216. številka. Ljubljana, vtorek 21. septembra. XIII. leto, 1880,
SLOVENSKI
Izhaja vBBk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljauo brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 »;ld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mosec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za o z n a n i 1 a se plačuje od četiiiVopne peti t-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati — Rokopisi se ne vračajo. — U re d n i S t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. S .gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj ao blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „ Narod uej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kako se koroški Slovenci na steno pritiskajo.
Iz Spodnjega Roža 18. sept. [Izv. dop ]
Gospod minister Tuaffe slovesno proglaša, da se tudi Slovanje v Avstriji ne smejo na steno pritiskati, ali evo, čujte: nas koroške Slovence zmirom Se pritiskajo na steno. Nij ga naroda, da bi bil tako zatiran, kakor smo mi koroški Slovenci. V našej Soli se u?.e začne ponemčevanje s prvim letom, ko še otrok komaj v šolo začne hoditi. Mi ne vemo, ali ti pedagogi švabski res verjamejo, da je slovenski otrok v prvih šolskih hlačah uže za teško učenje tujih jezikov sposoben, predao zna svoj jezik brati in pisati? Nikakor ne. Njih namen je le, da, če se Slovenci ne dajo precej v Nemce preliti, da se vsaj kolikor se more nemči, in za to da Slovenci tudi v domnčfj besedi neučeni ostanejo. Našim koroškim pedagogom dola nij dola, ne učilišče, temuč germanizovališče, zavod za posilno re-negatovanje! Nij li to pritisk na zid ?
Kako je z uradi, vam zvesto po izvirniku prepisano tu podajam.
Spominjam se na dopis iz Celovca v va-fiem cenjenem listu št. 200 od 1. sept. letos, kako je g. Novak le tačas bil Slovenec in slovenščine zmožen, ko je bilo treba avanzirati.
Na slovensko vlogo je izšel od koroškega deželnega predsedništva ukaz, da se sloven Sčina na Koroškem (kjer je */a vseh prebivalcev Slovencev) ne sme od občin pisati! Tako se glasi ta ukaz ali „fermaii", katerega je podpisal isti gospod svetovalec N p-
Pravična in resnična pisma speetabilisova.
IV.
Gospodičina! Sedaj ko smo dogotovili narodne svečanosti za letošnje leto, in ko bode prišlo sedem suhih krav za našo žurnalistiko, ako se ne skregamo kaj, sedaj še le, pravim, bodo moja pravična in resnična pisma prišla do veljave.
Predno začnem pisati denašnje pismo, dovolite, da popravim neko zmoto, katera se mi je bila podkrala v poslednje moje pravično in resnično pismo, tam, kjer sem govoril nekaj o sklicevanju na § 19 tiskovce postave, in kjer sem bil postavil kamniškega gospoda „kajma-kama" v društvo, v katero ne spada po pravici in po resnici, zato ne, ker sem zvedel svojim potem, da sem mu krivico naredil, ko sem ga dolžil naglavnega greha, a on se nij storil krivcem naglavuega greha, ampak tujega
vak, ki je za Bosno kompi-tirujoč izkazal se, da zna slovenski:
„Nr. 6243. Wird dem Ilcrrn k. k. llczirksliuupt-inann in Klagonfurt mit der Aiitlbrdcriing surtlok-gc8chlossen, dio CSemeindevorstehung Unterforlaeh unter VViederholiing des bereits Hiiliisslicli eines iihn ■ lichen Falles mit dem h. a. Erlasso v>m 11. Mai d. J. Zahl: 8868 ergangenen Auftrngcs sich i m Verkuhre mit den ofVentlichcn Uehnrden der in Kam ton al« A m tss prache bestohenden dcutsch en Sprache lit bedienon, anzu\veisen, das mit h. a. Krlasse vom 14. August d. J. Z. 5828 abverlangto Erhebungspro-tokoll in deutscher Sprache aufzunehmcn, und den hiedurch ordnungsmussig instruirten Akt bis liing-stens 20 d. M. wieder anher vorzulcgen. Klagenfurt 4. Sept. 1880. Filr den k. k. Statthalter Novak in. p."
In ta ukaz c. kr. namestijo se je s tem le žuganjem na občino izvršil:
„Nr. 10669. Der Gemeindo -Vorstehung Unter-ferlach zur Kentnissnamo mit der Aiifforderung, das in doutseher Sprache a u fgc n o m m e n o Krlic-bung8protokoll bis hingstena 16. d. M. unter Rilck-stellung des Gesammtaktcs anher vorzulegen, und s:ch in Iliukunft bei Aintskorrespondenzon nur der dcutscho Sprache zu bedienon, u-idrigens dic (iemoindo Vor9tehung ausser ltfickstel-I un g der in slo ve n i sen e Sprache vertusten Akten stileko aueh noch OrduiingNMtrttfeu zu gewiir-tigon h si t te. Klagenfurt am 9. September 1880. Der k. k. licziiksliauptmann Kronig m. p."
Prosimo da so bralci pozorni na datum! Kar tu priobčujem, zgodilo se je za časa Taatle-jevega vladanja, ta tekoči mesec! Torej se niti no morejo izgovarjati, da je bilo to „lani" ne letos, kakor se je i/govoril g. Kamniški glavar pri vas za enak ferman.
