Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 169.	v Ljubljani, v torek, 21. julija iih.
Leto XLIL
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— u en meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— n ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom s Ia eelo leto naprej . , K 24'— aa n meseo „ . . „ 2■—
V	ipravt preieman meseino „ 1*70
E3 Sobotna izdaja: s
ia oelo leto........ 7-—
M Nemčijo celoletno . „ 9'— M ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popsat.
PoroCna oznanita, zatirale, osmrtnice IU.:
enostolpna i;e'itvrsta po 20 vin.
— Poslano: ; enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, isvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne as sprejemajo. — Orednlškoga telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravntštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloo avstrijske št. 24.797, ogrske 28,511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
i lit; ® lilijo.
PRAVA BESEDA.
Maribor. Glasilo S. L. S. na Štajerskem »Straža« piše: »Nemcem moramo povedati v tem resnem trenotku odkrito besedo, Avstrija in njen cesar nc nastopata proti Srbiji, ker so Slovani, ampak, ker so naši sovražniki. Ne gre sc torej za boj proti Slovanom, ampak za boj proti sovražnikom. Naj bo kdor bodi. Slovan ali Nemec, ako je naš sovražnik, potem je naša dolžnost, da sledimo klicu svojega cesarja. In mi Slovenci sedaj ne vprašamo, kakega rodu je naš nasprotnik, ampak mi izpolnjujemo brez ozira na vse okolnosti ono dolžnost, ki nam jo nalaga naša velika domovina Avstrija,«
na orožje i
Hrvatski listi prinašajo pod gor-bjim naslovom sledeči oklic:
Hrvati, naš kralj nas kliče!
Hrvati, odzovimo se temu pozivu!
Ne samo redne čete zove pod orožje, ampak tucli črnovojnike. To kaže, da je stvar mnogo in mnogo nevarnejša, nego smo mi sami mislili. In ako je sploh za. koga nevarna, jc za nas Hrvate, ki dobro vemo, da za nas ni obstanka izven mej naše monarhije. Branimo jo ledu j, uturimo za njo, ker ona je edina, ki je dosedaj jamčila ne samo i za naš obstanek, ampak tudi za obsta-■nek našo. narodne individualnosti. Ne Jlflajmo se zapeljati, od zloglasnih prerokov, ki od nekdaj poizkušajo izpodko-pati našo staro zvestobo clo kralja in dinastije. Kdor ima odprte oči in pošteno srce, ta vidi, da je sedaj došel čas, da pokažemo, kako smo šc vedno tisti, kot smo bili pred stoletji!
Kdor se pomišlja, ko vidi sovražnika pred seboj, ta ni zvest,. Kdor posluša drugega kot Njega, ki ima po božjem in ljudskem pravu pravico, cla mu stisne v roke bojno orožje, ta ni vreden, da nosi to orožje. Hrvati so se vedno borili za svojega, zakonitega, in od Boga maziljenega kralja. Ta kralj nas sedaj kliče pod orožje. Njegov glas moramo slušati, pod Njegovo zastavo se združiti, ker kjer je On ,tam je tudi Hrvatska. A Hrvatska je naša domovina, in za njo smo dolžni umreti, ker vemo, da v tistem trenotku nc bo več Hrvatske, ko ne bo monarhije. In četudi od vseh strani obkroži sovražnik našega, kralja, mi Ga hočemo radevolje braniti clo zadnje kaplje krvi, mi radi damo svoje življenje za Njega in domovino!
ZA KMETSKO LJUDSTVO.
Zadružna zveza )c kot osrednja zveza kmetijskih zadrug v svoji seji z dne 27. t. m, razmotrivala položaj, ki je nastal za kmetsko gospodarstvo vsled najnovejših dogodkov. Na kmetih bo silno primanjkovalo delavnih moči. Košnja in setev sta sicer končani, toda pride še mlatev, košnja otave in jesenska setev. Nastane vprašanje, kako kmetskemu ljudstvu v tej zadregi pomagati.
Prva. stvar je, da sosed pomaga sosedu, vas vasi, tako cla gre delo hitreje izpod rok. Ker bo pa šc vedno kljub taki medsebojni pomoči primanjkovalo delavnih moči, naj se ljudje poslužujejo pri svojem delu kolikor mogoče strojev v onih krajih, kjer žc imajo strojne zadruge,
Tam, kjer ni strojnih zadrug, pa naj se ljudje nemudoma posvetujejo, ali je v njihovem kraju nujna potreba, da. se tudi pri njih uvede strojno delo pri mlatvi. Svoje tozadevne želje naj takoj sporoče Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Zadružna zveza se jc obrnila do deželnega odbora kranjskega, naj bi poma.-gal kmetijstvu v tem kritičnem času s tem, da. nakupi za one kraje, v katerih bi se pokazala potreba za strojno delo, motorje, mlatil niče in kosilne stroje, Enake korake je storila Zadružna zveza tudi pri deželnem odboru štajerskem in koroškem.
BREZ STRAHU!
Čeprav bi sc lokaliziranjc vojske med Avstro-Ogrsko in Srbijo ne uresničilo in bi Rusija posredovala za Srbijo, ni nobenega vzroka za strah, ker:
1.	v Rusiji vlada sedaj štrajk, kakršnega ni doživela še nobena država — ofi-cielni podatki niso resnični —;
2.	v Rusiji živeči Poljaki komaj čakajo ugodne prilike, da udejstvijo svoje ideale;
3.	nikjer ni tako zelo vkoreninjen anarhizem in nihilizem kot na Ruskem;
4.	tista država — to je Švedska —, ki ima plačati Ruski še star dolg za pred 200 leti odvzeto Finsko, kjer podaniki žive pod najhujšim hlapčevstvom, nc bo ostala, mirna,
5.	Za Rusijo tako usodni vojni dogodki leta 1904. pri tistem narodu, ki jih je zadel, še niso pozabljeni, ker uspehi niso bili v nikakem razmerju z velikimi zmagami. Ta država namerava sedaj priti do tistih uspehov, ki so ji bili takrat vsled drugih vzrokov odrečeni.
6.	Pomorska velesila (Angleška), ki že dalj časa zavzema v Mali Aziji trdno stališče, ne bo opustila nobene prilike, cla
se še bolj utrdi in da vzdrži zaprtje Dar-danel.
OBJAVA POSOJILNICAM.
Zadružna zveza v Ljubljani jc sklenila včlanjenim posojilnicam priporočati, naj zelo pazijo na osebe, ki bi širile med ljudstvom neresnične vesti o varnosti naložb v denarnih zavodih. Vsakega, ki bi ljudstvo begal, slepil in hujskal, naj naznanijo pristojni oblasti, skrbe pa naj obenem, da imajo za vsak posamezen slučaj na razpolago zadostne priče.
Obenem se posojilnicam naznanja, da jc Zadružna zveza sklenila naprositi deželne odbore na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Istri, kakor tudi politične deželne, oblasti v teh kronovinah, da naj skušajo s primernim poukom pomiriti ljudstvo in ga poučiti o varnosti naloženega denarja v posojilnicah.
NAVDUŠENJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA.
Iz Tržiča. Kakor blisk se je v nedeljo zjutraj raznesla novica o vojski med Avstrijo in. Srbijo. Povsod je opaziti silno ogorčenje proti srbskim morilcem. V nedeljo zjutraj ob pol 5. je gosp. župnik bral sv. mašo za odhajajoče in imel kratek bo-drilen nagovor. Veliko mož in mladeni-čev jc pristopilo k sv. zakramentom, mnogim so se podarile čudodelne svetinjice Matere božje. Z željo, da se vrnejo zmago-nosno iz boja, šr.io se poslovili od naših hrabrih bojevnikov.
Enaka poročila nam prihajajo iz cele dežele. Tudi v Ljubljani so bile včeraj cerkve polne slovenskih mož in mladeni-čev, ki so pristopali k mizi Gospodovi. Me le mladeniči, tudi postavna dekleta se oglašajo na deželi s prošnjo, naj se jim dajo navodila, kako maščevati smrt prestolonaslednika Frana. Ferdinanda in kaj storiti za čast Avstrije, v sedanjem resnem času.
Slovenske krščansko,socialne gospe v Ljubljani organizirajo strežniško službo za slučaj resnih konfliktov. Z vseh strani dežele dobivamo naznanila, cla naše. ženstvo tudi hoče po svoje pomagati in se žrtvovati za skupno domovino.
AVSTRIJSKA VLADA iN ODGOVOR SRBIJE NA AVSTRIJSKO NOTO.
C. kr. korespondenci!i biro poroča z dne 27. julija o odgovoru srbske vlade na avstrijsko noto, izročeno srbski vladi pretekli teden, sledeče:
C. kr. poslanik pl. Giesl je predložil
po svojem prihodu na Dunaj odgovor srbske vlade na naše zahteve, stavljene dne 26. julija, ministrstvu za zunanje zadeve. Ta odgovor ima namen vzbuditi napačno mnenje aH videz, kakor bi bila srbska vlada pripravljena od nas stavljene zahteve v veliki meri izpolniti. V resnici pa preveva odgovor srbske vlade duh neod-kritosrčnosti, ki jasno govori, cla Srbiji ni resno na tem, da bi odnehala od kaznivega popuščanja, ki ga jc dosedaj kazala nasproti rovarstvu in kovarstvu proti monar-hiji.
Srbski odgovor obsega tako gled«, splošnih kakor tudi posameznih od nas stavljenih zahtev tako dalekosežne pridržke in omejitve, da postanejo tudi resnične koncesije brezpomembne. Zlasti zahteva po privolitvi v to, da se pripuste k preiskavi na srbskih tleh glede zarote dne 28. junija avstrijski uradniki, ki bi srbske udeležence pri zaroti poiskali, se je z nično pretvezo popolnoma odbila. Ravnotako je pritrditev, ki se tiče preganjanja r.rbskega časopisja, ki ruje proti monarhiji, taka, kakor da bi bila odklonljiva. Našo zahtevo, naj srbska vlada ukrene potrebne naredbe, da ne bodo srbska društva, naperjena proti naši državi, svoje delovanje pod kakim drugim namenom in v drugi obliki nadaljevala, je pa vlada popolnoma prezrla.
Ker pomenijo zahteve avstrijske vlade, stavljene v noti dne 26. julija, z ozirom na dosedanje obnašanje Srbov najnujnejšo in najmanjšo mero tega, kar je potrebno za ustvaritev trajnega, miru na jugovzhodu monarhije, se je moral srbski odgovor smatrati kot nepovoljen. Srbska vlada je sama prepričana, da je odgovor za nas nesprejemljiv. O tem priča okoliščina, da predlaga vlada sama koncem odgovora, naj se sporna zadeva predloži mirovnemu sodišču. V pravi luči pa vidimo ta predlog, če pomislimo, da jc srbska vlada že tri ure pred izročitvijo svojega odgovora, ki se jc izročil par minut pred končanim rokom ukazala srbsko armado mobilizirati.
nazaj ne gremo i
Dunaj. Uradno se izjavlja; Konflikt s Srbijo se je tako razvil, da ni več misliti na to, da se mirno poravna, pa naj posreduje kdorkoli! Dozdaj še ni bilo
demarš. A če bi se tucli posredovalo, bi to dogodkov, ki so se že tako razvili, nič več ne izpremenilo. Srbija, bi bila morala sprejeti noto v polnem obsegu, pa bi ji ne bilo treba nositi tistih posledic, ki so zdaj nastale za njo.
Rasla eevarnosi
(Konec.)
četrti v z r o k se mi zdi n e o b-n o d n a potreba Rusije, d a pride do odprtega morja. Od Petra Velikega sem je to osnovna misel cele ruske zunanjo, politike. Peter Veliki je na dveh krajih prišel clo morja, toda nobeno ni dosezalo svojega namena; Črno kakor tudi Baltiško morje jc zaprto. O Katarini H. je pel znani pesnik Deržavin v svoji bombastični fra-zeologiji, da .ji »sedem morij prepeva slavo«. Toda odprtega, širokega morja Rusija le ni še dobila. Z neizrečeno vztrajnostjo jc korakal ruski narod čez Azijo k Tihemu oceanu. Toda Vladivo-stok zmrzuje, ker leži preveč proti se-verju, od Pori, Arturja so pa Japonci pahnili Rusijo nazaj. Poizkusila je čez Perzijo k perzijskemu zalivu, a tu so jo prehiteli Angleži. Pravzaprav je v tem nekaj tragičnega. Toliko časa se že bori Rusija za svoje morje, priborila si jc v resnici že toliko morij, toda nobeno ni za rabo. Eno je zaprto, drugo zmrzuje. Do morja mora priti Rusija na vsak
način, ker do Tihega oceana in do perzijskega zaliva ne bo mogla nikdar več, mora stremiti ali čez Turčijo do Sredozemskega morja, ali pa čez Nemčijo in Švedsko clo Atlantskega morja.
