. V tem primeru je manjSa možnost, da na.stanejo v sistemu p*>g*>ji za uparjanje vode. Ko črpalka obratuje, imamo v sistemu delovni llak. ki je odvisen od tlaka v mir^ivanju in t>d llaka. ki nastane zaradi upor^A' pretoka. Delovni (lak ne sme biti na nobenem mestu v sistemu nižji kolje tlak, pri katerem se začne vc»da uparjali. la uparjal-ni tlak je odvisen od temperature in ila-ka vode. Vemt>. da voda vre pri UîM O C\ če je njen ilak 1 bar. Pri nižjih tlakih pa se tudi temperatura uparjanja zniža. Če pade (lak na O^S bara, se začne uparja-nje že pri 80 OC. Ib pa so že pogoji, ki se lahko pojavijo ludi v nakm sistemu centralnega ogrevanja. Takrai nastane vslstcmu para, ki ima mnogo večji volumen kot vnlrolo in vzdrževanje predpisanega delovnega tlaka v ogreva Ine m sistemu. Kkspanz.ijska posiKla je zelo poraem-ben varmwtni in funkcionalni sestavni del ogrevalnega sistema. Vgrajena je na li"îCno Oolixeni višini nad najvišjim dekvm ogrevalne napeljave (pri c^dprlih ogrevalnih sislemih) ali pa na dolc»čeni vižini nad sesalnim priključkom cibtt^e črpalke (prizaprtili sisiemih). Temperatura v ogrevalnem .sisicmu se neprestano spreminja, zato se voda pri segrevanju razteza in pri olilajanju zopet krči. le spremembe prostt^mine se dogajajo koi spremembe niv(îjav(xlevekspan/ijskiali raz-lc/Ji<\s!ni psodah z vrečo je vreča priključena na ogrevalni sisiem,v posodi okrog vreče pa je zrak pod dolivenim lovarnij>kim llakom, ki je zapisan )ia etiketi posode. Pred montažo je običajno polrebno tlak zraka v puscxli popravili na tlak, ki ustreza ogrevalne m u sislemu. Tlak v posodi mora bili za bara večji od staličnega llaka v ogrevalnem siř»iemu. Z vodo napolnjen in odzračen, hladen (Ogrevalni sistem, mora imeli pri izklopljeni črpalki itak. ki je za ÛJ bara viíNji od statičnega tlaka. V sTanovanj.skih ogrevalnih sistemih se za pR^nos toplote uporablja pitna vod«. V lej vodi so razen plinov (kLsik. zjak. ogljikov dioksid) raztopljene tudi soli kalcija in magnezija. S segrevanjem vode se iz nje izli^ajc^ tako plini koî ludi mineralne snovi. Večja je temperatura vode. več kalcijevega karhonatase izioči. Ce je pM vrednijst vtide manjša od 8.2. se kalcijev ki«rbt>nat izlwi kol trda obloga na vročih stenah cevi ali kotla (vodni kamen ). pri vrednosti pl 1 večji od 8.2 pa se kalcijev karb<>nai izkK'1 vobliki mulja. Mulj se z vodo ^a2^'Ieče povsem sistemu in ko! nekakAnu obloga zaŠčili jeklene površine pred kisiki^m in ogljikovo kislino. ki povzročala rjo. Kvarni vplivi vtxl-ncgzi kamna so pregrevanje površin loplo-inih izjTienjevaleev v k<'»Uih» manj^ lopk>-tna prehodnost sien, na katerih je vodni kamen, in wêja poraba goriva v kotlih. V ceveh z vodnim kamnom se ptwcča odpor pretoka, fîosledica je pcweèan tlak in večja poraba eleklrike za pijgon obtočne črpalke. Obloge na -sesalnem priključku laliko povzročijo Judi uničenje črpalke zaradi kavitacije. S temperaturo naraSča intenzivnost kiîiozije, vendar se/manjSuje tudi količina plinov, ki jih lahko wxia lopi. Pri segre- vanju vode se povečuje ludi ilak in i^bo-jeje vzrok, da se izvode izloča zrak. M'jda pri 10 OC in pri tlaku 4 bare lahko v sebi zadnhjje 1121/m.lzjaka. Vspremenjenem okolju, na primer pri 70 (K* in 2 barih, je laliko v vodi samo k 331/ra3 zraka. Razlika l/m3 se pc^javi koî moleč elemenl v ogrevalnem sistemu, ki gaje potrebno spravili iz sistema, /rak v sistemu ovira pretok in piwzroča šume. .le !u

  • zija tako dolgo, da se porabijo vsi plini, ki korozijo pov7ročajo. Pomembno je lorej. d« je ogrevalni sislcm na lislem delu. kjer je v njem pi>dtlak. zra-kolesen, /rak priliaja v sistem ludi veks-panzijski posodi, ki je polnjena z zrakom, in občasno skozi avtomatski odzračevalni ventil Vode v ogrevalnem sislemu z^io ne menjujemo, ampak jo le di^dajamo. Za<>dzračevanjescvzapr-liii ogrevalnih sistemih u porabljajo ročni in avtomatski (HÍziačevalni ventili in centralne odzračevalne naprave. Vsi ti elementi se vgrajujejo vedno na najvišjih mestih ogrevalnega sistema. Izločanje plimi in piMovanje teh mehurčkov pt^ .sistemu lahko traja precej časa. preden se ujamejo v odzračevalni ventil. Pri odplinjevanju sistema se tlak zmanjšuje, zato je p>îrebn(f sistem večkrat dop<.>lnje-vaiiJn to vedno le vohlajenem stanju in pri i/klopljenj črpalki. Ogrevalni sislem mcîra omogočali ízIhkI zraka pr: rx>lnjc-nju sistema z vodo, dovod zraka pri praz-njenju sistema in odzjttčevanje medobra-to\'anjem. Mi pa moramo redno koni rotirali tlak in sistem po potrebi dopc^lnjc-vati /v<»dt\ ■ A. Jurinik. en, svet, 9. oktobra 2003 «w^ÉAS NASI KRAJI IN LJUDJE "Mladi intelektualci se vse redkeje vračajo v dolino" Ikko pravi doktor Six:io!ofU(ih znanosti Aleš CrniC, ki jc ludi síím po uspešnem iiudiju ostal v Ljuhljani. In ludi na lo bi radi iyp^wťúi sedanji ši ude ni i, ki sc že dobrih 41) Ici združujejo v Šaltáki Studentski klub (ŠŠK). Žc v prej.^nji í^ievilki smo poročali, dii je izžei zbornik, ki podrobno predstavlja zgc^dwino kluba, in napovedali pc^govorc z obema urednikoma (poLegdr. krnica je sourcdnica in avtorica zgodovin-skc^ludije šc Ana Kladnik). Najprej pa smo za mnenje o novem zbi^miku \jvasali sedanjega pred-sednika SSK-ja, ki mu mnogi pri-zjiavajo, da jc uspel oJ^iviti delovanje kluba in v njcgcM") delo vne-sii šlcvilne novosii, ki so ga šludenlom še priblii^ale. Dejan Fcrlin, sedanji predsednik ŠSK-ja, namjc/bornik"pLT-spcklive sove" ocenil lakole: "Zbornik occnjujcm kol zelo dober. Lep<^ se mi zdi, da so se od/vali pLsci iz vseh gencracij. To je za nas mlade velikega pomena, konec koncev smo Selesedaj spa ugotovitev, o kateri sogovornik prej ni razmišljal. Ajc takoj dodal: "To je pozitivno, saj lo pomeni, da je za dolino dobro, da so ljudje, ki imajo organizacijske in ludi druge spmobnosti, osia-li tukaj. Se pa bojim, da je lovrsino vračanje intelekiual-eev po končanem študiju v zadnjih deselih letih močno zmanjšalo. Mogoče je iskali taksen razlogza relativno visok dele? piscev, ki Se vedno živijo v Velenju, v tem, da smo se v več kol polovici zbornika ukvarjali z zgodovino in smo povabili ljudi, ki so v SŠK-ju imeli aktivno vlogo tudi v zgodovini. Povabili smo ludi liste, ki so sp("«obni kritično pogledali na vlogo kluba nekoč in danes. Če pa bi povabilo le zadnje generacije, bi hiiro ugotovili, da sc v Velenje vrača veliko manj ljudi kol pred leti. Mislim, daje že zdavnaj bil .skrajni čas, da .se odgovorni v dolini vprašajo, zakaj jc tako, in narediti kaj v tej smeri, da bi sc mladi, najbolj perspeki ivni in uspeáni vendarle ,spcl vračali v dolino." Ana Kladnik nam je najprej odgovorila na vprašanje, kdaj je dokončno dozorela ideja, da bi zgodovino ŠSK-ja obdelali lako poglobljeno, da bi lahko iz.šla kol zbornik. "Na to smo se kar hilro pripravili,saj smo ugoto- vili, da če želimo publicirali zbornik o ŠŠK-ju, ga je treba zastavili široko. Oktobra 2002 sva z Alešem naredila spisek ljudi, ki .smo jih povabili k pisanju, jaz pa sem se odločila, da obdelam zgodovino kluba. Formalna oznaka ŠŠK-ja seže v leto 1960/61. V Studiji pa sežem •nC dlje, saj me zanimajo študentje iz Salc.^kc doline šc iz časa Vodnjakov, pa predvojni iludenlje, kijih tudi navajam. Zanimalo me je, kako so sc začeli zbirali in si potem nadeli ime Šaleški šludcntski klub. Imela sem precej težav z iskanjem virov in literature. Od sre* dine 70. let dalje, ko jc začelo izhajati klubsko glasilo RI T, jc z informacij am i dobro založeno, pred tem časom pa veliko manj. Poleg intervjujev, ki sem jih opravila z nekdanjimi predsedniki SŠK-ja, sem si pomagala s slarimi izdajami Šaleškega Rudarja, pregledala sem Naše čase, brskala pa sem tudi po celjskem arhivu. Tako se mi je nabrala lak.šna mera virov, da sem lahko sestavila mozaik zgodovine SSK-ja." Sredi pisanja zgodovine ÍSK-ja sc jc Ana odločila, da spremeni Že prijavljeno diplomsko nalogo in šiudijo o zgodovini ŠŠK-ja odda ludi kol diplomsko delo. Sredi scpicmbra jo jc uspešno zagovaijala in poslala diplomirana zgodovinarka in .sociologinja. Mentorja sla ji bila dr. Božo Repe, na sociologiji pa dr. Avj>usl Rt^pnik. Oba sla bila zadovoljna z nastalim delom. Ana nam je povedsda, da so prvi komcnlaiji zelo dobri. "Veliko ljudi si sploh ni predstavljalo, kaj bo nastalo. Prvi viisi so siccr povezani z obliko, na komentarje vsebine pa šc čakam "jc še dodala Upam, da jih bo čim več. Ker bo to pomenilo, da so "Perspektive sove" naále pot do Salečanov. V njih bodo zagolovo vsi nekdanji in sedanji šludenlje poleg nosi algi-je za Ča,st>m, ko so ác Študirali, našli veliko zanimivega. ■ Bojana Špegel Več otrok v skupinah h1(^ksil)iliie normative povečali z 12 iia 14 oziroma z 22 na 24 olr()l< - Na ()lrolv.š«k iz Lenarta pri Gornjem Gradu (mimogrede je sestra ministra za promet in zvezo Jakoba Pre-sečnika in upokojena kmetijska pospeševalka). Kultura Ambiciozni pevski program Mc.šani pevski zbor (lorcnjc jc lciošnj(5 pevsko sezono začel z zanimivim programom in ambicioznimi načrti. Ae v mesecu oktobru se bodo najprej predstavili na skupnem koncertu s Člani Svobode v Šoštanju in nato ob koncu meseca odšli še na gostovanje v Pariz. /clo obetavni začetki torej in Člani McP/.(îorcnjc se tega zavedajo. / rednimi vajami vsak ponedeljek in sredo ob 19.30 v mali dvorani glasbene šole Frana Koruna Kpol-dnc od 15. do 18. ure pa bo nastop gledaliških skupin. Gledališke delavnice bodo ludi v soboto, in sicer od 9. do 12. ure v prostorih velenjske gimnazije, od 14. do 18. ure bodo udelcžcnci festivala predstavljali dežele, iz kaicre prihajajo. V nedeljo ob 10. uri pa jih Čaka, kol smo že zapisali, še zaključna prireditev. ■ tp KULTURA Svetovni glasbeni dnevi tudi v Velenju Pod molom '*Nova glasba Zii Irctjc lisočjcijc" sn med 26. septembrom in 3. okiobrom potekali v Sloveniji Svetovni glasbeni dnevi, letošnja naj-vcCja glasbena prireditev pri ivds. Dogodek, sestavljen i/ vrste koncertov, predavanj, riz-slav in drugih glaslxînili mani-1'estacij Je ponudil pester vpogled v sodobno glasbeno ustvarjalnost, V okviru tega festivala je (îlasbeno šolo Fran Korun Koželjski v torek, .septembra, počastil s svojim obiskom direktor izraelskega glasbenega centra v Tcl-Avivu, muzikolog Dušan Mihakk. Vodilna nit njegovega predavanja jc bila predstavitev Anto-lo{>íjť i/raelskť /a kla- vir, ki jo je pred kratkim (avgusta 2003) i/dal tamkajšnji ghis-beni center. Gre za anltíiogíjo na devetih zga^enkah, ki jojc pripravljala skupina pianistov, muzikologov in skladateljev polnih deset let. Ta edicija, popularno imenovana kot "Antok^-ja za sto prstov" fposnelo jo je namrei deset pianistov) je v/budila veliko zanimanje pri izrael- ski kullumi javnasti, o čemer pri čaj o Števil ne oddaje na radiu in televiziji icr članki v čiisc^U-ju. V antologiji» imenovani tudi Psallerin. je predstavljenih 56 skladateljev z 71-imi skladba-\nl, nastalimi med \923 in 1995. Predavatelj Dušan Mihalekje predstavitev izkoristil za zanimiv sprehod skozi zgodovino izraelske glasbene kulture in osvetlil njeno trenutno situacijo. Skozi izbrane skladbe seje tako pcičasi izrisoval ra/voj in pod<^ba izraelske glasbe, (rre za zanimivo zgodovino, polno nenavadnih, dostikrat krutih ustid posameznikov, Izraelsko glasbo so u.sivarjali večinoma tujci, ki so se zaradi različnih u%>d preselili v Izrael (mdr. Joel Engel, Paul Den-IIaim). Svoj-skczije in plesa. Prireditev je ptwezoval predsednik vele njskegii društva "Romano vcjzo" Slobodan Neziro-vič. ki je obiskovalce vodil sko/i splet pripravljenih nastopov, ^•'ludi danes sc predstavljajo člani na^ga druitva in na.^ gostje iz Murske Sobole, ki prihajajo iz društva "Romani Union", 1er člani roraskega druStva iz Puconcev. Predstavili pa so se tudi mladi pisci poezije." Zanimalo nas je, kaj se je vza-dnjem letu v delu velenjskega romskega dru.stva spreme ni lo. "Moram poudariti, da nam gre na bolje. Kol že veste, smo dobili tudi pisarno za delo našega dnjštva, ki jo s pridom uporabljamo. Uspeli smo jo ludi računalniško opremi;!. Udeležili smo .se tudi različnih priredi-tev.Ob svetovnem dnevu romw smo na prireditvi prikazali našo gledališko igro z naslovom "Mero vava", izdali smo tudi knjigo Romi sedanja»! i, v kaie-ri opisujemo življenje romov v Sloveniji danes." In kako pravzaprav deluje njihova pisiirna? "Uradnih ur nimamo. ker smo zaposleni, številni pa hodimo Se všolo. Kadar .se pripravljamo na kakšne prireditve, smo v pisarni tudi po Velenjski romi so na kulturni večer povabili tudi svoje príja' tet je Iz Murske Sobote. S programom so tudi tokrat navdušili potno knjižnico obiskovalcev. štirikrai na leden, včasih poccle dneve." Velenjski romi so ena najmanjših rom.skih .skupnosti v Sloveniji. Vseeno nas je zanimalo, ali imajo kak.Šcn interes, da bi prišli tudi v mestni svet, kar seje v nekaterih sloveaskih občinah, kjer živijo romske skupnosti, že zgodilo. Slobodan Nezirovič o tem pravi: " Želje so velike, žal pa tega mi ne more- mo doseči, čeprav smo po zakonu vsi enaki. Pravico di^ svojega predstavnika v občiaskem svetu imajo po zakonu le avtohtoni romi, kar naj bi pomenilo, da so romi na.seljeni v občini več kot 100 let. Mi pa smo v Velenje prišli kot priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, zalo te možnosti nimamo.'' ■ Bojana Špegel Raznorodnost in Šmajsova ustvarjalna energija (lalerijo Kulturnega centra IvanaNapemikasovpetek preplavile barve in ustvarjalna energija l/tokii Šmajsa - Munija. Prv-glcdno razstavo njegovih del so pripravili ob avtoijevi 50 letnici, obisk otvoritve pa je bil zelo velik. Kot ponavadi, ko gre za otvoritev razstave del avtorja, ki živiin dela v Šaleški dolini. Razstavo so poimenovali Raznorodnost, na ogled pa bo slab mesec dni, Umetnika in njegovo delo je uvodoma predstavila vodja galerije Milena Koren - Božiček, ki je v obsežni zgodovini njegovega ustvarjanja in razstavljanja poudarila najpomembnejše prelomnice na njegovi umetniški pki krapos'sko kapo, >»to bi pr<'>sil, če bi se dalo dobiti kak-šm^ stanovanje z.a mene in mojo družino. Sedaj stanujem z družino pod kozolcem.