C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi ¦ 16 novembre 1928. Posamezna številka 25 sfotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmffl št as V Goricu v petek 16. novembra 1928. letoxi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Sire- žeDolgo let sem tava je politična oblast ukazala izprazniti. Nato je ognjeni tok drl proti morju. Hi* trost se je vedno bolj manjšala. Končno se jc lava pomikala s hi* trostjo štirih metrov na uro. V pe* tek ie lava dose.^la železniško pro* tfo ("atania—Messina in seveda uni* eil a vse železniškc naprave. Pod pro^o je krai Carrabba, ki ga ie tu* di zadela strašna usoda. Medtem se pa na pobočju Etne odpirajo vedno nove razpoke, iz katerih sili raztop* ljeno ka-menje na dan. Razveseljivo dejstvo je, da dosedaj ni bilo člo* veških žrtev. Skoda, ki jo je lava napravila, je velikanska. Za doigo vrsto let je tista rodovitna zemlja nerabna, ker se lava zelo počasi strjuje in hladi. L. 1911. je bilo n. pr. še nekaj mest, kjer se lava od 1. 1879. še ni bila ohladila. Vrhu tega gora še ni ne* hala bruhati. Znani poznavalec og* njenikov profesor Ponti pravi, da utegne bruhiinje trajati še par ted* nov, ako sodimo po izbruhih 1. 1910. 1911. in 1923. Zadnja poroeila pra* vi'jo da bruhanje ponehava. Profe* sor Ponti je veekrat polete'l z leta* lorn nad bruhajoeo goro in opa^ zoval pot lave ter tako lahko pra; vočasno javil nevarnost. Na Sici* lijo so došli tudi drugi znameniti pt^znavalci ognjenih gora. Politična oblast je poslala na krai nesreče vojaštvo in milico, ki rešu* je, kar se rešiti da, in poskuša zau* staviti tok lave in mu dajati smer. To se včasrh doseže z moenimi na* sipi, s podkopavanjem itd. Vendar je tok tako velik in močan — tu in tarn doseže višino 10 m — da so člo* ves'ke roke preslabotne za kak re* sen odpor. Sklepi vlade. Ministrski svet je bil sklican k seji za dne 9. novembra. Ker pa je bil minister za javna dela Giuriati na Siciliji, kjer je ogledoval po* skodovane kraje, ie naeelnik vlade Mussolini odgodil sejo ministrske* ga sveta na ponedeljek 12. novem* bra. S tem je dal Giuriati*ju mož* nost, da si dobro ogleda velikost nesreoc, da bo notem lahko predla* gal potrebne ukrepe za pomoe trpe> čemu prebivalstvu. Giuriati se je vrnil s Sicilije in poročal zbranim ministrom o na* stali škodi. 700 hiš je porušenih, 5000 ljudi je brez strehe in približ* no 1200 hektarov rodovitne zemlje je zasute. Ministrski svet je nato sklenil, nai se na Siciliji takoj zgra* dijo barake za tiste, ki so brez stre* he, in dovolil en milijon lir za ta* kojšno podporo. Določil je tudi, naj se za toliko časa, doklcr je pro* ga Messina—Catania poškodovana, uvedejo znižane vozne cene na dru* gih prometnih sredstvih. Ti sklepi bodo znatno omilili nesrečo hudo zadetega prebivalstva. ¦ * * Poincare sestavil vlado. Kriza franeoske vlade je rešena. R. Poincare, prejšnji ministrski predsednik, je sestavil svojo peto vlado. Pogajanja so bila zelo zamo* tana in težavna. Poincare je dolgo vztrajal pri svojem mnenju, da je nujno potrebna vlada, v kateri bo* do zastopane vse stranke. Radikal* ni socialisti, ki so Poincare*ja vrgli, pa niso hoteii odnehati od svojega stališča. Poincare bi se bil radi te* ga najrajši umaknil v ozadje, toda iavnost je odločno zahtevala, naj zopet prcvzame ministrsko pred* sedstvo. Sploh je Poincare imel kljub nasprotovanju radikalnih so* ei alistov še vedno večkio v zako* nodajnih zastopstvih. Dve tret.iini poslanskc zbornice in dobesedno vsi senatorji bi bili glasovali zanj, ako bi bil pred odstopom zahteval njihovo zaupanje. Položaj je bil torej tak. da Poincare ni mogel od* kloniti odgovornosti. Sprejel jc to* rej naročilo za sestavo nove vlade in se takoj začel pogajati s stran* kami. Sprva je hotel pritegniti v vladno skupino tudi radikalne so* cialiste, čenrav so mu jo bili tako zagodli. Radikal ei so prevee zahtc* vali, zato se je Poincare obrnil pro* ti sredini in de.snici in v nedeljo se* stavil vlado brez radikalcev. V vladi so stirje senatorji in enajst poslan* oev. Zunanji min. je Briand, finan* čni Cheron, notranji Tardieu itd. Vlada lahko računa na kakih 350 glasov v posl. zbornici. Opozicija bo štela kakih 260 posl. Veeina jc to* rej še vedno zadostna, da se vlada lahko vzdrži na krmilu. I Prva seja. i V nedeljo je vlada imela svojo | prvo sejo, na kateri je razpravljala : o delovnem programu. Vlada mksli ; predvsem spraviti pod streho pro* račun. Nekateri pravi jo, da bo po* tem odstopila in da ji bo sledilo trdno minis trstvo pod predsed* stvom Tardieu*ja. Poincare pa trdi, da ni