Peti in m o r d. a še n a j bolj p e r e č i razlog, radi katerega bi se za-moglo v doglednem času priti do boja med Avstrijo in Rusijo, je pa ru si tisk o ali ukrajinsko v p rasa-n j c.
Na Ruskem prebiva nad 30 milijonov Malorusov, Rusinov in Ukrajincev, ki govore čisto isti jezik, kakor Ru-sini v Avstriji in na Severnem Ogrskem. Narodnostnega gibanja mecl ruskimi Ukrajinci sicer ni, duševno življenje, ki se med njimi pojavlja, ni se prekoračilo mej narodopisnih pre-iskavanj, v kolikor sc pa Ukrajinci udeležujejo boja zoper ruski vladni zistem, ne stoje pod zastavo svoje lastne ukrajinske narodnosti, ampak pod zastavo »osvobodilnega gibanja« zoper ruski državni absolutizem. Opozicijno gibanje na južnem Ruskem ima za sedaj za rusko vlado nevarno«* kot socialno in
politično, nc banje. »Ukra ocl »Moška la< svojega, pose korusa, toda sta oba »rusj
uirodnostno gi-icer strogo loči , da ima mnogo . tčnega od Veli-m pojmovanju u razlika je v
značaju, življenju, pojmovanju, tudi v govorjenju, toda njegova ideologija sc se ni razvila tako daleč, da bi se smatral za posebno politično narodnost. Avstrijski državniki se silno motijo ,ako mislijo, da bi v slučaju, cla, se pokažejo avstrijske vojske na Ukrajini, ukrajinsko prebivalstvo vstalo, ter pozdravilo naše vojake, kot narodne osvoboditelje izpod jarma ruskega naroda.
Na Ruske m t o ve j š c ni ukrajinskega n ar o d no s t n e -ga gibanja v tolikem slogu, da bi bilo mogoče govoriti o njem. Brez dvoma se je pa ukrajinska narodnost že razvila v Galiciji in se razvija še dalje v hitrem teku. Rusini so prišli v naši državi že do znatne politične moči in ta moč bo prihajala clo veljave vedno bolj. Jako hitro se razvija tucli ukrajinska narodna kultura. Sedaj imajo že precej razvito slovstvo, močno. časopisje, i m j o že tudi podlago in lepe začetke znanstvenega delovanja, šev-čenkovo društvo se je razvilo v malo akademijo, ter nadkriljuje visoko našo okostenelo Matico. V doglednem času dobe tudi svoje vseučilišče in s tem nastopijo pred celini svetom kol. lastna narodnost z lastno razvijajočo se kulturo.
V t e m tiči g 1 a v n i v z r o k napetosti med R u s i i o in Av-
strijo in to bo dalo tudi n e p o -srednji povod k bodoči vojni.
Rusija nerada gleda politično moč in naraščajočo kulturo Poljakov v naši državi. To je zelo razumljivo, ker politična in kulturna moč avstrijskih Poljakov ima svoj vpliv tudi na Poljake v Rusiji. Toda poljsko gibanje v Avstriji še ni tako silno nevarno Rusiji, kot ukrajinsko. Rusija zamore dati svojim Poljakom najobsežnejše politične in narodne svobode, ter bo še vseeno obstojala, kot velika in mogočna država. Rusija lahko celo popolnoma izgubi svoje poljske dežele in se njeno stališče vkljub temu ne bo majalo. Z a -t i r a n j c ali porušenje Poljakov ni ž i v 1 j e n s k i pogoj r u -s k e d r ž a. ve. Mogoče bi bilo t o -r e j najti s p o r a z u m m e d Rusi in Poljaki, med rusko 1 H P O 1J S k o d r ž a v 11 o i cl c j o.
P o p o 1 n o m a n e mogoče je P a ta k s p o r a z u m m cd Rusi i c i n Uk raji n o.
1 krajinsko gibanje, ki se tako sil-no razvija v Avstriji in snovanje samostojnega ukrajinskega naroda, zgraža Husjjo v njenih temeljih. Ako so to gibanje razvije do višine, ako dobe Rusini v Galiciji eelo svoje vseučilišče, bo -eglo brez dvomu tudi čez mejo na rusko stran, Kukor hitro bi ao nad 30 mi.
Dunaj. »Reichspost« poroča od mero-dajne strani; Odgovor, ki ga je podala srbska vlada v soboto, je tako hinavsk in odkriva tako zelo sovražnost Srbije, da je nemogoče živeti s to državo v miru. Čeprav je včeraj še prevladovalo mnenje, da bo Srbija sprejela avstrijske zahteve pod pogojem, da se zaveže Avstro-Ogrski plačati vse nastale mobilizačnc stroške, jc danes tozadevna rešitev krize nemogoča. Čeprav se Srbija danes popolnoma podvrže avstro-ogrskim zahtevam, to ne more vojske več zabraniti, ker smo se prepričali iz odgovora srbske vlade, kako malenkostna je volja Srbije, ostati mirna soseda Avstro-Ogrske in izpolniti sprejete zahteve. Vojska s Srbijo je tedaj neizogibna. Mi želimo s celim svetom živeti v miru. Dokazali smo tudi, da radi tudi s Srbijo živimo v miru. Prepričali smo se pa, da ni nobenega drugega sredstva, da se zopet vpostavi mir s Srbijo, kakor vojska.
POJASNILO O NAŠI NOTI,
Dunaj, 28. julija. (Kor. urad.) Vlada danes objavi vsebino dossierja, ki je bil priložen naši noti Srbiji. Kakor znano, obsega dosier dokaze o krivdi srbskih ofi-cielnih osebnosti ob umoru rajnega vojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove blage žene vojvodinje Hohenberg.
CESAR PRI DELU.
Ischl, 28. julija. Cesar je včeraj cel dan naporno delal v svojem delavnem kabinetu.
VITEŠKI NAŠ CESAR SE PRESELI V BUDIMPEŠTO, DA BO BLIŽJE BOJIŠČU.
Bad Ischl, Naš presvitli viteški vladar cesar Franc Jožei I. je izrazil željo, da bi se preselil v Budimpešto, da bo bližje bojišču.
Bad Ischl. Poslanika Giesla je včeraj od 4. do 6. ure zaslišaval naš cesar Franc Jožef I. Poslanik je cesarju poročal o dogodkih zadnjih dni v Belgradu. Po avdi-enci je poročal poslanik cesarju o dogodkih zadnjih dni v Belgradu. Telesno in duševno je bil presvitli vladar krepak in Čil in je z vidnim zanimanjem poslušal poročilo. Cesar je z vidnim veseljem govoril o navdušenju za vojsko med vsemi narodi in o patriotičnih čuvstvih, ki so se tako zadnje dni povsod pojavila. Baron Giesl se je po avdienci vrnil takoj na Dunaj, kjer bo na razpolago zunanjemu ministru.
Bad Ischl. Danes je zaslišal cesar nadvojvodo prestolonaslednika Kari Franc Jožefa.
NEODJENLJIVOST SRBOV.
Dunaj. Vse vesti o odjenljivosti Srbov nasproti Avstriji so nepotrjene.
SRBI RAZSTRELILI MOST MED BEL-GRADOM IN ZEMUNOM.
Zemun. (C. kr. korespondečni urad). Srbi so razstrelili železniški most ki med Zemunom in Belgradom vodi na avstrijska tla.
PRVI SPOPADI
med avstrijskimi in srbskimi vojaki so bili, kakor poroča »Neue Freie Presse«, včeraj. »Neue Freie Presse« objavlja o tem sledeča poročila:
PRVI BOJ. — SRBI PRIČELI STRELJATI.
Dunaj, 27. julija. Ravnokar je došlo poročilo, da so se boji med avstrijskimi in srbskimi vojaki že pričeli. Na meji med Banatom in Srbijo je bila že včeraj praska. Nastopilo je torej zdaj po prekinjenih diplomatičnih zvezah dejansko vojno stanje, ki se je pojavilo s prvimi praskami.
PRASKA PRI TEMES KUBINU.
(Uradno.)
Pri Temes Kubinu so srbski vojaki s parnikov na Donavi streljali na naše vojake, ki so seveda nazaj streljali. Na obeh straneh je nekaj ran.encev.
Zemun, 27. julija. Nasproti Temes Kubinu stoje zdaj štirje srbski pehotni polki s tremi baterijami in dva kavalerij-ska eskadrona, ki imajo svoje opirališče v Semendriji, Srbom poveljuje šteian šte-fanovič.
XXX
Temes Ivubin loži oh Donavi v Ba-natu nasproti Semendriji, kjer se izliva Morava v Donavo. Temes Kubin je mal kraj, kjer se strne več cesta. Vojaškega pomena praska ni imela nobenega.
PRIZORI PRI ODHODU NAŠEGA POSLANIKA IZ BELGRAD A.
Ko je množica, zbrana pred avstrijskim poslaništvom, izvedela, da Srbija ni ugodila avstrijskim zahtevam, polastila se jo je silna vznemirjenost. Okoli 6. ure se je odpeljal Giesl s svojo rodbino v zaprtih vozovih zastraženih od žandarjev na kolodvor. Po odhodu našega poslanika je množica odšla pred rusko poslaništvo, ki je zopet demonstrirala proti Avstriji. Del množice, nahujskan od agitatorjev, vpil je »na kolodvor«, da dobi še našega poslanika v svoje roke. Pred kolodvorom so orožniki zaustavili ponorelo množico, ki jc sramotila z različnimi klici Avstrijo in našega poslanika. Nato se je množica vrnila pred rusko poslaništvo, kjer je vseučiliščni profesor Markovič napadal v svojem govoru Avstrijo.
POROČILA IZ SRBIJE. DIPLOMATI ZAPUSTILI BELGRAD.
Berolin. Iz Belgrada se poroča: Di-plomatičen zbor, med njimi tudi nemški poslanik baron Griesinger, je zapustil Belgrad in je odpotoval za srbsko vlado v Niš.
AVSTRIJCI IN OGRI ZAPUŠČAJO
BELGRAD. MOBILIZACIJA V SRBIJI IN ČRNI-GORI.
Dunaj. »Militarische Rundschau« je včeraj poročala: Mobilizacija srbske armade hitro napreduje in se gladko razvija. Srbska armada bo čez nekaj dni zbrana v notranjih delih države. Ob Donavi stoje le slabi opazovalni oddelki, nekaj kilometrov za njimi stoje za podporo pripravljeni močni oddelki. V srbskem delu nekdanjega Sandžaka se je opazilo močno gibanje srbskih voja-"' ških oddelkov. V Novem Bazarju ustanovljena divizija je potisnila močne oddelke proti Priboju.
Tudi v Črnigori se izvaja mobilizacija. Mobilizacijo napovedujejo sli od kraja do kraja. Črnogorci se zbirajo ob zahodni meji. Razdeljeni so v več skupin. Dognalo se je, da se močni črnogorski oddelki koncentrirajo okolu Nik-šiča. Pri Plevlju stoji oddelek z artilie-rijo. V Kotlu pri Grahovu in pri Njegošu, zahodno od glavnega mesta Cetinja, se baje dve brigadi zbirati. V črnogorskih utrdbah na Lovčnu (leži nad Ko-torom) se opaža živahno delovanje. Iz municijskih zalog prevažajo z mulami municijo na zahodno mejo. Kralj Nikolaj in vlada se preselita v Podgorico. Črnogorci pri Plevlju so v ozkem stiku s srbskim oddelkom nri Priboju.
Pariz, 28. julija. Iz Belgrada poroča korespondenca »Agence Havas« z dne 26. julija sledeče: Vse upravne centrale oblasti so prišle v roke belgrajskega voja-
lijonov broječi »Malorusi« postavili na stališče posebne »ukrajinske nai-odno-sti, razpade ruski narod na dva dela. Velikorusi bi komaj še tvorili večino prebivalstva ruske države. Za ukrajinskim gibanjem bi prišlo brez dvoma tudi še »belorusko vprašanje«. Ako razpade ruski narod na tri samostojne politične narode: veliko ruski, malo ruski in beloruski, preneha Rusija biti n a r o d n o enotna država, ruski jezik ne bo več svetovni jezik, slednjič bi razpadla, t u d i ruska država in iz sedanje velike Rusije bi ostala samo še »M oskovska velika kneževina«, kakor je izšla iz tartarskega vlada-n j a.
Ruski državniki se brez dvoma zavedajo, kakšne posledice bi zamogla imeti za Rusijo razvoj ukrajinskega gibanja v južni Rusiji in bodo storili vse m o g o. čc , ter sc posluževali tudi najskrajnejših sredstev, da ga preprečijo.
