Igluja vsak tel rasen «oboi nedelj Id ¡ggued daily except Saturdays, Sundays and Holidays LfTO-YEAÄ XXXVII PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAÈODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniiki prostori: IM7 South Lawndals Ave. Office of Publication: S667 South Lawndals Am Taiaphona. Rockwall 4*04 Cena lisU ja $0.00 ^fiSn* •SS!?<,.-claiB matt*r j4nu*nr w. lsss. al «h* aort m>i st Chicago. Illinois, undsr tha Act ol ConsraM o< March S. ISIS. CHICAGO 23. ILL. PETEK. * FEBRUARJA (FEBRUARY 9). 194S Subscription $9.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 29 Acceptance for mailing at special rata of postafa provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1918. Rusko prodiranje se nadaljuje; nova ofenziva na zapadni fronti Nemšk* poročila pravijo, da se je bitka za posest Berlina pričela. Rusi ustanovili sedem mostišč na reki Oder na južni strani Kustrina in okupirali devet mest. Moskva poroča, da so Rusi ubili osem nemških generalov, pet generalov in štiri polkovnike pa ujeli.—Stiri divizije tretje ameriške armade prekoračile reki Our in Sure in udrle v Nemčijo.—Japonci izgubili 48,000 vojakov v bitkah z Američani na otoku Luzonu ■ LONDON. I. febr.—Moskva je danes nasnanila. da so ruska čete prekoračile reko Odro na več krajih in da prodirajo v direktivi •meri proti Berlinu. Vršijo ee •rdite bitke a moetišč aapadno od Odre in nemška preetolnica je v paniki. Na fronti pri Bre-■larl so ruske čete prodrle osem milj daleč. PARIZ. 8. fabr^-Čas 1000 sa-vainiških bombnikov je danee napadlo nemške poatojanke na holandski fronti. Čete prve in tretje «merlške armade prodirajo na 75 milj dolgi fronti vzhodno od aavaetega meeta Schmidta in ae bližajo velikemu jezu Schwammenauel na raki Roer. London. 8. febr.—Nemška poročila pravijo, da se je bitka za posest Berlina pričela. Rusi so ustanovili sedem mostišč čez reko Oder na južni strani Kustrina, trdrtjavskega mesta, in zdaj bombardirajo železnico, ki spaja to mesto z Berlinom. Komunike, objavljen danes zjüträj'V MBSktrtTfce orten ja ustanovitve mostišč čez reko Oder, temveč le trdi, da so kolone armade maršala Žukova okupirale devet mest na severni in južni strani Kustrina. Med temi so Guestebese, Zaekerick in Kunersdorf, tri milje vzhodno od Frankfurta in 33 milj od Berlina. Rdeča zvezda, glasilo armade, pravi, "da so Rusi zavo-jevani v ljutih bitkah z Nemci na utrjenem predpolju Berlina." Moskovski buletin pravi, da so Kusi ujeli 15,460 nemških vojakov na fronti med Kustrinom in Frankfurtern v zadnjih dveh dneh. Od 11. januarja so Rusi ubili osem nemških generalov, pet generalov in štiri polkovnike pa ujeli. V prodiranju preko Šlezije so sovjetske čete zasedle čez 50 naselbin. Nemško vrtiovno poveljstvo je priznalo, da so Rusi okupirali strategične pozicije v Šleziji in bližini Kustrina. Nemški vojaški komentatorji so posvetili pozornost operacijam levega krila bukove armade v Pomeraniji, ki so rezultirale v okupaciji Py-1 itza, strategičnega mesta, 22 milj južnovzhodno od Stettina, luke ob Baltiškem morju. Enote tega krila so se približale Arnswaldu in Deutsch Kroni. Armada maršala Ivana S. Ko-nova je začela novo ofenzivo v Reziji na zapadni strani reke Oder. Kolone te armade so se približale dolini v vznožju Kr-konosev v prodiranju proti čeho-slovaški meji. V tej dolini so industrijska mesta Schweidnitz, Wuenschelburg in Brieg. Moskva molči o operacijah ruskih čet pri Steinauju, Slezija. K«'rlin je poročal, da so se nemški» čete umaknile iz tega mests Pritiskom ruskih sil. Rusko !K,yeljgtvo je naznanilo nove uspehe v operacijah proti sovražniku v Vzhodni Pruslji in Bu dimpeiti. p«ris. 8. febr —Štiri divizije '"'tj* ameriške armade so pretlačile reki Our In Sure v Luk «mburtki in udrle v Nemčijo i ';* *tih krsjih 24 milj dolge fron-Druge kolone te frmade so Izbile Siegfriedovo trdnjavsko ,r>ijo ns vzhodni strani St Vi-¿h» 'n okupirsle Wascheid severno od Pruma, nemške vojaške tadnjave. Enote prve ameriške armade so prebile Siegfriedovo linijo pri Schleidenu, centralnem sektorju zapadne fronte, in zasedle Hellenthal. Zdaj se vale proti Schwammenuelu, kjer je omrežje jezov, v katere se stekajo vode reke Roer. Jez Urft, drugi največji, je pod kontrolo ameriških čet. Glavni zavezniški stan poroča, da so kolone prve in tretje ameriške armade konsolidirale zasedene pozicije na 35 milj dolgi fronti na vzhodni strani Aa-chena. Odpor s strani nemških sil je neznaten, odkar je Hitler potegnil več oklopnih in pehotnih divizij z zapadne fronte in jih poslal na vzhodno, da ustavijo ali vsaj zavro prodiranje ruskih armad proti Berlinu. Na fronti v Alzaciji se položaj ni spremenil. Francoske in ameriške čete so naskočile in zavzele Neuf Breisach, trdnjavsko mesto ob reki Reni, in ujele čez ltfNUovJKŽnikov, , Manila, Filipini, 8. febr.— Ameriške čete so pognale Japonce iz trgovskega distrikta Manile in zdaj kontrolirajo vse predele filipinskega glavnega mesta na severni strani reke Pasig. Japonci so zažgali in razdejali več poslopij v trgovskem dis-triktu pred umikom. Odpor japonskih sil je še močan v predmestju Passayju in pri letališču Nicholsu. Japonski topniški oddelki bombardirajo severne predele Manile. General Douglas MacArthur poroča, da so Japonci izgubili 48,000 vojakov v bitkah z Američani na otoku Luzonu v štirih tednih. Ameriške izgube v tem času so znašale 7076 ubitih in rs-njenih. ter Hollnlg. Wascheid leži tri milje Tekma za kon- trolo unij Ruski kandidat za načelnika Nemčije General Paulus je v rezervi Pariš, 8. febr.—Tukajšnji di-plomatičnl krogi so uverjeni, da je ujeti nemški general Frie-drich von Paulus potencialni ruski kandidat za načelnika nemškega režima. Rusi ga drže v rezervi za slučaj, če bodo zapadni zavezniki izbrali drugega kandidata. General Paulus je bil povelj nlk nemške armade, katero so Rusi zdrobili v bitki za posest Stalingrada. On večkrat govori na moskovski radiopostajl in poziva Nemce, naj strmoglavijo Hitlerja in sklenejo častni mir z zavezniki. Doznava se, da Je Moskva izbrala tudi odbor, ki postane za časna avstrijska vlada. Ta je bil ustanovljen proti takozvsnlm svobodnim grupam v Londonu in Parizu, ki imajo oporo pri za padnih zaveznikih. Odbor v Moskvi tvorijo avstrijski komu nlati Enostranska rešitev drugih vprašanj vzhodne Evrope je možna. To velja tudi za vzhod no Nemčijo. Neki diplomat je dejal, da bo rešitev stoodstotno ruska.* Citrine proti osvojitvi ruskega programa London, 8. febr.—Tekma za kontrolo in vodstvo se je razvila na zborovanju Kongresa svetovnih strokovnih unij. Walter Citrine, tajnik Kongresa britskih strokovnih unij, je ugovarjal proti sprejemanju važnih zaključkov z dvetretjinsko večino. "Povedali smo svetu, da je to zborovanje posvetovalnega značaja," je dejal. "Vse države, ki so poslale delegacije na to zborovanje, so se strinjale s sporazumom. Kako moremo doseči enotnost, če bo večina odločala? Ako bo to pravilo osvojeno, bomo mi revidirali svoje stališče na bodočih konferencah." Citrine je dal razumeti, da se britska delegacija ne čuti obvezano in da ne bo izpolnila zaključkov. On je v svojem govoru demonstriral bojtfzen pred volilno silo ruske delegacije, ki reprezentira 27,000,000 delavcev. Citrine je namignil, da je pripravljen na torpediranje zborovanja v svoji opoziciji proti osvojitvi programa reprezentan-tov ruskih unij. Ruska delegacija je predlagala, naj konferenca pošlje vabilo poljski vladi v Varšavi, Finski, sporazum 0 UNIČENJU NA-CUSKE nemčije V o j a Î k i'voditelji na konferenci "velike trojice j* USTANOVITEV SVETOVNE ORGANI. ZACIJE Washlngton, D. Cm 8. febr.