/izhaja 1. dn^\ (VJfffe V4fc V%t ffih VVI ŠStk / Naročnina \ / v mesecu in \ ¦Tll ifll Illl 111111 ¦F!l ¦lll / naj se naprej \ oL velja za vse \g fff Bjf |!ff •*WfM Mlf i\'4 p/ plačuje tn \o W)leto2gl.40k.(5T ¦/ IBl ||fk II IBL 111| W)pošilja ured-(W za pol leta f H Jj|| JiHil JV Jill V»Bk I »ištvu v ka- ] 1 gl. 20 kr. | "¦ '^¦J ¦^**"" "^" '^^J ^^ 'J j pucin8kein lOPo pošti: zaOjjt ir"! predmestji rii efP vse leto 2 gl?2% —^^AJlfc*^-_____ 6r^ hi5' 5t- 52 v ^ft \ 60 kr., zapol / -) nem nšbesu, da prisopiha revna, maloprej še bogata Miaa, vsa bleda ^|f in prepadena v revno kočico, ktero je steklena lampica na nizkem lesenein stalu slabo razsvitljevala. Kakor besaa odpahne duri ter stopi v slabo razsvitljeno izbo vprašaje: ,,Ali je Lipe že doma?" — Kupret, ki je bil ves zarnaknjen v neko staro molitvino knjigo, se zel<5 prestraši naglega ia nenavadnega prihoda svoje žene Mine. Skoči izza mize rekoč: „1, Li-peta ni, sej je šel s tabo, menda ga nisi pustila naprej iti! Ti se pa tudi ne veš kedaj domu poverniti; šel sem vama skoraj dobre pol ure naproti, toda zastonj. Na vse zadnje pa prideš domii, da se te človek res ustrašiti mora, in še cel<5 brez fanta." ,,Jezus, Marija!" zaupije Mina ia sezgrudi na staro klop poleg peči. Rupret se zavzauie nad čuduo obnašo svoje žene in ne ve, kaj bi si mislil od vsega tega. „1, za božjo voljo, kaj ti pa je?" poprašuje Bupret. Toda Mina ne more govoriti. Bleda kot smert leži na terdej klopi, joka in upije: ,,Lipe! Oh Lipe!" — Eupret zgrabi svojo sivo, ponošeno suknjo, ki je ležala v kotu za mizo, verže jo naglo okrog sebe in hiti iz hise. Urno jo vbriše k najbljižnjemu sosedu ter prosi, naj bi šli ž ujim k njegovej ženi, ki se nekako zel6 čuduo vede. Gotovo se jej je kaka nesreča pripetila, ker poveraila se je od mli-narjevih, kamor je šla danes z Lipetom, da potegne bratove denarje, brez faata nazaj. Sosedovi so ravuo sedeli pred hišo in se razgovarjali. Rado-vedni gredo z Rupretom, da bi pozvedeli, kaj da je. — Mina je še zmerom ležala pri peči na klopi, kamor se je bila o svojem dohodu zgmdila. Ženske jo polože v posteljo in jo inočijo z inerzlo vodd. Ko se Mina zopet zavč, pripoveduje kaj se je zgodilo. Vsi se prestrašijo in uganjujejo, kaj bi se bilo vendar z Lipetom zgoditi nioglo. ,,Napadel ga ni nihče, ker se ui še nikoli slišalo o kakem napadu v našem kraji", pravi sosed. ,,Iu kdo je pa tudi vedel, da Lipe denarje nese," reče sosedovka. ,,Lipe ni bil nikoU,: — 34 — veliko prida", se oglasi sosedov hlapec, ,,dobro ga poznam in ne bi dvakrat rekel, da jo je ou sam pobrisal z denarji, Bog ga vedi kam." — Tak6 govorč eden za drugim in kakor so že Ijudje, eni govore takd, a drugi zopet taktf. Pustimo pa za nekoliko časa Kupretovo revno bajtico in poglejmo, kaj 8e je med tera časom z Lipetom godilo. Že večkrat se je polastila Lipeta nesrečna misel: naj bi popustil svoje blage dobrotnike, ki ga le k delu in molitvi naganjajo, poleg tega pa vendar le slabo živč, in jo pobrisal v široki svet, kjer bi delal po svojej lastnej volji kakor bi se njemu samemu zdelo in dopadlo. Ta misel se v njem Se bolj vname, ko je iinel v svojej torbici pet sto ranjšev, s kterimi bi se dalo nekaj časa prav dobro