poštnina plačana « gotovtnL Leto XVI., štev. 5 Ljubljana, nedelja 6. Januarja Cena t Din _yravinatvo ^juoijana rtnafljeva ulica i — leieion ftt 4122 3123, 3124. 3125. 8126 userntn) Kiaeiea. ujuDljana Selen« Durgovb tU i - lei 5492 24H2. r^ouruznicii Maribor Josposka ulica 6t 11 - releton flt 2455 -"odružnica . leije itocenova ulica St. 2 - releton «t 11H1 -lačuni pn pošt ^ek zavodih- Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, Wlf>r št lOft 241 Naročnina enaSa mesečne Oin 25.— 2a inozemstvi l>id «0.— Uredništvo Ljubljana KnaTljeva ulica 5 releton 8122 S123. 3124. 3125 3126 Manbor Gosposka ulica 11 releton ftt 2440. Celje, Str ssmaver jeva ulica 11. 1. Telefon «t 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu Rimski sestanek Poli.ično leto se začenja z eno najpomembnejših diplomatskih akcij povojne Evrope, ki bi mogla, če res uspe tako, kakor je bila zasnovana, postaviti vso bodočo mednarodno politiko na povsem nove temelje. Francosko-italijansko zbli-žanje, ki se obravnava v Rimu med Mus-solinijem in Lavalom, je vprašanje, ki ne zadeva samo obeh neposredno se poga-jajočih držav, marveč bo po vsej verjetnosti smerodavno vplivalo na vso evropsko meddržavno konstelacijo in sega zato preko tega okvira v svetovno politiko. Le naravno je, da so oči vseh politikov te dni uprte v Rim in da je v javni diskusiji vsako drugo vprašanje začasno stopilo v ozadje. Kljub temu, da se s problemom franco-sko-italijanskega razmerja že dolgo bavi vsa politična javnost, pa ni do sedaj nikomur uspelo staviti zanesljive prognoze o možnih rezultatih te diplomatske igre, ki je kljub vsej na zunaj podčrtavani prisrčnosti prav za prav diplomatski dvoboj, čigar izid tudi po podpisu morebitnih protokolov še nemara ne bo končno odločen, vsekakor pa ne tako jasen in nedvoumen, kakor so pričakovali optimisti. Misel francosko-italijanskega zbliza-nja ni nova, pojavila se je že večkrat v povojni dobi, pa je vedno skoro prav tako naglo zatonila za obzorjem. Pot obeh latinskih sester je šla preočitno vask-sebi. Italija se je že v prvih letih oddaljevala od načelne baze mirovnih pogodb in se vidno postavljala na stran onih, ki s temi pogodbami niso bili zadovoljni, dočim je Francija dosledno vztrajala na ohranitvi in izpolnitvi vseh takrat stipu-lirariih obvez. Tako je šlo vse do lanskega leta, ko je nemška ofenziva za avstrijski anšlus prepričala Italijo, kako opasno je vsako dotikanje mirovnih temeljev. Prelom med Rimom in Berlinom je nakazal Mussoliniju drugo smer in od takrat datirajo resni poskusi, najti formulo za skupno zunanjepolitično po-s opanje Francije in Italije. Pokazalo so je, da imata obe romanski sosedi mnogo skupnih interesov. Pred vsem je za nju nastonila nujnost opredelitve napram Nemčiji, katere zunanjepolitični interesi bi se mogli z njunimi opasno križati, po-ar Nemčija po izstopu iz Društva narodov mrzlično izpopolnjuje svojo vojno pripravljenost. Ta nujnost je pospešila na obeh straneh prizadevanje za sporazum, kajti v najbližji bodočnosti se bo reševalo vprašanje Posaarja in ni težko videti že v naprej druge onasne možnosti, bodisi na vzhodu, bodisi v Srednji Evrop-' Toda srednjeevropski problem, ki je brez dvoma naklonil Mussolinija k politiki ohranitve versajskih mirovnih osnov je ob enem tudi najkočljivejša točka italijansko-francoskih pogajanj. Kajti Italija sicer vztraja na ohranitvi pogodbenih osnov, v kolikor določajo potrebo samostojne Avstrije, ne gleda pa s prijaznim očesom drugih ustanovitev na razvalinah avstroogrske monarhije, ki se je do svojega zloma v Rimu smatrala kot stalna nevarnost za Italijo in je bilo njeno razbitje eden glavnih italijanskih vojnih ciljev. Vsaka kombinacija, ki bi dovedla do kakršnekoli enotne politične grupe na starem avstroogrskem ozemlju, dobiva v očeh političnega Rima značaj opasnosti za italijanske interese. Zato je moral propasti do sedaj vsak načrt za gospodarsko organizacijo Po-dunavja, zato vztraja Italija na politiki medsebojnega izigravanja obeh podunav-skih grup, katerih ena je delo rimskih paktov. Mala antanta, ki konformno s Francijo zastopa idejo solidarnosti srednjeevropskih držav in njih emancipacijo od zunanjih vplivov, je za Rim od nekdaj kamen spodtike. Ko so spodleteli vsi poskusi, zrahljati njeno trdno zvezo, bi jo v Rimu želeli odtrgati od Francije ali vsaj zasejati med zaveznicama seme nezaupanja. Tudi diplomatska predigra rimskega sestanka Lavala z Mussolinijem kaže iSi.o sliko. Laval, ki se sam označuje za naslednika Barthoujeve politike, seveda ni mogel pristati na rimske želje. On dobro pozna izkušnje Mussolinijevih političnih konceptov že izza dobe malo srečnega pakta štirih, s čigar dobrover-r.im sprejetjem je zaigrala Francija svojo pozicijo v Varšavi. Zato je težko misliti, da bi se podajal na riskantno pot glele ostalih francoskih zavezniških tvorb. Zato se sme brez pridržka verjeti njegovemu slovesnemu zagotovilu, da ne bo nikdo prevaran, ki mu zaupa. Kljub tej veri pa se vendarle ni lahko otresti vsake skrbi, če se bistre je motrijo vse okolnosti, ki spremljajo Lava-lovo rimsko potovanje, katero je nenadoma postalo dejstvo v trenotku, ko je bile že odpovedano. Javnost je že vzela na znanie francoske pogoje za sporazum, kateri! je bilo rečeno, da so zadnja bes^Ja preko katere ni več popuščanja. Pogoji niso bili sprejeti, vsaj ne tako sc bili stavljeni. Ce se je L»- *al kljub temu odločil za potovanje, je moral nrez dvoma dobiti taka zagotovil da *.e bo postpvtien pred izvršeno i^jstvo, ki bi preveč obremenjevalo vero Kaj se bo skuhalo v Rimu s Laval in Mussolini se pogajata Včeraj sta imela prve razgovore — že prvi dan so se pokazale velike težkoče, ki dopuščajo malo upanja na uspešno rešitev vseh problemov Pariz, 5. januarja, d. Kakor se čuje Iz zanesljivega vira, je bilo med Parizom in Rimom doseženo popolno soglasje glede srednje-evropskega vprašanja. V protokolu o tem izrekata Francija ki Italija po izjavi prijateljstva svojo voljo, da izvedeta v primeru ogroženia neodvisnosti integralnosti Avstrije skupno vse ukrepe, ki bi se izkazali potrebni. Na podlagi tega francosko-italijanskega dogovora, ki mu je tudi Anglija obljubila podporo in ki pomenja v stvari podaljšanje prejšnjega dogovora velesil, je bila sklenjena pogodba, h kateri bodo povabljene sosede Avstrije ter kot naslednice bivše avstro-ogrske monarhije tudi Rumunita in Poljska. Domnevajo, da bo angleška vlada obenem intervenirala v Berlinu fn priporočila Nemčiji pristen k tej pogodbi. Za angleško vlado Je rešitev oodunavskega vprašanla oogoj za uvedbo nove varnostne politike v Evropi. Po poročilu »Journala des Debats« iz Rima ie bila ba»e dogovorjena konferenca držav M?le antante z Avstrik) in Madžarsko v Rimu v svrho prilagoditve razn:b interesov. Vse kaže, pravi poročevalec pariškesra lista, da se pribl'žu?e negativna notftik* k svoJemu koncu. Na drug? strani poroča »Information«, da bo Laval že za svojega b'vanfa v Rimu stopil v stfke z avstrilsJftrn po^an^om in prav t?ko z zastopniki držav Male ada bi na ta način posnešll zaključite v srednje-evropskega pakta. Prvi razgovori Rim, 5. januarja, č. Danes so se pričeli razgovori med Lavalom in Mussolinijem. Laval je še snoči pozno v noč proučeval gradivo. Davi ob 8. so se zbrali pri njem generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger, referent za afriška vprašanja de Saint Quentin in šef kabineta Pier-rc Rochat. Posvetovali so se vse do 9.30. Pet minut pozneje sta se oglasila pri Lava-lu francoski poslanik v Rimu de Chambrun in šef protokola pri italijanskem zunanjem ministrstvu Semmi, ki sta ga z avtomobilom odvedla v Beneško palačo. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel francoskega zunanjega ministra točno ob 10. v svojem kabinetu. Razgovor je trajal poldrugo uro. Razgovarjala sta se brez prič. Med tern so se v palači Chigi sestali francoski ministerialni tajnik Leger, referent de Saint Quentin in italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Su-vich ter razpravljali o vseh še nerešenih tehničnih zadevah. Ob 11.30 se je Laval odpeljal v Kvirinal, kjer ga je kralj Viktor Ltnanuel sprejel v posebni avdijenci in ga nato zadržal pri kosilu, ki sta mu prisostvovala tudi kraljica in princesa Marina ter poleg drugih povabljencev tudi ministrski predsednik Mussolini. Po kosilu sta se Laval in Mussolini umaknila v posebno sobo in nadaljevala bvoje razgovore. Z dvora se je Laval vrnil v hotel »Ex-celsior«, kmalu nato pa se je okrog 15. odpeljal v Pantheon, kjer se je poklonil na grobeh pokojnih članov italijanske dinastije in položil lep venec. Iz Pantheona se je odpeljal na Beneški trg in se poklonil pred spomenikom Neznanega vojaka. Tudi tu je položil venec. Ob 18.30 se je francoski zunanji minister pripeljal v francosko poslaništvo. V palači larneze je sprejel osobje poslaništva in francosko kolonijo. Zvečer je priredil Mussolini v slavnostni dvorani palače Chigi večerjo na čast Lava-lu, katere se je udeležilo večje število povabljencev. Po večerji je bil velik sprejem, ki so mu prisostvovali člani diplomatskega zbora in vodilni krogi rimske družbe. Jutri dopoldne se bodo razgovori med Mussolinijem in Lavalom nadaljevali. Sporazum ne bo takoj objavljen Pariz, 5. januarja AA. Rimski dopisnik Havasa poroča, da je današnji dopoldanski sestanek med Mussolinijem in Lavalom potekel v zelo prijateljskem duhu. Med razgovorom sta državnika razpravljala o vseh perečih vprašanjih. Morebitni sporazumi ne bodo objavljeni takoj po parafiranju, temveč šele tedaj, ko pristopijo k njim še druge zainteresirane in zaupanje francoskih zaveznikov. Informacije francoskega tiska o nameravanih rimskih protokolih niso vseskozi pomirljive. Če so točne, se bo tekst garancije za Avstrijo skrbno ogibal pojma Male antante. Tudi o garanciji mej ni več govora, nego samo o medsebojnem priznavanju politične samostojnosti. Namesto tega pa se pojavlja termin »ne-vmešavanja«, ki ga izvestni tisk že sedaj tolmači kot desinteresiranie Vse to je — milo rečeno — prav malo in ne bo rešilo problema, ki je bil prvot- d rta ve. Po sestankih bo izšel komunike, ki bo ugotovil soglasnost Francije in Italije v glavnih obrisih evropske politike na podlagi razumevanja %-zajcmnih interesov in splošnih evropskih interesov. Komunike Rim, 5. januarja. AA. O prvem razgovoru med Mussolinijem in Lavalom poročajo uradno, da je trajal dve uri. Ob istem času sta bila generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in politični ravnatelj za Afriko Saint Quentin v palači Chigi, kjer sta konfcrirala o perečih vprašanjih. V Parizu si ne obetajo posebnih uspehov Pariz, 5. januarja. AA V današnjem »Echo de Pariš« pi^e Pertinax med drugim. Vse težkoče med Italijo in Francijo le niso odstranjene. Gre za to, da se pomirijo dve nasprotni si stališči. Razen tega je treba najti kompromisno rešitev med četvor-nim paktom in paktom o zavezništvih. Laval in Mi:»solini nista tehnika, oba odklanjata podrobna razglabljanja o akciji. Zato je treba pričakovati, da bosta v prvi vrsti skušala urediti vprašanje kopne in pomorske razorožitve. O teh vprašanjih se Italija in Francija v zadnjem času nikakor nista mogli sporazumeti. Diplomatski urednik »Journala« Le Brice enako skeptično presoja rimske razgovore in Lavalov obisk v Rimu bo omejen na nekatera kolonijska vprašanja in na objavo komunikeja, v katerem bo govora o načrtu za jamčenje avstrijske neodvisnosti in nedotakljivosti. Madžari odklanjajo garancijo mefa Budimpešta, 5. januarja AA. Madžarska vlada je dobila zadnje dni od italijanske vlade stalna diplomatska poročila o poteku francosko-italtjanskih pogajanj. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da morebitni uspehi teh pogajanj ne bodo presegali navadne izjave o nevmešavantu in o odklonitvi vsake podpore terorističnemu delovanju v drugih državah. Popolnoma izključeno pa je, da bi Madžarska posredno ali neposredno sodelovala pri kakršnikoli obvezi glede jamstva sedanjih mej. Simon 2e čestita London, 5. januarja AA. Zunanji minister sir John Simon je naložil britanskemu poslaniku v Rimu, naj izreče Mussoliniju in Lavalu svoje najlepše želje za uspešno delo. Laval in Flandin pojdeta še ta mesec v London Pariz, 5. januarja AA. Tukajšnji dobro poučeni krogi trdijo, da odpotujeta predsednik francoske vlade Flandin in zunanji minister v London 20. januarja. Na vsak način pa obiščeta angleško prestolnico še tekom januarja „Vse ostane pr! starem • ct U Niti Italija niti Francija ne bo žrtvovala svojih zaveznikov, tako da se v bistvu ne bo nič izpremenilo zastopnikom francoske vlade, ki jim vsa Evropa pripisuje toliko važnost, ne bili pričeli, če bi se ne doeeszla izvestna skladnost njunih Rim. 5. januarja- k. Rimski večerni listi objavljajo o današnjih prvih razgovorih v Beneški palači kratke komentarje, v katerih naglašaio. da dokazuje že samo dejstvo la sta se sestala šefa francoske in italijanske zunanje politike, da so urejena vsa sporna vprašanja, ki se neposredno tičeio obeh držav. tako problem Italijanov v Tunisu. kakor tudi korekture maj med franroskim' kolonijami in italijansko Libijo ter Somalijo Prav tako r>a sta Mussolini in Laval dokazati. da stn pripravljena skupno sodelovati tnili v SrednM Rvroni. ne da bi se moral* v to svr^o en» drnr« «*r*ava odr**j dn*eda-nj;m »i»ver»>iVoin r »»ortunarskem bsvenn. V >Giomale d' Italia« nffotavli* Vireinio Gavda. di bi f° n«*no«redni razgovori med ft«liiar«V'm mintet^klm pred«ednl1com in stališč elede nekaterih važnih vprašanj. Zbli-žanje med Italijo in Francijo se razrija. ne da bi bilo treba Mussolini jn in Lavalu popuščati od prejšnjih pozirij, še manj od ocnc "u načel njune zunanje politike. Tudi »Resto del Carlino< izraža mnenje, da Italija in Francija v svrho svojega vza-ietnneera sodelovanja ne bosta zapustili evo-iih dosedanjih nri5ateliev in zaveznikov. Nasprotno nai sodelorani« obeh velesil, ilasti v iMvi«nav*kem bazenu pokaže srednje-evronslcim državam not. po kateri moraio kreniti, f* ho?»»'o prispe 7ati k pomiritvi raz-bnrlene evropsko iavn««ti. H živi žo nekaj let v ffredro napeti atmosferi. Jugoslavija—Ahilova peta rimskih pogajata] Od rešitve odnošajev Italije do Jugoslavije je v glavnem odvisen uspeh rimskega sestanka Rim, 5. januarja, r. Čeravno čuvajo podrobnosti razgovorov, ki sta jih imela danes Laval rn Mussolini, v tajnosti, se vendar le doznava, da sta že danes načela eno najbolj pereč h vprašanj celotnega kompleksa rimskih razgovorov, to je ureditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. To vprašanje dela rimsk'm krogom največ skrbi. Jugoslavija si je zadnja leta ustvarila v Evropi in na Balkanu tako močno pozicijo, da se v pogledu Srednje Evrope in Balkana ne more skleniti ničesar, kar bi Jugoslavija odklanjala. Čeravno Je prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo splošno znano, smatrajo v Rimu. da ie Jugoslavija tudi v zunanie-političnem pogledu že tako samostojna, da se ne bi uklonila niti nasvetom Pariza, če bt b:la prepričana, da niso v njenem Interesu. Spričo vseca tega se v Rimu bo-je. da bi Jugoslavija ako b< se razočarala nad FrancHo. krenila po svo* poti ter se orientirala napram Nemč'i? ki bi k) z odort'ml rokami snre'ela. To na bi seveda i r tei«eJ'ev i7wemet»"o ves položaj v Srednji Evropi In v Rimu se bofe. da bi se taka preorlentacija Jugoslavije mogla razširiti tudi na ostale sosede Italije. Vrhu tega Ima Itatila na zbfižaniu z Jugoslavijo po!eg političn'h tudi velike gospodarske Interese. ItalMa želi, da bi se rimski pakt razširil tudi na Malo an-tanto in da bi se na ta nač»n ustvarila zlasti možnost za raz«lrjenle gospodarskih zvez 7. Jugoslavijo, ki je najboljši konzument Italije. Vsekakor se Je Hiposlovensko vprašanje razvilo v Ahilovo peto rimskega sestanka In od niejrove uredHve bo v glavnem odvisen tudi uspeh ali neuspeh rimskih pogajanj. Zato se jte nocoj v poučenih krogih zatrjevalo. da bo Mussolini skušal razpršiti dvome in nezaupanje Jugoslavile s tem. da bo že na nocojšnjem banketu v čast lavala podal Izjavo v nrllog Ju- vo p os dikalnib 5. januarja AA. Vsi vodilni li-da odlikuje Rooseveltovo zmernosti, ki no prinesel nje. »Newyork Times« vidi ■vrnitev inflacijskih predlo-.bune« pa ima Roosevelto-dobrodošio odklonitev ra-ov. Nova občinska norav? v Beograda Beograd, 5. januarja, p. Na predlog notranjega ministra je kraljevo namestništvo razrešilo dolžnosti predsednika beograjske občine Miljutina Petrinoviča in ves občinski odbor. Istočasno je bil imenovan novi občinski odbor. Za predsednika občine je bil imenovan industrijec g. Vlada Ilič. Božično zatišje v Beogradu Beograd, 5. januarja, p. Danes so se pričeli pravoslavni božični prazniki in je zavladalo zato v prestolnici popolno zatišje. V državnih uradih je delo že popoldne počivalo. prav tako pa so popoldne izšle tudi že božične številke beograjskih listov. Prestolnica bo sedaj tri dni brez novih listov. Večina ministrov in višjih uradnikov j« zapustila Beograd in odpotovala domov, da v krogu svojih družin prebijejo praznike. Iz prosvetne službe Beograd, 5. januarja AA. Na lastno prošnjo je upokojen načelnik splošnega oddelka prosvetnega ministrstva Miladin Se-varlič. Za njegovega naslednika je imenovan načelnik oddelka za osnovni pouk Du-San Jakšič. Razpis volitev v senat Nadomestne volitve v senat so razpisane za nedeljo 3* februar!«* Beograd, 5. januarja. AA. V Imenu N|. Vel. nraJJa Petra II., po mikati boij In volji narodovi kralja Jugoslavije, so kraljeval namestniki na predlog no-traniega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na podlagi člena 51 ustave in paragrafa 1, 2 in 47 zakona o volitvah senatorjev, sklenili bi odrejajo. da se bodo v nedeljo 3. februarja 1935 vrSle nadomestne volitve senatorjev za šestletno dobo po predpisih zakona o volitvah senatorjev, in sicer volijo: dravska banovina 3, savsKa banovina 2, vrbaska banovina 2, primorska 1, drinska 3. zetska 3, dunavska 3. mora vska 4 in vardarska 2 senatorja, skupno 23 senatorjev Volitve senatorjev se vrie ca Šestletno dobo po odredbah zakona o volitvi senatorjev. Letos bodo nadomestne volitve za izpraznjena mesta 23 senatorjev, ki so jim ugasnili mandati na podlagi žrebanja. Volitve senatorjev se vrše po volilnih enotah. Vsaka banovina predstavlja po eno volilno enoto. Pravico voliti imajo narodni poslanci vseh srezov dotičue banovine, vsi banski svetniki in vsi načelniki občin te banovine. Za senatorja je lahko izvoljen samo jugoslovanski državljan, ki je izpolnil 40. leto 6tarosti in govori, bere in piše v narodnem jeziku. Nihče ne more biti istočasno senator ln narodni poslanec. Volitve senatorjev so posredne in javne ter se vrže po volilnih imenikih. Volilni imenik volilcev za senatorje dravske banovine sestavlja apelacijsko sodišče v Ljubljani Sodišče sestavlja volilni imenik po poročilih upravnih oblasti prve stopnje. Vsak volilec, ki ni vpisan v volilni imenik, Ima pravico zahtevati njegovo popravo. Po razglasitvi ukaza o volitvah senatorjev se smejo zahtevati poprave v volil- nih Imenikih najkasneje do 10 dni pred vo l!tv<;fjii. Po tem roku ne sme nihče zahtevati poprave, niti je sodišče ne sme Izvršiti. Najkasneje 16 dni pred volitvami 32.. ko je režim ob 10 letnici fašističnega poho da na Rim razglasil amnestijo, izjavil, da bo vlada spontano ukinila v»a konfinacii-ska taborišča. in starostna onemoglost ima svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Vsled tega je dolžnost čistiti prebavne organe, tako kakor moramo čistiti vsak stroj, če hočemo, da redno deluje. In če nastopijo motnje, kakor pomanjkanje teka, nerazpo-loženje, zgaga, motnje v Jetrih, vranici in ledvicah, zaprtje — potem dobro prečistite telo s priznano naravnim PLANINKA ČAJEM BAHOVEC ki je sestavljen večinoma is najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA CAJ BAHOVBC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov Rej. S. br. 14.?"x> 1<>g« in >0»c< 170 - 190 (167..i0 _ 177 50) .2« 150 - 170 (147.50 - 157.50); »5« 130-150 (12750 - 137 Al). >6. 112.50 _ 122.50 (110 - 120). »7« 100 _ lOft (100 - 105); »8« 90 - 96 (90 - 9*) - OtroM- b^iki. sremski 68 — 70; banntski 67-69; baški, ladja 78 — 80. — Fižol: baški. srpmski. beli 127.50 - 130 ŽIVINA + živinski sejem v Ptuju v dneh 2. in 3. t. m. je bil zelo dobro obiskan, le kupčije so bile kljub nizkim cenam zelo slabe. Prignanih je bilo 224 krav, 76 teKc. 100 volov ,17 bikov tn 108 konj ter 68 prascev ln 141 svinj. Vsega je bilo prodanih 525 glav ln 209 rilcev Cene za kg žive teže so bile naslednje: krave 2—3.50 Din, telice 2.75 do 3.75, biki 2.50 do 3 50 in voU po 2.50 do 3 50 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po "00 do 3200 ^in za komad, praset pa po 70 do 150 Din za komad. prSutarji po 4.50 do 5.50 Din. polni astne svinje pa po 5.50 do 6.25 Din za kg žive teže. Plemenske svinje so ae prodajale po 175 do 450 Din za komad Vsega je "bilo prodanih 172 glav in 34 rilcev. PROMETNA PISARNA MARIBOR. Aleksandrova cesta št. 30 * Oskrba je: Inkaso trgovskih terjatev (tudi dubijoznih) potom lastnih inkasantov in dobavlja zanesljive trgovske Informacije. Posreduje: Nakup ln prodajo ter žalni® ali najem realitet, gostiln, kavarn, hotelov ter posestev vseh vrst. Preskrbi: Družabnike, flnancirje in zastopnike za vse panoge obrti, trgovine ln industrije. izvrftnte; Revizijo tovornih listov ln carinskih priznanlc potom izvežbanlh strokovnjakov. 