— Uradno naananilo, objavljeno istočasno v Washingtonu, Londonu in Moskvi, pravi, da je bil dosežen popoln sporazum na konferenci med Rooseveltom, Stalinom in Churchillom o skupnih vojaških operacijah za zdro-bitev nacijske Nemčije. Naznanilo dostavlja, da se konferenca vrši v nekem kraju ob Črnem morju. Države ob tem morju so Rusija, Turčija, Bolgarija in Rumunija.. Važna pristanftčnn mesta so Sevaatopol, Rostov in Jalta v Rusiji ter Konstanca v Rumuniji. Jalta je letovišče na obali Krimskegafpolotoka. Mnenje prevladuje, da se konferenca vrši v Jalti. t , % Nfe konferenco "velike trojice" so dospeli člani generalnih la hiša je onferenci hali, šef iral Er-poveljnik Štabov treh v namignila, general Oeo: generalnega nest J. King, vriovn bojne mornarice; admiral Wil liam D. Leahy, Šef Rooseveltove- vi, Finski, gn štaba; podad^iral Emory S. trr Ttattj!,j "nflfa, "tfStWrtifc TeWHrtfi* pomor-* naj se udeleže razgovorov. Predlog ni bil sprejet, ker so bile te štiri države zaveznice nacijske Nemčije. Vprašanje je, kakšno stališče bo zavzela ameriška delegacija. Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers, še ni dosp^ na zborovanje. Mnenje prevladuje, da bo ameriška delegacija podprla stališče britske delegacije. Ameriike vojaške enote zapuščajo Perzijo Teheran, Perzija, 8. febr.— Ameriške vojaške enote, ki so opravljale važna dela, zapuščajo Perzijo, odkar je odprta krajša pot v Rusijo skozi Dardančle in Črno morje. Parnikl so dova-žali ameriško in britsko blago, namenjeno Rusiji, v luke Perzijskega zaliva. Iz teh luk so ga vozili vlaki v Rusijo. Od jeseni 1. 1942 do septembra preteklega leta je Amerika poslala Rusiji preko Perzije čez 4,500,000 ton orožjs, streliva in drugih potrebščin. Angleiki delavci zahtevajo zvišanje Glasgow, Anglija, 8. febr.— Deset tisoč ladjegradnišklh delavcev je odložilo orodje v znak protesta, ker je bila zahteva za zvišanje plač odbita. Na shodu so sprejeli resolucijo, da bodo vztrajali pri zahtevi. Lord Vansittart svari zaveznike London, 8. febr,—Lord Vansittart je v svojem govoru svaril zaveznike pred popuščanjem napram vojnim zločincem. Dejal je, da so nekateri voditelji nacijske stranke že pobegnili iz Nemčije v nevtralne države. Padec porok v ameriških mestih Washlngton. D. C., 8. febr.— Cenrusni biro Je razkril pedec števila porok v preteklem letu v primeri z letom 1943. Na podlagi zbranih podatkov v mestih, ki »mejo 100.000 In več prebivalcev Je b'lo 13* 000 mani porok v preteklem letu nego I. 1943. ske komisije; general Brehon B. Somervell, vojaškega zala-galnega departmenta; Edward Stettlnius, državni tajnik; James F. Byrnes, direktor urada vojne mobilizacije; ' Harry! L. Hopkins, Rooseveltov svetovalec in zaupnik, ter več veŠčakov državnega departmenta. Naznanilo pravi, da je bil sporazum dosežen o skupni vojaški okupaciji Nemčije po porazu, političnih problemih osvobojenih evropskih 'držav, med katerimi so Francija, Belgija, Holandlja, Poljska, Čehoslovaklja, Jugoslavija, Albanija, Danska in Norveška in morda tudi o Rumuniji, Bolgariji in Ogrski, bivših satelitov Nemčije. Rešitev teh problemov bo omogočilo politično in ekonomsko stabilizacijo. Roosevelt, Stalin in Churchill so tudi odobrili načrte glede ustanovitve svetovne organizacije, ki naj bi v/.drževala in ščitila mir fM^zakljUčenju sedanje vojne, na podlagi zaključkov konference reprezentantov štirih velesil, ki se je vršila pred nekaj meseci v Dumbarton Oaksu. Možnost je, da bo general Charles de Gsulle, predsednik začasne francoske vlade, povabljen na udeleži tev razgovorov o načrtih povojne kontrole Nemčije. On je že večkrat naglasil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mora Francija imeti na konferencah, na katerih se vrše razprave o bodočnosti Evrope. Skupno naznanilo ne omenja možnosti udele/be Rusije v voj-ni proti Japonski, čeprav se slišijo napovedi, da se bo Rusija pridružila Ameriki in Veliki Britaniji V vojni proti Japonski po zdrobltvl nemških oboroženih sil v Evropi. Rusija ima nenapadalno pogodbo z Japonsko, katere veljavnost poteče v aprilu. Londen. 8. febr^Deset ljudi je bilo ubitih, med temi šest članov brlUkega zunanjega urada, ko Je letalo na f>oti na konferenco "velike trojice" treščilo na tla *n se razbilo, pravi ursdno poročilo. Pet drugih je potfre-šenih. Kie se (»nesreče zgodila, poročilo ne omenja. Domače vesti Smrt pionirja Arnna, Kans,—Dne 5. febr. je po daljši bolezni umrl Steve Du-daš, star 70 let in dolgoletni član jednote. Po rodu je bil iz Madžarske in med Slovenci na splošno priljubljen. V Ameriki je bil čez 40 let in predsednik društva 434 SNPJ od vsega začetka. preko 24 let. Bil je tudi delegat na zadnji konvenciji jednote. TuVaj zapušča ženo in hčer, v Chicagu pa tri sinove. Pogreb, ki je bil civilen, je bil v oskrbi Slovenskega zadružnega pogrebnega zavoda. Nov jrob na sapadu Rock Springs, Wyo.—Tukaj je umrl Joe Hafner, samski, star 69 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem. V Ameriki je bil 39 let. Zapušča dvu bratranca— Johna Šlfrerju v Chisholmu, Minn., Antona pu v Milwaukee ju. Is Clevelanda Cleveland.—D r u ž i n a Frank Qeniger je bila 30. jan. obveščena brzojavno, da je njen sin S/Sgt. Frank Beniger nevarno zbolel in se nahaja v bolnišnici v Modestu, Calif. Oče se je takoj podal k njemu z letalom. V soboto je prišel brzojav, da je umrl in da bo truplo pripeljano v Cleveland.—V bolnišnici je umrl Martin Matkovič, star 51 let In doma iz Samobora na Hrvaškem. Bil je član SDZ. Zapušča ženo, tri sinove (dva v vojni) in dve hčeri.—Pri družini John Ludvik so se oglasile vilo rojenice in pustile sinčka,—V Franciji je bila odlikovana z bronasto zvezdo S/Sgt. Frances A. Susel, hčer družine Anton Susel lz Collinwooda, "ker je vr- nekimi okolščlnomiV boln niči je umrl Thomas Tekavčlč lz Newburghu, star 68 let ln doma lz fare Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Bil je član SDZ. Zapušča tri sinovo (dva v vojni), štiri hčere, vnuke in v<9č sorodniIjov.—John Stefe in žena sta bila obveščena, da je bil njun sin Pfc. Frank Vičlč zopet ranjen 8. jan, v Belgiji. Prvič je bil ranjen istotam 1. sept. lani.—V Franciji je bil 25. nov. ranjen Pvt. Marvin A. Su-lumon, sin Emily Salamon. Domu ima ženo in 22 mesecev starega sina. K vojakom Je šel marca 1944 In preko morja lun-skegu septembra.—Dne 10. Jan. je bil v Belgiji ranjen Pvt. Joseph Jskšlč, sin družine Joseph Jakšič, star 21 let in v službi pri letalski diviziji. V armadi je od aprila 1943 in preko morja od lanskega avgusta. Is Mlnneeote Ely, Minn.