Z Nemčijo nima Rusija nobenih po s e b n i h n a s p r o t -s t e v , kakor ono, v kolikor ovira Nemčija Rusijo v stremljenju k odprtemu morju. Toda ta potreba za Rusijo ni ta-
ko nagla, da ne bi mogla ž njo čakati še deseletje* Z Avstrijo ima pa Rusija poleg stremljenja do morja Še veliko nasprotje radi ukrajinskega gibanja, ki je za Rusijo naglo in silno nevarno. Radi tega se Rusija ne bo spustila rada v vojno z Nemčijo, pač pa bo skušala z vsemi silami, če treba tudi z oboroženo močjo z a t r e t i ukrajinsko gibanje v Avstriji. Rusija se ni zganila za Ru-sine na Ogrskem in v Galiciji, dokler so bili zatirani socialno in politično, ter niso razvijali nobenega samostojnega življenja. Saj je Rusija sama pomogla, da so prišli ogrski Rusini pod mažar-sko oblast, ter so sedaj zatirani, kot noben drug narod na Ogrskem. Ako bt Madžari in Poljaki popolnoma zatrli Rusine, bi se ruska država zanje najma-nje ne zganila.
Drugače je pa, ko so Rusini v Galiciji prišli do samostojnosti, ter so se pričeli razvijati kot, lasten narod. Rusija jc postala nervozna, ter je pričela delovati z mrzlično naglico in z ogromnimi sredstvi. Zanjo ne preostaja drugega, kot: ali pridobiti avstrijske Rusine za kupno »rusko narodnost« ali pa v o treba tudi s silo zatreti ukrajinsko gibanje. Vidimo, da poskuša s celo energijo eno in drugo,
škega poveljnika. Narodna banka in ministrske pisarne se preneso na jug. Kljub zakasnitvi dekreta za mobilizacijo je kazal Belgrad isto lice kakor 1. 1912. meseca septembra. Navdušenje armade je velikansko. Častniki in vojaki so pijani veselja. Meščani belgrajski, ki se pripravljajo na zasedenje mesta od strani avstrijske armade, pa gledajo s skrbjo v bodočnost. Veliko družin je že odpotovalo.
SRBIJA MOBILIZIRALA VSE OD 18. DO 60, LETA, — SRBSKI KMET SKRAJNO NEZADOVOLJEN.
Zemun. V Srbiji so pozvani pod orožje vsi moški od 18. do 60. leta. Izvedli so torej popolno mobilizacijo. Glavni stan je v Nišu. 26. t. m. se je kralj Peter pripeljal v Belgrad in se je podal v konak. Čez poldrugo uro se je Peter z avtomobilom odpeljal v glavni stan. Srbi trde, da mobilizacija hitro napreduje, a kmetje so zelo nezadovoljni, ker niso mogli poželi žita. V Belgradu so se po prvi bojni pijanosti hitro iztreznili, Olasti se nasproti našim državljanom zelo uljudne. Časopisi pišejo, da mir še ni končno izgubljen. V Belgradu so publicirali trimesečni moratorij,
Budimpešta, Pester Lloyd poroča, da se srbski vladi ni posrečilo vzbuditi med prebivalstvom vojnega razpoloženja. Ves Belgrad želi, da bi Srbija sprejela kar Avstro-Ogrska zahteva. Kraljevič je osebno Belgrajčane navduševal.
VELIKO SRBOV V POPOLNI VOJNI OPRAVI DEZERTIRALO. — V SRBSKI ARMADI VELIKANSKA NEZADOVOLJNOST.
Zagreb, Pravi položaj zadnje dni v Srbiji označuje dejstvo, da srbski vojaki tako dezertirajo. kakor še niso nikdar prej. Srbski narod namreč še ni pozabil, kdo da je rešil Srbijo popolnega poraza pri Slivnici, Dezerterji dezertirajo večinoma v popolni uniformi. Pripovedujeio, da so srbski vojaki strašno nezadovoljni in da trpe vojaki bedo. Zadnje dni odrejena premikanja vojakov, o katerih razlogov vojakov niso obvestili, so povzročila živahno vznemirjenje. Čete so izredno slabo preskrbljene.
šE EN SRBSKI GENERAL V AVSTRIJI.
Marijine Vari, Ko se je 26. t, m. pripeljal srbski general Marinovič iz Karlovih Varov tušem, ga je prijela policija in ga odvedla na okrajno glavarstvo, in je te-lefonično vprašala pri namestništvu, če ostane general v zaporu, nakar so mu naznanili, da sme naprej na Dunaj potovati, vati,
PROTI VELESRBSKI PROPAGANDI, i
Zader. Najvažnejše urade so zasedli vojaki. 26. t. m. ponoči so v Zadru na krovu parnika Lokrum aretirali dobrov-niškega župana, drž. poslanca Čingrijo, nadalje deželnega poslanca Pogliesija in nekega srbskega popa, ki sta oba Dubrovni-čana, Aretirance so odvedli v zapore deželnega sodišča.
VOJVODA PUTNIK ODPOTOVAL V SRBIJO,
Dunaj. Vojvoda Putnik je odpotoval včeraj ob pol dvanajstih po noči s posebnim vlakom čez Verciorovo in Bukarešt v Niš. Do meje ga je spremljal avstro-ogr-ski podpolkovnik generalnega štaba.
VAŽNE IZJAVE BIVŠEGA SRBSKEGA MINISTRA.
Vladan Gjorgjevič, za časa kralja Milana ministrski predsednik Srbije, ki so ga smatrali vedno za prijatelja Avstrije, je pisal po balkanskih vojskah v svoji knjigi med drugim sledeče:
Srbsko vprašanje se mora s silo rešiti: obe srbski državi morate obračati vso svojo pozornost na razvoj svoje vojske in narodne prosvete. Vzdržati morate narodno energijo v srbskem narodu in prvo priložnost uporabiti, da se reši srbsko vprašanje nasproti Avstro-Ogrski... Pa kaj hoče Srbija? Pisatelj pravi:
Področje, počenši od Ljubljane in Trsta, pa daleč doli v Macedoniji, mora biti temelj narodnega edinstva, Bosna in Hercegovina (1) je za Srbijo to, kar je Moskva za Rusijo ali Branibor za Nemčijo.
To se razume, da za Gjorgjevičevo pisanje ni odgovorna srbska vlada. Ako tako piše trezen in izkušen politik, ki še pri vsem tem uživa glas prijatelja Avstro-Ogrske, kakšne misli roje šele po glavah širokih slojev, ki se jim zdi Srbija najbogatejša od vseh drugih dežel, posebno med vojnimi krogi, ki so pijani vsled zmag v obeh balkanskih vojskah in se jim nobena stvar ne zdi nemogoča.
SRBSKA SKUPŠČINA. — SRBSKA
FROKLAMACIJA, Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Iz Niša se poroča, da se danes sestane srbska skupščina. — V posebni prokla-maciji sc poziva ljudstvo, da ostane v hišah.
ODHOD AVSTRO - OGRSKIH DRŽAVLJANOV IZ SRBIJE.
Dunai. »Reichspost« noroča iz Ze-muna: Parniki »Ara I«, »Zriny«, »Miklos« in Bessarab« pri )eljali so 3500 avstro-ogrskih državljano\ iz Belgrada v Zemun,
odkoder bodo z železnico in parniki odpeljani. Okoli 900 Avstrijcev in Ogrov se še nahaja v Belgradu, kateri pridejo danes v Zemun. Begunci pripovedujejo o viharnih prizorih. Napadeni so bili od besne množice, ki jih je tolkla z dežniki in palicami ter jih obmetavala s kamenjem in psovala. Fanatizirana srbska množica je divje psovala Avstrijo, zahtevala vojsko in se obnašala kakor zblaznela. Tisti avstrijski podaniki, kateri so prišli iz notranjosti Srbije v Belgrad, niso dobili nobenega stanovanja, ampak so morali brez jedi in pijače prenočiti na cesti. Žene in otroci so prišli v Zemun v usmiljenja vrednem položaju. Begunci so morali večkrat prositi nemškega poslanika Griesingerja, da jim preskrbi ladje za prevoz, ker so jim delali Srbi različne težave. Z največjo težavo se je posrečilo šele po intervenciji nemškega poslanika, da je smel parnik »Bessarab«, ki je pripeljal petrolej, vzeti na svoj krov begunce. Temu parniku sle-dili so pozneje še drugi, ki so last ogrske donavske parobrodne družbe.
ODHOD DIPLOMATIČNEGA ZBORA IZ BELGRADA V NIŠ.
Berlin. Iz Belgrada poročajo: Diplo-matični zbor, tudi nemški poslanik baron Griesinger, je zapustil Belgrad in se podal k srbski vladi v Niš. V varstvo nemškega poslaništva je ostal v Belgradu en posla-niški tajnik.
ČRNA GORA MOBILIZIRA.
Cetinje {C. kr. korespondenčni urad). Kralj Nikita je odredil splošno mobilizacijo.
MANIFESTACIJE V SARAJEVEM.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.} V Sarajevem so bile veličastne manifestacije. Ljudstvo je v sprevodu šlo pred konak. Na kraju, kjer se je izvršil atentat, je ljudstvo molilo.
GOSPODARSKE MOBILIZAČNE ODREDBE.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Ministrski odbor za narodnogospodarske mobilizačne odredbe, v katerem so zastopana vsa udeležena ministrstva in ki je proglašen za permanenten, je odredil, da se v tistih ozemljih, kjer jc proglašena mobilizacija, sestanejo tudi deželni odbori za mobilizacijske odredbe ter ostanejo v permanenci.
ODREDBE GLEDE ŽELEZNIČARJEV,
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) 2elez-j niško ministrstvo je izdalo odredbo, d katero se plače železniških uslužberJ cev, ki so mobilizirani, uravnajo (J ugodnejših normah za prave državire uslužbence.
ŽELEZNICE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 28. julija. Ogrske državne železnice bodo imele od 29. julija naprej nov vozni red. Za občinstvo bosta vozila na velikih progah komaj eden ali dva vlaka. Drugi vlaki so oblasti na razpolago.
ODDAJA BRZOJAVK.
Dunaj, Na tukajšnjem glavnem brzo. javnem uradu se sprejemajo brzojavke samo od tistih zasebnih strank, ki so se legitimirale. Z ozirom na velikanski navaJ je nemogoče izdajati potrdilne listke.
ZAGOTOVITEV PREHRANITVE DU-NAJa.
Dunajski župan dr. Weisskirchnei se je včeraj oglasil pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu in pri poljedelskem ministru Zenkerju radi odredb, da se zagotovi prehranitev Dunaja. Popoldne se je vršila v notranjem ministrstvu konferenca, katere se je udeležil tudi dunajski župan.
AVSTRIJSXE BORZE ZAPRTE.
Tržaška borza je 27., 28. in 29. julija zaprta. Borza v Pragi ostane zaprta do 29. julija. Ravnotako je sklenila borza v Budimpešti, da prekine do 29. julija vsako delovanje.
ODREDBE ZA PREHRANITEV PRAGE.
Praga, Mestni svet pripravlja celo vrsto odredb glede prehranitve Prage. Me^ njimi se nahaja, ki določa najvišje cene za živila, da tako prepreči izkoriščevanje ljudstva v slučaju vojske,
ŽENSKE TRAMVAJSKE SPREVODNICE V PRAGI,
Praga, Po ainerikanskem vzorcu je ravnateljstvo cestnih železnic pričelo vež-bati ženske sprevodnice, da tako nadomesti okoli 300 sprevodnikov, ako bi morali eventualno odriniti pod vojne zastave,
USTAVLJENI LISTI V PRAGI.
Praga. Na podlagi poostrenih tis-dva socialnodemokraška in dva svobodomiselna lista.
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj. Avstro - ogrska banka je \ svoji današnji seji sklenila, da poveča bančno obrestno mero od \ na 5 odstotkov,
OMEJITEV SPORA šE NI IZKLJUČENA.
Dunaj. Korespondenca Wilhelm poroča, da je v današnji seji borzne zbornice borzni komisar, ministrski svetnik dr. Zvvierzina izjavil, da glasom informacij, katere je dobil, sedaj še ni nobenega razloga za to, da se spor s Srbijo, ne bi omejil. Omejitev se splošno želi.
ANGLEŠKO ČASOPISJE ZA AVSTRO-OGRSKO.
