HMi. Številka.
Trat, v |>om><|<'l jek 2S. avgusta IS99.
• i_
'lVftij XXIV.
..Edinost" izlmin dvnkrnt nti da«. ruim uetlelj in praznikov, zjutraj in r.veiVr oh 7. uri. O pntte<1Hjkih in po prsr/nikih i^liai« oh !». uri zjutraj.
Nitro^ni na /.m»«!i : ()(><• iti I nn j i na leto . . , ifl.l. 21--Za »Hitio vjerno izilmije . ,, 12*— /<h pol let«, četrt let« in rin mene« f»*iiii»rn<>. Naročnino je plućne v«ti naprej. Nh im-rofl»e brez prilužene nnročnine «e uprav« ne ozira.
N« drobno »e prodajajo v Trutu zjiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pone.leljBke /.jutranje Številke |io 2 nvč. Iivt'ii Trst« po 1 nvč. več.
EDINOS
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRDSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «»7(1.
4 nvč.
* edinosti Je moč!
Oglasi
*e računajo po vrsuili v petitu, '/m večkratno naročilo >« primernim i>opu*tom. Poslana. osmrtnice in javne aniivnle. >)o-mnČi oglasi it<l. ne računajo po poirintUi.
V«i dopisi naj >»e potil injo ti redit K) v h. NefrankovHni dopisi *e ne »prejemajo. Rokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^la^e spre jema tipnivniitv«. Naročnino in oirlaae je plačevali loc-o P rat.
1'rediiiStvii In (isktiriui »e nahajata v ulici Carintla Stv. 12. 1' prav ni nt vo, oil-prnf iiišlvn lu * p rej e in n nje inseratov
v ulici Molin piccolo itv. .'t, II. na>lsir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
—————————————
Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edinost" v Trato.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Celovec 26. Včeraj so se zbirali zopet demonstranti raznih ulicah in trgih. Policiji in oddelku vojaštva se je posrečilo, da so razgnali množice; 14 oseh bo zaprli. Večinoma so med aretirane i delavci, ki so se ustavljali policijskim naredbam.
Dihih.) 26. »Wiener Abemlpost« zatrjuje, da je vest o nameravanem potovanju ministra-pred-sednika grofa Tinina na dvor v Ischl popolnoma neosnovana.
Ischl 26. Danes v jutro je d osel semkaj grof Goluohowski. Cesar je sprejel ministra oh 1. uri pop. ter ga obdržal pri dineju.
F rn n k ol» rod 26. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Novega Yorka, da so ustaši v 8. Domingu porazili vladne čete pri Monte Christi.
Loildoil 26. »Reuterjeva pisarna« javlja iz Kriigerdorpa, da so tamošnji »boeri« naznanili transvaalski vladi brzojavno, da ne pojdejo v boj, ako se ne odpravi monopol na dinamit.
Pari/, 26. Ko so zapazili črno zastavo ob oknu hiše, v kateri je zaklenjeni Guerin, in se je mislilo, da je v hiši mrlič, je prosil abd Desers, da bi smel stopiti v dotiku z zaklenjenimi ligisti. To se mu je dovolilo. A zvonil je pol ure, ne da bi se mu odgovorilo. Poslušal je na vratih, a ni slišal najmanjšega glasu. Nekateri govore o mogočem samomoru zaklenjenih ligistov.
Pariz 2(5. Proti Guerinu so uveli preiskavo zaradi poskušenega umora, ker je dokazano, da je bil samokres, s katerega je streljal Guerin na ulico, ostro nabit.
Pariz 26. Položaj v ulici Chabrol je neizpre-menjen. Neki najemnik iz nasprotne hiše je izjavil, tla je videl Guerina ob 6. uri zjutraj na strehi. Potem legisti niso dali nobenega znamenja več, da bo še živi.
Madrid 26. »Imparcial« kakor tudi drugi listi so menenja, da vsled ministerske krize, pro-vzročene po generalu Palavieji, odstopi imenovani vojni minister sam in ministra za pravosodje in
PO D L I 8 T E K.
Cene.
-Poluki. >— -
Imeli smo pri nas strica, ime mu je bilo Cene. In tudi mi otroci rekali smo mu tako; le kadar smo ga prosili kaj posebnega, nazivali smoga «stric». Lep ni bil naš Cene. Mož kaoih štirideset let imel je le pod nosom par kocin, katerim smo mi otroci dejali «mustače», lasje so bili redki, nos mu je skoro malo preoblastno čepel sredi Široeega obraza. Usta niso bila nič majhna, le oči so prijazno gledale izpod gostih obrvij. Lep res ni bil Cene, imel je celo grbo na hrbtu, a bil je dober. Radi, jako radi smo ga imeli mi otroci. Bil je nekako naš varuh, naša pestunja. Moj mlajši brat tedaj še ni bil zlezel iz povojev in Lojz je tudi še v suknjici tekal okoli ;. jaz pa sem bila že velika, tedaj poznala sem i in u ter delala prve vaje v pletenju. Zgoraj na mostovžu smo bili največkrat vsi štirje. Cene je držal malega Viktorja na kolenu, Lojz je zaman poskušal splezati mu na rame, a jaz sem
mornarico. Sedanji finančni minister Villaverde tla prevzame pravosodni portfelj.
lterolhi 26. »Norddeutsche Allg. Zeitung« piše: Neki tukajšnji list javlja iz Kodanja, da obišče cesar Viljelm grad Bernsdortf ter se tamkaj snide s carjem Nikolajem II. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena,
Reiines26. (Nadaljevanje I)reyfusove pravde.) Neki ud vojnega sodišča vpraša zvedenca Bertil-lona, kako si razlaga podobnost meti pisavo na bordero-ju in med pisnvo Ksterhazvjevo. Bertillon pravi, da sc je morda Esterhazy od leta 1S(.»4. naučil posnematf pisavo bordero-ja, da bi potem mogel postaviti sebe na mesto obdolženega Drevfusa.
Lahori izjavlja, da torej Bertillon ne izključuje možnosti, da je Esterhazy izdajalec. Predsednik ne dopušča tega vprašanja. Drevfus zatrjuje ponovno, tla ni pisal borderA-ja.
Kapitan topničarstva Valerio se pridružuje izvajanjem Bertillona ter pravi, da je borderft nalašč tako pisan, da bi se sedaj mogel pravi krivec, namreč Drevfns, izgovarjati na mahinacije, naperjene proti njemu. Oprt na razliko v pisavi, sedaj lahko taji. da hi bil pisal borderft, ali pa lahko pravi, da je pisava bordertVja ponarejena s pomočjo prerisanja. Esterhazy da ne more hiti pisec bordertVja. Po menenju priče ima vojno sodišče v rokah materijalne dokaze o I)reyfusovi krivdi.