—V Belgiji Je bil ranjen Cpl. Albert Feronl, kakor tudi Pvt. Frank J. Jerlch, ki se zdravi v bolnišnici v Angliji.— Pogrešan je Joseph Kochcvsr, star 19 let in v službi pri morns-ricl. Tukaj ima stricu Johna KochevarJa In sestro Frances Prijatelj. Poljske uprave v nemških kra jih Repreientant začas- . ne vlade v Oppelnu Varšava. 8. febr.—Boleslav Be-rut, predsednik zučasne poljske 'vlade, je z razvalin poljske prestolnice naznunll, da bo nova Poljska uključevala nemške po-krujlne ob reki Oder in v Vzhodni Pruslji. Poljske civilne administracije so bile že ustanovljene t nekaterih mestih, katera ■Intitfals ruske in poljska Ae- Koraki za vrnitev rudarske unije v ADF M lami, Fla., 8. febr.~£lanl eksekutlvnega odbora Ameriške delevske federacije so storili prve korske glede vrnitve rudsr-ske unije UMWA v federacijo, William Green, predsednik ADF, je naznanil, da bo danes razprava o tej zadevi. Možnost Ji», da bo rudarska unija prišla v fede» racijo, preden se bodo pričels pogsjanju glede sklenitve nove pogodbe med rudarji In operatorji. Veljavnost sedanje fiogod-be poteče 31. marca. Registracija v Franciji za vojaško slulbo Pariz, 8. febr,—General Joseph Pierre. Koenig, pariški vojaški goVerner. Je «odredil registracijo vseh moških v starosti 18 do 4M let za vojaško službo Vsi se more jo registrirati do 20. marca. Hitler se odpove diktaturi? Reorganiziranje nemške vlade napovedano Stockholm, ¿vadaka. 8. febr.— List Aftonbladet poroča, da se bo Hitler odpovedal diktatorski oblusti, du bo Franz von Papcn, bivši poslanik v Turčiji, postal kancelar, Hitler pa predsednik Nemčije. Poročilo bazira na Informacijah, katere so dobili tukajšnji nemški krogi lz Berlina. Zunanji diplomati v Stockhol-mu so skeptični in ne verjamejo poročilu. V.tem vidijo potezo in tipanje nacijev glede sklenit-vo miru z zavezniki. Druga poročila napovedujejo reorganiziranje nemške vlade. Dr. HJalmar Schacht, bivši predsednik nemške državne banke, bo buje dobil pozicijo finančnega ministra, feldmaršal Walter von Brauschitsch pa pozicijo vojnega ministra, te v prodiranju proti Berlinu. "Poljske administracije bodo ustanovljene v krajih, katere smatramo za poljsko, neglede nu mnenja, ki bodo Izražena na mednarodnih konferencah," je rekel Berut. "Stališče velesil nam je znano. Ne verjamem, da se bo katera vmešavalu v naše zudeve." Berut je razkril, da je repre-zentant poljske začasne vlade že dospel v Oppeln, glavno mesto Spodnje ftlezlje. Nadaljnji re-piezentunti bodo poslani v druga mestu In Vzhodno PruslJo, kukor hitro bodo vojuški pogoji dozoreli. Berut Je dalje rekel, da bo razdelitev poljskega in Utvinskegu prebivalstva v Vzhodni Pruslji odločila ureditev nove meje. Koenigsberg, glsvno mesto/ b<> morda pVIŠel v okvir meje lltvln-ske sovjetske republike, ostali kraji pa v okvir poljnke države. Dlstrikt TešinJ, katerega so zasedle poljske čete po razkosanju Cehoslovuklje pred izbruhom vojne nu podlagi inonakovsko kupčije leta 1938, ne bo delul preglavic. Vprašanje kontrole bo rešeno s prijateljskimi pogu-Janji. Ranjeni ameriški ujet' niki dospeli v Marseilles Mursellles, Frsncljs, 8. febr.— Čez tisoč ranjenih smerlšklh vojnih ujetnikov in civilistov, ki Si> bili internirani v Nemčiji, je dospelo v to mesto. Ukrcall se bodo nu švedski parnik Orips-holm, k» jih odpelje v Ameriko. Ta parnik Je pripeljal nemške vojne ujetnike iz Amerike Izmenjava se Je Izvršila v ftvicl. Nadaljnji ranjeni in bolni ameriški ujetniki pridejo v Mursellles Iz Avice, karnor so bili prljieljanl Iz Nemčije. položaj velke BRITANIJE V POVOJNI DOBI Amerika in Rutija na poti «ktpanzije CHURCHILLOV A PO-LITIKA KRITIZIRANA London. 8. febr.—Zaskrbljenost glede položaja Velike Britanije v povojni dobi je bila izražena v parlamentu v teku debate o zunanjih zadevah, Leslie Hore-Bellsha, bivši vojni minister, je v svojem govoru dejal, da sta sovjetska Rualja In Amerika na poti ekspanslje ln da bosta Izšli l* te vojne kot najmočnejši sili na svetu. On Je dejal, da Amerika zasleduje Isto politiko v tem stoletju kot jo Je Velika Britanija v pi^jšnjem, dočlm bo Rusija potegnila vte sosedne države v svojo sfero vplivq. Laborit George R. Strauss je kritiziral Churchillovo vlado in JI očital, du ni osvojila nobene politike, ki bi zadovoljila evrop-sku ljudstva. Premier Je zavrgel načela in noče razkriti, kaj se godi za kulisami. "Dali smo gkranclje Čehoslo-vaški, katerih pa nismo Izpolnili," je rekel Strauss. "To si mo-ramo zapomniti, ko prihajajo nove potežkoče." Debato je zaključil Richard Law, besednik vlade, z deklaracijo, da brez kooperacije oovjet-ake Rusije in Amerike ni upanja za dosego trajnega miru. Velika Britanija mora ne samo na-duljevuti politiko kooperacije, temveč Jo poglobiti. Omenil Je, du Velika Britanija in Amerika sta ojačlli pritisk na dpanijo, naj nastopi proti nemškim agentom In šplonom v Tanglerju, Maroko. Hore-Bellsha Je dejal, da se ne strinju s predlogom, da Poljska dobi odškodnino za ozemlje, ki gu odstopi Rusiji, na račun nemških |K>kraJin, ker bi to ustvarilo pogoje novim konfliktom. Svetovat je, nuj Velika Britanija propugiru Idejo za ustanovitev svetovne ekonomske federacije. Sporazum med grško vlado in levičarji blizu Atene, Grčija, H. febr.—Priča-kuje se, da bo prišlo do sporazu» ma na konferenci .med člani grške vlade In reprerentantl levičarjev, Slednji zahtevajo predstavništvo v vladi In možnost je, da ga bodo dobili. Švedska akcija proti nemškim agentom Poslanik Thomsen odpotoval v Berlin " London, 8. febr.—Švedska vla- stl le veliko strsšnejšl od sedanje* vojne. Na tron bi bil postavljen rnachiavellizem, ki more človeštvu prinesti le novo gorje. In prav to je največje kletstvo sodobne mednarodne politike tieh velesil. Očividno je, da ruska vlada nikomur ne zaupa In prav tako ves kapitalistični svat z demokratičnimi elementi vred ne zaupa Stalinu. Vzrok temu je predvsem zgodovina zadnjih 25 let In vač, ko je bila Sovjetska Rusija obkrožena po kapitalističnem "santtarskem kordonu" in jc igrala vlogo svetovnega izobčenca. Po Hitlerjevem napadu na Rusijo In vsled junaškega ruskega odpora se je ta zid med njp in zunanjim svetom precej zrušil. Danes bi bil najbrže že docela jx>ruften, da se niso velesile oprijele— "power politics" (politike sile) in tajne diplomacije. Tega je veliko kriva Moskva, ki se je zatekla k povsem dlakredltlrani in po-gubonesni imperialistični politiki. Posebno njeno arogantno In cinično postopanje napram Poljski je v zadnjem letu zopet postavilo zolnili do zadnjega kotička. Med vsem tem je> bila tudi velika, nova, moderno opremljena ambulanca. Veselih obrazov so bili mornarji, ko so odpluli z ameriškim konvojem iz pristanišča. Čutili so ae srečne, ker imajo naloženih toliko dobrih stvari, katere bodo pripeljali zmrzujočemu, gladne-mu jugoslovanskemu ljudstvu. Dokler so pluli s konvojem, je šlo vse posreči. Kmalu potem, ko obrnejo v Jadransko morje, so zaslišali nad seboj brnenje aeroplanov. Niso bili podobni sovražnikovim, a so se vseeno sumljivo obnašali. Že dalj časa sledijo ladji. Kaf naenkrat so začeli spuščati bombe. Kapitan Tripo Fažo je dal vsa potrebna znamenja, da je to jugoslovanska ladja. NIČ ni pomagalo, ladjo bo potopili. Grem po St. Clairju med 61. in 62. ulico. V uradu clevelandske-ga "trobila" je bilo močno razsvetljeno in slišal se je glasen smeh. Pogledam in vidim ducat ljudi, ki so bili prav razuzdano razjx>loženi. Večina je bila v frakih, nekaj pa tudi v talarjlh. Pred sabo so imeli "trobilo." Na prvi strani je bila z zelo velikimi črkami naznanjena potopitev jugoslovanske ladje. Imeli so pošastne obraze. Grdo so se smejali in glasno govorili. Pa so jih Angleži, te proklete komuniste— Vi hudiči—hudiči!