Tako se interpretira § 19. osnovnih državnih postav!
Tako se z nuturuimi pravicami Koroških Slovencev ravna v istem letu 1880 slavne vlade
greha se je pač storil krivim, kakor sem zvedel, in zato mi nalaže vest, da ga precej potegnem iz grdega društva, v katerega sem ga bil posadil, neznajoč, da je kot dober človek prevzel na svoje rame tuji greh.
Ker nijsmo infalibel mi posvetni ljudje, jo uže mogočo, da zgrešimo kaj ali sami ali pa drugI grešijo pod našo firmo, in zato se nam mora oprostiti, ako pokažemo resno voljo, da se hočemo poboljšati.
Sicer je pa dolžnost naša žumalistična, da zaženemo grajo, da vzdignemo kriko in viko, ako zasačimo katerega takega grešnika, ki nam krati naše pravice, no, če opazimo in vidimo potlej, da smo tega ali onega malega grešnika prehudo oklestili, zahteva pravica, da mu izperemo rane, katere smo mu zadali zarad tujega greha, kakor bi tudi porotniki najbrž nekrivega spoznali urednika, ako bi se izpostavilo, da nij on spisal inkriminirani članek, nego da je samo zanemaril nadležečo mu opreznost pri uradovanji.
Toliko sem moral povedati, da se ne bi
Taaffejeve, ko nemški listi pišejo, da Slavizem prevladuje, da „slovan-ska poplav" Nemštvu grozi, in ko se po vsem avstrijskem Nemškem nabira z a oni „s c h u 1 v e r e i n" , kateri ima braniti Nemce, v oposnasti stoječe pred Čebiin Slovenci! S kaznijo se nam žuga, če bomo zahtevali izpolnjevanje zakona § 19. drž. osnovnih postav !
Čeravno je nas Slovencev dobra tretjina tu v deželi na Koroškem domačih, od nekdaj prebivajočib, vendar naša deželna vlada tako spoštuje naš jezik!
Mi nijsmo ravnokar privandrani ciganje, ampak davek plačamo in vojake dajemo!
Ker imamo jednaka bremena, kakor naši nemški sosedje, zakaj bi se ne hotelo skrbeti, da dobimo tudi jednake pravice? Kako se ima Taaffejev program razumeti ?
Politični razgled.
!\o<r»tiij4> dežel«*.
V Ljubljani 20. septembra.
Novine pišejo, da bode cesar imenoval za novo ude ko»|»oil.»*lic* zbornice več poljskih plemenitašev.
Program hrvatskoga bana Pejače-vica, ki smo ga v predzadnjej številki svojega lista priobčili, ne dopada se niti Magjarom niti ne našim nemškim ustavovercem. Hrvatje se bodo gotovo sami čudili čitajoči, kako je Pejačevic" prevelik — Slovan. Zlasti ono na-glašanje, da ne bode ban pripustil na Hrvatskem nikake magjarizacije, razbudilo je „Pester Lloydu in dunajsko „N. Fr. Pr.M Poslednja porablja to narodno-hrvatsko „samosvest" Pe-jačevićevo, da bi Mag jare proti Slovanom na-hujskala, češ, glejte, kako Slovanstvo tudi pri vas uže glavo vzdiga!
reklo, ka vaš speetabilis ne pozna pravice in resnice; — a sedaj se vrnimo nazaj k našim svečanostim.
KakoSen vspeh bodo imele naše narodna svečanosti, ne vem vam povedati, ali nekaj smo uže dosegli, namreč, da so se naši telegrafisti naučili do dobrega slovenski telegrati-rati. To je uže nekaj vredno, vsaj toliko, kolikor smo svojega narodnega premoženja potrošili na godce in na smodnik (pil ter pravijo na Štajerskem).
Če smo se na enej strani preveč veselili, smo se pa na drugej strani postili tu pa tam po pravici in po resnici, in to je tudi nekaj vredno, če ne za telesni, pa za dušni nafl blagor.
Kdor nij vajen posta, tak človek naj ne gre in ne hodi k narodnim svečanostim, ampak doma naj ostane, pa telegrafira naj svoj pozdrav, in tako bo tudi storil svojo do-morodno dolžnost.
Praktičen mora človek biti, drugače ne sodi; nego kdor nikamor ne grd in nikjer nij bil, tudi ne more kaj govoriti ipo pravici in
Pruska nemška „National Ztg.u tudi žuga fllagjarom, ker so nemško gledališče v Pešti prepovedali, da se jim bo še enkrat izplačalo, ker „nij še konec vseh stvarij".
Vilitiije drf.tiM'.
Iz Dobrovnika se preko Pariza poroča, da je 8000 Albancev zasedlo Ulcinj. Turške vojake so {spodili \/. tvrdnjave in Riza paša je ž njimi mirno odšel.
Francoski minister Freveinet je dal predsedniku republike Grevvju svojo ostavko (ali demisijo). Dalje č;!sa uže se je pisalo, da Freveinet nij vrč jednih mislij z Gambetto in da bode odstopil; zdaj je res odstopil. — Drug telegram poroča, da so tudi trije drugi ministri duli ostavko.