« Direktor se je lenobno zleknil. poslušal in rahlo pokimaval. kar je bil dt^ber znak. .ložcku bo pomagal. da se rešil kozolca. »V zadrugi, kjer sem delal prej. je upravnica čisto pt)norela in je mene in mojo ženo z otrokom vred vrgla na cesl{\ Veste, jaz pa sem bil v partizanih, v Šercerjevi brigadi, prej pa v Koruškem tníre-du, Šc prej pa »Vemo lo, Jožef, vemo! Mi vemo vsel« je odvrnil direktor, poklical tajnia^ (n jI nekaj naročal. Jože je še isti dan tlobii Šahten-ski kamion, sc peljal v Šmartno pri Skivvnj C iradcu in nal<'»žil pc»hiŠtvo, ki je ]cíMo pixJ kt>zoIcem. Tista dvodelna omara, dve postelji pa kredcnca in kavč ter miza z buko-vj stoli, so hill kur masKnI in močni. Vklek'» se je. da gre za domaČo lîelo. sicer pohištvo ne bi zdržalo, ko so ga zmetali ptxl kozolec. Še istega dne zvečer jestala prikolica s pohištvom pred barako na starem Šahtu. »Tu stanoval. Jožek, vendar moraš do jutra izprazniti prikolico. tako mi je naročil direktor,« je rekel voznik, ko je odklapljal prikolico, »Saj ne zaradi mene, a direktor je tako zahteval, saj razumeš. Jožeki« Drugo jutro je bilovse pohištvo nameščeno v knapovski baraki. Imek) je sobo In kuhinjo, Sedaj je žena z otR'skom lahko pristav Ve-lenje. .Tožc je bil ključavničar v strcîj-nem obratu, njegovi mojstri pa Matevž Oremuž. Rudi Bizjak in Jože Meh. Prem<^govniku je dobro kazalo, mesto je cvetelo in se razvijalo, obljubljali so udarniška dela In lepa svetla stanovanja ... 'Ib bi laliko bili Jožetovi najbolj srečni ilnevi.če mu ne bi nenailo-ma zbolela in umrla žena. Rak! Za prvo silo mu je priskočlíá na pomoč sestra, kasneje pa je Vrabčevka uredila služkinjo. Marijo Dobelšek iz Pe.sjega, ki naj bi v Jožetcivdila. le Micke, navadne služkinje, pu ne razume čisto nič. Saj ne reče. da ni prikupna v tistem klolaslem predpasniku in progastih dt>ko-lenkah. Bila je enajsl let mlajša in prijetno jo je bilo gledali, kose je tako pripogibida pc^ kuhinji. Ker pa Micka ni in ni hotela denarja, sc je Jože odločil, da pride zadevi do dna in je pcîtrkal pri njenem očetu, staremu Di^beUk"u. da vidi kaj je narobe z dekletom: >»Bog daj, Ji>žekl" ga je ta p>-zdravil in se zvito smejal. «Poslu'^ajle. ta vaša Micka,saj ne rečem, da ni pridna in skrbna, ampak noče povctlali. koliko ji naj plačam in ziito se mi zdi vse skupaj čudno,« je začel Jože in takoj prešel k bistvu. »Ne vem, kaj ima za bregom! Saj ne zaslužim slabo, stanovanje imam, vendar otrok bo šel v šolo, nekaj moram Imeti za obleko In hrano, pa še kak glaž pira si rad pri-vc^Ščim. lako ne vem, če bom lahko vzdrževal Še služkinjo, Micka pa nič ne reče in se kar reži Dobelšek se je namuzni) in Jožeta krepko udaril p<5 rami. ».ložek. li ne razumeš. Micka je svobodna, kot ptička na veji, hi>-hoho!« seje zakrohotal in še bolj mi>čno tlesknil Jožeta po ramenih, «Meni je vseeno. Če do smrti dela za tebe. Doma ne more ostali, ker se mi je starejši sin oženil In bo prevzel. Vidiš, tako bi bila Micka čisto odveč.« Jože je nagubal čelo in počasi sc mu je začelo svitati. V partizanih je bilo čisto drugače, lam je bila hvala Bogu komanda jasna: v boj za svobodo življenja! »Hočem reči. Micka mora ostati pri tebi,« je nadaljeval Do-Ixílšek, »i^m lahko stanuje in li zastonj gi^podinji. Jožek. Tako bc^ lažje preslal žalost ob hudi izgubi tvoje Žene.« je rekel in ga 2 vso silo udaril po hrbtu, kot, če se komu zaleti in mu je treba pomagati. «Madona, kaj si res tako kna-povsko zabil, da ne razumeš?« Sedaj se je JoŽclu dokončno prižgala knapiwska svetilka- Micka je ostala in miivvsem stregla. ?!alosi je res minila In .še Istega lela sta se poročila. Jože se je pt>iem pori^Ml še trikrat. ■ 107,8 MHz 11 Novinarski dnevi Obe naši rcda]a:iji» tako Časopisna kol radijska, hosia na kioSnjih novinarskih dnevih, ki bodo od 2.1. do 25. oktobra potekali v Ankaranu moino zastopani. Kar nekaj koIcgic in kolegov se je odločilo» da jih letos ne bodo zamudili. Jih vlečejo teme ali no.^talgija po morju? Najbii je privlačno oboje. Tokratni novinarski dnevi bodo tematsko razdeljeni v tri sklope. Začeli se bodo s stanovskimi razpravami, na katerih bodo novinajji odpirali vprašanja avlorskih pravic novinarjev in scse/nanili vsebino prihodnje novinarske kolektivne pogodbe. Drugi dan bo »družbeno« obarvan. V njem bodo ugledni strokovnjaki (dr. Tine Hribar, dr. Matej Lahkovnik» dr. Bozo Repe ...) odpirali aktualne teme: o slovenskem in sveiovncm kapitali/?mu, o novem svetovnem redu, o uporabi in zlorabi prava. Tretji dan pa bo namenjen jeyiku in jezikovnim razpravam. No, vsaj enkrat na leto, pa jo redno zaposleni in zunanji sodelavci mahnemo kam, kjer ne razpravljamo kaj dosti. Se bolj družimo. Da se spoznamo. V soboto bo na izletu v Graz zalo golovo nekaj novih obrazov, tistili, ki so uspešno pa-slali radijsko avdicijo in že delajo. Običajno Slovence v Avstrijo vabijo nwkupi, mi pa bomo mesto v/cli bolj turistično. V načrtu je ogled gradu, starega mesmega jedra, opere in gledali^a 1er posestva in dvorea grofov Ilerberstein. ■ mkp na kratko Ki:s [NiiiJJiiS Velenjska rock skupina bo danes {9. oktobra) v ljubljanskem Orto baru promocijsko predstavila svojo četrto ploščo »Revolver IjubeznK ki bo ta mesec Izšla pn zaloá)i Nika. Sli)l)ll\KT\ Minuli teden je skupini uspelo doseči še en rekord. Kar dva njena afbima, RH- in Sidd-harta 99-02.... sta zasedla prvo in drugo mesto slovenske lestvice najbolje prodajanih plošč. SlIKAK V trgovinah je že naprodaj njihov dvojni živi album »En koncert'< s26 skladbami, ki so jih posneli v živo pred približno letom dni, ko so Šukar z gosti dvakrat zapored razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. LAIBACIl Zaradi velikega povpraševanja po njihovih nastopih v tujini je skupina Laibach prestavila njihov ljublianstó koncert Nastop, ki je bil napovedan za 18. oktobra je po novem prestavljen na 14. november, skupina pa bo nastopila v prostorih \^baillma. Bi;por Nova skladba z njihovega drugega albuma je skladba »Lokomofiva«<. Za poskočno uspešnicc so Bepop pred kratkim sriemali videospot in se v te namene z vlakom vosli po domačih železniških tifih. z orkestrcm Tuftolentza je na večdnevni! intenzivnih vajah izpilil koncertni program z novimi skladbami z albuma »Export-Import«, ki jih bo izvajal na velikem koncertu v Cankarjevem domu 10. novembra. Proiiioťiia spolni skupine Sclec t Velenjska skupina Seleet ho v s<5boto, 11- oktobra, ob 18.30 v bistroju Skala v Velenju promocijsko predstavila videospot za skladbo »U la la (Que sera sera)«. Skladba je delo amc- važno. Pomembno je, da je album »Nevihta« /daj na voljo oboževaleem dekliSkega Iria, izbranega v drugem krogu iv Sova Popstars. Singl »Nevihta«, po katerem album nosi naslov, je prepričal tudi bolj zahtevne, saj so kril ike dobre. Velik delež zaslug za lo pripada seveda avlo- riSkega producenta Menacea, videaspot pa je bil posnet konec av^usias 16 mm lllmskokamero v koprodukciji s TV Slovenija in pod režisersko taktirko mladega in nadaijenega kranjskega režiserja Mitje Okorna s 30 člansko ekipt^. Spol je zanimiv ludi zaradi dejstva» daje bil posnet 157 m pod zemljo (v Muzeju premogovništva SJove-nije), Polegspotabo na promociji moč videti Se dokumentarec o tem, kako je samo snemanje polekalo, o pripravaii, zaku-lisjti in vseh skrilih podrobnostih, ki jih v spolu ni mogoče videti. Po promociji bo sledil Se nastop skupine Seleči in zabava v stilu 80-ih let z ekipo D. i.SX. o Booom. !\cvihla na prodajnih policah Od minulega petka (3. 11). 21)03) je končno v trgovinah prvi album skupine Unique. Album je zamudil za dober tedeu, saj je bil prvoten izid napovedan za 25. september. Zakaj zamuda ni znano, â navsezadnje niti ni rjema, ki ju do zdaj Se nismo poznali. Raay in Ropo je njuno ime, poskrbela pasla za besedilo, glasbo in aranj?ma »Nevihtesupljiv,sa je»LiťeFor Renl« do ponedeljka, 6. oktobra, dosegel že 400.000 prodanih kopij. Dido pravi, da lako naslov albuma kol tudi pesem, po kateri album nosi naslov, izražajo njena trenutna občutja in želje, kako bi se želela počutili v prihodnosti. Na albumu je enajst pesmi, kate- rih avioriea je Dido, večino teh pa je napisala ob klavirju in kilari. Nekaj pe.smi ji je pomagal spesniti bral Rollo, tudi sam znan glasbenik, član slovite elektronske zasedbe Faithless (Cîod is a D.l), v kateri je svojo kariero pričela ludi Dido. Pri ostalih skladbah ji je pomagal Rick Nowels, kije sodeloval že pri produkciji njenega prvenca in kol kaže so spei zadeli pravo formulo. Sodeč po uspežnem stanu bo album še presegel uspeh prvcnca. Nihče ni pričakwal, da bo mirno dekle iz severnega Londona kdaj doživelo lak planeiarni uspeh. Se najmanj se ga je nadejala sama, ki je bila vedno le mala seslriea velikega brala, ki jo je komajda kdo opazil. In morda je bila prav 10 njena prednost. ■ Míč gimiznanimi aviorji, kot so: Ale.^ ( adcž, Martin Šiibemik, Sa^y Fajon, Jan Plestenjak, Frenk Nova, Damjana Kcnda - Husu, 1-Ieilgíi, Mojca ć'ebulj ter Simon Megiič. /liani nominirane i ÍVnV Eiimpo IViiLsl(' Awards _ Ju'iiilejna deseta podelitev nagrad MTV Europe Music Awards 2003 bo polekala 6. mwembra 2003 v Ocean 'lêrmi-nal Areni v Edinbourghu. Med letošnjimi nominiranei je največji favorit Jusiin Ti m ber lake, ki SÇ za nagrado poteguje kur v petih kategorijah. S šlirimi nominacijami mu sledi Christina Aguilera, ki bo hkrati ludi vodileljica podclitse nagrad, trikrat so nominirani Evanescence in White Stripes^s po dvema nominacijama se za nagradi poieguje tudi pevka Pink in lako dalje. Prvič v zgod^wini podelitev evropskih nagrad M'l'V se boozmagovdlcihcdkičaloz glasovanjem preko SMSov in sicer med samo priredirvijo. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsáo soboto oû 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko sliiite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30 in po poročilih 0518.30. 1. PINK-Trouble 2. STACIE ORRlCa-Stuck 3. SEAN PAUL-LIke Glue Še vedno aktualna zaradi uspešne skladbe >'Feel Good Time« iz drugega nadaljevanja filma Čartijevl angelčki, v katerem se skupaj s svojim fantom Careyem Hartom, prvakom v motokro-su. pojavlja tudi sama, je PInk pred kratkim izdaia še nov singl z naslovom »Trouble«. Skladba, ki je tudi zmagovalka tokratnega izbora za pesem tedna na Radiu Velenje, ie hM tudi napoved novega albuma, ki bo nasledil uspešno ploščo «Misundaztood« in W moral tziti prihodnji mesec. ■ LESTVICA miE Redna letna skupščina ŠŠK Leto je naokoli in zopet so tu volitve za predsednika sŠSK. Nove generacije imajo priložnost, da se izkažejo, naredijo kaj novega in .seveda norega in se potrdijo na množili področjih, kol.so se letoSnji ŠŠK-jevci in njihovi sodelavci. Šaleški študenuski klub sklicuje letno redno skup.'^ino v petek» 24. t)ktol)ra, ob 19.30 v sejni sobi Hotela Paka. Dnevni red: - predsiavitev poročil o delovanju organov ^SK v preteklem solskem letu, ' razrešiiev slarega predsedstva ŠbK in nadzorne komisije, 1er volilev novega predsedstva in nadzorne komisije za Iclo 2003/2004 - drugo. Kandidalure za predsednika ŠŠK morajoprispeiispisno prijavo, spri-poročeno poŠto, na sedež SŠK (ŠalcSkifttudenlski klub,TiU>virs4,3320 Velenje), najmanj 7 dni pred skupščino. Kandidatura mora vsebovali ime in priimek, točen naslov in kraj prebivalii5Ča ter potrdilo o stii-tu.su studenta za lekoče leto 2i)03/2n04. Vsako nedeljo ob 17.30 na l^adiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nas čas. Tel.: 897.50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 5.10.2003: 1. POLKA PUNCE Venček polk 2. LESJAK: Mo| klobuk ima lii lukne 3. SLOV. MUZIKANTJE: Glasba povsod živi 4. SLOV ZVOKI: F^ijeva ljubica 5. MOGU: Nedeljska služba Predlogi za nedeljo, 12.10.2003: 1. FRANK: Dekle s planin 2. KOVAČI: Na pavre 3. POGUM: Kdor pravi le Slovenec 4. RUS: Ohcet bo 5. SLAPOVI: Slovenec je faca ■ Vlíi Grabner I VRTILJAK Jani Siili^oj. lUiKnidni (liri- ;*lusliťiilk. kl Sosianlťuni* velíkokml raxu'Si'll. in Mili juna Ockifl^a. kl snu» |(» vi^aslli srečevali na OhťinI SoManj koi s\ťto\alko klipana za dnii^bene (li'|a\no8tl Od pok'U snu je iv npoko|(iia. /(Ia| povsem driii^ve vidi d4»$>mike i/ njene^ii nekclanje-podnH'ja. Sjiloli (e ne skrili ve^, da 1)1 slo ka I narobe. /.iipaii|4 L|iibnei;a nb Savln|l \nK» Rakini In načelnUa l'pravne enote \elen|e \IUena J^H^'Ovnlk sU se zapieCil v /bahen pri eenier sv nisla pnsUll nioliU. Anka: i>Seni slišala, da delate nia^islerii. Kak» dalee ali bli/ii |mi ste ^e?« Milena: koma leta Ui moral bili moj. te se ne bo kaj /aplelln.a Milena IVťovnIk pa tiidi sama predava. \a 1 prami akademiji. Kn srećamn kakšiH'^ nfene^i {>štndenia«. ^a boino >prasali. kako str(»4*a zna biti. ^ han \auKiiik • Bambl In Viktor Robnik. Oba sUt zapreta smiit arskoskakidna delavea.