London. »Daily Telegraph« piše: Brez dvoma je napetost med Avstro-Ogrsko in Srbijo zelo akutna, a to še ne pomenja, da je polom tu. Evropa jc preveč interesirana, da bi vsega ne storila, da spor prepreči. »Daily Chronicle« izvaja: Avstro-ogrska nota je tragična, a ne tako, da bi zahtevala samobrambe. Srbski agitatorji in četaši so sporazumno z vladajočimi krogi v tej kampanji približno tako proti Avstro-Ogrski postopali, kakor vsi balkanski narodi proti Turkom do leta 1912. v Makedoniji. Turčija je bila znana kot bolni mož, a od velesile, kakršna je Avstro-Ogrska, se jc moral pričakovati odpor. Takega postopanja monarhija ni mogla prenesti, ne da bi bila ogrožena njena dostojnost in obstoj. Stvar Srbije je slaba in Rusija njene stvari more še manj lastopati kakor druge velesile trojnega sporazuma. Rusija najboljše stori, da Srbiji svetuje, da odneha. Velesile ne smejo vec ponoviti napak iz leta 1909., ki so v Srbiji vzbujale up, da more več doseči, kakor to, na kar more računati. — »Daily News« pišejo: Avstro-Ogrska ne zahteva ničesar, kar ni upravičljivo. Njeno ogorčenje je naravno, ni krivično. Srbija stori najbolj še, da se podvrže. Pogaja se lahko pozneje. Splošno angleško časopisje poudar ja, da bi Angleška v sličnem slučaju ravno tako ravnala kot Avstrija.
ANGLEŠKA POSREDUJE.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad) Angleška zopet posreduje, da bi se vojska lokalizirala in zopet upostavil mir. Berchtold je pripravljen sprejeti angleškega po slanika pod izrecnim pogojem, da se na vojne priprave Avstrije ne upliva. Angleš ka posreduje: 1. za lokaliziranje spora in 2. sploh za zopetni mir. Upa sc na mirni razvoj krize, posebno ker se iz Peterburga poroča, da vlada na carskem dvoru razpo loženje za mir,
RUSIJA SE PRITOŽUJE RADI HLAD-NOSTI ANGLEŠKE.
Berolin. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: Službeno je znano, da jc angleška vlacla izjavila ruskemu poslaniku v Londonu, da ona na razmerju med Srbijo in Avstro-Ogrsko ni interesirana. Ruski poslanik je to takoj naznanil svoji vladi s pripombo, cla mu je posebno hladnost angleških oblasti pa-la v oči.
Rim. »Giornale dTtalia« je prejel iz Peterburga brzojavko podobne vsebine.
FRANCOSKA OBŽALUJE.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Francoski poslanik je izrekel Berch-toldu obžalovanje francoske vlade radi pariških protiavstrijskih demonstracij.
Pariz. »L' Eclair« piše: Zločin bi bil, že bi dajali Srbom pogum za odpor.
London. »Observer« ojstro napada Srbijo in naglasa, da se mora Srbija udati.
KAJ PRAVI RUSIJA.
Pariz, 28. julija. »Figaru« poroča njegov posebni poročevalec iz Peterburga z dne 27. julija sledeče: Ministrski svet je sklenil preteklo nedeljo, da bo Rusija med Avstrijo in Srbijo posredovala. Ta sklep je bil sklenjen na predlog vojnega ministra Suhomlinova in je bil odobren od strani carja. Posledica tega sklepa je, da je bil mobiliziran armadni zbor v Kijevu. Ruski poslanik v Parizu, Izvolski, je odšel nato takoj v Pariz in zopet nastopil svoje mesto. Avstrijski ultimatum je presenetil vso rusko javnost, ker je grof Berchtold še pred 4 dnevi ruskemu poslaniku na Dunaju in v Berolinu dal formelno zagotovilo, da ne bo stavil ultimata.
OBSEDNO STANJE V PETER-BURGU.
Dunaj. V Peterburgu je zaradi delavskih nemirov proglašeno obsedno Stanje.
NOVICE O RUSKI MOBILIZACIJI.
Berolin. Večerni listi iz Peterburga dementirajo, da jc Rusija zapovedala mobilizacijo.
Berolin. Po tukajšnjih govoricah flusija svojo armado mobilizira, dočim zopet drugi to zanikajo.
Peterburg. Car je zaslišal vojnega in mornariškega ministra v avdienci. Rusija namerava 5 armadnih zborov mobilizirati. iVojaški atašeji so k armadi vpoklicani. V ministrskem svetu je baje zahteval Suho-mlinov, da naj se Rusija za Srbijo zavzame. O vojnem razpoloženju pa ni niti sledu v Peterburgu.
Geni. Več ruskih delavcev je brzojavno pozvanih, da se vrnejo domov.
MOSKVA V OBSEDNEM STANJU. Peterburg, 28. julija. Ruska vlada je proglasila tudi za Moskvo in njeno gubernijo posebne varstvene odredbe. Priobčevanje vesti, ki zadevajo spremembe v armadi, so za eno leto prepovedane.
IMENOVANJE ČASTNIKOV NA RUSKEM. Krasnoje Selo. Car je imenoval gojence kadetnih šol. ki so dokončali svoje študije, za častnike.
NOVI RUSKI POSLANIK V BELGRADU.
Berolin. Kakor poročajo listi iz Peterburga. jc bil ravnatelj biroja za balkanske zadeve v ministrstvu zunanjih stvai-i, knez Trubeckoj, imenovan za poslanika v Belgradu.
POVELJNIKI RUSKE ARMADE.
Pariz. »Figaro« poroča iz Peterburga: V tukajšnjih uglednih vojaških krogih se govori, da bosta imenovana za vojskovodji armade general Rennenkampf, poveljnik vojaškega okraja Wilna, in general Ivanov, poveljnik okraja Kijev, Vodstvo armade pa prevzame vojaški guverner mesta Petrograd in poveljnik gardnih čet, veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
MENJANJE DEPEŠ MED CESARJEM VILJEMOM IN RUSKIM CARJEM.
Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza, da sta nemški cesar in ruski car menjala depeše. To je zelo velike važnosti z ozirom na vzdrževanje svetovnega miru.
NEMŠKI ČASTNIKI ODPOKLICANI DOMOV.
Pariz. Nemški častniki v rezervi, ki se mude na Francoskem, so odpoklicani vsi nazaj na Nemško.
NEMŠKI CESAR SE VRNIL.
Berolin. Nemški cesar jc dospel v Kiel.
NAVDUŠENJE ZA AVSTRIJO V BEROLINU.
Berolin. Manifestacije pred avstrijskim poslaništvom iu pred palačo nemškega državnega kanclerja so trajale 24. t. m. do čez polnoči. Pred demonstranti so nosili avstrijsko in nemško zastavo. O polnoči je prišel na balkon naš poslanik grof Szigyeny-Marich, ki se je zahvaljeval za ovaclje, kar je zopet velikansko veselje povzročilo. Pred ruskim poslaništvom so demonstranti klicali »Proč z Rusijo! Živio Avstrija!«
Berolin. (C. kr. koresp. urad.) Wol-fov urad poroča; Pri sinočnih demonstracijah so sc culi pred ruskim poslaništvom razni protiruski klici. Policija je takoj odredila vse potrebno, cla se kaj takega več ne ponovi.
RUMUNIJA NEVTRALNA.
Dunaj. (C. ki\ koresp. urad.) Zagotavlja se, da ostane Rumunija nevtralna.
BULGARSKE BANDE.
Pariz, 28. julija. »Echo dc Pariš« poroča iz Sofije: Tukaj so se začele zbirati četaške bande ,ki bi udrle v srbsko ozemlje in ki so naperjene proti srbski vladi. Bolgarska vlada jc na posredovanje srbskega poslanika v Sofiji snovanje bancl prepovedala .
V BOLGARIJI IN RUMUNIJI.
Pariz. »Echo de Pariš« poroča iz Zofije:Tu so se že zbrale čete, ki se podajajo na srbsko mejo.
Peterburg. Z oficielnc bolgarske strani se izjavlja, da je mogoče, da ostane Bolgarija nevtralna. Konvencije med Srbijo in Rumunijo ni. Večerno »Vreme« piše, da so se vojne šansc zelo dvignile in da smo prccl velikimi dogodki.
Rim. Bolgarski legacijski tajnik je v Tribuni izjavil: Bolgarija bo znala čuvati primerno svoje koristi, če seže vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo čez mejo.
BOLGARI SE VZNEMIRJAJO. Pariz, 28. julija. »Temps« poroča iz Sofije: Bolgarskega prebivalstva se po-lašča veliko vznemirjenje. Pravijo, da je prišel trenotek in prilika, cla sc Bolgarija reši iz položaja, v katerega jo je spravil bukareški mir. Na deželi se vrše demonstracije in ljudje se bodo sami vzdignili, ako nc prične vlada z vojaškimi odredbami proti Rumuniji in Srbiji.
GRŠKA OSTANE NEVTRALNA. Dunaj, 28. julija. Grška vlada jc namignila na Dunaju, da bo ohranila strogo nevtralnost. Vojska med Avstrijo in Srbijo ni dogodek, ki bi ogrožal bukareški mir in zato ne nalaga Grčiji nobene zavezniške dolžnosti.
VENISELOS SE VRNIL V ATENE.
Grški ministrski predsednik se vrne
iz Monakova v Atene. Iz Aten se nadalje poroča, da Grška nima povoda, da bi se v avstrosrbski konflikt vmešavala.
FRANCOSKO-RUSKA DEMARŠA.
Dunaj. Vse vesti o francosko-ruski demarši so izmišljene.
ITALIJA MOBILIZIRA.
Rim. I)i San Giuliano je došel danes v Rim, kjer ostane, dokler sc položaj no pojasni. Danes zboruje laški ministrski svet.
Saarbriicken. Italijani se pozivajo pod orožje.
BELGIJA MOBILIZIRA.
Bruselj. Vojno ministrstvo jc izdelalo popolen mobilizačen načrt za slučaj, če bi Francija in Nemčija mobilizirali. Belgija ima 200.000 mož.
PROKLAMACIJA NA SRBSKI NAROD.
Zemun, 28. julija. Preteklo nedeljo je priobčil srbski uradni list na srbski narod sledečo proklamacijo: Pred dvema dnevoma je izročila avstrijska vlada srbski noto z določilom, da sc odgovori do sobote zvečer do 6. ure in z grožnjo, da prekine diplomatično občevanje, ako odgovor ne bo povoljen. Srbska vlada je šla v interesu miru tako daleč, kolikor je to dopuščajo meje odjenljivosti. Zaupamo na Boga, na naše pravice in na prijateljstvo velesil. Srbska vlada se čuti primorano, za vsak slučaj ukreniti vse potrebne vojaške odrecibe v obrambo dežele. Smatramo za svojo dolžnost, pozvati ljudstvo na brambo domovine. Če bomo napadeni, bo armada storila svojo dolžnost.
UTRDBE ODRINA POPRAVLJAJO.
Dunaj. Pol. Korr, poroča, da Turki že nekaj časa z mrzlično naglico popravljajo utrdbe okoli Odrina.
NAŠ MADRIDSKI POSLANIK PREKINIL DOPUST.
Bad Ischl. Avstro-ogrski poslanik v Madridu princ Karel Emil zu Fiirsten-berg se je odpeljal s počitnic nazaj na svoje mesto v Madridu.
VELIKANSKO NAVDUŠENJE ZA VOJSKO.
(Poroča c. kr. korespondenčni urad. —
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad) Tu so bile velike manifestacije, ki so trajale do polnoči. Pred magistratom je župan dr. Weiskirchner nagovoril množico. Govoru so sledili burni živijo klici na našega cesarja, zvezne vladarje in armado. Množica je pela patrijotične pesmi.
Dunaj. Predsednik avstrijske gosposke zbornice knez Alfred V/indischgraetz, ki je star 62 let, in član gosposke zbornice knez Karol Auersperg, ki je star 54 let, sta javila vojaški oblasti, da sta pripravljena iti v vojsko kot prostovoljca.
Dunaj, 28. julija. Milijonar Guttmann je daroval 100.000 kron »Rdečemu križu«.
Praga. »Bohemia« poroča iz Budje-jevic: Tu so bile 26. t. m. velike domoljubne manifestacije, ker jc odpotoval dosedanji poveljnik pešpolka št. 88 grof Berchtold, ki je povišan za generala. Cel polk je spremljal generala na kolodvor. V iz prevodu so nosili lampijo-nc. Pri kolodvoru je bilo velikansko navdušenje mecl vojaki in civilisti. Množica je viharno klicala Slava in Heil in je prepevala domoljubne pesmi. Tudi na. cestah so se ponovile spontane manifestacije.
Černovice. Domoljubne manifestacije se ponavljajo. Tisočerobrojna množica je pozno zvečer korakala pred poslopje deželne vlade, kjer je pela odkrita cesarsko pesem, klicala navdušeno: »Živio cesar!« »Živio vojska!« »Proč s Srbi!« Mir in red se nista kalila. Iz ccle dežele dohajajo neprestano poročila o domoljubnih izjavah.