nameraval sestaviti vlade sa* mo za šest tednov. Radikalni socialisti so vladi napo* vedali najostrejši boj. Javnost pa jo jc ugodno sprejela. Vrednostni pa* pirji so na borzi poskočili. # * * Zmaga kmet. stranke v Romuniji. Dodgo se je bil boj za oblast v državi med obema najvecjima strankama v Romuniji, namreč med Mb'Orafci in nar. kmeti (Zarani&ti). Dok'ler je živel rajnki Joan Bratia* nu, se km-etsika stranka, ki je stranka malega kmeta in ki združuje v svo* jem o'krilju posebno kmetske mno* žice novih pokrajin, nikakor ni mo* gla povzpeti do vladnega krmila. Ob Bratianusjevi smrti se je zdelo, da se bo liberalna stranka zrušila. To pa se ni zgodilo. Ministrsko predsedstvo je prevzel pokojnikov brat Vintila. Položaj se za en'krat ni bistveno spremenil. Poznavalccm razmer pa je bido ja-sno, da sc libe* ralci nc bodo vee dolgo vzdržali na vladi. Kmetska stranka je začela mo* goeno gibanje proti liberalcem. To gibanje je doseglo svoj yvisek na shodu v starem romunskem mestu Alba Julia 6. maja tega leta, kjer so nepregledne kmetske množice po* novno poudarile svojo trdno voljo, da hočejo odločifno vplivari na re* ševanje državnih zadev. Shod v Albi Julij ni imel neposrednih po* sledic; pač pa je mogočno vplival na razpoloženje v deželi. Boj proti liberalni vladi se je nadaljeval, do* kler ni vlada padla. Glavni vzrok padea je bil po izjavi kmetskega voditelja Maniu*ja nerešeno vailut* no vprašanje in mozemsko posoji'lo. Ti dve vprašanji sta nujni, liberalna vlada pa ni imela potrebnega za* upanja, da bi se jih lahko uspesno lotila. Potek vladne krize. Ko je vlada odstopila, je regent* ski svet poklical bivšega zunanjega ministra in sedanjega poslanika v Londonu Titulescu*ja in mu naročil, naj sestavi' novo vlado. Titulescu je prišel, poskušal izvršiti naročilo, kar mu pa ni uspelo. Spoznal je, da je sodelovanje med Hberalei in za* ranisti nemogoče, in zato je vrnil mandat. Sledil mu je Julij Maniu, nacclnik narodne kmetske stranke, ki je v soboto 10. novembra pred* ložil regentskemu svetu vlado, se* stavljeno iz samih zastopnikov kmotske stranke. Notranji minister je Vajda Vojvod, zunanji prof. Mi* ronescu, finančni Popovici itd. Kmctska stranka je zmagala na celi erti. Nova vlada je talkoj razpustila poslansko zbornico in senat in raz* pisala nove volitve, ki se bodo vr* šile za poslansko zbornico 12. de* cembra, za senat pa 15., 17. in 19. decembra. Novoizvoljeni zastopstvi se bosta sestali 22. decembra. Ma* niu je iz javil, da se bodo volitve vršiile v popolni svobodi. Maniu smatra valutno vprašanje in zunanie posojilo za zelo važni zadevi. Njegova vlada se bo z nji* ma takoj začela baviti. Javnost je vlado zelo navduseno pozdravila. Vsi so prepričani, da ic nastopila nova doba v romunski notranji in deloma tudi zunanji politiki. Stran 2. *GORISKA STRATA« Okno v svet. Jugoslovansko posojilo pred skupščino. Jugoslovanski finančni minister | dr. Subotic je 6. novembra predict žil narodni skupščini zakonski na? črt o posojilu, ki ga je monopolna uprava na.jcla pri švedskem žve? plenkarskem trustu v Stockholmu. Posojilo znaša 22 milijonov dolar* jev. Ohresti so 6.25 odstotne. Skup* šeina je posojilo odobrila 9. novem? bra. Pogodba s švedsko družbo stopi v veljavo 1. januarja 1929. Avstrijci dobe v Nemčiji volilno prayico. Pos'lanci demokratske stränke v nemškem državnem zboru so pred* lagali, naj se dovoli vsem avstrij* skim državljanom, ki bivajo v Nemčiji, volilna pravica. Svoj pred? log podpirajo s tem, da je začasna zbornica na Dunaju 12. novembra 1918. proglasila Avstrijo kot sestav? ni del Nemeije. Sklicujejo se tudi na slovanske države, ki so dale vo* lilno pravico pri preizkušali. In naš »Kamnik«? Zelo okusna vrsta je to, a za Vipavsko dolino, Brda in deloma Kras, kjer sejejo po krompirju činkvantin, trščak (pičnik) aii repo, je ta krompir pre? pozen. Nökateri kmetovalci so pu? stili vsled suše letos »Kamnik« v zemlji vse do oktobra meseca in imeli lep pridelek, ker spada »Kam? nik« pae k poznim vrstam krom? pirja. Dobiček od umetnih ßnojil. Kmetijska sola na Grmu pri No? vem mestu ic napravila letos teme? njite noskusc z umetnimi gnojili pri psenici in krompirju. Izkazalo se je, da so yeljala gno? üla in trosenje iistih 1195 dinariev, vcčji pridelek krompirja vsled gno? jenja z umetnimi gnojili pa je zna*- sail na ha nič manj kot 6120 dinar? iev. To pomeni, da so bila prvo le? to plačana vse umetna gnojila z vsemi pri]^adajočimi stroški in da jc šc ostal čisti dobiček 4925 di? narjev na ha, kar bi pomenilo 1800 dinar jcv na našo njivo ali okoli 600 lir dobička od