  • kih učinkov izkazali za neučinkovite, v glavnem zaradi neprijetnih stranskih učinkov tesltîsicrona. [\ovoiiohni slovar liijtli jc/ikov Riuski in bolgarski znanstveniki trdijo, da so izumili pc«cbno naprav(5 »prevajalca«, ki bo ljudem, ki se bodo v različnih jezikih pogovarjali po lelefonu, omogočil rayume-vanjc. Tehnologija naj bi delovala na način pretvarjanja izgovor- jenih besedv določenem jey i ku v digitalni zapis, ki bo nato nemudoma preveden v drug jezik. Oip, kije namenjen prevajanju, se lahkovgradivkaterikoU telefon. Kqycho Mitev, vodja projekta, je za bolgarsko nacionalno televizijo povedal: »Oseba bo lahko po lelefonu preprc^to govorila v svojem materinem jeziku in ljudje ga budu lahko na drugi sirani sveta s pomočjo nove naprave lahko brez težav razumeli.« Poleg lega naj bi bolgarski del /jianslvcne skupine izdelal ludi računalniški program za prevajanje teksta. V kolikor bi invesiilorji pokazali zanimanje za novc) tehnologijo, bi praktična aplikacija na irži^u bila dostopna že v obdobju leta dni. kaj inoskl misjijo'?_ Le kaj moški mislijo? Kaj je z mt«kimi in avlomobili. zakaj ne opazi, kaj vscjc potrebno nare- diti, zakaj mora nenehno držati daljinski upravljavec, zakaj, zakaj, zakaj ...? To so le slan- dardna vprašanja vsake ženske. Fik^rof Michael (lurian je prepričan, da odgovor na vsa vprašanja ni v lenobi, seksizmu ali svojeglavosti, temveč v poudarjenih razlikah med mt^kimi in ženskimi možgani, kar lahko znanstveniki z obstoječo tehnologijo dijnes dokažejo. Guirian je do nove vizije moške psihe prišel na podlagi dveh deselletij lajajočih natančnih nevro biološki h raziskav zanekdoiami iz vsakdanjega življenja in svojiJi izkušenj kot družiaskega icrapcvia (»uri-an upa. da bo s svojo leorijo pomagal pri boljšem razumevanju moških, saj so jih ljudje zaradi napačnih predstavitev v zadnjiii nekaj desetletjih popolnoma narobe razumeli. Moški možgani imajo manj močne osnovne kemikalije, ki vplivajo na čut za dolžniísi, in kemikalije^ ki pomirjajo, knl možgani žensk, /.al o ženske poirct^ujcjozii sprostitev na koncu napornega dne č-ustvcn pogcwor, utrujeni moški možgani pa za sprostitev potrebujejo mir in udobje brez tega čustvenega blebeianja. To najlažje dosežejo z gledanjem športa ali nezahtevnih akcijskih filmov. Prav lako moški možgani ne dojcmaj<^ lako natančno kol ž-enski možgani, zalo moški pogasto ne opazijo, kaj je potrebno doma postorili. Kakorkoli že, moSki možgani zaznajo manj podrobnosti doma, vendar zato več okoli liiie in na delovnem mestu. Vse svoje ugolovilve je Gurian zapisal v svoji najnovejši knjigi. I\ap8lcr se vrat a Danes naj bi spei začel delovali ' zloglasni'* spletni glasbeni servis Napster. Družba Roxio, znana po programski opremi za presnemo- ^ maps ter vanje CD In DVD, je namreč v minulem letu vložila več desci milijonovdolaijcvvrazvtij novega Napsteija, da bise tako uveljavila na trgu spletne distribucije glasbe, kjer že nekaj časa vlada huda konkurcnca. Nov spletni servis je deloma zgrajen na tehnologiji, ki sojo pri Roxio pridobili z nakupom družbe Pressplay. Novi Napsier, ki se na irg vrača potem, ko so prvega zaprh zaradi "piralskega" ponujanja glasbe, naj bi se od svojega predhodnika vsebinsko zelo razlikoval. Obiskovalci bodo namreč namesto brezplačne in nelegalne izmenjave ^asbe morali za svoje prencšene datoteke z glasbo po.Šteno plačati, Pri Roxio pa so si ime Napster izbrali, ker upajo, da ima ime pri potrošnikih Se določen dober sloves in jim bo prinesel veliko prometa. Seznanianje Direktorju Htddln^a slovenske elektrarne nia^. Dnt^u Fabjanu ne moremo očil«iti,vršno I |>ovrs* insku). Premojsovniksije /diij ogledni Še od sp4KJ:ij. Vel tujcev Velenjski iiradni turistični viri pravijo, da je v Veleryii vse več tujcev. S tem se strinjajo tudi nekii-teri dru^i »nelurlsdčni« viri. Vse večje tujcev, saj so .si tudi mno}>i Velenjčani med sa\w vse ve^ji tujci. Skrbnost v solHito, na mednank)* ni <)an varst>a živali, smo slišali veliko kritičnemu nsi r.ičun nase^^a (Klnosa do živali. P(»same/niki .so se tak«> zavzemali /a živali, da so se nekateri ljudje počutili o|in>žene. Vrednotmje 8. oktober jc bil praxnik olKÍne Velenje, pa pru/.nik <>l>činv SoKt»nj, zduj je Iv ^e praznik KS So.stanj. Doka/« da |>omen (KUti/iiiv .skill akcij vse halj plahni. Od kamna do ••• v Mozirju so uve na dve »regiji« - zavlici.sti /iKinji ott žanjejo vse večje uspehe. Uspešno žanjejo konop* Uo! Križi Slovenija naj hi v hli/rgi prihodnosti Ic dobila svoj avtocestni križ. Marsikje drugmi 1)0 s prometom še vedno križ. Zapiranje 'IVgovine honio i»h nedeljah zaprli, da hodo trgov* ke - matere lahko ta dan doma. Nekatere matere in žene /d^í zahtevajo, da hi xaprli ^e gostilne. Da bi bili tudi oČ'etje in mo/je oh nedeljah veČ doma. MED VAMI 13 Programi prilagojeni potrebam regije Ni)(l prenizko i7()l)ía/eik)st v (u^Ijski roj^iji íuí področju xisokoga in \ išji^f^a solslA'a s pro^raini R<^í»iiskcfía šlnclijskcfia sn^lisra - Za /daj v piipi avi slirje programu od toga bo onega dobilo Vclonjc Tabana Podgoršek Analixa izobraženosti prebivalcev celjskc slaUsuinc regije jc poka/ala, da jo njihova izobrazbena raven na področju višjega in visokega solstva pod sltwcnskim povprečjem. To je spodbudilo odgovorne v 32 občinah omenjene regije ler na obeh Območnih gospodarskili zbornicah Celje in Velenje, da so pristopili k uiil an oviivi javnega zavoda Regijsko študijsko središče s sedeî^cm v CTelju. 'là deluje od Ieíť»Siijc pomladi, njegova osrednja naloga pa naj bi bila .skrb za načrten ia sisiema-tičen dolgoročen razvoje terciarnega izobraževanja glede na pol robe tukajšnjega okolja- Največje b renie Hnanciranja dejavnosti javnega zavoda sla prevzeli Mesina občimi Celje (4i)) 1er Mesla občina Velenje (30 ixistotkov). prcastidih 30 odstotkov pa prispeva 30 občin glede na slevilo prebivalcev, Adrijani Zupane, direktorici Regijskega studijskega sredica, smo zastavili nekaj vprašanj» nanje pa je takole odgovorila: Vxe po^siíySa so spozjtiinja, da pr(>f*rami izohra^vatnih ustanov niso prUfif^iíjfíni potrK-ham okotja. Sta jih v vašvm središču pripravili iako. da se bodo ii lah' ko tjdzivaU na pobude a terena ? W naSem sredi.^u je priso-incxsi gospodarstva zjigotovljena že skozi ustanoviteljici - obe obm^^ni gospodarski zbornici Celje in Velenje. Pri načrtovanju zlasti visokošolskih strokovnih programov pa seveda upoštevano poleg regijskega ludi nacionalni vidik. Yáx ugotavljanje potreb regije smo sc na začetku pi«lu>:evali ugotovitev regionalnega razvojnega programa,ki smojihvicmčasu žc preverili pri različnih podjetjih in drugih ustanovah, prav tako smo analizirali podatke na nacionalni ravni in spremljamo smernicc oziroma prip^iročila za razvoj visokega šolstva v Evropski skupnosti.« ^mř' v- Adrijana Zupane 7m katere pnffirame sle v regiji dosiej uspeh dogovoriti? »Za pripravo novih Studijskih programov smo oblikovali štiri ekspertne skupine, In sicer za študijski program na podroqu poslovnih ved • tega utemeljujemo z velikim zanimanjem za visoktï^olskî studij ekonomije in poslovanja. V regiji je več kot 1000 Izrednih Studentw na teh programih, zanimanje zanje pa se še povečuje; druga ekspertna skupina pripravljaprograme na področju mehatronikc -interdisciplinarno podroCje, ki združuje klasične vede stroj-ni-^tva, elektrotehnike in računalništva. Zijradi močne industrije v regiji tovrstnih kadr<3V primanjkuje. S predvi-denimismemicami bomo spodbujali študij tehniških ved, kar predvidevajo tudi nacionalne in evropske smernice; tretja ekspertna skupina pripravlja programa na področju varstva okolja. v državi Se ni razvil. Nje-gwo uvedbo utemeljujejo sodobne smernicc razvoja, naša regija pa je v primerjavi z ostalimi po naložbah v varstven t)kolja in ra'a'ojnih projektih preccj nad povprečjem: četrta skupina se ukvarja s programom instrumentalne pedagogike, s katerim bomo poskusili z.apolniti vrzel na nacionalni ravni pri i/obrazevanju učiteljev instru-mentovv ghisl^enih šolah. Tega pripravljamo na pobudo Mestne občine Velenje.« Je poteg slednjega za Velenje dogovorjeti še kakšen program ? ^'/jii Velenje se za visokwolske potrebe trenutno oblikuje le omenjeni program. Ostaii trije so namenjeni u-stanovitvi viw)ke gospodarske i^ole s sedečem v Celju, kar pa ne pomeni, d;i se ne bodo posamezne vsebine in deli programa i/vajali tam, kjer bodo imeli zanje najJioljŠe materialne pogoje. Po ocenah imajo 7a izvajanje programa instru-menialne pedagogike najboljše pogoje na velenjski glasbeni .šoli» zato bo tudi sedež fakultete za glasbo na tem mCsStu. » Kdaj lahko pričakujemo začetek izlje-vynja materi li In ih. nam drevje imogot^ uidi zadovoljevanje psihičnih potreb. Povezano je z venivanji, tihičaji in raznovrslno simhoNko. Marsikje jc veljalo prepričanje, da je vsakposamez-nlk «»duhovno« povezan z doli)čenim drevesom, ki ga varuje. dokler stoji. Posekati tako drevo jc zalo pomenilo hudo zlo. Inia pa drevo tudi pomemhmi simbolno vlogo, saj je eden najbolj razširjenih simbolov po v.sem s'vetu in pri vseh narc^dih. Simbolizira večen življenjski rok in zato nesmrinoM. predstavlja ab.st^ul-no resnico, iz kalere izvirajo vsi LLStvarjeni svetovi, vse pojavno -simUilizira ludi človežko naravo, /. razvojem urbanili sredic* in industrije pa je drevo prevzelo Se dodamo - ekološko funkcijo. Predvsem v me.stnih sredii^ih so prav drevesa lista, ki blah ekološke funkcije stoletne bukve nadomestilo 15fX) mladih bukev. V urbanem okolju je zatorej izrednega přímena sirokovno upntvljanje zdreves- nim boga.sivom, kar pa včasih -seveda na podlag pretehtanih odločitev - p{imeni tudi sprejemanje nujno potrebnih sanacij-skiii ukrepov 7<ï varovanje življenj in materialnih dobrin. Moderno mesto Velenje, najpogosteje sicer omenjano kol mesto priložnasti. je znano ludt po zelenih površinah, ki smo jih doslej znali ohranjati, spoštovali pa so jih tako prebivalci, naključni obiskovalci, kol tudi arhitekti in oblast, Zato nas ni bilo malo. ki smo hili pR\scneiÍeni ob podatku, da nameravajo zg(^lj in samo v interesu novih arhi-lekturnih pi^gledov na srediSče mesta Velenje, skupino dreves (med njimi dva krilata kavkaska oreškarja, amerii^ki javor, rdeči bor ...) ob spomeniku Onemele puške odstraniti. Resnično brez besed pa smo ost ali litdi ml ob novici, daje najmogočnejši! izmed obeh cre§karjev. kljub pomislekom nekaterih, ze padel. Ob tem se nam zastavlja vpra.^anje. nii je podoba Titovega trga po iirhitektovi zamisli res lista edina in najbolj ustrezna ali pa bi se njegovi pogledi ob s<.HKXjnju z ostalimi sin'^kami vendarle omilili in dopastili možnost preživetja vsaj najbolj vitalnim po«imeznikom? ■ Sodelavci ERfCo Vetenje (36 podpisov v uredništvu) Zahvala zdravnici Ko/,oioeovi, dr. mod. Kako pomembno jc, da v strahu do s"vojega najbližjega slišiš lepo besedo, sem nii lastni koži občutila tudi jaz. 17. septembra sem ob 22. uri s sinom, starim Marí/a Zori (Í924 - 2003) Marija ^.orz je bila po mdn .sicer Primorka, a je veliko večino s\'ojega iivfji'nja preíiwla na Suijerskem, od ic^a z/idnjih pticlescl fel v f^sjn oziroma Vtilenjn. Nckaicnm ^Vií/wí všiv/-jen ju res ni »postlano z rfdhami* in mimo lahko zapišemo, da je Maňja ý.ori za^>tovo shodila med le ljudi. Kose še ni nili pr/iv zavedifi svojega bivanja, seje mom I a z dmzino pred fašističnim nasiljem iz Podnanosa umaknili ť Spodnjo Savinjsko doHno, morda vein najhjm leta človekovega življenja pa je preživela v zapun t v Celj.skem piskni in v nudsUičnem končení majskem lahortk^n Raveitshmeck, kjer je hilo človehnv življenje vredno manj kol nič. luklh gro zot, kot jih je Marija ^.orž doživela v talx>riščn, človek nikoli ne more pozabiti m na tak ali dmgačen naćin z njimi iivi velo življenje. Po končanem učiteljišču se je Mariju pr\ič sreča/a s Šaleško doHno, saj je bilo njerio pry'o delovno mesto r Skalah pri Velenju, p*) Hirih klik slidlxnanja v Solčavi pzek Unii'erze za /IL ziV'ljenjskû obdoljje Iblenje izdal leta 2001, je Marija /.ari zapisala naslednje: "Leta sem končala osnovno Šoki in takoj nada-Ijevala .Študij r zgodovinsko-etnološkem krožku. Človek se pač uči vse Življenje. Shipajz našim meni o/jem tvorimo veliko dntžino. Delo, ki ga opravljamo z \'esefjem, nas vzpodbuja k novim dejavnostim in nam lepša življenje.« Če .'imo ji res lepšali zadnja leta njenega življenja, .smo na roponosni in veseli. Marija, tudi nam je hilo s talx> lepo. Pogrešali jo bomo zlasti tL^ii, kate-rim je namenila veliko svojega ča.w in jim lajšala tegobe v.'iakdanjega življenja. Ihčivaj v mini! ■ Mentor in čfanice zgodovinsko-etnoioškega krožka Univerze za lil. žMjenjsko obdobje Velenje Humoristi v dober namen Velenje - Društvo humoristov Velenje je v zadnjem obdobju pripravil žc kar nekaj prireditev, katerih izkupiček je v dobrodelne namene. V neJcIjo, 12. oktobra, oh 17. uri, pa v večnamenski dvorani v Vinski (Jori. prireja ]. revijo ženskih narodntvzabavnih ansamblov, Del zbranih sredstev bodo namenili za nakup računahiika in videorekordcija Centru za vzgojo. Liobraževanje in usposabljanje Velenje. ■ dve leti. priSla v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. lam je bila dežurna zdravnica Kozorogova. dr. med. Ker je sin težko dihaJ, mu jc zdravnica dala inhalacijo, kar pa je vse skupaj izgledalo zelo grozno. Mislila sem. da po v.sem tem sploh ne bo več mogel dihati, /ato sem mu snela masko. Zdravnica pa mi je hitro razložila. Zii kaj je to potrebno in da bo z uporabo te maske lažje dihal. S svojimi besedami meje pomirila in tako je tudi bilo. Ko smo prišli domov, sem se trikrat klicala v dežurno ambulanto in vsakokrat mi je prijaznih povedala, da bo vse vredii. in mi svetovala. kaj naj naredim. Sama sem se z^iradi njenih besed zelo pomirila In lahko sem v miru zaspala. Prav tako je zaspal moj sin. saj Sla ga njeno zdravljenje in topla beseda zelo pomirila, Želim si, da bi hilo taksnih •»človeških« zxlravnikcw čim več. Zato ^ enkrat hvala zdravnici Kt>zorogwi in zdravstvenemu tehniku. ki je bil tlsio noč poleg nje. ■ Veronika in Rok Biškop Xamlílo I» iiieslo ludi koiesariťin prija/no Ker se po mestu v gbvnem vozim s kolcstmi. v dnevnem častiplsu z zanimanjem preletel članek o Evropskem tednu mobil-niKti, kaj Ministrstvo za promet počne v dobro kolesarjem. Pa si oglejmc^ mesto Velenje z očmi občiuia kolesarja. Ob vsaki a'kon.stnikciji cest. se projektirajo tudi kolesarske steze, Super! Toda izv'edba teh stez je velikokrat kc^lesarjem skrajno neprijazna, 'lo so predvsem stopničasti prehodi nivojev (s ce.ste na .stezo), ki soza kolesaija neudobni neprijazni in ponekod skrajno nevarni. Cvetka vseh cvetk je križih' 'Ibmsičeve sOljsko cesto. ki ga je možno pravilno prevozili le z boljšim gorskim kolesom in nisem ^ videl kolesarja, ki se tam ne bi peljal po gladki avtomobilski stezi. Mishm. da so tu odpovedaU naročniki in predvsem prevzemniki del. V veliko veselje (in upam v korist kolesarjem) bi mi bilo. da se z njimi popeljem za urico po Velenju, da na lastni koži (iN^ri rili) ugotovimo, kaj je kolesarjem prijazno. Pravzaprav ne vidim nolxincga razloga, da ti prehodi nivojev kolesarskih siez ne bi bili normalni, saj to ne stane nič več. Pa áe nekaj konkretnega. Po -»kolesarski« oceni predvidevam, da bi za grobo sanacijo stanja bilo potrebno le nekaj samokol-nic betona ali asfalta in seveda nekaj dobre volje. Mogoče pa se svila. Zadnja rekonstrukcija OoriŠke cej»te ima nivoje brezhibne. LahktK daje nekdo pred nedavnim ukazal; Naredite to me.sto tudi kole-.sarjem prijazno. ■ Kolesar Jure VerŠec, Velenje Marta Trampus (1912-2003) Po.slovila se je Teta Maiia! V sivem soi>oinem poj>o!dnevH so jo šteiHni .'sorodniki, prijatelji in znanci pospremili na njeni zadnji poti na pokop(disču r Ihdkraju pri Velenju. Človeško življenje je minljivo, in čepmvsetega vsi dobro zavedamo, je vsako slovo težko, še udiko lx>lj Če se poslavljaš od dobrega človeka, od člfA'eka, ki ti je i' življenju veliko l)omenil in ti ludi veliko dal. Marta Jrampuš je bih ci ha, drobna ženska, kipa je v sebi nosila izjemno življenjsko energijo, in Ijifdje, ki .smo imeli to srečo, da nam je bila blizu, smo to energijo čullli in jo od nje velikokrat tudi dobivali. Nič je ni moglo .