živeti. Hudobne misli iu naklčpi se mu gonijo po glavi. Eavno premišljuje, kako bi svoj gerd iii pregrešni naklčp izpeljal ter se za vselej poslovil od svojih rejnikov, da reče Mina, prišedši do ko-stanjevega drevesa v gozdu: ,,Trudna sem, dobro bi bilo, da se tukaj en-malo odpočijeva." — ,,Lepočijte se" reče malopridni Lipe, ,jaz nisem ravno trudp.n, vrezal si pa bom med tem palico tukaj v gozdu." Ali malopridnež ni iskal dolgo palice; komaj je bil izpred oči svoje druge matere, stopal je hitreje po gozdu in se potem spustil v bčg skozi gozd, iz gozda skoz dobravo in bližnjo polje, sam ne vedč, kam da ga nogč ponesejo. Dobro je vedel, da se mu ni nobeue nevarnosti bati, kajti Mina ga bo gotovo nekaj časa pri-čakovala, potem pa tudi berž ko ne po gozdu iskala, in ko ga ne dobi, se bo ali proti domu ali pa k uilinarjevim nazaj podala. Med tein časom se bo naredila uoč in po noči bo on popolnoma varno hodil. Njegove misli so se mu po sreči izšlš. Bila je že terda noč, da gre čez neko polje. Kraj, kjer je bil, mu je bil čisto neznan. Luna na nebu je bledo svetila, a on je šel le naprej, kolikor so ga nogč nesle. Precej nekaj ur je prehodil, da pride v temno, gosto lesovje. Po njegovih raislih moralo je že bifci polnoč. Zeld truden je bil in noge so se hoji ustavljale. Vleže se pod bližnje drevo, dene torbico zraven sebe, ter kmalu prav sladko zaspi. Polagoma se je tema zgubljevala in jelo se je daniti. Nastalo je pri-jetno, hladno jutro. Po stezi iz gozda pride nek mlad človek v višnjevem, razterganem jopiču in z debelo gorjačo v roki. Zagledavši Lipeta, ki je mirno spal na terdih tl^h pod drevesom, poleg njega pa torbico, misli si: ,,Kaj ueki dela mlad človek v lesovji? Gotovo je to kak berašk fantč, le enmalo predobro je opravljen. Najsibode kdor koli, gotovo ima kako skorjico kruha za zajterk v svojej torbici in ta bi se meni dobro prilegla, kajti lačeu sem da se Bogu usmili." Ne pomišljuje se dolgo; stopi blizej k spijočemu, sune ga s svojo palico ter pravi: ,,Hej, prijatelj! Ali imaš kako skorjico kruha v svojej torbici, rad ti dam nekaj krajcarjev za-nj!" — Lipe se predrami, gleda plaho okoli sebe in ko zagleda neznanega tujega človeka z gorjačo v roki, ki je ravno nekaj zamermral nad njim, si druzega misliti ne more, kakor da je zalezovalcem v roke prišel. Naglo se postavi na noge ter tebi meni nič, zgine izpred oči tujega človeka. — 35 — Solnce je bilo že precej visokoinje Čarobno razlivalo svoje mile žarke skoz gosto drevje širokega gozda, ko pride Lipe do nekega starega doba, pri kterem obstoji ter zapazi, da nima torbice pri sebi, v kterej so bili lepi de-narji hranjeni. Groza ia strab. mu šine v kosti iu serce. Naglo jo vbriše uaprej, sam ne vede —¦ kam in kod. Kaj mu je zaceti? Nazaj iti mu ai-kakor ne kaže, ker boji se, da ga že zalezujejo po gozdu in ako se bode dalj časa obotavljal prišel bo gotovo v roke ostre pravice. Spoznal je zdaj vpervič resnico besedi, ki pravijo, da krivično blag<5 nikoli ne tekne. Ves osupnjen je taval po zelenem gozdu enak tiču, ki ima pristriženi peroti. Precej nekaj časa je hodil, da pride iz samotnega gozda na slabo kolovozno pot, ki je peljala čez puste, kainenite pašnike. Na levo in desno se ozira, toda uikjer nobenega človeka, nikjer nobene vasi ne vidi. Lačen in žejen je že bil in debele kaplje potii se mu po obrazu sipljejo. „0 jaz nesrečnež!" pravi sain pri sebi, ,,kako neumen sem bil, da sein se v tako nesrečo in hudobijo podal. Kaj bode zdaj z rnano? Pri Eupretu se mi je vendar le dobro godilo, in bogoljubna Mina me je zel6 rada imela. V kako žalost sem pripravil dobra človeka, ki sta skerbela za-me kot za svojega lastnega otroka. 