— Žena me potrese—kaj pa hu-dičiš? Mučne sanje, dobro, da so samo sanje. Ti že zjutraj povem. ^ Zopet zaspim. Amerikanci slovanskega porekla so čitali o zločinu in so bili strašno ogorčeni. Postali so zelo aktivni. Nabirali in prispevali so blago v velikanski količini. Nabirali in prispevali so v gotovini, navadni delavci po sto, trgovci pa kar po dva. tristo in celo po tisoč dolarjev. Tako se je nagrmadilo na sto tisoče ton raznega blaga in živil. Vmes je bilo tudi več moderno opremljenih ambulanc, mnogo oprave za bolnišnice in več drugih r&i . . . Nekega dne je bilo v newyorškem pristanišču zelo živahno. V pristanišče prihajajo jugoslovanske ladje: dve, tri, štiri—še več jih je bilo. Na jamborih so plapolale zastave, velike, čisto bele z lepimi, zelo rdečimi zvezdami v sredi! Mornarji ho vse ladje napolnili ,od dna do vrha, z različnim in boljšim blagom, katerega so nu-brall in darovali ameriški Slovani.. 2e se pripravljajo na odhod. Na pomolu se prikažejo Etbin Kristan, Louis Adamič, Zlatko Balokovich, revnrend Maletič in še mnogo drugih prominentnih Jugoslovanov. Vsakdo izmed njih ima v roki belo ruto z rdečo zvezdo in mahajo mornarjem v pozdrav. Mornarji so židane volje, prepevajo lepe slovanske pesmi. Vso pot so Imeli srečo. Ko zavijejo v Jadransko morje. saallŠijo nad seboj aeroplane. Mnogo Jih Je bilo. Gledajo—a to so "stormovlkl." To Je bilo vesel j s! Zapojej o: Bratje v kolo vsi ai stopimo ... Stormoviki jih spremljajo prav v Dubrovnik. Zakrožijo U nekajkrat v zraku v pozdrav in odlete kakor lastovice. * - Prišli so ljudje in pomagali razkladati blago in jestvine. Ko so videli toliko dobrih stvari, so bili neizmerno veseli. Objemali so se in peli—vriskali in f>eli, da se je slišalo čez vso Jugoslavijo ... Znajdem se med 61. in 62. cesto na St. Clairju. V uradu elevelandskega "trobila" je bilo temno, le mala lučka je brlela. Pokukam in vidim prav isto družbo. Sedeli so pri mizi, klonečimi glavami prav do mize. Nekdo je visel v kotu na vrvi: jezik mu je molel ven, ovratnik, ki se ga zadnja od zadaj, je bil na Široko odprt. Nihče pri omizju se ni zmenil zanj. Ta družba se mi je videla ta ko smešna, da sem se začel kro-hotati na ves glas. Moja žena Zofi me zopet strese. "Kaj pa ti je nocoj? Prej si preklinjal, zdaj se pa krohota«." Odgovoril sem ji: "Ah, tako prijetne sanje sem imel, Škoda, da so samo sanje . . ." Felix fttrumbelj. RAZNE VESTI Bridgeport, O.—Iz vojne bolnišnice je prišel na dopust brat James Elash, padalec, o katerem sem že nekajkrat pisal: Žalostno je, da moram poročati, da je oglušil na obeh ušesih. Ogluše-nje je povz/očila eksplozija, ko je nemška granata zažgala blizu njega osem granat. James Elash se je udeležil invazije Francije na "D-Day" in invazije Holandske. Kaj je vse doživel in pretrjpel, se ne da po* pisati. Pogovarja se in posluša le s jx>močjp diktofona. Prvega tega meseca je šel nazaj v bolnišnico, kjer se bo učil govoriti neme govorice oz. s premikanjem ust. pejal je, da bi si na la način pomagal, v primeru, da ne bi mogli ozdraviti njegovega sluha. O postrežbi v vojni bolnišnici se je pohvalno izrazil. Dejal je, da se zelo trudijo, da povspešijo okrevanje ranjencev. Brat Elash je zelo priljubljen in inteligenten mladenič. Iz Anglije v New York je dospel 27. decembra. Bil je prvi član našega društva, ki je bil ranjen v tej vojni. Zadnji teden pa smo izvedeli, da je bil ranjen v Belgiji Mirko Cesnik, ki je tuc^i član našega društva. Tudi on je pri padalcih in z Jamesom Elashem sta bila skupaj v času invazije Normandije. Tedaj je tukajšnji lokalni list priobčil članek o štirih mladeničih vzhodnega Ohia, ki so štiri dni blodili In se bili, preden so prišli do svojega regimenta. Vsi štirje so bili sinovi Jugoslovanskih staršev; zadnja dva Slovenca in člana našega društva. ♦ Mirko Cesn'k se je prostovoljno vpisal v armado. On se je udeležil že veliko hudih bojev. Čital sem njegova pisma, ki jih Je pisal v tako zvanih lisičjih luknjah. Kar pa je povedal James Klaah, hi napolnilo vseh osem strani Prosvete, če bi opisal. Želim, da bi Mirko kmalu okreval in da ni preveč hudo ranjen. Enako želim Jamesu Elashu, da bi se mu kmalu povrnil sluh, kar je upanje, kajti povedal mi je, da nista počena ušesna bo-benčka. In ker je mlad in drugače zdrav, se mu bo zdravje najbrže povrnilo. Toliko snega kot ga imamo sedaj, naši ljudje v teh krajih še ne pomnijo. Dan za dnevom sneži. Toda če se prične hitro otajati in če pritisne še dež— kaj potem? V pennsylvanskih gorah pa je še več snega in od tam dobimo po vodenj. Da nas ne bi zadela še ta nesreča, kajti že tako nas dovolj tepe. Kakor znano, smo imeli veliko povo-denj i. 1936. Seja tukajšnje federacije društev SNPJ, ki se je vršila 28. januarja, je bila zelo zanimiva. Diskuzirali smo premišljeno in v korist članstva SNPJ. Izvoljen je bil ponovno ves stari odbor. Zastopniki so bili posebno veseli finančnega poročila o proslavi 40-letnice SNPJ in društva št. 13, ki je tako dobro izpadla. Predsednik se je zahvalil člahJ stvu društva št. 13, ker si je naložilo toliko dela in obveznosti ob času proslave. Sedaj je reakcija popolnoma pokazala svoj obraz in naskočila Henry j a Wallaceja, da bi preprečila, da bi postal trgovski tdj-nik. . Njegovo nominacijo hoče jo preprečiti Jonesovi pristali, kateri je bil do sedaj trgovski tajnik in v čigar departmentu je vladala velika korupcija. Pbd njegovo administracijo trgovskega departmenta, je morala fede ralna vlada plačati za gotove stvari dvakrat, oziroma je plača la dvakrat, kar je faktično kupi la samo enkrat. Tukaj gre za milijarde in ne samo za milijone. Zdaj pravijo, da Wallace ni zmožen upravljati te finančne usta nove, čeravno je šlo skozi njegove rolA več denarnih posojil v času, ko je bil poljedelski tajnik, kot pa skozi Jonesove roka. In ysa tista posojila so se bolje izkazala kot so pričakovali. Če so kdaj monopolisti dvignili svoje glave v kongresu, so jih sedaj. Joseph Snoy. PLESNA VESELICA McDonald, Pa. —Društvo št 319 SNPJ, Cuddy, Pa., bo priredilo plesno veselico v nedeljo 11. februarja. Za ples bo igra Jack Guzel in njegovi godbeniki. Vabimo vse prijatelje našega društva, da nas gotovo posetijo in se malo razveselijo z nami. Molly. niti. Posledica tega je "indus- šel v Skladišča za čevlje, in um Nawyorika Ifralka Betty Carrait. Celeeie Holm. Hilda Sima In Richard Kenny, ki Ja bU častno odpuščan is armada kar Ja bil ra-■lee v volni poalušajo najnovejše radijska veetl U vojna. ODMEV NA DEBATO DVEH UREDNIKOV Walsh vlile, IiL—Dva urednika bivši in sedanji, debatirata radi slovenskega ljudstva v Evropi Če bi ta dva urednika dobro preštudirala, kar je izrazil v svojem govoru 5. septembra 1. 