ířmfí v življenju: niti težka mladost in rana izguba očet nili .stnišna leta dmge swtovne vojne, ko je bila z družino izseljena. Še najmanj težavna /eia povojne izgradnje, ko je skupaj z moŽem in .sinovoma z navdttšenjem sodelovala pri izgradnji novega Velenja, nili moževa smrt nili stalne ležave z boleznijo. Vsa la leta je ostala fyokončna žen.ska, ki je znala z zares neverjetno življenj.sko energijo in dobro voljo premostiti vse težai'e, še večy iz slaliega je vedno znala izluščili in ptHeg' niti ludi kaj dobregíL Morda je tudi zato dr^akala enaindeivt-desel pomladi. Vživljenju je počela marsikaj, njena nenehna skrli in Ijul^ezen p/i je bila seveda namenjena predvsem njeni dmžinL Znala je prisluhnili sočloveku in mu uidi pomagau, šle\ Hne generacije velenjskih otrok p "Učimo se poiskali knjlžniiSno gradivo po Univerzalni decimalni kimmf 12. ok(oi>ra 10.00 Telovadnica šolskega centra Velenje Košarkarska tekma pionirji It. SKL. 2. krog KK Velenje :KK Pal o ma 1Q Q0 Kulturni dom Velen|e Svečani zaključek Deutsche teatra in podelitev priznanj Poiiedcljck, okMibni e 00 Univerza za lil. ^rvljenjsko obdobje Veienje Teden odprlIh vrat Univerze za lil. {(vljefljsko obdobje Velenje 5.00-16.00 Ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vse2ivl|en|$kega učenja: individualno svetovanje za izobraževanje Torťk. 14. oktobra 16 00- Ifi.OO Ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vseživlienjskega učenja: predstavitev 9-fetnega programa Osnovna šola za odrasle 17.00 Ljudska u niverra Velenje Predstavitev programa Skladiščnik Ifi.OO Knjižnica za odrasle (Tilov trg 5. Velenja) Feng Šul mad nami, predavanje Gordane Červenlak 12DQ. 1800 Knjižnica Šmartno ob Paki, razstava knjig na temo "Učimo se vse ivijenje" in "Učimo se poiskati knjižnično gradivo po Univerzalni decimalni klasittkaoiji" Sreda, f (»Klohra 8.00-18.00 Ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vseživljenjskega učenja: predstavitev Srediiča za samostojno učenje 13.00 Razslavi&če Gorenja, d.d. Odprtje kiparske razstave Dušana Džamonja 16.00 KnjiřnKazaodrasSefTňovtrgS. Vfilenje) Kreativna delavnica pod vodstvom Darje Hui j 7,Q9 Knjižnfca za mladino (PreSemova d, Velenje) Špeline ure pravtjlD: Detevnl Matevžek (Reiner Zimnik), Jure kvak kvak (Saša Vegrf) 17.00 Avla Mesine občine Veienie Odprtje slikarske razstave ob 110. obletnici Slovenske planinske organizacije Vincenc Grilje > Cena: Akvareli 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Učimo se vseživljenje. predavanje psihologa Petra GaOorja ILQOjJLQQ Ljudska univerza Velenje Prireditve v lednu vseživljenjskega učenja: predstavitev programa Voznik Velenje Mednarodna konferenca partnerskih mest (in mladinska konferenca). Konferenca tio potekala od srede, 15. oktobra, do sobote. 18. oktobra. Cclrlok. l(). oklol)ra 9.00- 12.00 in 14 00-1700 Galerija KC IN Velenje Galerijska posvetovalnica. Na posvetovainfcl Doste Izvedeli, kako lahko likovno dek) hraníte, okvirite, restavrirate. „ 10.00 Knjigarna Mladmska knjiga. Velenje Knjižna čajanka: če ne bomo brali, nas bo pobralo (Tone Pavček) 16.00-18 00 Ljudska univerza Velenje Prireditve v tednu vsežlvljefljskega učenja: predstavitev študija na daljavo 17.00 Knjižne a za mladino (Prešernova 8. Velenje) Multimedijska predstavitev: Sadako hoče živeti in papirni žerjavi 17ÍŽ0 Velenjski grad Klepet pod arkadami: klepetamo s prof. Vinkom Šmajsom Ljudska univerza Veienje Prireditve v lednu vseživljenjskega učenja: predstavitev programa Predio I ska vzgoja 18.00 Gostišče Lipa V Šaleku Bridge za stare in mlade 19.00 Knjižnica za odrasle (Titov trg 5, Velenje) Pogovor z znanim zagrebiktm ročkerjem. članom Grupe 220 in pesnikom Oragom Mlinarcemter pisateljem Robertom Mlinarcem Za dodatne informacije o príredtWah in dogodkih laJi ko pcAfičeieTuristično-irtfor-macijski In promocijski center Mestne občine Veienie (03-897-64-66) TIC pripravlja v soboto. 11. oWobra. na Cankarjevi ulici bolSji sejem. Obvezne prijave' Izposoja Koles: 100 SITzauro najerBa. im Pravil naslov la nsiiešno reklamo! 9. oktobra 2003 '^Hias SPORT IN REKREACIJA Ivan Vajdl: »Imamo še veliko rezerve!« 15 KokoinelHši (lorcMija zlahkfi do lun ifi lork - ZtJ (Jovolj •/AWACl 'i) ifíi H lo v prvem polčasu stane Vovk_ Domaći so igrali po ircncrje-vcm navodilu in i^cljah gledalcev Ic v prvem polčasu. Tekma jc bila odloćcna že po slabih pel-Tiajslih minulah, ko so po dobri igri v obrambi in Školovih ohrambali pA'ić u5li gosiom za áliri g(5lc (8:4). Nalosoza nekaj časa pol do fetmeirskc t^rle povsem zaprli in gosije približilo deset minul niso mogli /atresti mrci^c vratarja Škofa. Ta jc v prvem polčasu zbral 13 obramb, v drugom ga jc zamenjal Laia'5Cek, ki seje i/ka/aJ s àcsii-mi. Z delnim izidom 7 : O so domaČi do 23, minute povišali vodsivona 13:4. Po nekaj minutah igre v drugem deluje njihova přednos! /nasala ře desel golov. Nalo je trener (îoronja Ivan Vajdl prcccj menjaval. Nji- hcwa igra ni bila več lako tekoča, kljub lemu pa so vse do zadnjih sekund dn^ali prednost desetih zadetkov, Tik pred zadnjim sodnikovim piskom pa je Be/jak presenetil domače s hiiro izvedbo prostega strela in zagotovil svojemu moštvu enošlevilčni poraz. O tekmi je trener Ivan VaJ- vanjo v pokalu pokalnih zmagovalcev. Zelja vse ljubiteljev rokometa ne IcvSale.ški dolini, ampak gotovo ludi v državi in kakopak tudi samih rokomc-takv 1er vi>dsiva kluba je. da bi v Evropi vztrajali čim dlje. Njihov prvi nasprotnik bo v mestu I litsseh 7-kraini belgijski prvak, moštvo IIC Iniiia. lekma bo v soboto, predvidoma ob 19. uri. Ker Belgijci v evrt^pskcm roko- metu ne igrajo vidno vloge, lahko pričakujemc^ da si bodo Že na prvi lekmi priigrali ugoden i/id. Vseeno pa irener Ivan Vajdl opozarja: »O Belgijcih nimam veliko pi'îdatkov. Nekaj sem zvedel Ic od nekdanjega odličnega rokomeiaša I Irvata I Irvoja llrvola, ki je pred leti igral v tem kluhu. Igrajo globoko ohrambo(3-2 - 1). Cilede na to, da je kakovcwt belgijskega rokometa v evropskem merilu na ravni druge lige. imamo giuovo veliko moJ^nosi, da si i^e v njihovi dvorani priigramo zmago s solidno razliko. Da bi lo željo uresničili, bomo zaigrali s polno močjo. V nasprotnem primeru le lahko marsikatera ekipa preseneti. V tem primeru ludi Belgijci.« V Belgiji Še ne bo igral mladi reprezentant Vid Kaviičnik. ki V Betgijo po zmago po ozdravljeni pc\škodbi -še ne želi tvegali s prehitro vrni t vij(^ na parket. Manjkal bo ludi Roman Simon. Ta igralec si je v prvem pn^enstvencm krogu - kot smo že pisali - poškodoval tetivo, medtem so ga tudi žc operirali, v mošlvo pa naj bi se vrnil šele v drugem delu prvenstva. M vos Mariboru prvi del V Si.mobil ligi so z 11, prvenstvenim krogom sklenili prvi del prvenstva. Po lem krogu ni večjih sprememb na lestvici. Le Mura je sšestega mesta potisnila Olimpijo na sedmo. Nogometaši Maribora so še naprej v vodstm Kol goslilclji so igrali z Muro le 3 : 3, pa čeprav so pt) prvem polca.su vodilis3 : l.Dve točki za njimi je na drugem mestu Primorje, nalo pa si sledijo Gorica, Koper, Publikum, Mura. OUm-pija 1er na osmem mestu Šmartno. Smarčani so gostili Koprčane, vendar novi trener VojLsIav Simeunovič ni prinesel zmage, saj gledalci niso videli nobenega zadelka. Da se nogomet igra za gole, sta pozabila ludi Ljubljana in Drava. / neodločenim i/idom, in io2 :2, sta se v primorskem derbiju razšla ludi Primorje in (Torica. (iolovo pa so bili najbolj razočarani navijači Olimpijc, saj so Ljubljančani v Domžalah i/gubili Z I : 2. Prv«nst>ï> ÍkkIo nadaljevali če/, štiri* najsi dni. Nogometaši Šinarlna b(»do v 12. krogu guslili Priniurje. Še vedno prepričljivo v vodstvu v 2. ligi na vrhu po It), krogu návrhu ni sprememb. Niigomctaivi Rudarja sov Kidričevem s 3 : O premagali Aluminij in so Še naprej edino neporaženo mošlvo v ligi. (smet Ekmečič, ki ni igral v pokalni lekmipro-ti Jesenicam zitradi karionov, sc jc znova vrnil v mošlvo in polrdil, da jc najnevarnejši Rudarjev napadalec za nasprotnikove vratarje. V Ki-dričevom je dvakral premagal domačega vratarja, en zadetek pa je za zmago pri.spcvai Aleš Šmcm. ki nc očilno vrača v nekdanjo formci. Vseeno pa Rudarji prednosli - ta Še n;iprej /JiaŠa pel točk - prcvl Zagt^rjem niso povečali, saj scj slednji v Sežani s 6 : 2 premagali Tabor. T>da Dra-vinja na tretjem mestu zaostaia sedaj že za se- Simeunovič spet v Šmartnem Pi<^jšiiii l(>(lcn jo v Sinarlnein prišlo (io sprcnioiiilK' na irciiorski klopi. Toiiiažira jc /ainoiijal Siiiieiinovir, ki jc vrnil v Sinarl-no po dveh leliti. Šmarčani so pričakali g(îste z obale v upanju, da bo »padel« îudi Koper, kajti vsa dosedanja srečanja v Šmarinem so se končala neodločeno. In res, tudi na tem srečanju nismo dobili zmagovalca- Simeunovič je poslal na Igrišče malce spremenjeno ekipo, po dveh mesecih se je vrnil v ekipo Spasojevič, prvič pa je začel MtinishL Na ležkem igrišču sla obe ekipi pričeli previdno, saj sta oba Irene rja narekovala bolj obrambno taktiko. Prvo priliko so si pripravili domačini. Munis-hi je v îreiji minuli streljal, a je žoga zletela če/prečko. Igrali so med olx:ma kazenskima pa^sto-roma, borba -se je razvijala na sredini terena, tu so bili enkrai boljši eni dru^^č drugi, prvič pa so gostje sircijali na domači gol v 22. minuli. Toda Bcncdcjčičjc meril previsoko. V 24. minuli jc poizkušal Miljatovič, a je bil nenatančen. Crosljc so imeli v 26. minuli edino priliko na lekmi. Trenevski se je po napaki v domači obrambi znašť! sam pred Srago, aga je ta premagal. Drugi polčas se je začel brez večjih sprememb. Prvič je poizkušal Jakomin v 56. Minuli, a strel je bil lahek zalogaj za Srago. Po menjavah v domači ekipi so domačini prevzeli pobudo in v minuli je Munishi poslal předložek pred vrata. Mujanovič je vrnil žogo v sredino Alibabič pa je streljal, a je llasič žogo i/p doma igralo /. Izolo Argeto. Dravinja pa bo ^ostov^la pri Livarju. ■ vos Tretjeligaš namučil "rudarje" Sredi prejšnjega ledna so odigrali ludi prve čctrtfinalnc lekmc sk>-venskega nogometnega pokala. Sodeč po izidih so bile zelo izenačene. Pa lemu ni bilo povsc»d tako, vsaj na Rudarjevem stadionu ne. Moštvo Jesenic, novinec v tretji ligi. se je vseh develdesel minul krčevito hranilo in skorajda ubranilo. Bilo je na pragu velikega presenečenja. .Na koncu pa vendarle zasluženo izgubilo, a samo z 1: 2. Domači so vseh develdesel minul napadali, toda večina njihovih žog je zletela v veter ali pa so bile plen tega dne izvrstnega gostujočega vralaija. Ob nespretnoRli dt^mačih napa^lalcev je bil prav vratar najbolj zaslužen za njihov minimalni poraz. Nekajkrat je ubranil ludi takšne žcfge, ki so jih gledalci že videli v mreži, dvakrat po so ^li^mači ZÁidell v ok-vir vrat. V prvem polčasu je prečka ustavila Kijanovičevo žc>go, v drugem pa je t>kvir vrat zadel .Mem Mujakovič. O velikj Rudarjevi premoči-ra rad i kartonov ni igral Lsmet Ekmečič -govorijo tudi udarci iz kota. Izvedli so jih kar ly.gauje le enega. In iz tega edinega so v 31. minuli povedli, v drugem piMčasu pa proti domačemu vralćtrju Nemanju .lozicu ic enkrat nekolikobolj nevarno zapretili. Ob koncu pr\'ega polčasa je Aleš .^mon izenačil, de.set minut ]ired koncem tekme pa je zasluženo zmago dcwačiiri zagotovil hranilcc Damjan Romih. Maribor si je zmago proti Publikumu zagotovil z dvema udarcema z hele it>čke, v Dravogradu so prvi ziidelek dosegli Lcndavčani -končni i/id jc bil 3 : I, čmomeljski drugoligaš jc prav tako namučil najslabše mt)Štvo prve lige. Ljubljano (0:0). ■ vos V Zrecah Sostanjcani niso uspeli presenetiti V s()l)()lo prva tekma (loma v drugem krogu I. A SKL je Clcktrii dru^iO gostovala- Po zmagi nad Kratkim zidarjem JK v prvem lokral niso bili lako uspešni. Iz gostovanja v Zreiah sose ko^rkai^i SoSlanjske EIck-irc vrnili s porazom 73 : 85, Izk'ušenl ka^arkarji Roglesosiře v prvi Četrlini priigrali nekaj lo?k predmeti. Liso jo nato znali ruli-niram^ zadržati do konca. Sdštanj-skst ekipa je sicer imela nekaj mořnosliza z.magc^ vendar so bili domači v ključnih ircnulkilt boljši. Pri Clcktri je hil znova odličen 24-Ici ni Srbt:)ljub NedeljkoviC, ki je dt'wegel 19 točk in \0 skokov. Posebej pa veseli dejstvo, da seje z letošnjo .«^'zono v ekipo vrnil lani poškodovani Marjan Vido-viC\ ki je v prelekl(»ti že pokazal, da ima zelo mirno roko, Se pt>sc-bej pri melih za tri twke. Ele k ira bo v tretjem krogu prvič v mwi sezoni igra v domači dnv rani. V soboto ob 19. uri bo gost i-la ekipo Zagorja Banke Zasavje, ki je v prvem krogu gladko premagala Hopsc,v drugem pa IcS' no izgubila s Kratkim zidarjem. Ekipe v prvi ligi so zelo izenačene. Iriglav ima dve zmagi, Šentjur dva piîraza, vseli <«lalili <«emekip pa je prvenstvo začelo z eno zmago in porazom. Na vsaki tekmi znajo tako odk>čati malenktwii. Blaž Ručigaj. kapetan Elektrc: »Ekipa R(5gle je pokazala, da je na domačem terenu zelo neugodna. Kot ježe nas trener povedal, sc je v prvem pt^Ičasu razigral (îrum. v drugem nato še Sivka. Mi smo sicer imeli nekaj možnosti za zma-gcwcndarsobili košarkarji Rogie v ključnih IrenuJkib bolj zbrani. Sedaj nas čaka prva leloJnja tekma v domači dvorani, In sicer z Zagorjem, kije tudi zgubilo v tem krogu, tako da je pt>kazalo nekaj slabosti. Tekma bo ic?.ka, saj ima Zag{->rje bolj izJculeno ekipo kot mi, vendar menim, da na dcmia-čcm terenu ne bi smeli »razproda-jati« točk. Na nasprotnika se moramo dobro pripraviti, če bomo imeli k' nekaj podpt>re s tribun, pa menim, da bi točke morale ostali v í5oštanju.