0 jaz nehvaležnež! Kara hočein zdaj iti, kje zavetja iskati? Nikjer, kamor pridem, nisem v varnosti! Tukaj je res božja kazen očitna. Naj bi imel denavje, podal bi se še uazaj k svojiina dobrotnikoma, padel bi na. koleni pred nju, ter ju s solzami v očeb. prosil odpuščenja, toda brez de-narjev — oh! tega si ne uparn." — Tako zdihovaje se vsede na staro ko-renino nekega drevesa, zakrije s?oj otoraz z obema rokama ter milo, milo joka. Ko se zopet predrami iz svojega tužnega premiSljevanja, zagleda v daljavi na desnej strani gozda, iz kterega je ravnokar prišel, nekov dim, ki se je v gostih oblakih vzdigoval proti nebu. ,,Gotovo so pastirji, ki čedo pasejo in si ogenj kurijo," si misli in grč, kar najberžeje more, proti ome-njenem kraji. Kmalu zasliši dudle dudlati in čuden vriš in krik človeških glasov. ,,Da, to so pasfcirji," pravi Lipe, ,,pripeljali me bodo vsaj v kako vas, kjer si bom kruha izprosil, da potolažim svoj lačni želodec; morda pa tudi v vasi kako službo najdem." — Ali joj! kako se pvestraši, ko zagleda bližej prišedši celo derhal umazanih, na pol nagih otrok, ki se valjajo po terdih tleh ter vpijejo na vse gerlo neke čudne, nerazuraljive besede. ,,To so ciganski otroci," reče Lipe in že se misli nazaj oberniti; toda otroci ga obsujejo s strašno kriko in viko srnejaje in krohotaje se mu, da Lipeta jeza zgrabi, ter pervega, ki se mu bliža, z gorko zaušnico pozdravi. Komaj se ciganček na ta prijazni Lipetov pozdrav iz vsega gerla zadere, približa se velik, suh človek iz gozda, s černo brado ves obrasen, enak divjemu člo-veku, zgrabi Lipeta za roko ter ga vleče v gozd. Strašen pogled za Lipeta! Tu je bil velik ogenj, okrog kterega je sedela cela tropa gerdih cigauov in suhih ciganic. Pri velikem ognji se kuha jed v velikih piskrih in peče meso . na dolgein drogu, kterega obrača gerd, zel6 nesnažen cigan. Ko cigani Li-peta zagledajo, se mu tako gerdo zakrohotajo, da se Lipe v dolgih rokah gerdega cigana začne tresti kakor listje na topolovem drevesu. Zdaj pricepa tudi na pol nagi otrok, ki ga je Lipe udaril ter posmehljivo kaže naLipeta,, 3 * — 36 — kakor bi hotel reči, da je to tisti, ki mu je gorko zaušnico podaril. Eden izmed ciganov pogleda Lipeta prav ostro, potem vstaue, bliža se k bližnjemu leševju in odreže prav vitko leskovo šibo. Berž je umil Lipe, kaj bode iz tega. Pade na koleni pred malovredno cigausko derhal, ter prosi naj bi mu prizanesli. Neki star cigan leže na razgernjenem kocu blizu ognja se skloue ter pravi: ,,Veš kaj, prizanesli "ti bomo, nialopridnež! toda s tem pogojein, da ostaneš od danes zanaprej pri nas. Mi, kakor lahko vidiš, živioio prav dobro, imamo skoraj vsaki dan mastno pečenko in tam v unej posodi je najbolje žganjč, ki ga pijeino, da je