1919 bivši predsednik Zedinjenih dr žav Woodrow Wilson v St Louisu, Mo., bi lahko prišla.(ako jftna je pri srcu človeštvo in mir na zemlji) do istega zaključka Med drugim je Wilson dejal tudi tole: "Why, my fellow citizens, is tfcere any man here, or any woman—let me say, is there any child here—who does not know that the seed of war in the modem world is industrial and commercial rivalry?" Tukaj imamo torej ključ, s katerim lahko odpremo vratu skrivnosti in najdemo, kaj je prineslo vse to zlo in gorje slovenskemu ta drugemu ljudstvu v tej vojni. Wilson ni bil socialist, amoak z njegovim izrazom se lahko strtaia vsak socialist. Kaj je povzročilo klanje v prvi svetovni vojni? Kaj Je povzročilo še hujše klanje in vso grozo in gorje slovenskemu in drugemu ljudstvu v drugi svetovni vojni? Povedal nam je Woodrow Wilson — "industrial and commercial rivalry." Na-kratko—kapitalizem! Nekoč je rekel Hitler, da Nemčija mora eksportiratl ali poginiti. S tem Je hotel povedati, da nemški kapitalisti morajo eks-portirati tisto blago, ki so ga ukradli nemškim delavcem in katerega doma niso mogli prodati. . To ne pravi, da bi morali poginiti, oziroma prenehati biti kapitalisti Prav v takt kaši so tudi drugi kapitalisti. Vsi morajo eksportiratl tisto blago, ki ga ukradejo delavcem, a ga ne morejo doma prodati, ali pa ekonomsko pogi- trial and commercial rivalry, kar je prineslo vojno in vse gorje ljudem na svetu. Ni še premagan nemški kapitalizem na bojnem polju in že se kavsajo ameriški in angleški kapitalisti za biznes po vojni.—Remember! Cdpitalism m ust be destroyed! There can be no peace without sociaksm! Danes so na svetu tri velesile: Amerika, Britanija tn Rusija, katere si bodo delile svet. Druge državice—will have nothing toeay! Država Jugoslavija, pa naj ji bo na čelu srbski kralj, slovenska, hrvaška aK srbska buržva-zija, bo morala plesati tako kakor ji bo zagodla ali Svirala velesila, katera bo vladala nad njo. Na svetu sta. danes (v ekonomskem smislu) dva razreda—delavski in kapitalistični. Delavci producirajo vso blago in bogastvo, a kapitalisti pa producirajo nekaj, česar se morajo iznebiti, kadar gredo na stranišče . . Za slovenske delavce je vseeno, kateri kapitalist mu krade proizvode njegovega dela—slovenski ali kateri drugi. Tat je tat, pa naj bo Slovenec ali kake druge narodnosti. Mislim, da je znano urednikom, na4cakšen na čin kapitalist okrade delavca. Kapitalist ne nastavi samokresa delavcu na prsi in mu ne reče "Hands up!" Kapitalist najame delavca, da dela zanj in producirá blaga gotove vrednosti. Ali delavec, ko je napravil svoj šiht, vzame blago, ki ga je pro-duciral, s seboj? Kaj še! Kapitalist vzame vse blago, delavcu pa da majhen del od blaga v ob liki plače. Tako je kapitalist okradel delavca za večji del njegovega proizvoda. To je pa seveda legalizirana tatvina. Držaj va dovoljuje tako tatvino. ■ Pravijo, da se v stari domovi-1 ni bojujejo proti fašizmu in za> svobodo, a kapitalizem, ki je porodil fašizem in povzročil vse zlo in gorje slovenskemu in druge mu ljudstvu, naj pa ostane nedotaknjen. Lahko se veselijo svobode slovenski delavci! Wil son nam je povedal zakaj. I Ali res ni nobenega izhoda za slovenske delavce, da bi se rešili izpod kapitalističnega J§rma? Je, ampak ne v mejah Slovenije, niti Jugoslavije. Ako se hočejo slovenski delavci otresti kaj pitalističnega jarma in se eko nomsko osvoboditi, se mora j™ združiti z vsemi drugimi delavci v drugih deželah in vsi skupa morajo odpraviti vse državuie meje, a države pa vreči med staro šaro, kamor spadajo, ter vzpostaviti industrijsko demokracijo Več o industrijski demokracij pozneje. Država je orodje razredne vla de in se je rodila, ko je nastala privatna lastnina. Za kakšno svrho? Da ščiti privatno lastnino tistih, ki jo imajo, proti tistim, ki je nimajo, in da drži v potlačenju vladan razred. V dobi telesne sužnjosti, je vlada ščitila privatno lastnino sužnje-držcev ta držala v okovih beles ne sužnie. V dobi fevdalizma je ščitila privatno lastnino ple-menitašev in držala v okovih tlačane. Danes pa ščiti privatno lastnino kapitalistov in drži na uzdi delavce. Ko pade kapitalizem, bo šla.država v grob. Kar se pa tiče Rusije, komunizma, to se pravi socializma, tam ni; tam obstoja državni kapitalizem, vladajo pa birokrat je. Ruski delavci si bodo morali socializem šele priboriti. Amerika, ne Rusija, bo morala pokazati delavcem sveta pot v socializem. Kaj pa ie socializem? Socializem pomeni industrialno demo-kiacijo aP socialistično industrialno Republiko. Že ime samo pove, da Dod tako republiko ne bo mesta za kako državo in po-Utikarje; politikarji so nekoristni člani človeške družbe in ne prispevajo n*česar. bodisi direktno al« indirektno, k produkciji. > Pod> to republiko se ne bo ničesar kupovalo in ničesar prodajalo in prav tako ne bo nobe-l nega d e n a r i a. Denar danes mu bo drugi delavec dal par čevljev in mu vzel eno uro od njel govega čeka, ako je čevljarskim delavcem vzelo eno uro dela za par čevljev. Če pa bi vzelo, na primer, sto ur za izdelavo enega avtomobila, bo dal sto ur in dojil avtomobil itd. Delavci bodo lastovali vso zemljo in vse industrije. Izkoriščal jih ne bo nihče, blago pa si bodo izmenjavali drug z drugim z "delavskimi čeki." Da pa bo mogoče delavcem do. seči socializem, se morajo organizirati na ekonomskem polju v socialistično industrialno unijo, zato, da vzamejo industrije; na političnem polju v svojo stranko, da vzamejo državo in jo odpravijo. Ta stranka pa mora imeti tak program, ki zahteva "unconditional surrender of the capitalist class." Ko bodo delavci tako organizirani in ko bodo s svojo stranko porazili kapitaliste na političnem polju, bodo ti zastopniki zavzeli mesta v politični vladi in jo takoj odpravili. Politične vlade ne bo več. Za tem bo socialistična in industrialna unija takoj vzela vse industrije in vzpostavila industrials kongres. Delavci ne bodo več politično glasovali, marveč industrialno. Volili bodo tam, kjer bodo delali, delovodje in zastopnike v industrials kongres. Ti zastopniki bodo potem računali, koliko je ljudi, in koliko potrebujejo drug drugega. I Delavci v vsaki industriji bodo potem dobili nalogo, koliko je potrebno producirati. Ko bodo potrebno producirali, bodo imeli piknik, ne pa "panic," kakor pod kapitalizmom. Mogoče bo kdo rekel, da se delavci ne morejo organizirati na ta način. Samo če hočejo! Jih bodo že razmere prignale v to. Pravilno morajo misliti, pa se bodo pravilno organizirali. Mislijo naj takole: Kdo je ustvaril zemljo? Noben posameznik. Torej spada zemlja vsem ljudem, ne samo izvoljenim. Kdo je zgradil industrije? Delavci, ne kapitalisti. Torej spadajo vsem delavcem, ne kapitalistom. Sam lastujem kos zemlje, namreč farmo, in tudi farmarsko orodje in stroje, in mi ni nobene sile: Je na razpolago delavcem in jo lahko vzamejo vsak čas, kadar bodo pripravljeni za to. Prav tako so vse industrije na razpolago,-« samo treba jih vzeti. Prav tako bodo morali delavci storiti v stari domovini, če se hočejo ekonomsko osvoboditi. Ako ne bodo delavci v bližnji bodočnosti vzeli v svoje roke industrije in odpravili kapitalizma, tedaj gorje človeštvu! Prihodnja svetovna vojna, št. 3, bo še bolj strašna kot sedanja in bo prinesla ljudem še hujše grozote. Padale bodo bombe tudi v Ameriki in ljudje se bodo morali tudi tukaj v zemljo zariti, pa še globoko. Capitalism must be destroyed! There can be no peace without socialism! Joseph Brown. V KANSASU NA DELU ZA STARO DOMOVINO Arcadla, Kanaaa.