1003 Pojasnila brezplačna proti znamki ca odgovor. $o-ll plfnene bolezni ozdravljive? " fo nad vse važno vprašanje zanima očitno vso, m bolehajo na astmi, katarju pljučnih Bi vršičkov, zastarelem Itašlju, zasluzenoetl, dolgotrajni hrtpavoetl ln hrlnL a dozdal ia nlap našli zdravila. Val taki bolniki dobijo prt naa ' H POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S slikami ■ izpod peresa gosp dr. med Gutmanna, bivšega šefa zdravnika, v zavodu aa finsen- ™ kuro. o temi: »A11 ee dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku H priliko, da si razjasni svojo bolezen, smo ae odločili, da pošljemo to knjigo vsako- ^B mur brezplačno ln franko zaradi splošnega blagra... — Treba pisati nuno dopisnico franklrano z Din 1.75 s točnim naslovom na naslov: ^B PUHLMANN & Co. Berlin 614 Mdegelstrasse Nr. 25-25 a M Odobreno od min soo. pol sanitetni oddelek & br. 341« od 12. ttj 1933 Hi maistrovo — novo postajališče na progi med Ponikvo in Poljčanami Ponikva ob južni železnici Gradbena dela za postavitev vmesne železniške postaje na progi med Ponikvo in Poljčanami se bližajo zaključku. Ako ne nastopijo še kakšne nepredvidene težkoče in izpolnijo pravočasno prizadete občine: Loče, Ponikva in Šmarje - okolica svoje uzakonjene obveznosti, se javna prometna naprava izroči že z uvedbo letošnjega poletnega voznega reaa svojemu namenu. Po desetletja trajajočih prizadevanjih bo slednjič izvojevana pomembna pridobitev, ki bo prinesla vsem ob tej 16 km dolgi progi ležeCim, razmeroma gosto naseljenim krajem velike ugodnosti ter bo poživila gospodarski stik z ostalim svetom. Ker je postajališče krajevne važnosti in koristi, ga ni utegnila državna železniška uprava samo dograditi. Liipoglavska soteska tvori razvodno črto, njeno ozemlje je plazovito in tako bi bila javna naprava stalno izpostavljena nevarnosti. o čemer nas je prepričal penojski klanec, ki ga je elementarna sila 1926. leta preko noči prevalila proti železnici. Po izjavi organov strojnega oddelka bi nastale večkrat tehnično prometne ovire; zara-«ii vzpona proge pred predorom bi lokomotive težko spravile stoječi vlak v tek. Zelo verjetno je tudi za bližnjo bodočnost, da se razširi postajališče v postajo za tovorni promet. Kakor hitro bo dograjena že projektirana zvezna banovinska cesta Li-poglav—Lemberg, ki bo odprla po najcenejši poti vinorodnim in sadonosn'm krajem, gozdnim poizvodom itd. dosedaj za- prta tržišča, bo sam razvoj gospodarstva zahteval ureditev tega vprašanja. Pred leti osnovana zadruga je stala pred težavno nalogo, da znova poživi upadajoče upe in združi širšo javnost in krajevne .korporacije s ciljem, prilagoditi in urediti javno napravo, ki bo odgovarjala ljudskim potrebam in gospodarskim interesom, predpostavljajoč minimalne stroške. Prebroditi je morala razne zapreke. Po vztrajnih naporih ji je slednjič uspelo odstraniti nesoglasja in pridobiti sredstva v lastnem delokrogu, s podporo kr. banske uprave, sreskega načelstva, sreskega cestnega odbora in direkcije državnih železnic v LJubljani Ob koncu lanskega poletja je bila dograjena 900 m dolga dovozna cesta iz bednostnega in državnega sklada javnih del, zemeljska dela v spodnjem ustroju so v glavnem dovršena, nasipna material za napravo 180 m dolgega potniškega perona je večji del na licu mesta in v pozni jeseni je zrasla iz tal postajališka stavba. Ostala zidarska, mizarska in kleparska dela, naprava stranišča to ograje, prestavitev žicovodov, signalov in odstranitev vla-kojavnice, vse to je odloženG na ugodnejše pomladno vreme. Prvotno nameravano Imenovanje postaje >L»ipoglav« se je opustilo in se bo nazivalo a i s t r o v o<. Pravilno je, da sledimo času in dogodkom iz naše narodne zgjdovtoe to vklešemo ime branitelju naše severne meje na javni zgradbi, ki bo trajne koristi. Maistrovo bodi viden spomenik, ki bo dostojno predstavljal spomin na moža, kateremu je bila ljubezen do domovine nad vse! K. Obdarovanje mladine pod Kumom Svibno, 5. januar 1» V nedeljo pred božičem je podmladek Rdečega križa v Svibnem pod Kumom, priredil za vse šolske otroke in starše božičnico. Otroci so igrati igrico »Pavelčko-va piščalka« Nato ie bila živa slika »Ja- Po drugih krajih je navada, da hodijo z nabiralnimi polarni naokrog učenci sami, kar zaradi krajevnih razmer pri nas ni mogoče. Učenci pa so pokazali voljo do dela za skupnost in plemenito srce s tem, da so doma izprosili in prinesli v šolo suče« in slednjič obdaritev. Zadnjih par let se je vršila pri nas redno božičnica, k^r je glavna zasluga g. šolskega upravitelja. Priprave za letošnjo božičnico so bile velike in težavne. P. R. K. je dvakrat uprizoril igro »Pri Hrastovih«. Cisti donesek je bil zelo boren. Pozna se kriza, saj jt. zadela naš kraj tako kakor malokate-rega Pa pa bi tudi v teh časih ne odpadla obdaritev najubožnejših vsaj z najpotrebnejšim perilom, je učiteljstvo sklenilo samo iti na Jagnjenico, v Radeče in St. Jurij prosit daril v blagu in denarju. Mnogo potov je bilo brez uspeha. Najlepša darila so poklonili trgovec g. Ban Dominik z Jignjenice in trgovca gg. Nachbar in Čer-ne Franjo iz Radeč. po možnosti, eno ali dve jajci, orehe ali maslo. Iz nabranih jajc, orehov in masla ter iz 40 kg moke, ki jo je darovala ga. upraviteljeva, so spekle Kmetičeva Rezi-ka, Martinskova Gizela in Zupanova Ivanka po navodilih ge. upraviteljeve f>ecivo in štruklje. Z blagom in hlačkami, ki jih je šivala Bajda Angela, pa tudi z nogavicami je bilo obdarovanih 41 najrevnejših učenk in nekaj učencev. Videti je na sliki tudi 5 jerbasov in 4 koše peciva in štrukljev. S pecivom in štruklji je bilo obdarovanih okrog 170 učencev. Jabolka so dobili pa učenci, ki so igrali Vsem, ki so darovali in pomagali, da je božičnica v teh hudih časih tako lepo uspela, izreka PRk. v Svibnem najlepšo zahvalo. Kam odhaja, od kod se vrača naša kri Zapiski izseljenskega nadzornika pripovedujejo o tem Ljubljana, 5. januarja Med bilancami, ki jih razne javne ustanove sklepajo o svojem delu ob začetku oovega leta, kaže najbrž pač najbolj zgovorno sliko o valovanju gospodarske in socialne krize letno poročilo, ki ga je izdelal vodja izseljenskega komisariata v Ljubljani, ravnatelj Fink. Gibanje našega izseljenstva je vsa leta krize v nekakšni pasivni defenzivi. Brezposelnost v naši državi navaja marsikaterega delavca na misel. da bi si poiskal dela v tujini, toda meje so zaprte na vse strani Formalno sicer nobena država ni prepovedala priseljevanja, dejansko pa po vseh državah veljajo tako strogi predpis', da mimo njih nihče ne more /a kruhom. Tako velja tudi za USA še zmerom kvota 845 oseb, ki smejo na leto iz Jugoslavije v Združene države Toda vsakdo, ki bi rad uporabil to pravdo. se mora izkazati z zapriseženo izj-ivo kakšnega ameriškega državljana, ki premore naiman; 20000 dolariev premoženja, da je poskrbljeno zanj in da v Ameriki ne bo iskal dela Izven kvote lahko potujejo v Ameriko samo otroci in žene ameriških državljanov, ki so ostali v stari domovini, a njihovi možie oziroma očetje morajo ameriškim oblastem prav tako dokazati, da |ih bodo lahko preživljali Približno nazorno sliko o gibanju našega izselienstva nam kažeio zlasti tudi po d.itk' o naših sezonskih delavcih ki hodno vsa kr leto v Francio in Nemčijo /a kme'kim delom m k se rekrutirajo iz prekmurskih »ežako\ Medlem ko ie u. pr v Franci io hoddn nreišnja leta vsako po-mhd ikros 4^01 na;ih kmečkih delavcev, jih -e lan- našlo zaposlitve samo okrog 2000 v Nemčiji ps prav tako približno 2000 T- Prekmurc- ostaiaio na francoskih in nemških posestvih od aprila do novem br.j. tako da izorjejo, posejejo, požanjejo m pospravijo za svoje gospodarje, na zi- mo pa se s skromnimi prihranki nekaj tisočakov vrnejo k svojim družinam v domovino. Kakor je število teh sezonskih izseljencev padlo za polovico, tako so se občutno znižali tudi njihovi zaslulki. V enakem smislu se tudi naši rcpatriiranci. katerih število je lani znatno naraslo, vračajo v pretežni večini brez prihrankov. Samo kdaj pa kdaj se še pripelje kakšen srečen stric iz Kanade ali Amerike, ki prinese toliko dolarjev s seboj, da si kupi v Do 2000 srnjadi uničene v enem letu Tako neugodne jeseni in zime za živano in cvetano kakor sta bili iesen 1933 in zima 1934, še ne pomnimo. Zakaj? 1933 se je temperatura močno znižala že sredi jeseni in je zapadel prvi sneg o sv Martinu, ko ni bila priroda še prav nič pripravljena za zimsko življenje. V »Jutru« je bilo več člankov, ki so opisovali katastrofo v prirodi Med vsem živalstvom je bila najbolj prizadeta srnjad. Povsod med lovci si slišal obupne pogovore, češ: »Vse je uničeno, kdaj neki si ie bo srdnjad spet opomogla? Neobhodno potrebno je. dc jo zaščiti SLD vsaj za eno leto, če ne že za del j časa!« In to bi bilo res tudi primerno! V preseških gozdovih so našli kar blizu skupaj mrtvih nad 30 srn Veliko srn je poginilo po kočevskih gozdovih, največ pa je trpel Bohinj Od tam so prihajale vesti, da ie mnogo srn poginilo, še več pa da so jih polovili ljudje ki so se približali v sneg se udirajočim srnam na smučeh Baje sta jih uničila zima in človek nad 600 Lovci so zaman čakali na prepoved stre Ijanja srn Mnogi so trdili, in to ne popolnoma neupravičeno, da je priroda očistila arajad slabih, za razplojevanje neprimer- domačl vasi posestvo. Leni m j« vrnil en takšen Kanadec, ki je kupil kar dve posestvi nekje na Dolenjskem, en Amerika-nec pa je naložil 6000 dolarjev v Mestni hranilnici ljubljanski. Ta dva povratnika sta pač samo dva »rečna Kreza med stotinami drugih, ki se vračajo brez vsega li pa komaj s kakšno skromno napitnino v žepu. Povratniki iz Francije m Holan-dije sicer prinašajo po navadi s seboj po nekaj tisočakov, a ker nikjer ne dobe dela in zaslužka, jim skromni prihranek hitro skopni. Mnogi repatriiranci zato padajo na breme naše javne socialne oskrbe. Tudi iz Sklada za podpiranje izseljencev, katerega upravi predseduje senator dr. Rav-nihar in katerega sredstva se zbirajo iz subvencij banske uprave in izseljenskega fonda pri ministrstvu za socialno politiko, je lani izseljenski nadzornik nakazal 318 prosilcem za 52.688 Din podpor. Romantična zgodba o stricu iz Amerike, ki je tako dolgo živela med našim ljudstvom kakor čaroben sen, se je tako izmaličila v žalostno zgodbo o povratku Simna Sirot-nika. Z Nizozemskega se je lani 20 naših brez-poselnikov preselilo v Perzijo, kjer so dobili zaposlitve pri gradnji železnice. Na pobudo ministra za socialno politiko je naša vlada ustanovila v Teheranu jugoslo-venski konzulat, ki pa še ni pričel poslovati, tako da naša izseljenska oblastva še nič ne vedo o tem. kako se jim tam doli godi Ljubljanski zastopniki parobrodnih družb so lani odpravili preko Oceana vsega skupaj 307 oseb (v Ameriko 2J8, v Kanado 94, v Argentino 3, v Avstralijo 2), toda večina teh potnikov so bili samo naši stari izseljenci, ki so bili na krajšem obisku v domovini. Sicer pa se po malem nadaljuje vračanje izseljencev v domovino, kar samo veča vrste naših brezposelnih. Zlasti v velikem številu prihajajo delavci iz Holandije. Francije. Belgije in Nemčije. Trije veliki transporti so lani iz Holandije pripeljali 282 naših delavcev, njhovih žee in otrok, eden iz Francije pa 150 oseb. Vsega skupaj se je lani vrnilo v dravsko banovino 650 naših izšeliencev. Mnogi teh povratnikov bi želeli samo še, da bi jim naše železnice kako olajšale prevoz pohištva. Tuji delodajalci se že ob sklepanju delovne pogodbe zavežejo, da bodo ob eventualnem odpustu krili stroške za prevoz družin in njihovega pohištva do naše državne meje. Tako naši re-pariiranci po navadi srečno dopotujejo do Jesenic, a če so brez sredstev, odtod ne morejo dalje. Izseljenski komisarijat jim sicer po možnosti nakaže podporo za osebni prevoz, tolikšnih sredstev pa ne premore, da bi jim ob prihodu v domovino kril prav vse potrebe. Dasi tudi ob pri-četku novega leta vsa znamenja kažejo, da se bo naša izseljenska bilanca lahko samo še poslabšala, vendar je nujno, da se vsaj vprašanje vrnitve same resi tako, da naši ljudje ne bodo več na pragu svoje domovine doživljali razočaranj in katastrof. Mokrem t MlnMcrafvs mcU«Im aeliliU to mni t. 14M 2U atf B. L MSS. Pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže Ljubljana, 6. januarja V prostorih Trgovske akademije je bil včeraj popoldne zaključen pomorsko-propagandni tečaj O. O. J. S v Ljubljani, ki je trajal od srede dalje in bo gotovo rodil najlepše uspehe, saj smo doživeli v zadnjih letih pri nas le malo tečajev, ki bi bilo zanje tolikšno zanimanje, kakor za pravkar minuli tečaj JS. Nič manj ko 160 kur-zistov je zvesto in z vso pozornostjo sledilo mojstrskim predavanjem pomorskih ideologov, ki so popeljali poslušalce — razen par profesorjev in srednješolcev zgolj učiteljstvo iz vse dravske banovine — v lepote, čuda in skrivnosti, pa bogastva In kulturo našega Jadrana. Že otvoritev tečaja, sama po sebi, je bila nad vse učinkovit uvod v tečaj. V odsotnosti predsednika O. O. J. S dr. Otmar-ja Pirkmajerja je spregovoril prisotnim prosvetni šef in načelnik Podmladka JS prof. Josip Breznik, ki je naglašal misiio JS in pomen tečaja, ki ga JS prireja. Za njim je prinesel pozdrave delegat izvršnega odbora iz Splita prof. dr. Rubič, ki je tudi v tečaju predaval o ideologiji JS in o Jadranu in njegovi obali z geografskih vidikov. Nazadnje pa je podal več navodil tajnik sekcije g. Pirnat Predavanja so se vršila vsako dopoldne in popoldne in so vsebovala vse ono, kar mora vedeti dober jadranski propagator. Poleg dr Rubiča, ki smo ga že omenili, so predavali tudi dr. Lavo Cermelj, prof Rudolf, prof Bunc, dr. Fran Štele, dr. Pe-trič, kapetan Erni, g. Uršič. Pri razgovorih, ki so zavzeli skorai ves včerajšnji dan. na so intenzivno sodelovali dr. Rubič. dr. Je- nih komadov, skratka: slabičev. Zalaz meseca junija in julija ni bil posebno uspešen. In že so se oglašali oni, ki bi radi streljali, da se srnjaki slabo odzivajo klicu le zato, ker vlada neprimerno spolno razmerje med srnami in srnjaki. »Preveč je srn in premalo srnjakov, za to ne prihajajo srnjaki na klic. treba bo odstreliti jeseni na braksdah nekaj samic!«, i« *a-šumelo med prijatelji pogonov. Prišla je jesen m kljub temu, da sta jesen to zima uničili več kakor tisoč %rn samo v dravski banovini, so nekateri streljali po srnah, posebno pa po srnjakih, ki jih je bilo po mnenju lovcev poleti premalo. kakor še nobeno leto prej. Vsi slabi strelci s kroglo so hoteli priti na svoj račun in to s puško za zrnje, z orožjem, ki je prepovedano za strel na srnjad, prepovedano pri Nemcih vedno, pri nas pa v poletnih mesecih Kaj so dosegli ti streljači v jeseni s svojimi »brizgalnami«, nam deloma pojasnjujejo številke Blizu Ljub liane so ustrelili jeseni v enem lovišču od 75 do 80 v drugem 48, v tretjem 28 srn in srnjakov Koliko na takih lovih zastrele. dokazuje deistvo. da je bilo na eni bra-kadi na Gorenjskem strelcev Streljalo jih ie 32 od njih pobrali so pa samo 9 komadov Večina smjadi je bila obstreljena Par dni za tem so se zgražali ljudje, ko so našli v gozdovih triko ranieoo srnjad, ki ŽENSKE! Ko boste enkrat prale s Samorad-pratnim praškom, bo ta edina Vaša hvala. — Preizkusite ga čimprej! Zahtevajte ga povsod! glič, dr. Umoko in učiteli Pirnat. ki so vsi tudi razpravljali o organizaciji JS. V razmeroma kratkem času štirih dni, so tečajniki izredno dosti pridobili, ker ni ostalo ničesar pozabljenega, kar more doprinesti k nekakemu univerzalnemu poznavanju dobrin, ki jih prinaša morje sleherni državi Naj omenimo nekatere razprave, ki bodo izvrstne služile tudi našim krajevnim odborom: Slovenska obal Jadrana, Morje v našem gospodarstvu, Zgodovina vzhodne obale Jadrana, Morje v našem gospodarstvu. Zgodovina vzhodne obale Jadrana. Morje v slovenski literaturi. Morje v jugoslovenski umetnosti, Morje Ir. zdravje. Jadransko vprašanje v mednarodni politiki Naša mornarica itd. Udeležencem je poskrbela JS tudi druge zanimivosti Obiskali so narodni muzej m narodno galerijo, opero, dramo in ljudsko vseučilišče S pridom, ki mu ne najdemo kmalu primere, je bil izrabljen čas. Dal nam je novih, dobro pripravljenih apostolov za širjenje idej JS. za organizacijo, ki naj jo vzljubi ves naš narod po geslu: Cu-vajmo naše morje! CIHEAN ZOBNO KREMO in USTNO VODO Med bogovi na Olimpu Olimp je sveta gora starih Grkov, je najvišje gorovje Grčije in tudi ena najvišjih gora Balkana. Njegovi vrhovi Mi-tika, Zeusov Tron in Skolion presegajo 2900 m. Bližina morja in slavna zgodovina delata to goro izredno privlačno. Zanimivo je. da sta prvi vzpon na najvišji vrh Olimpa izvršila dva Švicarja še le pred 20 leti, najvažnejše plezalne ture gorovja pa so izvedli še le v preteklem poletju. Osrednja skupina Olimpa ima težko dostopne vrhove to nekaj sten, ki predstavljajo tudi za dobre plezalce resne probleme. Zategadelj ni čuda, da »e je v lan- Olimp: vrh Skolio (2905 m), lani preplezan od slovenskih turistov, o čemer Je »Jutro« poročalo, črna črta kaže preplezano smer skem poletju lotil Olimpa sloviti italijanski alpinist Gomici, ki je gotovo danes eden najboljših plezalcev na svetu. Slovenci pa so si lani osvojili še nepreple-zano severno steno Skoliona ter se s tem uvrstili v alpinsko zgodovino te znamenite gore. O vsem tem to drugih zanimivostih Olimpa bo pripovedoval v torek 8. t m. ob 20. v dvorani E>elavske zbornice g. dr. A. Brile j, ki bo pokazal z Olim pa iz Grčije nad 60 skioptionih slik, med njimi številne posnetke Olimpa to sosed- je ginevala v strašnih mukah, s polomljenimi, odstreljenimi nogami m še zaradi drugih, slabo pomerjenib strelov. Naj bi se le enkrat dogodilo, da bi divjad streljala na lovce, potem bi si streljači premislili take krvave igre! Dogodi se slab strel tudi s kroglo, toda to je sorazmerno s strelom z zrnjem na srnjad le prav redek primer. Vprav zaradi tega je streljanje na srnjad • šibrami v državah, kjer je lovstvo na visoki stopnji, prepovedano. Pri nas pa marsikdaj po brakadi še slave tiste, ki so pobili največ srn, kot junaka, odnosno kralja lova to to kljub temu, da za tako streljanje ni potrebna prav nobena lovska spretnost. Veliko srnjadi, ki jo preganjajo visoki psi, po več ur. posebno če ie sneg. se prehladi in v mnogih primerih pogine žalostne smrti. Kako gine srnjad iz nekaterih naših lovišč. po zaslugi dobrih sosedov, o tem nai navedem ta-le primer: V dobro negovanem planinskem lovišču, je bilo še pred .ekaj leti polno srnjadi V lanski zgodnji _imi se je velik del omenjene divjadi pomaknil v dolinske ravnine Seveda je to le pognalo doM.iskim lovcem kri v žile Namesto da bi srnjad tam gojili, so jo kljub temu. da srnjad tamkai kaj dobm uspeva in imajo srnjaki najmočnejše rogovje. pričeli trebiti že v zgodnji jeseni Tisti, ki imajo na svojem ščita zapisano njih gora ter prelepih bizantinskih, rimskih to starogrških spomenikov, ki krasijo najvažnejša mesta Grčije: Atene to Solun. Skladatelj Viktor Parma v Novem mestu Novo mesto. 5. januarja Ob lOIetnici smrti skladatelja Viktorja Parme je naše časopisje prineslo spominske članke, ki so bili posvečeni našemu skladatelju. Prezrlo je, da je skladatelj po-sečal novomeško gimnazijo Din 45.- plačate m robnike in montal«* ako sto kupili SMUČI pri na«. Zahtevajte cenik! 992 A. GOREČ, d« z o. z«, LJUBLJANA, (polog nebotičnika) Domače vesti Bratom in sestram, ki so pravoslavne vere, želimo čestit Božič. Hristos se rodi! »JUTRO« • Pevske odlikovanje. Jugoslovanski pevski sav«i je na predli Ipavčeve Aupe podelil savezno odlikovanje za njuno nad 20 letno pevsko udejstvovanje upokojenemu učitelju Vinku Seroni pri ptujski Glasbeni Matici ter bančnemu uradniku Stanku Percu pri Celjskem pevskem druStvu. Čestitamo! • Proteatantovskl škof pri pravoslavnem patriarhu. Zagrebški škof dr. Filip Popp, vrhovn' poglavar nemške evangeličanske cerkve, Je v četrtek prvič oficielno pose-til NJ- Sv patriarha Varnavo v Beogradu. Razgovarjai se je v raznih cerkvenih vprašanih v Jugoslaviji In mu obenem čestual k božičnim praznikom. • It Zdravniške zbornice. Dr. Mirko Kaj-zelj, zdravnik v Ljubljani in dr. Serafin An-dersin, zdravnik-specialist za bolezni ust in zob v Mariboru, sta vpisana v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. najlepše ZIMSKE SUKNJE J. MAČEK, Aleksandrova ccsta • Službeni list dravske banovin« objavlja v drugi letošnji številki z dne 5. januarja: Odločbo o potnih stroških članov upravnega odbora državne razredne loterije; odločl>o o strokovnem izpitu za pripravnike duhovnih zvanj, program za opravljanje strokovnega izpita uslužbencev osrednjih duhovnih oblastev po zakonu o uradnikih; razpored zvanj v ministrstvu za prosveto, odločbo o prepovedi uvoza vseh vrst živih rastlin In delov živih rastlin; ratifikacijo konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil s priloženim zapisnikom po Švici; pristop Zedinlenih ameriških držav h konvenciji za izenačenje predpisov o mednarodnem promelu po zraku z dodatnim zapisnikom ratifikacijo konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku z dodatnim zapisnikom po Zvezi sovjetskih socialističnih republik; pristop Irske k mednarodni konvenciji o pobijanju ponarejevanja denarja, s protoko-join. pristop Iraka h konvenciji o mednarodni uniji za pomoč, s priloženimi statuti; Etiopija obnavlja pristop k fakultativni odredbi, (irčija obnavlja usvojitev fakultativne odredbe; pravilnik o priznavanju posevkov v dravski banovini; Člani osrednje po-mi.sije za semenogojstvo- objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. 35. ter razne objavo iz »Službenih Novin«. • Marij*, va zeleaa bratovščina. Gorenjska podružnica SLP je razveselila v novem letu svoje dane s sliko agiinega predsednika g. Cirila Mohorja iz Kranja. Lovski sliki predsednika je prikhičen tudi ličen koledarček z lovopusti. • Razstava otročkih narodnih noš. Uprava Zveze dobrodelnih društev kraljevine Jugoslavije bo v svrho propagande narodne noštiie v dobi od 15. do 'is. januarja priredila v Beogradu prvo razstavo otroških narodnih noš. Ministrstvo prosvete je odobrilo. da sinejo uprave osnovnih, meščan skih. učiteljskih in srednjih šol dati na razpolago dijaška ročna dela. Kot nagrada za najboljša razstavljena dela bo komisija podeljevala razen diplom še 100 otroških narodnih noš. • Zveza fotografskih pomočnikov. V de-.avsk' zbornici v Beogradu se je vrš'U konferenca fotografskih pomočnikov In po-mcčn:t iz vse Jugoslavije. Fotografski po-nočn > Rajkovič je naglašal potrebo orga-nizac j« tajnik delavske sindikalne zveze Belič pa je govoril o pomenu sindikalne strokovne organizacije. Slednjič Je bil storen sklep, da se ustanovi zveza fotografskih pomočnikov in pomočnic v kra-. ijevm' Jugoslaviji s sedežem v Beogr:uij ZaPf-iH opravo tvor' šest članov. KAŠELJ IN HRIPAVOST ublažijo PINOMENTOLsladkorčkl, sestavljeni tz smrekovega ekstrakta In mentola. Radi tega zrahljajo katar olajdajo izločevanje sluzi ter deslnficirajo usta in grlo 286 PINOMENTOL zavitek Din 3.—. Apoteka Mr. L* Bahovec, L j u b 1 j a na , Kongresni trg štev. 12. • Pri natečaju za idejni osnutek palač« O UZD v Oaljeku lahko tekmujejo vsi strokovnjaki, ki so po zakonu pooblaščeni za takšno delo. • Četudi nisi plačal srečko, Imaš ob žrebanju pravieo do dobitka. Tako Je namreč pravkar odlomilo beograjsko apelacijsko sodišče v naslednji zadevi: instalater Radu lovlč Je kupil četrtino srečke pri raapeče valcu Pavlakoviču, vendar pa do dneva žrebanja ni plačal niti pare Na četrt.lnko je sreča prt žrebanju naklonila 15.000 Din. k> jlb pa Pavlakovič ni hotel izplačati Prišlo Je do tožbe in »daj J e višja Instanc * odločila takole; četndi Imetnik srečke niti na sam dan žrebanja ni plačal srečke, k jo Je kupil na upanje, Ima vendar pravi oo 1t morebitnega dobitka A prodajale* srečke lahko uno zahteva, da mu kupec plača lolžno vsoto sa srečko • štorklja v gmajni Zakoncema Z in j oren je vasi pri Retsčab se Je pripetil« 8 t m kaj nenavadna nezgoda Mol Je bil namenjen * teno na kolodvor, da Jo po-sprem1 v porodn'*n'co pa nI bUo treba Sredi reteške gmajne Je postalo šeni n« nadno slabo, morala Je le«, kmalu satom pa je rodila malega črvička, krepko dete. ki je pričelo na vse pretege Jokati. Dobr ljudje so dekletce materi brž odvzeli, pre nesli mater na dom in Ji nudili bablško po moč Mož, ki Je bil ves čas navzoč je bil seveda ve« v skrbeh, toda tudi takoj po tolažen, ko Je videl, da se je kočljiva za deva na vse strani tako lepo rešila. Stezniki in nedrčki od I. Salaj, Aleksandrova Mm vzbujajo pozornost! 