Budimnešta. Manifestacije za vojsko so trajale celo noč. Pred nemškim konzulatom so demonstrirali za Nemčijo. Nadvojvoda Jožef je nagovoril iz svoje palače ljudstvo in naglašal v svojem govoru, da mora vsak izpolniti svojo dolžnost za kralja in za domovino.
Dunaj. Ko se jc 26. t .m. menjala dvorna straža, so se zopet obnovile velikanske domoljubne manifestacije. Že ob 12. uri opoldne jc zunanja dvorska vrata, dvorska dvorišča in prostor, kjer se straže menjavajo, zasedlo do 1500 oseb. Ko jc prikorakala, ob tri četrt na 11. uro stotnija 67. pešpolka z zastavo in z godbo, ki jo je velikanska množica spremljala, so viharno klicali: Hoch! vladarski hiši in armadi. Godba, ki jc svirala Princ Evgenovo koračnico, jc do entuziazma razplamtila. navdušenje množice. Ljudje so se odkrili in so peli domoljubno koračnico. K oje godba za-svirala cesarsko pesem, so jo vsi odkrito poslušali in navdušeno klicali: Iloch!, ko so sviranje končali.
VELIKANSKE DOMOLJUBNE MANIFESTACIJE NA DUNAJU.
Dunaj, 28. julija. Tu so se včeraj in danes obnovile velikanske domobljubne manifestacije.
CESARJEV OKLIC NA OGRSKE NA-RODE.
Budimpešta, 28. julija. Tu se je danea objavil vojni oklic cesarja in kralja na ogrske narode,
OSKRBA MOBILIZIRANEGA MOŠTVA.
Ministrski odsek za oskrbovanje in preživljenje mobiliziranega moštva, je postal stalen in neprenehoma deluje. V, odseku sede zastopniki vseh ministrstev. Za dežele v katerih je moštvo poklicano, se osnujejo posebni deželni odseki, ki se proglasijo za stalne. Glede oskrbe mesta Dunaja z živili je imel notranji minister konferenco z dunajskim županom.
UJETI SRBSKI PATRULJI.
Dunaj. »Reichspost« poroča, da so naši vojaki ob Donavi zaplenili dva srbska čolna, v katerih sta bili srbski patrulji.
VARSTVO SRBOV V MONARHIJI PREVZELA RUSIJA. Dunaj. Po prekinjenih diplomatič nih zvezah med Avstro-Ogrsko in Srbijo je prevzelo cesarsko rusko poslaništvo varstvo koristi tistih srbskih državljanov, ki žive v monarhiji.
PRESTOLONASLEDNIK — POLKOVNIK.
Dunaj. Cesar jc imenoval prestolo« naslednika nadvojvodo Kari Franc Jožefa za polkovnika v huzarskem polku št. 1.
POLOŽAJ BOLJ ZADOVOLJIV.
Dunaj. Dela se na to, da bi se še * zadnji uri spor mirno rešil. V tem smislu dela diplomacija vseh evropskih velesil Rusija ponuja posredovanje Italiji.
MIRNO KRI!
Dunnj. V imenu borzne zbornice je pred žitno borzo blagajniški upravitelj borzijance takole nagovoril: Velike žrtve moramo še prinesti, a doprinesli jib bomo z navdušenjem in s polnim srcem. Obraniti moramo hladno kri!
AMNESTIJA ZA DELIKTE PROTI VOJAŠKI OBVEZNOSTI.
Cesar ie izdal amnestijo, ki bistvenft obsega sledeče:
I.	Onim, ki služijo v vojni in pri mor> narici, ki so sc pred razglasitvijo mobilizacije pregrešili proti vojaški obveznosti s tem, da so dezertirali ali se niso odzvali pozivu, in so radi tega v preiskavi ali pred kaznijo, se odpusti preiskava in kazen, morajo pa takoj v vojake, in tisti, ki imajo kako šaržo, jo izgubijo. Interkalare dezer-terjev se všteje v službeni čas. Preiskava in kazen se pa ne odpusti onim, ki so koga speljali k pregrešku proti vojaški obveznosti. Ako se ima kdo poleg teh pregreš-kov zagovarjati tudi radi drugih, jc sicer deležen amnestije, a za druga kazniva dejanja je še vedno odgovoren.
II.	Vsem v monarhiji, ki so obsojeni ali pa še v preiskavi, ker so se pred razglasitvijo mobilizacije odtegnili naboru aH vojaški službi, se odpusti kazen, ki je še niso prestali, oziroma preiskava in kazen; tudi jim ne bo treba dalje služiti. Morajo pa iti takoj k naboru, oziroma v vojaško službo in sc v ta namen nemudoma priglasiti pri politični okrajni oblasti svoje domače občine. Sokrivci amnestije niso deležni. Izseljenci, ki so se vrnili in so asentirani kasneje kot v tretjem razredu, so obvezni služiti le do 31. decembra onega leta, v katerem izpolnijo 33. leto.
Za one, ki služijo v deželni brambi, veljajo ista določila kot za druge vojake in mornarje. Če se imajo zagovarjati razen radi pregreškov proti vojaški obveznosti tudi radi drugih kaznivih dejanj, so deležni amnestije, če že niso bili obsojeni; če so bili obsojeni, zanje amnestija ne velja, v jako ozira vrednih slučajih pa se jih lahko predlaga za posebno milost.
Naši vojskovodje.
Po naši ustavi ima cesar neomejeno oblast v vseh vojaških zadevah. Pridržana mu je vsa pravica čez vojaštvo in noben drug človek se ne sme vmešati v vojaške reči. Vojni minister ima sicer nekatere pravice, a tudi tc so mu podeljene od cesarja. Storiti mora vse to, kar mu cesar ukaže. Cesar ima tudi pravico, napovedati vojsko ali pa skleniti mir, sklepati zveze z drugimi vladarji in voditi sploh vse zunanje zadeve. Najvišji vojskovodja je torej cesar. Kajpada lahko izroči cesar vrhovno povelje tudi svojim izkušenim generalom. Taki generali, ki so odločeni za vojskovodje, opravljajo v naši armadi sedaj službe armadnih nadzornikov. Imenujemo jih po službeni starosti.
Nadvojvoda Friderik, katerega je cesar po umoru Franca Ferdinanda določil za svojega pooblaščenca in zaupnika v vseh vojaških rečeh; uradno se to izraža, da je na razpolago najvišjemu vrhovnemu poveljstvu. Nadvojvoda Friderik je bil do tega imenovanja nadzornik za vso avstrijsko deželno brambo. Radi svoje prijaznosti in ponižnosti je v vojaških krogih z«1q priljubljen,
Šef generalnega štaba, kateri ima z najboljšimi častniki v resnici usodo cele vojske v rokah, je baron Konrad-He-c e n d o r f. Generalni štab izdeluje načrte in vojskovodje jih v sporazumu ž njim le izpeljujejo. Znano je, da velja baron Konrad ne samo pri nas, ampak tudi v vojaških krogih drugih držav, kot nenavadno bistroumen, nadarjen in hitro misleč človek. Naša armada je, odkar je Konrad šef generalnega štaba, izmed najboljše organiziranih armad na svetu. Preskrbljena je z vsem do zadnjega gumba. Častniki so z novodobnimi manevri, ki niso več samo za parado, ampak se naslanjajo kolikor mogoče na istinite razmere v vojski. Takih izbornih manevrov nima nobena druga država. Častniki in moštvo obožujejo Konrada. Njegovo ime elektrizira našo armado. To je dobro, kajti pravi vojskovodja mora imeti neomejeno zaupanje pri celi armadi.
Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokoljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Armada je z vsem preskrbljena, magacini so polni. Vrhu tega še velja Krobatin kot strokovnjak pri artileriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral. Na morju je določen za našega vojskovodjo admiral Anton Haus. Tudi slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem! V delegaciji s slovenskimi in hrvatskimi delegati govori vedno slovenski ali hrvatski. Haus živi le za našo mornarico, za drugo se ne briga. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju zelo ljubeznjiv. Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi moštvo, kajti Haus zna občevati z vsakim mornarjem kakor s svojim tovarišem. Ali bi v slučaju vojske nastopila tudi naša mornarica? Skoraj gotovo, ako bi se Črnagora in Grčija postavili na stran Srbije.
Najboljši poznavatelj Bosne in Hercegovine v vsakem oziru je sedanji predsednik bosanske deželne vlade, feldcajgmaj-ster Oskar Potiorek. O njem se pravi, da je zelo nadarjen, pogumen in nagle, a trezne odločitve. To vse je v vojski dobro.
Nadalje so še armadni nadzorniki: poprejšnji vojni minister infanterijski general Moric vitez Aufenberg, kavalerijski general Rudolf vitez Bruderman in infanterijski general Liborij vitez Frank.
Slika srbskega vojnega pozorna.
Meja na severu med Srbijo in monarhijo gre ob Savi od Rače do Zemuna oziroma Belgrada, to je do izliva Save v Donavo. Nadaljna meja je Donava do Or-šove, oziroma do Radnjevca v bližini bul-garske meje. Obe reki, Sava in Donava, sta zelo močni in široki ter imata ponekod širino do 1200 m ali pa še več in sta plovni. Te dve reki tvorita zelo važno vojaško zapreko posebno še zaradi tega, ker se na obeh bregovih deloma nahajajo močvirja. Breg na ogrski strani je skoro raven, šele od Bazije pa do Oršove se počasi vzdiguje in tvori sredogorje, katero se strmo spušča proti Donavi. Na srbski strani dominira obala skoro na celi izobčeni meji, posebno pa na črti Obrenovac— Belgrad — Smederevo nad ogrsko obalo, tako da se zdi, da stvarijo delne zapreke od severa prihajajočemu sovražniku. Od Kostole do Golubca spremljajo srbsko obalo manjše višine, katero pa nadvladuje ogrskega brega od Bazije do Koromina-Golubca. Od tukaj pa do Oršove je tudi srbski breg strm in visok ter brez važnih dohodov, pripraven samo za majhne bitke oziroma za prehod.
Mejo med Srbijo in Bosno tvori reka Drina, katera teče deloma skozi ozko dolino in je od obeh strani obdana od brez-potnega in pustega gorovja, ki je posebno na bosenski strani precej visoko. Šele nad Bajino Bašter je zadnji del gorovja do bosensko-črnogorske meje suha preseka, ki vodi čez precej visoko gorovje.
Z ozirom na samo formacijo terena je bosensko-srbska meja samo na nekaterih krajih za večje vojaške oddelke prehodna. Taki kraji so blizu izliva Drine v Savo, potem pri Zvorniku in Bajini Bašti (najbližja pot čez prelaz Kadinjača v dolino zahodne Morave in k železniški postaji Užice v dolini; to je zelo važna operacijska linija.
Srbija se kaže geografično kot od juga proti severu se razširjajoča kotlina, ki je na zahodni in vzhodni strani obdana od visokega gorovja. Središče dežele, dolina Morave in zahodne Morave je zelo rodovitno in precej gosto naseljeno. Robna gorovja so zelo šumovita in neprehodna ter zaradi tega za večje vojaške operacije malo ali pa sploh neprimerna, torej samo prehodno gorovje. Zelo važna pa so za manjše praske in za četaške boje, za katere so na balkanskem polotoku zelo izurjeni.
Da moremo presoditi vojno pozorišče z vojaškega stališča, moramo vpoštevati
prometne zveze, ki so zelo velike važnosti. Medtem, ko je železniška mreža na ogrski strani izredno gosta in dobro razvita, ima Srbija samo malo železnic. Glav-na železniška črta gre od Belgrada skozi Niš v Sofijo in Carigrad, oziroma iz Niša skozi Skoplje v Solun. Od te glavne železnice odcepita se dve važni železnici proti zahodu, ki vodita skoro blizu bosen-ske meje; ena železnica gre v Valjevo, druga pa v Užice, medtem ko drže druge postarnske železnice na vzhod proti bul-garski meji.
Utrjeni so sledeči kraji: Belgrad ima okoli 70.000 prebivalcev in ima stare utrdbe, ki so brez vsake vrednosti ter so jih zaradi tega vojaške čete že zapustile. Niš leži pri izlivu Nišave v Moravo in je druga trdnjava, ki ima kaj vrednosti, vendar pa služi samo za brambo proti napadom od vzhodne, jugovzhodne in južne strani. Za-ječar in Pirot sta utrjena kraja na srbsko-bulgarski meji.