—Tudi med Slovenci v kansaških naselbinah, kolikor jih je še ostalo od nekdaj aktivnih in živahnih rojakov, pridno zbiramo prispevke za nesrečni slovenski narod v Jugoslaviji. V naši naselbini pridno vrši to delo podružnica št. 27 SANSa. To je že četrto prispevanje nase podružnice za jugoslovanski re-lif. Tudi to pot so rojaki precej globoko posegli v žep, za kar se jim v imenu nesrečnih rojakov v domovini prav iz srca zahvaljujem. Po $10 sta darovala: Frank Dolinar in John Shular; J<>h" Kunstelj $6; po $6: Louis Vene, Jakob Galičič, Jakob Kogoj, Frank Zveglich in Matt Znidar-šič. Dve osebi pa sta darovali manjši vsoti. Skupni prispe'® znašajo $55. Denar je bil pod* v urad SANSa Poleg gotovine smo nabrali tudi nekaj zelo dobre obleke, katero pa smo poslali v Fronten*. . . ... ... 4 . ., Kans.. kjer imajo že skuinj*1 ustvarja veliko zločinov, zato bi^,^ in jo bodo bn že čas, da bi bU odpravljen., ^ £ o ^ Pod to republiko bo delavec do-1 ^ LquU v'#n# ¿ntonl. Dolin*' bil svojo delavsko nakaznico aH "labor check" za svoje delo. Na čeku ho zapisano, koliko ur je delal, kjer ie že bil zapoalen Ko bo delavec potreboval kakšno nabiralca V Proeveti so dnevne sretor i In delavske vestL AU blago, recimo, par čevljev, bo čltate vsak dan? Slovenska Narodna Podporna JeUnota NST SI So. Lawadaie An. Chicago U. I Woof» Domača fronta Office of War Information, Washington, D. C. PROŠNJE STRICA SAMA Washington—Viada nujno potrebuje in prosi državljane, da si poižcejo službo v vojnem naporu, ako že ne delajo za vojno. Podvoje naj svoje napore za nabiranje papirja. Začno naj takoj delati načrte za "vrtove zmage" z nakupom semena, orodja, gnojil, dokler je še-mnogo izbire. VINCENT CA IN KAR. gl. proOMdnlk........- «Ml So Lawnd*te A v«.. Chtcego U. IU. r. A. VIDER, gl. Ujalk_______________HM Su Lawndal« A v«.. Chka*> SS. IU. ANTON TROJ/JI. gl. pomolnl Ujnlk--------SNI So. Lawnda* A v«. Chicapo U, IIL MIRKO O KUMKL. «I bla«alnlk ..............Mtl Bo. Lawnd«l« A V«.. Chiooao M. UL LAWRCNCK URADISI1ZK. Ujulk bul oSd. BM7 So. L«wn(Ulc Avo., Chioogo M. IU. MICIIABL VRHOVNIK. dir» k t mlad odd.l. JUT So. Lavndate A v«. Chlcafo U. IU. PHILIP GOUINA. upi avl tel) «Ualla .............. SNI So Lawndnlli_____ camilus zahn1ck. drugI #odpr«dMdnlk---------- % Dtalriatml »o dp M— ios cuucar. prvo okroftjo.—______ ,. ' iambs mauuch, drugo okrofc)«................ raymond travnik. UeU« oterolja-------- -----1 john SP1UJCR. éalrto oluefc)«............ , . ■ UKŽUI.A AMHROZICH. p«to oknAja_________ edward Tomšič. «Mto ekieaie.--------- Wpool se soot Voo TAKS HOUff use«? FAT TO THS SUTCHEI? Praznovanje sv. Valentina • cveticami Cvetličarji poročajo, da je veliko «anitnsnje na prsxnovsnje «v. Valentina i krasnimi cveticami prihod-njo *ubotu, taki* mdijo p«» velikih naročilih namiznih ftopkov In kur-laiev, Precejšnje Itevlln teh naročil prihaja t* Army Bsrhanfe Po»ta tn celo |g bojnega polja ao prttls teka naročila xa 14. februarja 1048. Muli |e 4e vedno najpriljubljena dekle na »vetu svojim amerUkim Ninovom. V največ «lučajih »o ti fsntje naročili orkide. Hkui s» tudi na dolgih repkih vrtnica It Um precej na ra«polagn pri večini cvetličarjev v to svrho. Vrtnice in nageljni bodo v precejlnjl meri uporabljeni pri Ixdelovanju komaAev. Nageljni bodo »loftenl v obliki area in obkroženi • drugimi cveticami In zelenjem v iskreni ipo-min plimovanja tega »v. Valentinovega dnevs — (AdV ) YOU LOVE HER...™* FLOWERS Slika kaže del bojišča v Belgtll la saatlao aaali e)slto peatalo. ki le akrtta v grmovju v bllklnl nem tke vojske, fanilejcl vrée laredoo vaiao delo v nude©ju prve poioêt ranjencem. pkosveta RDEČA KOKARDA Roman iz velike Jrancogka revolucij* STANLEY WEYMAN > (Nadaljevanj«) Bledica in rdečica ata ae vrstili na njenem obrazu, ko se je obupno ozrla na nas. "Kaj pravite, gospod?" Je zamrmrala, kakor da ga ne razume. "Mislim, da govorim dovolj jasno," je dejal. "Bodite tako dobri in snemite to stvar.M Oklevala je, kriveč se pred ponižanjem; nekaj trenutkov je bilo videti, kakor da se zdaj-zdaj raz joče. Nato je z drhtečimi ustnicami in trepetajočimi prsti storila, kar je hotel od nje, ter jela odpenjati trobojno kokardo, ki so jo bile služkinje prenesle z včerajšnje obleke ne današnjo, ne da bi bila one kaj vedele o tem. Dolgo jo je snemala vpričo nes in v meni je vse vrelo od ogorčenje. Vender pe se nisem upal poseči vmes; ostali so Jo resnobno gledali, ne da bi ae bil kdo oglesil. "Hvala vam," je rekel gospod de Saint-Alais, ko se ji je naposled posrečilo. "Vidim, gospodična, de ate preva Seintaleilke; rajši bi umrli nego dolgovali svojo rešitev izdajstvu. Bodite tako dobri pa vrzite ta gnu« ne tla in stopite nanj." Pri teh besedah se je vse zdrznila. Mislim, 4a je bilo z nemi drugimi teldfto. Vem le to, da sem ie stopil naprej; ubranil bi ji bil, de ni gospod markiz ni iztegnil roke. Tode sej nisem imel pravice; mi smo bili samo gledalci, odločitev je bile ne njej. Kako minuto je štele negibno, brez dihe, z očmi uprtimi v brate; neto Je, kekor uklete v njegov čer, s krčevitint vzdihom počeši dvignila roko in izpustila kokardo. Sukaje se je pedle ne tla. "Stopite nanjo!" je neusmiljeno ukazal markiz. ) Ne da bi pogledale ne tla, Je pomaknila nogo naprej in s s stopalom dotaknila t robo j niče. ENAJSTO OGLAVJE Dva tabora "Hvale vam, gospodična; zdej ves ne zadržujem več," je dejal gospod de Saint-Aleis. A tega mu ni bilo treba povedati, zakaj še tisti mah, ko je bila izpolnila njegov ukaiz, se je Dtttize odvrnila od nas; in preden je utegnil odpreti usts, je v očividni bolesti plenila proti stopnicam, zekrivaje si obrez z rokami in vse drhteča od ihtenja, ki se je slišelo prav do nes. Besnost me je obšle ob tem prizoru, a za trenutek sem se s silnim naporom obrzdal. Hotel sem počakati, kaj poreče markiz. Toda on ni videl učinka svojih besed, ali ga pa ni meral videti. "To je vse, gospoda," Je rekel mimo; samo obraz mu je bil pobledel. "Hvala vem za vašo prijaznost. Poslej boste vedeli, ksj mislim o vaših ualugah in vaši trobojnici. Zase in ze svoje ljudi odklenjam njihovo zeščito. Z morilci se ne pogajam." Nisem se mogel več udriatl. Skočil sem pre-denj. "Tudi Jaz," sem vzkliknil, "tudi jez, gospod markiz, imam nekaj povedati. Šele nekaj minut je tega, ker sem odrekel trobojnici svojo pomoč in odklonil ponudbo njenih pristašev. Moj namen Je bil, de se ne glede na vse razloge pameti pridružim vam. Bil sem član vaše