Drevfus izjavlja na vprašanje predsednika, da Valerio ni povedal nič novega, ampak le po-grel to, kar je že rekel Bertillon. V minister-stvu se pisava ne da pretvarjati, ker se tamkaj listine pišejo pred pričami. Ves Bertillonov zistem je popolnoma zgrešen.
Kapitan Frevstiitter, ki je bil leta 181)4. ud vojnega sodišča, postavlja generala Merciera na laž. Isti pravi namreč, da se je takrat opiralo njegovo prepričanje o krivdi Drevfusa na izpovedhe zve-dencev v pisavi, na pričevanje Henrvja in Du Patv de Clama in na proučevanje tajnih listin, katere so se bile priobčile v posvetovalnici. V tajnem dosicru so bile štiri listine.
Mereier in Maurel hočeta govoriti. Maurel
razlaga svojo zadnjo izpoved, da je čital le eno listino, s tem da ni hotel izdati skrivnosti posvetovalnice. On	kel, da se je čitala samo ena listina, ampak le on je čital samo eno.
Polkovnik Maurel je zelo razburjen, občinstvo razjarjeno. Maurel izjavlja na vprašanje Laho-rija, da je bil o čitanju listin raztreščil. Frevstiitter pa ponavlja, tla ni le videl tajnih listin, ampak da trdi, da je iste imd Maurel v rokah in tla je isti k vsaki posebej delal svoje opazke.
Po daljši kontroverzi med Maurelom in Krey-statterjem predlaga Lahori, naj se od generala Merciera zahteva pojasnila, kako je mogel pred vojnim sodiščem izpovedati nekaj, čemur se sedaj formelno oporeka.
Mereier trdi, da sc brzojavka od dne 2. novembra ni pokazala vojnemu sodišču leta 1H{)4. Freystiitter ostaja pri svoji trditvi.
Ko je še risar .Javal zavrnil smešna izvajanja Bertillonova, se je seja zaključila.
sedela prod njim s tablico in kamenčkom v roki. V jednomer, o vsaki piki in o vsaki potezi, je moral pogledati na tablico, potrditi, da je prav, da je lepo in tla bodo gospod učitelj zadovoljni. In ko je bila tablica polna, obesila sem se še jaz Cenetu na vrat in prosila ga, naj vendar pove kako povest. Lojz je od druge strani ponavljal poskuse, da vendar spleza stricu vsaj na koleno, a otrok, ki mu je spal v naročju* se je zbudil vsled najinega kričanja in strie je imel mnogo opravila, predno ga je zopet utešil. Malo se je jezil na naju sitneža, a potem je vendar povedal povest. Otrok mu je spal na enem kolenu, Lojz se je polastil druzega, jaz pa sem sedela pred njim na tleh in poslušala z ustini, ušesi in očmi — kar dihati se nisem upala. In strio Cene je znal lepe povesti. Še sedaj se spominjam, kako mi je utripalo srce, kadar mi je pravil o deveti deželi, zakletem mestu in stekleni gori. Da, lepo je bilo tedaj. Stric Cene jo imel rad nas otroke. Najmlajši je bil najbolj miren v njegovem naročju iti Loj za je mogel ute-šiti le on, kadar je padel na nos, ali kadar ga jo mačka opraskala. No in jaz, jaz nikjer nisem se-
Nekaj misli.
„Uzdaj u sc i svoje kljune (Dopis).
Pod tem naslovom smo prejeli otl odličnega rodoljuba doli sledeči Članek. Dopisnik izjavlja, da on sam prevzema vso moralno odgovornost. Pri-ohčujemo torej :
S tem refrenom sklepamo sedaj vsako razpravljanje o našem položaju. Od nikoder ni pričakovati kake pomoči; torej pogumno naprej po ■ lastnih močeh ! Naprej ! A ker hočemo napredovati J vsi ukup v narodni naši celoti, mora se vsaki po-j samičnik lotiti te naloge z vso vnemo in resnostjo. Tesneje si moramo združiti vrste ter zbrati vse moralne in materijalne sile, s katerimi razpolagamo. Iste moramo krepiti, vaditi in množiti, ter skrbno čuvati, da jih lahkomiselno no potratimo za navideznimi in hipnimi vspehi, ki nimajo trajne koristi za našo bodočnost. Usojam si tu opozarjati zlasti na materijalno stran naše narodne organizacije, ki jo, žulibog, daleč zaostala za moralno. A kako sti druga od druge odvisni, zlasti zadnja od
dela raje, nego pri njem. Na vrtu, pod kozolcem, celo pri potoku, povsod je bilo dolgčas, če ni bilo strica Ceneta zraven. Učiti se je moral v. menoj, igrati se z menoj in če sem morala klečati, ker sem strgala krilo, ali bila poredna, nisem bila nič posebno žalostna, če je bil le Cene v sobi. Zadaj za njegovim hrbtom smo imeli mi otroci izvrstno skrivališče, kadar se je bilo treba bati brezovke. Ala! kar za stricev hrbet in ta jo že pregovoril in preprosil mater, da nam je bilo prizanešeno. — Kako smo otroci jokali, ko je odšel. Suhe hruško, katere so nam dali mati, tla pozabimo bolest za Cenetom, so izgubile vso svojo zapeljivost, ostale so na mizi, kar se ni prepetilo nikdar in nikoli še popred. A čas je dober zdravnik; tudi mi smo pozabili strica Ceneta in bolj, ko smo odraščali, bolj je bledel spomin nanj.
Nekega dne so mi pisali od doma v Ljubljano, tla jim je došla vest, tla je strio Cene umrl tam gori v Kranju. Milo se mi jo storilo in solza se mi je utrnila v očesu.
Ti psi strio Cene: spavaj v miru!
prve! ("as je, da ne temeljito |»oprimeino darskega vprašanju našega ljudstva; želodec igra v življenjn važno, žal, le prevečkrat celo vodilno tilogo, Vedno velja se: priinum vi vere, dein philo-sophari.
Po vcf^leclii |wv. dr. »Ljubljana* razvil je lani pioseški «H»jdrih», leto* pa barkovljansk« « Adrija« /. velikim slavjem dragoceno društveno zastavo.
Skromna naša narodna duša nav/ila se: je tu rajnkega veselja; kdo l»i jej ne privoščil kmalu zopet kaj taeega ?! A uprav tu porodile no se mi domoljnlme skrbi in razni pomisleki, katere je razsodna beseda nekaterih rodoljubov utrdila in opravičila dovolj, da se sme ž njimi v javnost. V s e s 1 o v a n s k a t r o b o j n i c a ! Znamenje nnše vzajemne, svet p re rajaj oče kulture! Na to vzvišeno nalogo Slovanstva nas spominjaš in v globini našega rajajočega aren nam vzbujaš najblažja čuvstva, ko ponosno plapolaš vsa priprosta ! Tel>i ne treba ne zlata ne srebra, ne težkih tkanin, ne dragocenih vezenj, ne lišpa ne kinča, ne umetno okovanih izrezljanih drogov... ('emu toliko ničemer-nega nakita! To vse upliva le na našo čutnost, odvaja le plemenite misli v posvetno lakomnost, vzvišeni pomen omejuje in ponižuje.