Francoski „Tempstt tako le zabavljivo o Angležih piše: Gladstone je pošteno poskušal rešiti svoje obljube, katere je storil kot opozicijonalec, njegova politika pa je bila temu ravno nasprotna. Gladstone je ohranil si samo svojo zlo voljo in svojo zabavljivost na Avstrijo. Evropski koncert, katerega je on vstva-ril, je delikatna stvar. Dvomiti o porazumljenju mej velevlastmi, katerih ladije so ravno združene, reklo bi se pogum dajati Turčiji v nje nem protivljenji. A tukaj je neka iluzija, ki se ima odpraviti. Kakor razumeva Gladstone evropski koncert, mora imeti ta za soboj teških dogodjajev. Gladstone hoče, da Turčija stopi mej evropsko civilizacijo, ali pa mora nehati živeti. Vsakdo pa ve, kdor pozna Turčijo, da ona prvega ne more storiti. Ako tedaj zahte vata to Anglija in Rusija, vesta, kaj da delata. To je past, v katerej se ima Evropa vjeti! S prva delajo se skupne okrožnice, potem pa demonstracije z ladijami — pozna se Gladstonovo prizadevanje, da bi smel porabiti angleške kanone. Reforme v Turčiji pomenjajo, da se ona podvreči mora pod jerobstvo. Takozvane osvobojene države na Balkanu bodo je-denkrat ali ruske ali avstrijske. Boj mej Rusijo ter Avstrijo je zadnja beseda v orijentnem vprašanju. (Nij treba, da bi bila. Ur.) Gladstonova prizadevanja morejo prozvati prepir mej obema slovanskima državama za turške razvaline. (Torej uže tudi francoski list ve, da je Avstrija slovanska dnava. Ur.) Ako se tedaj pomisli, da ima jedna teh držav za soboj Nemčijo, potem bi imela Francija to zoper sebe, ko bi hotela imeti prvo besedo v vprašanju, katero je menj zanima nego vse druge države."
Merniki poslanec in Bismarkov prijatelj Varnbtiller je bivšega francoskega vna-njega ministra SVaddingtona obdolžil, da je rusko ponudbo zveze s Francosko izdal Bis-marku. V francoskem vladnem listu zdaj "VVad-dington tako-le odgovarja: „Ravno zdaj sem dobil govor Varnbtillerjev. Nasproti tako čudnim trditvam moža, ki v Nemčiji zavzema odlično mesto, ne morem molčati. Formalno izjavljam, da se mej vsem časom mojega ministrovanja nij mej Francijo in Rusijo predlagala niti kak-
šna zveza niti se je kaj dogovarjalo o tem. Dejanja, katera našteva Varnbtiller v svojem govoru in nečastna rola, katero daje meni, vse to je gola izmišljenost."
Dopisi.
Iz EJtlJc 19. sept. [Izv. dop ] Denes je popolnem nenadoma obiskal naš trg pre častiti gospod deželni predsednik W in kler. Pripeljal seje s svojo gospo soprogo s poštnim vlakom z namenom, da obišče gospoda držav nega poslanca kneza Windisehgriitza v Slitini. Pot do tja gre skoz Litijo in Šmartno. V Litiji je čakal voz gospoda grofa Pače-ta, da je g. deželnega predsednika odpeljal v Slatino. Mej potom se ustavi v Šmartnem ter obišče (Midi našega obče spoštovanega g. dekana J. Rusa, favno cerkev in šolo. Potem se odpelje v Slatino. Vračaje se od otidukaj vstavi so zopet v Litiji ter obišče tukaj šolo, cerkev ter c. kr. okrajno glavarstvo, potem tudi prijazno hišo g. Litijskega župana in deželnega poslanca Alojzij Ko bi er j a.
Pri tej priložnosti smo se zopet prepričali, da je deželni predsednik našemu ljudstvu kot rojak priljubljen. Komaj se raznese glas, da je on tukaj, uže je bilo vse na nogah, da bi ga kolikor mogoče počastilo. Mož-n ar j i so začeli pokati, zvonovi so pritrkavali. in kmalu so bile tudi hiše z zastavami okn~ane. Ko se zmrači pa se zasveti Lit»ja v lepej raz svitljavi. Pred g. županovo hišo pa se zbere obilna množica ljudi, ki so z navdušenimi ži-vic-klici pozdravljali g. deželnega predsednika ter ga potem spremili na kolodvor, od koder se je zopet v Ljubljano odpeljal.
Ko bi se bilo za njegov prihod kaj prej vedelo, zagotovljam, da bi bil njegov sprejem še vse drugačen, ker je iz vsega vidno, da mu je ljudstvo od srca udano in da stoji v resnici vse ljudstvo kakor jeden mož za njim, tembolj ker ga nemškutarska svojat baje napada. Upamo pa tudi, da narodna pričakovanja, ki jih ljudstvo vanj stavi, ne bodo prazna ostala.