1005 • Izgubljeni biseri. »Vreme« Je včeraj objavilo. Izgubila se je biserna ogrlica, dolga 40 cm. Velikost biserov Je v »redim S mm v premeru, potem so biseri proti krajema vedno manjši do 3 mm premera Cgri-.-u s« sklepa 8 platinasto zaponko, ki j« okrašena s štirimi briljantl. Ovratnica je bila izgubljena na Te»*zijah v bližin Kaz.ne Najditelj naj j«- Izroči v up>av» d/cra hjer bo dobil ris-ko nagrado. • Volkovi na Kosovom polju. Zaradi občutnega mraza ln visokega snega v planinah so se trope volkov pojavile na Koso-vem polju, v Sandžaku ln Metohiji. Povzročili so kmetovalcem že znatno ftkodo, zlasti na drobnlol. • Tri leta j« spal. V «eiu Ratali v okolici Palank« je cela tri leta prespal petdesetletni seljak Velimir Jokid. Obolel je in zaspal na Miklavžev dan leta 1931. Po treh letih se je prebudil iz bolestnega spanja. Ko m je prebudil, se je podal n« Oplenac ter te poklonil senci kralja Uedtnitelja. Te dni {e skupno s svojimi tovariši prisegel tralju Petru II. Jokič se čuti sedaj zdravega ter normalno opravlja svoje delo. • Kaj Je »Nad val«. Naš val je edina slovenska obilno ilustrirana tedenska revija. ki prinaša strokovne Manke iz radio-f oni je, uvodne besede v oddajo ljubljanske radijske oddajne postaje ln pregledno urejene programe vseh važnih evropskih oddajnih postaj. Naš val prinaša literarne prispevke f«eb naših znanih književnikov v beletrističnem delu sodelujejo Janko Kač, Rudolf Kresal, Ludvik Mrzel, Bratko Kreft Bogomir Magajna, Anton Ingolič Jože Vombergar, Niko Pirnat, Viktor Pirnat, Josip Fran Knaflift, Ivan Vuk, Vladimir Regally in dnigl. Naš val prinaša stalno prilogo za ljudske odre. po »Kmečkem teatru« izhaja zdaj v »Našem valu« drugo originalno delo Antona Ingoliča »Zgrešena pota«. Naš val prinaša stalno poročila z gledaliških odrov, iz filmskih ateljejev in slike filmskih ln gledaliških igralcev Naš val je edina slovenska obilno ilustrirana tedenska revija, ki prinaSa stalno modno prilogo najnovejših modnih kreacij. N a 5 v a 1 je edina Slovenka bogato ilustrirana tedenska revija, ki prinaša v posebni prilogi »Kulturo telesa«, ki bc zlasti naSIm damam dobrodošla. Naš val prinaša stalen roman Sel Cati-nija »Emllio Berenin«. Naš val Je najcenejša slovenska Ilustrirana tedenska revija. Celoletna naroftnlna znaša 140 Din, polletna 70 Din. četrtletna 36 Din, metri-na pa 12 Din. Zahtevajte še daaea brezplačno na ogled »n i»vod »Našega vala«. Pišit« na naslov; Radijska revija »Naš val«. LJubljana. PRIDE PRIDE Enkrat v življenju KMMMM« Jod proti sklerozi, brom ta fo»- fati za živce, mangan za ari, magnezij za žolč in jetra, litij proti sečni kislim, težke kovine za protoplazmo ln žleze, oglji* kova kislina za arce tu žile. Kalij za ledvice, kalcij proti vnetju, kataru, žveplo proti revmt alkallje proti želodčni ktsltnt ln Se mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd: vse te sestavine vsebuje tzmed vseb mineralnih vod vse Jugoslavije samo znana Radenska! Zato je tako dobra, pitna in zdrava.' zgodovini statistike, ljudskih štetij in popi sov prebivalstva«, ravnatelj ini. So ne pa o razvoju ljubljanskega mestnega vodovo da. O lovstvu v mariborski okolici piše dr. Ign F I u d e r n i k, Vilko U k m a r nada ljuje svoj »Pogled na naše glasbeno ustvar tanje« (bavi se v glavnem z A. Lajovicem in Ristom Savinom). Franjo B a š razprav Ija o topografski dinamiki Mariborskega polja, Anton Podbevšek pa poroča o prvem festivalu slovanskih narodnih plesov v Ljubljani Mestni arhivar nadaljuje svojo kroniko (avgust - december). Franjo Baš je prispeval mariborsko kroniko (od t. junija do t oktobra 1984). Številko zaključuje splošni pregled z nekrologi in dr. Zvezek je obilno ilustriran. Nova revija vsebinsko in po opremi dostojno predstavlja LJubljano in ostala slovenska mesta. Z zaključenim prvim letnikom je »Kronika« častno dokazala svoj raison d'etre in upravičila nadc-. ki smo jih polagali vanjo. ♦ Ljubezniv zakonski parček. Pred kazenskim senatom v Bomboni sta se našla zakonca Imre ln Nanl Sauerbom. Njuno podjetje Je bilo zelo enostavno, vendar pa hudo pregrešno. Nani je svoj čas bila šena nekoga peka in se začels vdajati lahkotni selnemu življenju Dobro je služila, tem bolj, ker je svoje premožne ksvalirje navadno okradla. Pozneje se je porofttla t Imrom Sauerbornom. Ker se Jima je slabo godilo, Je začela svoje prijatelje privablja ti na dom ln Je zahajala tudi k nJim na obisk Pobirala jim je denar, saj Je znala družbo vedno najti med bogatimi, nezve stlmi možmi. Naposled sta zakonca Sauer borna padla tako globoko, da jo Nani za čela zahajati na kolodvor ln je vabila ko garkoli s seboj In ko je bila z njimi v ob Jejnn, je Imre praznil žep« Sodišče je zakonca obsodilo na 8 mesecev zapora. ♦ Krvav obračun. Podhratki Drago in Cerovški Vinko iz Poredja. obšina Hum na Sotll, sta že dalje časa v velikem so vražtvu. Na Štefanovo sta bila pri maš' pri Sv. Petru na Sotli. Po mail sta s* veak s svojo gručo napotila proti domu Cerovški Je slutil, da Podhraški nekaj namerava, fn Je pazil nanj In res Je v Pored-Ju Podhraški s odprtim nožem naglo skočil proti Cerovskemu m ga vrezal t nožem po levi strani vratu Nevarno potkodova neg« CerovBkega so fantje peljali v Roga tec. kjer mu je dr. Ogorevc nudil prvo pomoč !n odredil prevr.* v celjsko bolnlšnioo. Podhraškega so aretirali. • Zverinski sin. V vasi Gaju nedaleč od Bosanske Gradlške se je mladenič Ostoj« Kneževič «prl * očetom, ker ga Je ta karal zaradi lahkomiselnosti in ga svaril naj ne zahajp na veselice Ostoj« J« popadel sekiro in nekajkrat zamahnil po očetn, ki ee zdaj bori s smrtjo v bolnišnici • Četrti cvetek revije »Kronika slovenskih mest« priobčuje spominsko besedo o kralju Aleksandru iz peresa župana dr. D. P u c a. članke dr Antona Dolarja »Kaj nam Je pomenil general Maister kot vojak«. Janka G I a s e r j a »Rudolf Maister Voja-nov kot pesnik«, razpravo Fr Kidriča .Prešeren in ljubi lanske Urftullnke«. nada-Hevanfe spisa J Jenka »Ko nam ie »teki« prva železnica« In razprave dr Rt ft k e r-Ija »Italijanske predstave v Lhibljani do zgraditve stanovskega ffledalilča« ter ko-nee doneska dr Rudolfa A n d r e j k e »Nai starejše ljuhliannke Industrile« O tiriulin-ski cerkvi sv Trojice v LJnhllani niše ini srh Herman H u a. Rffon Raumirart-n e r razpravlja o naldbl novcev v Mariboru. Janko Orožen o celjskih melžanlh In i cerkveni zgodovini- Lojze Pip p pik »0 Velika Inventurna prodaja! Razne zavese, stori, gardlne, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. — po Izredno nizkih cenah. SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA!! A* & E. SKABERNE _LJUBLJANA, Mostni trg_ • Najzanimivejši roman, k* je u*ei pr aas v zadnjih letih, j« Emila Zolaja »Gor miinal« (Izdala Tiskovna zadruga v prevodu A. Gspana). Danes se mnogo govori o socialni književnosti, evo tu imate ruman, pm katerem so se vsi drugi učili. Življenj* rudarjev, njih mezdno gibanje, štrajk. npoi — vse Je opisano tako živo, da strmite Najboljše delo K. Zolaja morate imeti v svoji knjižnici. Obsežna knjiga staue broš 100 Din, vezana v platno Din. re*ana » polusnje 140 Din. PiAite takoj knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. • Kaj ao plete okrog Vatikana T Zname niti francoska pisatelj Andrč Gide Je spisaJ bumoristlčno satirično knjigo .Vatikanska ječe«, V kateri se duhovito norčuje iz tega kar se v domišljiji pobožnih ljudi plete okrog Vatikana. Naročke to kn>igo! IzSU je pravkar pri Tiskovni zadrugi In stane broš. Din 65, vezana v platno 86 Din, v polusnje Din M, po pošti tri dinarje več ♦ Peš po Prekmurju! Tega si ne more privoščiti) vsak čltatelj, da»i bi bilo zan; mlvo, sp^natl natančneje to najmanj znano slovensko pokrajino, ki so jo dolga sto letjs pestili Madžari Lahko pa hodite po Prekmurju pod vodstvom onega najboljših slovenskih pisateljev. Juša Kozaka, č« na rošite njegovo pravkar izlšlo knjigo »Za prekmurskim- kolnlkl« (Izdala Tlskovns zadruga) Nikomur ne bo žal, kdor si bo privoščil ta literarni izlet Knjiga Je lepo ilustrirana Stane 40 Din. po pošti 1 dinar več Pišite knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani. Zotml zdravnik ' DR. NIKO SEVER ordinlra v Zagrebu Masarjkova 13. 977 iSMMS«® ♦ »Radio Ljubljana«, prvi slovenski tednik za radiofonijo, glasilo slovenskih no sluSalcev VII letnik št l. — IzSla Je pr va letoSnJa Številka tega našega tednika « katero etopa v svoj VII letnik Obleke se je ob tej priliki v novo opremo, kt Je okusno delo M Bambiča. Veselo presen« čenje pomenja za vse naše radijske poslu Salce ln ne samo za naročnike tega neu strašenega tednika, objava pravilnikov za pri nas edinstveno zavarovanje rajnki! ■ parstov In ta nezgodno zavarovanje, k' Jn uživajo vsi redni naročniki »sta. Ta dvojna ugodnost poleg ugankarskegs nate čaja v vsaki številki (dobitki to elektron ke za aparat p' »zblrl Izžrebancev) bc pri dobila temu pobornlkn za Interese potln ialstvs še novih n»v<1u&en«h prijateljev Vsaka številka prinaSa tehtne članke, ko mentarje k si>oredom. kritike, uvedena Je mbrlk« z« sTamofonsVe nloSAe in nim Bolne lene dosežejo t unorabo naravne »Fran® Mt**fnvi*t rrenfllce neovirano lahko irtrehllenle drevesa, kar čeato uflnkule izredno dobrodelno na obolele orurane. STRUPI za poKonCavanje lisic po najnižjih cenah v DROGERI JI L KANC LJUBLJANA, Nebotičnik «»» tehnični del in cez 3u strani »poreUov. Pišite še danes po brezplačno številko na ogled (Uprava Je v Ljubljani, Miklošičev., (jesta 7.) • četrta številka •JMiell In dela«. Pravkar Je izšla nova številka te kulturne in socialne revije. Na uvodnem mestu prina&a članek »Politični pojavi«, v katerem redakcija razglablja vprašanje novega zbiranja nacionalističnih organizacij. Pona lituijeno je predavanj«, ki ga je imel uoiv. prut dr. Nikoia Radojčič na ljubljan ski ljudski univerzi: »latorijskl lik kralja Aiekoaiidra I. (jjedinitelja«. V njem naš odlični zgodovinar a krasnimi ln vznede-uim> besedami, vendar pa z objektivnimi . podatki vrednoti veliko življenjsko delo blagopokojnega vladarja. Dr. Vinko Vr-nune premotrlva problem »Jugoslavija — stanovska dega človeka do Nemcev m obsoja one, ki v občevanju s domačdmJ Nemci rabijo nemški Jezik. France Sen-nig razpravlja v daljšem. Btatlstično dokumentiranem članku o vprašanju Mestne hranilnice ljubljanske ln stavi konkretne preglede glede obnovitve popolne likvidnosti tega važnega gospodarskega zavoda V obzorniku so objavljeni: nekrolog inž. Strgarjn, beležke o dvajsetpetletnici tivolske resolucije, o nlški deklaraciji, o nemškem iredentizmu in Podravju, o marftalu Petainu, o HaJSmanovi biografiji dr. Be-neša. Na plstnlcab Je poleg drobtln Zapisek o narodno manjšinskih nazorih Oou-denhova-KalegerJa. Revijo »Misel in delo. urejajo dT. St. Bajlč, dr Lavo čermelj, dr Vlad. Knaflič, dr St. S. Lapajne ln dr. Alojz Zaloker. Naroča se v LJubljani, Go-sposvetska eesta 4, I- nadstropje. • Strahovit dvojni umor so pojasniti v slavonski vasi Mali Trešnjevkl. Ruski be gunec Ivan Bačkovilo, star 42 let, Je v septembru ubil bogato vdovo Ivanko Jan ko vi če vo ln njenega prlležnika Martina Luttnčiča Morilca so Iskali ves Ca« In ga šele adaj prijeli. Prizna, da Je oba pobil * sekiro In jima odsekal glavi, toda ne zara d-i pohlepa po denarju, marveč iz ljubo sumnosti. , • Kako vzgojite mlade postni Zaradi mile zime dozorevajo že sedaj ikre v ba-novinskem ribogojnem zavodu v Boh. Bistrici Osmukanje potočne postrvi je v lepih množinah sijajno uspelo ter Je zavod pripravljen ln lahko ustreže obftirmni naroČilom za Ikre. Najnovejša 'zkustva ne priporočajo gojitve zaroda, razen tam, kjer se nameravajo gojiti postrvi do užitne vali k os ti. Bohinjska ribogojnica se omejuje samo na produkcijo Iker Za vlaganje iker v tekoče vode služ* tam, kjer je to delo zaradi vodnih ali krajevnih neprilik otež-kočeno, aparat domačega Izuma. V nJem dozorevajo Ikre v približno 10 dneh, potem pa zapusrte mlade ribice valižča ter se. pri-lagodene naravni studenčtni. porazgube po potoku To je mnogo bolje, nego da so Izročene na milost ln nemilost vlaganja ta temperaturnih razlik. Aparat stane 150 dinarjev ln ima prostora za 10000 iker. V Zvezi ribarskih druStev včlanjeni ribarskl Interesenti naj te prijavijo do 15 t. m. tajnifltvu pismeno aH ustmeno v poslovnem času. da Jim izposluje pogodnostno dobavno ceno, ki je v direktnem naročilu ne morejo biti deležni. Ugodnost v ce.ni velja samo glede Iker. ki stanejo 48 Din za 1000 komadov franeo Bohinjska Bistrica. Zamudnih naročil tajništvo ne bo moglo upoštevati. B PRIDE PRIDE Enkrat v življenju Poslovne knjige, regiatraiorje, vlagal-ne mape, prepisne knjige, kartoteke, vse pisarniške potrebščine — trakove za pisalni stroj, karbon papir, vse vrste tiskovin — za obnovitev knjigovodstva — po najnižji ceni tvrdka IV. BONAC. Haro polnilno pero za knjigovodstvo. 9 • Obledele oblek« barva v različnih bar vah in pilslr« tovarna JOS. RElCH. ♦ Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. s Darujte Podpornemu društvu »lepih, Ljubljana, pod Trančo 2-11L Iz Ljubljane u— 300 Beograjčanov v Sloveniji. Z današnjim jutranj-oi vlakom ob 6.44 prispt v Ljubljano okro« 300 Beograjčanov, ki bodo preživeli pravoslavne božične praznike v Sloveniji. Po kratkem postanku kre nejo Beograjčani naprej, ln aricer odnne !el izletnikov na Bled in od tod na Pokljuko, drugi v Kranjsk< goro in Planico, tretji pa v Bohinj Večina Izletnikov Je smučarjev in res je škoda, d« za smuko ni takega sneg« in vremena, kakor ga vsi želimo Izlet Beograjčanov v Slovenijo J« organiziral »Putnlk«. u— Nacionalne delavstvo za pravic« na-iih manjšin. Narodna strokovna zveza Je kot predstavnica nacionalnega delavstva posla In " naslov g. dr Bogoljuba Jev-tiča, predsednika vlade, naslednjo brzojavko: »Pridružujemo se peticiji Branibora in prosimo zajamčenja vseh pravic našim manjšinam v Italiji In Avstriji«. u— Zagrebški kvartet v Ljubljani. Po vsej Jugoslaviji in v evropskih glasbenih središčih znani Zagrebški godalni kvartet bo koncertiral v Ljubljani jutri v dvorani kina Dvor Na sporedu Je Brkanovičev kvartet v enem stavku. Dvofakov kvar tet op 106 ln Sehubertov kvintet za dve gosli, violo in dva čela. G«. Miranov. Graf. Arany in Fabbri, člani tega kvarteta so bili povsod, doma ln v tujini deležni ogromnega nspeha svoje tehnične virtuoz-nostl In odlične glasbene internretadle. Pri Schubertovem kvintetu se Jim bo v tem koncertu pridružil naš znani čeltst g. Gustav Miiller, član opernega orkestrs ln učitelj Sloglne glasbene Sole Slogs otvori s tem koneertom svoje tetoftnje komorne večere PredDTOdaia vstonaic is v Matični knjigarni u— Društvo stanovanjskih najemnikov objavlja: Goapodarske razmere so se tako poslabšale, da ljudstvo nlms denarja nltJ zaslužka Plače In mezde ne dosegajo za radi ponovnih redukcij nI« eksistenčnega minimuma več! Temn nasproti pa so osts le ve*'t»r>ma ns Isti vlSInt. k kor so bile nrod 'etl že nred dvema leto-ms sta predstavnika državne ln aamo. upravne oblasti apelirala na hllas possst* oine, da uoldne v dvorani Delavske zbornic««.. Iglica je zelo lepa Vstopnina je uez.natua. l're«lproda ja vstopnic eno uro pred pričetkoin u— Požar v Martmčkovi jami. V eai številnih gramoznih Jam v okolici Ljubljane, ki služijo siromašnemu prebivalstvu tA organizacijo preprostih stanovanjskih kolonij, v takozvani Martinčkovl jauu v podaljšku Verovfckove ulice v giški, ie včeraj v neki barski izneuada nastal požar. Ogenj je nastal iz štedilnika, ki v skromni stavbi ni bil zavarovan, medtem ko je gospodinja šla po vodo. Ogenj je v hipa zajei ves stanovanjski prostor v pritličju in segel v podstrešje. V baraki so ta ča* bili samo otroci, izmed katerih se je najstarejši skozi plamene opogumil na prag, da Je klical na pomoč. Požar je prvi opazil neki moški, ki je slučajno prišel mimo, in ki je sosede sklical na po-moč. Ogenj je bil v kratkem udušen !n otroci rešeni ZDRAVNIK DR. KRISPER ANTON Vodmat, Društveni ulica 20, ordinira od 10.—12. in 1.—3. popoldne Višinsko solnce od 2. ure dalje 985 U— r>es se je zatekel. Fodnadzorniku policijskih agentov Podobniku se je zatekla rjnva psica s črnim hrbtom in vaiujočo dlako pasme airedalterier Občinstvo ee svari pred nakupom, eventualni najditelj naj vrne psieo lastniku v koseskega ulici 22 ali pa na policijski upravi. fO°Is popmt I pri nakupu smuči in opreme, dokler ne zapade sneg! ■ Stane Derganc, druž. z o. z. ! Ljubljana, Gosposvetska 2, Pred Škofijo 20, telefon 3134 in 2804. 987 Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1 Ca« opazovanja, 2 stanje barometra 3 temperaturo 4 relativno vlago v odstotkih, 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 5. januarja LJubljana 7, 756.9, —1.5, i)0, 0, 10, sneg, 2.8, Ljubljana 13, 758.2. —0.3. 82. SI, 10, Maribor 7, 7S6.3, —2.0, 80, NI, 10. sneg 2.0, Zagreb 7. 757.6, —2 0. 80, NF 10. sneg, 0 1. Beograd 7, 757.8, —4.0, 80. EJSE1. 0. —; Sarajevo 7, 759 7. —15 0 80 0 0, —; Sknplje 7. 757.8. —5.0. 80. NW1. 5. —, —; Kumbor 7, 755.2. 1.0. 50. 0. 0. —, —; Split 7. 754.1, 0.0. 60. NE3 4. —. —: Rab 7. 8. J O 70. N4 10. —. —: RosrnSfca Slatina 7. —, —4 0; 90. 0. 10 sneR. 8 0 Temper«*"«-*• r.e('.cljek ob 20. Istotam vse informacije •n jcsebne ure vsak dan. Iz Csiia e_ Novi mojstri. Pred komisijo za moi- strsKe izpite so napravili v zadnjem času mojstrski izpit naslednji kandidan m kandidatinje: čevljarji Jože Sterniša iz Sp. Caber.iika pri Podplatu, Mihael Jagodic iz Podplata, Jože Pohajač iz Lokovice pri Dobrni, Jakob Bovalc iz Nove vasi pri St Juriju ob juž. žel., Jože Salej iz -listanja in Martin Vrtnik iz Crmožic ■»»» Zetalah, krojača Stanko Gračner iz Celja in Rudolf Udrih iz Sp. Grušovelj pri St Petru v Savinjski dolini, šivilji Matilda Ajdičeva iz Paske vasi in Etna Oblakova iz Griž, frizerka Marica Jugova iz Celia ter mizarja Teodor Vozlič iz Dobrte.še vasi m Ivan Rogina iz Gotavabuke pri S!o-venjgradcu. Novi mojstrski izniti se bodo pričeli po 15. januarju. Novim mojstrom iskreno čestitamo! e_ Iz akademskega društva. Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju je doslej v svojem božičnem ciklu pripravilo dvoje predavanj. V soboto 29. decembra je predaval v dvorani Delavske zbornice g. dr. Cvetko Sribar o angleškem imperiju. Temeljito poznanje predmeta in izčrpno podana snov sta vzbudili pri vseh številnih poslušalcih odobravanje. Želimo, da bi bilo še več takih predavanj. — V četrtek 3. t. m. pa je predaval jurist g V. Černigoj o današnjem stanju na Koroškem V obširnem, izklesanem in zanimivem predavanju je orisal politične, verske. šolske, prosvetne in gospodarske razmere koroških Slovencev in ie s svojimi izvajanji prav gotovo vzpodbudil marsikoga. da se bo odslej bolj zanimal za naše "brate onkraj. Le škoda, da obisk ni bil tak kakor smo ga pričakovali Čudno, da ri bilo rikogar od koroških Slovencev pri predavanju — V ponedeljek ima društvo v restavraciji Stegu svoj brucovski večer. Naši akademiki vabijo prav vsakogar, ki se hoče z njimi poveseliti, da se tega večera udeleži. — V torek 8. t. m. pa predava ob 20. v dvorani Delavske zbornice g. prof dr Zgeč o temi »Idealir^m in ma-terializem«. Predavanje je tretje v božičnem ciklusu predavani. e_ Nadaljevanje predavanja za mojstrske izpite bo v torek 8. t m. ob 19. v spodnji dvorani Obrtnega doma. e— Sneg smo slednjič dobili v petek zvečer Padel je na suho podlago in se je ustalil V dolini ga je padlo samo 3 do 5 centimetrov, na hribih pa približno 10 do 15 cm e_ Naval bolnikov v celjsko bolnišnico ie v zadnjem času izredno velik Pri tem pa se često dogaja, da pošiljajo občine v bolnišnico bolehne stare ljudi, ki so pač ubogi ^ potrebni oskrbe, ki pa niso več sposobni za zdravljenje v bolnišnici. Bolnišnica se ne mrve prenatrpati s takimi hiralci ker sicer ni prostora za bolnike ki so zdravljenja v bolnišnici nuino potrebni Občine naj v lastnem in v interesu takih starih bolehnib tudi ne pošiljalo v bolnišnico, ki mora sprejem takih hiro'cev ndklaniati. e_ Celiski želodec V mestni klavnici je bilo lani zaklanih 62 konj, 34 bikov. 103R volov 1010 krav. 139 telic. 2634 telet 377A svini 14 korllrev in 1 ovca Uvoženih ie bile kg govedine 31 940 kg teletine 20.852 kg sviniine. 83 kg ovčjega mesa. 318S kg sveže slanine. 8274 kg suhe slanine. 