stranke, čeprav nisem veroval vanjo, in da ste hoteli, bi me bili lahko priklenili k sebi. A ta gospod ima prav: vi sami ste nejtežji rezlog zoper semega sebe. Zato pe glejte, kaj storim I Glejte!" sem ponovil vzneseno. "Evo, gospod markiz, spoznajte sad svojege dejanje!" Tako govoreč sem pobrel kokardo, ki jo je bile Denize pohodila, in sem si jo z drhtečimi prsti pripel ne prsi. Markiz se je naklonil in na ustnicah mu je zaigrel porogljiv nasmeh. "Kokerdo je tako lahko premeniti," je dejel. Tode bil je bled od gneva in videl sem, da bi me najrajši ubil ze to lekcijo, ki sem mu jo bil dal. "Ali hočete morde reči, de iziahka menjem prepričanja?" sem vprašal bojevito, "Pogodil ste, gospod vikont," je odvrnil. Ostali trije, čeprsv niso skrivsli svojega ogorčenja, so se bili umaknili v stran in so naju pustili sama, baš tem, kjer sva stale pred tremi tedni, den pred soarejo njegove matere. Kipeč od srde nad njegovim vedenjem proti sestri, sem ga spomnil te okolnosti in obenem z njo njegovih takratnih prerokovanj, ki so se bila tako slabo obnesla. Prijel me je za besedo. "Slabo so se obnesle?" je rekel mrko. "Gotovo de, gospod vikont; e zakaj? Zato, ker so tisti, ki bi nes morali podpirati in braniti kralja, po vsej Frsnciji enaki vem: neodločneii, ki semi ne vedo, kaj hočejo! Zato, ker se francoski plemiči izkazujejo melomerneže in strahopetce, nevredne imen, ki Jih nosijo! Da, slabo so se obnesle," je nadaljeval s trpkim glasom, "zeto, ker se vi, gospod de Seux, in drugi, ki so vem podobni, danes ogrevate za to, jutri ze ono, in kličete zdajle 'Refotme!' uro neto pe 'Red'!" Moja jeza se je zrušila. Pogoltnil sem ugovor, ki mi je bil ne jeziku, in se zedovoljil s tem, da sem premeril markiza z dolgim pogledom. Gospod de Saint-Alais se je okoristil z mojo zedrego. "A dovolj," je nadeljevel z glasom užaljene-gs dostojanstva, ki je bil zame tem neznosnejŠi, ker je bil on «»grešil, ne jez. "Pustive to. Do poslednjega trenutke sem iskel vašege sodelovanja, gospod de Seux; priznam tudi in bom do smrti priznaval hvaležnost, ki vam jo dolgujemo izza snočnje noči. Tode med tistimi, ki nosijo onege"—tako govoreč je pokazal ne trobojno kokerdo, ki sem si jo bil pripel—"in med tistimi, ki po plemiško služijo kralju, ne more biti pravega prijateljstva. Zato oprostite, de se peslovim od ves in neutegoma odvedem sestro iz hiše, v kateri bi se utegnile njen» prisotnost krivo tolmačiti, prav tako, kekor more biti po vsem, ker se je zgodilo, moje prisotnost neza-željene." Nato se je iznova neklonil in krenil proti hiši. S stisnjenimi usti in zaledenelim srcem sem šel ze njim. V veži ni bilo nikogar razen Andreje, ki je čemeren s^al pred nasprotnimi vrati; tode zunej v drevoredu je- pričakovale gospode de Seint Alaisa šestorica služabnikov na konjih. Ne čelu te šestorice, l«totako ne konju, sem zagledal gospodično Denizo, ki se je kij učila ne sedlu in oči vidno ie vedno plakela. Z novim gnevom sem se obrnil proti markizu. Tode njegov pogled se je tako čudno upiral vame, da mi je beseda zamrla na ustnicah. Po-kašljal Je. "A, e," je dejel, "gospodična Denize se je sama spomnile, da ta hiša ni bivališče zanjo. Dovolite tedaj, goepod de Saux, da se poslovim tudi v njenem imenu." To rekši me je pozdravil in stopil k svojemu konju. 2e je dvigel nogo k stremenu, ko sem zamrmral njegovo ime. Okrenil ae je. "Pardon!" je dejel. "Ali mer .. Mignil sem sluiebnikom, naj odstopijo. Moje togota se je bila lspremenila v bolestno meše-nico srda in osramoČenostl. "Gospod," sem dejal, "še nekaj vam morem reči. Med gospodično Denizo in menoj ni vse končano. Njenih . . ." "Ne govoriva več o njej!" Je odsekal. (Dalje prihodnjič.) DALMATINSKE POVESTI I*> Kai KAMENITO SRCE (Nedeljevanje) "Sedaj pač razumem"—reče fcoaed sosedu. "Glej, dime, da al nam to povedal ie davno—reče mu neki •tarec—marsikaj grenkobe bi ji bil prihranil." "Kaj je bilo njej do vašega govorjenje! Delali ste ji krivica Ali jez vam še povem, da ste lahko hvaležni iz dokaj vzrokov. Velik del njenega imetja je bil uplenjen; vendar JI je ostalo še dovolj. Ko je okreveta, je prodala ono posestvo in si kupila hišico nad potokom. Kar ji je štelo, je razdelila ubožcem, z drugim delom še danes podpira nesrečnike. Prav Jas sem priča temu. zakaj meni, ki sem Jo nekdaj rešil iz morja, ki aem Ji bil vedno vdan prijatelj, je pogoato velevala, naj delim dobrote, kadar se sama ni hotela pokazati In jas aem po njeni volji molčal do zdaj. Rekla Je Bog vidi, zaradi človeške hvale ne storim ni- Tsko je, in zdaj veste, zakaj se Mara niti ne smeje niti ne joče. In ko pridete domov, pripovedujte o 'kamenitem srcu', samo ne pozabite, de je—dragocen kamen!" Mara ie davno počiva na grobišču pod cipresami, katerih temnnl vrhovi gledajo na svetlo morje. AH fte dandanes se vidi ng^i potokom zidavje Marine hišice. prepreieno z goatim bršlja-nom. "Hišo dobrodelne lene" jo nazivajo. STARI RIBIC Onemogel Je atal stari Marko na morskem bregu in tožno gledal proti jugu. "Oj, da aem poslal prav danes sina na morje, danes, ko se viharji vsega sveta bore nad nami!" Tako mrmrajo ozka ustne, in kakor mnogobrojne mreže mu prepresajo staraatl gube In lica. Marko je star. jako star. Edinega sina ima. štiridesetletnega Vlaha, na katerega ae mu opira srce In življenje. Ta aln ae zib- lje sedaj na burnem morju, in on sem gs je poslal na nočni lov, «ločim je hotel plesti mreže ln sake in oskrbovati dom. Sej je mati že davno umrle, in "deček" se dosihdob ni utegnil oženiti, torej sta oče ln sin samoterile v tibožni kočici na bregu ln rlbe-rila. Marku ao že pešele telesne moči. Celil je nsvedno rane in razpoke velikim in malim mrežem, popravljal orodje za ribji lov, iskel po širOkem morskem lepe-nu in v goatl morski travi malih svetlih rakov ne ribjo lov, ne trnke naaajal ribe, ker ribe, ker gs ni mnogo utrudilo. Caslh vesla po mirnem zalivu, držeč trizobe oati. Tedaj je v modri ogoljenl obleki podoben Neptunu, kateremu ao utekli brst. rosogrivl konji, oatavlvšl ga sredi žuborečih vslov. Sivo oko mu preži izpod košstih obrvi ne morsko dno, in ako zapazi oamo-noga. ki razteza panoge po kamenih ln glenu ter Išče živeža, tedaj šine trozob v globino in kmalu potegne zvijajočega ae polipa ne svetli dan. Ako zadene srečno jutro, zapleni dokaj takih živali, mimo tega še kratkoreplh rakov; na trnkih pa cesto vise najlepše ribe. Zadovoljen gre a plenom na kopno ln ga prodaja vsakomur. CAMERA CATCHES ROCKET ON ITS TRAIL OF ATTACK ifljtaf botar, aimed his photograph to the iLof between At that moment a rodutSiot tiro encinas aatf bursting. The plane la« Straight for the Fortraas. And the picture ahowt it peaslog ■ was undamaged. It was taken am Jan. ISth, when heavies of lat Air Ptviakm of the 8th Air Force attacked 1 Rhine bridgea. 