V tej za našo okolico res prežalostni dobi, ko jej nedostaje glavnega pogoja za naravni razvoj, odkar je odvzeta posameznim vasem, katere so večinoma eelo veče nego marsikako mesto v sosednjih pokrajinah, v tej dobi, ko je po onem veleslavnem mestnem statutu okoličanu odvzeta prav zadnja pravica do občinske uprave — to srednjeveško institucijo modernega laži liberalizma domačini veliko premalo upoštevamo, tujcem se zdi kratko malo neverjetna — v tej dobi so nam prav naša narodna društva p<> okoličanskih vaseh edina vez m'dva;čani, ko vzbujajo propalo srenjskozavest. Da tako društvo z omenjenimi novci ustanovi v svoji vasi kak obče koristen zavod po zadružnem principu, zgradi si gotovo najtrdnejšo podlago v hvaležnem narodu samem, na potuje poslednje na pravo pot do gmotnega blagostanja, mu vzbuja smisel ukupnosti vaških interesov in utrja s tem se bolj omenjeno srenjsko zavest.
Naš radovoljni narodni davek, zložen z navdušenjem v čast milega naroda, odtrgujejo si mnogi naši rojaki vseh stanov prav od ust; skrbimo torej, da mu ho res vedno v čast in korist!
Kazne zbirke in lepi dohodki neštetih naših veselic pozgubljajo se popolnoma za razne male nepotrebnosti, katere bi dotična društva lahko vstrpela, a mnogim našim prevažnim podjetjem jo s tem oviran nadaljni razvoj ali pa celo ustanovitev. Ker si morajo prej zgruditi trdno podlago in vsled tega ne morejo pokazati tako kmalu vspe-hov, primanjkuje jim duševne in gmotne podpore in sredstev, da žalostno životarijo ob sicer tako bujnem društvenem gibanju.
In vendar je cilj našega narodnega gospodarstva: popolna osamosvojitev našega ljudstva na gospodarskem polju bodi najbolji porok za srečnejšo bodočnost !	(Zvršetek pride.)
Koristen zakon.
Sedaj se je pokazalo, da se s toli razupitim tj 14. zamore vendar ustvariti tudi kaj dobrega in koristnega.
Kar je bila vlada s pomočjo tega paragrafa uveljavila v zadnjih dveh letih, ni delalo nikomur veselja, tudi če je bilo potrebno. Dne 22. t. m. pa sta bili na temelju ij 14. uveljavljeni dve cesarski naredbi, ki sta gotovo velike koristi za razne sloje prebivalstva.
Prva teh naredi) se nanaša na služabniške plače in je torej bolj omejenega pomena, druga pa sega globoko v vse naše gospodarsko življenje, zlasti v življenje našega kmetskega in maloobrt-niškega prebivalstva.
Dosedanje pristojbine o prepisu nepremičnin so bile že veliko let predmet britkim pritožbam. Bile so nerazmerno visoke in vsled tega silno breme zlasti manj »movitemu kmetskomu prebivalstvu.
Temu seje zdaj odpomoglo s pomočjo £ 14. in sicer na zadovoljiv način.
Financijelno in narodnogospodarsko jedro te
cesarske • edbe je iskati v prvem paragrafu, kateri za določitev percentnih pristojbin o prenosu nepremičnin ustanavlja troje skupin in sicer spadajo v 1.) skupino vsi prenosi mej sta riši, otroci in zakonskimi, v 2.) skupino prenosi v slučajih smrti in brezplačni prenosi družili oseb, in potem v .'{.) skupino brezplačni prenosi mej živečimi osebami, katere pa ne sodijo pod prvo skupino.
V	prvi skupini znaša pristojbina po novi naredbi, kadar je nepremičnina vredna do iM).(KM) kron, l°/0, in če je več vredna nego ;NUMM) kron, 1 l/2n/o- Dosedanji razloček mej brezplačnimi prenosi mej stariši in otroci ter narobe se je torej opustil. Doslej se je v prvem slučaju plačevalo .-I1/, °/0 in 2f> °/0 doklade, v drugem slučaju 1°/0 in 25°/0 doklade.
V	drugi skupini je določena pristojbina, če je nepremičnina vredna do 20.000 kron, na l1/* "/o« a če je nad 20.000 kron vredna, na 2°/„.
V	tretji skupini znaša pristojbina, če je nepremičnina vredna do 10.000 kron, .V/„, če je vredna nad 10.000 in do 40.000 kron, ;il/3 %, in če je nad 40.000 kron vredna, 4"/o.
§ 2. cesarske naredbe določa, da o prenosih mej stariši in otroci ali mej zakonskimi, in kadar se gre za kako poslopje, v katerem lastnik prebiva in obrt izvršuje, ali za kak svet, katerega lastnik sam obdeluje, ni plačati nikake pristojbine, ako je dotična nepremičnina vredna do 5.000, in le »/« "L kadar je vredna nad 5.000 in do 10.000 kron.
Ta paragraf obsega tudi še drugo važno določbo. Doslej so je, kadar si je izročnik izgovoril takoimenovani »kote, njega kapitilizirana vrednost vštela k vrednosti izročene nepremičnine, ('e se je na pr. računalo, da je to, kar si je kotar izgovoril, vredno 150 gld. na leto, se je ta svota v deset do pedesetkratnem znesku prištela kakor glavnica k vrednosti prenošenega posestva, in se je potem od te skupne svote odmerila pristojbina. Po novi naredbi se sme samo petkratna vrednost kota prišteti k vrednosti izročenega posestva in se torej pristojbina razmeroma znatno zniža tudi vsled tega.
Razen teh olajšav obsega novi zakon tudi še mnogo drugih važnejših določb, s katerimi se kolikor toliko razbremenja zlasti manj imovito prebivalstvo.
Vlada računa, tla se vsled teh olajšav prav znatno skrčijo njeni pristojbinski dohodki. Po njenih računih jej odpade na leto blizu treh milijonov dohodkov. Naravno je, da je mislila, kako ta odpadek nadomesti in našla jo tudi sredstvo za to. Ze ta cesarska naredba obsega namreč dve določbi, katerih namen je, kompenzirati rečeni izpu-dek na državnih dohodkih.
Jedna odpravlja dosedanji takoimenovani po-pustek na pristojbinah. Ta postu pek se je dovoljeval po času, ki je minol, odkar je bila dotična nepremičnina zadnjič prenošena. Čim krajši je bil ta čas, toliko večji popustek se je dovolil. To v prihodnje ne bo veljalo več.