njive. Poskusi so dokazaii, da je za krompir nujno potrebno gnojenje s kali jevo soljo in to bolj kot z vsa? kirn drugim gnojilom. Ali veš, da moraš obdačiti prej kot zakolješ prešiča, vola, kravo, tele ali drobnico? Da ne smeš prodati, po= dariti ali zamenjati za drugo blago manj kot 100 litrov vina ali kisa? • Kmet »A« je zaklal juncka, ker je obolcl in bi morda poginil. Vedel jc, da sme to storiti v slučaju sile '(dobro je, če ima pa-r prič); vedel je pa tudi, da ne sme rabiti in ne prodati prav nie mesa, dokler ni prcglcdano od živinozdravnika in obdačeno. Ncsreča prinese mimo prekupče? valca s tako mrhovino, ki ponudi kmetu gotovo svoto za meso zakla* nega junčka, z ugodnostjo, da bo vse sa.m uredil tako, da prodajalec nima več nobene sitnosti. Tak pre? kupčeva.lcc (če le more) iztihotapi meso, ne da bi komu kaj naznanil. Kaj sedaj? Ko se izve, pridc zdrav? stvena oblast in daoar. — Zakon propoveduje klanje in prodajo užitnini in živinozdravniškemu pre? glcdu podvržene živine brez pred? naznanila in predplačila užitninc, torcj zadene kmeta globa, ki znaša od 2—10 kr at toliko kot užitnina, več užitnina in še drugi stroški. Kmet »B« proda gostilniearju 95 litrov vina, gostiiničar obdači. D-i? car vpraša: »Kje ste kupili vino?« »Pri ,B—ju',« pravi gostilničar. »B« dobi ncpričakovan obisk, preraeu- najo mu, koliko vina ima; čc nima potrebnega denarja, da bi plačal za? htevano globo, mu vsc vino zapeča? tijo, dokler ne plača predpisancga zneska.Cc drugače ne gre, pošljejo zadevo sodišču in »B« ima šc stroš? ke in pota> za nameček. »Straža« je take reči že večkrat objavila, toda naročnik, ki jc mor? da raje igral karte, kakor pa čital, je prišel po nepotrebnem v nav? skrižje z zakonom ter drago plaeal svojo ncmarnost. Razstrelivo v kmetijstvu. V svrho rigolanja in rušenja tr? dih zemeljskih plasti (pri napravi vinogradov!) jc dalo yojno mini? strstvo na razpolago velilko kolici'no nitrocclulozc. Ccna jc prav nizka. Kdor sc za stvar zanima, naj se obrne na bližnji Urad za kmetijski potovalni pouk (Cattedra ambu? lantc d'agricoltura). »Toda, to pojde zelo döbro,« je rekel. »Poskusimo takoj.« Dvignil me je s svojimi močnimi rokami kvišku in me posadil na ¦ moje prejšnje mesto. Nato jc pri? jel moji nogi in jih vtaknil v svoj prsni žep. Podreznili sta se dalleč preko gležnjev v globoki, topli žep. »Kako gre sedaj Nonni?« je vprai? šal Gudmund. »Izvrstno gre,« sem ogovoril ve? sel, kajti eutil sem, da sedim sedaj čisto trdno »v sedlu«. »Sedaj lahko tečete, kakor ho? čete,« sem zaiklical svojima prijate? ljemia, »se'daj ne bom več paidel.« Začela sta se premikati in sedaj jc šlo v zimski polterni dalje preko hribovite snežene pokrajine. Tokrat sem se zlahka držal na svoj cm prostoru. Gudmund se je pa tudi pazil, da bi me zopet ne stresel. Vožnja se jc dobro odsedala. Zc? lo siem se veselil svojevrstnega zim? skega poto'vanja. Kmalu smo dosipeli1 do vecjega hriba. Oba izvrstna smučkarja sta stopila s smučk in sta moral a peš splezati na grič. Tudi jaz sem prosil Gudmunda, naj me vzame s svojih ramen, kar je takoj storil. Da bi svoje noge zo'pet ncko'liko omajaJ, sem hotel iti z njima peš na hrib. Baldur in Gudmund sta trdno pri? vezala smueke na tanko vrvico in jih vlekla za seboj navkreber. Ko smo dospeli na vrh, smo se malo odpocili. Gloiboko pod nami je ležala ši^ roka deroča reka Hörga, čisto po? krita z ledom in snegom. Proti vzhodu smo v majhni daljavi viddli Atlantski ocean. Mcd reko in med morskim obrež? jem je bilo na daljni sneženi odeji vi'deti nc'kaj majhnih holmeev. To so bila gospodarska poslopja na Skipalonu. »Vidis, Nonni,« mi je zaklical Gudmund in mi pokazal z roko na majhne holmcc, »to je cilj našcga potovamja.« Nikdar še nisem videl tega lepega posestva v taki obliki. Trcba nam jc bilo samo še zdr-? čati po pobočju navzdol v bliskoviti vožnji, nato premcri'ti majhno rav? nino do rcke, potcm jc prišla röka sama in onstran nje zasneženi trav? niki skipalonöki. »V dobri četrti ure bomo na Ski? palonu,« je menil Baldur.' Gudmund ni rekel nieesar. S paz? ljivim obrazom je opazoval vcliko morjc onstran dvorca. Tudi Baldur je zdaj parkrat pazljivo poglcdail proti morju. Nenadoma jc zaiklical: »To je pa čudno, ledene gore so tukaj!« »Tako, ali jih pa tudi lahko vidiš, Baldur?« je vprašal Gudmund. »Toda gotovo. Ali jih ne vidiš tudi ti, Nonni?« Nato sem napel svoje ooi in sem vide! skozi pepelnatosivo morsko meglo nekaj takega kot kako bleš? čcčc belo hribovito pokrajino zunaj v vodi. Tako čudno se je lesketala skozi' meglo z daljne morskc povr? sine sem. »Do sedaj nismo na Mödruviellir« ju nič slišali o prihodu ledenih gor,« je pripomnil Gudmund. »Vendar je eudno,« je rdkel Bab dur; »ko sem zjutraj odhajal s Ski? palona, jih še ni bilo.