ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA PROF. FRANJO BAš - 60-LETNIK Letos 22. januarja je slavil Franjo Baš šest- desetletnico svojega rojstva. Tega dne 1899 se je rodil iz kmečke družine v Kameneah pri Braslovčah. Osnovno šolo je obiskoval v Bra- slovčali, gimnazijo pa v Celju iu Kranju. Leta 1917 je bil s šolskih klopi vpoklican k vojakom in je na italijanski fronti ob koncu vojne zašel v italijansko ujetništvo. Po vrnitvi v domovino se je za dva semestra vpisal na dunajski eks- portnii akademiji, nato pa je na ljubljanski univerzi poslušal 7,emljepis in zgodovino. Po diplomi je 1925 prišel za profesorja v Maribor, kjer je poučeval na klasični gimnaziji, moškem in ženskem učiteljišču. Leta 11932 je postal arhi- var novo ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru. iNi pa organiziral samo tega, tem- več je obenem posvetil vso skrb tudi maribor- skemu muzeju, ki ga je malo pred vojno pre- selil iz prejšnjih tesnih prostorov v obnovljeni grad ter na novo uredil; samo okupacija je preprečila njegovo otvoritev. Tik po vojni je postal ravnatelj Pokrajinskega muzeja, ki ga je 194'3—19(4j7 uredil, malo kasneje pa je uredil še ptujsiki muzej. iPo vojni je vodil do njegove likvidacije tudi Zbirni center v Mariboru. 1949 .e sodeloval v naši restitucijski komisiji na Dunaju, 1950 pa je postal na tedanjem mini- strstvu za kulturo iLRS referent za muzeje, ob- enem pa je s širokimi organizacijskimi sposob- nostmi pripravljal ustanovitev Tehniškega mu- zeja LRS, čigar ravnatelj je po njegovi usta- novitvi postal. Baševo življenje je bilo in je še zmeraj sila plodno. Bibliografija njegovih razprav bi obse- gala kar zajetno knjigo. Svojih razprav ni pri- občeval samo v raznih znanstvenih revijah in zbornikih, pri čemer se ni omejeval samo na slovenske, temveč je zaradi popularizacije zna- nosti, še bolj pa zato, da bi široke množice seznanjal z domačo zgodovino, sodeloval pod raznimi psevdonimi tudi v dnevnem časopisju. Na univerzi ga je privlačevala predvsem geo- grafija, saj ga že tedaj najdemo med ustano- vitelji Geografskega društva (1922), nato pa njegovega glasila Geografskega vestnika (1923). Kot kmetskega sinu, ki je dodobra poznal kmetsko delo in življenje, ga je prav tako že spočetka zanimala tudi etnografija. Po prihodu v Maribor 1925 se je vključil v Zgodovinsko društvo, kar je povzročilo, da se je poleg pre- učevanja domače geografije in etnografije po- svetil tudi zgodovinskemu raziskovanju. Pri tem pa je prenesel metodo geografskega in etnografsikega raziskovanja, ki obstaja pred- vsem iz terenskega študija, tudi na zgodovin- sko preučevanje, tako da je pri tem zmeraj združeval študij arhivov z natančnim študijem terena. Prav to pa je povzročilo, da niso nje- gove razprave suhoparne, temveč vselej široko zasnovane. iPri svojem preučevanju se je vsaj spočetka omejeval na ožja področja, ki jih je vselej prepešačil in temeljito preučil; tako se je tedaj omejil zlasti na Podravje in rodno Savinjsko dolino, podal pa nato o njiju temelj- ne razprave, preko katerih ne bo mogel nihče, ki piše o slovenski zgodovini. Baša kot geografa so po prihodu v Maribor zanimale predvsem geografske in zgodovinske silnice, ihi so delovale pri nastanku in razvoju tega mesta. Ze 1926 je v GV opisal historično- geografski razvoj Maribora, 192i7 pa njegove geomorfološke razmere. V istem časopisu je 1928 podal geografski opis Prlekije. Posebej ga je še zanimalo razmerje med obema obdrav- skima mestoma, Mariborom in Ptujem; 1931 je v Koledarju Nabavljalne zadruge drž. usluž- bencev (KNZDU) opisal njuno tekmovanje na Dravskem polju, topografski dinamiki tega po- lja pa je v KSM 1934 posvetil še poseljno raz- pravo, medtem