Druga rečenih določb sta tu vira jako strogo določitev zapuščin, premičnih in nepremičnih. Doslej se je v tem oziru prav lahko delalo tako, da je bil fiskus prikrajšan.
Ako bi se bil davek od zapuščin odmerjal vedno po resnični zapuščini, imela bi država že prav znatne milijone prihranjene. Zdaj hoče v tem oziru postopati strožje. Davek od zapuščin ostane sieer za sedaj nespremenjen, ali glasom oficijoznih listov je to vefevažni pripravljalni korak k temeljiti reformi davka od zapuščin.
liokli smo zgoraj, da je cesarska naredba, katere vsebino smo ravnokar, četudi samo na kratko očrtali, zadovoljiva. To jo tudi v resnici. Bremena, ki so najhujše trla ravno najrevnejše kmetske sloje, se vsled te cesarske naredbe nekoliko olajšajo. Naš ubogi, preobremenjeni kmet bo tega gotovo vesel in bo hvaležen za to olajšanje. Vzlic temu pa moramo reči, da tudi ta naredba ne odgovarja popolnoma modernemu duhu, da se tudi v njej čez mero ščitijo interesi kapitalizma. Pravo načelo bi bilo, da se je dosledno izvedla progresivnost propisnih pristojbin. To pa so ni zgodilo, dasi bi se bile na ta način pristojbine za manjše posestvo lahko še znatnejšo znižalo, no da bi imela država od tega kako škodo. Toda v nas vlada še vedno duh kapitalizma in zato moramo
biti zadovoljni, da se je vsaj nekaj malega izpo-slovalo v prid manj imovitim slojem, da se je zanje doseglo olajšanje jako čutnih pristojhinskih bremen.
Po »Novicah«.
Politični pregled.
TRST 28. avgusta 1H99.
Pa d* nebi bili se zreli?! Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da je pred kratkim časom
sedem oficirjev generalnega štaba kraljeve italijanske vojske potovalo do Ljubljane.
Italija ima v svojem programu kakor pravo naravno mejo: Savo. Naše dežele imenujejo že »Regione Giulia«. — To pričajo laški zemljevidi, kakor tudi razglednice z Dantejevo sliko, katere so v Avstriji dovoljene in proti katerim nima nič tudi naša poštna uprava!
Je-li znano kaj policiji, oziroma c. kr. vladi o tem potovanju oficirjev laškega gene'alnega štaba
po slovenski zemlji sicer.....— a vendar še po
avstrijskih tleh?
Čudno, v Galiciji lovč ruske oficirje, kadar so zašli na avstrijska tla; na Francoskem zapirajo eeld laške generale v ječe, na Nemškem gorjč francoskemu oficirju, ako so ga zasačili —■ in pri 1 nas, v »Regione Gitilta« ? !
Pred nekolikimi leti je prinesla »Kdinoat« dopis, kako so laški generali v Kobaridskem okraju risali po slovenskih sicer, a vendar še avstrijskih hriboviti. Dopisnik je poročal, kako brezskrbno so hodili okrog, kakor bi bili doma.
Nič nismo slišali kasneje, da bi se jim bilo kaj zgodi h).
Italija se je ob gorenji meji zaprla proti Avstriji z 4 motri visoko žico (mrežo). Slavni laški oficirji generalnega štaba pa potujejo mirno in ne-motjeni že do Ljubljane.
Kaj smo že tam?
K poloieju Torej utegne biti vendar nekaj resnice na vesti, ki jo je prinesla te dni »Information «, da hoče namreč vlada to pot v Pragi nastaviti navor za »pojašnjenje« položaja na strani večine. O seji izvrševalnega odbora mladočeške stranke pišejo namreč iz čeških krogov praških: »Težišče vse situvaeije v Avstriji je za hip preloženo zopet v Prago. Važna posvetovanja voditeljev mladočeške stranke se bodo nedaljevala čim prej oh sodelovanju drugih odličnih politiških oseb. Da bi več povedali, ne dovoljujejo za sedaj taktični oziri in korist češke stvari. Na dan Marijinega rojstva izreče svojo odločbo tudi II. instanca stranke. Reči se more, da so na tem posvetovanju definitivno določi o razmerju Čehov do drugih strank desnice in zlasti do katoliške ljudske stranke. Razmerje te poslednje do Slovencev se v zadnji čas ni zasukalo na posebno ugodno, a mi (Čehi) smo dolžni jemati o z i r o v do teh trpinov iz C e l j a. Ali tudi v interesu naše češke Btvari se je neenkrat ravno katoliška ljudska stranka, ko je šlo za češke zahteve, pokazala naravnost kakor tuj člen na telesu desnice. Iz tega razloga treba, da je razmerje med Čehi in to jedino nemško skupino jasno določeno, da ne zaidemo v nevarnost, da se naša prizadevanja izjalove le radi ohranitve desnice tja v en dan in radi nehrižnosti katoliške ljudske stranke. Že v najbližjem času se pozo vej o predstavitelji te nemško-konservativne stranke, da nam povsem formalno pojasnijo in določijo svoje stališče. Sedaj je priložnost za pojasnila od obeh strani, in morda pride do tega že v p ri h o d n j i h d n e h. Več povedati nam prepoveduje tudi v tej točki korist češke stvari.«
Pripoznati treba, da ta izvajanja zvene grozno resno. Prav zato pa ne bi hoteli prorokovati sveta premikajočih dogodkov. Saj smo se že privadili temu, da v naši večini nikdar ne jedo juhe tako gorke, kakor jo kuhajo v komunikejih in strankarskih izjavah. Najresncje napovedane akcije se navadno zgubljajo v pesku. Slovanske skupine tožijo in grozd, nemški konservativci tolažijo z mulami na boljše čase, — zagotovljaje nas, da so oni najuavdušeneji prvo-boritelji absolutne jednakopravnouti— in nam ostajajo zvesti sobojevniki vsedotlej, dokler je prišel čas, da bi trebalo tudi kaj storiti za uresničenje te jednakopravnosti, in dokler ne bi trebalo žrtvovati kak nemški privilegij. V takih trenotkih — glej celjske izgrede! — se nemški konservativci kar hkratu spominjajo, da so Nemo i in žugajo z izstopom iz
večine, ako Slovani ne odnehajo in Htore globok poklon v potolaženje moloha nemške domišljavosti! In potem prihajajo zopet Slovani na vrsto, da
kličejo konservativce na pojasnjevanje..... in tako
dalje z gracijo do — prihodnjega zjasnjevanja. O tem pa menda nikdo ne misli na to, da naše parlamentarno razmerje postaja karikatura.