37.623 kg suhega mesa. klobas in salam, 6556 kg rib, 56 kg divjačine in 57236 kg soljene slanine Mestna klavnica je lani nabavila moderen električni aparat za ubijanje svinj tor goveda in konj s pištolo. e— K poročilu o prometni nesreči na Mariborski cesti, katere žrtev je postal g Miloš Robek, nam sporoča šofer gospod Emerik Tancer, da ie vozil ravno z Mariborske ceste v Aškerčevo ulico in dal signal za levo V tem hipu pa je skočil g. Robek pred avtomobil čez cesto. Da prepreči večjo nesrečo, je g. Tancer zavil na levo. Gosp. Robek, ki ga je zadel blatnik, je dobil pri padcu na gramoz malo rano na licu. Gosp. Robek se ni vozil s kolesom, marveč je šel peš. Gospoda Tancerja ne zadene krivda za nesrečo. Pripominjamo, da smo priobčili prvo vest 0 tej nesreči na podlagi uradnih informacij na policiji. e— Tatvina kolesa. Dne 2. t. m. okrog 18. je nekdo ukradel izpred neke hiše v Žalcu 1500 Din vredno žensko kolo znamke Anker, evid. štev. 2-14.473-5, tov. štev. 172.309 e— Kino Union. Danes ob 14.15, 16.15, 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Zvoki mladosti« in zvočni tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Manolescu« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Pevsko odlikovanje. Notica, ki je izšla v včerajšnji številki pod tem naslovom, je pomotoma zašla v celjsko rubriko. Pri navedbi članstva je mišljena mariborska Glasbena Matica. Odlikovancem naše prisrčne čestitke! a— Stebri moderne kirurgije. V petek 11. t. m. bo v Ljudski univerzi predavanj* primarija dr. Cerniča o temi »Stebri moderne kirurgije«:. a— Maribor v filmu. Poročali smo že o poizkusnem predvajanju mariborskega filma, ki se je zelo posrečil. Zdaj vrši prof. Baš nekatera dopolnjevanja k filmu s sni-manjem zimskih motivov v mariborski okolici. a— Lepi penezi: preko 45 milijonov. V letošnjem proračunskem letu, ki traja do konca marca t. 1., znašajo skupni dohodki mariborske glavne carinarnice 45,374.505.90 Din, računši čas od 1. aprila do 31. decembra 1934. Dohodki so bili: v aprilu 5 milijonov 586.939.30, v maju 5,156.541.75. v juniju 5,170.925.35, v juliju 4,814.432.75, v avgustu 4,635.294.oo, v septembru 4,595.786.50, v oktobru 5.644 126 75, v novembru 5 milijonov 202.326. v decembru 4,568.133 Din. a— Na trgu vedno boljše mleko. Zanimiv l>ojav, ki gre v zaslugo mestnemu tržnemu nadzorstvu. Od vzorcev, ki jih je na mariborskem trgu jemalo tržno nadzorstvo v letu 1932., je bilo na primer 4l°/o slabega mleka, v letu 193:}. se je znižal ta odstotek na 29% in v preteklem letu zaradi ponovno poostrene kontrole na lS°/o. a— Tudi trgovci z gumijevimi predmeti se oglašajo. Predvčerajšnjim so imeli mariborski Irgovci z gumijevimi izdelki sestanek, na katerem so zavzeli stališče nasproti novi mestni uvozninski tarifi. Novi uvoz-ninski osnutek predvideva, da se poviša uvoznina na avtoplošče, avtozračnice, plašče in druge slične izdelke za moloma vozila in kolesa pri 1C0 kg od 8 na 300 Din, s Čimer se hoče zaščititi domača industrija. a— Ceneno meso. Jutri se bo prodajalo od 8. ure zjutraj naprej na stojnici za oporeč no meso pri mestni klavnici 100 kg govejiv ga mesa po 4 Din kg. Prodajalo se bo na osebo do 2 kg. a— Beli mužanci so v noči na soboto pokrili pohorske vrhove in jih pobelili. Tudi preko mariborske eloheli je zapadel sno-gec. Smu-u-uk je tu I a— Maribor v Florijanovem varstvu. V 40 primerih so intervenirali gasilci v preteklem letu. V mestu in okolici nI bilo nobenega večjega požara, dočim jih je bilo predlanskim pet. Reševalci so pomagali .i50 krat a— Veliko blaga je bilo na včerajšnjem trgu. Slaninarji so pripeljali 47 voz slanine, kmetje pa osem voz krompirja in čebule, potem še osem voz jabolk in hrušk Perutnina se je nekoliko pocenila. Prodajali so: krompir po 0.50, do 1 Din, čebulo 1 do 1.50, ohrovt 1 do 1.25, cvetačo 2 do 5 Din Tudi lesene robe je bilo veliko. a— Dimenzije mariborskega želodca. V mestni klavnici so zaključili bilanco v preteklem letu poklane živine, številke krijejo marsikaj zanimivega iz živMenja in prehranjevanja mariborskega prebivalstva. Seveda ni v njih vključen ves konzum mesa, ker je treba upoštevati še uvoženi material in vse tiste količine mesa. ki pride že za kuhinjo pripravljeno in prirejeno v Maribor iz daljne ali širše okolice Zaklanih je bilo v letu 1934. vsega skupaj 19.314 repov živine, in sicer: 280 bikov, 1587 volov, 2136 krav. 822 telic, 4575 telet, 8 koz, 9 kozličev, 8880 svinj nad 50 kg in 662 svinj pod 50 kg, 9 odoj-kov in 346 konj če vzamemo povprečno težo posameznih domačih živali, potem znaša skupna teža zaklanih bikov 196.000 kg, volov 1.110.900 kg, krav 1,281.00, telic 411 000, telet 475.500, koz In kozličev 440. svinj 1,358 480. odojkov 50. konj in kobil 121.100 kg Skupna teža znaša tor^j 4 milijone 936.970 kg Največje količine v kon-zumu mesa zavzema svinjina, ki tvori približno tretjino vsega mariborskega mesnega konzuma Skupna vrednoet pa izkazuje znesek 14,985.300 Din Maribor spu-ha vsako leto kakor dokazuje zadevna statistika povprečno 20 do 25 milijonov tobačnega aima v zrak Konzum mesa b' torej bil, po vrednosti za približno 8 do 10 miliionov manjši, tako da pride na vsa kega Mariborčana letno nekako 165 kg mesa v vrednost' okoli 500 Din V r*>snlc je seveda konzum mesa večji ne samo i» že navedenih razlogov Sa1 k» ravno v Ma riborn 'n okolici lovstvo zelo razvito In niso rrl tem vštete tiste orecr.ISnle mno žine mesa divjih zajčkov, jerebic ln dru g'h lovskih prijetnosti, ki se v našem me stu dejansko konzumirajo In ki jih n1 mo goče številčno točno dognati in pregledati a— 15 odvetnikov v komunističnem pro> cesu. Dne 16. in 17. t. m. bo razprava proti 15 mladim obtožencem zaradi komunistične propagande Sodišče Je vsem postavilo posebnega zagovornika, ako si ga niso sami dobili, tako da bo pri tem velikem procesu, ki bo tajen, zagovarjalo obtožence 15 mariborskih odvetnikov. Med obtoženci sta dve dijakinji, stari 16 do 18 let, ter en dijak, star 16 let a— Zaradi odplavljenega ploda 2 meseca zapora. Včeraj se je pri okrajnem sodišču zagovarjala 28 letna delavka J. M. iz Libe-lič, ker je sama odpravila svoj plod. Obsojena je bila na dva meseca zapora, pogojno za dve leti. Obtoženka se je zagovarjala. ua jo je k dejanju nagovoril njen ljubček. Tudi on je bil obtožen ter obsojen na isto kazen. a_ Na Mariborčana 36 kg soli letno. V preteklem letu je znašal konzum soli za kuho 1,098.500 kg, mesečno povprečno za 102.291 Din. Na Mariborčana bi prišlo torej približno 36 kg letno. Za živino je šlo 129.000 kg soli. a— Zaradi kratkega stika je nastal ogenj v hiši Slavka Komela, mehanika v Koša-kih. Mariborski gasilci so ogenj lokalizirali v tričetrt ure. Pogorela ie streha in nekaj pohištva. Na podstrešju je bila žagovina, v delavnici sami pa sod bencina. Ako bi se bila vnela žagovina, bi bil nastal lahko velik požar. a_ Slaboumna ženska na eesti. Pri mestnem vodovodu je stala, vsa premražena in zlakotena, ter buljila v mimoidoče. S čudno zakremženim obrazom je srepo zrla okoli sebe. Bila je Marija Seruga iz Dobenja. V bolnišnico je ni bilo mogoče spraviti, pač pa je dala mestna policija na razpolago celico. Včeraj so slaboumno žensko odpremili v domovinsko občino. a— 32 jih je bilo! Potepuhov in postopa-čev. Policijski organi so jih kar na lepem polovili ter jih deloma izročili sodišču, deloma pa izgnali preko mestne meje. a— »Hotel«, ki uspeva, je v Mariboru dobro znani »Hotel Hohnjecc = jetnišnica. 2835 »gostov< je kilo v preteklem letu v tem »hotelu* z 81.366 oskrbovalnimi dnevi, to je za 400^ več kakor v letu 1933. Krize v Sodni ulici 11 ni. a— Od sedaj naprej bo v hotelu »Orelc razen običajnih sobotnih in nedeljskih večernih koncertov vsako nedeljo od pol 17. do 19. ure čajanka. KADILČEVA IVI I S £ L: C IGARET E Iz Škofje Loke šl— Še ena Knjižna zbirka. Po zgledu Škofje Loke so organizirali tudi žabuičani zbiranje knjig za obmejne kraje, in to na pobudo šolskega upravitelja Draga Kavčiča. i)— Dvoje teženj Retečanov. Potreba razsvetljave postajališča v Retečah z električno lučjo se vedno bolj občuti. Ker imajo električno luč v vseh okoliških stavbah, bi bilo treba le nekaj metrov nove napeljave in želji domačinov ln potujočega občinstva bi bilo postreženo. — Težavnejša je zadeva nove šolske zgradbe, za katero imajo svet že Izbran in načrte potrjene, toda vsote za zidavo ne. Niti do svojih prihrankov v ta namen (preko 100.000 Din) ne morejo. Iz Kranja r_ Vodstvo kranjske orožniške čete je pred kratkim prevzel novi komandant g. Ciril Kemperle, ki je prišel iz Podnarta. r_ Nova davčna komisija Kei je sedanji davčni komisiji potekla funkcijska doba. se je na zadnji občinski seji izvolil nov davčni odbor, ki ga sestavljajo gg.: Sire Franc, Čolnar Otmar in Fock Maks. namestniki pa so: Mayr Rici, Majnik Ignac in Hlebš Rudolf. r— Po premieri opere »V vodnjaku«. Pred polno dvorano v Narodnem domu je četrtsk odigrala Glasbena Matica opero v dveh dejanjih »V vodnjaku«, delo češkega skladatelja Blodeka, čigar stoletnica rojstva bo letos Opera »V vodnjaku« pride tudi na repertoar ljubljanske opere. Muzl-kalno je delo zelo pestro in polno lepih arij. Opera je dala dovolj dela tako dirigentu g Fakinu In režiserju g Kernu na eni strani kakor pevcem igralcem na drugi strani, če še pomislimo, da so glavne vloge podajali igralci, doslej samostojnih pevskih ln igralskih nastopov nevajeni, bomo razumeli gotove nedostatke. V splošnem pa Je Igra potekla gladko in je napravila na občinstvo dober vtisk. Sceneri-ja je bila zelo efektna, razsvetljava morda v drugem dejanju malce premočna Vestno je vršil svoje delo orkester z dirigentom vred. Glavne vloge so imeli gdč. Košarjeva, ki Je prejela lep venec, gdč. Resmanova, g. Feldin ln g. šimunac Opera se ponovi danes v nedeljo 6. ln sredo 9 t m zvečer obakrat ob pol 21 Pridite! r_ Zidave ln prezidave v preteklem tn. Priljubljen prostor za nove stavbe je v Kranju še vedno okoliš Kokrškeaa predmestja Tu so lani nastale tri nove hiše: Šifrerjeva. Novačkova pri vodovodnem stol pu In Pernuševa ob Jezerski cesti Povpraševanje po parcelah v tem okolišu je veliko in se ttidi za letos obetaio nove stavbe. Pri naštevanju novih poslopij ne sme- mo prezreti lani zidane tekstilne Prahove tovarne na Primskovem. Izvršene pa so bile v preteklem letu tudi številne prezidave in adaptacije, ki so mestu ? kras. Tako je g. Lenardič prizidal hiši eno nadstropje in ji dal s tem prav prikupno obliko. Za eno nadstropje je dvignil hišo in jo renovi-ral zunaj in znotraj veletrgovee g. Andra-šič. Skupno z obema hoteloma, »Jelenom« in »Staro poštot. predstavlja zdaj AndraSi-čeva hiša zaključeno celoto. Hotel »Stara pošta« je dobil na zimo novo veliko dvorano za prireditve. Trgovec z usnjem g. Ra-kovec je pri hiši napravil večji prizidek. Zelo lep vtisk napravi na gledalca temeljito renovi rana zunanjost Crobathove hiše z moderno fasado in izložbenimi okni. Lep trgovski lokal je napravil v svoji hiši g. dr. Sabothy. Eno nadstropje je prizidal svoji hiši sluga Mestne hranilnice g. Žagar, novo hišo je pa dovršil do konca vratar JugoČe-Ške g. Anprich. Tudi na Gorenji Savi je nastalo več novih b«5 Z Jesenic s— Sokolsko društvo Jesenice ponovi danes ob pol 3. Špicarjevo »Spominsko ploščo«. Železniške zveze ugodne. Iz Kamnika ka— Ob desetletnici smrti skladatelja Viktorja Parme se je spomnil priljubljenega skladatelja tudi Kamniški salonski orkester, ki ga je ustanovil Parma pred 36 leti, ko ju služboval v Kamniku kot okrajni višji komisar. Zbral je okrog sebe godbenike in pod njegovim vodstvom je novi orkester zaslovel kot eden najboljših. Parma je v Kamnik upridno komponiral in vse njegove skladbe je najprej igral salonski orkester na originalne partiture, ki jih je napisal še komponist. Kamniški salonski orkester je počastil spomin priljubljenega komponista z nastopom na Silvestrov večer v kamniški Čitalnici, kjer je odigral več Parmovih skladb. ka— Snega je padlo v Kamniku samo par centimetrov več kakor v Ljubljani, vendar pa ga za smuko še daleč ni dovolj. V planinah je bil že v petek dopoldne gost snežni metež, tako da bodo za nekaj časa smučarji vsaj v planinah prišli na svoj račun. Oskrbniki planinskih koS se res ne morejo pritožiti nad letošnjo sezono. ka— Vagon premoga je prejelo kamniško gasilno društvo na posredovanje po 6lanca g. Antona Cererja in ga razdelilo med revne kamniške občane. Premog bi moral biti razdeljen že za božičnico, pa se je pošiljka zakasnila ka— Kino Kamnik predvaja danes ln jutn lepo filmsko delo »Pesem Orienta«. V glavni vlogi Ramon Novaro. Od torka dr» petka ootitj na sporedu filmi Balka.iska vojna In svečanosti ob pogrebu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Iz Litije 1— Skrb za zboljšanje cestne mreže v litijskem srezu. Litijski srez je dobil a Polževim četrto planinsko postojanko, od prej imamo že planinske koče na Sv. Gori, na Sv Planini in na Obolnem. Pogoj za razvoj tujskega prometa pa so dobri dohodi k planinskim kočam. Te svoje naloge se zaveda tudi nad sreski cestni odbor, ki je prav te dni razpravljal o svojem delovnem načrtu za leto 1935 in sestavil proračun. SK Polž, edina smučarska organizacija v našem srezu, je zaprosil za podporo, da bo možno dokončati dela na dovozni cesti, ki veže dom z državno cesto Ljubljana—Novo mesto. Odborniki sre-skega cestnega odbora so soglasno ugotovili potrebo ureditve ceste Peščenik— Zavrtače Prošnjo Polža so podprli složno tudi vsi odborniki z višnjegorske strani. Nato je bil sprejet predlog, da se dovoli višnjegorski občini za ureditev navedene ceste potrebna vsota deloma iz lanskega, deloma iz letošnjega proračuna. Z ureditvijo ceste bo dovoz h koči omogočen tudi za avtomobile, cesta pa bo seveda dobrodošla tudi vsem prebivalcem iz okolice Zavrtač in Sv. Duha ter vsemu zaledju, ki ima stalne opravke v središču ▼ Višnji frori. Proračun za letos znaša 1,700.000 Din. V ta namen so predpisane doklade za cestni odbor, ki znašajo 21% na direktne davke (doslej smo plačevali 25%). i— Občinski odbor za lajšanje bede. Kriza se pozna tudi pri nas, ki imamo po večini delavsko in kmetsko prebivalstvo. Na zadnja občinski seji so razpravljali, kako pomagati našim bednim občanom. Izvoljen je bil pomožni odbor s predsednikom g Gojkom Vidovičem, ki bo Izvedel nabiralno akcijo po vsej naši občini. V pomožni odbor so bili pritegnjeni Se drugi občinski odborniki, predstavniki vseh Sol naše občine ter zastopniki cerkve in humanitarnih društev. Te dni se bodo zgla-sili na vseh domovih člani nabiralne akcije. Naj nihče ne odreče! Iz Zagorja i— Kmetovalcem, iz zadevnega razglasa občine povzemamo: Sadjarstvo postaja zmerom bolj važna panoga. Sresko načelstvo je zaradi tega, ker kmetje sami nimajo smisla za oskrbovanje sadnega drevja, odredilo, da se morajo sadna drevesa ▼ vsej občini očistiti, sicer slede stroge kazni. Prizadeti posestniki naj zadosle tej naredbi sre-skega načelstva brezpogojno do 20. t. ra. Zamudniki bodo predlagani sreskemu načel-stvu v kazen, povrhu tega pa bo občina dala sadno drevie nezavednežev, ki zaradi zanemarjanja sebi delajo škodo, očistiti s pomočjo brezposelnih na stroške dotičnih posestnikov. z— Otvoritev javne kuhinje. V petek Je začela delovati javna kuhinja, ki pa seveda ne more ustrezati vsem brezposelnim, ki jih je z družinskimi člani 500. Kuha se največ do 150 kosil. Treba pa bo pomagati tudi drugim. Pričakujemo, da .bo ban-ska uprava nakazovala iz bednostnega sklada večje zneske. z— Streljanje z možnarjl. Ob SegnanJIh in drueih večjih cerkvenih praznikih Je pri Slovencih v navadi streljanje z možnarjl. Ta navada pa se v Zagorju nI lzvrSevala že več kakor 10 let. A leto« so se neki Zagorjani spomnili, da ne bi bilo dobro čisto pozabiti staro navado, pa so streljali s topičem 24. decembra popoldne, nato vso noč in Se ves dan 25. decembra. Tudi to Se ni bilo dovolj: na starega leta so spet streljali vso noč kakor na bojišču ter motili ljudi v spanju, če se ta navada nI Izvrševala že več kakor 10 let, bi Jo lahko opustiM tudi letos, ko smo v časn narodne žalosti. Iz Trbovelf t— Predavanja o obrambi proti plinom. Bodoča vojna bo ▼ znamenju plinskih napadov Iz zraka, četudi Je vsaka vojna t bližnji bodočnosti Izključena, Je vendar potrebno. da je tudi civilno prebivalstvo dobro poučeno o obrambi proti takim napa- Dobro došel stari prijatelj! A zdaj hiti« čailco likerja , , , , ^J® Likerji voKornv Ali ste že poskusili naš BRANOT MEDICINAL? dom, kakor mora biti danes poučeno tudd o obrambi proti različnim epidemijam in drugim elementarnim nesrečam. Kakor se je prebivalstvo znalo zavarovati proti tem, ravno tako mora dobro poznati opasnostl plinskih napadov, ki s primerno obrambo izgube mnogo na svoji strahoti. Krajevni odbor za obrambo proti plinski vojni Je zatorej sklenil, da priredi t tem meseca več predavanj. Da bo vsemu prebivalstvu omogočeno udeležiti se predavanj, bodo razdeljena po kolonijah. Prvo predavanje bo 12. L m. ob 18. uri v Delavskem doma za kolonije Vode, Petelinova vas, Globošak ln Njivo. 19. t. m. ob 18. bo predavanje v čakalnici Zapadnega obrata za kolonije žabja vas in cel okoliš Retje. 26. t m. ob 18. uri bo predavanje v čakalnici na Tereziji za kolonije Kurja vas, Polaj, Bau-erjeva kolonija, Posetje in cel okoliš Terezije, dne L februarja ob 18. uri pa bo predavanje v Društvenem domu za trg Trbovlje, Gabersko, Kne®dol, OJstro, Klek ln Loke. Pozivamo prebivalstvo, da se r lastnem Interesu teh predavanj udelefli r čtim večjem številu. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 6TTVTJ! t— Prijava koles na občini. Lastnike koles opozarjamo, da je treba kolesa prijem viti tekom meseca januarja in plačati predpisane takse. Oni, ki bi tega ne štorih v januarju, bodo morati pozneje plačati dvoje takse. Iz Hrastnika h— Poroki. Poročili so se v Ljubljani; g. Stane Volk, učitelj, z gdč. Vero Kalano vo, učiteljico in g. Milan Beltram z gdč. Amalijo Gregorčičevo, otroško vrtnar!ca. Bilo srečno! h— v Delavskem domu se vrši 16 dneven zaupniški tečaj, ki ga je priredilo načelstvo IL rudarske skupine, ki bo ga obvezani posečati zaupniki II. skupine in delavski funkcionarji bratovs-ke sklad niče. Tečaj obiskuje tudi mnogo drugega delavstva. h— Ob priliki lanske gladovne atavke je nabral g. učitelj Hofbauer med obrtniki ia trgovci za iz jame vračajoče se rudarje aa prvo okrepčilo večjo vsoto denarja. Po obračunu je zadevni odbor izročil preostanek 1162 Din -LL rudarski skupini. Poleg tega so darovali še delavci kemične tovarne 1015 Din in hudojamski rudarji 2600 Din iz tega sklada podpira »daj II. rad. skupina rudarje, ki so takrat nakopali kako bo-le»en, in tudi druge potrebne rudarje. H. rudarska skupina se zahvaljuje vsem darovalcem ln nabirateljem za nakazane vsote. h— Zaradi evidence se naj zglasije val brezposelni, stanujoči v naši občini, v občinski pisarni. Nepriglašeni brezposelni ne bodo pri Sli v poštev pri modernih jkx1-porah in delu. Iz Novega mesta n— Zborovanje Strelske družine. Zadnja nedeljo se je vršilo t sejni dvorani mestne občine zborovanje Strelske druiine. Zbor je otvoril podpredsednik družine g. Filip O grič in se spomnil v žalnem govoru blagopokojnega kralja Uedinitelja. Zatem je poročal, da je družina dobila pri banovlnskem streljanju diplomo Fn je obenem sporočil članstvu pozdrave, ki sta Jih zboru poslala častna člana novomeSke družine podpolkovnik g. Vaclav Dic in major g. Gligorije Zivkovič. Tajnik g. žukovea je nato poročal, da se je k družini v lanskem letu priglasilo 17 novih članov. Na--glasil Je. da Je članarina 10 Din. tei ja mora dati družina od člana zveza, previsoka, zlasti še, ker je treba dajati okrožju od vsakega člana še po 2.50 Din. Družina je imela v maju tudi izbirne tekme. Nagradno streljanje je bilo podaljšano. Prehodni pokal se Je nabavil. Od dmžine saje udeležil strelskega tekmovanja ▼ Zagrebu edino podpredsednik družine g. Ogrič, ki Je zasedel 9. mesto. V Ljubljani si Je družina pri tekmah priborila 3. mesto. Družina Je osnovala tudi tekmovalni sklad. Kraljevega pogreba r Beograd« se je družina udeležila z veččlansko deputacijo. Blagajnik g. SedeJ Je podal blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da Je imelo društvo okrog 8.500 Din dohodkov in okrog 6.900 Din Izdatkov. Dolg pri zvezi znaša 870 Din, a vrednost nepremičnin 13.000 Din. Na zboru predložena lista je bila soglasno sprejeta. Za predsednika Je bil Izvoljen komandant mesta kapetan g. Vlastlmir Nikič, v odbor pa gg. dr. Milan červinka, Alojzij Kavšek, Jože Klemen-«č, France Rajec, Ivan Robas, FiMp Ogrič, Jožko Povh, Vilko Menard, Viljem SedeJ, Franc Žukovec, Rudolf gtarkelj, Karoi Adam. Anton Not, Bojan Loznar, Frane Levetek, Anton Lamut, Franc Mramor In Oskar žbogar. Družina priredi sobno streljanje ob sredah zvečer pri g. PouH. n— Pobegel kaznenec. Iz poslopja okrožnega sodišča, kjer Je bil na delu. Je pobegnil okrog 30 let stari kaznenec Urban-čič Jote, doma Iz Mrtvie, občina Lesko-vec. Urbančlču, ki Je Ml obsojen na eno leto In Sest mesecev robi je. Je manjkalo do svobode samo Se nekaj mesecev. Orož-nlSke postaje begunca zasledujejo. n— Neznan tat se je pred dnevi vtihotapil t stanovanje posestnika In gostilničarja g. Ivana Osolnika na Ljubljanski cesti tn odnese! g. Osolnlku usnjen suknjič, v katerem je Imel lastnik več važnih listin in kupnih pogodb. DANES PREMIERA GRETE GARBO v sijajni velefilmski drami Kakršno me žališ po istoimenskem komadu od Piran-della zvočni kino ideal Predstave ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zv. Vstopnina 4.50, 6.50 ter 10.— Din ZVOČNI KINO »SO&OL&K1 DOM« t Šiški — Telefon 3387 Anny Ondr*, Mitiilai VVlemann, F riti Odem&r r zabavnem filmu Vesela naslednica Predstave ▼ nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9., T ponedeljek ob 7. In 9. uri zvečer V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik PRIDE! PRIDE! KLJEOPATRA Neugoden položaj inženjer-jev v dravski banovini Ljubljana, 5. januarja. Pred dnevi smo objavili zanimivo poro-iilo o referatu predsednika Zbornice za TOI, ki je Ob nazornih Številkah prikazal občutno padanje trgovinskih, obrtniških in Industrijskih obratov v tem času krize. Med drugim smo navajali, da je zbornica v zadnjih dveh letih zabeležila 5246 odjavlje-nih tvrdk in 6600 obrtniških obratov. Za težavni položaj našega obrtništva je značilno zlasti dejstvo, da je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta priglašenih 757 novih obrtniških koncesij, med tem pa jih jo odložilo obrtne pravice nič manj kakor 1832. Podobno pa Žanje kriza tudi v akademskih poklicih. Iz serije poročil, ki smo jih zbrali o posameznih strokah, naj danes objavimo podatke o gibanju članstva v Inženjerski zbornici v Ljubljani, ki posluje za vse ozemlje dravske banovine in bivše Dalmacije in katere člani so civilni pooblaščent inženjerji in arhitekti, ki imajo zasebne tehnične pisarne in pa gradbena podjetja. Ob koncu leta 1938. je na področju zbornice izvrševalo prakso skupno 108 inženjerjev. V teku lanskega leta je zaradi smrti, izselitev in pa zarad i prestopa v državno službo odpadlo 6 č#.nov, priraslo na 8. od katerih je bilo (i na novo pooblaščenih. 2 pa sta se doselila. Zanimivejši kakor številke pa je podatek da so v letu 1933. začasno ustavili izvrševanje prakse »auio 3 inženjerji, v letu 1934. pa kar 17. Vzrok, da tako veliko število akademsko izobraženih tehničnih strokovnjakov opušča prakso, je v prvi vrsti po-manjkanej zaposlitve. S tem pa ne mislimo leči, da ne bi bilo kljub krizi tudi za in-ženjerje dela dovolj. Dejstvo je samo, da to delo ni pravilno razdeljeno. Delokrog med posameznimi tehničnimi stopnjami pri nas le zmerom ni zadosti smotrno razmejen, tako da druga drugi posezajo v področje, kar gre v največji meri na škodo inženier-jev. Pri načinu tega poslovanja se zastavlja nujno vprašanje, čemu nam bodo tehnični znanstveniki, če jim ne bo zagotovljen tisti delokrog, ki jim po izobrazbi gre. Prav tako pri nas tudi javna tehnična služba ni čisto pravilno organizirana. Tehnični oddelki državnih in samoupravnih oblastev pri na? niso le nadzorni organi, kar naj bi predvpcm bili, teraveč so obenem sami izvrševalci tehničnih del. Razmere bodo gotovo same kmalu pokazale, da je v tem pogledu treba remedure. V nemajhni meri pa so seveda previsoko odmerjeni davki krivi, da inženjerji v tolikem številu beže iz prakse. Inženjerji, ki so obenem profesorji na visokih in pa na srednjih tehničnih šolah in ki vrše svojo javno prakso pretežno s tem, da zdaj pa zdaj podajajo ekspertize, zavoljo česar so njihovi dohodki seveda dokaj skromni, so bili pri letošnji odmeri obdavčeni tako visoko, da je davek večkrat presegel znesek njihovih dohodkov. Pri tolikšnem begu iz prakse pa se odpira še eno vprašanje, ki je največje važnosti za ves naš tehnični ln znanstveni napredek. V pisarnah ln podjetjih eivilnih inženjerjev bi se moral izobraževati za praktično delo mladi naraščaj, ki prihaja s fakultet. Ker pa so civilni inženjerji sami tako slabo zaposleni, ne morejo nuditi dela še kandidatom. Vprašanje mlade generacije, ki ne more naiti ne kruha ne Izpopolnitve v svojem poklicu, postaja zmerom bolj pereče. Vsega je na področju zbornice letos 112 pooblaščenih inženjerjev. izmed katerih je v ceiem torej 20 brez prakse. Na bivšo Dalmacijo jih odpade od celotnega števila 30, na dravsko banovino pa 62. V dravski banovini izvršuje letos prakso še 27 gradbenih inženjerjev, 10 arhitektov, 3 strojni, 18 elektrotehničnih inženjerjev, 1 kulturno-tehnični inženjer, 2 šumarja in 1 kemik. Od teh pa velik del prakse ne izvršuje na lastni račun, temveč so nameščeni kot odgovorni tehnični voditelji raznih podjetij svojih strok. Delovanje kranjske strelske družine Kranj, 5. januarja Kranjska strelska družina je izredno delavna. To nam je pokazal tudi redni občni zbor, ki se je vršil v soboto v Narodnem domu. Otvoril ga je predsednik g. Mohor hi se ie v lepem govoru spomnil blagopo-kojncga kralja Uedrnitelja. Po govoru, ki ga je članstvo poslušalo stoje, so vsi na-vzočni zaklicali velikemu kralju trikrat »Slava!