veselje. Pri mojej veri! stradal ne boš, tega te zagotovim. Zdaj pa le naglo povej, ako te je volja da hodiš z nami po daljnem svetu in se veseliš našega življeiija, ako ne, se ti bo leskova Siba v teni hipu prav dobro prilegla iu potem moraš siloina z uami, kajti včdi, da si zdaj v mojih rokah." — Pri teh besedah, ki je je govoril po-glavar ciganske derhali in je krepko povdarjal, se zopet zakrohota vsa ci-ganska družina, da Lipetu ves up, da bi si s svojo prošnjo kaj poinagal, upade in se raje voljno vda gerdej ciganskej zahtevi. Cigani inu potegnejo obleko iz života dade mu razcapane cunje, v ktere se mora obleči, ker ne terpž, da bi bil on spodobneje oblečen, nego drugi. To je bilo sicer Lipetu prav po godu, ker bal se je, da bi ga ljudje med cigani po obleki spoznali in zavoljo vkradenega denarja sodniji izročili, a vendar se inu je uiilo storilo pri serci, ko se je videl v gerdej ciganskej obleki in se spomnil srečnih. dni ki je je preživel v Eupretovej hiši. — Med raznim besedovanjem in vpra-šanjem na Lipeta, od kod da je, kain se je namenil, kar pa Lipe, to se vč, ni hotel odkritosereuo povedati, bila je pečeuka pripravljena. Cigani raz-položč lesene pladnike po tleh, razk<5sajo celo polovico pečenega koštruna in nekaj hlebov kruha ter se prav dobro pogostijo. Pečenka se je Lipefcu dobro prilegla, ker zeld je bil zdelau in lačen. Žganja pa ni hotel piti, ker ga ni bil vajen. Ali cigani ne mirujejo poprej, dokler ga ne pije, veleči rau, da mora vse storiti, har vidi pri njili. l'o koučanej južini niora Lipe ci-ganorn poniagati razno r6bo, ki so jo iineli v velikej jami sim ter tje raz-treseno, v red spravljati, kajti namenili so se, da že na noč zapnste ta kraj in se podajo na Hrovaško. Za dober sfcreljaj od ciganskega šotora pasli so se meršavi konji in osli, ki so cigansko derhal in razno cigansko r6bo pre-našali na vse kraje sveta. Soluce se je skrilo in približal se je večerni mrak. Konji in osli so bili otovorjeni. Nočno nebo je bilo nastlano z nebrojnimi zvezdicaini in bleda luna je razsvitlje?ala nočno tmino. Tam po pustih, golih pašnikih pa se je vlekla počasu gerda ciganska derlial s svojimi zagoreliini, upadlimi obrazi v prijaznej nočnej svitlobi, in med njo — zgubljeni Lipe. 0 kako rad bi bil zdaj v revnej bajti blagega Eupreta, kjer je tolikokrat sedel pred revno hisico z dobrim stariiu očetom in prijazno Mino poslušaje lepe pripovedke, ki je je pripovedoval stari Eupret. Koliko prijetniše življenje je bilo v bajti siromaštva, nego tii med gerdinai tatinskimi cigani. Pa kaj mu so pomagali njegovi vzdibljeji; moral je s cigani vred živeti pod niilim neboin hode od eiiega kraja do drugega ter se polagoma privajati vseli ciganskib navad in — 37 — hudobnih dejanj. — V kratkem času je bil Lipe med cigani zrel hudobnež, pripravljen za vsako hudobno dejanje, ktero je izveršil vselej v veliko pohvalo svojega poglavarja. Zadušil je v svojem serci vsa nežna čuvstva, pozabil na Boga, pozabil lepe nauke svojih nekdanjih rejnikov iri tak(5 je postal tat ia gerd ciganski hudodelec. Kamorkoli je obernil svoje oči, povsod so mu se prikazovali černi oblaki oznanovaje hudourje njegovemu brezbožnemu živ-ljenju. __________ (DaJJe riedi.)