« »Potem so pa pravkar prišle. Jutri jih bo ves zaliv Eyjafjördur po v navpični smeri na plasti in naipravimo novi kup. Vrenje se zopet pojavi, a ne tako jako kot pr* vjkrat. Novi kup pustimo ležati par mcsocev in gnoj je gotov. Naj* bolje ga je mcšati z dobro prepere- lim domačim gnoj em ali pa ga do* dati zemlji skunno z malo kolieino umetnih gnojil. Goriški kmečki trg. Hruške gredo po ceni 1 do 1.80 L za kg, kot je pač blago. Jabolke domače veeinoma zelo grofbrae in imajo ceno 80 cent, do 1.40 za kg, uvožene, večinoma iz* brane dosežejo tudi 2.80 L za kg. Grozdje belo ima ceno 1.80 do 2.40, erno pa 1.40 do 2.20, kot je ohranjeno. Kostanj drobnjak je po 50 do 70 ! cent., objak po 90 cent, do 1.10, matron pa po 1.10 do 1.50 L za kg. Kapusne glavc so po 70 cent, za kg. Repu po 15 cent. Krompir pa po 60 cent za kg. Tržne cene Cesnik kg L. 0.80—1.20; sveže ze* tlje L. 0.80—1; cvetača L. 1.20—1.40; čebula L. 0.80—1; iižol navaden L. 3.20; salata L. 1.60—1.80; i-ndivija krompir L. 0.60—0.70; paradižniki L. 0.80—1.20; sladka. repa L. 0.30 do 0.40; redic L. 1—2.40; špinača L. 0.60—0.80; zelena L. 0.80—1; fiižol stročnik L. 2.80—3.20; motoviilec L. 2—2.40; ohrovt L. 0.50—0.60; ko* stanj L. 0.8O--1.20; jaholka L. 1.40 do 3.40; maroni L. 1.04—1.50; hruš* ke L. 1.40—2.80; sveže maslo L. 15 do- 16; presno maslo L. 17—18; mle* ko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajoai L. 0.60—0.70. Potrti neizmcrne žalosti naznanjamo vsem sorodnikotn, prijateljem in znancem tužno vest dajenaš preljubi oče, sin, brat, soprog itd. g' DUGULIN IGNACIJ posestnlk iz Lipe pri Komnu dne 13. t. m. po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti mir- no v Qospodu zaspal. Pogreb se je vršil včeraj, dne 15 t. m. ob 10. uri predp. iz bolnišnice usmilj. bratov na goriško pokopališče. Gorica, dne 16. nov. 1928. Žaluiofi ostall. Darovi. Za Siirotiče sv. Družine: P. n. gg. Ivan Kovič 4 L, N. N. 15 L, dr. Fr. Gaberšček 15 L, Ks. Hrovatin 15 L, prep'lacila za Gospod Luka 8 L, tr* govina Anton Koren v Gorici 50 L. Srčna hvala! ! Hiša v Pevmi št. 162 je poceni na prodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi v Renčah št. 129 pri Andreju Gatniku. ! Prencis Frančišek v Solkanu, glas* benik in izdelovatelj orgelj, harmo* nijev ter drugih glasbil. Priporoča se preč. duhovnikom, cerkvenim oskrbništvom in drugim. Popravlja in uglašuje cerkvene orglje najna* tančnejše, 60 lir od spremena. Pre- gledi, proračuni gratis. Moto: Ve... Ve... Ve... Kadar kupuješ pohištvo, oglej si zalogo pri Štefanu Gomiščeku v Solkanu 280. Tarn prihraniš mnogo in kupiš samo prvovrstno blago. Mizarji dobe tam trd les vseh vrst, kakor tudi foirnir inoompensato. Sociefa Caffolica di Assicurazioni (Ratolišbo zavQPQualno društuo) proti toči — požarju — za življenje Zadrugu z delnlcami — Ustanovljena 1. 1896 Sedež in generalno vodstvo v YERONI Via S. Eufemia 43. Lastna palača. Društveni kapital L 2.334.185.— Razne reserve » 17.720.110.31 Zav. prispevki za 1927 » 32.721.051.35 Vplaeani prispevki (18964927) » 259.627.305.93 Izplaeana zavaro* valnina (1896 do 1927) » 144.370.600.47 »Cattolica« zavairuje: a) pjoti toči: žito, murvino listje, oves, koruzo, tobak, konoplje, riž, grozdje i. t. d. b) proti pozaxju: mestne in kmetske stavbe, industrijska poslopja, trgovine, hišno opre* mo, blago v skladišeih, žitne kope, krmo vilode, konop* ije, tobak i. t. d. c) za življenje: za sdučaje doži*= vet ja in smrti, v obliki pokoj? nin, dosmrtnih rent i. t. d. Nizke tairife, zelo ugodni zavaro? valni pogoji, toenost in pravilnost izplačil priporočajo, da se da pri kateremkoli zavarovanju prednost društvu »Cattolica«. Informacije in nojasnila daje v Gorici generalno zastopstvo v Via Codelli št. 4, telefon 2*44. ' ^^/ jmmt • Aim..**k*.7 juk.^ j«k''«ik'4a/ JHks jn>.7m*s*m±Ts.m. \ ZDRAVNIK : Dr. Emilio Gpesic oce j se je preselil s svojim ambu- j latorijem na Piazza Vittoria 5 J nasproti lekarni Cristofoletti. Dots. Gius. Cornel specialist za bolezni v nšesih, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in usesne bolezni v niestni bol- « nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Zdrawnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHEB sprejema Y GORICI Piazza della Vittoria štev. 21 in v svoji podružnici pri SV. E.UCIJI štev. 33 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuje "gy "WT TB~ WT1 napredovanje J^^. JL JLJ m2A To izpričujejo stalni poskusi zdravnikov in bolnikov! Mnenje zdravnikov. Podpisani zdravniki izjavljajo, da so pri mnogih prilikah nasvetovali vporabo Zecchi-jevega aparata, ki se je izkazal vedno kot praktičen in uspešen. Dr. cav. uff. E. Cesaro. med. chirg., Turin — Dr. S. De Santis, Canto dei Nelli, 10, Firence — Dr. E. Tentoni, nadzdravnik, semeniška bolnišnica, Bolonja — Dr. cav. uff. G. Chiarlone, Cuneo — Dr. L. Focacci, Lavagna (pokr. Genova) — Dr. L. Fenoglio, Benevagenna (pokr. Cuneo) ¦— Dr. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) — Dr. Sannazzaro Silvio, Nizza Monferrato, itd. Potrdilo ozdravljencev iz pokrajine Bocen. Hafner Franc, Wieser 31, VERANO, pokr. Bocen — Giovanetti Edvard, CORTACCIA (Trident) Bertoldo Massimo, Via Loretto 5, BOCEN. Razen teh ozdravljencev, ki so nas pooblastili, da javno povemo, kako se je njihovo fižično stanje ugodno zboljšalo, je še nebroj nesrečnežev, bivajočih v Pijeniontu in v številnih krajih Lombardije in Italije, ki lahko izpričajo, da se jini je povrnilo zdravje in moč po vporabi aparata proti kili, katerega je s toliko skrbjo iznašel ortoped ZECCHI, naš zaslu- ženi sorojak. — Ta aparat, lahek, in prožen, se nosi noč in dan skozi približno 30 dni, da se doseže popolna nepremičnost KILE. Vsi na kili bolni - možje, žene, otroci — ki so bili razočarani in trpinčeni od navadnih in neumestnih pasov, katere so dosedaj nosili, in kateri so njihovo bolezen le poslabšali, naj se s polnim zaupanjem in brez odlaganja podajo k priznanemu ortopedu, ki bo glede aparatov ZECCHI dajal pojasnila in navodila v sledečih krajih: GORICA: vsretlo 12., četrtek 13. in petek 14. decembra, hotel „Angelo doro" (petek 14. do 12 ure). TRST: v četrtek 27. in petek 28. decembra, hotel „Moncenisio". REKA: v soboto 29. in nedelio 30. decembra, hotel „Riviera". Prodam dobro vpeljano trgovino s pcxsestvom na deželi. Na posestvu »e lahko redi par g\euv živine. Na# silov pri upTavi »Goriške Straže«. OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. GilhBPtD Delneri zdravnik kirursi spreiema od IW2 do 12V^ dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. KIJRJÄ~Ö~CYSÄ (KALI) izginejo brezpo- grojno z uporabo mazila iz založbe lekarne SPONZA, Trst, Via TorS. PirN.ro 10 Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižaui ceni L. 3. | Barako (prenosljivo) kupim, dol= i,fo 16 metrov. Obrniti se na Cöni? glio, Strasig St. 87. Radi izselitve jc na prodaj malo poisestvo in hiša, skupno ali v par* celah. Pogoji in cena pri laistniku Antonu Volčiču, Črniče št. 59. Trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom, vešč italijanske? ga in slovenskega jezika išče službe tudi na deželi. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. ™~ DECCA Če poslušate novo DECCA OO slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.IMuIat&C. GORICA, Corso I Telefon 347* Nagla voznja v Atnerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje I35 Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Cxenove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - „Principessa Oiovanwa" Iz Genove v Buenos Ayres v 13!^> dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnita daje zastopnik I.LOYD SABAUDO F. ROSICH, BDHICil, Via Contavalle St. V Telefon St. 3-74 »GORIŠKA STRA2A« Stran 5. UTRINKI. Rože. V ponedeljek bodo naše Elize in Lizike praznovale svoj god. Cerkev je prav ob vrata zime postavila sveto Elizabeto, kneginjo turinško, mater ubožccv. Prav kakor bi nas s tem hotela pozvati, naj pomaga? mo bratom v revščini in mrazu. Ko je Elizabeta nekoč nesla ko šek jedil revežem, jo je srečal mož, jki nje darežljivosti ni preveč rad •gledal. Ko povpraša ženo, kaj nese, mu ta odgrne prtič — in knez zagle* da v košku krasno razcvele rože. Tako pripoveduje pomenljiva le- genda. Letos bosta, kot kažc, mraz in revščina gostovala v marsikateri hiši. Pa naše dobre matere in de* kleta bodo že našle k.je kos oblekc za revne otroke, lonček tople jedi za bolehne reveže in družine, lju? bcznivo besedo za bližnjega v ne* ¦sreči. Tako na.i zacveto po vseh pre? možnejših hišah rože deianske lju? bavi do bližnjega. Zborovanje flamske kat. mladine. Koncem avgusta se je vršil v Antverpnu v Belgiji prvi kongres flamske katoliške mladine. Udele? žilo se ga je nad. 100.000 mladeni* čev od 16.—26. lcta. Na slavnost? nem odru so sedeli papeški posla? nec Micara, škofje, katoliški mini* stri. Pri rnaši pod milim nebom so vsi navzoči tisoči zapeli Desem »Kristus zmaguje«. Potem je mla? dc Flamce nagovoril delavski mini- ster Baels: »Vaše slavje nas navda* ja z upanjem, da bo belgijska dr* žava dobila zakone, ki bodo teme* Liili na postavi Kristusovi. Delavci, uradniki, kmečka mladina, pripra- vite se za setev, iz kateTc naj pože? ne boljša in srečnejša Belgija!