Iz Maribora 19. sept. [Izv. dop.] Vče raj so se predstavljali volilcem tu v Gotzevej pivovarni trije nemško liberalni kandidat je za državni zbor, namreč znani prusotil R e u t c r iz Gradca, tu jako na slabem glasu stoječ, dr. Schmiedererin socijalni demokrat urednik „Marb. Ztg." Wiesthaler. Prva dva bi oba rada sedela na dr. Dubatschevem mestu, ali ker oba vendar ne moreta, sporazumel«, sta
se tako, da odstopi tisti, kateri bode dobil najmenj glasov. O programu teh dveh mož govoriti, bilo bi nepotrebno, ker ju uže itak preveč poznamo, jeden kot drugi je zaničevnlec vsega slovenskega in slovanskega. Reuter napravil je na volilo.e nek čuden vtis, kajti ob svojem časi, ko jo je iz Maribora pobrisal, rekel je, da mej Mariborčani ne more ostati in zbog tega mora iti v Gradec, kajti Mariborčani so mu bili takrat preneumni. Sedaj pa vendar mož tu glasov prosi. Čudno!
Dr. Selinvedorerja pa uže poznate, kdo je, kako ?na s tujim, z novci davkoplačevalci gospodariti. Tacega moža vendar noben davkoplačevalec ne bi smel voliti.
O kandidaturi Wicsthalerja pa raje molčimo, ker je menda le — za kratek čas. Resna se nam ne zdi. Socijal-demokratje pri nas niti nemajo volilne pravice.
Kandidat avtonomistične stranke g. Bind-1 e c h n e r pa je mož čistega značaja, katerega spoštujejo vsi trezno misleči Nemci inje mož, kateri hoče biti vsem narodom pravičen. Če mu „liberalni" Nemci štejejo v napako, da je poleg hišnega in vinogradskega posestnika tudi posestnik milarstva — „seifensieder", kdo bi se temu ne smijal ? Treba bode torej, da se krepko lotimo agiti c'.je. Vsak okraj naj zbere vse glasove, in skupaj imamo pMV lehko večino.
Izpod Triglava 18. sept. [Izv. dop.] Prav dobro je narisal Vaš g. dopisnik —a iz Ljubljane ljubljanske ljudske šole. Pa ne samo v Ljubljani, v glavnem mestu je tako, temufi tudi na kmetih se nam nič bolj ne godi, ampak še veliko slabeje. Nova postava nalaga vsakemu kmetu tudi davek za normalni fond, naj si ima otroke ali ne, naj njegovi otroci dobivajo pouk ali ne, naj si je zraven Sole ali dve uri oddaljen, za Solo mora plačevati. Kaj pa z otroci, ki so za šole ugodni ? Vpišejo seveda se vsako leto vsi iz krstnih bukev (večkrat se tudi primeri, da so uže davno umrli v šolsko matriko vpisani), ali pa tudi šolo obiskujejo? Lehak odgovor: Ne! Vprašanje, zakaj li ne? Uzroki temu so različni; pravi uzrok je pa največkrat mrzlota od strani staršev do šolo. In od kot izvira ta mrzlota? Tudi na to pripraven odgovor. Kmetje, uže od nekdaj bolj samoglavni, pravijo ali mislijo, da se otroci le „neumno3tiB uče v Soli. Katere so tiste neumnosti?
Prvo je, da se otroci premalo potrebnega branja, pisanja in materinega jezika učijo, pa8
po resnici, zato sem pa jaz hodil letos po svetu, kakor veste, gospodičina, ter sem se učil shajati brez juhe in govedine, kar doma ne bi mogel storiti nikoli.
Težko je sicer, dokler je človek gladen, pozneje je zopet vse dobro, še smešna se zdi marsikomu taka improvizirana narodno-sveča-nostna nezgoda, zavoljo katere se jaz ne bi ustrelil iz puške ali iz revolverja, za nič ne, ako bi še tako gladen bil, ampak precej bi se postavil pod okrilje (sebutz und sclurm) gospe Albine V . . . . tove, katera me je bila v Ljubljani rešila doktor Tannerjevega posta v čitdniškem steklenem salonu, kjer sem tudi bil prišel v nevarnost narodno-svečanostnega gladovanja in mučeniške smrti, za kar bom bla;ej gospe hvaležen ostal vse dni svojega Svrljavega življenja.
Glejte gospodičina, kako je dobro, če grd človek kam po svetu; doma prejde en dan ko diugi, po svetu okolo je pa vsak dan drugače en dan dobro, drugi dan zlo, na pr.: v Ljub-
ljani dobro, na Bledu zlo, v Ormoži dobro, v Cerovcu pomanjkanje živežnih sredstev itd. a reminiscence na uživano dobro in pretrpljeno zlo tudi imajo svojo vrednost, posebno za take ljudi, kakor je vaš speetabilis, ki rad opisuje po pravici in po resnici vse dobro in zlo, kar je doživel na potovanjih po domačih deželah. Ko bi se mi povsod tako dobro godilo, kakor se mi je godilo v Kranji in na Štemarjih kraj Loke, kaj bi pa imel pisati? Nič ne bi mogel grajati, in če nemam kaj tacega, se mi zdi pisava mlačna, tako rekoč neslana.
Doživeli smo letos, kar smo uže dolgo pogrešali, da smo se namreč veselili mi, doč:m so se doslej navadno le nemškutarji veselili, a mi smo brundo kovali. Zdaj po zimi bomo morali premišljevati in snovati, kaj bi ko še dalo slaviti, in precej v spomladi bomo zopet začeli telegrafirati na vse strani, ka ne bodo Nemci mislili, da nas nij na svetu, ali da spimo.