Od večjih krajev naj še omenimo: Na Donavi-Savi se nahaja Šabac, Smederevo, Požarevac in Veliko Gradište. V notranjosti dežele leži znani srbski arzenal Kra-gujevac in Kruševac. Na bosenski meji je Loznica,
Srbija ima zaradi svojo rodovitnosti in veliko govedoreje dobro stališče, vendar pa je danes v tem oziru slabše z ozirom na predstoječo vojsko. Geografični položaj je za sovražnika, ki prihaja od severa — ako odbijemo težave pri prehodu čez Donavo ali Savo — ugoden, medtem ko je položaj na zahodu za sovražnika v začetku težak, a je zato poznejše prodiranje znatno lažje.
Čez Savo vodi železniški most, in sicer med Zemunom in Belgradom; ta most ima zelo veliko strategično važnost. Svoj-čas so ga proglasili za nevtralnega, vendar pa ga Srbija lahko vsak čas požene v zrak. Med Zemunom in Oršovo ne vodi čez Donavo noben most.
Kolikor nam je sedaj znano, zbira se glavna srbska moč v središču stare Srbije, in sicer v krajih Kragujevac—Kraljevo— Kruševac, kjer je križišče vseh prometnih cest. Razen tega zbirajo se večji sovražnikovi oddelki pri Valjevu in Užicah proti bosenski meji (reka Drina). V bližini Donave, med Zemunom in Požarevcem, se nahaja večja sovražna četa. Iz tega se sklepa, da ima glavna srbska armada nalogo da ostane v defenzivi, dočim se od zahodne armade pričakuje, da stopi takoj v ofenzivo. O naši vojski in njenih pozicijah naravno ne smemo ničesar poročati.
EvharlsliCfli shod na Zapiazu.
V nedeljo je prišlo na Zaplaz več ko 4000 mož in mladeničev iz cele Dolenjske. Od župne cerkve na Čatežu se je vršila procesija z Najsvetejšim, ki jo je vodil generalni vikar prelat Flis na Zaplaz. Zlasti županov in občinskih odbornikov se je zbralo impozantno število. Na Zapiazu je imel cerkveni govor č. g. pater žužek. Medtem se je zvedelo, kako so se čez noč razmere izpremenile. Popoldne je imel pod milim nebom dr. Lampe nagovor na več tisočglavo množico mož in mladeničev, v katerem je razpravljal o resnem tre-notku, ki nas sedaj kliče, da kri in premoženje zastavimo za cesarja in domovino. Mi ne gremo pod Nemca, ne gremo pod Laha, ne gremo pod Mad-jara, ne gremo pod Srba, ampak hočemo živeti in umreti v avstrijski državi pod svojim zakonitim vladarjem! (Burno pritrjevanje.)
Ako nas pokliče cesar na vojsko, vemo, da gremo na pravično vojsko, v kateri bomo branili najvišje svoje svetinje, svojo vero in svojo domovino. Srb je postal prevzeten, ker si je dal dopovedati od hrvatskih in slovenskih liberalcev, da bomo mi avstrijski Jugoslovani v slučaju vojske odnovedali pokorščino svojemu cesarju in prestopili na srbsko stran. (Burni klici: Nikdar ne!)
To je dalo pogum srbskim morilcem, da so začeli stegovati roke tudi po naših deželah. Sedaj se bodo pa prepričali, da ves slovenski narod zvesto stoji na strani svojega cesarja in bo branil proti vsakemu sovražniku našo skupno domovino. Pokazali pa bomo tudi, da na svoji zemlji ne trpimo tiste brezvestne agitacije, ki je, posebno potom nesramnega tiska, žali-bog del naše mladine zapeljala na napačna pota. Tudi tu se mora narediti popolna jasnost. Prišli smo na Zaplaz molit in se razidemo na vojsko! To bo vojska za našo pravično katoliško, avstrijsko in slovensko stvar. Prišli pa bomo zopet molit na Zaplaz!
Zato poziva govornik vse može in mladeniče, da se prihodnje leto vsi, ki so se udeležili današnjega sestanka, zlasti vsi tisti, ki sc vrnejo od vojaške službe, snidejo zopet na Zapiazu k velikanskemu taboru vseh dolenjskih mož in mladeničev. Ta poziv je bil z
navdušenjem sprejel in ko so se možje in mladeniči razhajali, so si podajali roke s pozdravom: »Bog daj, da se vidimo prihodnjič zopet vsi živi in zdravi!«
Nato je imel evharistični govor prelat Flis, z litanijami.
Prav prijetno so nam pa naredili celo slavnost vrli gojenci Salezijancev s svojo godbo, ki so tako neumorno svirali, da so se vsemu ljudstvu prav priljubili.
Torej na svidenje vsi dolenjski možje in mladeniči na prihodnjem taboru na Zapiazu!
Evharističnemu shodu na Zapiazu je došla iz Lurda sledeča brzojavka:
L o u r d e s , 24. julija.
Možem, zbranim na Zapiazu, pozdrav iz Lurda in blagoslov! Da bi ostali zvesti Brezmadežni in njenemu božjemu Sinu zoper svobodomiselne upornike in zarotnike proti Bogu!
Jeglič, škof.
Dnevne novice,
-f Shod v Lomu. Iz Loma poročajo: V nedeljo, 26. julija, popoldne po litanijah je imel poslanec g. Piber tukaj shod. Razložil je politični položaj v Avstriji in vzroke sedanjega vojnega stanja. Slavil je rajnega prestolonaslednika kot zglednega katoličana in poudarjal njegovo naklonjenost nasproti Slovanom in Slovencem. Razložil je razne v zadnjih letih v deželnem zboru sklenjene postave, posebno je razložil one, ki so kmečkemu ljudstvu živ-ljensko potrebne, n. pr. glede planin in pašnikov. Pojasnil je tudi šolski in cestni zakon. Vzpodbujal je k zvestobi do vladarja ter pozval konečno poslušalce, da so zaklicali cesarju trikrat: Živio!
-f Naše ženstvo. Ganljiva je soudeležba našega ženstva ob sedanjem položaju. Takoj ob prvih vesteh, ki so prihajale o konfliktu s Srbijo, so se žene in dekleta takoj zavedle svoje dolžnosti — postaviti se v službo domovine, postaviti se v sanitetno službo »Rdečega križa«. Mnoge naše dame, ki so že doslej sodelovale pri tej organizaciji, dobe celo množico pomočnic. Z dežele in Ljubljane se oglaša na stotine žend in deklet za sanitetno službo »Rdečega križa«. Oglasila sprejema »Slovenska krščanskosocialna zveza« v Ljubljani, oglaša se pa lahko tudi pri deželni vladi pri g. dvornemu svet-ngku, sanitetnemu referentu gosp. dr. Zu-pancu. Slava našim ženam in mladenkam. Bog spremljaj njihovo plemenito delo s svojim blagoslovom!
-f Hrvatje proti Srbom. Iz Zagreba poročajo, da so včeraj Hrvatje v Zagrebu razbili vse srbske trgovine in lokale. Nekatere trgovine so zažgali.
+ Cerkvenoglasbeni tečaj za organi-ste, koralni tečaj za duhovnike, kakor tudi občni zbor Cecilijinega društva so preloženi na nedoločen čas.
+ »Slovenski Narod« kot cerkven sodnik. Pretekli teden je umrl v Trnovem pri Ljubljani vpokojeni župnik Šker-janec. Ker je zapustil »Družbi sv. Cirila in Metoda« 20.000 kron, zato mislijo liberalci, da imajo pravico napadati ljubljanskega knezoškofa in mu delati nezaslišano krivico. »Narod« piše: »Moža, kateremu ni nikdar mogel njegov višji cerkveni predstojnik ničesar očitati, kar bi nasprotovalo cerkvenim interesom ali cerkveni morali, je suspendiral škof Jeglič a divinis ter mu prepovedal maševati. — To je moža, ki je imel čisto vest, hudo potrlo in od tedaj je pričel hirati. — Pa bodimo pravični! Kakor se javno trdi, ni bilo nobenega pravega povoda za suspenzacijo. Pokojni župnik Škerjanec se ni strinjal s politikujočim škofom Jegličem, in to je bila menda njegova največja krivda.« Mi o pokojnem župniku Škerjancu nočemo ničesar pisati. Bog mu daj večni mir! Čisto gotovo pa je, da bi bil on sam ostro protestiral proti temu, da liberalci knezoškofa dolže na tak popolnoma neosnovan in krivičen način zavedne in hotene pristranosti pri znanem konfliktu, ki ga je imel pokojni s cerkveno oblastjo. Ampak »Narod« mora povsod vtakniti svoj lažnjiv kljun in pustiti povsod sledi svoje lažnivosti.
+ S pošte. Imenovani so: računski podčastnik Matej Kumer za Trst 1, orož-niški stražmojster Ivan Pevec za Ljubljano 1, narednik Karel Kumer za Opatijo, poštni praktikant Kari Mlakar za Št. Peter za poštne asistente, poštni konceptni praktikant dr. V. Maver za poštnega koncipista. Za poštne praktikante abiturient Marij Fajdiga za Trst 1. Prestavljen je poštni praktikant Anton Preinfalk iz Št. Petra na Krasu v Ljubljano 1. Umirovljen je poštni nadoficijal Ivan Vezil v Trstu 1.
lj Umrl je včeraj dne 27. julija na Pristavi pri Mengšu g. Jakob T o m e 1 j, oče preč. gosp. župnika Ant. Tomelja na Črnučah v 86. letu starosti. Pogreb se vrši jutri v sredo ob 8. uri zjutraj v Mengšu. N. p. v. m.I
—	Koniiscirani denar. Policija je v Zagrebu zaplenila denar, v znesku 17.000 K, ki je bil nabran za spomenik dr. Sveto-zarja Miletiča. Denar je hranil predsednik srbske radikalne stranke dr, Krasojevič.
—	Odvzeti poštni debit. Bosenska vlada je odvzela poštni debit za Bosno in Hercegovino periodičnemu listu »Jugoslavija« ki izhaja v Pragi in časopisu »Zajed-nica«, ki izhaja v Rosario de S. Ffc u Ameriki.
Hrvatskemu Sokolu v Splitu je policijska oblast prepovedala vsako delovanje.
—	Umrl je v Gradcu dvorni svetnik Jožef Šinko, star 64 let, rodom iz Postojne.
Preiskave. »Narodni List« poroča iz Dubrovnika, da je bilo tam pet hišnih preiskav. V uredništvu »Dubrovnika«, v stanovanju urednika K. Dominkoviča, v uredništvu »Srbske Zore« in pri dveh knji-garjih. Hišna preiskava je bila tudi pri srbskem škofu Milašu, ki se nahaja na potovanju. Uspeh preiskave ni znan.
Volitve v šibeniku. Liberalno-srbska stranka pod vodstvom znanih političnih kameleonov Krstelja in Drinkoviča je doživela pri zadnjih volitvah popolen poraz. Zmagala je pravaška stranka pod vodstvom zagovornika in pospeševatelja katoliškega gibanja dr. Ante Dulibiča.
Dijaške uniforme v Dalmaciji. Deželni šolski svet v Zadru je sklenil glede dijaške uniforme sledeče: Kape bodo modre, kakor jih ima »Flottenverein«, suknje bodo kratke. Nautičarji bodo imeli po-sebne uniforme. Vsak zavod se bo spoznal po začetni črki. V začetku šolskega leta bodo uniformirani samo nižji razredi, potem pa vsako leto po eden višjih razredov,
—	Nesreča. V Štorjah pri Celju je udaril konj kovaškega vajenca Ludvika Goberšek s kopitom po obrazu. Zadobil je več težkih poškodb. Baje je peljal raz-boritega konja na predolgi uzdi. Fant je bil zelo priden.
—	Nesreča na Vrhniki, 181etni delavec Novak se je v pivovarni na Vrhniki ponesrečil pri stroju. Odtrgalo mu je roko,
—	Smrtna kosa. V Jurjevici pri Ribnici je umrl nesrečne smrti »na štriku« posestnik Žagar in mlinar Jožef Oberstar dne 23. julija t. 1, Pravijo, da se mu je bojda zmešalo, kar je lahko verjetno, ker se je že prej večkrat nameraval sam usmrtiti na ta ali podoben način.
—	Strahovit orkan v Primorju. S Sušaka poročajo, da znaša škoda, ki jo je povzročil zadnji orkan v reškem Primorju, na milijone kron. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo izmed njih težko.
—	Veliko snega je padlo na gorenjske hribe. Begunjšica je imela belo kapo včeraj zjutraj, in sicer precej nizko, istotako Stol in druge gore.