« Antverpenski župan van Cauve* laert pa je govoril: »Antverpen sc je danes spremenil v velikansko stolnico, iz katerc doni veličasten spev o veri v Boga, o zvestobi cer* kvi. Srečni in ponosni zremo natc, mladina, ki prihajaš pod prapor Kristusov.« — Popoldne so goste čete mladine v brzem koraku s pia* polajočimi zastavami korakale mi* mo slavnostnega odra. Sprevod je korakal mimo tri urc, z 2600 zasta* vami in 150 godbami. Potem so se množiee ustavile na velikanskem mcstncm trgu, kjer jim je papeški poslancc prebral posebno pismo sv. očeta. — Flamska katoliška mladi? na je organizirana in deluje na po? doben način, kakor so delovala slo* venska katoliška prosvetna društva v naših krajih. 25 let kardinal. 9. novembra je kardinal Merry del Val praznoval 25 letnico, odkar je postal kardinal. Kardinalsko cast mu je dal papež Pij X. Merry del j Val je po rodu Španec. Sedaj je star 63 let. Kaj je novega na deželi? Gradiškuta nad Prvačino. Včeraj v četrtek 15. t. m. srao imeli pri nas praznik: biagoslovili smo nove zvonove. Y našo sredo je prlhitel tudi prevzvišeni knez in nadškof gcmiski, ki je izvr&il po* membne cerkvene obrede. Njegova navzočnost je slovesnost dneva mo* gočno dvijjnila in nas vse globoko razvcselila. Lipa na Krasu. V goriski bolnišnici ie umrl 13. t. m. tukajsnji posestniik Dugulin Jgnacij, star 28 let. Bolehal je dal je časa. Zapusča vdovo in malo hčer? ko Dorico. Pokoi njegovi duši! Sovodnje. Na Martinovo nedeljo, ko slavi? mo domači :erkvcni praznik, smo imeli v svoji sredi visokega gosta. V našo v'Ls je prišel prevzvišeni knezo*nadšk<>f posvetit glavni oltar. Fantje so postavili krasen slavolok, naša pridna dekleta pa so mično okrasila cerksv. Nadskofa so spre« jeli ob slavoloku domači g. vikar, ključarja in vaščani; ena deklica je dala vladiiki \ imenu vse mladine šopek cvetlic. Pri posvečevanju ol* tarja je bilo navzočih 12 duhovnov. Cerkveni pev^ki.zbor se je imenit= no postavil'z bpo izvajanimi pesmi»- mi. Cast vsere., ki so pripomogli k temu lepemu slavju! — Obnova cerkve ie zakjučena. Dolgo smo čakali, a zduj imamo lepo cerkev, krasen oltar, dobre zvonove. Bog plačaj vsem. k: so se za božjo cast trudili, posebm še gospodu vikar* ju, ki ie zadevo tako modro vodil. Vaščan. \vče. Dež na dež, ena nadloga vrhu druge. Zadnjo aedel jo 11. t. m. je vendar Vsemogočni obrisal nadlež* ne oblake raz ntba in solnce je svo* bodno zasijalo ia našo ajdo, ki še ni nehala rasti. Lep dan me je zva= bii, da sem šel v Avče pogledat, kako praznujejo svojega patrona sv. Martina. Racj gruče nisem mo* gel v cerkev, os:ati sem moral pri vratih. Pridigar nam je kaj lepo raz* ložil življenjc s\. Martina. Žal, da so zunaj cerkve nekateri fantje s svoj im i glasnirr.i pogovori motili. Petje med sv. mašo je bilo tudi prav primerno in lepo Pa drugič še kaj! Števe r jan. 1 Zadnjo soboto okrog poldneva se je pri nas težko ponesrečil 65*letni Ivan Korsič iz Cerovega. Podiral je neko zasilno streho; pri tem se mu je zlomila na hodniku neka deska in je padcl na tla. Kljub neznatni višini je padel tako nesrečno, da si je levo roko večkrat zlomil in za* dobil tudi notranje poškodbe. Ze? leni križ ga je odpeljal v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je ne? varno. Dodateik: Kakor šmo doznali naik* nadno, je nesrečni Korsič zadoblje* nim poškodbam podlegel; umrl je v bolnišnici v nedeljo popoldne. Kobariško. Po nokaterih vaseh v tukajšnji okolici se v zadnjem času napelju* je elektrika. Napeljavo izvrši in da tok elektrarna v Podmelcu. Upa- mo, da bo naprava v redu in cena ugodna. Srednje nad Ročinjem. (Zakaisnelo). Sredi oktobra je umrla tukaj Ana Grbec, roj. Veli* konja v 69. letu starosti. Pokojnica je bila vzor prave krščanske gospo* dinje in matere. Pri njej se je po* polnoma vresničil znani pregovor, da »dobra gospodinja 3 vögle hiše podpira«. Bog nam daj še prav mnogo takih gospodinj in mater! Naj počiva v mim! Novaki. j Tudi od nas in iz ostale cerkljan* ; ske obeine so mnogi žc odšli, ne? : kateri pa šele odidejo, v Argenti* , nijo. Boj za kruh in hrepenenje po ' ugodnejšem položaju jih žene, da I zapuščajo rodnc grudo in se izse* i ljujejo daleč notri za morje. Vsi so j ene misli: »Priti do boljšega kru« ha!