Tudi tožiti se bomo morali Slovenci tu pa
tam zavoljo naših sod nij, ker, kaj nam koristijo sodnije, če ne bomo iskali pravic pri taistih, ampak to vam precej povem, gospodičina, da jaz nemam rad posla se sodnijo, celo neki prirojen respekt imam pred njo, Če sem tudi sam kos „mudira" in zato ne želim poklican biti „na besedo" k sodniji, telegra-fičnih pozdravov pa ne mara sodnija.
Jaz torej ne bodem participiral pri slove-niziranji naših sod nij, ampak pošto in telegraf bom pač še nadlegoval tudi prihodnjič, politične oblasti so pa itak uže vse čisto slovenske na Kranjskem, kakor so nedavno poročali deželnemu predsedniku vsi „kajmukami" po pravici in po resnici.
Proseč vas, da izvolite blagohotno sprejeti te le moje vrstice, ljubi vam nježno ročico bre/. rokavic
Vaš
Sp eetabilis.
pa veliko z nemščino ukvarjajo.   So taki nemčurski SomoSterčki ala Ciceron iz Višnje-gore, kateri g. nadzorniku iz L ubijane le s tem strežejo,  da mu pri nadzorovanji le kažejo koliko zveličavne nemščine so izročencj si  deci v glavo  vcepili  in  kako lepo imajo uradna pisanja f sainej   nemščini spisana. Žalibog da sedanja vlada je še dozdaj prav malo ali bolje rečeno prav nič za nas sto rila. Povsodi imamo nemščino in nemškutarski šomošterčki še vedno avanzirajo, ko naše izvrstne učitelje le v kakošen hrib za silo po-takuejo in jih potem pri vsakej prošnji z znanimi frazami zavračajo. Nij se torej čudili, da marsikateri učitelj pusti svoj narod in gre v nasprotni tabor, kajti uže Latinec je rekel o kruhoborci!), ki imajo  večino:  ubi bene, ibi patria".   Poznam  izvrstno pedagoge, a zarad njihove  značaj taisti  sede   še  dozdaj  na eno-razrednicah  ko nasproti slabi in rekel bi nezmožni možje uže na mestnih službah delujejo. Seveda, da taki potem tudi zmirom z dobrim uspehom delujejo in zakaj V Odgovor lehak. — Imajo pred soboj  komaj 40 — 50 otrok in ti uže  pridejo  iz dobrih rodovin, ti se morejo | doma vselej  učiti predno v šolo pridejo in učitelj  tako rekoč nema druzega opravka ž njimi nego jim pokazati, kaj in kako se imajo učiti ?   A vse drugače je, ako učitelj dobi 200—270 paglavcev v šolo, katerim je u'enje deveta briga, katere vse drugo bolj briga nego učenje. S takimi učenci naj bode dober uspeh ? Ko bi tudi najboljši pedagog a'i kakor pravi dopisnik iz Ljubljane tudi Pestatotti vstal, se ne bi čudil, nko takšna šola nema uspeha kakor poprej narisana.   Vendar g. inšpektor pri narodnih učiteljih nc gleda na to, ampak nje gova šola je slaba, ker je on (učitelj) naroden, ker ne goji neumne nemščine. Izgled Frančiškani v Kamniku. — Tudi še druge napake so pri šolah. G. nadzornik ne gleda, ali je g. učitelj kaj naučil otroke ali nič, ampak samo, da ima  svoja uradna pisanja v redu, (res lepo to) ali mislim, da s tem je otroku malo pomagano, ako učitelj dobro ureduje, ako so njegova pisanja v nemščini pisana (seveda včasi prav presneto slabo,) ko pa otrok nič ne zna. Znam več šol, ko otroci uže tretje leto šolo obiskujejo, pa še vseh črk ne poznajo — pa ne le nekoliko ampak smem reči, splošno — vendar so tiste šole za najboljše kvalificirane; zakaj? Zato ker šomošter dotičnih šol v nemški rog trobi. Veliko bi se dalo še o tej Btvari pisati, a moje pero je preokorno, torej naj narisa spretnejša roka naše ljudske šole morebiti da bo kaj pomagalo pri Taaflh-jevej  vladi, da bodo preje ali pozneje tudi naši izvrstni učitelji za njihov trud plačani. — Dobro bi pa tudi bilo da bi se naš toliko slavljeni deželni predsednik pri vsacem njegovem popotovanji v šolah prepričal in povsod le na resnico oziral.   Morebiti da bi potem naši mnogozasluženi učitelji našli prava mesta. Bog daj, da bi se moja želja izpolnila v prid in korist učiteljev kakor tudi učencev. To želi prijatelj — a ne učitelj — mladosti in gg. narodnih učiteljev. — k.
Domače stvari.