—	Morski somi ob istrski obali, li
Pulja poročajo, da se je letos pojavilo ob istrski obali izvanredno veliko šte-vlo morskih somov, ki povzročajo veliko nevarnost za kopajoče se ljudi. Neki italijanski parnik jc pred Rovinjem opazil 4 metre dolgega soma, katerega so prepodili s streli iz revolverja,
Zaprte gostilne, V vasi Škaljari v Boki Kotorski so sklenili kmetje enoglasno, da morajo biti gostilne vsak praznik celi dan zaprte.
Ljlljanske novice.
lj Zvestoba slovenskih vojakov.
Iskrenost, ki smo jo bili opazovali med vpoklicanim moštvom, je občudovanja vredna. Po vseh ljubljanskih ulicah je donelo veselo vriskanje in petje naših vojakov, vsepovsod si čul vsklike: »To jih bomo dali!« Zarečih lic so krepki korenjaki izjavljali: Za čast domovine gremo, kamor nas pošljejo! Vse je prepevalo, kakor bi šlo na veselo svatbo. Posamezne gruče so imele seboj harmonike. Po ulicah jih je spremljalo ljudstvo s klici :Bog čuvaj naše junake! Nikjer ni bilo opazovati potrtosti. In te popevke po vilicah. Navadno se je glasila ona; narodna:
»Oj ta soldaški boben ...«
Kot refren pri vsaki kitici pa jc bilo nekaj novega — v veselem, poskočnem ritmu, ki se glasi;
»Oj puške pokajo, se sablje bliskajo. Srbi jokajo, a Kranjci vriskajo!«
Velike trume moških pa so tudi oblegale ljubljanske spovcdnicc in prejemale sv. obhajilo. Od mize Gospodove pa so šli kakor levi na bojno polje s klici: »Živio Avstrija!« »Doli s Srbijo!« »Vojska Srbiji!« Prizori so jasno pokazali lepe lastnosti našega vojaka. To splošno, velikansko navdušenje je pač najbolj pričalo, kako so se Srbi varali, ako so kedaj računali na to, da bi se zvestoba Slovencev do habsburškega prestola sploh kedaj omajati mogla. Naše čete bodo zopet čestiti avstrijski zastavi priborile novo slavo!
lj Proti izkoriščanju. Nekateri trgovci so podražili ceno živil, dasi za to ni nobe«
ne potrebe Z ozirom na to se je oglasila v imenu kluba občinskih svetnikov S. L, S. pri deželnem predsedstvu deputacija ter sta zastopnika kluba občinska svetnika Ivan Kregar in Maks Lilleg prosila deželno predsedstvo, naj proti vsakemu izkori-ščevanju odločno nastopi. Deputacija je dobila obljubo, da vlada izda maksimalni cenik, katerega cen se bodo morali prodajalci držati. Deputacija je omenila dež. predsedstvu zadevo aprovizacije. ter je deželna vlada obljubila, da se bo tudi za to zanimala in potrebno ukrenila. Prav bi bilo, da bi v tem oziru kaj ukrenilo tudi predsedstvo našega magistrata.
lj Umrla je danes zjutraj po daljši bolezni gospa Matilda Križaj, bivša predsednica »Kršč.-soc. Zveze«. Pogreb se vrši jutri ob 4, uri iz Križanske ulice 2.
lj Kitajski krošnjarji so se bili zadnji čas zopet pojavili v Ljubljani. Policija je polovila Imina Tsana Sana Hunga, njegovo ženo, brata Imina Imina Tsana Patjina in še štiri »Tsan-čke«, otroke prvih dveh. Po mestu so krošnjarili, premetavali neke nože, žena je pa še pulila ljudem iz zob »črve«. Seveda vse brez dovoljenja. Prenočevali so v neki gostilni v Kolodvorski ulici, dokler niso bili prijeti in odpravljeni iz Ljubljane. Brez poznanja razmer in znanja naših jezikov ti ljudje vendar prepotujejo cele države, in še češče brez denarja. Čudno!
Ob 1. url popoldne je sporočil c. kr. korespondenčnl urad, da laška vlada posreduje med velevlastmi za konferenco v Londonu, ki naj upostavi mir ln da je naprosila prizadete velevlasti, naj do končane konference v Londonu ustavijo vse aktivne operacije ustavijo. Vse velevlasti na ta predlog še niso odgovorile.
Mobilizacija in železniški promet.
Graški listi poročajo: Ker se je odredila delna mobilizacija naše armade, se začasno, dokler se drugače ne zapove, na posameznih železniških progah, ki niso i naštete v posebnem razglasu, osobni pro-j met za civilno občinstvo in za civilno prtljago ter promet za civilno brzovozno in vozno blago deloma ustavlja, deloma ome-: juje ali se pa ves promet na teh železnicah ustavlja.
Promet za civilne osebe in civilno prtljago kakor tudi promet za civilno br-I zovozno in navadno vozno blago se ustav-I I/a na progah, označenih z lepaki na kolodvorih-
Posebno pa se naznanja to-Ie: J Za proge, na katerih je civilni osobni i in prtljagni ter civilni brzojavni in vozni 1 promet ustavljen, se uveljavijo sledeče do-I ločbe:
a)	Za civilni osobni in prtljažni pro-
1 met:
1.	Civilni osobni in prtljažni promet I po teh progah, do njih in čez nje dalje se 1 od tretjega mobilizacijskega dne počenši S popolnoma ustavi,
2.	Prvi in drugi dan mobilizacije se I sprejemajo civilni potniki in potna prtlja-I ga na vse osobne vlake, ki pridejo po mi-f rovnem voznem redu v promet, v kolikor I to dopuščajo vojne koristi in sicer samo
do onih postaj, do katerih morejo potniki pred tretjim dnevom mobilizacije dospeti.
3.	Od tretjega mobilizacijskega dne naprej se prevažajo civilni potniki s poštnimi vlaki vojnega voznega reda, v kolikor to dopušča vojna uporaba teh vlakov, in sicer samo tedaj, če se vozijo v vojaško ali javno korist in to pri osobni blagajni dokažejo z izkaznico, ki jo je izdalo politično oblastvo. Ta izkaznica daje pravico le za enkratno vožnjo, mora imeti uradni pečat in jo je koncem vožnje oddati. Ti potniki morajo plačati, ako nimajo drugih veljavnih izkazov za vožnjo, plačati civilne vožne listke za dotični razred po osob-aem tarif u.
4.	Vožne izkaznice vsake vrste, nabavljene predno se je razglasila mobilizacija, ki jih ni bilo mogoče popolnoma uporabiti, ker se je civilni promet ustavil, se lahko, ko se bo civilni promet zopet uvedel, na progah, po katerih se dotičnik ni mogel voziti, zopet rabijo ter se jim morda veljavnost podaljša za dobo, dokler bo promet ustavljen. Za porabo takih vožnih listkov je dobiti potrdilo postajnega načelnika.
b)	Za civilni brzovozni in vozni promet:
Promet s civilnim brzovoznim in navadnim voznim blagom po in do takih prog, kakor tudi čez nje dalje, se takoj ustavlja. Vse civilne pošiljatve, ne glede na to, ali še ležijo na oddajni postaji ali pa so bile med potoma ustavljene, se od-pošiljatelju takoj pismeno stavijo na razpolago.
Nadalje se za te proge same še sledeče določa:
1. V oddajnih ,oziroma namembnih postajah morajo oddajalci oziroma prejemniki nemudoma dvigniti vse pošiljatve, za katerih razkladanje so po ta-rifu obvezane stranke. Ako se to takoj
ne zgodi, izvrši razkladanje na stroške in na nevarnost dotične stranke železnica sama.
2.	Odpošiljalci oziroma pi-ejemniki morajo poskrbeti za to, da se njihove pošiljatve nemudoma odpeljejo, ker bi se sicer s tem blagom postopalo po do-t.ičnih zakonitih in reglementarnih določilih.
3.	Odreditev, da bi se blago vrnilo ali dalje poslalo, je brezuspešno.
4.	Če bi skladišča železniških uradov ne zadostovala ali se rabila v dru- _ ge namene, se civilno blago ,ki se ni odpeljalo, ali na stroške in nevarnost dotičnika, ki ima ž njim razpolagati, drugod, ali pa ga železnica spravi pod milim nebom, ali pa ga železniški urad proda.
5.	Za shrambo pošiljatev na železniškem zemljišču se nobira skladarina v zmislu tarifa oziroma posebnih razglasov.
B) Za proge, na katerih je ves promet sp-oh ustavljen, veljajo pod A) navedene določbe, izvzemši točko 3. v odstavku a).
Po projinb, na katerih ostanejo posamezni vlaki v prometu, se civilne osebe in civilno blago prevažajo le po možnosti. Odpravljanje potnikov z direktnimi vožnimi listki in sprejemanje voznega blaga z neposrednimi tovornimi (voznimi) listi na postaje teh prog in čez nje naprej je izključeno.
Ža proge, na katerih se osobni in prtljažni promet za vso dobo vojnega prometa vsled delne mobfizacije vzdrži, veljajo za civilni brzovozni in vozni (tovorni) promet določila pod A, b).
Kdaj se ima deloma ali čeloma izpostaviti promet za civilni osobni, prtljažni, brzovozni in vozni (tovorni) promet, se bo pravočasno razglasilo; ravno tako se razglase morebitne izjeme od določil navzočega razglasa.
Da-li in pod kakšnimi pogoji se sprejema in odpravlja izjemoma že za časa ustavljenega splošnega prometa blago, namenjeno za aprovizacijo, na in naprej čez proge, zapopadene pod točkama A in D, o tem interesente obveščajo železniške postaje.
Proge, za katere imajo veljati navedene omejitve, se objavijo s posebnim razglasom.
Prvi mobilizacijski dan je 28. julij.
XXX	'
Cesarski ukaz z dne 25. julija 1914, kako se kaznuje motenje javne službe ali javnega obrata in prelom dolžnosti k dajatvi.
(Konec.)
§ 3.
1.	Kdor uporablja proti drugemu strašilno sredstvo ali silo, da bi dosegel, razširil ali šiloma izvršil dogovor, ki ima namen, motiti javno službo, službo v državnem obratu ali obrat železnice, plovstve-nega podjetja ali podjetja, ki stoji pod državnim varstvom, s takim nepravilnim obnašanjem, kakor ga ima § 2. v mislih,
2.	kdor v namenu, da bi motil tako službo ali tak obrat, poškoduje obratna sredstva ali obratne naprave ali jih odteguje uporabi,
se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od šestih tednov do enega leta.
§ 4.
1.	Kdor nalašč prelomi svojo po pogodbi ali po predpisu ustanovljeno dolžnost zalagati oboroženo moč monarhije ali zaveznika s predmeti vojnih potrebščin, prevažati take predmete ali vojake ali opravljati dela,
2.	zalagateljev zalagatelj, posredovalec ali uslužbenec pri takem zalaganju, prevažanju ali delu, ki nalašč svoje dolžnosti prelomi, da s tem dajatev ovira ali onemogoči,
se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od enega mesca do enega leta.
Razen kazni zapora se lahko prisodi v obeh slučajih denarna kazen do dvajset tisoč kron.
§ 5.
Če je katero v §§ 2. do 4. navedenih dejanj spravilo v nevarnost vojaške interese monarhije ali zaveznikove, je prisoditi hud zapor od treh mescev do treh let.
V slučajih § 4. se lahko poleg tega prisodi tam določena denarna kazen.
§ 6.
Kazenske določbe §§ 2. do 5. naj uporabljajo tudi vojaška sodišča proti osebam, ki jih navaja § 9. zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 236, o vojnih dajatvah in opravah, v kolikor so po tem zakonu pod vojaško sodno oblastjo.
§ 7.
Neodvisno od preganjanja v §§ 2. in 3. omenjenih kaznivih dejanj po kazenskem sodišču, more generalna inšpekcija avstrijskih železnic po svojih organih takoj in brez daljšega postopanja odstaviti krivega uslužbenca, tako državnih .ka' •za-
sebnih železnic, in ukazati, da se to izvrši. | Železniška uprava ima dolžnost, da nemudoma izvrši odstavitev, ki so jo odredili organi generalne inšpekcije.
Zaradi istih dejanj morejo glede uslužbencev pri pošti in telegrafu, glede državnih uradnikov, ki opravljajo doho-darstveno službo pri železniškem in plov-stvenem prometu in pri pošti in glede uslužbencev državnih tiskarnic izreči odstavitev dotičnemu ministrstvu neposredno podrejena službena mesta.
Proti tem odločbam se je moči pritožiti v 14 dneh na pristojno ministrstvo. Pritožba nima odloživne moči.
§§ 78.—84. cesarskega ukaza z dne 16. novembra 1851, drž. zak. št. 1 iz leta 1852., in disciplinarni predpisi, ki veljajo za državne uslužbence, ostanejo v veljavi, v kolikor se strinjajo s predsto'^'^' Ho-ločili.