ko je za ptujsko številko ČNZ 1955 opisal še histonilčno-geografski razvoj Ptuja. Ko so v 30 letih razpravljali o pridružitvi so- sednih občin Mariboru, je ta problem osvetil prav tako z geografskih in historičnih vidikov. Že 1929 je v ČZN obravnaval razvoj maribor- ske mestne meje, še posebej pa je seliščnemu razvoju našega mesta posvetil razpravo v KSM 1934 (»Teritorialni razvoj Maribora«). Zanimal ga je tudi spremenjeni prometni položaj Mari- bora, ki je postal z nastankom Jugoslavije ob- mejno mesto i(KSM 1934), še prej pa je v Glas- niku profesorskega društva il951 obravnaval prometno gravitacijo Slovenije v sklopu Jugo- slavije. Razen tega je objavil še vrsto drobnih historično-geografskih razprav. Tako je ob otvoritvi kopališča na Mariborskem otoku ob- javil v KSM 1934 geografski in zgodovinski prikaz otoka, v KiNZDU je 1932 opisal kulture v 'Mariboru v začetku 19. stol., 1933 gradbeno sliko mesta v isti dobi, li956 pa opisal komu- nailno dejavnost v mestu sredi XIX. stol. V KSM je 1959 ob 20-letnici prejšnje Jugoslavije orisal gospodarski in kulturni razvoj našega mesta 1919—1939, pri čemer je zbral mnogo dragoce- nih podatkov. 1952 je izšel njegov Vodnik po Mariboru, ^ki je prvi znanstveni vodnik pri nas. Obsežna razprava »Gospodarske in kulturne slike Maribora iz zadnjih sto let« (Mariborske slike 11954) predstavlja prvo razpravo o gospo- darskem razvoju našega mesta in služi obenem za vzorec, kako se naj piše gospodarska zgo- dovina naših mest. Vse naštete razprave so prav tako geograf- ske kakor zgodovinske. Kot zgodovinar se je Baš ukvarjal menda prav z vsemi panogami zgodovinske znanosti. Ker Maribor pred vojno ni imel arheologa, se je sam lotil arheoloških izkopavanj in s pritegnitvijo nekaterih nadar- jenih dijakov izkopal žarno grobišče pod Kal- varijo. O tem kakor o drugih izkopavanjih je poročal v ČZN, o izkopavanju v Novinah pri Šentilju pa je objavil razpravo v Festschrift fiir iRudolf Eegger (Celovec 1952). Zelo važno je, da je v ZČ 1948/49 s tehtnimi dokazi ovrgel mnenje o slovenskem svetišču na platoju ptuj- 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skega gradu, a v naslednjem letniku dokazal, da predstavlja odkopani kvader del donžona. — Na podlagi urbarjev in listin nam je v j>Do- neskih k zgodovini Gornjegrajskega« (CZN 1938) opisal upravo, gospodarstvo in položaj podlož- nikov na tej gospoščini na prehodu iz XVIIf. v X'1X. stol., dodal pa še zgodovinski razvoj trga Ljubna in zgodovino zadrečkili lončarjev in njihovega ceha. Položaj podložnikov ptuj- skega gradu v novem veku nam je opisal v naši Kroniki 1953. Se prej je v Celjskem zborniku (1951) objavil razpravo o »Celjskih grofih in njihovi dobi«. — Bašu moramo priznati, da je stal zmeraj sredi življenja, saj so mnoge nje- gove razprave nastale ob obravnavanju aktu- alnih mestnih ali društvenih problemov. Ob 50-letnici mariborske Posojilnice (1952) je na- pisal kar obsežno razpravo, prav tako tudi ob 65-letnici Prostovoljne gasilske čete v Mariboru (1956; oboje v posebnih publikacijah). — Baš pa je tudi politični zgodovinar. V obsežni raz- pravi >'K zgodovini narodnega življenja na Spod- njem Štajerskem« je prikazal politično življe- nje v tej pokrajini v 60-tih in 70-tih letih in bistveno izpopolnil dognanja dr. D. Lončarja in dr. Iv. Prijatelja. iPrav tako je v razpravi »Mariborsiki program« (KNZDU 1931) prikazal zgodovino ponesrečenega poskusa 1865, da bi se slovensko narodno vprašanje rešilo na temelju zgodovinskega prava z notranjeavstrijsko sku- pino. — Z biografijami ni sodeloval samo pri SBL, temveč je tudi opisal v CZN 1955 življe- nje in delo dr. P. Turnerja, zlasti obširno pa dr. F. Kovačiča (CZN 