— (Josip Strzelba. f) V nedeljo 19. septembra zjutraj je tukaj v Ljubljani po dol-gej bolezni umrl trgovec, fabrikant in posestnik Josip Strzelba star še le 4G let. — Narodna slovenska stranka izgubi z Josipom Stizelbo zavestnega in značajnoga rodoljuba, požrtvovalnega podpornika. Posebe pa ljubljansko narodno meščanstvo žaluje za izgubo moža
vnetega za javni blagor in za razvoj naše do rnovine. Kakor znano, bil je Strzelba dvakrat v prvem razredu mestni kandidat narodne v manjšini ostale stranke. Pri zadnjej volitvi spomladi je bil uže zelo bolan. Prijatelji so ga zadrževali, naj se varuje prehlada in ne gre volit, ker itak letos nij upanja do zmasre v I. razredu, ker smo uže propali v drugem. Ali rekel je ranjki: „Jaz ne bi imel celo leto mini. ko bi morda narodnjaki zarad mojega neoddanega nlasii v manjšini ostali." In bolan je še šel na volišče, da je oddal svoj glas! Patiijotizem tega vrlega moža naj mej našim meščanstvom ne izgine, isto tako mu naj se ohrani časten In blag spomin mej nami. Pogreb bode done* vtotvk '2 1. sept. popoludne ob 6l/t Uri \r. pokojnikove bile na sv. Petra cesti št. 80 na pokopališke k sv. Krištofu v rodbinsko rakov.
— (Nesrečna nedelja.) Piše se nam od tu: Tri nesreče so se dogodile zadnjo nedeljo: V DebevfteveJ hiši je ležal zvečer v hleui hlapec, 1-i vozi po mestu premog n i prodaj. P jauci pridejo mimo ter prično po oknih razbijati. Hlapec jih gre podit, prepir se vname, neki črev-ljar Briski ga udari s kamenom po glavi potem pa ga sune s Črevljarskim nožem globoko v prsi, da mu notri obtiči. 11 hipec je smrtno ranjen in nij upanja, da bi ozdravel; zločinca pa je prijela sodnija. — Popoludne se pelje domov Malnarjevu hči iz Most. Na šentpeter-ikej mitnici pa se splaši konj, dekle hoče skočiti z voza a pade tako nesrečno, da si zlomi vrat ter obleži mrtva. Tudi hlapec, ki je deklico vozil je bil tako ranjen, da je včeraj umrl. — Domov vračajoči se zvečer kanonirji Be v dolgem drevoredu mej soboj stepo ter jednega izmej tovarišev ubijejo. (Druga govorica trdi pa, da je vojak bil od mrtuda zadet, torej ne ubit. Ur.) — Smrt je imela tedaj v nedeljo zvečer v Ljubljani veliko žetev.
— (Profesor Ivan Zupan), znani slovenski rodoljub in brat ljubljanske gimnazije katehetu g. prof. Tomažu Zupanu, je z reške velike gimnazije, kjer je služboval uže preko deset let, prestavljen v Varaždin.
— (Učitelje — pevce) se uljudno vabi prihodnji Četrtek 23. t. in. v mestno farno cerkev k sv. Jakopu; ob 8. uri se bode namreč pela pri sv. maši B. kompozicija: nOče večne visokosti." Po sv. maši se začne takoj občni zbor vdovskega, učiteljskega društva.
— (Novi vojaki v Ljubljano.) De-nes 20. sept. je iz Čaj niče v Bosni odmarširal polk št. 2G velicega kneza Mihajla ruskega ter pride 8; oktobra v Ljubljano, kjer od bo-senske okupacije sem nijsmo imeli nobenega polkovnega štaba. Ljubljanski dopisnik „N. Fr. Pr." tudi te novice ne more razglasiti, da ne bi kaj na Slovence popsoval „Našim Slovencem, (pravi nemški lažnjivec) to se ve da ta p o 1 k n i j d o b r o d o š e 1, ker je ogersk (nabira se v Ostrogonu). Oni so rekli (komu neki? Ur.), da bi bili slovansk polk z veseljem sprejeli. Tej izreki hočemo le pristaviti, da po Spljetu nij morda nikjer tako primernih tal kot je Ljubljana za napravljenje demonstracij in slovanskih pobratimstev z vojaki." — V tem sta dve nemški hudobiji, vsaj namenjeni hudobiji.  Prvič laž, da nam polk ne bi dobro
(došel. Nam je avstrijsk vojak vsacega naroda ljub, zoper polk št 2o' pa imamo tem nienj kaj Ugovarjati, ali je dobro došel ali ne, ker je celo
j na polovico slovansk (Slovaki) česar dopis
.Bik menda nij vedel, ko su je izmiš'jal, da so kaj „Slovenci rekliu. Drugič je pa tudi lažnjiva
! denuncijacija, da so v Ljubljani posebna tla za politična pobratimstva civila z vojaki, le spo
sobna pred Ljubljano višje vojne kroga svariti, naj ne dajo sem vojakov. Tako naši nemšku-tarji kranjsko deželo ia nje glavno mesto po svojih organih le grde in črnijo in škodujejo.
— (Davek na pivo na Štajerskem.) Deželni zbor štajerski je sklenil naložiti pri davku za pivo 50 kr. pri hektolitru. Pivovarnari štajerski so odposlali prošnjo zoper to dokludo da notranjega ministerstva, naj bi cesar ne sankcijoniral teg.i sklepa deželnega zbora štajerskega; pivovarnarjev prošnja pravi, d i bodo morali ta davek plačevati samo oni, ki pijejo pivo, ne pivovarnarji.
Flftttiie vesti.