« Pazite se pa, možje in fantje, da vas ne bo Argentinija prevarala, ko boste — in tudi tisti, ki ste že, — | izstopili iz parobroda tarn daleč za morjem! Ker potem ne bo več po* moči. Pazite, komu se zaupate! Mi vsi pa želimo vam vsem, tistim, ki ste se že izselili v Argentinijo in tistim, ki se šele boste: »Veliko sreče in blagoslova božjega na po« tovanju in na novcm mestu!« Vprašamo vas samo: Ali je do* mača gruda, rojstna gruda, res tako revna, tako pusta, da vas ne more več preživljati, da jo zapuščate kar v trumah in se suite kruti mačehi — rujini v roke? Vojščica. Prihodnjo nedeljo bomo imeli pri nas izredno slavje: blagoslovili in krstili bomo nove zvonove. Potem jih bomo potegnili v zvonik, odko* der nam bodo zopet zvonili v ve? selju in žalosti in vabili naše misli k Bogu. Komen. Dne 12. t. m. se je pripetrla pri nas težka nesreča. G. Jož. Pirec iz Vojščice se je peljal z g. Jož. Tram? pužem na lastnem motor ju skozi Komen proti Sežani in Trstu. Na koncu našega trga mu je privozil nas proti avto. Nenadonia sta vozili trčili, po čegavi krivdi ne vemo, in gg. Pirec in Trampuž sta lcžala na tleh. G. Pirec sc je precej močno pobil, g. Trampuž si je pa zlomil nogo in so ga odpeljali v bolnišni? co. Obema žeJimo, da hi čimprej ok rev a La. Črni vrh nad Idrijo. V nedeljo dne 28. oktobra t. 1. je g. župni upravitelj blagoslovil novo lepo kapelo posvečeno Kristu.su* Kralju, katero je postavi'l trgovec g. Ivan Vidmar. To je že dxiiga ka? pela, ki je bila letos blagoslovljena v naši župniji. Na praznik sv. Petra in Pa via jc bi'la namreč blagoslov? ljena prenovljcna kapela g. Janeza Čuka v Predgrižah, posvečena Srcu Jezuso'vcmu, pred katero se zbirajo tamošnji prebivalci k moli/tvi vsako soboto in nedeljo večer. To je po? snemanja vredno. Kristus-Kralj naj ne kraljuje saimo v naših kapelah, ampak v prvi vrsti v naših srcih in na.ših druzinah! — Letino smo imeli letos, hvala Bogu!, še precej dobro. Dasi je grozila suša uničiti vse polj« ske priddke, smo vendar pridelali toliko, da se ne smemo preveč pri? toževati. Najmanj je še krme za zu vino. Prva košnja je bila radi suše slaba, otava je pa radi poznejšega slabega vremena večinoma segnila. Šmartno v Brdih. Kot navadno smo tudi letos slo? vesno praznovali sv. Martina. V cer? kvi na ta dan že več let pogrešamo p. frančiškana v pomoč. Imia pa naš g. župnik več opraviti. Nad vse slav? nostno smo za'kljucili sv. Martina god. Streljali so celo im kamenje je letelo po vasi, kot da je padala.toča. — V sredo smo pokopali gostilni* čarko Marinič p. d. Vedrijanko. Za? dela jo je kap. Bog ji daj lepši mir, kot ga je bila vajena. — Naša občina se imenuje sedaj Šmartno ? Kojsiko. I me smo posodili Kojščanom. Sc- veda hodimo v Kojsko na obc. urad. Le smolo imamo, ko tja pridemo. G. komisarja čakamo urc in ure, več? krat tudi zastonj. Pravijo, da rad zajoe lovi. G. tajnik je pa ilak pre* dbložen, ker mora voditi kar dve pi* sarni: eno na občini, drugo pa ne? koliko stran. Col nad Vipavo. Po dolgem. času sc zopet oglaša? mo. Tukaišnja dekliška Mar*ijina družba je obhajala pretečeni teden 304etnico ustanovitve. Tridnevne duhovne vaje, katere je vodi'l č. g. misijonar iz Mirna, so bile zelo ste* vilno obiskovane. Opazili smo de* kleta tudi iz sosedega Podkraja. Vi? dclo sc jc, kako so s splošno pazlji- vostjo sledile pridigam in duhov^ ncmu branju. Tudi spovednice so bile vedno obilno oblegane. Pa ne samo dekleta, tudi možjc in fantje so se odzvali povabilu in sc udele* ževali duhovnih vaj. Tako je bila ta tridnevnica kakor en sam lep praznik dušcvnc preobnove. Zahva* .ljujemo se vsem čč. gg. spovedni* kom, posebno pa domačemu gospo? du žunniku, da nam je oskrbcl to, kar jc posebno v današnjih dnch tako zelo potrebno vsakemu posa* mezniku. Ledine. Megleni in dolgocasni jesenski dncvi so nastopili. Kamorkoli se ozremo, vse je pusto in dolgočasno. Nie več ni čuti ljubkih in vcselih p tic jih spevov. Vsa božja priroda se prdpravlja na dolgo zimsko spa* nje. Človeka se poloti otožnost, ko vse to opazuje. Kako ie bilo še pred licdolgim časom toplo in prijazno, sedaj pa naenkrat taika sprememba. ioda nc smemo se vdajati malo* dušju. Kkor je za žgočim polet j em nastopili. hladna jesen in pride še hladneiša zima, ravnotako bo pri* šla tudi lepu pomlad. Nc pustimo, da bi nam zimski čas potekcl brez korksti. Sedaj, ko ne bo več toliko nujnega dcla, posvetimo prosti čas svoji dusevni izobrazbi. Mnogo in radi čitajmo! Zlasti mladina naj bi se zavedala resnih dni, ki jo čakajo, in hi ne zgubljala zlatega časa z brezpomembnim govoričenjem in norenjem. Vedi mladina. da na to* bi je prihodtijofst. Saj pravi rek: Kakršna mladina, taka prihodnjost! Idrijske novice. Tatvine po vrtovih. Žalostno je beležiti