§ 8-
Javni uradniki so v drugem odstavku § 101. splošnega kazenskega zakona navedene osebe.
Vse osebe, ki so v obratu ali podjetju stalno ali začasno zaposlene, veljajo za uslužbence.
Železnicam in plovstvenim podjetjem se prištevajo tudi njihove pomožne naprave.
Predpisi se nanašajo le na železnice z elementarno gonilno silo.
§ 9.
Cesarski ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršiti ga je poverjeno ministroma za notranje stvari in za pravosodje sporazumno z udeleženimi ministri.
XXX
Cesarski ukaz z dne 25. julija 1914, s katerim se civilne osebe začasno postavljajo pod vojaško sodno oblast.
Na podstavi § 14. dužavnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujemo tako:
§ L
Kazenska sodna oblast čez osebe, ki Se po začetku veljavnosti tega cesarskega ukaza v okolišu vojaškega teritorialnega oblastva, čigar mobilizacija se je zaukaza-la, zakrivijo v § 2. navedenih kaznivih dejanj, se izroča deželnobrambovskim sodiščem.
Izjemoma stopijo na mesto deželno-brambovskih sodišč sodišča skupne vojske, če zavoljo bojnih dogodkov v posameznem slučaju ni moči izvrševati kazenskega sodstva deželne brambe.
§ 2.
Ta kazniva dejanja so:
1. Veleizdaja (§§ 58. do 62. o. k. z.), razžalitev Veličanstva (§ 63.), razžalitev udov cesarskega roda (§ 64.), motenje javnega miru (§ 65.), vstaja (§§ 68. do 72.), punt (§§ 73, do 75.), nasilno ravnanje zoper zbor, ki ga je vlada sklicala za razpravljanje o javnih stvareh, zoper sodišče ali drugo javno oblastvo (§§ 76., 77., 80.), hudobna poškodba na železnicah, k njim spadajočih napravah, prevozilih, strojih, orodju ali drugih za njih obratovanje slu-žečih predmetih (§§ 85., lit. c, in 86.), hudobna dejanja in zanemarjanje, ki se store
na železnicah v posebno nevarnih razmerah (§§ 87. in 88.), hudobno poškodovanje ali motenje državnega telegrafa (§ 89.), pripomaganje s tem, da se begunec skriva ali da se mu drugače gre na roko (§§ 220,, 221.);
2.	nasilna lotitev ali nevarno pretenji zoper oblastvene osebe v uradnih rečeh (§§ 81., 82. o. k. z.), umor (§§ 134. do 138.), "boj (§§ 140. do 142.), težka telesna poškodba (§§ 143., 152. do 157.), rop (§§ 190, do 196.), ako se ta kazniva dejanja izvrše na aktivno službujočih osebah vojske, vojne mornarice, deželne brambe, črne vojske, na organih vojnega orožništva ali na drugih osebah, pripadajočih zvezi orožništva, če so te osebe v vojaško orga-nizovani službi za varstvo železnic ali telegrafov (telefonov) ali v vojaško orga-nizovani službi v obrambo mej (obrežij);
3.	drugi primeri javnega nasilstva po §§ 85. do 88. o. k. z. ter zažig (§§ 166. do 168.), ako se ta kazniva dejanja izvrše na imovini, ki pripada vojaškemu ali deželno-brambovskemu erarju ali ki je v njegovi upravi ali njegovem obratu, ali če so ne« varna v točki 2. navedenim osebam;
4.	nadalje kazniva dejanja:
a.) po členih l, II. in IX. zakona z dne 17. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 8 iz leta 1863.);
b)	po zakonu o raznesilih z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 134);
c)	po zakonu z dne 30. marca 1888. leta (drž. zak. št. 41) o zavarovanju podmorskih kabljev;
d)	po §§ 66. do 69. vojnega zakona z dne
5.	julija 1912. 1. (drž. zak. št. 128);
5. pripomaganje k enemu izmed navedenih hudodelstev (§§ 211. do 219. o. k. z.).
Pod 2 in 3 navedena kazniva dejanja so tudi tedaj izključno podvržena pristojnosti vojaških sodišč, če se isto dejanje no izvrši samo na tam oznamenjenih osebah, na tam imenovani lastnini ali z nevarnostjo za tc osebo, temveč tudi na drugih osebah, na njihovi lastnini ali z nevarnostjo za druge osebe.
r
JS^t.
Potrti globoke žalosti nazna-njamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, tašCe, gospe
Matilde Križal
ki je danes v torek dne 28. t. m. po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 71. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke se vrši jutri dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Križanska ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ranjko priporočamo v molitev in blag spomin!
Ljubljana, 28. julija 1914.
Žalujoči ostali.
Vlagateljem
Ljudske posojilnice v Ljubljani.
Vlagatelji „Ljudske posojilnice" se nujno opozarjajo, da jamči dežela Kranjska za vse vloge pri tem zavodu do zadnjega vinarja. Denar je tedaj tukaj pod vsakim pogojem popolnoma varen tudi v slučaju svetovne vojske, ker je porok dežela s celim svojim premoženjem in s celo svojo davčno močjo.
Skrajna neprevidnost je tedaj, samo iz strahu pred vojsko in podobnih vzrokov dvigati vloge pri ,.Ljudski posojilnici", ko vendar denar ne more biti nikjer na svetu bolj varno spravljen. Vlagatelji se tedaj nujno svarijo pred nepremišljenimi dvigi, ki morejo biti le v škodo njim samim.
V Ljubljani, dne 28. julija 1914.
Od deželnega Odbora Sf^nicfrona.
Šusteršič 1. r.
deželni glavar.
Obisk tehnikov pri deželni elektrarni m Zavreči.
V soboto je prišlo osemdeset tehnikov z Dunaja pod vodstvom c. kr. višjega stavbnega svetnika, profesorja za vodne zgradbe na c. kr. tehnički visoki šoli na Dunaju, da si ogledajo zgradbo deželne elektrarne na Završnici. Tehniki so najprej obhodili celo napravo. Pričenši pri nabiralniku in vodnem jezu so obšli hrib, skozi katerega jc napeljan predor, in ob tlačnih ceveh dalje do centrale, v katerih sc ravnokar stroji montirajo. Zgradba jc ravno v tistem stadiju, v katerem jc za tehnike najinteresantnejša, ker se sedaj posamezni deli sklepajo in sestavljajo. Na pripravnih krajih so bili razgrnjeni natančni načrti, ob katerih so pri zgradbi poslujoči tehniki našim gostom razlagali stavbo v vseh detaljih. Ves ogled jc trajal skoro štiri ure. Na planinici nad Savo, koder sc začenja vzpenjača, so bile pripravljene mize z mrzlimi jedrni in pijačo. Tu je tehnike pozdravil v imenu Kranjske dežele referent, deželni odbornik dr. Lampe, ki je v kratkih besedah opisal gospodarski pomen te zgradbe za našo deželo. Deželni odbor kranjski je započel veliko stavb, s katerimi hoče povzdigniti narodno gospodarstvo cele dežele. Deželna elektrarna na Završnici je samo en člen te velike verige, ki je započeta po enotnem sistemu. Izpeljavo naših načrtov pa imajo v rokah tehniki, ki so s svojo naglo napre-dojočo vedo prvi pijonirji napredka.
Dr. Lampe nazdravi vseučiliškemu profesorju in vsem zbranim tehnikom.
C. kr. višji stavbni svetnik Halter v svojem odgovoru naglasa: »Zgradba prve deželne elektrarne na Završnici dokazuje, kako resno in umno pojmuje Kranjski deželni zastop svojo vzvišeno nalogo. Tehniki so se prepričali, da je ta naprava ne le v gospodarskem in komercijelnem, ampak tudi v tehničnem oziru naravnost zgledna. Reči sme, da bo med raznimi napravami naših alpskih dežel po preciznosti delo kranjske deželne elektrarne na Završnici stalo na prvem mestu. To pa kaže, da razpolaga kranjski deželni odbor z zborom tehnikov, katerim se mora izreči vse priznanje za njihovo vzorno delo. Zahvaljujoč se za prijazno vabilo, čestita Kranjski deželi k tej napravi, želeč deželnemu zastopu, da bi srečno izvršil veliki projekt, katerega začetek tukaj že toliko obeta.
Kratki odmor, ki je preostal tehnikom do večernega vlaka, je jako prijetno izpolnil domači pevski zbor, ki je zapel nekaj lepih domačih pesmi, in pa tambu-raši, ki so želi živahno priznanje.
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 vin., vezana
1 K 80 vin. Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preizkušena domača zdravila, na katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam nam je v naravi podaril najboljše leke proti raznim boleznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavati in jih pravilno rabiti.
Zdravilna zelišča. Prirejena po nemški knjižici župnika Jan. Kunzleja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka.
pa jedrnata in obsega marsikatero tako priprosto domače zdravilo, ki pa. bolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige.
Zelišča v podobi. Cena 60 vin. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice iste lahko spoznal in našel. Vse f.ri knjige tvo-riajo lepo ccloto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsake slovenske hiše.
J J

SOLNCNO ZDRAVILIŠČE Bled, Kranjsko. Zračno iu dietoti-čno zdravljenje, svetlobne iu aolu-čno kopeli, lega krasna. Izborni zdravilni učinki. Maj - oktober. Proopeiti .lastonj ln franko. 1234
i SANATORIUM • EMONA i
i ZA-NOTRANJE -IN-KEURGICNE -BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA.	1
] LJUBLJANA • KOMEN3KE GA-ULICA- 4 \i
SEF-ZDR&m:prffli4RU-DR FTR. DERGANC 1
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
k p.
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
J -§8 i"® ffiS n ogjji
IIIllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllltlllilllllllUlIIlllMHIIIIIIIIIIIIIUIIIlillll

prvo slovansko kopališče ob Adriii. Stanovanja oskrbuje iu dajo vsa pojasnila Ante Tudor, lastnik botela »Velebit«.	2341
czararararaaora
Sladui čaj zuauika »Siadia« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška redilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico ceuejše. Prihrani se tudi na mleku iu sladkorju. '/4 kg zavoj stane 60 vin. in so dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju,lekarnarjuTrnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila, s Sladinom 8 zdravili otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom Za odrasle je Sladln edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnk<5czy. SchfinbrunnersiraOe 109, Radeckyplatz 4, JosefstadterstraOe 25. V Gradcu: Sack-strafle 4. V Trstu, drogerija i. Camauli Giov di Quardiella 703: v Gorici Mazzoli E. trgovec! v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser' lekarnar; v Mariboru K6nig, lekarnar 109'
Hiša z vrtom v Kamniku
Graben št. 4 zidana 1890 z mešCansko pravico se radi bolezni lastnice proda. Pojasnila pri Kristini Volčič, Kamnik št. 33.	2405
Lepa stanovanja
po 2 sobi s pritiklinami sc oddajo: eno za takoj, drugo za november, na željo tudi z vrtom. — Tržaška cesta št. 43 fn 45.	2394
Za ljnbeznivo sočut e povodom naše bolestne izgube naj se izvoli sprejeti najiskre-nejšo in najtoplejšo zahvalo.
Rodbini
i St6dry in I. pl. Schwab.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče	0429
Jakob Tomei

danes v pondeljek, dne 27. julija 1914 po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 86. letu' mirno v v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo, dne 29. julija 1914 ob 8. uri zjutraj iz Pristave na župno pokopališče v Mengšu.
Sv. maše zadušnice ae bodo brale v Mengšu in na Črnučah.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev, in blag spomin.
Pristava pri Mengšu, dne 27. julija 1914.
Marija,
bči.
Katarina,
žena.
Jožef Janez, Anton
sinovi.
Če se mirno preudari, se mora priti do izpoznanja, da so
mešanice pražene ku ve
--- Karo/a Planinska
po aromi in izdatnosti najboljše.	Dobivajo se v pražarni,
vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6.	1129
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih "gjj
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOŽUH & K« LJUBLJHfilB M IIEGO.
Cene za gospode ......	. . K 14" — , 17--,	20-
* „ dame........	. . „ 12--, 15'—,	18--
„ „ dečke 3C/S9.....		
nfrnko	fct. ss-ss Sli—:s »»—at	32—35
	• K 5-- 6- f-	-fr—
Specialna vrsta za moške	in ženske samo K	10-—
Garantirana kakovost po teh cenah.	Cenejše vrste od kron 150	naprej.
		710
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
v manulakturm modni trgovini
Ljubljana
S«. Petru cesta 4
f „BALKHN"
trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA
Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST)	Telefon št. 100
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHiSTVfl v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in I!, razred.
Zmerne cene.
ftaročila spre eraa tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Točna postrežba.
Izdaja konzoreli »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinč<w, državni poslanec.