Anglija in Transval. X apetost mej mogočno Anglijo in malo južno-afričansko republiko noče mijenjati. Krivdo vale — kakor je že navada oh takih sporih — jeden na druzega, o sel»i pa povdarjajo skrajno miroljubivost. Tako je poveljnik vojaštva v Transvalu rekel na nekem shodu, da si bo do skrajnega prizadeval za ohranitev miru. ('e pa bo republika prisiljena do vojne, bo znala tudi braniti svojo neodvisnost.
Istotako pa je tudi angleški minister za kolonije, Chamberlain, o vsprejemanju na svojem domu v Ilirminghnmu zatrjal, da je vedenje Tran-svala izzivalno in da Anglija daje izgled nenavadne potrpežljivosti. Zahteve Anglije da so najskromnije. Predsednik Transvala, Kruger, ima sedaj na izbero: ali vojno ali mir. Še je čus, da Transval v sprejme predloge Anglije in si tako ohrani svojo neodvisnost. Ali dolgo ne more trajati več to po-loženje, ker je prenevarno. Angleška vlada je storila vse, da ne pride do skrajnega.
Kakor vidimo: obojni miroljubni do skrajnega se pripravljajo na vojno.
Domače vesti.
Umrla Je danes zjutraj ob a, uri gospodi-čina Marija Se h m i d t v 26. letu svoje dobe. Z odkrito žalostjo beležimo to vest, kajti pokojnica je bila znana v našem slovenskem življenju tržaškem po svojem toplem rod olju bj u. Ili laje v prejšnjih časih odbornica «Trž. podp. in bralnega društva®, a sedaj udinja «l)el. podp. društva», marljiva udinja ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, pevka društva »Kolo», izborna igralka in neutrudna sodelovnlkn na narodnih veselicah, kjer — je bilo potreba. Pogreb bo jutri popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti, ulica Giulia St. 309. Želeti bi bilo, da bi tržaški Slovenci na dostojen način skazali dragi pokojnici poslednjo čast.
V obrambo. »Lavoro« od minole sobote posnema iz nekega lista v bližnjem kraljestvu nastopno :
Pred nekoliko dnevi je podpredsednik nekega društva došel k namestniku tržaškemu, grofu Goessu,
0	d k a t e r e g a j e zahteval navadnih HOO gld. za prireditev bakljade na predvečer rojstnega dne cesarjevega. Grof Goess se je kar začudil, ko je dobil pojasnilo, da je bilo vsako leto tako. Tudi lani ? je vprašal namestnik. In ko mu je dotični gospod pritrdil, da tudi lani je bilo tako, je vskliknil namestnik začudeno : A jaz ne vem ničesar o tem ! Kako je prišel ta denar iz d Opozicijskega fonda?!
Odgovor: Dobili smo ga z namestništva.
In njegova ekscelenca je opazil na to povsem umestno: Letos ne dobite ničesar! Take demonstracije morajo biti s p o n t a n n e in ne k u p-
1	j e n e ! Ne dam ni novčiča !
In g. AI bori je odšel praznih rok!!
Tako pripoveduje »Lavoro«, oziroma oni list iz kraljestva. Koliko in je-li sploh kaj resnično na tem — kdo more vedeti to ?!
Z ozirom na okolnosti pa: da se je v mino-lih letih več društev udeleževalo obhoda, da se ga je udeležavalo tudi naše »Del. podp. društvo« z zastavo, da se je letos ud ležilo obhoda le veteransko društvo, daje torej tudi rečeno naše društvo prav letos prvikrat opustilo stari običaj, zbok česar bi utegnilo nastati krivo menenje, da je tudi za to društvo bil odločilen razlog, o katerem govori »Lavoro« :
izjavljamo svečano, da Slovencem tržaškim je bilo sploh neznano o onih H00 gld., ki so se baje izplačevali, ter se zavarujemo slovesno pred možnim domnevanjem kakor da se mi dajemo plačevati za svoje manifestacije. Razlogi, radi katerih se letos nismo udeležili obhoda so bili drugi, tehtni! Naša društva so društva poštenjakov — in poštenjak se ne prodaja nikomur, najmanje pn bi se dal plačati za to, da se kaže udanega svojemu vladarju.
FlnU corouat opus! Pišejo nam: Ubogo grozdje! Kuj je še kje kak sovražnik, ki bi se
spravil na te?! Na koreniki te gloje filoksera, na perju peronespera, na jagodi oidium. Ko si se ti, nesrečno grozdje, srečno ubranilo vseh teh groznih sovražnikov, tedaj pa prihajata moža od oblasti st1 svetlimi gumbi, zelenimi naši vi in britkima sabljama, spremljani od moža z čepico '/ rudečiini našivi. Popred pa so si nataknili po-vekševalne naočnike na nos in vsaka jagoda je za nje — grozd !
Toliko o grozdju, sedaj pa o vinogradniku.
Na financi so sestavili s teboj nemški zapisnik. Sedaj pa hodjjo ogledovat si grozdje po spodnji okolici dva finančna organa in jeden od magistrata, kateri ne znajo toliko slovenski govoriti, da hi mogli s <• st a v i t i slovenski zapisnik.
Ker je h takim postopanjem finančnih organov užaljen naš narodni čut, zahtevamo od c. k r. f i n a n č n e g a r a v n a te 1 js t v a, n a j n e-iti u d o m a odstrani i in e n o v a n e o r gane v II T. volilnem okraju, ker drugače se mi tekom 48 ur pritožimo brzojavnim potom na finančno m i n i s t e r s t v o!
Proslava obletnice »Del. podp. društva* se je vršila včeraj na impozanten način. To velja za oba dela slavnosti : za zjulranji, cerkveni del in za popoludanski na vrtu zavodov pri sv. Jakobu. Udeležba tako ogromna kakor še nikdar. Od več strani se nam zagotovi ja povsem pozitivno, da je bil v cerkvi mej mašo tudi njegova ekscelenca baron Goess. Seveda: kakor privatna oseba. Ali v svoje zavarovanje povdarjamo: relata re-fero. Popoludansko slavje pa se je po izročitvi diploma častnega člena profesorju Mandiču ob navzočnosti gotovih nad 3000 ljudij povzdignilo do ganljive manifestacije hrvatsko - slovenske vzajemnosti. Govorili so predsednik, dvn Hrvata in jeden Slovenec. Navdušenje je bilo neopisno in soglasna sodba, da »Delniško podporno društvo« ni še nikdar na tak lep način slavilo svoje obletnice.
Krasila nI, prekrasna naša zastava! Oh! kako si bila krasna, ko so te včeraj naši junaki nosili po mestu! Krasna si! Kaj je občutilo srce | moje, ko sem te gledal, ko si tako ponosno vodila našo čvrsto četo v cerkev k molitvi, — k molitvi, kjer si bila navzoča, ko je naša hrabra četa prosila Najvišjega, naj jej pomaga v boju za božja in človeška prava !