« ■ Tjaša Rehar Nasprotnik vendarle pretrd oreh Velonjrani iz[)adli i/ pokalnega lokmovanja - V s()i)()t() zaaîtok pi^venstva Ktišarkarji Velenja niso uspeli pripravili velikega presenečenja vpokalnem lekmovanju. da bi izločili ekipo 1. C-lige Rudarja iz Trbovelj. Na domačem icrenu sc:) sicer zaigrali v popolni postavi - tudi s Pun-gartnikom in Mllčičcm, ki v Trbovljali nista IgraJa, vendar so tudi lo tekmo izgubili, tokrat s Seslimi točkami razlike - 77 : 71. Kljub porazu so v Uubu s prikazanim zadovolji.saj so pred prvo tekmo samc^ največji optimisti napovedovali tako majhni"» razliko. V soboto začnejo Velenjčani igrati tudi v prven-slvu> prvič v 2. SKL. Pripravljalne lekme in tudi pokalna lekma so pokazale, da se lahko tudi z ekipami višje lige borijo enakr obstati v ligi, karkoli več pa bi bilo prijetno in liidi ne nemogoče presenečenje. | Napadalci znova nespretni Ni^gomctasi Šoštanja so sc iz Stojncev vrnili s točko, čeprav »(i načrtovali, da bodo osvojili vse iri. Nastopili so brez Kovačiča, za nameček pajc moral zaradi ptiSkodbc žc v prvem polčasu zapustiti igrišče Komar, /aslui^cn za domači zadetek jc bil ludi njihov branilec Daničič, ki jc žogo usmeril v svojo mrežo. Vseeno pa so si po igri zasltj>^ili zmago. Bili so boljj>i, saj so imeli več priložncxsíi za zadetek kot nasprotnik. Kol na nekaterih tekmah doslej, pa so bili tudi na tej leknii napadalci zcio nespretni pred nasprotnikovimi vrati. v tretji ligi sever jc po 9. krogu osial v vodstvu Malcčnik» Čeprav je v derbiju v gostch izgubil s Šmarjem s 3 : 5. Šmarje je s to zmago napredo- valo s čclrlega mesta na drugc^ na četrto mesto pa je zdrknil Cigler Šoštanj, ki je v gostcli igral s Stojnci 1 : 1. Na tretjem mestujezcnakimštevilom točk» kot jih imata Šoštanj in Hajdina na petem mestu. Bistrica. Ta je v Mariboru premagala /Á^lcz-ničarja s 3 : 1. V 10. krogu lH>do .SoštanJČani oh 15. uri gostili usmo Palomo. Še naprej v okrnjeni postavi v soboto, 4. oktobra, se je z drugim krogt^m nadaljevalo tudi lekmovanje v 1. državni namizno-Icnáki ligi. igralci Vcgrada so tokrat nastopili na domačem parketu telovadnice osnovne šole Guslava Siliha proti ekipi iz Križ in ludi lokral izgubili zrezuliatom 2:6. Prva ekipa Vegrada, ki zaradi poškodb še naprej nastopa v okrnjeni postavi.bovsobott\ 11. oktc>bra,gc>stovala v Ljubljani pri ekipi Olimpije. druga ekipa Ve-gjada pa bo srečanje tretje lige isti dan odigrala na Ptuju. Lep uspeh Jcriťcve V nedeljo, 5. oklobraje bil na Ptuju Iradiclonalni Urhw meratv rial, ki so se ga udeležili tudi velenjski igralci in igralke. Velik u.speh je dosegla Tamara Jerič, ki na lumirju ni i^ubila ntibene lekme in je na koncu zasluženi) twwv jila prvo mesto ter s tem dosegla zares lep uspeh. Uspeh je še toliko večji, saj je 'lamara še mladinka, memorial pa se igra le v član.ski kategoriji. Na memoriálu so nastopili tudi igralci Vegra-da ladej Vodu^ek, Miha KljajiČ, Jaka Golavšck, Benjamin Klaužiir in Patrik Rose: VoduŠek sc jc uvrstil medŠestna>st,Kljajičpa med dvamlrideset najboljših igralcev me mori a la. ■ DK Razdelili sta si točki Tekmo 4. kroga v I, B ženski ligi so kegljačice Šoštanja odigrale na domačem kegljišču pnui ekipi Pro.sc^l I. iz Ljubljane. Ekipi sta bili vse-skozj precej izenačeni in si na koncu razdelili ločki. Šoštanjčanke so sedaj na 7. mcslu (3 točke). Še vedno pa prepričljivo vodi Miroieks IL iz Celja, ki je letos Še brez poraza (8 točk). V 5. krogu bodo kegljačice Šošlanja v gosteh igrale proti ekipi Bele krajine. .Šoištanj - Prosol 1.4: 4 (2895 :2879) So.šíaiý: Vida Krajne 4i>4 ( 1 ), Rt^mana Bor(A'nik4iVi (0), Marica Lozič 487 (0), Milena PreU^g 4V2 (0), Erika Lesnik 144 (0). Uljana Križan 522 ( 1 ), Marica Pokleká 320. Visoka zmaga kegljačev v 4. krcîgu 2. slovenska liga vzhod so kogljači Šoštanja na domačem kegljišču gostili zadnje uvrščeno ekipo in jo brez večjih težav premagali s 7 ; 1. iliUx>sopovedlis4 :0 in imeli prednost 112 kegljev, vendar so proti koncu popustili, tako da so gostje razliko rajq^olovili. V nedeljo, v 5. krogu, bodo ŠoŠlanjčani gostovali v Liliji. Šoštanj • Pivovarna l.aško 7 :1 (3IW7 : 3028) Šoštanj: L Fidej 534(1), Petrovič531(1),Glavič527(1), Križovnik 499(l),nasičič.53n(l),Jakop 224,Sečki 101, Arnu.š (1). V Velenju evropski kros Vsob^ito« 11. oktt>hni,ol) I I.OOIh) v Velenju na slikoviti progi okoli jezera že tradicionalni kros pod pokroviteljstvom Evropske atletske zveze. Organizator AK Velenje Imu i^e 2a}*otovljeno udeležbo tekmovalcev Iz Kenije, Moldavlje, Ukrajine, Madžarske, Bt>sne, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. Tekli hodov štirih kategorijah na pro(;ah od 2300do 8750 m. Tako se Velenjčanom ponovno ot>eta lepa tekaška prireditev s konkurenčnimi hoji kvalitetnih tekačev. Domači tek-m homc^geno. je SC) naredili preveč napak, lako pri začetnem udarcu kot tudi v sami igri, /^io resnejših možncisti proti lokral odličnim SoŠianjčanom niso imeli. Z odtično igro so povsem nadigrati goste (Foto: vos) Ena izmed oslalili ekip, ki letcs eiljazelo visoko, je ludi ekipa Svila iz Sloveaske Biilrice, sobotni naspnv Inik Šc^štanja lopolsice v šoštanjski športni dvorani. ŠoŠtanjski odbojkarji so na igrišču potrdili, kar so poudarjali pred sezono. Z odlično igro so namreč povsem nadigrali gosle iz Slovenske Bistrice in tako polrdili, da sc bodo borili za zelo visoka mesta. Od derbija, ki sc^ ga mnogi pričakovali od teh dveh ekip, takcf ni oslal Planine_ So^lanJ - Šporlna /voza Šoštanja je s pomočjo šporlnih drušicv v ča^^u med 2il septembrom in 5. oktobrom izvedla ira-dicionalnc Dneve rekreacije, najvcCjo Sporlno rekreativno prireditev v zahodnem delu ŠaleSke d(^line. V okviru prireditve seje zvrstilo kar 18 ra/IiCnih Šporl-ncj-rekreaiivnih dejavnosti, ki se jih je udelei^ilo milanku 611 udeležencev. športna zveza Šoštanj povezuje c^mnajst Špiirinih društev v občini. Trudi se, da zagotavlja dobre pogoje za njiliwo delovanje na (okaini ravni. Dnevi rekreaeije pa so ena od akliv-m\sti, ki jih izvaja zadnja leta, da §por( in rekreacijo áim bolj približa ljudem. »Glavni namen priredilve je, da se prebivalke in prebivalci Šoštanja seznanijo z različnimi j^portnimi panogami. Na već kol polovici Jpc^rlnih aklivnasli je bil prisoten strokovno usposobljen demonstrator, kije vsem udeležencem predstavil šjx^rtno panogo» pravila in športno opremo, nato pa se je lahko vsak preizkusil v njej. V kolikor mu je bila vSeC, bo lahko z njo nadaljeval v okviru Športnega društva,« je pi)vedal podpredsednik Športne zveze Šoštanja in vodja Dnevw rekreacije 2!J()3 n(»jan Rolovnik. Ce so bili organizatorji zadovoljni i:e z lansko prireditvijo, ko se je 14 razliCnih aktivnosti udcle-zilo 439 rckrcativeev, so z lett^njo loliko bolj, Vsaka od aklivnosUje pritegnila določen krog udeležencev, najbolj množičen pa je bil planinski pohod na najvišji vrh občine Šoštanj» Smrekovec (1577 metrov), na katerega seje pov/- 1}( ćiktiviKisli ill (jl I udele/enc cv V petnajstih dneh se je mstilo IK akiivnosti: ribi.^tvo. lenis, jamarstvti. mali nogomet, kolesarjenje, rokomet, kcíšarka, lokc«irel-.stvo, konjeniSlvi>, odbojka, plani na rje nje, namizni tenis, fitnCsS, kegljanje, hadminion, šah in pohodnišrvo. Udeležilo se jih jc 611 udeležencev. Temeljila analizu Dnevcw rekreiïcije - med udeleženci so izvedli ludi anketo • pa íe sledi. 6ojan Rotovnik, vodja prireditve in podpredsednik športne zveze: »Priprave na prihodnjo prireditev se že začenjajo.** pelo 112 udeležencev. Zgodovina prireditve sega v leto 1996, ko se je Športno društvo Šoštanj priključilo k izvajanju vseslovenske akcije Me.sec rekreacije. Ker je la akcija na državni ravni v letu 2()U0 zamrla, se je Športna zveza Šoštanj v letu 2()iU odločila, da jo nadaljuje sama, zdop(^lnjeno vsebino in novim imenom. Prireditev je velik organizacijski in řinanéni zalogaj- Denar- no predsia\'lja precejšen del letnega proračuna Spori ne zveze Si")Štanj. Leti»past) jimssred-sivi priskočili na pomiv v Fundaciji za iinanciranje športnih organizacij v Republiki Shweni-ji, Občini Šoštanj in Krajevni skupnosti Š<.>šlanj. »V Samo izvedbo prireditve je bilo vključenih šestdeset ljudi, po.sebej je treba ii^tislaviii dek), ki gaje opravil Nino Ošlovnik. Ni ga treba posebej predstavljati. saj ga številni .Soštanjčani dobro poznajo. Sodeloval je pri izvedbi vseh prireditev, na njih skrbel za udeležencc, anketo, dchi jc majice ... Prispeval je levji delež k u.spesni izvedbi,« je vse, posel>ej pa Še enega od organizatorjev, znal pohvalili Bojan Ro tov ni k. Dnevi rekreacije so bili zanimivi tudi Olimpijskemu komiteju Slovenije - športu za vse. Organizatorje so povabili na kongres Špcvtne rekreacije, ki bo prihodnji mcsec. Na njem bodo Šašlanjčani kot primer dobre prakse predsiaxili svojo prireditev. Čeprav .so se lelošnji Dnevi rekreacije komaj končali, se v Športni zvezi žc spogledujejo s prihodnjimi, kijih želijo vsebinsko še obogatiti. Nekaj idej seje organizatorjem že porodilo, nekaj se jih še bo najbrž danes (četrtek, 9. i^ktobra), ko se boio popoldne srečali in analizirali dogodke. Na Smrekovec se je podalo kar 112 udeležencev. Take so igrali Si.inohil li^ii. 11. krog Šmiirtiio - Spori I.iiiť Koper ii : O Šmartno: Sraga, Ri^lič, Pokleká. Vržič, Milja-Itivič. (rt^hcc, Alfl^iihič, Muiiii^hi (od 75. Kraljevič) SpasojcviC (od fil. i^.iiiko), Mujantwjc. Pilt-pmili (71. ,lcscminik), Mernik, Soflić, KijanoviČ. Mujakovîé Alem, Bune. Sprc*íakov>č (od R7. (ialijaScviO), Mnlavrwýe-Vťllkji NcdeUa 33 :24 (17 : 9) Gorci\|e: Skol", Tain>e t, Jurel>'^itfj§ck4. Bede« kcwie 5. Mlakar 7. O^tir. Sović 4 (1). Sirk 5. Gi^'wk. 1 ialilovič 1(1), Luka D^bcl.^^k 2. Ković 1. Stclanií .3, Lain^k. Scdvmmclrovkc-Ciorenje: 2:2, V Nedelja 2:2; izključitve - («orenje: 8 min., V. Nedelja: 8 min. Izidi: Celje PL - Rudar ('lrb(ivljc) 38 . 25 (16 : 11). Jeruzalem Omtož- Inles Riko-29 : 26 (15 :11). Cimiw Kliper- Prule 24 : 34 (13 : IK). Gorenje - Velika Nedelja 33 :24 (17 ;9). Termo - Adria Krka 26 : 25 (11 ; 13). Trimo Trebnje -Prevent 28 : 25 (14: l.'^), Vrsinlrcd: 1. Pmie4(+24},2.CcljcPivdnji mesec v Franciji. kjer ho zasu^pâla barve Slovenije. Vendar priprave ne teěejo laki», kot bi migrate, ker nima stalnih prostonw, v klubu po se ubadajo tudi s tinan<>nimi težavami. Prav zato je razpailla njilKwa ženska ekipa, ki je bila kar nekaj let najtx^IjSa v državi, in tudi ta ekipa bi morala nastopiti v Franciji. Klub vabi, da se vpišete v zařetniški (e^aj karatcja in samwbram-be. Vpišete se lahkt» na centru srednjih Šol (rumena stavba) od 19.00 do 2(1.00, in to v.sak dan. Začetek tekmovalnega dela sezone 7. otvoritveno tekmo v Velenju sc jc tudi uradnem začela deveta tekmovalna se»ina SKL Lanski srednješolski prvaki ÍKL. ka^arkarji Šolskega centra Velenje, so v četrtek gostili moštvo Šolskega centra Celje. Prvi dve \oik} so si priigrali domačini, nakar so v akcijo stopili Celjani in si kmalu priigrali nekaj ti-^Ck pádnosti. Zadc«ti hitro ukrepanje velenjskega trenerja, ki je spremenil taktiko in dcimaCi igralci so kmalu Izenačili ter povedli. V drugem delu je bila igra veliko bi)Ij sprcx^êena, vrstile .so se atraktivne in uspeSne akcije na obeh straneh. Domaći pa .so prtUi ki^iîcu zaćeh stopnjevati igro in na koncu zmagali z 21. toCkami razlike. Končni izid je bil 65:44, igralca tekme pa Velenjčan .Salih Nuhanović ter Celjan Malic GoR^pevscL Danes se bosta v prvem krogu pomerili ekipi dijakov Stïlskega cen-ira Velenje In Gimnazije RavTie na Koraskem. Lokostrelstvo - Pet prvih mest Lt^kostreLski klub Mozirje je izvedel zadnji letošnji turnir v di.scipii-ni »forest round« (gcîzdni krog) na 24 larč za slovenski pi^kal na prostem. Nastopilo 47 tekmovalcev iz 14 slovensldh klubov. Tudi tokrat so mozjrskl lokostK'lci streljali najMje saj so osvojili kar pet prvili mest: Dui^an Perhač 3.57 krogov od 360, Bernarda Zemljak P 33^, Aleksander Ošep 343, Sebastjan Ošep 321 in Janja Perhač 2^0. Štefan Ošep. Miran Borštner in Primož Perhač .so osvtijili drugo mesto, V posamezjiih kategorijah so še zmagali Zla tko Vlaga iz i^alca in .lure Preloiínik iz Celja. Liga v malem no^iometii Organizator 15. kroga: Fajdiga s. p., v Florjajiu. Izidi: Mušketirji Cigrad : Flamengo 1 : 2. Pesje Baza NI : Šentilj 2 3:6, Fajdiga s, p. r Cirkovcc 3 :3, Cigler Ravne : PleŠivcc 4:2. Šentilj 1 : Šalek I-csiviai |H» 15. kroiiUJ I. Flamengo .íadran 39,2. Cigler Ravne 33. 3. Mušketirji Cigrad 27,4. Cirkovce25,5. Šentilj 1 24.6. Fajdiga s. p. 1^,7. Šentilj 2 21, R. Pesje Baza NI 10, V. Plešivec 9. It). ŠaJck 3. NaJboljSi strelci: Marko Clla^ic. Mušketirji. 30 golov: Miho Zaje. Fajdiga s. p., 19, Marjan Kotnik. Cigler Ravne, 17. Novincem le pol točke Pričela sc je druga šahovska liga. Velenjski šahisti so gastili novinci v ligi, igralce Mute, ki so csvojili le pol točke, izid je bil 5J> : 0,5. Za Velenje so nastiipili: Malko 1, Kristan 1, (joršek 1, Bni.snjak 0.5, Novak 1 in C Var 1. Drugi in tretji krog lige bo 18.10. v Izlakah. V ligi nastopa deset ma^tev, zaključni turnirpabovhotclu Paka v Velenju 22. ll.To nedeljo pa se twdo Velenjčani pomerili v celoletni ligi v gosteh z ekipo Piîljêan. V nedeljo je bil v Velenju deveti turnir iz ciklusa enajstih turnirjev vpmetnd zakonodaja doKnča, da .^e morajo pred vožnjo vsi potniki v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, z njim obvezno pripeti. Iz siarisiičnih podatkov o delu policije v lanskem letu za obmo^e Policijske uprave C^l-je izhaja, da iio policisti lani ugcv lovili 74.781 cesîno prometnih prekrškov, pri čemer krSitve zaradi neuporabe varnt'ftincga pasu predstavljajo ^oraj petino vseh. Policisti pri tem, kojih zalotijo, največkrat slii»ijo pri-pt^mbe. da voznik ali potnik s lem, ko ni pripel, nikogar nc ogroža. Piilicisli pa pravij<^, da je dejsivo, da posredno zaradi neuporabe pasu brez izjeme nastanejo bistveno hujše posledice, ludi kazeaske. Kljub povečanemu obsegu dela tako na represivnem kot preventivnem področju se je uporaba vamostnegii pa-su lani zmanjšala, hkrati pa se jc žal. Umi povečalo število mrtvih v cestnem prometu. Kaj pa letos? Na območju PU Celje jev priw metnih nesrečah umrlo 2.