1959). Na področju etnografije so ga najprej za- nimala kmeSka stanovanjska in gospodarska joslopja. V CZN 1926 je opisal zelo natančno cobanski hram, nato pa se je ozrl v svojo rojst- no dolino in opisal vpliv hmeljske kulture na razvoj gospodarskih poslopij v Savinjski dolini (CZN 1929). Med (j;)ise kmečkih poslopij spa- daita še opisa Dravčbaharjeve dimnice nad Vu- zenico (V'S) in kast na Dobrovljah (SE 1952). Prav s tolikšno pronicavostjo je obravnaval tudi razvoj nekaterih meiščanskih hiš (»Pivnici na Rotoviškem trgu«, KNZDU 1954), kot ravna- telj Tehniškega muzeja pa se je iše posebej za- nimal za delavska stanovanja; tako sta nastali razpravi »Iz zgodovine hiše v Kropi« (ZC 1952/55) in »iRuderska hiša v Idriji« (SE 195?). — Se kot profesor je križem kražem prehodil Podravje, nato pa v razpravah opozarjal na njegove etnografske posebnosti, 1928 je objavil v Glasniku Etnografsikega muzeja v Beogradu razpravo o štajerskih mlinih na veter, 1950 pa o štajerski preši. V CZN 1930 je opozoril na vaške grbe v Prlekiji, v Kovačičevem zborniku (OZN 1957) pa je opisal izgone na Dravskem polju. Med razprave, ki obravnava v njih živ- ljenje v ožjih predelih, moramo šteti še raz- pravi o »Cehovskem tkalstvu v Dravski dolinic (SE 1951) in o ženitovanjskih običajih v vzhod- nem Zasavju (Zbornik etnografskega muzeja, Beograd, 1955). Širša področja je zajel v »Pri- spevku k zgodovini naših moških noš« jna osnovi arhivskega gradiva, SE 1949) in v »Pri- pombah k požigalništvu« (SE 1955). — Baš je postal najboljši poznavalec severovzhodne Slo- venije, njene zgodovine, zlasti pa njene ljudske materialne in tudi duhovne kulture. Zato je lahko podal na Kongresu folkloristov v Varaž- dinu 1957 sicer kratko, vendar globoko zajeto sintezo o »Ljudeh in ljudski kulturi v spodnji severovzhodni Slovenija« (Rad kongresa, Za- greb 1959). Kot ravnatelj Tehniškega muzeja je začel preučevati razvoj različnih tehniških izdelkov in je v Likovnem svetu 1931 opisal pohorsko steklo, v beograjskem Zborniku Muzeja prime- njene umetnosti (11958) pa umetniško obdelavo železa v Sloveniji. Mnogo truda ga je bržčas veljala pregledna karta motik in njihovih vrst na Slovenskem (SE 1954). Baš se je ukvarjal tudi s kaj zamudnim po- slom, z bibliografijo. V CZN 1950—1932 je ob- javljal slovensko narodojjisno bibliografijo, 1933 je prav tako v CZN objavil bibliografijo o Ptu- ju, v ZC 1947 pa okupatorsko bibliografijo v severovzhodni Sloveniji. Veliko delo je opravil tudi na področju mu- zeologije in spomeniškega varstva. Ze zgoraj smo omenili, da je uredil mariborski in ptujski muzej, razen tega pa še Lesnoindustrijski, lov- ski in ribiški muzej v Bistri, Kovaški muzej v Kropi in Delavskega na Ravnah. Muzeologijo predava tudi na ljubljanski univerzi. — V spo- meniškem varstvu je dober svetovalec, a je s tega področja napisal tudi nekaj teoretičnih razprav, med katerimi naj navedemo samo naj- važnejše, tako: »Spomeniško varstvo in pro- sveta« (VS 1951/52), v VS 1953/54 je podal zgo- dovino spomeniškega varstva v Sloveniji, v pu- blikaciji Spomeniško Pomurje (1956) je objavil svoji predavanji »Spomeniško Pomurje« in »Tehniški spomeniki v Pomurju«, v ZUZ 1939 pa je izšla razprava »Začetek varstva tehniških spomenikov na Slovenskem« z njihovim opisom Vred. Razen tega je v publikaciji o »Slovenski peči« pri Kropi napisal zgodovinski uvod. Ogromno je tudi Baševo organizacijsko de- lo. Trojica Kovačič, Baš in Glazcr je bila duš^a Zgodovinskega društva v Mariboru, zlasti važ- no pa je, da je skupno z Glazerjem urejeval CZN, ki ga je dvignil na evropsko višino. S 60-letnico se Baševo delo še ne bo kon- čalo, naša Kronika pa mu želi še mnogo plod- nih let. Bogo Teply 188