Krasna si, prekrasna ! Oh ! zakaj nisem mo-j gel tudi jaz korakati za tabo? Zakaj mi nemila j usoda ne dovoljuje te časti ? Zakaj nisem mogel tudi j jaz korakati z ono čvrsto četo ?! — ]	Krasna si, prekrasna ! Brisal sem si solzo, a
j iluh moj je plaval s teboj, čvrsta četa, in molil s teboj. In liog te usliši !
To je moja trdna vera, ki nam bodi v tolažbo v teh žalostnih časih !
Sin svojega naroda.
Narodno zmagoslavje. Iz Sv. Ivana nam pišejo: Veselica pevskega društva »Zora« na Fr-deniči je bila za nas pravo narodno zmagoslavje. Dasi vreme ni bilo posebno ugodno, vendar se je nabralo polno občinstva, in to, raznu desetorice, samih domačinov, kar je vse hvale vredno.
Vspored se je izvršil, kakor običajno: dobro. Domača godba je odigrala več sumih slovanskih skladb. Posebno je ugajal Majceno v venček »Slovenec sem«.
Petje sta proizvajala prav dobro moški in ženski zbor pod vodstvom našega rojaka g. Ba-retto. Posebno na mešanem zboru »Slovan na dan« se je občinstvo kar naslajalo. Ko bi ne bilo že pozno, zahtevali bi bili ne le enkrat (in v toliko nam je bilo ustreženo), ampak večkrat, da nam ga ponove. Prosimo pa g. pevovodjo, naj nam na prihodnji veselici spet postavi to točko na program.
Deklamacijo je govorila g.čna Pavla Vatov-čeva, in reči moramo, da imamo v njej izborno igralko, katera nam bo še velikokrat sladila čas sfc svojim predavanjem. Za zaključek, kakor za zabelo, bila je pa igra.
Priznati moramo, da smo se skoraj bali za igralce, a naš strah je bil prazen. Naši domačini, posebni g.čni Mulka in Ivanka Vatovčevi in dr. Bistroglav, so pokazali, da jim že lahko brez skrbi zaupamo kako večo ulogo. Nadejamo se torej, da bodo vstrajali ter napredovali na tej pravi poti, da tudi oni po svoje pripomorejo do utrjenja narodne samozavesti. Da se je po veselici razvil živahen ples, ni mi treba omenujati.
Povdarjati pa moram še enkrat, da na* je bilo mnogo, in da so bili vsi prostori zasedeni. To ]x>menja nekaj, ako (»omislimo, da se je v isti čas vršila velikanska veselica »Del. podp. društva«. O da: mi rasemo. In da si videl to nzorno vedenje, ta mir, to prijazni* občevanje med «elx>j, to dostojno, sedaj resno, sedaj šaljivo in semtertje pri mizah, kamor so se razdelili generali, tudi zbadljivo in pončno, t. j. času primerno govorjenje, rekel bi nasprotnikom: Gospoda moja! Le hitro, ako mislite uničiti naš rod, kajti če n<i bo — prepozno!!
Vedite in čujte, da so rajali z nami in se veselili iz srca tudi oni naši, ki pred kratkim še niso bili naši.
Srčen pozdrav povrnivšim se v kolo naroda.
(ieneral - pop. Ix posojilnega hi konsumiiega društva
v Kojallll. Pišejo nam: Nekoliko sem zakasnel sicer, ali vendar Vas prosim, da priobčite nekoliko vrstic o občnem zboru tega društva, oziroma da Vam prijavim novi izvoljeni odbor. V isti so bili izvoljeni, in sicer soglasno: predsednikom Ivan Marija Bole, odborniki pa: Fran Cink, Martin Furlan, Anton Bremie in Tomaž Sosič. Dne 'JU. t. m. jo bila prva odborovu seja. Odbor se je konstituiral nastopno: Fran Cink, popredsednik, Anton Bremie, glavni tajnik, Martin Furlan, blagajnik, T omaz Sosič, namestnik. V tej seji se je konstatiralo z velikim zadoščenjem, da so se razmere v društvu veliko /.boljšale in se bode odslej vsakih šest mesecev objavljalo stanje društva in sesebno še deležev. Slavnemu mestnemu občinstvu priporočamo najtopleje, naj obiskuje našo društveno krčmo, kadar prihaja v Bojan.
Tamburaški zbor »Narod« v Na lire/4 nI
priredi dne 3. septembra velik koncert s plesom nn vrtu g. F. Nemca, na postaji v Nabrežini. Začetek ob 5 uri popoludne.
Vstopnina na koncert 20 kr., sedeži 10 kr.
Vstopnina k plesu gospodje 1 gl. in gos-pice 30 kr.
K plesu udarjajo tamburaši.
V slučaju slabega vremena se koncert in ples preložita na naslednjo nedeljo.
K obilni udeležbi vabi
Od bor.
Posetnlke In upravitelje hiš, zlasti one po okolici opozarjamo, da je popisne pole (ruoli) dobiti na policiji tudi z slovenskim tekstom. Vsak Slovenec ve sedaj, kako mu veleva dolžnost!
Slovencem hi Slovenkam tržaškim naznanjam tem potom z vso udanostjo, da priredim se svojim pevskim zborom in sodelovanjem p. n. veteranske godbe dne 10. septemra t. 1. na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu veselico z svobodno zabavo. Rodoljubi! Dne julija, ko smo praznovali god naših hlagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, pokazali ste s pičlim številom udeležencev, da se ali ne zanimate za našo prekoristno bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki nun edina še ohranja v cerkvah slovensko liee, ali pa jo naravnost smatrate nepotrebno. Naravno je torej, da zgubljajo pevci veselje do delovanja, ki je itak prenaporno. 10. september bo dan v Trstu, ko ne bo drugih slovenskih veselic. Poskusiti hočem še enkrat, da se do dobra prepričam o narodni zavednosti in mišljenju svojih rodoljubov.	Rakuša Fran.
Žalolgrii \x življenja. V »Illustrirter VVie-ner Extrablatt« čitamo zgodbico, katere junak pripada takozvanim boljim krogom človeške družbe (o katerih bi torej človek sodil, da je v njih še posebno razvit pravni čut) in ki je živel ali še živi —- v Trstu. Nič novega ne pripoveduje Kxtrablatt. Stara pesem je to, tako stara, kakor je star ta grešni svet. Ali pretresljiva je ta dogodhica o — strtem mladem srcu, o uničenem mladem življenju.
On je bil mlad zdravnik v Gradcu, kjer se je v bolnici pripravljal za svoj poklic. Tam se jo seznanil z lepo deklico, siroto brez očeta in matere, ali z — nekaj premoženja. Pet let je lepo dekle sanjalo svoj najlepši sen in žrtvovalo je izvoljencu svojega srca pet let cvetja mlade dobe svoje, ime in — svoje premoženje.