^ udeležencev, kar je majij kol lan: v enakem olxlobju (33). Varnostnega pasu pa ni uporabljalo 7 od skupno 13 v prometnih nesrečah umrlih voznikov ali pcnnikov v ^jsebnih aviomc^bildi. Za začetek vaja v Topolšici Soslanjski fjasilri pripravljali vsak trenutek - V oktobru, mcsecu požarne varnosti, so vaje poyoslejše- Ene so napovedane, druj^e ne Milena Krstić • Planine .Sui^(2U\i. 6. ukkil>ra - V Šoštanju so v oktober, mesec ptvžame vamosii, stopili z okroglo mizo o ogroženosti občine Šoštanj in lermoelektrarne Šoštanj. Že jutri (petek), malo po 18. uri. pa bi^do sirene naznanile začetek občinske gasilke vaje. la lx> potekala v Topolšfci» v prostom metl pošto in kuhinjo. Gasilci morajo biti vedno pripravljeni. zalo se nenehnem r/.ob-ražujejo. svoje znanje in sprc-\r\osi pa preverjajoz vajami, lèh je Še posel'ïej v okiobru povsod veliko. Biiris l^mbi/.cr. poveljnik poveljstva občine boSian, našteva: oklobra Imata Boris Lambizer »Nekatere vaje bodo napovedane, druge ne.» skupno vajo v Termoelektrarn) Šošianj drušlvi Šoštanj inLokovi-ca, 17. v>klobra ima vajo prastovoljno gasilsko d ruš ivo Topo IS ic a. 23. oklobra Cîaberke. 24. oktobra pa spet prostiwoljno gasilsko društvi) Toptilšiea, V lem primeru gre za napovedane vaje. nekaj pa bo tudi nenaptwedanih.« V okviru Gasilske zvcza: Velenje, v kateri st^dclujc 14 društev, pa pripravljajo skupno vajo, ki I'jo najbrž v Gi^renju. Tragična nesreča v Orodjarni Odlr^an delček orodja delavca zadel v prsni koš-Zdravniki so bili bre/ moči Vulunjv, 4. iiktohra - V (iorer^u Orodjarna se je v soboto, malo pred 12. uro. pripetila tragična delovna nesreča, Zaradi po,sledic je v bolnišnici umrl 54-letni Anhm Kolene iz Pire šice. Do nesreče je prišlo v dopoldanski izmeni. Delavec je opravljal dela na koordinatnem brusilnem suoju. na katerem je prišlo do strojeloma. Odlomljeni deli so ponesrečenca tako liudo poškodovali, da je v celjski bolnišnici umrl. R. iz Pan>ža. Sredi naselja je v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, nakar ga je pričelo zanašati. Pri tem je trčil v betonski steber ograje ob desnem robu vozišča. Z vozilom je oplazil levi lx)k tovornega avtomobila, ki ga je v tistem nasproti pripeljal 2Wetni D. S. iz Klanca. V trčenju se je mladoletni sopoinik v osebnem avtomobilu hudo poškodoval, lažje telesne pošktxlbe pa so utrpeli voznik tovornega avtomobil?! in dniga dva sopolnika v osebnem avlo-mobilu. Strela treščila v smreko Šoštanj, 4. oktobra - Zaradi udara strele je v soboio. malo po 6. uri. zagt>rcla smreka v ncpt>srcdni bližini gospodarskega pt>slop-ja v Florjanu. DomaČi so že pred prihodom gasilcev požar omejili. dokt>nčnt^ pa so ga poga-sili gasilci, ki so pregledali tudi gospodarsko poslopje in okolico. Zgorela jc smreka, ožganega pa je l>ilo ludi nekaj metrov opažana gospíxlar.skem poslopju. Gmotna škoda jc minimalna. Tatici, ki je ki^adla bolnikom, stopili na prste Slovenj Graclcc, I. oktobra -25-lctna Ji. Č. Iz Slovenj (iradca v sredo v tamkajšnji bolnišnici ni imela sreče. Videli sojo, koje vzela tujo žensko torbico. Očividci so stekli za njo, a je bila hitrejša. Pi'>llcisti sojo na podlagi opisa Izsledili na Ixncinskcni servi.su v Misllnjski Dobravi, kjer sta s prijateljem točOa gorivo, [zkazalo pase je, da kraja le torbice ni bila njena edina nečednost. Osumljenko so policisti zaradi tatvin že obravnavali. Avgusta je iz nočne omarice na iniernem oddelku vzela moSko denarnico in Ix^lnika príkrajšalaza 2í).0íK) colaijev. Dan kasneje je iz nočne omarice na urt^Ioškem oddelku šla z njo Še ena moSka denarnica z vsebino. Takrat sije prilastila za okoli 15.000 tolaijev. v .samopo.sirežní prodajalni v .Slovenj (îradcu pa je iz pletene košare v vozičku vzela denarnico, v njej je bilo « 000 lolarjev gotovine. Osumljenka, kije cxlvisna od mamil, je bila privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Slovenj Gradec, ki je zoper njo <^dredil pripor. Deklica stekla preko ceste Polzela, 1. oktobra-v sredo zjulraj. ob 7.40, seje na regionalni cesti v naselju Polzela zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje piiškodovala 9-letna M. L. 63-letni A. S., iz Andraža je vozil tovorni avtomobil skozi naselje iz smeri Andraža proti Bregu pri Pt>lzeli. Pri osnovni šoli je Izven prehoda za pešce vozišče prečkala deklica, ki je čez cesten stekla z njegove leve strani. Vozjilk kljub zaviranju in Izogibanju v desno trčenja ni mogel preprečiti inje irčil v pe,^ko. Vlom v garaži Velcrýť, 3. oktobra - V noči s čeirtka na petek je ne^anec vlomil v osebni avto ford. parkiran v garaži na Kardeljevem trgu. Lastnik D. Š.. ki je oškodovan za 2(X),0i)0 tolarjev, pogreša avto-radiokasetofon in več različnega orodja. Izgubil oblast nad vozilom Dobrna, 4. «ptcmbni-V soboto malo pred 4. uro zjutraj je Iz Dobrne prod Hudičevemu grabnu vozil osebni avto 41-lelni B. Požar na gospodat^kem poslopju Velika Pirešica, 4. i»ktobr^ - V sobi>lo okoli 5.30 je zagorelo na gosptxJarskem poslopju, last V. C. Zgorelo je ostrešje, lesena lopa, slama in nekaj starega sena. R>žar, kisoga pogasili gasilci, je povzročil za okoli 5íM).00() tolarjev škode. V Hmezad po gotovino Žalec, 5. oktobra - Med soboto in nedeljo je bili> vlomljeno v prostore prtxiajaîne Hmezad Kmeiij.ske zadruge Tabor. Neznanec je odnesel večjo količino cigaret različnih zjiamk in 370,000 tolarjev gotovine Skupna škoda pa je precej večja, znaša okoli 700.000 lolarjev. Vse jim pride prav Vlomilcem in latovom pa res pride prav čisio vse. Tisti, kije v Belih Vodah prejšnji teden obiskal dva vikenda, si je denimo v njih izbral plin.sko jeklenko, nekaj alkoholnih pijač in hrane. Lastnika sia po njegovem odhodu ostala prikrajšana za .^.tKJU tolarjev. Hrana in daljnogled sia okoli 2. oktobra izginila tudi iz vikenda lasi J. F. v Podvrhu. V Prekopi, na obmo^u upravne enc^te ?lalec. jc neznanec iz kovinskega zatxîja ukradel bencinski agregat, vreden kakšnih 120.íK)í) tolarjev. Za toliko je oškodoval podjeije Kolorado Iz Celja. Med 20. In 30. septembrom si je neznanec v Skomem iz garaže zapuščene stanovanjske hiše ■>sposodil« motokiiUI-vator. Lastnik D. H. je oškodovan za 70.000 lolarjev. Neznani predrznež pa je v nedeljo popt^ldan na pokopališču v Žalcu 3H-leini I. K. Iz rok iztrgal ce k ar, v katerem je imela dokumente in denarnico, in jo oškodcA^al za 20.000 lolarjev. Kaj lxi s300 kunami, ki jih je Iz stanovanjske hiše last V. T. v Žalcu odnesel neznani nepridiprav, pa ve le on sam. Zgodilo se /e ... od K), oklobra do 16. oktobra -13. oktobra leta 1928 se je v Šoštanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s pesniškim imenom Jernej Roj ali Karlo Levin: - priprave na prevral .so na • 10. oktobra leta ]94I so iz mariborskili zaporov pripelja-livŠošianj deset jetnikcîv injiii tam kol talce usirellli; • 10. oktobra leta 19KI se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; • oktobrn let» so dokončno asfaltirali cesto v Bele Vode. Asfaltno prevleko so potegnili do kmetije In gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi i>srednja proslava oh prazniku takratne olx'ine Velenje: - od 11. do 22. oktobra leta 1976 je bila v Rdeči dvorani prva razstava vseh izdelkov Sestavljene organizacije združenega dela Gorenje; - 11. oktobra leta 1980 so cxiprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in .Šmartnim ob Paki; • II. oktobra leta 2001 je danski princ, v okviru uradnega obiska Slovenije, obiskal ludi velenjsko Gorenje; • oktobra leta 1984 je dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nesli Žgank ob svoji 75-lctntci poslal častni občan občine Velenje; • 13. oktobra leta 1KK8 seje v Amačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel OŠtir, Oštir je bil profesor na Filozofski fakulietiv Ljubljani In član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Članstvu le naše najvišje znanstvene ustanove seje leta 1958 odpovedal. Gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarall, amer, film 02.25 Dnevnik, ponovitev 02.55 NavUi 03-20 Zastraševanje, amer. íi^ 05.20 Šport 06.25 Zgodbaotelesu,2/8 SLOVENIJA 2 07.10 Tetetekst 08.00 Tvprodaja 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 10.15 Frasier, 5. del 10.35 Pogled z balkona, 3/6 11.45 štateta mladosti 12.35 Tvprodaja 13.05 Tedenski izbor 15.30 30 let mariborskega okteta, oddaja tv Maribor 16.40 Frankie in Hazel, amer, film 18.15 Nogomet • kvalifikacije za EP. Ciper : Sk)venija, prenos 20.30 Pogled z balkona, 5/6 21.30 Gospa Doubttire. amer, film 23.30 Sobotna noč 01.30 Dnevnik zamejskeTV 01.50 Videospomee 02.35 VideosbBAi 08.05 Naš mali svet. ris. serija 08.10 Harold in vijolična vosčenka, ris. serija 08.40 Doktor Oto, ris. senja 08-50 Slonček Benjamin ris. seriia 09.25 Pujsek Zlatko ris. serija 09.35 Katka in Grbi. ris, serija 09.45 Bučke. ris. serija 09.55 Hikarian, ris. tilm 10.20 Popotovanje v središče Zemlje, ris. film 11.15 Mali h^ikopter. ris. serija 11.30 Glavca. nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 V najslabšem primeru, doku m. senja 13.50 Fonnula 1, posnetek treninga 15.00 Resnični svet, dokum, oddaja 15.30 Maska zla. amer, film 17.15 24 ur« vreme 17-20 Pevske sanje, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Mamin sinko. amer, film 22.50 Takojeljubka, amer, tilm 00.35 24 ur. ponovitev 01.35 Nočna panorama kanaU 27 44 52 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Vabimokogledu 09.45 Avto šok GhO Goijanci 10.15 Naj spotdneva 12.00 Videosbani 18-55 Vabimokogledu 19.00 Čas za nas, mladin, odd. 19.40 Naj spotdneva 19.45 Videostrani 19-55 Vabimokogledu 20.00 1212. VrVmagazin, reg.- informativni program 20.30 V harmoniji z naravo, ponovitev kmetijske oddaje 21-00 Jubileini koncert Rudarske godba Hrastnik, glasna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Vabimokogledu 22.35 MožTK)8ti šolanja otrok s posebnimi potrebami, pon. 23.35 Najspotdneva 23.40 Videostrani NEDEUA, 12. oktobra SLOVENIJA 1 07.40 Teletel^t 08.00 Živžav 09.55 lzvir(n)i. oddaja o ljub kulturi 10,25 Pomagajmo si. tv Koper 10,55 Čuvajigozđa.1/14 11.25 Ozare 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13,20 Skrita kamera 13.25 Človek in pol 13,30 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Kulinarika 13.55 Pet minut slave 14.00 Avantura 15.00 Face 15.10 Primerzadva 15.25 Skrfta kamera 15.30 Kislo jat^olko 15.45 Fenomeni 15.50 Šport na današnji dan 16.05 Glasbeni dvobc^ 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.50 Pop-pokine 17,05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17,35 Vsakdanjik in praznik 18.^ Žrebanje lota 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 24,17/24 20.45 Marjana Lipovšek. portret 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Part(Rov»r, amer, čb film 00,00 Dežela sveta, 3/10 00,50 Dnevnik, ponovitev 01.20 čuvajigozda. 1/14 01.50 Pokvarjena dekleta. 1/13 02.50 Soutti park, 3/14 03.10 Skjvenski magazin 03.35 Vsakdanjikinpraznik 04.30 SP v kolesarstvu elite, cestna vožnja, posnetek SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 10.40 Tvprodaja 11,10 Rad imam Lucy, 145. del 11,35 Futurama. 4/13 11.55 Naša pesem 2003 12.30 Tv prodaj 13,30 Lent2003. l.del 14.55 Biti Čtovek. amer, film 16.55 SPvgorskemkolesarstvu, posnetek 17.25 Liga prvakov v rokometu. Pnjle-Aski. prenos 19.00 Vldeospotnice 19,45 Kulinarika z Leonom 20,00 Dezelesveta.3/10 20.55 Frasler. 6. del 21.20 Pokvarjena dekleta, 1/13 22.20 Zgodba z zahodne strani s študenti AGRR 22,55 SP v kolesaril elltí, cestna vožnja, posnetek 00,25 Dnevnik zamejske tv 00.45 Vldeospotnice 00.30 Videostrani 06.30 Tvprodaja 07.00 Fonnula t, prenos dirige 09,30 Katka In Ort)i. ris. serija 09,45 Bučke ris. serija 09.55 Hikarian. ris. serija 10.20 Sneguljčica, ris, film 11.15 Mali fielikopter, ris. serija 11.30 Glavca, nad 12,00 Šolska košarkarska liga 12.55 V najslabšem primenj, dok. 13.50 Fonnula 1, posnetek dirige 16.10 Resnični svet dok. odd. 16.35 UmorvMalibuju.amer. f. 18.15 24 ur-vreme 18.20 Triki JamiejaOliveija 19.00 24 ur 20.00 Lepojebitimilijonar 21.30 Športnascena 22.30 Afera Lucona, nemški film 00.40 24 ur, ponovilev 01.40 Nočna panorama kanali 27 4« S2 Ponovitev oddaj teden, sporeda: 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1211. VTV magazin 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost: RK Prevent 12,00 Vabimokogledu 12.05 NAJ Vl^^, gostji dvojčki Vesna in Vlasta 13.15 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14,05 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 l2l2.VTVmagazin 18.30 Iz pet. oddaje Dobro jutro 19.20 V harmoniji z naravo 19.55 Vabimo kogfedu 20.00 Razgledovanja, turist odd, 20.30 14. Pikin festival v Velenju 21.10 Modre cone v Velenju 22.10 \^deostrani PONEDELJEK, 13. oktobra SLOVENIJA 1 06.45 Zrcak)%dna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 (z popotne lort» 09.25 Divjamačka,11/13 09-50 Sprehodi v naravo 10.10 čuvajagozda.1/14 10.35 Na vrtu, tv Maribor ti.00 Tistega lepega popokJneva 1300 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 15.30 Mladi virtuozi 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 1650 Radovedni Taček 17.05 Otok živali, 5/13 17.40 Junakidivjine, 2^5 13.30 Žrebanje3x3plus6 16.40 Žrebanje Astra 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 2/15 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Opus 2200 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23,05 Skrivnosti 23.10 PortretlgofjaTorioria 00.15 Pozabljeni kk}vn, tvigra 01.30 Dnevnik, ponovitev 0215 Junakidivjine,2/5 03.05 Svetovni izzivi 03.35 Studio city 04.50 Končnúa SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 06.30 Slovencivtujini 0910 Dobrojutro 11,10 Tvprodaja 11.40 Videostrani 12.45 Tvprodaja iai5 Sobotnanoč 15.15 Resnični želefi ste. mitord, 2/6 16.10 Visoka napetost, amer. f. 17.45 Nenavadne prigode Twistovih, 21/26 18.10 Jasnoínglasno 19,00 Vldeospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.05 Končnica 21.10 Studio city 22.05 Na Luno. dokum. oddaja 22.55 Brane Rončel izza odra 00.20 Praksa, 10/22 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 Vldeospotnice 02.10 Videostrani 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 1100 11-50 12.40 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17-55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 2Z45 22.50 2a40 00.40 Dragon Bali, ris. serija Super punce. ris. serija Ricki Lake Nova ljubezen, nad. Skrfvnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. športna scena Tv prodaja RKki Lake Maščevanje je sladko, nad, Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Pod eno streho, nad. Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Zahodno krilo, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 49 ft2 TOREK, 14. oktobra SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.25 Otok avali. 5/13 09.50 Čarobni šolski avtobus, 26/39 10.15 Junaki divjine. 2/5 11.05 Vsakdanjik in praznik 12.00 Komisar Rex, 2/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Obzonaduha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočniklub 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Teierirrie 16.50 Sprehodi v naravo 17.10 Knjiga menebriga 17.25 Skrivnosti 17,40 Pokitena matura 18.10 Pnsiuhnimo tišini 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dosje 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Prvi v navezi, 1/2 00.20 PokiKna matura, ponovitev 01.00 DnevniK ponovitev 01.45 Prisluhnimo bštni 02.15 Dosje 03.05 Aktualno 03.55 Prvi v navezi. 1/2 SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 08.30 Doberdan, Koroška 09.10 Dobrojutro 11.05 Tvprodaja 1135 Videostrani 15.00 Tvprodala 15.30 Studio Cftv 16.25 Končnica 17.35 Mestece Peyton. 77/114 18.00 IznaŠih krajev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Vldeospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.05 Suha veja, Željko Kozinc 21 00 Obletnice, 4/4 22.30 Kralj-ves. kar gaje. dokum. oddaja 23.25 Elzino življenje, nemšld film 01.35 Praksa, 11/22 02.15 Dnevnik zamejske tv 03.35 Vkjeospotnice 03.20 Videostrani 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 1150 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 00.40 09.00 09.00 Dobro juin?, informativno • • 10.00 i 10.05 razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1212. VTV magazin, pon. i 11.35 10.25 Najspotdneva i 11.40 10.30 Jubilejni Godba Hrastnik, glasbena oddaja 14.00 Videostrani \ 14.00 17.55 Vabimo k ogledu i 17.55 18.00 Regionalne novkie i 18.00 18.05 Rokomet, posnetek tel^e Prevent Slovenj Gradec: Cimos Koper i 19.30 19.35 Videostrani i 19.35 19.55 Vabimo k ogledu i 19.55 20.00 Župan z van^i. kontaktna oddaja, gost LjuboZnidar, i 20.00 župan obime Poizela : 20.20 21.00 Regionalne novice 21.05 Košarica, posnetek tekme \ 20.40 Geoplin Slovan : Pivovarna ! 20.45 Laško i 22.00 22.35 iz oddaje Oobro julro. ! 22.20 ponovitev : 22.40 23.25 Vabimokogledu : 22.45 23.30 Naj spotdneva i 22.50 23.35 Videostrani i 22.55 Dragon Ball, ris serija Super punce, ris. serija Ricki Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Rk:ki Lake Maščevanje )e sladko, nad. čudež življer^a. nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Preverjeno Sumljiva ugrabitev, amer, f, XXL premiere Zahodno krilo, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanan t7 46 62 Župan Z vami. ponovitev oddaje, gosi ljubo Žnidar. župan občine Polzela Vabimokogledu Rokomet, posnetek tekme Prevent Slovenj Gradec: Cimos Koper Naj spotdneva KošariQ, posnetek tei(me Geoplin Slovan : Pivovarna Laško Videostrani Vabimokogledu Nogomet, posnetek tekme Rudar Velenje' Supernova Triglav Kranj Najspotdneva Videostrani Vabimokogledu 1213. VTV magazin,reg.-informativni program Športni torek, športna informativna oddaja Izolimpijskih krogov Športni gost OK Topolšk:a 1213. VTV magazin,pon. Športni torek, ponovitev Iz olimpijskih krogov Vabimokogledu Naj spotdneva VkJeostrani SREDA, 15. oktobra SLOVENIJA 1 07.00 Dobni jutro 09.00 Poročila 09.05 Telerime 09.05 Trojčfce. 24/26 09.30 Smervesolje. 10/26 10.00 Sprehodi v naravo 10.15 Knjiga mene briga 10.30 Skrivnosti 10.35 Oddaja z otroke 10.55 Poklicna matura 11.30 Prisluhnimo tešini 12.00 Slovensid magazin 12.25 Hotno turisticus 13.00 Poročila, šport vreme 13.20 Parada plesa 13.45 Opus 14.10 Dosje 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 18.50 Knjižni kviz 17.55 Barvejeseni 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špori 20.00 Intervju z vampltjem. amer, film 22.05 Odmew, šport, vreme 23.00 Kontrapunkt 00.00 Barve jesení 00.55 DnevniK ponovrtev 01.40 Paradiž* sedem dni s sedmimi ženskami, nemški film 03.20 Kontrapunkt 04.40 Dddaja v podtermimh SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 08.30 Mostovi 09.10 Dobrojutro 11.10 Tvpnxlaja 11.40 Videostrani 16.20 Tvprodaja 16.50 Naša pesem 2003 17.30 Mestece Peyton. 78/114 18,00 Iznašihkrajev 18.15 O živalih in ljudeh, tv Maritior 18.55 Celje, pokal UEFA v nogometu, povratna tekma, CfvIC Publikum : Maccabi Haifa, prenos 20.50 Športna sreda, nogomet, pokat UEFA, Liverpool : KD Olimpûâ, prenos 22.50 Hoffa, amer, film 0105 Praksa. 12/22 01.50 Vldeospotnice 02.35 Dnevnikzamejsketv 02.55 Videostrani Ï__ 07.00 07.30 07.55 08-45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23,40 00.40 09.00 10.05 10.10 10.30 10.50 10.55 11.00 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 Dragon Ball, jap. risanka Super punce, rte, serija Rickl Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja čudež življenja, nad. Maščevanje )e sladko, nad. Prevedeno Tv prodaia Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur, vren% Nova ljubezen, nad. 24 ur Nevarni zdravnik, amer, film Tretja izmena, nan. XXL premiere Zahodno krilo, nan. 24 ur. ponovitev f^na panorama Hanall 27 40 92 Dobro jutro, informativno • razvedrena oddaja Vabimokogledu 1213. VTV magazin.reg.-informativni program Športni torek, športna informativna oddaja Iz olimpijskih krogov Najspotdneva Športni gost OK Topolška Videostrani Vabimo k ogledu V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja. 3. TV mreža Naj spotdneva Regionalne novice Videostrani Vabimokogledu POP CORf^, glasb, oddaja Regionalne novioe Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema. 3. TV mreža-Kakšna je prihodnost stovenstega hmeljarstva? 12 oddaje Oobro jutro Vabimokogledu Videostrani ZANIMIVO íT.fííorn.sknn Oven od 21.3. do 20.4. Če bi S6 uspeli vzeli v roke la v svoje Svljenje^ več discipline, bi vam bilo bistveno (atje Pii lem bi rnom-^ ^ II (u m lan malo potlačili svoj ponos, pa bi vam bito !e laije. Tega V ^m nihče ne bo priznal, vendar pa bo osebna sieCa vredna veli-» ^ ko već kol si lahko mislile. Naj vas zalo ne sHrbi, kai si o vas in vaêem življenju mislijo drugi. Prva $krb naj vam bo vala osebna sreča in resnična zatfovoljsh/o. Bik od 21«4« do 21.5, ^ v Zadovoljni boste, kol že dolgo ne Dobili boste odgovor na svoje V precej (e2ko vprašanje, potem pa boste najprej malosedli. premislili in se §elepotem tudi odločiii, kako naprej. Ker sle zelo polrfvo-valni, m dvakrat za reći. da vam bo lepelo hiirete, kol sle si lahko ^^^^^ misliJI. Vsekaka pa boste rrvrali dvakra} premislili, p/edensi bosle na glavo nakopati več|e teâve samo zato, ker bi hileli. Ljubezensko življenje ne bo najboljše, pa ne po vaši krivdi. Dvofčka od 22.5 do 21.6. Naiveč je vredno, če vesle, da ste ljubljeni in da se fahko vedno obmeie na pomoč k parinerju Če bosle začeli ugotavljati, da vam je Ntrali natboljši prijateli, polem bosle ugotovili tudi zakaj In priznati si bcete morali, da imate nezr^r^ko srečo v živlieniu. Marsikdo namreč vse življenje išče m bega od prijatelja do prijatelja. VI pa ste znali združili lako ljubezen kot prijale I jslvo Kar pa seiinanc Hče, pazile, )eko močno boste zabredli v dolgove Rak od 22.6. do 22.7. Zadnje čase sle si spelačeli postavljali veliko previsoke cifje. da bivam lahko uspelo vse, ter siesi zastavili. Pri tem včasih lar maio pozabile na diuge m vidite le sebe, lar m prav. res, da se vam zadnje čase ležave ^r vrstijo, a za mnoge sle krivi sami in tud^ vala nezainterssKanost. da bi stvari premamili zmrtve točke. Če se ne boste sami potrudili kaj spremeniti, se tudi drugi ne bodo. Zavedaite se. da nihče ne more Živel; življenja namesto vas In ga zato Čim prej vzemile v svoje roke. Lov od 2d«7. do 22«8. ■ "V Imeli boste lepopriložno5t,clabDSiespremefltlin^osivar v vašem jt^f^ življenju, ki vas zelo moli. vprašanje pa je. kaj se bo moralo še zgo-dit K da se bosie pi i pravij eni spusi 111 v negotove vode Ni č ču dne-w^Jt ^ ne bo, če boste močno obremenieni sami s sabo. Zato nikar ne mislite, da vss bodo vsi okoli vas mirno prenašali m da bo vse, kar boste želeli, tudi čez noč uresničeno. Morda bi bilo v dam situaciji še najboljše, če bi uspeli poskrbeli najprej za to, da se sprostite. Potem bodo vse stvari laz(e slekle. Dovica od do 22*9* N Veliko t»ste sanjarili f^silsj od tistega, tor si bosle naenk/ai močno €ň želeli, pa se ne bo uresničilo 1er samo od sebe Kaj ko bi svoje jK ianiazije zaupali ljubljeniosebi. Ta vas vedno zna poslušati, sploh pa se v dvoje marsikdaj lažje najde rešitev Če bo treba, tokrat za nasvet vprašajte tudi res dobrega priialel^a. pohvalite se lahko % iot. da ste med Itudmi, kj ga in^jo To pa je dan danes že velika redkosl. Vsekakor pazite. da bosle vse. kar boste obljubili konec lega ledna ludi Lir&smčiti Sicer se vam bo še nekaj časa maščevalo Tohtnica od 23.9. do 22.10. Čeprav bosle imeli ras veliko obveznosti m dela, se boste poi^uli-II vsak dan bolj sveže in bolje Ugotovili bosle. da vas delovni uspehi bolj napolnijo z elanom kol bi si sploh lahko mislili. Zato vam sploh ne bo lelko, če boste kakšen dan delali več in dlje kol ponavadi Našli boste namreč veliko rešitev za vaše številne probleme. Poleg lega bosle že krrulu ugotoviti tudi. kaj si želite v zasebnem življenju. A tu ne bo Šlo tako gladko kol pri poslu. Ni dvakral za reči, da bosle, kar se čuslev tiče. pcp/sem zmedem ikorpi|on od 23.10. do 22.11. Kar nekai načrtov bosle morali popolnoma s;:»emenilf. pii tem pa čas ne bo čisto nič na vaši strani Zmanjkovalo vam ga bo za vse, kar bi žel^i postorili Kar bo vmes posegla višja sila. bo stvar zelo razumljiva, vsekakor pa ne bosle uspeli narediti ene od stvari, ki vam pomeni veliko več kol sle pripravljeni spreieli. Čeprav ne boste v rejboljši situaciji, se bo ob koncu tedna iztezalo, da sle jo veliko bolje odnesli kol bi SI lahko mislili Zato bodite srečni in seveselite drobnih stvari v vašem ^vljenju. Teso velikokrat prava sol vašemu fivljenju SIfoio< od 23.11. do 21.12. /^^^^N Manjkalovambo pravega eîana m prave volje, da bi uresničili vse. kar Sle si že poleti zadali Vendar ne boste krivi sami, krivo bo predvsem okolje, ki bo vsak dan bol) hladno in čudno. Srečni ste ^^ lahko, da irrite doma toiikorazumevanja za vse. kar sevam doga-^ ja. Tako bo krizo veliko lažje prebroditi Sploh ker zvezde pravijo, da vam bodo že kmalu veliko bolj naklonjene. Poslovna priložnost, ki bo najprej izgledala zelo mamljivo, sebo izkazala za velik blel, bo pa zaio naertivat tasno. da se vam odpira na povsem drugem življenjskem področju. Kozorog od 22.12. do 20.1. ne le vi, tudi drugi bodo opazili vaš nemir. Prav živčni boste, saj ^^ se vam bo zdelo, da se vam prav nič od tistega, kar si želile. ne uresničuje tako kot bi si vi želeli. Zato pazite da ne boste naredili ^P Še Kakšne napake, ki bi bila posledica vaših slabih dni Morda ne bi bilo slabo, če bi se a nelej časa potuhnili in počakali, da se vam bo življenje spet začelo zdeli lepo m svetlo, lakrat vam bodo tudi cil|i bližji, pa šeljudlbostelažjeprenašali Vnaslednjih dneh sazna zgodili, da bostenajbolt veseli. če bosle v družbi samiss^oj. Vodnor od 21.1. do 19.2. Kar naprej boste razmišljali o prihodnosti Krivo bo predvsem pomanjtenje denarja, čeprav to sploh nI tako kritično kot se vam zdi. največja krivda bo pravzaprav v tem, da boste imeli veliko prevelike željevpfimerjavizmožnoslmi, ki so v vašem življenju povsem uresničitve. Če boste le čakali, da vam sreća in blaginja padeta zneba, iz tega ne bonič Badileprepnčani, da je tako. Sicer paseraje več ukvarjajte s svojim zdravjem, ki vam bo malo pokazalo zobe, če tega ne boste varovak tudi velike želje ne bodo uresničljive. Ribi od 20.2. do 20.3. Naslednjih nekaj dni bi najraje kar izbrisati, aiai nebo šlo kar tako. Prav nič se vam ne bo izteklo, kot si želite Predvsem pa se vam zna zgoditi, da vas bo močno razočaral nekdo iz o^e družine, pri čemer ni rečeno, da bo to kar vaš partner Ta vam bo verjetno tc^ral naredil veliko več dobrega kotsteod njega sploh pričakovali. Poleg tega pazile, da se ne boste zapletli v prepir i nekom, ki si tega sploh ne zasluži čaka pa že komaj, sd| vas ima že nakaj časa na piki Zdravniški količek Srce in spolnost Spolni nagon jc mod vsemi čicwckovimi nagoni v svoji osni> vi najbolj živalski. V razvoju človeka seje skozi tisočletja nekoliko »pokvaril«. Vlivali se spolno zdru/ujcjo predvsem Ziiradi ohranjanja vrste, človek pa to pogosteje počne /aradi zadovoljevanja lastnih užiikov. 