dejstvo, da so tudi v našem mestu zaceli sti? kati neznani uzmoviči po zclenjavi, kar jo je še sploh ostalo vsled slabe letine. Ne zadovoljijo se samo s par zeljnatimi glavami, ampak obercjo kar cele gredi'ce. Tako so v noči 7. nov. pobrali vso grcdico rudeče je» dilne pese nekemu rudarju. To ni bil prvi slučaj tatvine. Opaža se Ham* reč, da v noeWh urah, posebno ka^ dar dežuje, neznanci in neznanke pridno vrše svoj neccchii posel. Po«= trebno bi bilo, da pridejo v roke pravice, ker do sedaj so opravljali svoje »delo« brez skrbi!! Iz šipohego sveta. Mesto, ki ne voli. V torek 6. novembra, ko je bilo po vseh, tudi najmanjših krajih Združenih držav živahno voJilno vrvcnje, je bilo glavno mesto Wa? shjngton kot izumrlo. V Washington nu ni bilo volitev. ker so volitve v glavnem mestu po ustavi prepo* vedane. Tihotapstvo na debelo. V Miinstru v Nemčiji se vrši sodna obravnava proti carinskim uradnikom in tihotapcem, ki so vtihotapili v Nemčijo iz Nizozem? ske nič manj kot 551.000 kilogra? mov kave in so s tem oškodovali državo za lepo vsoto. O zdravstvu v Belgradu. Neki sotrudnik belgrajske »Po* litike« toži, da ie za Belgrad nasto? pila huda doba. Visoka obeinska uprava je iz zdravstvenih ozirov prepovedala pljuvanje po ulicah. Kogar policija zaloti pri zločiinu pljuvanja, mora plačati 150 Din globe. In tako človek ne more niti pljuvati, toži člankar, kadar se mu zdi. Kje je nekdanja svoboda! Policijski organi so zelo strogi. Včasih naletijo na poslance in mi* nistre, ki no-čejo plačati globe ter se .sjdicujejo na svojo nedotakljwost. včasih se jim pa še kaj huj^ega zgodi. Neki stražnik je v svojem dnevnem poroeilu napisal tole: »V mojem okrožju je v teku dneva pljunilo enajst oseb. Devet na tla, dva name.« Težka stvar, če občina krati člo= veku njegove osnovne pravice. Kje je največ premoga? Raziskovalci so dognali. da je Ki* tajska s premogom najbolj bogata dežela na svetu. Njeni zakladi se . cenjjo na 1000 milijard ton. Ko bo? ! do vsi drugi premogovniki sv(eta iz? • črpani, bo Kitaj.ska lahko še tisoc j let dajala vscmu svetu do voli pre* 1 moga. Stran 6._______________________________________________»GORISKA STRATA« 30 delavcev zgorelo. V Bel^orodu v Rusiji jc v neki skdkorni tovarni izbruhnil pozstr, ki je zahteval 30 dclavskih življcn.j. Gozd gori. Na obali Črne^a riiof ja se je pre* tekli tedcn vnel gozd. Požar je zajel več tisoč hektarov gozda. Skoda je neprecenljiva. Neprilike konjske železnice. V Kovnern, litavskem glavnem mostu, imajo še sedaj cestno želez* nico, ki jo vieqe.jo konji. Marsikdo se je že norčeval iz to starinske na* prave, toda mestna uprava se nika= kor noče ločiti od nje. Najbolj go* reči zagovorniik konjske cestne že- leznice jc bil obeinski svetovaJec dr. Geischel. Je bil, pa ni več. Zgo* dilo se mu je namreč nekaj takega, da je svoje dobro mnenje o konjski cestni železnici korenito spremenil. Nekega popoldneva je udobno se^ del v vozu in bral svoj časopis. Po? leg njega je scdela lepa, dražestna gospodična, na nasprotnr klopi je pa slonel nek kmet in dremal. Zdaj* ci je gospodiena začutila, da jo je ne? kaj vščipnilo v nogo. Pogleda okoii sebe; dr. Geischel je sedel nepre- mično, kmet je smrčal. Gospodič- no ie zopet neikaj vščipnilo v no- go. Tudi to pot je potrpela. Vsčip* nilo jo je še tretiič. Tedaj pa ji je bilo preveč. Vstala je in prisolila drju Gcischelu krepko zaušnico. Ob plosku se je speči kmet zbudil in — potcgnil izpod klopi košaro s tremi gosmi. To so bili zločinci. Od takrat je dr. Geischel hud nasprot* nik konjske cestne železnice. Pri« znati pa je treba, da bodo iniele gosi glavno zaslugo, ak.o bo Kovno kdaj dobilo clektrieno cestno ze* leznico. Tržne cene dne 13. novembra 1928. Česnik kg L. 0.80—1; cvetača L. 1.20—1.40; eebula L. 0.80—1; fižol navaden L. 3.20; fižol stročnik L. 2.80—3.20; salata L. 1.20—2; indivi* ja L. 1.20—1.40; krompir L. 0.60 do 0.70; paradižniki L. 0.80—1.20; repa L. 0.30—0.40; redič L. 1—2.40; špi* nača L. 0.80—1.20; zolena L. 1.20 do 1.40; motovilec L. 2—2.40; kostanj L. 0.80—1.20: jaboika L. 1.40—3.40; maroni L. 1.40—1.60; hruške L. 1.40 do 2.80; sveže maslo L. 15—16; pres- no maslo L. 17—18; mloko liter L. 1 do 1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 060—0.70. Valuta. Dne 15. novembra 1928 si dobil: za 100 franc, frankov 74 50 do 74.70 Lir za 100 belg. frankov 264 50 do 266.50 . za 100 švic. frankov 36) SiilhB zbIo&s čBšhBito plBtno Is imt toinrns ligmchart I lopann, vsafeo- ipstno bloQQ za poročinci haboF tudi willfaa izblra nolhipi In zinsfeiia suhni. Blago solidno! Cene zmernel