Iz Gradca se je mladi doktor preselil — v Trst in tu, v bolnici, je bil kmalu povišan od sekundarija do azistenčnega zdravnika. Tu si je pridobil dobro ime in veliko prakso, toda še vedno je rad sprejemal podpore od dekleta.
Slednjič je vendar dolitćil dan poroke, a dotlej naj nevesta preživi pri sorodnikih nekje na Ogerskem. Vsaki dan je donašnl devi pisem, polnih ljubezni in koprnjenja, dokler jej ni nekega lepega dne prišlo pismo primanja v tržaški bolnici, v katerem jej na/nanja isti v suhih, brezčutnih besedah in v imenu onega zdravnika, naj neha sanjati svoj lepi sen, ker je nje zaročenec — več ne ljubi!! Ne treba opisovati, kako je delovalo na ubogo dtklieo, ko je izvedela, da je izgubljeno vse: mladostna leta, ime in imetje, da jej je uničeno življenje ! Zgrudila se je v nezavesti in le s težavo so jo sorodniki pripravili k sebi. Značilno pa je za moža, da je prišel do zavesti, da je ne ljubi več, še le potem, ko si je z dekletovo pomočjo zagotovil lepo ekzi-steneo in bodočnost. Potem je hitela v Trst in tu je izvedela, da se je nje bivši zaročil z drugo, ki ima vetiko — doto. Nesrečno dekle je v Trstu obolelo od žalosti. Ko je okrevala, jo je pravni zastopnik nje zaročenca pregovoril, naj se pogodi tako, da jej zdravnik vrne polovico one svote, ki jo je izdala zanj, in da jo bo podpiral vse življenje. Osleparjeno dekle je v svoji bedi tudi res vspre-jelo to ponudbo, ali — in s tem se vspenja tragika na svoj višek — mož je ni držal v nijedni točki.
To je zgodba o lepem senu, o strtem srcu, o ubiti ekzistenei in pokončanem mladem življenju. Stara zgodba sieer, ki se opetuje v življenju, ki pa je vendar pretresljiva.
Odbor »Kmetijske družbe« bode imel jutri ob 7. uri zvečer svojo sejo.
Kdo je vreden In kdo nevreden ! Tukajšnji «Lavoro» objavlja dan za dnevom velezauimi vih vesti iz zasebnega življenja nekaterih naših mestnih očetov. Ni naša naloga, da bi razmotri vali, koliko je resnice na obdolžitvah, ki jih meče omenjeni list v obraz našim prevzvišenim. Le toliko smemo reči že sedaj: če je le trohica tega istinita, kar piše «Lavoro», potem se nam pač usiljuje vprašanje : ali še smejo ti možje sedeti na svojih vzvišenih sedežih, ali je še združljivo s častjo poštenjakov, da trpijo take ljude v svoji sredini ?....
lTsiljujc se nam pa tudi še drugo razmišljanje. Viteza Nabergoja izvolitev je bila popolnoma zakonita. Sam overovalni odsek je izvolitev potrdil. A ultralaška gospoda so dejali, ne da bi mu mogli kaj p ožiti v nega očitat i : N a b erg oj kakor oseba ni vreden, da bi sedel med n a m i.
Ako pomislimo, kaj se vse očita raznim drugom njihove stranke, moramo se vprašati: Kam je izginil sedaj njihov tini čut za dostojnost, kam tista rahločutnost v nazorih o časti in vrednosti ? Kje je doslednost?
Dražbe premičnin. V torek, dne 20. avgusta oh 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Stadion št. H, hišna oprava; v ulici Giulia št. 15 in v tdici Suma št. 2, steklenimi; v ulici Giustinelli št. 1, hišna oprava; ob 11. uri Piazza S. Franc. št. 2, uhod Via Croeiera, hišna oprava in krčmarska oprema.
Umrljivost v Trstll. Od nedelje dne lil. avgusta do vštevši sobote 19. avg. je umrlo 32 oseb inožkega in 30 ženskega spola, skupaj 62 oseh, proti 101) v istem tednu lanskega leta. Od teh je hilo 20 v dobi do 1 leta, 8 do f>. leta, 5 do 20. leta, 4 do 30. leta, 4 do 40. leta, 7 do 60. leta, 14 do HO. leta, 0 v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost je znašala 10*4 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 0, bolezni v sopilih v 11, škrlatica v 1, dđviea v 0, hripavica v 0, legal" v 0, enteritis v 1 slučaju.
Loterijske številke, izžrebane dne 26. t. m.: Trst	33 74. 38 47 12
Line	00 34 86 30 43
matere je bilo pretresljivo. Narod je ogorčen, tla se je pri tako mladem bitju seglo po najstrožji kazni.
Kuga. Kakor poročajo iz Bukarešte, je tamošnji uradni list izjavil, da se v Keniju na Romunskem ni konstatovala kuga.
Različne vesti.
Zaklad v studencu. V Šopronju na Ogerskem so našli delavci, ko so čistili neki studenec, v blatu 24 dragocenin, kakor zlate ovratnice, zapestnice, zlate križce itd. z mnogim dragocenim kamenjem. Zaklad je moral že dolgo časa ležati v studencu. Delavci so najdene reči izročili županstu.
Usmrčenje dečka. V Castonu (Pensvlvanija) bo dne 22. t. m. obesili 13-letnega dečka Llcwel-lyna Stouta, kateri je bil umoril nekega uradnika filadelfijske železnice. Slovo obsojenca in nesrečne
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
I vodne besede nema; sc ve, povod mu je bil — vladna želja, čemu tore pisati temeljito osve-dočevalno, uverjevalno besedo o potrebi njegovega slovenskega pravopisa?! — Vsled tega je tildi potajil povedati nam, da latinica ni prikladna za pisanje slovenskega slova, nego da jedino prikladna je za to le kirilica, - ali usus tvrannus je tu in za sedaj moramo še latinico rabiti. Nekim strahom, nekoj boječnostjo se je ogibal navajati vzglede iz drugih sorodnih jezikov — hrvatskega ali ruskega; mar se je bal vladnih batin, ali si je mislit: »da tega nam, hvala Bogu, še treba ni ?«
Sloveti je glagoljaš, in to ne samo, ker ima najlepši, najdovršenejši glagol izmej vseh živili-jezikov, neg«) tudi zato, ker on svojim krasnim, gibčnim glagolom boljše izraža ono, kar drugi narodi, posebno Latin in Grman, izražajo okornimi samostavnikami. In g. Fran Leveč je Slovenec, ali glagola ne pozna ; njemu je vse jedno, rabi li za sedanjost dovršili ali ne dovršili glagol, ne mend se za to, da do vršni glagol nema pomena sedanjosti, nego le m i n o t o s t i in bodočnosti; to se pravi, dovršili glagol izraža dejanje, ki se je vršilo ali ki se bo vršilo, nikdar pa ne dejanja, ki se sedaj vrši, to dejanje i z-r a ž a j o i n morejo naravno izražati le nedovršni glagoli. — Glej, in gosp. profesor nam usiljuje pravopis, ki ga je on tako nerodno skrpucal!