* (K ako se pri d e d o b e r k u p d o konja in voza.) Dne 5. sept. sta prišla h kmetu Simonu BotnSu v Kikloču v Slavoniji dva tuja človeka, moški in ženska. Moški je rekel, da jo trgovec s prašiči pa. da gre z ženo v Slatino prasce kupovat. Vpraša kmeta, ne bi li hotel oba peljati tja. Pogodita se. in tujec da kmetu 1 goldinar are. Km-t ju pelje. Ivo se pripeljejo preko Drave in pridejo na puščo blizu Sliholjea pograbita tujec in njega sprem« Ijevalka kmeti, dasta mu s silo nekaj piti, da je kmet omamljen zaspal, vzemeta mu vse kar je pri sebi imel, zavlečeta omamljenegii v grmovje, a sama se odpeljeta Bog ve kam 8 konjem in vozom. Omamljeni kmet je spal V grmovji poldrug dan. Ko se je prebudil šel je žandarmeriji stvar naznnnit a brez vspeha.
* (Obsojen župan.) Janez Huprecht poštar in župan v Sebonhnehu v okraji Otten-BChlag je bil 17. sept pred porotniki krivega izpOznan in obsojen na dve leti uječe, ker je denarje, ki so mu bili kot županu in poštarju zaupani, izneveril in za sebe porabil.
* (Raz boj ni št v o v Siciliji) se širi, kakor italijanske novine pišejo, vedno bolj. Napadi in ropi na javnej cesti in ob belem dnevi, odpeljan je v gore itd. — to je zlasti okolo Sciicce na dnevnem redu.
* (Vseučilišča na Špan j s ke m.) Spanjska liha vseučilišča v Madridu, Barceloni, Grnnodi, Oviedu, Salamanci, Santiagu, Sevilji, Valenciji, Valadolidu in Saragosi. Profesorjev je bilo na teh vseučiliščih 127, 84, 70, 22, 62, 00, 80, 49, 48, 50, dijakov (5072, 2459, 1225, 21 ti, .-572, 779, UJ82, 2118, 771. Bazen teh u'ilišč je pa še veliko število akademij. Skoraj vsa ućilišća štejejo pet fakultet in s'cer razen takih, kakor so pri nas, tudi še farmacij sko.
l.i»tul<'ii urcilnlHtvtt. O.
tičnega rokopisa nemamo več.
M. M. pri S. II. Do-
kr.
Dunajska borza 20. septembra
Baotni dri, dolg v bankovcih .   .   71 gld. 40
Enotni drž. dolg v srebru   ...   72 „   li»
Zlata r-nt«*.........87 „05
1H«;0 drž poiojllo......131 „30
Akcije narodno banke   .... 820 „ —
Kreditne akcije....... 282 „ —
London..........118 „20
Srebro..........— „ —
Napol...........9 „ 4:j»/,
0. kr. cekini........ 5 „ 67
Delavne marko.......58 „20
Loterij nc »ročke.
Trstu 18. septembra: 8. 27. 88. 4C. 87. Lincu 18. septembra: 43. 27. 39. 83. 77.
Umetne zobe in zobovja
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval sobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa /. dobro tvarino trajno plombira. Zobne up.■racije brez bolečin i/.vršuje z uuiotljcnjcm z fazona za smejanje (410—11)
zobni zdravnik A. PAICKEL
poleg II i n«£<< It« -ji m o hI u, I. iiHflMtropje.
Ordinuje od 9.—12. in od 2.-5. ure.
Gostilna v najem.
i I mi. letata lia K urloi skO-I i-.U«'J cvNtl v ,,K<«•»!•', da ho z gospodarskimi poslopji ia okolo 75 oralov zemljišča vred H* več let v unjeui.
Natančneje pove graičinsko CBkrbniitvo v Bib-niku, poŠta Metlika. (442—4)
B6C
TojaŠke knjige.
V Ljubljani pri (i i o n t i n i - j u in v k a t o 1 i 3 k ej bukvami, v Trstu pri Da Se-ju, v Gorici pri Da Se-j u in 1'a 11 e r n o 11 i - j u, v Celovcu pri Lie-g e I - n u in t i s k a r n i dru I b e a v. M o h o r a, v C olji
8ri D ras. ler-j u, v Mariboru pri Lejer-ju in v radcu pri Cieslar-ju se dobe sledeče vojaške knjige: (411—2)
1. Bojna služba, raztreseno vojevanje, novu puška in slovensko - nemški in neinško - s'oveuski slovarček s 4 podobami'*, (Kelddienst)......gld. —.40.
2. Kratek poduk o zemljišču (Terrain-
lehre), (z 1 podobo).......„   —.10.
S. Nova puška slovensko-nemška, c. kr.
vojakom v poduk........„   —.20.
Ana Šuklje,
izčiteljicst na grlsisc-srirvi,
temeljito podučuje (437—3)
v igranju na glasoviru.
Vpraša naj se v kolodvorskib ulicah št. 11.
1. aiužbovnik   (Dienst- Keglement) za
c. kr. vojsko, I. del.......gld. —.35.
5. Službovnlk   (Dienst-Keglement) za
c. kr. vojsko, II. del.......„   —.30.
6. Službo vnik slovensko - nemški za c. kr. vojsko, II. del, po vprašanjih in odgovorih, 's 4 podobami).....„ —.40.
7. Sluibovnik (Dienst - Keglejrent) slovensko nemški za c. kr. vojsko, III. del,
po vprašanjih in odgovorih .... „ —.30. H. Garnizonska in stražna služba
slovensko-nemška,   ((iannsons - und
VVachdienst).......... „ —.35.