7:à vsakega posameznika je spolno odzivanje zelo občutljivo in zapleteno dogajanje, ki ga lahko zmotijo že miilenkosli. Včasih samo slabo telesno počutje, morebitne bolezni ali pa le slabo duševno stanje. Najpogostejša molnja je pri/enskah nedoživljanjc orgazma, pri m<>^kilî pa težave z erekcijo ter prezgodnji izliv semena. Bojazen, da sc bo motnja ob naslednjem spolnem odnosu ponovila, vodi v ncsproščenost. Nesproščeni človek pa se žal ne more predati uživanju. Posledica taksnega obnašanja pii jc prav tisi o, česar se tak človek najbolj boji - motnja v spolnem odnosu. Iz taksnega začaranega kroga pogosto ne zmore sam. Samozavest paslajavse manjima, motnje v odnasu vse hujše, spolne težave pa se postopno pre-na^jo ludi na partnerja. Sree so .skozi tisočletja imeli za sredice življenja, čustvovanja, ljubezni, prijaznosti in dobrote, poguma pa tudi žalosti, Zt, naj bi^ primerne temperature. Najugodnejši čas je zgodaj zjutraj, /e ob najmanjši bolečini za prsnico morajo bolniki preventivno uporabiti kratko delujoči nitrat (Nitro-glicerin prsilo ali tableta). V primeru pogasiih bolečin za prîi-nico ali oteženega dihanja jc spolni odnos strogo prepovedan! Bolnikom odsvetujemo uživanje alkohola in poživil. Izogibali so morajo tudi nn^čnih psihičnih stresov. Redno morajo vzdrževali telesno kondicijo. Pred ponovnim vzpostavljanjem spolnih odnosov noj se bolnik pogovori s svojim osebnim zdravnikom ali kardiologom. V pogíworu naj stxleluje ludi partner, saj bo tako odpadlo mnogo dilem, številna vprašanja pa bodo rešena hitreje in celoviteje. Pa^bno skrb bo potrebno pixwetiti zdravilom, ki jih bolnik zaradi bolezni srca nujno potrebuje. Pogosto se pojavlja vprašanje uporabe Viagre. Številni bolniki nujno potrebujejo zdravila, ki so nezdružljiva s hkratnim jemanjem Viagre. V takšnih primerih bo potrebno pač poseči po drugih sredstvih, da bi rešili morebitno bolnikovo erektilno disfunkcijo. Nenadna srčna smrt med spolnim odnosom predst«tvljn le U,6 vseh nenadnih smrti. Vzrok je v nenadnem zmanjšanju kisika v srčni mišici ter posledični maligni motnji srčnega ritma. Spruščanje endorfinov lahko bolniku ob spolnem odnosu odvzame srčno biilečino ins tem tudi onemogoči obrambni mehanizem. Močni čustveni vplivi naj bi, po domnevi neka-lerili strokovnjaka, pomembno zmanjšali mož nas t prilagoditve telesa večjim telesnim naporom. Spolnost ima na nastanek srčnega infarkta zanemarljiv vpliv. Celoletno tveganje jc skoraj nično, sicer pa le občasnega in vedno prehodnega značaja. Raziskave so pokazale, da se morebitno slabšanje prekrvavit-ve srčne mišice med običajnim telesnim naporom kaže tudi ob spolnem odnosu. Torej je potreben obisk pri zdravniku, pregled, posvet ter zdravljenje. Da bi dosegli in ohranjali dobro telesno zmogljivost in s lem tudi možnost brezskrbnega izvajanja spolnih odnosov, moramo bili redno telesno aktivni. Prav z redno telesno aktivnostjo se človek sprosti, telesno okrepi in postane bolj samozavesten. Spolnih odnosov ne bosta več motila tc.sno-ba in strah. Vedno bolj sproščeno se bo lahko predajal spolnim užitkom. Počasi sc bo pričel dvigali v pozitivni spirali, ko z vsakim spolnim odnosom pastajata skupaj s partnerjem samozave.stnejša in brez bojazni, da bi Škodila srcu, zdravju in življenju. ■ pf/m. Janez Pofes, dr. med.-internist OKNA RAZGLEDOM okna vrata polkna rolete kamnite erte §AL EIA Aluminij Montai d.d. Komen Predstavništvo Celje: 03/425 49 38 041 345 378 9. DkUibra 2(){)3 OBVESCEVALEC 21 mali OGLASI DELO MARGIT D.O.O.JankaVrd-blčalOa, Velenje, nudi adaptacije stanovaní m kopalnic ter izvedbo dvoriSC. Gsm: 031/290-127. KMCTIJSKI PRIDELKI ULE2AN hlevski Q[>o| In sladek jabotčnik prodam. Tel.: 589-0214. JABOLKA o2imr>ico, neškrop-liena. bobovec in mošanclj. prodam. Gsm; 031/553-743, SLADEK jal>olčnik in suha metrska drva prodam. Gsm: 041/758-046, ULEŽAN hlevski gno|, češpije h hruške 2a ozimnico. 2gan|e in iaboičnik ter koštani prodam. Gsm: 041/344-883. MOPED, znamka ni važna, lahko starejši letnik, kupim. Cena po dogovoru. Gsm: 041/256-124, RAZNO PRODAM MASA2NI aparal, uvožen, z garancijo in podarim sedežno garnituro (trosed. dvosed in kotna). Telefon: 589-3014. ORBITRACK prodam. Gsm: 031/B87-349. ŠIVALNI stroj Bagat • Danica, pralni stroj Gorenje in zmrzovalno omaro Gofcnje, ugodno prodam. Telefon: 5876-125. KOMBINIRAN hladilnik, zamrzovalni del 651, hladilni 253 1. di^ro ohranjen, prodam za 25.000.00 sit. Možna dostava, Gsm: 041/344-853. D08R0 ohranjen kombiniran štedilnik (2 plin in 2 elektrika) 2 električno pečico zelo poceni prodam. Telefoni: 587-1490, SADNI mlin, nov, z motoriem ali brez in lesene gajbice prodam. Telefon: 571-8282 a(i 041/818-899, popoldan. KOMBINIRAN voziček Hauckln avtosedež Peg perego, ugodno prodam. Telefon: 586-3351 ali 031/320-105. KOMPLET 3-fazni hidrotor, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 583-3071. VIKEND parcelo ob Savinii pro-dam. Gsm: 031/687-349. DVOSOBNO stanovanje, 70 m2, v Velenju, na lepi lokaciji, prodam. Gsm: 041/299-919. STAREJŠO hišo, s poslovnimi proston. v centru Šoštanja, prodam za 13.000.000,00 sit. Gsm: 040/876-633. MLADA slovenska družna nuino najame za več let dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje, lahl^ tudi manjšo hišo. Redni plačniki. Gsm; 040/750-767. DVOSOBNO stanovanje, 51 m2. na Kersnikovi v Veleniu. 1. nadstropje. balkon, takoj vseljivo. prodam. Gsm: 041/356-897. ŽIVALI DVA BIKCA, sivca, stara en teden, prodam. Teleton: 589-2235. BIKCA, sivo ^avega, starega 10 dni, prodam. Telefon; 891-1S10 ali 041/517-841. KOKOŠI, nesnice, stare 1 leto. prodam z 250,00 sit zâ komad. Telefon; 02/885-8352. ZATEKLA se ie psička podobna hrtu, r^ave barve z belimi lisami po vratu in zadnjih tačkah. Teleton: 897-0300. NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, sta- ZAHVALA 6. oktobra smo sc poslovili od našega dragega ALBINA AMONA u /z 1924-2.10.2003 Zahvaljujemo sc vsem prijateljem, ?nanccm in stanovalcem Kersnikove 3,5 in 7. Posebna zahvala gospodu /upaneu. dr. med., in organizmi or je m poslednjega slovesa. Vsi njegmi V SPOMIN MARIJI ZORZ (1924 -2003) dolgoletni učiteljici in ravnaicijici tia O^ Risjc ter dobitnici plakete MOV iupan. Svet in Vpram MOV Po^kmosl, dalo irj trftljonje twje je hilo Uvijanje, Brtiz Oíhiihťk si trdo gmxii, i'sc 7.a dom. družiiu) dal. Sledi '£Q Uibo so oslalv fHjvsoil od tvojih pridnih Solza, žalost, boloćina tc zbndUa ni - ostala /iow6-lUallM đv «n». R W* W* »M I amMprnm ir^MuNi«« odu. uredaljevdlMIJ^erQ qj : Kîno nagrajuie naročnike Našega časa Izžrebati smo: Kir>o nagrajenci: Marjan Jelen« Janka UIriha 2, Velenje; Marjan Žolnir, Cesta i/23. Velenje In Franjo Potočnik, Podkraj 10. Velenje (potrdilo o napadi prsjmete po polil). Nagradna križanka VABUfNi!!! IftfltfRllOllMflU FOTOSTU DIO CENTER Izkoristite ugodno ponudbo, nizke cene, odlične slike in najhitrejše razvijanje. V pol ure vam razvijemo lilm in Daredfino fotografije. Slike za dcku-mente pa boste dobili takoj. Sami laJiko razvijete svoje digitalne fotografije ali druge grajene izdelke, ki ste jih shrar^li v jpg formatu, obnovimo vam vaše zanimive stare fotografije, opravimo studijska In terenska fotografiranja. Z veseljem vam seveda svetujemo pri nakupu fotoaparata ali pii izboru kakšnega drugega izdelka, ki ga ponujamo v svoji trgovini, NOVO! NOVOS Obiščite našo trgovino tudi na spletnih sfaneh. In ne le to. Tudi izdelavo fotografij, ki ste jih shranili na svoj računalnik, lahko naročite preko spleta, wwwi0T0STUDI0afini*v€likem5{cvilu pospremili na njeni zadnji poli in jo olvaniliv lepem spominu. Hattfjoči: z bolečino v srcu vsi, ki smo jo imeli radi Vsakii pot gre mimo k/ikšsif! rvrive rožfí. In gre mimo knk.ine mrt\'eptjcc. Ill giv mimo toiiiíiť? mrh'c bilko ali bitja. In vsakii tako pot je kot spoxjwnje, e enkral hvala. Žalujoči: mama, sestra in hraije o Bila s/ vir z^ndb. Vex s prfieklotit/o. Videla. sJišaJa In dotaknila si «s sliwi. ki so ízfúiiUe. áe pnnli'n smu se roítUi Eîh si U îzgubljeni'^a svri/j,., Pixinrîh si nam tivlji'njp. Vomvnli go bomo. Duli ga {x>mo olrvh^ni ' in oui svojim. ZAHVALA Ob boleči Í7gubi mame, babicc in prababicc ANTONIJE MANDELC 19.4. 1921^29.9.2003 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali čast ob uri slovesa, darovali cvetje, sveče in sveic maic» nam pa izrekli sožaJje in besede lolažbe. Pasebna zahvala velja gospodu župniku ivanu Napreiu, .lovanu Sfuparju. dr. med., govorniku Ivu Rakunu in sestri Bernardi za nesebično pomoč. Vsi njeni V SPOMIN MARTI TRAMPUŠ (1912-2003) članici Amaterskega gledališča Velenje, sodelavki na Í7obražcvalneni, íportnení in kulturnem področju iítpan. Svet in Uprava MOV AuJi&u/ mriusř }e spHaii niti čosa v fririet fian /n na podobi f.ivl/fnjn ixtkrívafi ćlcTve.^kJ obraz^ iJoditl /K» fiolofi vi^ih'gu iipatijii in biú i' iveli pfiijùnali lopow bhnjoćii fnČ • knk^Q miiost./ů biti waU ZAHVALA Ob boleči izgubi diage Žene, mame, taSče, staře niame in prababice MARIJE VIDEMŠEK 21. W. 1925 - 28.9.2003 se iskreno zahvaljujenu) v^em soríxlnikom. sosedom in prijaieljcm /a izrečene in pi-sne besede sožalja, danwano cvetje, sveče in svete ma.^. Hvala njenemu osebnemu zdravniku g. FnSkovcu, dr. med., in osetou Bolnišnice 'IbpolSica za skib in nego. Posebno se zahvaljujemo Marku JevSniku in Slavku KruAniku za lepe besede ob slovesu, pevcem kvitrieui »Svil« za zapete pesmi na pokopališču in v cerkvi, upokojencem in gasilcem. I tvida gospodoma Jožetu Vehovarju in Vilijcmu Kaučiču za opravljen obred in pi^grebno sveto ma.4o. Hvala pogrebni službi Usar in vsem, ki sle jo pospremili hgxobu. Žalujoči: mot Vlado in otroci z dntŽinami Pešpot kot rdeča nit Kdťca nil novega oIkÍoÍ))« kmjcmic skupnosti Šošlanj ho gradnja pešpoti 0(1 deponijo proniof>a do Polir^asl.nika - Zalogaj bo ložak l)li/u BO inilijonoN' lolarjcv- Krajinska arliil.oklka Saša Piano pixnl-stavila zamisli zainUîresii'ani javnosti MUena KrstiČ - Pfaninc Šoi^tanj, 6. nktobra -Škoda, ker je priícej scde?ťv v preddverju avle kulturnega doma v mcsiu v ponedeljek na veCer, ko so prcdslavljalt novprojcki krajevne skupnc^sii ŠoŠUtnj - gradnjo kolesarsko in peApoij od dcptinije premoga do Ml niM nika. osulo pra/nlh. A ker so v Šoštanju nejevernih Tomažev že vajeni, se s tem niso ohrejiieiijevall. Malo jiii jc bilo. ki so pred Slirimi leii verjeli v Škoda, ker udeiežba ni bita taka. kot so pričakovati. prt^jeki Stx^lanj - mesto svetlobe. Pa so sc poleni pustili prepričati. Se več, danes se nav-du.Šujejo nad njim. Daje bii Sok Številnih ŠtJstanjćanovob prvih dveh prebarvanih fasadah - v vijoliCa.sto in 2godek pa je tii^pol-nil Sai^in oćc jure Piano s »kolesarjenjem po Evropi". »V primeru snovanja pei» in kolesarske poti ne gre samo zato, da potegrje.^ linijo skozi prtjstor in jo opremil z vsemi 7ahievanlmi elemenii, ampak gre za to. da z vnašanjem poli v nek prostor v njem oživiš dejavnosti, ki '/.c obslajajt>. in spodbujal naslajanje novih,« pravi Piano. Ideja krajevne skupnosli je, da bo (a projekt kol rdeCo nil vlekla skozi ves mandal. Zamislili so si, da jo speljejo od meje 7. Velenjem pa do Pohrastnika. Tt) bi bil zaCclek. pt^daljšlvi v obe smeri in kaki kraki vmes pa bodo vedno možni. Obmckćje bodo opremili z različnimi spremljajočimi programi. pbila gradbeno dovoljenje in na pomlad že začela delati. predsednica svela KS St'išlaoj mag. Cvelka Tinaucr. del celovitega projekta. kissviijim imenom ponuja svcllol>o, »Svetlobe pa ne prinašajo le barve. Svetlobo v Šoštanj prinese v.se, kar izboljša kakovosl Življenja. In pešpiil jo bo,« je prepričana. (îoKîVo pa ima la pot, če nanjo gledaš iz drugega okolja, še eno vrednc^st. Redke so lako majhne lokalne skupnosti, kot je krajevna skupnosl Šoštanj, ki bi se s svojimi lokalnimi proračuni same odločale za lako velike projckie. Pogumno dejanje. Sploh, ker včasih eelo velike občine z zajet nejšimi pn>raču tu ubirajo lažje p^^li. predvsein pa hilrejše. Projekt je predstavila krajinska Na vinski trgatvi je še zapor zabaven V Šoštanju iiivdili Videna nier»ski proslor ol) l)a/oini -Prva priix^dilcv na njoni bila ]7,])\vxl (lva|s(lJli [vi ohiijinia \ inska trfiatcv TJaša Rehar 'HirističiHJolef^-valnodraŠtvo Stanju turistični delavci organizirali že pred približno dvajsetimi leti. Bilo je res zabaviïo. /.ai se je zaradi slabega vremena zbralo nekaj manj ljudi, kot so t'>rganizatorji pričaklcnjske. oâ koder pri hajají'» ludi Mladi Dlj v promel. Zaradi slabega vremena ljudi nI bilo veliko, so bili pa dobre volje (foto: Dejan TonMI) Ljudsld pevci in godci navdušili V Gaberkah so ljudski pevci In godci iz Šaleške doline poskrbeli za pravi tur. občinstvo je bilo navdušeno. Kadar se na kupu zberejo ljudski godci, je izvrstna zabava zagotovljena sama p^'» sebi. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer v gaberškem večnamenske in di>mu, kjer so bila v preteklosti Že gasilska, novoletna, krajevna in druga srečanja, lokrai je d<'>m služil za t»rgani-zacijo večera LjudskiJt pevcev in godcev, v ok'viru Šaleškega kulturnega mozaika je Javni sklad z^ kulturne dejavm^sii. Območna izpostava Velenje organiidrala la večer. Ob šošuinjskem kullurnem prazniku pa jc pri organizaciji sobotne prireditve sodelovala še Kul-turnica Gaberke. Zbrali so se muzikantje iz vseh koncev Šaleške doline z najrazličnejšimi prip^unočki. Pripomočki, ki »si>jih uporabljali glasbila. Kdo hi si mislil, da lahko da žaga tako prijetne glasove... Ljudje so dvorano nap<5lnili do zadnjega kotička, navdušeni pa bili nad vsemi na-stopajiičimi: učenci Vilija Mravljaka (harmonikarska skupina iz Ga berk). Jesensko cvetje {pevke iz Velenja). Ve.seli kine<^kl godci iz Vinske Gore, Gaberški cvet (pevke iz Craberk), Mirko Kralj (katitavior iz Laz). Malčka Jelen in Lojzka Jezernik (pevki iz Šeniilja), Slane (irudnik (harmonikar iz (iaberk), Urban Sitar (citrar izŠkai). Alojz Piîdvralnik - Jodlar L<.>jz (harmonikar izGavc),. Re>i zabaven večer, ki ga nav7ť>čt še nekaj časa ne bodi^ [>ozal>ili, Projekt "Šaleški kulturni mozaik" pa se piKasi izteka. Vok"viru projekta bo to soboto, ll. oktobra, bo ob K), uri na Cankarjevi ploščadi nastopil PO Premogovnika Velenje in Plesni studio N, v gasilskem domu v Skalah bo nastcppila ob 19. uri n:istop FS (Jljka iz Šmartna ob Paki. ob 1931) pa bo v Šoštanju v kulturncin domu ob 19.30 naslop MePZ Gorenje, Swboda Šoštanj in Šaleškega akademskega zbora. Na Zvezi Kulturnih društev Šaleške doline pa opiv^rjajoše na en dt^godekob kontu tega tedna. V soboto in nedeljo bo v mali dvorani velenjskega doma kulture potekal intenzivni seminar hip-hopa, ki ga bo vodil zelo priznan Aleš Gorišck. Prijave zbirajo na se^lcžu sklada v domu kulture. ■ tr, bš, foto: O. Tonkli