Točki 3. in 4. — V narodni govorici je le mehki r samoglasnik, n. pr. rdeč, rja, rkelj, rt, rž . . . in v njih izvedenkah, potem mej dvema so- ^ glasnikoma v glagolih in besedah, v katerih za i n j e g o v i m zlogom sledi n a g l a š e u z log, | n. pr. hrzditti, vrtčti, vrstiti, vršfti, krmilo, krmi-hfr, Trndvee, Trndvo, vrhdvni, grd<5, tvrdtf, Grmiln, razbrzditn ... V vseh takih besedah je r mehek, tako, da ga v izgovarjanji jedva čujemo ; tu je r samoglasnik in opravičeno izpuščamo v pisanji pred j njim oni e, ki je popolnoma gluh.	j
Ali samoglasnika tvrđega ra narodna govo- I riea ne pozna ; tvrd pa je r v končnem zlogu, n. j pr. dober, moder, Ciper, Koper, Oger ... in tak ostane v njih izvedenkah: doheršen, moderši, ci-perski, kopersko, ogersko . . . potem v vseh besedah, katerih ima njegov zlog naglas, in sicer nepremičen naglas po /seli pregibih, sklonih in številih, naj so jednozložne, ali večzložne, n. pr. čerkati, čertati, kerpati, šverkati, germ, terd, smert, stern (prav pa je strnišče), tern, verč, verli, vert, gerd, gerda, gerdo, pervi, perva, pervo, tverd, tverda, tverdo, berdo, čerka, čerta, terta, zerno; tu izgovarjamo in dobro čujemo c in ga neopravičeno izpuščamo v pisanji, morali hi ga dosledno tore tudi pisati, ali — usus tvrannus je tu in pa posnemanje hrvaščine, da-si so Hrvatje oni e pred 40 letami še pisali in začeli so ga iz-puščati še le v svoji novejši slovesnosti in mi za njimi.
Ne bilo bi težko vladati se po teh pravilih; najboljše pa bi bilo, da bi oni e nikdar in nikjer ne izpuščevali, da bi se včasi v enej in istoj besedi ne družilo skup preveč soglasnikov, kar ovira gladko čitanje in moti blagoglasje; posnemati bi morali Ruske, ki povsod in vsele pišejo oni takozvani polglasni e. Sicer pa se vladajmo po gosp. prof. Peruškovih navodilih in ne po krivih naukih g- prof. Frana Levca, ako nadaljujemo pisati, kakor smo začeli.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Celovec 27. Sinoči je vladal popoln mir; ljudje se niso več zbirali nikjer.
Kllll 27. cAgenzia Štefani* javlja, da so popolnoma uverjeni v politiških krogih, da je namen nadaljevati pogajanja s Kitajem izključno le v mirovnem in trgovinsko-politiškem značaju. Vendar
pa sodijo, da spori niso izključeni, ako bi kitajska vlada vztrajno odklanjala skromne želje italijanske
V 1: 11 i< ■.
Pariz 2H. Po noči je bil v ulici Chabrol popolen mir. Proti ,/i7 l,r'	posrečilo neki
osebi priti v ulico ('hahrol. Ko je ta oseba napala meščansko gardo, so jo prijeli in odveli na policijski komisarijat, o čemer se je koustatovalo, da je imela pri sebi nabasan revolver. Antisemiti trde, da nocoj preskrbe Guerina z živili in sicer po poti skozi klet.
Pariz 27. «Agence 11 a vas» izjavlja proti drugim govoricam, tla se statistiški oddelek v vojnem ministerstvu ne peča več z vprašanji ogle-duštva iti da so sc ta poslednja izročila oddelku za varnostno službo.
Bruselj 2*. Ker je naznanjeno, da se vojvoda orleanski povrne, so sc socijalisti, radikalci in liberalci dogovorili, da prirede demonstracije, sovražne vojvodi.
Žalosti potrtega srca javljamo, sorodnikom prijateljem in znancem pretresujočo vest, da se je Vsemogočnemu zljuhilo poklicati k Sebi našo drago in nepozabno hčer oziroma sestro,
Marijo Schmidt
in sicer danes ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni ter previđeno z sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb bo jutri v torek ob 4. uri pop. od hiše žalo ti, Via Giulia št. 309, hiša Aurora.
Opozarjamo, da se poseben mrtvaški list ne razpošilja.
Draga pokojnica bodi priporočena v molitev in blag spomin.
V TRSTU, 28. avgusta 180«.».
VlnoenoiJ lohmldt, oče. Hlnko, Ljudevit, Ciril, bratje.
c* o u
•N *0
ti O 4» ti
	
	
	
<	rt
o	u
gc	
O	
cd	(tj
	j*
	cn
	c
	3
	Z
Konsumna zaloga olja
razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Gorica).
Olje jedilno fino ., dalmatinsko istrsko namizno I.a „ „ najfinejše „ extra ., specijalitetno „ Posebno za cerkveno luč
32	nvč.
36
40	„
44	„
48	„
56	„
60	„ 38
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
Uaojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim
odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico z
mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnih cenah :
Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . . . . ,.......po 15 nvč.
Fini perkal za srajce.........- ,,
Oxford, barve garantirane........ 19 „
Francoski sateni..........., 28 „
Plquet, barvan ii :el /\ •'j'o'iVia.....„
Perkalin za podloge vseli barvah...... 10 „
Blago motno za podloge vseh burvali ... „ 15 „ Blago sa ženske obleke dvojimSiiriim od 23 nvč. naprej
„ „ možke obleke Širina 150 cm. „ 90	„
Alpagasčr ni za. ženske obleke velik.
izbor........'...„ 50	„
Kotenina...........„13 „ „
n bela...........21 „
Navidezno platno.......„15 ., „
Platno čisto laneno.......„22 „ „
,, „ „ za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ „
Vulolin bel prve vrste......„ Iti ., .,
Chiffon za srajce........„18 „
Srajce /.a gospode, velik izbor belih in
barvane.......i' . . . n 90 „ „
Srajce za gospe.........„50 „
Moderoi, zadnji kroj ....... „ 60 » „
t*r Velik izbor '•H trakov, 6ipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za Šivilje in modistinje. — Vsprejemajo ae naročbo moiklh oblek po meri in najnižjih cenah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.