1 This la m official U. 8. Signal Corp« Radiophoto. kdor kaj kupi. Ostanke shrani za domačo potrebo, kateri tudi služijo prejeti novci. Toda kadar se vrne Vlaho z daljnega lova, prinaša vselej mnogo rib, in lepo vsoto hran/ Marko na skritem kraju za slabe čase; zakaj ribič je oprezen in pozna nestanovitno morsko darežljivost in nestalnost človeškega zdravja. Starega Marka pozna sleherni otrok v pristanišču. Vedno ima dsrek za mladino, bodisi nenavadnega trnastega polža, bodisi drugo morsko stvar, sedaj pisano kamenje, sedaj žolto sli rdečo steklovino. In otroci mu hite naproti, kadar se vrača z lova. Razkazuje jim razne živali, pripoveduje, kolikor ve o njih življenju rta imenuje ribice in polže, pomovske rastline in živalice. Stari, ribič je zaradi tega priljubljen mladim in starim, in to vplive ne njegovo duševno življenje, de je navzlic ubožnosti vedno dobre valje. Danes pa sloji brezupno pri cerkvi svetega Vlaha, katera se vidi tem pa zračnem griču, kjer šume gosti vrhovi zelenih pinij in temna smrekovina in svetlo mrČjo »pokriva »pečine. Daleč se b«Ji eerkvjca na sinje morje in kaže,mpraarju<,pot, kadar hoče okoli dolgega 'polotoka prispeti varno za vete je. Ali danes morje ni modro, ni mirno. Tuleči jesenski jug vihra čez vznemirjeno Adrijo^ da se pode valovi proti bregu, kakor čete belogrivastih konj. Grmeč se zaganjajo na brežne pečine in razpokle stene, kakor bi hoteli uteči nemilemu viharju na —kopno! Temni oblaki lijo grozno ploho in beie nad razburjeno planoto. Bliski se vijo po njih črnih robih; raztrgani v brezštevilne panoge in vejice se izgubljajo nekateri po oblačju, pogubno švigajo ¡drugi na morje. Obrežje otoka Lokruma se trese od bobnečih velov, in visoko leti slana pena iz globokih razpok. Neprestane plohe pero grenko in slsno roso z vej morskega borovja, da kar potokoma dero v pečevitl kotel, v "mrtvo morje". Hudo vrfme mornarju, ki se je zakasnil in ni prispel v varno pristanišče! Toda gorje mali ribiški ladji, ki po nočnem lovu ni mogla prijadrati do mirnega zavetja, ko eo se na jugu dvi- gali preteči oblaki! Nemilo jo goni vihar po bežečih grebenih razritih valov, in ko se bliža si: sedaj je sam, celo sam na širnem svetu. Edinca je pogoltnilo morje v cvetju življenja in bregu, kjer vodne sile naskaku-lvrnilo—bledega mrtveca! Bilo je jejo kamenite stene, takrat jo treščijo ljuti valovi ob pečevje, da se razbije in pogubi. Željno zre Marko na temno morje, da bi ugledal svojo ladjo. Tihe molitvice mrmra predse, obeta težko svečo v Marijino cerkvico za rešitev svojega sina. Zaman! Naj sega njega vid še tako deleč, ne more zapaziti ničesar. Povsod vise črni oblaki, pode se temnosivi valovi. Upajoč, da je sin ubegnil v župski zaton ali v zaliv pri Cavtatu, napoti se počasi domov. , Proti južnemu koncu otoka Lokruma pa pluje čoln, čigar krmar se brezupno upira srditemu viharju. Valovi se poga njajo čezenj, da ze trenutke celo izgine; dvigne se in se iznova pogrezne v zevajočem brezdnu. Neprestano se bliža brežnim pečinam. Enkrat se Še vzpne in pogrezne—zdajci trešči ladja ob skalo. V zadnjem hipu jo hoče Vlaho, zakaj on je, Markov sin, odriniti od pečevja, ali kakor slama se mu zlomi veslo Razbite deske plavajo po vodi, raztrgane mreže se razprostirajo po peni—o Vlahu ni sledu! Tožno poje zvon pri Svetem Mihelu. | Solnce je utonilo za goščav-nim gričem; v senci visokih hra stov in temnih cipres je obkolila nema množica nov grob, v ka tVega so ravno položili Vlaha. \r gostih oljkah šepeče večerna sapa, in bližnje pinije se gibljejo v lahnem vetriču, kakor bi se poslavljale od mrliča. Ob steblu visoke ciprese, med marmornatimi spomeniki meščanskih rodbin, etoji srepega pogleda in stisnjenih ustnic stari A^arko Župnik govori nagrobnico, potem zasipljejo grob; pomlluje se razhaja ljudstvo, ki je spremilo ribičevega sina na mirno grobišče. Sedaj so nagrebli nad gomilo majhen grič; cerkovnik, ki je s pomagači izvršil to delo, pobere orodje in odide, misleč, da bo starec še molil za dušno blagost sina, ugrabljenega mu tako nenadoma. Negibno sloni Marko ob cipre- KUHARSKA KNJIGA Reeipes of All Nations R0EEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 k trdo Tesana In Ima 821 strani tedie nerede. Id me |e kaka Sed Ta knjifs je neksj posebnega ss one, ki se zanimajo ze ktaheaja in ae hočejo v njem čimbolj izveibati ln izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SIOVENIC PUBLISHING CO. isto morje, ki ge je hranilo, isto morje, kateremu je daroval prijateljstvo in pobratimstvo, ko je plul mladenič v daljne krajine. Ljubil je morje, kar mu sega spomin v otroška leta, toda sedaj mu je uplenilo edino nado in tolažbo, morda za plačilo, ker ga je nosilo koliko let. Tako premišlja žalosten svoje življenje. Kako malo srečnih dni je užil, kako mu je prinašala nezgoda vedno le bridkosti in težave! Zdajci pristopi Častiti župnik in mu z milim glasom teši srce: "Vse na zemlji gine, Bog pa vlada brezkončno modro našim zgo-dam; in mi, njega otroci, moramo zadovoljni sprejemati vse bolečine in jih trpeti vrlega srca!" . (Dalje prihodnji«.) Razni mali oglasi "BUS BOYS AND HOUSEMEN" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes I Oglasite se -Edgewater Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road_ ŽENE IN DEKLETA za ubijati jajca. Stalno delo. Visoka plača. 48-urno tedensko delo. čas in pol za nad 40-urno delo. Izvrstno delovno stanje. Somerman & Sons, 323 N. Carpenter St._ MIZAR za splošno uradno opravo. Stalno delo. Dobra plača. Abbott's Furniture Exchange, 233 W. Lake Street, Dearborn 7581. PETEK, 9. FEBRUARJA Razni mali oglaij Hotelske služkinji in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČie "P*rt t ime," kokelj $•2.00 na mesec. Oglasit«, se EDOEWATER BEACH HOTB v uposlovalnem uradu H 5157 Sheridan Road $50.00 ZASTONJ Ako mi poveste nekoga, ki ima dohr karo na prodaj. Ali pa jaz klZ vašo karo in vam dam $50 oo v « tovini. J PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810. MEN - ffOMEI Matrons Janitors Janitresses * Window Washen Restaurant ffanilt western electric SLUŽKINJA—3 dni v tednu. V hotelu na severni strani. Dobn plača. Loren Apts., 4608 N. Glad wood—Hollycourt 9774. DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici lAJTE prit ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street Sit Waal IStk Street New York 11. N. Y. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO ee Hst Fresvete to flraUes k eni narei-aH eaMsno U 00 ss 1 —!■■■*» IU0 SO TeeefaefeJ al vsroka. re& da Je Hrt predrag ae šine BMP J. List Prosveta Je vaša lastnin« la «oto ve Je e vsaki društai nekdo, ki M red «tal Ha« vsak dan. Pojaanllos—Vselej kekor hitre kateri teh članov preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tleti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveta, to takoj naznaniti upravniltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tez« nc stori, tedaj mora vpravništvo znižati datum sa te vsoto naročniku. Ceea itotu Pieaveta Jet Za Zon* dršave ta Kanado SM« Za CUo«o la eknlteo Je.—J7 *4 1 tednik bo--4SS 1 tednik Ss------ 2 tednika ta-SJS t tednika la---"J I finih, ta-LIO g tednike le- JJJ 4 tednike la--1M 4 tednike ta.--** • tednikov ta.---nii I -- 1 J« Za Evrope Je._ ■ 0 Money Orttee v lastnino. PROSTET A. SNPJ. ÎSS7 Be. Leweaau Ave. ta. nk Prllošoea pošiljam Ustavite ta «a pripišite k meji od oledačlk a 4k a