0. Kurzgefasste praktiiche Oram-
matik, (vojaška slovnica).....„ 1.20.
Vse te knjige so lehko nekaj cenejše dobe tudi pri g. 14.«>in«*ln |> 1. H5o«r'«*l»i**imi, e. kr. stotniku v Oradcn, Jakomini - 1'latz št. 17, I. nadstropje.
V Gradišči št. 8
proda se prav po ceni močan pokrit
samsk voz.
(15-J-l)
Hiša v Podnartu
tik železniške postaje, še skoraj nova, s ploščami pokrita, z vrtom, hlevom in magazinom, v katerej je sedaj gostilnica, so prostovoljno proda. Pogoji se izvedo pri posestniku Janeiu FJ«terJu v l*od> nartu. (451—1)
Potrtega srca javljamo žalostno vest, da se je 15ogu vsemogočnemu dopalo našega iskreno ljubljenega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in Btrijca, gospoda
Josipa Strzelba,
trgovca, fabrikanta, hišnega in zem-ijiščnega posestnika in meščana,
denes dne 19. septembra ob 4. uri zjutraj v starosti 4G. let po dolgej hudej bolezni, pre-videnega se sv. zakramenti za umirajoče, v boljši svet poklicati.
Truplo predrazega umrlega se bodo preneslo vtorek dnč 2i. septembra ob 51/*. uri popoludne iz hiše na sv. Petra cesti št. 30 na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer se bode v družinsko rakev položilo.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Dražega ranjcega priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dnč 19. septembra 1880.
Boza Strzelba, roj. Sall, soproga.
Josip Strzelba, Boza Strzelba,
sin. hči. Aleksander Strzelba,
brat.
Earolina Franul pL Weissenthurn, roj. Strzelba, Fani Leuz, roj. Strzelba, sestre.
Jurij Franul pl. Weissenthurn, Josip Leuz,
svaka.
Ana Strzelba, roj. Bauber, svakinja.
Aleksander Strzelba, Josip Leuz,
vnuka.
Lorl Fanul pl. Wokscnthurn, Josipina, Minka, Fani Louz,
vnukinje. (450)
J .2    -c "S
Oh -
§c o i o
Mi "
B yi
ifi s;
-   c    " —
"iS?
D.-g bt
«ft   1 KO
2« >
t sr "Trs
i i-" ^ 00 S A
fz     o S
i ii
rt o.
w '—
<m ® a
mm   cc 'Z?
s« m g .
£ a > - j
t 72 -2 »n
I \v >
.S * S B
1 Jtgl
Severno-nemški Lloyd
(Norddeittsclicr Lloyd)
v avstrijskej državi koncesijonirana
I parobrodna družba.
Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej
Bremenom in Ameriko.
Poleg najnižje cene prevožnji in najsolldnejsega rav- £
nanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno C
I Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla za Kranjsko |
l&niBziRiKTi",
£   (39 — 18) Bpcditcur juž. železnice,
na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. Sprejme se zanesljivi u^oiiti za okraje na Kranjskem.
Borzno kupovanje in prodajanje
držii-viiiH i>ia.|>ii-ov ^ " ter druzih naložnih in apekulacijskih vrednostij. Isidor Xj. Sclicrnetein
Dankgeschiift
Wien, I., Wlpplingeratrasse Nr. 43, II. Stook
(vis-a-vis der llorse). (443—3)
# Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja dajo se rado in hitro odgovor.
T o m eljit«.  po ino <•
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim de'om na Čiščenje in snaženje sokrovioe in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo jo
dr. Roza
življensld balzam.
Zivljcnski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zalito vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, kri v želodci, zaalinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., ju gotovo in dokazano domačo sredstvo, ki se ]e v kratki iu zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo.
1 velika sklvnitn t //M., g>ot skleniee SO k t:
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vašo blagorodje!
10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mije prouzročila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali mi nijso.
NiJBem mogel ni spati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A nasvetovani življenski balzam dr. Kozo mi je odstranil vso bolezen; zdaj sem zopet zdrav in močan kot mladenič. m*1 M
S u k o r a d. (Mlada Boslava.) * * •
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povEcdi izrecno «lr. Kosov /i«i)< imki balauui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Bozovega življenskega balzama.
Pruvl
dr. Rozov življenski balzam
dobi so samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Fratsnerjtt, lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Ecko der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: Vilj. Mayr, lekar; O. Pioooli, lekar; Jos. Svoboda, lekar.— V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. — V Kuiueuikii:
Jos. Močnik, lekar. ipST Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo lil izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če pnstajejo žensko prsi trde, kadar so otrok odstavi; zoper abacese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, črninsti tur; zoper zanohtnico ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge potč in zoper kurja očesa; če roko pokajo in zoper kitam podobno razpoklinc; roper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rano in take, ki so gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožicu na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoštenje, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer so je pa pričelo užu gnojiti, ulo izsesa v kratkem iu brez bolečin ozdravi. V *f.istlji* tih Vi» 2.» in .i i Ar.
Skušeno in po mnozih poski.sih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gld. av. velj. (3G1—5)
g: liTiFTItHHiri'1
Izd&telj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.