«, a mlademu kralju Petru II trikratni »Zivio!« Predsednik »e je spomnil tudi vseh pokojnih članov družine. Kramaršiča. Tomca, profesorja Watzla in Hlebceta. Tudi njim v spomin je članstvo vzkliknilo ■Slava!« O delu družine nas je poučilo obširno poročilo agilnega tajnika g. Ločniikaria. ki «e je v uvodu spomnil blagopokojnega kralja kot zaščitnika strelskih družin, pozdravil mladega kralja Petra II ter naposled predlagal, da se pošljeta kr. namestniku Nj. Via knezu Pavlu in ministru vojske generalu g. Živkovtču pozdravni brzojavki. Tajnik je potem govoril o vežbah, ki so tudi pokazale uspehe. Člani kranjske družine so si lani priborili 65 plastičnih daril. 13 diplom na tekmah strelskih družin. 13 diolom na banovinskih tekmah tn pet medalj dobrega strelca. Na vsesokolskem zletu v Zagrebu so si priborili eno veliko in dve mali plaketi. Zaradi neumornega vežbanja je kranjska strelska družina ena izmed prvih v ljubljanskem okrožju Število članstva »e Je pomnožilo za 47 članov. Zelo raina naloga družine je pridobivanje mladine ▼ strelske vrste, saj razpolaga dru- žina z lepim senčnim streliščem v Straie-vem. Blagajniško poročHo je podal ravnatelj g. časen Preglednik g. Jeglič je našel vse knjige v redu ta predlagal absolutorij. k! je bil spre let Za predsedntica Je bil snet izvoljen gospod Mohor Grli, v ostab odbor pa gg. kapetan Milutinovič Kosta, Česen Karoi, Ločniškar Hinko, orožniški major Osman-agič Džamil Košnik Stmno. Jakofčlč CiriL Bohorič Franc, Smole Avgust, Za vrati ik Stanko ln Zupančič Alojzij ta za dameko sekcijo gdč. Grabnerjeva Pavla. Pregledniki so gg.: sreski načelnik dr. Ogrin, Gor-janc Fran in Jeglič Rudolf. Na predlog svetnika g. dr Ogrina sc je članarina znižala na 30 Din letno in se bo lahko plačevala v dveh obrokih. Uspeli občni zbor je zaključila izročitev diplom nagrajenim strelcem Vremenski pregled Zaključili smo december, predli v novo leto, prave zime pa še vedno ni hotelo biti Evropa Je razdeljena v dva dela, v toplo zapadno ter mrzlo vzhodno polovico. Naši kraji so ostali tudi v tem tednu pod vplivom toplega zapada, toda tik do nas je segla ohladitev in v tem tednu so dobile sneg vzhodne naše pokrajine. Ali dočim je v Srbiji, severni in Južni, snežilo, je v Bosni deževalo ter ostalo v Primorju toplo. Tudi v Alpah so dobili nove padavine, največ v obliki snega. Mi smo ostali v suhem brez padavin, dasi smo ponavadi s močo mnogo bolj založeni nego drugod Obilo dežja so dobili v severnih predelih srednje Evrope, na vzhodu, zlasti v Rusiji, pa je mnogo snežilo. V drugI polovici tedna se je izvršila velika izprememba v vremenskem položaju vzhodne Evrope. Ruski anticiklon, ki Je tako dolgo čuval vremensko stanovitnost, je končno oslabel ln se nekako zničii. Bnn od atlantskih depresij, ki jim sicer v zadnjem času dinamika ni posebno velika, se Je bila zapodila preko Skandinavije v notranjost Rusije, od tod dalje proti SihiriJI Ob svojem odhodu čez Ural Je z za/lnjim sektorjem svojega vetrovnega sistema vrgla sibirski ter arktični zrak v severno Rusijo Tako Je Rusija doživela poplavo silnega mraza. Na severu, kjer je vladal Se za novo leto zmeren mraz, se je kar brž shladilo prav po sibirsko ln živo srebro se je znižalo na 30 do 40 stopinj C pod ničlo. Mraz se je naglo razširil v osrednje ruske predele, kjer so zagospodovale temperature s 25 do 35 stopinj C pod ničlo. V Moskvi J* v netPk zjutraj kazal toplomer Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STIVUl —28 stopinj. Za ruske razmere nič posebnega, ali vendar znamenje, da je sima v vzhodni Evropi zavladala temeljito. Ruski mraz se sedaj razširja na vse strani. Dosegel je te obalo Ornega morja, dosegel Je Poljsko, kjer je bilo v Viluu v petek zjutraj —23 stopinj C. Predhodnik te ohladitve Je bil dosegel tudi podonavsko srednjo Evropo ter pognal tod temperaturo pod ničlo v znatnejši meri, zraven tega pa nam po tolikem oklevanju vendarle nasme-til nekoliko snega, dočim ga je severnim Alpam naklonil precej večjo množino. Ali napovedujejo se nam nove velike spremembe. Mogočna atlantska depresija se je bila prav ta čas zapodila preko Skandinavije ter pognala tople oceanske zračne mase čez Srednjo Evropo In na Baltiško morje. Stik ln mešanje toplih In vlažnih zračnih mas z Oceana s sibirsko mrztfm zrakom nad celino mora dati obilne padavine, ponekod dežja, povečini pa sneea Vreme pa nam ostane nedvomno še vedno zelo spremenljivo. Kup nesreč pred Sv. Tremi kralii Ljubljana, 5. januarja. V bolnišnico so danes pripeljali lz Ljubljane. pa tudi od drugod večje število ranjencev. Tako so bili ijubljanskt reševalci klicani na potno? k delavcu mestnega cestnega nadzorstva Jakobu Skobcu v Gerb!čevo ulico, ki je v neki težki duševni razrvajnosti že delj časa tožil, da ga zasledujejo sovražniki, ki bi ga radi ubili. V zgodnjih jutranjih urah si je danes v tem strahu z britvijo prerezal vrat. da so ga morali nujno preneljati v bolnišnico. Šivilja Albina Rodičeva z Goeposvetske ceste se je včeraj mudila po opravkih v Kranju, pa jo je na klancu pri Gašteje iznenada podrl tovorni avto. da so jo morali prav tako prepeljati v bolnišnico. — Na Homcu pri Kamniku je 221ctni mlinar Ivan Kamallč padel s strehe Nastranove-ga mlina ia so ga morali zaradi notranjih poškodb prepeljati v LJubljano. — Posestnik Jože Vrhtmc iz Lise pri Bledu je včeraj sekal drva v ero®do pa je pri tem padel v prepad ln si zlomil desnico. — Iz Skal pri Velenju pa so pripeljali v bolnišnico 241etnega čevljarskega pomočnika Ivana Gorlana. ki ga 1e pri nekem pret«nwi v krčmi sunil z nožem v glavo nevi njegov tovariš. £i življenja na deželi Iz Ptuja j— Volilni imenik. V smislu zakona o volilnih imenikih mora tukajšnji urad v teku januarja izvršiti popravke volilnih imenikov v tein smislu, da se vpišejo vse osebe, ki imajo volilno pravico in do sedaj niso vpisane ter se izpuste one osebe, ki no izgubile volilno pravico. Da bo popravek točen, vabi občinski predsednik vse prizadete, ki niso doslej vpisani v volilnem imeniku in imajo pogoje za vpis, da se prijavijo pri mestni policiji najkasneje do 20. t. m. j— Občni zbor Društva trgovskih na-stavljencev je bil te dal v prostorih Združenja trgovcev. Zbora so se udeležili tudi zastopniki trgovskega gremija gg. Cvlkl, Senčar in Osenjak. Iz poročil je (K>sneti, da se društvo lepo razvija ter nudi svojim brezposelnim tovarišem primerne denarne podpore, čeprav finančno ni bogve kako podkovano. Zbor je »oglasno sklenil, da pošlje na svoje stroške letos dva člana v Sofijo ob priliki zleta Junakov. Uvedla se bo tudi akcija za pobiranje prostovoljnih prispevkov, da bo omogočeno poslati še več članov v Bolgarijo, pri voHtvah Je bil Izvoljen stari odbor z majhnimi izpre-membaml. j— Občni s bor ptujske podralniee Vinarskega društva se je vršil v nedeljo 23. decembra v Brenčičevi gostilni. Obravnavale so se med drugim tudi važne zadeve. Tako uvažanje banatskega vina, katerega pride lovalni stroški so zelo nizki, zaradi česar je tudi cena nižja kakor domačemu vinu. To vino se potem prodaja po gostilnah rezano r. našim dobrim vinom kot domač pridelek Vinogradniki so naglašali, da bi bilo zaradi tega treba na uvožena vina zvišati trošarino, pri domačih vinih pa jo znižati. Obravnavalo se je tudi vprašanje nabave ga-lice, katere se potrebuje samo v ptujskem okraju nad 9 vagonov letno. Galica je zaradi previsoke trošarine za današnje razmere predraga in Je zaradi tega nujno potrebno, da se trošarina zniža. Za uspešno vinogradarstvo v ptujskem okraju Je nujno potrebno, de se ustanovi banovinska trsni-ca ter se nastavi še eden kmetijski referent, ki hi se naj bavil le z vinarstvom in sadjarstvom ter obenem oskrboval trsnico. Na sboru se je dalje sklenilo, da bo 10. februarja ob U. v prostorih obrtnika Mihe Bren-čiča tečaj za napravljanfe viničarskih pogodb v smislu viničarskega reda, da se s tem ognejo vinogradniki sporov s viničar-Ji. Naposled je podal obširno poročilo o svojem delovanju na vinarskem in sadjarskem področju kmetijski referent g. Zorčič Stanko. Zborovanje mu je izreklo splošno priznanje. Prihodnje leto bo zbor v Ormožu. j— Strel iz zasede. Ko se je te dni vračala posestnica Granduškova Neža iz Nove vasi v družbi s sestro Alojzijo skozi !|ozd v Rogovnici. ki je last posestnika Ko-ariča Franca, je za njunim hrbtom počil strel iz samokresa. Grandušek Neža se |e strela tako prestrašila, da je dobila živčni napad. Orožniki so izsledili napadalca, ki je izpovedal, da je streljal zato, ker sta obe hodili po nedovoljeni poti. Zadeva pride pred sodnike. j— Vandalizem v Ljudskem vrtu. Na Štefanovo so neznani zlikovci na promenad-ni poti, ki drži ob hudourniku na Mestni vrh, polomili na več mestih varnostne ograje in jih pometali v jarek. Ruvali so tudi klopi. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Ptuju, ki s velikimi žrtvami vzdržuje naprave, bo moralo vso to skrb opustiti. Oblastva naj store vse, da se zlikovci izslede in kaznujejo. j— Prijatelji tuje lastnine. Posestniki v okolici Grajene so se ir dalje časa prito-žvali, da so na delu kurji tatovi, ki pa ne pustijo na mini tudi gospodarskega orodja in gospodinjskih posod Več posestnikom je bilo ukradenih Iz hlevov skupaj nad 50 kokoši in mnogo gospodarskega orodia. posestniku Muršiču Andreju is G raje nš ča- ka pa še celo ena svinja. Orožniki so izsledili tri osebe, ki so bile aretirane in odvedene v ptujske zapore. * D. M. V POLJU. Prosvetni odsek Sokola pri D. M. v Polju priredi drevi ob 20. * šolski dvorani veseloigro s petjem in plesi »Rodoljub iz Amerike«. Vsa prireditev bo imela operetni značaj in bo občinstvo, ki se bo, kar je pričakovati, udeležilo prireditve v največjem številu, deležno prav prijetne zabave. Poudarjamo, da je začetek predstave točno ob 20., zato naj bo občinstvo pravočasno na prostorih, da ne bo po nejiotrebnem motilo nastopajočih, pa iudi ne že zbranega občinstva. LAV BRCA. V nedeljo 23. t m. je bila pri nas lepa spominska slav ii ost. Na pobudo za vse lepo in plemenito vnetega predsednika g. Ogrina. Ivana je sklenil krajevni šolski odbor, da vsadi spominsko lipo in vzida spominsko ploščo v trajni spomin mučeniške smrti Viteškega kralja in v spomin nastopa vlade Nj. Vel. kralj« Petra II Lipo in lepo marmorno ploščo z napisom: »Čuvajte Jugoslavijo! Aleksander U umrl v Marseilleu 9. 10. 1934.« je daroval predsednik g. Ivan Ogrin. Slavnosti se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom. vsa tukajnšja društva in organizacije ter mnogo domačega in okoliškega občinstva. Prišla sta tudi narodni poslanec g. Koman in sreski šolski nadzornik g. Michlcr. Lipo so vsadili na lepem prostoru v šolskem vrtu člani gasilske čete, prvo vez je napravil član k. o. JNS, drugo pa član tamburaškega zbora. H koreninam lipe so položili v steklenici spominski list, ki so ga podpisali člani krajevnega šolskega odbora, predsednik občine, učiteljstvo, odborniki JNS, sokol-ske in gasilske čete in tamburašev. Po vsa-ditvi lipe je imel šolski upravitelj g. Kosin lep spominski govor, v katerem je zlasti poudarjal pomen slovenske lipe. Po tem govoru so se podali slavitelji v šolsko poslopje, kjer je v veži vzidana spominska plošča. Ploščo je odgrnil član sokolske čete. N'a to je lepo prigodno pesem navdušeno deklamiral sinček g. šolskega upravitelja. Po deklamaciji je v ganljivem spominskem govoru sreski nadzornik g Michler opisal pomen slavnosti ter zlasti spodbujal mladino k ljubavi do naše lepe domovine Jugoslavije. vse kraljeve hiše. zlasti pa k ljubezni do našega mladega kralja ter je k sklepu pozval vse navzoče, da zakličejo: »Živel mladi kralj Peter II!« Nato je v vznesenem govoru slavil zasluge pokojnega kralja Aleksandra 1. narodni poslanec g. Koman Tamburašl so zaigrali himno, ki jo je tudi zapela mladina in vsi navzoči. K sklepu se je predsednik Ogrin zahvalil vsem za mnogoštevilno udeležbo, izročil lipo in spominsko ploščo šolskemu upravitelju v varstvo ter zaključil domoljubno prireditev z vzklikom: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Ta lepa proslava bo ostala vsem navzočim, zlasti pa mladini v dobrem in trajnem spominu! RIBNICA Sokolskl zvočni kino predvaja v soboto S. t. m. ob 20. url ln v nedeljo 6. t. m ob 15.15 ln 20. url senzacljonalni velet um s Greto Garbo v naslovni vlog' »Mata Harl«. Za dodatek nov Fozov zvočni žvrnal. VELIKI DOLANOI. Na novega leta dan je priredila sokolska četa •Krlvoprisetni ka«. Velika šolska soba Je bila nabito polna. Ljudje so s velikim zanimanjem »le dill poteku Igre četa pripravlja še sa to zimo »Desetega brata«. ZIDANI MOST. 23. decembra so priredili Jadranska straža. Sokol. Rdeči križ. podružnica CMD in iola božičnico za siromašno deco v Sokolskem domu Ob lepo okrašenem drevescu je deca odigrala ljubko enodejanko »Sestrin varuh«, nato pa je božični mož obdaroval 30 naisiromsšnejših otrok. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. Posebno zahvala pa gre oblastnemu odboru JS, ki je nakazal znaten znesek. Sokolstvo Velik zbor prosvetarjev mariborske tope TI. pr. m. se je poti voOsivoiu topnega prosvetarja br. Ruperta Linmerja pričel tridnevni tupni prosvetni tečaj v Mariboru. Bil Je to veličasten, v zadnjih letih •den največjih zborov te stroke. Nad 100 prosvetarjev Je črpalo iz poučnih referatov znanih sokolskih delavcev nauke, ki Jih bodo prenesli ln presadili v svoje edlnice. Prav pa bi bilo, de bi prišlo na ta zbor tudi nekaj tistih, ki so neopravičeno izostali, tembolj ker Je župa šla vsem udeležencem v vsem na roko ter jim preskrbela tudi dobra brezplačna prenočišča in prehrano. Vendar Je bil pogled na sbo-rovalce v mali kazineki dvorani, ki so jo krasile Tyrševa ln obe kraljevi sliki, tan-pozanten. Po predpoldanskih uvodnih pozdravih se je po poročilih o delovanju, določil med drugim program za sezono 1934-35. Delovno prosvetno leto ce bo poslej ujemalo s šolskim, počenši r septembrom In končav-ši z junijem. Prava predavanja so pričela šele popoldne. župni prosvetar Je govoril o prosvetnih odborih in nj-ih sestavi ter je imel v teku tečaja še naslednje referate: o govorništvu, o vzgoji članstva, naših odrih in poročevalski službi. Poleg nJega so predavali še bratje: župni načelnik Komac Slavko o sodelovanju prosvetarjev s prednjaštvom, dr. Kovačič Maks o osebnosti prosvetarja in vzgojni metodi, Spanper Vekoslav o sokolskem časopisju, kujigah, knjižnicah in čitalnicah, Ipavec Vojeslav o lutkarstvu, Pertot Janko o vzgoji naraščaja, Lavrenčič Ivan o vzgoji dece, Golež Fran o statistiki, Faganeld Anton o petju in Lukačič Avguštin o sokolskih prireditvah. V vseh teh referatih so se tečajniki seznanili o obsežnem krogu njihovega udej stvovanja . kot prosvetni eokolsk! delavci. Njihovo delo pa naj ne bo samostojno, ampak povezano In zvezano z vsemi sokol-skimi sodelavci v kraju Zlasti se Je poudarjalo sodelovanje prosvetnih odborov s prednjaškimf in obratno Z roko v roki bo šio delo s-ložno in bo uspešno, zato naj ne bo prosvetar neizkušen mladenič, ampak večleten sokolski delavec, ki pozna IJud* in razmere svojega kraja ter telovadec ali pa vsaj bivši telovadec, ker bo tako lažje globlje prodrl v dušo svojih bratov Sokolska vzgoja ni sokolska, ako se posa meznlki vzgajajo le telesno in pri tem ne upoštevajo moralne vzgoje Nosilec Sokol-stva nI samo telovadec, ampak tudi pro svetnJ delavec. Moralna In fizična vzgoja olenem; drugo brez drugega Je polovičarstvo, Je sportstvo. Poudarjala se Je važnost osebnosti prosvetarja Dlka njegov« naj bo možatost. Etična vzgoja naj mu bo Jedro. Brat dr. Kovačič Je v drugem poglavju svojega poglobljenega referata podal nekaj smernic, kako prijeti za delo. da bo uspešno Pri Izbiri prosvetnega delavca je Imeti v misli, da pozna okolišči ne kraja, ker Je vzgojni postopek povsod drugačen. Potrebno Je vzdrževanje kontinuitete s prejšnjim prosvetarjem Treba Je ustvariti načrt Drugačno Je delo prosvetarja na vasi. kjer si pridobi ljudstvo na podlagi gospodarskih In higienskih pridobitev, ker šele materialne pridobitve so pot k Idejnim stvaritvam Drugačno Je delo prosvetarja v Industrijskih krajih, kjer vladata kapitalizem In proTetarstvo. Tn Je treba pobijati predvsem razmerje razred nega boja. Itd ProsvetarJI sokolskih drn Stev v mestih z vseučilišči morajo znati pritegni-tl k sebi dijake, ki so delovali kot sre*nJe*oloI ali £e prej v sokolskih vrstah, sicer se mnog! najboljši Izrabe, če prav so prinesli s seboj nafboljše pslhič ne dispozicije. 9e srednješolce Je treba vzealatl za poznejšo politično ksrlero. Se mnogo, mnogo se je govorilo la razpravljalo In v listu ne bi prišli do kraja, če bi hotel! o vsem tem poročati. Le Se nekaj splošnih pripomb Tečaj Je bil nre Jen na stropo Intemstski podlagi, pa ne prestrogi Zato Je bila vez med tečajniki In predavatelji prav prisrčna. Nu, zlasti kadar Je zabaval br Lavrenčič Urnik JI* obsetfal S-nm! delovni čas. pole« tega ps so se vršili sestanki v večernih urah k'er so Imeli brntie priliko, da se prak tlčno seznanijo z vzeolo s pomočjo fllms In z Intkarstvom Zsdnfl večer pa Je bil določen za ob»«ik Gledališča Tako so Imeli tudi ti večeri v bratski vzajemnost! prosvetni poudarek Tečsinlki so Imeli v obliki narovorov Izdelati tndl nagradn® nalore- Z«Vaj Je prosvetno delo v organi zac1J1 potrebno. fcnnn' prosvetni odbor Je storil v teh dneh veliko nalogo Skrbel Je, da so »i teč<<1n1k1 pridobili potrebnih smernic za n.1'h nspoSno delovanje Pri tem pa nI pozabil poskrbeti, da so se tekom b«vsnia v Mar'bom tudi sicer dobro počutili Tn ko to omenlsmo. ne smemo prezreti rosto Uubnih domov dMaPVega In učiteljskega, ki sta sprelela Sokole v oskrbo. Naj bi ta tečaj pripomogel, da vsi čim prej dosežemo cilje našega nedosetnega predhodnika Tyrša Naj ne bo ves trud tečaja kaplja v morje, ampak člen v mogočno verigo, ki se bo strnila okrog sokolskih društev, ki naj postanejo povsod če ne edini pa vsaj prvi, tako da se bo lahko reklo, kot se je poudarjalo tudil na tečajn: Razen narodne vojske nad nam: ni nikogar Izven programa sta dodatno še referirala brat dr Makso Kovačič o socialnem skrbstva In br Kavčič o načinu reklame pri raznih prireditvah. Tečaj sta pozdravila tudi iupn! starosta br. dr. Go rišek ln župni nadzornik br. TomaUČ. Jesenska glavna skupščina COS V Pragi so se sestali 8. In 9. decembra zastopniki vseh 52 češkoslovaških tup k rednem jesenskem zasedanju glavne skupščine COS. Temu zboru Je predsedo val starosta br dr Bukovskl, Jugosloven sko Sokolstvo pa sta zastopala 1. zam starešine br Gangl in član uprave ftvaj-gar, dočim je bil za ruske Sokole prisoten br Viničuk Poljski Sokoli ln bolgarski ju naki so zborovanje pozdravili pismeno Glavna naloga skupščine Je bila. Ia odo brl proračun za leto 1935. izvoli kandlda cljski odsek za volitve predsednlštva In obeh načelništev ter prosvetnega odbora za gpomladno sasedanje Narlalje Je morsi zbor zaključiti, da se uvedejo t čsl Sokol stvu nove redovne vaje, vpelje nov pra vilnik za poškodbeni fond ter odobrijo vse v letu 1935 oameravane prireditve Ta se Ja pa Je bila tudi krasna manifestacija češkoslovaškega In Jueoslovenskega so kolskega bratstva v sedanjih bnrnib časih kar moremo smatrati za izredno vatno. ako pomislimo, da predstavljata baš COS is SKJ dve največji sokolski organizacij: v SSS. Starosta COS dr. Bukovskl je v otvoritvenem govoru posvetil tople besede spominu pokojnega Viteškega kralja, dalje ministra Barthua, umrlega načelnika COti dr Jlndre Vanička in ostalih umrlih sokolskih delavcev V Imenu ruskega Sokoi-stva je pozdravil skupščino br Viničuk, za Jugoslovensko Sokolstvo pa Je spregovoril br. Gangl Govor je bil poln bratske ljubezni tn zahvale za izraze sočutja in vzajemnega delovanja Sledili so referati poedlmh glavnih poročevalcev. Delo, ki ga Je izvršilo češkoslovaško Sokolstvo, predstavlja celo vrsto raznih velikih prireditev, pokrajinskih Iz letov, tekem, manifestacij, odprav, na zle te v Jugoslavijo Itd. O delu Poškodbenega fonda Je poročal br Miler, ki Je naglasil. da Je bilo v teku leta 1933 skupno 4981 poškodb ter je bilo za nje Izplačanih &04.836 Kč podpor. Nadalje je podal za statistični odsek svoj referat br dr. Kržovak Statistika COS je popolnoma zaključena za leto 1932, ko je štelo češkoslovaško sokolstvo skupno v 52 župah 2932 društev ter 225 čet s 2«4.730 člani in 115.529 članicami, 30.797 moškega in 2S.152 ženskega naraščaja ter 123.099 moške tn 141.878 ženske dece, torej skupno 704.185 pripadnikov. Prerlnjačkl zbori so Imeli 13.510 članov in 9635 članic, telovadilo pa je 65.871 članov In 47.857 članic, skupno z mladinskimi oddelki torej 437.762 pripadnikov. Sokolskih domov je bilo koncem leta 193* že 1050, lastnih telovadišč pa okrog 1700 Posebni pomožni sklad, ki pa upravlja COS je priskočil marsikateremu društvu v sedanji gospodarski kriz! na pomoč pr: sanaciji dolgov na domu Skupščina Je nato odobrila program delovanja v telovadnem in prosvetnem po gledu za prihodnje leto, nakar se Je pričela razprava o proračunu, ki predvideva 2 milijona 047.000 Kč izdatkov ter 1.907.000 dohodkov. V Izčrpnem razsrovoni Je bil proračun v tej sestavi odobren Za vodltelj-ske šole v Tyrševem domu v Pragi Je lz njega namenjenih skoraj 700.000 Kč. Sledilo Je razpravljanje o podpiranju društev v nemških krajih ter Je bilo odobrenih skupno za 10S.000 Kč podpor. Ko so bila rešena vsa gospodarska vprašanja, je skupščina še odobrila novi pravilnik Po-škodbenega fonda, nato pa je bilo nadaljno posvetovanje posvečeno raznim internim organizacijskim vprašanjem In sa-devam. med njimi tudi o osnovanju posebnega vaditeljskega mesta za Slovaško, dalje o Izletih tjakaj leta 1956 ter o nsta-navljanjn sokolskih čet med slovaškim se-IJaškim ljudstvom. Sokol na Jesenicah poziva članstvo, da se odeleJI članskega sestanka v Sokolskem domn 9. t. m. točno ob 20. Na sestanku se bo razpravljalo o sestavi kandidatne liste za novo društveno opravo. Udeležba za vse članstvo obvezna. REPERTOAR DRAMA Začetek ob 2» Nedelja, 6. ob 15.: Jurček Mladinska predstava. (zven. Znižane cene od 20 Din navzdol. _ Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Znižan* rene od 24 Din navzdol Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: CvrČek za pečjo. Gostovanje v O" OPRRA. Začetek ob 20. Nedelja, 6. ob 15.: Pri belem konji vito. Opereta Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. _ Ob 20: Tosca. Gostovanje ge. Ančics Milrovič. Izven. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Meoelja v ljubljanski drami Ob lfi. se ponovi v režiji g. Cirila Dehevca Golieva otroška igra »Jurček< po znižanih cenah od 20 Din navzdol. V igri nastopijo burkasti muzikanti. Veter, Nevihta in Snežek ter druga pravljična bitja. Sodeluje otroški balet. Jurčka igra ga Vida Juvanova. — Ob 20. se ponovi izvrstno uspela Linhartova igra »Matiček se ženi« po znižanih cenah od 24 Din navzdol. V glavnih vlogah gg.: Sancin in Levar ter dame: Nablocka, Mira Danilova in Šančeva. Režiser dr. Gavella. Nedelja v operi. Ob 15. se ponovi revij-ska opereta »Pri belem konjičku« z go. Po-ličevo, Španovo in Smerkoljevo ter gg. Go-stičem, Pečkom, Magoličem, Zupanom in Simončičem Dirigira g. Niko Stritol. režiser g. prof. Šest, koreoaraf g. Golovin. Cone so znižane od 36 Din navzdol. — Ob 20. gostuje v naslovni partiji Puccinljeve »To-scec ga Ančica Mitrovičeva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Zaradi obolenja gospe Bučarjeve odpadeta današnja popoldanska mladinska in večerna predstava v Šentjakobskem gledališču v Mestnem domu. MARIBORSKO GLEDALIŠČ K Začetek ob 2» Nedelja, 6. ob 15.: Jurček. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20.: Staro-bulska roža Znižane cena. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: Carjevič. A. Znižane cen« • Otroška predstava po znižanih cenah. Danes ob 15. jtonove Gol levo pravljično igro »Jurček«. Vsebina je deloma pravljična, deloma pa prav zabavna ter pridejo mali ljubitelji smeha v polni meri na svoj račun. Veljajo znižane cene. Drevi ponove Fallovo opereto »Stambui-ska roža«. Znana je krasna muzika tega dela, njegovi dueti, valčki (»Roža štambul-ska«) itd Vsebina se godi deloma v turškem haremu, deloma pa v švicarskem hotelu in je jioina komičnih prizorov »Stani-bulska roža« je ena najbolj priljubljenih oj)«ret mariborskega glasbenega repertoarja ter žanje vedno znova velike uspehe. Veljajo znižane cene t Opozarjamo, da ta opereta re pride v abonma. CELJSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20. Torek, 8.: Cvrček za pečjo Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. Kraljestvo mode Ogljene krtačite lobavlja najhitreje n trse vrste elektntnUl strojev to aparatov domača tvrdka Ivan Paspa I sinovi Zagreb L postni predal štev. 00 Gospa Moda govori »po rusko«... Gospa Moda je mikavna (kima, ki kakor vsaka muhasta ženska staino izpreminja svoj izraz, svoje kostume in svoje mišljenj«. V preteklem letu smo jo občudovali v kitajski opremi: kulijtv je prevzela kiobuke, od man-ciarinov piaiče in široki »pagodni« rokavi so ji bili najbolj po vše-61. Letos pa be je gospa Moda prelevila v čistokrvno Rusinjo, tako rekoč od glave do peta! Ugajajo ji čerkeske čepice, okrogli kožuhovina^ti ovratniki, široki kmečki pasovi, vrviča^te prepone, kozaški plašči, tunike ... Zakaj Je nastopil ta nenadni preokret? Tega ne ve nihče točno povedati Morda zato, ker cenimo letos vitka ramena, spodaj obtežene rokave, stopnjičasto linijo, ki jo ustvarja paletot, tesno se prilegajoč kroj !n ker najdemo vee te motive ravno v ruskih nošah. Seveda bi bilo zgrešeno, če bi preveč tn »krčevito« hoteli podčrtati ta slog, kajti moda stremi le za tem, da bi uporabila samo nekaro-e. najbolj značilne motive ru&kib noš Veliki inozemski modni salon: pa so izredne okusno izvedli predelavo ruskega sloga, ki se Je vsled tega uveljavil ne samo v dnevni, temveč tudi v večerni modi. Včasih ie posnemanje ruskih vzorcev tako očitno, da v hipu razumemo zvezo med mtarim in novim načinom. Kot primer si oglejmo čerkeski plašč na naši prvi skici, ki je povsem ravno ukrojen in ga zapenjamo z vrvičastimi preponami. Temu slogu odgovarjajo štirikotni krzneni žepi. okrogel ovratnik in dolge, kelihaste man-žete iz istega krzna (1. skica). Podoben kroj kaže kostum z dolgo Jopico v obliki paletoja. Krzneni ovratnik ima obliko pokončne, široke proge, spodnja polovica rokavov je Iz enakega krzna štirikotni krzneni gumbi in krzneni pas zaslužijo posebno pozornost. Ozko krilo, ki ga nosimo poti takim »kozaškim« pale-tojem, zahteva dva stranska prereza, ker bi nas sicer oviralo pr) hoji (2. skica). Dasi je pri družabnih oblekah mnogo težje poudariti ruski slog, kakor pri pro-menadmih oblačilih, se je vendar novi modi posrečilo ustvariti nekaj prav lepih modelov te vrste Izredno elegantna je popoldanska obleka z rusko tuniko, ki Je podložena z dirugobarvno svilo, život je počez nabran, nabrani so tudi široki, ba-lonasti rokavi (3. skica). In celo pri večerni obleki je moda ostala zvesta ruskemu slogu. Taka večerna obleka ima široko nabrane rokave in ob vratu tesno zapet izrez s preprostim prerezom. ki Je posnet po primitivnih ruskih srajcah Edino okrasje tvorIV) vezeni motivi Iz biserJa ali štrasa. Poševno ukrojeno krilo daje postavi vitko linijo (zadnja skica). Večerna meda prinaša razne maienkosti, ki dajejo svoj', nositeljici videz kultivirane elegance. Ka fc*>r v davno minulih časih bodo tudi le- tos dame nosile tepe pahljače iz peres al' U Čipkastega tvoriva, ki jih obtežuje svi lena čopka Večerne torbice in večerne rokavice pa bodo letos izvezene s svilo in fcovinasto nitjo v lepih orientalskih motivih. Okrasje iz bleščice Dolgo časa so elegantno oblečene ženske zametavale bleščico, češ, da je »tea-tersko« okrasje, ki ne spada na obleko boljše gospe Odkar pa je moda jela ceniti bogatejše okrasje, se je tudi vsem elegantnim go«pem priljubila bleščica, ki da- je vsaki. Se tako preprosti temni obler nekaj 'zredno *partnega Na naši skici v*-lite temne obleko, ki je po *vo>1 prepro -tostl primerna za popoldanske priložno--'1. ne umremo pa Jo uporabiti kot ve- černo obleko. Ce pa na Isto obleko pripnemo velik ovratnik, docela pošit z bleščico. se videz take obleke tako lzpreme-ai, da Jo moremo obleči zvečer za v gledališče aH tudi za ples. Zimska sezona. Centralna kurjava. Radiotermaino zdravilišče Dolenjske toplic? pri Novem mestu tzborm uspehi zdravljenja posebno prt rev-matizmu. tšiasu protinu igihtut. živCnih ter ženskih ooleznlh Moderna električna terapija Tekoča nladna tn topla voda v sobah Na željo tudi serviranje v sobab Zdravniška posvetovalnica L. R. Sami ste opazili, da se je želodčn: katar, ko ste opustili dieto, čeprav je preteklo nekaj časa, poslabšal. Najbolj naravno je torej, da se povrnete zopet k dleti Kakšna naj bo ta dieta, boste sam* iz izkušnje najbolje vedeli Važno Je, da so obroki majhni in pogosti, nekako vsake dve uri je treba nekaj primernega zaužiti V prvi vrsti pridejo v poštev mleč ne jedi Priporočili bi Vam pa ponovno preiskavo želodčnega soka. tudi Rontge-aova slika bo mogoče potrebna, da se točno ugotovi d;eta in morebitno potrebno zdravljenje — L. M. Omenjene tablete so v glavnem odvajalna sredstva ter imajo kot tane pri ehujševaloi kuri bolj podrejeno vlogo. Glavno Je, da se v organizmu zmanjšajo dohodki in povečajo izdatki, t. J. pri shujševalni kuri je brezpogojno potrebna primerna dieta, pri kater se morate ogibati mastnih, sladkih in močnatih Jedi. Apetit nekateri lahko preženejo z bonboni — A. M. 8. V redkih slučajih se tudi med nosečnostjo pojavi perilo ob normalnem času, vendar je krvavitev slabejša Prt vas je bolj verjetno, da je nastopil splav ali pa veaj opasnost za nJega, ker Je krvavitev močna in ome njena okolnost je lahko vzrok Zdravn ška preiskava bi bila potrebna. — J. T C. S. Za presojo vaše sedanje bolezni b bilo važno vedeti, zakaj so vam odstn« niti eno ledvico. Povod za to operacijo j« namreč Ishko tudi vzrok sedanjih teža\ Priporočamo vam. da se obrnete na zdrav nika, k1 vas je operiral Verietno drnž' bolezen živčevje tn tako so razumljivi opisani pojavi. Za p^ntfrjenje vzemite bal driian. h-rm. v vafem primeru posebne tudi kafro — A. J. Veseli na«, da ste pripravljen' z Vaš'm izkustvom pomaeati tu-dc2. Proti tej potezi je namreč močno orož-le c7 —c5, kar pa bi sedaj, ko je črni ie iora! c6, pomenilo izgubo tempa. 7. .... 0-0 8. Sgl—f3 Tf8—e8 9. Tal-dl Tudi Ld3 bi bilo dobro, da bi trdnjava pozneje šla eventuelno na cl, 0..........Sd7—f8 Normalno nadaljevanje ortodoksnega damskega gambita, namreč a6. 10 Ld3. dc4:, 11. Lc4:, b3, 12. La2. c5. tu za črnega ni več mogoče zaradi trdnjave na dl.. ki omogoča belemu 13. dc5:. Lc5: 14. Lbl:. g6. 15. Lf6:. Df6:. 16. Td7:l, Ld7:, Se4 Itd. 10. Lfl—d3 d5 : c4 11. Ld3 : c4 Sf6-d5 Črni se odloča za nekakSen »Capablancin razbremenilni sistem«, kakor sicer imenu je teorija s to potezo začeniajoče se variante. Pozicija črnega je bila težka in je izbrano ns.dalievanje menda naibollSe 12 Lt»5 : e7 Ddft : e? 13. 0-0 b7—S6 m je omenjena varijanta preprečena. 5............Lf8—e7 Zanimiva Meja. Ker stoji skaka« aa običajna poteza Ld3 sa črnega sedaj ni tako nevarna. 14. Sc3—e2 Beli Igra nekoliko komplicirano. 14. e4, Sc3:, 15. Dc3: jc bilo dovolj dobro. Beli pa ima načrt, da menja svojega akakača, da bi ga po e3-n»4—e5 mogel dovesti na d6. 1 5..........Lc8—b7 15. e3—e4 Sd5—(6 16. Se2—g3 Tudi takoj e5 je prihajalo v poštev. Beli pa hoče najprej imeti svojega akakača bliže polju d6. 1 6..........TeS—dS Da bi na e5 sedaj igral Se8. 17. Tfl—el Ta8—cfi 18. Dc2—b3 Začetek težko izvedljivega načrta, naperjenega proti potezi c6—c5. Beli hoče imeti damo na diagonali a2—d5, da lahko pozneje igra d4—d5. Bolje je bilo tu brez dvoma b2—b4. 18..........De7—c7 19. Db3—«2 c6—c5 20. d4—d5 b6—b5! S tem pride črni v boljšo pozicijo. 21. Lc4 : b5 e6 : d3 22. e4—e5 Tudi po ed5: stoji črni bolje. 2 2..........SI6——e4 23. Sg3 : e4? Groba napaka, ki izgubi partijo. Pravilno je bilo Ld3. 2 3..........d5 : e4 24. Sf3—d2? Na 24. Sg5 bi sicer prišlo Tdl 25. Tdl :,e4 in nato De5. to pa izgubi figuro. M..........Td8 : d2 Črni ae odloči za srednjo pot. Imel je na razpolago še tudi Da5, kar bi dobilo celo figuro, pa se je najbrže bal komplikacij po 25. Lc4 in Lf7:-K Zato pa De5: ne bi bilo dobro, zaradi 25. Sc4. 25. Tdl : d2 Dd8—a5 26. b2—b4 Ds5 : b5 Črni ima sedaj jasno materialno premoč in mora zmagati v končnici. Thomas sledeči tehnični del partije t lahkoto izvede do konca. 27. M : c5 Db3 : e5 28. Da2—b2 Lb7—a8 29. Td2—dl Dc5—e7 30. Db2—d4 h7—h6 31. Dd4—d6 Sicer dobi Sg6 kmeta o5, 31............De7 : d6 32. Tdl : d6 Po 32. ed6:, f5 bi bila bela pozicija čisto brezupna. Z igrano potezo pa hoče beli vsaj izolirati črnega kmeta e4. 32. ... Sf8—g6 33. e5—e6 f7 : ©6 34. Td6 : e6 KgS-f7 35. Td6—a6 Tc8-<7 36. Tel—bi Sg6—e7 37. h 2—h4 Se7—c8 38. Tbl—b5 Lc8—b7 39. Tb3—f5+ K!7—g8 40. Ta6—e6 ScS—e7 41. Tf5—f4 Lb7—d5 42. Te6—d6 Tc7—c8 S prijaznim vabilom 43. Td7?, Sg6, 44. Tf5 ali g4, Lf5. 43. Td6—a6 .... Se ena napaka, v brezupni poziciji Z s6 trdnjava ne najde več izhoda. 43. 44. Kglrivatnem poslopju splitskega predmestja sedaj pa Je nameščen na Marjanu, a še ne more razviti vse svoje delavnosti, ker je gotovo samo poslopje za stanovanja dočim Je poslopje za institut Se nedovrSeno. Velika stavba za Institut bo po kubaturi enaka zgradbi znamenitega Instituta v Helgo-landu. Ko bo poslopji dovršeno, bomo imeli od instituta velike koristi Po trditvi nemikega biologa Ehrenbau-ma Je kitajsko vodovje v večji meri preiskano kakor pa Jadransko morje. To velja zlasti za naš Jadran. Italijani Imajo sedem takih institutov nadalje dve moderni ribiški šoli ln posebno brodovje, ki IKe za ribolov ugodna mesta Bolgari, ki imajo mnogo manj morja kakor mi. imajo lep institut v varni, in celo Madžari, k! sploh nimajo morja. Imajo tak institut, zgrajen po vojni ob Blatnem Jezeru Največ institutov za raziskovanje morja ln življenja v njem je seveda v severnih državah, kjer ima ribolov od teh ustanov največje koristi. NaS oceanografski Institut sicer že deluje. ker je v toliki meri organiziran tn opremljen, da lahko Izvaja omtskave morja. W se jih udeležulejo često poleg do-maWh znanstvenikov ln dijakov tudi tulci Institut bo organiziran po določnih posebnega zakona, ki je že v protaktu Poleg uvedbe tepa zskooa pa mora dobiti Institut (Hm nret tudi m*>lo Isdjo. da W lahko to avli vsa Rvoie delovanje orl reševati tu raznih vprašanj ribolova v korist preko 20 HUftv« Dsrtcj al tut pomaga s motornim Polnem, ki pa m more zadostiti velikim nalogam. Instituti U vmte koristijo neizmerno deželam ■ močno razvitim ribolovom, fuaiskujejo namreč vse pojave življenja v morju ter so s svojimi podatki ribičem stalno na razpolago. Po načelu delovanja, pri katerem znanost pomaga ribičem, Je treba eaeau kvadratnemu metru morja posvetiti toliko poaornosti kakor enemu kvadratnemu metru dobre zemlje. Kako je Beograd dočakal novo leto Beograd, S. januarja. Beograd bpreminja od leta do leta zunanje lice, a tudi svoje stare žege ln navade. Zlasti ae Je to pokazalo na Silvestrov večer, ki so ga enako slovesno praznovali pravoslavni in katoliki. Se ae sicer držijo nekateri svojega novega leta, ki je s našim koledarjem za trinajst dni na-vskriž, večina pa Je že sprejela naž koledar. Beograjski dnevniki so že nekaj dni pred 8ilvestrovim prinašati vabila akon-o vseh uglednejših kavarn, hotelov tn restavracij, ki so vabili Beograjčane na slovesen >do-ček nove godine« in naznanjali pestre programe. Vsi kinematografi so se potrudHl, da so za ta večer nudili obiskovalcem izbrane filme. Tako 1e Silvester spravil na noge ves Beograd in noč zadnjega dne v preteklem letu se je icpremenlla v prežl-vahno vrvenje tisočav in tisoč ev. Slovenci so imeli za Silvestrovo dve izberi; kavarno »Akademije nauka«, kamor je vabilo društvo »Edinost«, in hotel »Petro grad« kamor Jih je pozival »Cankar«. Največ se Jih Je odločilo za »Akademijo nauka«, ki je r svoje prostrane prostore sprejela nad fitiri sto gostov. Udeležba v »Petrogradu« je bila manjša, vendar tudi zadovoljiva Društva »Edinost« Je nudilo gostom ljubek program. Med odmori je igral v spločno zadovoljstvo orkester »Du-nav«. Uvodno besedo 1e izpregovoril društveni režiser g. Milan plrnat, Id je recitiral krasno Gradnikovo pesem, posvečeno nažemu velikemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju Sledila je pevska točka so-pranistkr gdč Ruše portičeve: pavči-čev »Ciciban ln stnica«. Nato Saloigra eno-dejanka »Prva poročna noč«; sodelovali so ga Solinčeva in gg. Koamač in Boltavzar G. dr. Lenart je v naslednji točki odkril svojo humorlstlčno žilico in s svojimi dovttpnimi verzi zabaval občinstvo, sledila je ie pevska točka »Potrkan ples«, ki ga je Se z večllm aplavaom kftkor prvo pesem odpela gdč. Fortlčeva. Zaigral Je spet orkester, ie trenutek, ta ura je začela biti dvanajsto. V temi, Id je trajala skoro dve minuti, so goetje in člani »Edinosti« preskočili v novo leto. Ko Je spet zasvetila luč. je drufttvenl predsednik g. pepelnjak voščil v Imenu društva srečno novo leto V veselem ritmu so se zavrteli potem pari, prvič v novem letu Tudi v »Petrogradu« Je bilo animirano. »Cankar« je prav tako pripravil prileten spored, nri katerem sta sodelovala član beogTaipVeea Narodneera eledallffča gosp B r a t u ž ln aianl umetnik na citre goep. Skalar. Beograd skoro ne pride iz pra>n*Vov. Ko-ma1 so min 111 na(H bo«!čnl prazniki ln novo leto. že Je pred durmi pravoslavni bo-Potem s'ed»1o spet stave tla do sv. Na b<**iftne prazn«ke se pravoslavni brstle nrav nri^o io. boli t»a crwTvv»«nJe, ki že pečejo kolače ln druge dobrote. Socialno de V* rJisk« n»«»«tf*« občine Celjska mestna občimi ima znatna socialna breuiena, ki so tem težja, ker jih noei komaj 7000 prebivalcev. Vprašanje eskrbe reveiev je r Celju precej dobro urejeno- V tekočem letu je bilo v mestnem proračunu določenin 341000 Din za oskrbo revežev. Denar se je razdelil deloma v gotovini, deloma so se plačali z njim oskrba revežev v mestni oskrboval-niei, deloma pokrili stroški za oskrbo revežev v raznih hiralnicah v tuzemstvu in v inozemstvu. Druga velika postavka znaSa 99.000 Din in se izplačuje iz obresti in premoženja meščansko-oskrbovalnega saklada v obliki stalnih mesečnih podpor raznim starim Celjanom, ki jih je precejšnje Število. Razen tega je imela občina v proračunu sa 1. 1934. znaten tnesek 247.000 Din, namenjen raznim sorialnitn ustanovam in drn-Štvom. med drugimi 20.000 Din za dečje zavetišče v Zdravstvenem domu in 90.000 Din za iolnke polikliniko r Zdravstvenem domu. Da ae zlasti oskrba revežev znatno izpopolni in tudi Izboljša, namerava mestna ob-čina v prihodniem letu postaviti Zavetišče kralja Aleksandra, v katerem bo našlo polno oskrbo do 200 oseb. Zavetišče bo stalo na Snodnjem Lanovžu in bo imelo lastne ekonomijo. Seveda pa bo Imelo to za posledico ie večji dotok revn'h slofev v maslo tn to tembeli. ker le sedal moeoče že po 5 letih pridobiti članstvo v občini In s tem tudi pskrbo v primero bolezni ali obuboža-nfa. Tera ee liudie tudi zelo dobro zavedajo ln tafo le orisellevsnle z defale v mesta vedno moftiajSe. Ta nroblem ie v «e-danllh težkih ftnsih posebno pereč in ni Hrklln^no. de ga mesta sama ne bodo mo-«»la ttrtltl. Catla bo *e ob idm*:tvi e eelo ali delno okensko oMino no«tsvlieno n^ed to vpr**an1e ^a na bo sredstev, bo Pač tr-nela tndl revežev, to je oskrba ee ho relo no«lnh?ala. Posebno pozornost posveča mestna občina tudi mladini- Prihodnfe lato bodo začrfle priprava za nradltev »e*ltn'£Ve kolonija sa sfremaffne mladine pri Cellskl koči. V to svrho namanvajo preurediti lo kočo. da bo Imela mladina v počitnicah priliko prebiti ve* tednov na zdravem zraku Nnmasto do-sedanie CelUV* koče. ki ie bHa doalel prav ca prav tnristfčna po«tnlanVa. pa se namerava zrrsrfiti nov planinski dom v bl;*?nf sedanje koče. ki bo moderno n?elen. pri čemer m bo ft»«ff nnnStavalo dei«lvo. daC* le Potrebna tumVfti koč* tudi t» smučanle že «fo a»daf le MU Vnfa prem« i^a. e rastočim r*Tvnf,»m »nristtke In smnč*nla na ie PO-•♦al« nofreV, no novem nla^neVam domu »mri va»U naf *»' v hlifinl se- •fsnla £>11«lr» Va*a. dom VjtVor ln»fir)t*n!n'Vt dam be»b» rtnhfla tndl rr»T»v**M'*>m In vodovod. V novem n1*«'»«Vam Anvnn Ko dovoli pro*^** za te-»ov!SX bi 'om»' 'n t* mNdinn Po«-»*»no *<» olroVe revnih slojev bo (a postojanka važna, ker bo mo- goSe s malimi etrolki spraviti tja tudi ene otroke, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo na morje. S tem projektom, ki se bliža svojemu uresničenju, je napravila celjska mestna občina korak, ki bo našel pri prebivalstvu gotovo prijazen odmev. Ni torej prazna beseda, če trdimo, da je mesto Celje storilo v socialnem pogledu vse, kar mu je bilo mogoča v sedanjih razmerah, in da hoče mestna občina tudi v bodoče storiti vse, da omili svojim občanom trdote sedanjega časa. Sedem kovačev denarja pred malim senatom Ljubljana, 4. januarja Mali kazenski senat je v kratkem času izrekel ie drugo sodbo zaradi ponarejanja kovanega denarja. Razprava je trajala včeraj pozno v noč. Ponarejevalci so najprej »ačeli ponarejati kovance za 20 Din, pozneje za 10 Din in celo za 2 Din; spravili pa so se tudi na kovance po 50 Din. Ustanovili so bili posebno podjetje, ki ga je delno finansiral delavec Samejo Anton iz Prevoj na Gorenjskem, kjer so napravili modele iz mavca. Za material so si izbrali angleški cink. Delavnico so jx>-zneje prenesli v Moste pri Ljubljani. Največ kovancev so napravili lani v začetku septembra. Naposled pa so se preselili v Tomačevo, kjer so ob Savi v gozdiču vlivali kovinske novce. Tam so tudi model zakopali v mivko. Pri razpečavanju ponarejenih kovancev niso imeli sreče in so jih kmalu zalotili ter odvedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Pred malim kazenskim senatom je bilo obtoženih sedem članov te ponarejalske družbe. Obtoženci so krivdo delno priznali. Bili so zaradi ponarejanja in razpečava-nja falzifikatov obsojeni 251etni samski rudar Zupet Alojzij iz Most na dve leti in šest mesecev roblje, na 180 Din denarne kazni ali na nadaljnje tri dni zapors in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let; samski trgovski sluga Sedlar France iz Most na 10 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; samski trgovski sluga Zupet Avgust iz Most na devet mesecev strogega zapora in 130 Din denarne kazni v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; delavec Av-gustinčič Alojzij iz Most na eno leto strogega zapora in 240 Din denarne kazni m v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta; 26letni samski delavec Bizilj Ivan iz Most na tri mesece strogega zapora in 60 Din dename kazni; 31 letni delavec Vol-kar Ivan iz Prevoj na šest mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ki v izgubo častnih državljanskih pravic za dve teti; delavec Samejo Anton iz Prevoj na štiri mesece strogega zapora in 60 Din denarne kazni ln v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Državni tožilec je prijavil proti sodbi priziv zaradi prenizke kazni. Obsojenci so po večini sodbo sprejeli DANES VSI v gostilno K PANJU LJUBLJANA, Vegova nlica 10 kjer se boste najbolje in najceneje zabavali pri svlranju klavirja ln gramofona. Točijo ae prvovrstna kvalitetna vina. Torej vsi in vse Vas vabi ter se priporoča GOSTILNICAK. NOVA HIŠA z vsem komfortom na prodaj na prometnem kraju v Ljubljani z trgovsko in gostilniško koncesijo, z vsem inventarjem in majhno hipoteko Mest. hranilnice z davčnimi olajšavami za ceno Din 295.000. plačljivo deloma a knjižico. Eventuelno oddam tudi v najem proti kavciji. Naslov v vseh podružnicah »Jutra«. 993 RAZPIS Občina Tacen, s rez Ljubljana okolica, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje Šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake šole. Varščina Din 5000.—. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občinL Uprava občine Tacen, 7. jan. 1935. 982 Predsednik občine. Ivan Medved. Sodna dražba gostilne in trgovine V četrtek, dne 17. t. m. ob %9. uri ae bo vrfiila v sobi štev. 16 sreskega sodišča r LjuMjanl dražba hiše štev. 21 ▼ Udmatu ob Ljubljanici, ki je na prometnem kraja tik tramvajske postaje. V hiši sta dobro vpeljana trgovina in gostilna. Cenilna vrednost Din 354.325. NajmanjSi ponudek Din 177.162.50, varSčlna Din 35.432. Informacije v pisarni dr. Lokarja, odvetnika v Ljubljani, Kralja Petra trg 2. 990 Interesantno nro-iuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik sn JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan. Za greh. Kaptol 17. 48482323484853484848535353485348534853535323232323 J fi N £ MALIM OGLASOM Po ou |mu za Dettedu, Uin davu «a vsa* ogla« io enKratnc pristojbino l)id ji.— za 9Urc ali dajanje naslovov placaju oni, ki iMtJt služb Najmanjši tnrattli za enkratna objavo oglaita Oin It—. Dopisi ua zenitve a« uira^unajb po Dio i-— za vsako besedo, UlD 2.— davka za vsaK oglas to enKratnc pristojbine Oin 5.— za Slfro ali dajan}« naslovov Najmanjši cnetteh za enkratno objavo oglaita l>in ŠO— Val ostali nglaMi ae zaračunajo po Oin l.— ca besedo, LMn 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Oin 5.— za tttro ali dajanje insinvov Na|mnn jftl mMeh xa mkratnn objavo oelam Din - Ponudbam na sirre ne prflaealte znamk' l^e. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« ftlM 1 _ «. odeovor oriložite 1*111 )• ▼ Zliam Kail. Vse pristojbine za male oglase )e plačati pn p reda p naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali oa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicei se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam 6e manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Liubliana. Službo dobi 6e>ed» l Um Javek i Dio u iifro ali dajaojt aaslova S Oin Najmanjši znesek 17 Oia Prodajalko z dežele ne pod 20 let staro po iteno ki bi pomagala tudi pri jstalib nišnih deliti — Sprejmem t trgovino meša oega blaga Ponudbe z oa ve>o plačilnih žalitev pod • Resnost« na oglasni oddelek »Jutra« 45-1 Plačilnega natakarja In p'kok> »prejme kolodvorska restavracija Pragersko. Pis mene ponudbe! 235-1 Zobotehnika ga takoj išče zdravnik v Celju kot nadomestilo obo lelega Perfekten v zlatu Io kavčuku Nastopiti je v ponedeljek 7 januarja za 1 teden Naslov v podružnici »Jutra« v Celju 350-1 Perfektno sobarico (poleg kuharice) z dobrimi spričevali. iščem k majhni družini na deželo. Nastop 15. jan Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Slovenija«. 82M Prvovrstno kuharico u restavracijo sprejmem takoj ali s 15. januarjem. Rotel »Novi svet«. Mari bor. Jurčičeva 7 £05-1 tečemo tehničnega strokovnjaka s prakso za ureditev mehanizma, ozir opreme. manjše toda strogo moderne fornice ia pridelavo firneža in richuis olja JTaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 181-1 Gospodična vešča strojepisja, dobi mesto za dobo 4—5 mesecev, z vso oskrbo. Ponudhe na oghs. oddelek »Jutra« pod »Blizu Ljubljane«. 225-1 I^čem gospodično ▼eščo slovenske in nemške korespondence. strojepisja ln stenografiie ter knjigovodstva. Prednost ponud-nirp z nekoliko praks«-. — Ponudbe z vsemi podatki in zahtevki pod »Gospodična« na oglasni oddelek »Jutra«. 229-1 Samosto;Tia g€Snodiu Javek t Um. ta šifro ali dajanj* aaslova 5 Oin Nainiiiniši znesek 17 Oio Učenca iz Ljubljane sprejmem v špecerijsko trgovino. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutia« pod »Specerija«. 283-44 Pek. vajenca pridnega in poštenega, z vso oskrbo v hiši sprejme Alojz Hodnik, Mokronog. 331-44 Učenko sprejmem takoj v trgovino z ročnimi deli. Naslov v vseb poslovalnicah Učenca p štenih staršev, dober račuaar takoj sprej-m m s hrano ln stanovanjem — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovina z usnjem«. 267-44 Poštenega učenca sprejme Fran Drofenik. trgovina z mešanim blagom, Poljčane._422-« fOSSBSSJ Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjš' znesek 17 Din Pozor! Sestavljam razne prošnje, sodne ln davčne pr.tc.žb ■ ln pisma. Obr-n te se p smeno na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana 34«. 358-3 Trgovsko Izobražena gospodična s triletno pisarniško prakso. išče primerno mesto v pisarni. Gre tudi kot bla gajničarka v trgovino. — Naslov v vseb posloval nicah »Jutra«. 2.0-2 Frizerka veSča vseh del išče na meščenie v mestu ali v provinci. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 228-2 Poštena ml?denka želi službo pri boljši manj ši obitelji kot pestunja ali služkinja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva«. 169-2 Trgovski pomočn"^ vešč vsake stroke, želi mesto v trgovini ali kaj podobnega — najraje v mestu. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv in agilen«. ldS-5 Kontorlstrnja prvovrstna starejša mo?, — zmožna popolnoma samostojnega vodstva pisarniških poslov, išče službo. — Prevzame tudi bilančna dela. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 101-2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec v moški stroki in bubi štu-cer, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na naslov: Edi Kropf — pri Fricu Hutter v Kočevja. 106-2 Gospodično k otrokom, iščem za 'flS poldne. Ponudhe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Nemška konverzacija«. 450-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. a Šifro ali dajanie aaslova Dio Naimanjši znesek 17 Dio. Brivskega pomočnika m!ide?a. dobrega in hitrega delavca sprejme Krrrnc v Celju. 264-1 Pek. pomočnika mladega, neožsnjenega. z obrtnim listom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Pek«. 201-1 Potnike, zastopnike solidne in agilne sprejme mo radi povečanja obrata pismene prošnje z navedbo osebnih podatkov in rele rent na »Karitas«, Ljubljana palača Vzajemne zavarovalnice. 315-1 Samostojni poklici S uae.LŽoo tž^nake ln moš&ej ipre ema za vso Jugoslavijo za novano socialno - gospodarsko podietje Ponudbe pod »Veg taci a« na »Mar-st.n« Mir bor. Slovenska 22 (Znamke pr:lo-Žitl). 255.1 Dekleta ta vsa hišna dela z znanjem kuhe in šivanja. Jo be službe v posredovalnici v Selenburgovi ulici 7'l. — Brezposelne dobe prenočišče. Naroča se list »Go spodinjska pomočnica«. 403-1 Kuharico t dobrimi zprlčevall. Ki ]e vajena v servlranju. spre m m na d"žeio v boijšc večje gostilno — Ponu-tft na ogl '»dde-lek »Jutra« ? navedbo p!ače pod Dolenjsko« 313-1 Restavracijsko kuharico perfektno. z dobrimi spri fevali sprejme restavraci ja v Ljnhliani Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna«. «13-1 Palestina Nemcc, ki se seli v Palestino, prevzame zastopstvo večje eksportne firme. Ponudbe pod S^ilž na Publicitas. Zagreb. 303-5 Provizijski potnik ki potuje z avtom po dravski banovini, dobi d-b.o vpsljan ln donosen specerijski predmet v pr dajo Ponudbe pod »Znana znamka« na ogl. cdd. 'Jutra«. 332-5 Potnike vpeljane, iščemo. Pridružim se potujočemu z avtom. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Galanterija«. 368-5 Potnika ve tnega. izurjenega, v SlovenlU dobre vpeljanega lSč- dobro poraa- na Industrija ("•eplc C kapi Le prvovrstne ponudbe opremljene s spričevali se upoštevajo. D^p!«' pod »Kape« na ogl odd f-Jutra* 384-5 3r«*rt» M par« 4»vrk i Oio lifri tli lalanlt ia«lnv« t Oin Nalmanll* >nf»rk 12 Din Uradnik. knjigovodja z večletno bančno ln 1.. d..atrijsko prakso. — verziran v vseb pisar-nisKib poslih želi premeni t. mesto. Ponudbe na ogi odd. »Jutra« pod B;iancišt«. 26-2 Brivski pomočnik dober delavec vojaščine prost zmožen slovenskega hrvaškega in uemškega je tika • i t r odgovarjajoče mestt. za takoj — Josip Sehneider Celje. Cesta na Grad 1.1. 366-2 Natakarica starejša In zanesljiva, želi premeniti službo v boljšo prometno gostilno. — Po nudbe na podruž. »Jutra« v Celju poa »Zmožna«. vr-a Gospodična trgovsko izobražena, mlada in prikupljiva, z osebno pravico za trgovino z mešanim blagom, samostojna v vodstvu, vajena gostilne in gospodinjstva — želi premeniti mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna voditeljica«. 160-2 Ekonom in vrtnar absolvent kmetijske in vinarske šole. oženjen, brez otrok, srednjih let. trezen, ki opravlja vsako delo, z ženo, z dolgoletnimi spričevali in prakso, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Priden delavec«. L70-- Poslovodja lesne industrije želi menjati mesto. Ima večletno prakso, šolsko izobrazbo in je vešč vseh v to stroko spadajočih del. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poslovodja«. 293-2 Mlad trg. pomočnik železniuar, absolvent uieSč. šole, želi nameščenje. Dopise pod »Pisarna — trgo vina« na oglasni oddelek »Jutra«. 168-2 Pridno dekle staro 1.7 let. pošteno in zdravo, išče zaposlitev za vsa hišna dela. Gre tudi kot varuhinja k otrokom. Cenjene ponudbe na na slov: Slavko Rems. trgo vee, Radovljica. 280-2 Prodajalka mešane stroke, teli premeniti službo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. — Zmožna je kavcije. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 203-2 Za oskrbnika vratarja ali hišnika bi Sel zakonski par brez otrok takoj ali pozneje — proti nizki plači in stanovanju. Ponudbe pod »Poštena« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. £05-J Šoferska šola I. Ciaoerščlk frrvfc k O in.en., U M>to!»kr z.(Hle, L.ul>..a.na Sis>m«kv-\u oiuvi »lev 6 — gi.au Stupica. Vožnje ob vsa kem vremenu v zaprtem avtomobilu. 330-4 Fina šivilja gre takoj na dom po zelo nizki ceni. — Ponudhe na oilas. oddelek »Jutra- pod »Okus«. 41-2 Prdna šfvIPa išče službo — tudi kot sobarica ali postrežnica. — Vprašati: Jurčičev trg ?1I1 372-2 vesfrsk' pomočnik 7. večletnimi sprlčpvall želi ?premsn!tl službo s 1. feb:uarjem. Naslov v cgl. o„d. »Jutra«. 288 l Dekle Išče službo za vsa gospo diniska dela in za kuhan ie pri manjši družini na deželi. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Prikupljiva«. 4^'9-2 Natakarica stara 24 let. pridna in poštena, išče službo s 15. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4S5-2 ISletna deklica pridna in poštena, išče službo pri boljši družini. Gre tudi k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 457-2 Dobra kuharica srednjih let. poštena in zmožna vseh del, išče službo k družini brez otrok Sopvrnik Marija, Spodnji Duplek 6, pošta Vurberg. 466-2 Trgovski pomočnik s triletno pian.su in dobrimi Bpričevali, zdrav, pošten, vajen \saktj;a dela, zeli premeniti »lu/.bo. pismene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv in pošten«. 425-2 Pošteno dekle ki se je očilo kuhanja 6 mesecev v večjem obratu, želi prakticirati v boljšem hotelu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 292-2 Podjetjem se nud. uauu..a namestitev m.aue0a, apoooo-nega in ag-incga ugov-u.ba^iKa, ki ima mu .ui o in auuttj^Ko trgovsko SolO. V dve leti. Perlv:«aen v slov., srb-lii \ »taki m nem&iu korespondenci ter v kajigovuUoi,. u. — i^oaudoe pod Miro .Mesto ali dežolaj na cglas. odd. »Jutra«. «62-2 ocacu* • Ulb Jdvck i lilb B Nemščina in francoščina privatni poun itudi pomožni srednjeaoiiemj od os..ovn.h začetkov do popolnega obvladanja d j. je strokovna učitelji ca jezikov Beethovnova ul.ca 15 vlsokoprltllčje (v sredi, desno). 284 4 Klavirski privatni pouk daje strokovna učiteljica. Beethovnova ulica 16, visoko pritličje (v sredi de» no). 277-4 Nemško konverzaoijo in teorijo, po m zuo in v skup.-uah poučujem U p.n /.ajameon. Cena 30 Uin me eino iniormaclje od 4. do 5 ln zveter. — K. LJutova, Salendrova ulica 4. 35761-4 Poučujem matematiko, slovenščino n d uge pre mete za 1 ln II ra red gimnazij ter m Sian Ke razrede. Uspeh g ;tov! Po Sljlte svoj naslov na ogl. -dd Ju ra« pod *P uk 931« 359 4 Erglisli l essons y::ung Ia1y. Just re-turn aaslova S Din Na'manj$< znesek 17 Dla Krojači in šivilie! Krojna knjiga za dam-sKa gornja in t-podnja oblačila Je izšla. — ima preko 1'0 risb Zahtevajte prospekt. Na,lov. Knafelj A.oJzlJ, Ljublja. na. Krlževnldka ul. 446-a Radi opustitve trgovine po ugodni ceni prodam S velike stelaže, pult t o« tUvkoai. peč in i nanian* tabli Kristan. Sv. Petra esta it 38. 128-6 PovršniKe ■oleke perila itd. dobre n cenen« kupite najbolje pri Preskerju ~iubljana. Sv Petra c 14 31-6 Zvočno aparaturo novo. na električni gramo fon t 10-vatnim linamič nim zvočnikom primerna za večje dvorane, društva, restavracije, prodam Po izve se pri P. S.. Blejska Dobrava. 281 -6 Ne zamudite prilike samo še par dni znatno znižane cene radi selitve. M. Mnhkota - Sp. Šiška. Celovška cesta štev. 44. 317-6 Stnižnico za les in kompresor 7a ličarje, poceni proda afar. Ljubi :;>na. Rimska i.-esta — Borštnikov trg. 316-6 Komn!e'no postelj ificirsH dežni plašč ln 2 para moških škornjev pro dam. Gradišče 17, prit!i,:e desno 878-6 RolSpif«ex 6X6 Tsssar 1 8 prodam. — C na 20il9-i,7 Zanesljivo osebo ilčem. ki bi vzela t na jem pekarno v Senovem pri Rajhenburgu. V hiši stanovanje. Pojasnila daje Mlakar Anton, posestnik, Hudobrezje. pošta Studenec pri Sevnici. 2C6-17 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v Konkurznlh zadevah m vseb drugih trgovsko-obrtnlh poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede nranllmh vlog tn plasiranje istih V=1 posli kmečke zaščite. Edina koncesl'on!rana komercfjalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana Gledališka i Ulica 7. Telefon 38 18 35775-16 Posrediilem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rmlolf Zore. Ljubljana Gledališka 12. telefon 38-10 45-16 Pozorl Pozor! Restavracijo v najbolj prometni ulici Ljubljane oddam takoj v najem. Ogromen promet in nizka najemnina. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« 396-17 Pisarno a souporabo telefona, nadalje skladišče ln event. Se druge prostore oddam v najem. Oddaljeno 5 m nut od glavnega kolodvora. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 427-17 Kapital lew«i 1 Oio. Javek t Olb ca Iifro ill dajaojt aaslov* i Oio Naimanjši (oeaek 17 Oia. Bančne vložne knjižice vrednostne papirje kupujemo. piodajitmo. — jemljemo v zalogo naj. povoijntje. — BanKovno Komercljalnl zavod »Fi-uancier«, Zagreb, Ilica U Tel. 44-09 4-16 Hranilne knjižice podeželskih uvodov. Din 80.000 kupim po najvišji ceni. Ponudbe na naslov: »Pekar slad«, poštni predal 150. Ljubljana. 2f<3-16 Vložne knjižice Kmetske posojil, ali Mest ne hranilnice do tneska !30.000. kupimo takoj po najvišji ceni Lastnik knji tiče naj pošlje svojo po nudbo ali naj se osebno zglasi » specerijski trgovi ni v Florijanski ulici 1. 274-16 Dve gospodični dobro izšolani in 1 zna njem pisarniških del. iz vežbani v šivanju, želita menjati služb«. Zanimata se za sezijsko službo. — Cenj. ponudbe na podruž nico »Jutra« v Mariboru pod »B. H. in S. P.«. 257-i Trg. pomočnik špecerijske stroke voja ščine prost, teli službo tu di v večji trgovini Govo ri slovensko in nemške Kuclei Josip, Ptuj. 261-- Natakarica stara 31 let. vesela, ki go vori nemško, hrvatsko in slovensko, išče službo. — Naslov v vseb poslovalni cah »Jutra«. 320-2 K boljši družini grem za vsa hišna, vrtna in dru^a dela. samo u hrano in stanovanje. Sem 30 let star. zdrav trezen |M>šten in zanesljiv. Cenj. ponudbe prosim na oglasni ■■ddelek »Jutra« pod iifro • Vedno hvaležen«. 142-2 Sofer-mehanik ki poloti tndi kavcijo, išče službo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«. Mesto sluge ali »lično iščem Ponudhe pod značko »Vesten dela vee« na oglasni oddelek »Jutra«. BOT-S JJngeCett 1935 Petelektronski oktodni super >EXEL8!OR* za valove 18 do 2000 m, 7 vglašenih krogov. Za izmenični tok . . Din 7200.-Za istosmerni in izmenični tok . . . Din 8000.- Štirielektronski oktodni super »ROYAL«, za valove 12 do 2000 m, 7 vglašenih krogov. Za izmenični tok . . Din 6200.- Vsi aparati imajo najfinejše elektro-dinamične zvočnike, avtomatično regulacijo fadinga ter jakosti glasu, tiho nastavitev in veliko skalo z imeni postaj. Zahtevajte posebni prospekt! RADIO, res. zadr. z o. z. v LJUBLJANI Miklošičeva cesta St. 7 >anCne vi n«'Jce .upnjemo prodajamo lom •ardiram. uajkuiautneje zplačami tukaj v gotovin 'oslovni urmi 4. 4 L» {r»b Prašk* 31 vil !e. nt i8 1» »dgovor pn ožiti ? fhn v znamkah >ea cast.ifrtttv u Ljut ian< in Iravsk. banovin Menialnira. - LjuM!ana. "yr4^v» Dnnalska "esia »« V S» if Družabnika (co) -prejme zelo rentabilno ve lik(> podjetje. Soudeležba nred|rfigoj Potreben kapital \Tft.nnn— 2fifi.nnp Din Po nn fbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo renta hilno«. 173 16 Zamen»a| bi kn.ilee Zadružne '32.0001 in Hrvatske štedione (31.0001 za Vzajemno pnsoiilnico Ponndhe na oglas oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 178-16 Vložne kn?iž'ce Mestne hranilnice Ijnhljan ske ^ne vinknlirane!^ tudi manjše zneske kupnjem pod zelo ugodnimi pogoji. Takojšnie ponudhe na na slov- Milorad Mučalov. Za greb, Matičina 3/1. 3J3-16 Lesnega strokovu»aka s kapitalom 100—1SO.O0O in dobrimi trg. zvezami, išče kot dniiabnika lastnik parne žage. — Ponndhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 131-16 40.000 Din posojila v gotovem denar ju iščem. Nudim prekomerno tiipotekaiuo vaajit-bo. ivbtij. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj posojilo«. 281-16 Obveznice ratne štete kupim tudi posamezne komade. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3M-16 Kupimo vtožnice poucAciskiii občinskih hranilnic. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Dam gotovino«. Knjižice Kmetske p^oojuilce do 2o.iM) Din kupim. kamenjam knjižice Praste-dione za knjižice Kmetske posojilnice do 50.000 d»narzjev. Ponudbe na cgl Ldd. »Ju:ra« pod 'Ugodna refiitev«. 272.16 HranHno knjižico Kmetske ali Mestne, — eueoek od 25 000 do 50 tisoč Dir kupim za polno vrednost na velike mesečne obroke. — Ako treba plačam nekaj obrokov naprej. Ponudbe poslati z opisom na ogl. odd. »Jutra« pod »Merkur«. 360.16 Poverenfke (ce) traž mo za svako mesto u JugoslavlJl. — Poslovi bankarski 1 otplatnl. — Zarada odlična — Samo pismeno Javiti se sa mirkom za odgovor: DepozltnoJ bancl. Beograd, po6t. fah 437. 268-16 Hipoteka Proti prvomestnl vknjižbi na niio v Vodmatu, vredno 15J.000 Din, — lftiem posojilo do 35.000 dinarjev. — Vračila tn obresti po dogovoru. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Državni uradnik«. 335-116 Hranilno knjižico Zadružne gospodarske banKe v L ubijam, z vlogo 300 do 400 000 Din prodam najboljšemu po-nuamku. — Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »B.inka«. 485-16 Be>eda I Oio. davek 2 Dio. ca iifro ah dajanje aaslova 5 Oio Naimaojši zoesek 17 Oin V Streliški ulici 10 se najvljudneje priporoča na novo otvorjena dobra meščanska kuhinja Prvovrstna brana in postrežba — Prevzema tudi stalne mesečne in tedenske abonente. Gospodinja Ma rolt Ana. soproga, železniškega uradnika. 340-18 Pojdi z menoj v Zg. Šiško k Camiann, kjer dobiš dobro vince in razna jedila. — Vabi Ur-liančič. 328-18 Halo, v nedeljo vsi v restavracijo k Rahnetu v Moste, kjer je koncert ln dobiš pristno vino 33>-18 Danes vsi na koncert i Mlekarno [' branjarijo «li kaj stičnega I prevzamem. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« ua po družnico »Jutra« oa Jesenicah. :&i-iA Lokal na telo prometni točki v sredini mesta, pripraven za vsako obrt, oddam takoj ali s L februarjem Na slov v vseb poslovalnicah •Jutra«. 307-18 Pozor! Prodam v centru LJubljane brivski ;n damskl salon takoj pod ugodnimi p-goji Ponudbe na ogl dd -Jutra« pod »Center Ljubljane«. 333-19 Lep lokal z izložbo in rbo lom s ceste, oddam. — Natančneje pove Zadnik. Tavčarjeva ulica 3/1. 386-19 Dve skladišči z izložbo, pripravno tudi za obrtnika, odda »Venus« nasproti pošte. 417-19 Lokal oddam v Tavčarjevi uliei št 6. 451-10 Vpeljano delrkateso •■u 1 (zajtrkovalnico^ na promet- k Marici Boben na Za- nj točki z vsem takoj od-Io?ko cesto 10. Se pripo- dam. Ponndhe na oglasni roča Beti Globokar. oddelek »Jutra« pod šifro »Odkup«. 412-110 K Turku v Streliško ulico kjer točijo pristna do. len J ka vma lastnega pr d lka. cene zmerne, čez ulico ceneje. Ke^ll-4He na razpolago. Abo-nente spejemim na dobro hrano. Se prii>o-roča gostilničar. 398-18 Domačo zabavo s plesom priredi gostilna •DUmaclja«, Šiška. Nud:m orlstna vina ter kici.ase ln krvavice doma klan-ti p:aSlč°v — l'an Lasan <07-18 Lokali Beseda I Oia. davek 2 Oio. za iifro ali dajanjt aaslova S Oin Naimanjši zoesek 17 Oio Prodam gostilno v letoviškem kraju na Gorenjskem, 2 minuti od postaje. pri glavni državni ceBti. — V hiši se nahaja več opremljenih tujskih sob in električna razsvetljava. Poleg hiše je gosUl-ničarski sadni in zelenjad-ni vrt ter njiva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Gorenjsko 1935«. MVV19 Brivski lokal prazen, v večjem industrijskem kraju, takoj oddam pod ugodnimi pogoji. Zagotovljen obstoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. J38.« 360-19 Čevlj. delavnico kompletno. x lokalom in vsem inventarjem, v brez-konkureiičnem kraju, prodam radi odpotovanja. — Potrebnih 0000 Din. ostalo po dogovoru Mokotar F., čevljar. Hrastnik. 398-:» Gostilno pri zagrebškem glavnem kolodvoru, ua vogalu pred tramvajskim postajališčem, vpeljan obrat, popolnoma opremljen, z vsem inventarjem in stanovanjem za gostilničarja prodamo za 12.000 Din. Izvrstna prilika: Poslovalnica Pavleko-vič. Ilica 144. pritličje, levo, Zagreb. 301-19 Lokal za gostilno in trgovino ln stanovanje, na prometni cesti v okolici Ljub'jane ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. •«6-19 Trgovske lokale l ali brez stanovanja takoj oddam v oovi stavbi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 189-19 Vloge obrestuje, vrai bančne posle, podeljuje kratkoročna po ojlla Splošno kreditno druStvo Ljubljana, Aleksandrova S. 382-16 100—SO = 50! To dobro ve te vsak otrok Vi morda pa še ne veste, da morete vse dobre ohranjene predmete. tudi čiste obleke vnovčlf pn »Promet« v Ljubljani nasproti kri-tevniške cerkve?! Ogiej-f si o priliki veliko zalogo« 419-16 Vložne knnžlce Zadružne gospodarske ban ke oziroma iobroimet'« pri njej do )«1.000 Din kupim Višino vloge In "e no sporočiti podruž. Jutra v Mariboru pod iilro »Takoj gotovina«. TC-V8 Loka: (5 prostorov) v bližini glavne pošte v Ljubljani oddamo s L avgustom 19cJ5. Zelo primerno za engros trgovino ma nufakture ali čevljev. — Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Engros trgovina«. »46-19 Skladišče v Kolodvorski ulici oddam r najem Poizve se oa Sv. Petra cesti 34. 996-19 Iščem trafiko na prometnem krajn, ali majhno trgovino s obrtjo Pepca Zaeoričnik. Marihm Meljski hrib 71. 2E0-19 Veliko skladišče v centru mesta oddam s l. februarjem. — Naslov v vseh poslovalnicah »J"tr»« 950-19 Gostilniške okHe na Rleiweisovi cesti št. 16 oddam takoj v najem. — Vprašati pri hišniku. 951-19 Gostilno na deželi ali planinsko kočo prevza me zakon, par brez otrok Ponudbe na podruž Jutra na Jesenicah pod značko »N» Gorenjskem«. 29.V19 Trgovski lokal odda sa 1 m are v svoji palači' Aleksandrova e - Bethovnova ul. aava-rovalnlca »Dunav«. Informacije lstotam v družbeni pisarni. M9-1I Delavnico vel! ko. svetlo. Iščem za pletiljstvo. Ponudbe pod »Delavnica« na ogl. odd. »Jutra«. 366-19 Pozor! Pozor" Lokal z dveml obrti, galanterijo ln p ljskiml pridelki in tudi s trafiko oddam. Oddam zaradi bolezni a 1. februarjem 1935 Po. nudbe je poslati na ogL odd »Jutra« pod »Zanesljivost«. 405-19 Trgovina mešanega blaga, oa prtv metni točki, z zalogo ln inventarjem ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Ponudhe na podruž. »Jntra« v Mariboru pod »Polovica v obrokih«. 46S-!9 Lokal t veliko izložbo in pisarno oddam v Tavčarjevi ul. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden lokal«. «»-19 Beseda I Oin. davek 2 Oio, za iifro ali dajanje naslova J Oin Naimanlii znesek 17 Oio Pozorl Kateri ima knjižice Kmečke ln ljudske posojilnice ljubljanske. — dobi lepo vilo ln več stavbnih parcel. Več pove Marija Jančar. Sv. Petra cesta 27, Ljubljana 35680-30 Sre^i Maribora Mlinska 8) prodam renovi-rano nišo t lokalom in ž stanovanji Potrebno Din ;30.ii0n eotovine. drug« t« knjižice. 95538-30 Pekama na deželi z lepo hi?o, vrtom in gospodarskimi poslopji, dnevni promet 700 Din, vsled družinskih razmer naprodaj Ponudbe pod »TD.OflO« na anončni biro Hinko Sar v Mariboru. OT30 Mlin naprodaj t industrijskem mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. Hišo t gostilno trgovtoo, pol ure ii Mi bora. neodno prodam. Deloma proti hranilni knjižici. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Hranilna knjižica«. 336-30 V Koniicah prodam ali zamenjam lest oralov zemljišča z velikim gospodar, poslopiem. krasna lega za *tavbiš£a ali tovarno, tik trga ob eesti, za posestvo ali hišo v Mariboru. Vprašati pri Pogo-reven. Ptndenei pri Mariboru. Radvanjska 39. 9*V-30 Hiša enoetanovaniska. nova. 99 minut oddaljena od Celja, poreni nanrodai. Naslov r vseb poslovalnicah »Jutra«. 3SV® Nova vila v Celki enonadstropna. Itiristano-vanjska, l parketi, vodo-v o.i ..m elektriko, velikim vrtom, i letnim donosom ji .tkki Din, poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Podkletena«. 33J-30 Stavbno parcelo peščen teren. 5o0 m*, poleg tramvaja, prodam. — Vprašati v Dravljah 90. 370-20 Dvodružinsko vilo i dobro vpeljano mesarijo v bliž n: Ljubi ane ugodno prodam. Ponudbe na og: odd. »Jutra« pod »Ugodna hipoteka«. 383-20 Hišo z gostilno v Ljubljani, parcele v SiSki ln 5t:ristanovanJ-sko nišo na Viču prodam Kupim večjo trgovsko hišo v Ljubljani Ponudbe na oglaml odd. »Jutra« pod »Delom« tudi knjižico«. Stanovanjsko hišo v Mariboru poceni p r o J a ni tudi za nnutln« knjižice Spodnje -Ujerskt id posojilnice Na rolm lom Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 361-2«' Enodružinsko hi£<> c-iMJkupritlifnu oa Karlov t.ki •'»»ti i prodam ta gu iivinu ali proti knjižici lobrib ljubljanskih Jtnar oili zavodov. 3!« -3" DvoManovanj. li-šo kupim na Viču. Glineah ali v Rožni dolini. Natančne ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Hiša Vič«. 803-*» ZSKUu Suče u Var»ždinu ua p.jmeiaum mjcoiu sa prostran.m ■nu.uom. lo-.-;a.una magaziuima. -dvoi.S-cm i vrt. m prl-iradno za trgovin u oso. b.to trgovinu žltirica, vrlo povoljan Upitati Kot it. »Posrednik«, — Varaždln. Kajlieva br. 3 306-20 Parcelo n* idno proda F. 7-anoškar Ljubljana. Triaška c. l<7. 313-2^ MAŠE PREPROGE IN PERZUANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. jvoi»ob. stanovanje ln opreinijcno sobo oddaui v Vodmatu. Društvena ulica 28. 3S7-21 Eposob stanovanje takoj oddam. — Pojasnila •jajc Tanko. Streli&ka ul. št 8. 3®: i-31 Trisob. stanovanje solncuo. v bi umi drame oddam s 1. februarjem. — Naslov r vseb poslovalnicah »Jutra«. 376-31 Vile, hiše, parcele prodaja in kupuje Realitet pisarna v Ljubljani — fova U 462-30 na nii \Volfo Enodružinsko hišo i * sobama in verando ter velikim vrtom prodam. — Zz-irnje Radvanje St. 47 pri Mariboru *71-20 Hišo s 3 sobami kuhinjo, shrambo, kletjo, vodo. elektriko in vrtom, v Dev. Mar. Polju pri Ljubljani prodam ali ra menjam ta večjo na periferiji. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo asodno 40!-20 DijaJkttob« Bcma ■ Um davek 2 Uio u šifro aH dajanje aaslova 5 Oio Naimanjši znesek IT Din Dijaka cirejroe učitelj v vso oskrbo. Pomot v vseh predmetih. Klavir. Sredi mesta. Kantov v v*eb poslovalnicah »Jutra«. 400-32 Dijaka sprejmem na stanovanje in h.ano. Strogo nadzorstvo. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 423-22 2 dijaka v Celju eprejme p>o nizki ceni učiteljska rodbina v ze_ lo dobro oskrbo ln strogo nad oretvo Na.=lov v podr. »Jutra« v Celju. 465-22 Be«eda I Dia, davek 2 Dib ».a šifro ali dajanje aaslova l)vo16. s:4-.n Elegantno stanovanje d ven sob, kabinetov od-d*m s 1. februarjem. N -.slov v vs h pjuloval-n.cah »J t: a«. 3C5-21 Enosob. stanovanie oddam ves dan odsotni stranki. Naslov v vseh |K>-nlovalnicah »Jutra«. »lo-iT Dvosob. sta nov ar ..omlurtno. ngodno odda s februarjem Tribuč, Glince, Tržaška 6 — telefon reffi. 416-31 Trisob. stanovanie lepo, oddam s 1. februarjem v Gradišču 17. pritličje, desno. 377-31 I. februarja ?.ii pozneje otfdam mirni stranki vl-sokopritllčno stanovanje v vili. cb-toječe iz 3 gob p edsobe. kuhinje, kopalnice, zaorteca balkona in pritiklln ter souporab. vrta Najemnina samo 800 Din. Naslov v vs h poslovalnicah »Jutra«. 365-21 Trisob. stanovanie kopalnica, pritikline in v n t;č tako) oddam. P. odam bffet na prometu. Naslov v ogla-odd. »Jutra«. 477-21 Enosob. stanovanie v sredini mesta oddam boljši osebi. - Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* £74-31 Stirisob. stanovanje komfortno, e pritiklinami oddam s februarjem v I. nadstropju na Bleivelsovi cesti, lstotam oddam tudi 2 prazni sobi Vaslov v oglsanem oddelku »Jutra«. _tf*^1 Stirlsob. stanovanje komfortno kopalnico z originalno km« tsko sobo v bi.ž ni nove fcole Tyrš4-21 Uvosofo. stanuvanje oddam takoj ua Kodelje veuj. Povietuva ulica a?. 4M-Ž1 Sobo in kuhinjo oddam takoj, stalni na-m.3. euci p .pust Zg. aieka 182 Spancev«. — Tramvajska postaja Kosovo. 476-21 Sobo in kuhinjo s plinom, v man-ardi od dam blizn banovinske pa lače - najraje učiteljici ali uradnici. Naslov in cena v vseh poslovalnicah »Jutra.. 418-r Trfsob. stanovanie komfortno, poceni oddam s februar.em ali pozneje. VpraSati v pekarni Jerko na Tyrševi cesti štev 97. •43S-31 Državni uradniKi, častnim, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen ln obresti SARAJEVSKA TKALNICA PKEPROG SKLADIŠČE M ZAGREB, GUNDULJCE . A UL J J .1 Uio Na^manjii osob. stanov anie s pr.tik linami oddair. fo-jasiiila v trgovini Linder, Lolna doliua cesta Vr.iia. 343-31 Dvosob. stanovanje in sobo poceni odda Godec, Moste, banske uprave oddam. Zvezna 14. £52-31 P nudbe na ogl. odde- ---lek »Jutra« pod »Lepo«. 4.15-21 Dvosob. stanovanj so'nino, k kopalnico ln uporabo vrta nasproti Enosob. stanovanje s pritiklinami takoj oddam | v Rožni dolini, cesta vtjI.i št. 14. Stanovanje 331-JI 5 do 6 sobno. p>polno-mi moderno urejeno z »_ u^Klnl^ i vsem komfortom v stro- Sobo hi kuhinjo centru m^sta taKo3 Ukoj oddam. Ljubljana \ H odjjRm Ponudbf na o?l _ podaljšek Verovukove c. odd Rjutra< pod ,stro. »t. 51 («oi progo). | , center< 436-21 Enosob. stanovanje 2 stanovaml liivwu. " i pritlično. 1 sobno v parketirano. oddam ukoj s m-kov1 ul. r _ » tebruarjem i. stanovanje, dvo- Din. Vodovodna eesta S^, riSčno v I nadstr., katero lahSo dsll na dva stanovanja. lokal v Tavčarjevi 4, vae za najemnini. Isto tako oddam 1 februar. Vei pri kam-, , . , . noseSkl tvrdkl Vodnik, kletno Stanovanje poleg glavaega kolodvo- e 1. februarjem. Naslov v ra. 456-21 rseb poslovalnicah »Jntra«____ 3.36-31 ' fet-ta za tunelom. 3J3-Ž1 Stanovanje JS—fsobno s pritiklinami takoj o d d a tr. proti ugodni Seseda 1 0'tn davek 2 Din ca &:fro ali dajanjt naslov* ? Oln Naur.aniii toesel. 17 Din Nemška dnižln? iSče v Celju opremljeno stanovanje sobe m kuhinj« s tremi posteljami — po možnosti najraje v bližini kolodvora Pojasnila iaje Franc K r a i u c. brivec v Celju. Glivm trg St 1«. m-Xi» Dvosob. stanovanie i S C e m v bližini glavnega kolodvora (Resljeva cesta., Čopova ulica. Aleksandrova e.. Slomškova, Tavčarjeva ali Dalmatinova ul.) za mesec febvnar. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dve odrasli osebi«. Wl-31'a Dvosob stanovanje s pritiklirami iSčem 7.a 1. februar. Plačam do 500,— Din. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Pralnica«. ž>>—3la Trisob stanovanje . pritiklinami iščem Ena lu»» »ia Najmami* «a«Mk M Oi> Gospod jic a okdja »Oija »oj» ■ •vin iruMvu SotjvB Jv ^odins a ^riD-irskoui gr» u Iv« mjeseca »eka a oglasni lOdeiek »Jutra« od »BroJ 16«. 7B-2M Duša! Dušica draga, tiho ljubljena: Bodi »rečna! P» zdravi Poljub! Gospodin teli poznanstvo veael« g®-■pojlce. Prednost učiteljice Ponade na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. vin. Rvatal PToeim, pridi v k. Želim govoriti s Teboj. SfcS-94 Prazno sobo oddam gospodu v Ljub)lani, Tvrševa cesta Stev. 60. Opremljeno sobo tik kavarne »Evropa« oddam samo stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra« 484-33 Sobo i vso osk rbo oddam ▼ centru mesta 2 osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Opremljeno sobo event. s hrano oddam takoj ? gospodoma ali gospodičnama v Židovski ul. št 6-1._4S7-28 Ooremlieno sobo s separiranim vhodom očdtm takoj bo Jšl stranki v n:vi vil! pri Sv. Krištofu. Cojtova ul. 9'I. 457-23 Razočaran gospod dobro sltulran. želi spoznat islt.eno pruate.Jl-co Dopise ■ sliko, ki se vrne, na ogl. odd. -Jutra« p->d znamko »Strogo diskretno«. 371-24 Iščem prijatelja dobro sltuiranega, starejšega. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod snačko »Mlada«. «29-M Mladenič sta si t In inteligenten, teli znanja i mlado damo. — Cenjene dopis« s sliko aa oglasni odelek »Jutra« pod mačko »Rudi«. 431-24 Gdč. ali diiakinjio sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« !86-38 Dvosob. stanovanje «r ..« ovK^v i 1 vc''^0 verando takoj od- V eilKO SODO | dam. Poizve se pri hišnici bi kllhlnV) DS Gruberjevem nabrežju (II «1111111.V lL ,1 »vidim Cesta v Roino dolino 36. 302-21 j 47S-J1 Dvosob. stanovan.ie Dvosob. Stanovan.ie « !- '^ruarj-cm sve .„; „j tina. sp Siska. Aioševče-z re. mi pritiklinami od- „ ' .->, dan blizu tramvaja io vi- i _ fke šole Vič, Rožna do- * ima. cesta xix/!8. 32-31 Enosob. stanovanje -- lepo, s februarjem oddam Dvosob. Stanovanje " Alineah. Tržaška cesta S:a no k,mf -rtno r 2 x: tlk l'°,u-'e balkonoma oddam na Duaajsk; cest! poleg ieleznice. 469-31 Stanovanje ,'esharne P odukia. — i tetam oddam prltlUno sol« in kuhinje oddam za stanovanje z lokalom. 310 Din. — Prodam pa Poizve se Figar, V oš- porolnoma nov gramo'on njakova ul. 6. za polovično cono. Jur 334-21 čkova pot 55. 4-IS-31 Preprosto sobo » poseb. vhodom in elektriko. s štedilnikom ali brez poceni oddam na Viču št. 148 — ob cesti na Brdo. žMfl-33 Prazno jobo iščem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »V mesta«. 310-36 Opremljeno sobo s separiranim vhodom in električno lučjo oddam aa Domobranski cesti štev. 1. 31J1-38 Mesečno sobo lepo opremljeno, toplo, separirano oddam takoj na Poljanski cesti iS. I stop nišče. vrata S. Ogledati v nedeljo m^d 8. in lil., si cer pa med 4. in 6. pop. 321-38 Opremheno sobo s hrano, jranjem perila in elektriko oddam 1 ali 2 preprostima gospodom* ali gosfKKličrmma po zelo niz ki ceni SokliA. Karlovska cesta 28 323-23 V Dukičevem bloku oddam sobo z 2 posteljama. domačo hrano in vsem komfortom po zmerni ceni Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. «M-33 Sobo zračno. so'.nCno, s parlranlm vhodom, souporabo kopalnice od dam v novi vi l. P.Izve ;e v vseh poslovalnicah •Jutra«. 479-23 Sobe išče 8e«ed» M oara. favek t Oln t» 41 r rt «11 dajanje iaslovs 1 Oln Nalmanif-tne«et t? 0lo Za dijaka i * f e m stanovanje 1 vso oskrbo. Hrana zadostna. — Ponudbe ns oglasni odde lek »Jutra« pod »Dijak 1« 338-08'a Dijakinja išče sobico. Gre tndl kot sostanovalka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100 Din«. 180-23/a Iščem sobo s separatnim vhodom. Naslov z navedbo cene na osrlas. oddelek »Jutra« pod značko »Prijazno«. 3tl-2fVa Prazno sobo separirano, v bližini uni verze išče akademsko dru štvo po zmerni ceni Po nudbe na naslov. St Pav lič. Univerza. 2t7-23/a V okoPc? Bežlsrrada i5fe gospodična prazno so bo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sifro ►Prazna soba«. 450-23'a S t roso separirano lepo opremljeno sobo po tnvžnostl s souporabo telelona v centru LJubljane Sče za stalno od 1 februarla bo;:š: solidni gospod Ponudbe je Pilati aa ogl oddelek Juira« z aavedbo cene pod »Trgovec« 431-23a Beseda 2 Ola davek J 01» «• (Ure sli Jalaojr aaslova 1 Oio NalmaaJU nesek t» Dia Sltulran akaderoJk iSče damo srednjih let, t lastnim stanovanjem. Zeni-tev ni izključena. Neano-nimne ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod iilro »Sreča d. d.« 836-26 Trgovski pomočnik ■ lokalom na deteli, ieli znanja z gospodično, staro IA—25 let, ki ima 40.000 Din gotovine. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »R. resen«. Devojku polten«, razumno, slmpa- tičnu, s dobrim mlrazom, trati mlad i lep, karakte-ran činovnlk odličnog položaja. Kčerke posednika, industrijalaca ili trgovaoa prednost. — Reelne ponude sa slikom na gdu. Mandel Spoljarid, Osijek, Kuhače-va 12. 1«W8 Gospodična ▼ 99 letu, pridna gospodinja, s 40.000 Din gotovine. bi poročila solidnega, dobrosrčnega in podjetnega gospoda * dobro preskrbi !jeno eksistenco, starega 48 let Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Duša bolesti razblini se k radosti«, 164-26 Katera gospodična v starosti od 23 do 28 let, verzirana v mešani in ma-nufakturni trgovini, bi poročila trgovca, ki radi preobilice dela mora likati tem potom znanja. Resne ponudbe na ogls. odd. »Jutra« pod »Celje«. 290-36 Drž. nameščenec se teli spoznati v svrho ženitve s čednim la mla dim dekletom z nekaj go tovine in srednje izobraz be. Dopise na oglas, odd »Jutra« pod »Uniforma«. O br tn Bt-posestni star H let. teli v svrho tenitve spoznati 20—25 let staro gos|H>dično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« ___3 9-36 Osamljen gospod srednjih let, bi poročil go spodično ali gospo, kateri prepiše veliko posestvo v njeno last. Potrebno 50.000 Din. Dopise na oglas od delek »Jutra« poa značko »Redka prilika«. ttl-Z Boli?a eospodlčna stara 51 let, dobrosrčna. * nekaj gotovine, se že l- p r^l'1 8 dobrosrčnim gospodom v drtavni -luib ali upokojencem D plae na o«tl. oddelek »Jutra« pod »Sreča«. _370 25 Besed« 1 Din. davek t Oln eda M »ara. davek 2 Uia. ta ttfro ali dajaojt aaslova S Dia Najmanjši •neseh 12 Oln Srebrno uro in zlato verižico sem Izgubil dne 1. januarja 10&5 na 9 m a r s k I cesti. — Pošten najditelj naj proti nagradi odda v o;l. oddelku »Jutra«. 1e«eds 1 Oin. davek 7 Oln ia iilro alt dajanje aaslova i Dia Najmanjši toesck 17 Dia Šivalni stroj pogrezljlv. z okroglim čol ničkotn ki Stopa itd., po ceni uaprolaj v Dvolakn v< ulici Stev. 3/1 — levo. ais-2» Pletllni stroj 10 kupim ali vzamem v na jem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro ♦Stroj«. 314-20 Ženski šivalni stroj in ciHnderico •-Singer«, dobro ohranjena ugodno proda Erjavec. Ce lovška cesta štev. J6/I. 438-29 Beseda I Din. davek 2 Oln ta Šifro ali dalsnje aaslova S Din Naimanjil caesek 17 Ola Alredaleterriera par mesecev starega tisa z rodovnikom kupim Naj nitje ponudbe pod značko »Airedale« oa oglasni od delek »Jutra«. 109-27 Psa čuvaja mladega, kupim. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pes na verigi«. 177-27 Kratek klavir svetovne znamke, krasen glas, skoro popolnoma nov Ponu-abe na ogl. oddi-proda Dobraje v Mariboru, ■ lek »Jutra« pod »LJubl- Kupim psa angleške pasme alredal-terlera do 2 leti starega Tattenbachova ulica 91. teli - Airedalov). 453-27 Nemško dogo 5 mesecev starega psa proda Jakil v Sevnici. SH-2T Volčjaka dresiranesra, oddam zastonj samo dobrim ljudem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8D6->i-7 Harcar kanarčke čistokrvne, odlikovane na b t. čnl razstavi, — same ln sam ce prodam J^fce B tenc. Kar-lovška cesta 9TI.. L'ub. ljana. 355-27 Živega snr'aka udomačenega, kipim. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Srnjak Sno«. 3T3-27 Volč'»ke čistokrvne mladiče, krasne eksemplarie proda Sem^nlč Privos 13. «t:-27 Ize'nHa Je pslca a'redalterler, 50 cm visoka. rlava s črnim hrb. tem d'ate trde ln valov te. N^dtelJ dobi rair-ado Oddati policiji aH Podobnik. Kopeskecta ul. 22. Svari se pred na- kur>om ali rad ruvanjem 454-27 Ma'e pa»pkre raznobarvne, krotke, kanarčke Matokrvne harcerje, vr«'ne p tc«. be'e, raznobarvne proda Ko«, — Nunska 3. 414.27 mmm ttcwda • Dia. davek 2 Dia ta Silro ali dajanj* aaslovs i Din Najmanjši znesek 17 Dia Obleke za gospode izgotavlja po najmodernejših krojih, izvrstno se pri-legajočili. po ugodnih cenah Josip Boc, modni atelje, Kolodvorska ul. St. 6 SU-MI H Kanarčki na b ž čnl razstavi od. M kovani s »rebrnim lo-vorlevim vencem ter z vePko zlato ko'a'no — ljubljansko ln zagrebško — "aprodaj. Linhartov« «t 9 493-27 Beseda t Dia. davek I Ola ta Šifro ali daianie aaslova S Dia Naimanjil taesek 17 Dia. OpOZOiilo Izjavljam, da ae priznavam dolgov, ki bi jlb delals moja žena Julija Brezgun in tudi nikakih obveznosti — Pavel Brezgun, Kranj. iee-31 Davčne prijave pritožbe, nasvete, informa cije daje »Davčna pošlo valnica«. Ljubljana. Miklošičeva cesta štev. 7/II. 48B-91 ........*.........................•■-■..................... RAZPIS NACELSTVO MESTNE DELAVSKE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI RAZPISUJE ODDAJO NAJEMA GOSTILNE r svojem novem okrevališču na Posavcu pri O točah, eventualno celotno upravo okrevališča. Razpisni pogoji in vsa ostala pojasnila se dobijo t pisarni Mestne delavske zavarovalnice na mestnem poglavarstvu r Ljubljani, Mestni trg 27-m., soba St. 51, od vStevSeea 8. Januarja 1935 dalje. Ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazili, Je vložiti najkasneje do 15. januarja 1935. 9g6 Gospod star SO let, ss teli spo teliger Jično do 24 Tet staro radi znati z Inteligentno gospo ženitve. Dopise 8 fotogra fijo poslati na ogl. oddel »Jutra. pod »Brezbritna bodočnost«. 2T1-26 Inteligenten gospod srednjih let. t lepim posestvom. teli znanje 8 simpatično družico nad 30 lel staro Cenj. ponudbe pod »Srečna boaočnost« na anončni zavod S a z v Mariboru 279-26 Gospodična teli znanja — najraje z 33—45 let starim državnim uradnikom. Resne, neaao nirnne ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod iilro »Samostojna iivilja«. 379-26 Šivalni stroji od Din 1600 naprej. OtroSkl vozički od Din 200 naprej. t_. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej prt »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta St. 4 Ceniki franko! Ceniki franko. SMUČARJI! Prvi sneg je tu. Prt meni dobite prvovrstne smučarske čevlje. Pridite in oglejte si jih! Dražba raznih premi -nin, med njimi 1 gramolona * -15 ploščami. se vrši 8. januarja ;8t«j ob 16. uri v Mostah, Zvezna ulica 21-1. 304-Si Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 9. januarja ob uri na glavnem kolodvoru r Ljubljani. S»-3lž Velita, približno 20 m dolga ln 10 m Stroka enonadstrepna hiša zidana na 6jOO m« ve-1 kem zemlj 6 u z njivo ob žal. postaji Št. R"pert - Rakovnik na križi ču cest v Mokronog. St. Rupert, Mirno in Veselo goro bo v ned ijo 13. t. m. ob 10. v g.adu Rakovnik pri St. Rupertu na prostovoljni Javni dražol izk.c^ni za 25.000 Din. Hlža Je v dobrem stanju ln zaradi naiprometnej-še ln prekra-ne lege sredi Doline gradov primerna za v--ako trgovino ln vsako obrt, zlasti pa tudi za letovlftče. Podrobnosti zahtevajte pod 61-fro: »Va 6 lna 10 odst.« na ogl. odd. »Jutra«. 375-32 Sodna dražba posestva it. T na KoroSkl Bell se vrti pri okrajnem sodišču v Kranjsk1 gori dne 12 januarja 1935 dopoldne ob 11 url. Na dražbi bo prodina hlSa z ®<*podarsk1ml poslopji. stavblSčem. njivami." travniki ln gozdovi 364-nt Pridelki Sir za malico, kajmak sir (sir ček) io Milka polnomasten sir najboljše kakovosti po šilja najceneje po povzetju Mlekarna Gros. Novi Si »ae. 35276-3.; Stročii fižol v slanici po 8 Din nudi Sever & Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta št. 5. 102-33 Med po 9.80. soljeno slanino (RdckenspeckJ po 10. suho meso po 12 in mast po 13 Din ekskl. embalaža, nudim franko sremska staniea Vprašanja: Zagreb I, postni preda) 25. 174-33 BeitcOS I Oio. davek 2 Ola, ca iilro ali dajanj« aaslova 5 Oio Najmanjil znesek 17 Din. Zlato, srebro, plaiio kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afl-nerlja zlata — Maribor, Urožcova ulica štev. 230-3» Srebrne krone *taro zlato in srebre kupuje rafinerija dragfk kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. itt — vbod is Vidovdansi. ceste (pri gostilni Možina). 79 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CFRNE — juveUr Ljubljana, TVolfova nlica s Beseda t Oio. davek 2 Dia, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjil znesek 17 Dia. SKRBI? Potem zahtevajte analizo rokopisa in obrnite se na znanega grafologa KARMAHA hotel »Soča« Ljubljana. Odgovarja na dopise. 946 sladke, sočne in poceni prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani 994 Morske ribe knpujem ob sredah In sobotah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 130-3S Zimska jabolka prvovrstna, sortirana, stalno na zaiogi v sKia-dliču na CelovSkl ceetl *t. 51 (nasproti sta.e II-bcnzkt cerkve). «32 34 prvovrstna, sortirana po nizki ceni na zalogi pri Gospodarski zvezi Ljubljana, TyrSeva 29 994 SMUČAM JI J URAN KREMA Je specijalna za masažo rok in lica. Noben veter in mraz ne škoduje koži, če jo dobro masirate. Izgladi hrapavo in lišajevo kožo. Je pol mastna in se vpije takoj v kožo. Uran kremo dobite povsod! Mala Škatla Din 5.—, velika Din 12.—* 1006 MIHAEL PETERNEL, LJUBLJANA krakovski nasip 10 984 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov in čipk. predtiska^ nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mlkeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 v zadnjem času so bile izplačane zavarovane vsote med drugim tudi po smrti sledečih članov: *1e?ovec Marija, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1; Bajuk Neža, Drašičl pri Metliki; Hraumg Julijana, Radva-aje; Jlmperc Alojzija, Maribor, Smetanova SI; Jvoriak Martin. Lešje 40 Radi nnzcodn« smrti iz plačana dvojna zavarovana vsola; i.ukmzn Joiefa, Ko»; Jan Anton, Skale, p, Velenje; Jančič Helena, Maribor, Koroška 52; Petek Kristina, Vosek S; Potočnik Rajmuad, Mari bor-Pobreije, Gubčeva ul It. 14; 3uštaršič Ana, Savlje 43 pri LJubljani; Tomazin Frančiška, Meti ca 33; Volk Anton, Roipoh 213 KA1ITAS LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, MARIBOR, Orožnova 8 979 Prevzem danskega salona Spofitovanim gospem ter damam iz Maribora in okolice naznanjam, da sem prevzela znani renomirani damski frizer, salon v Gosposki ulici itev. 11 ki ga je preje vodila pokojna gospa Ma rija Skrabl. Usojam si ob tej priliki opozoriti cenj gospe na to, da sem skozi osem let delo vala v tem salonu, ter Izražam proSnjo di mi dosedanje stranke Izkazujejo tisto za upanje, ki so ga tmele za časa moje preo niče S solidnostjo tn pozornostjo se bon oddolžila za zaupanje ter skuSala doseči popolno zadovoljstvo svojih strank. Z odličnim spoštovanjem 1004 Hermlna Drexler. RADIJSKI POSLUSAVCI! V vaSem interesu je, da se naročite na edino SVOJE glasilo, »RADIO LJUBLJANA« prvi slovenski tednik za radiofonijo, glasilo slovenskih posluSavceT: ki stopa v sedmi letnik. Vsaka Številka lista obsega 28 strani, čez 20 strani Je sporedov tekstni del pa prinaSa komentarje k sporedom in tehtne članke, ki branijo in-teiese posiušavcev in pomagajo pri izoblikovanju naše radiofonije. List ima rubriko za film in edini pri nas rubriko za gramofonske plošče ter je bogato ilustriran. Ugodnosti, ki Jih pa nudi ta tednik, ne nudi noben drug nas lLst: Pravico do brezplačnih popravil oz. do znatnih povračil računa pri ponravilih radijskega aparata, nadalje zavarovanje za primer smrtne nezgode v znesku Din 10t)0 (en tis-č) ter pravico do udeležbe pri nagradnem natečaju za reševanje ugank, kjer so dobitki rUNGSRAM-BARIUM-ELEKTRONKE! Vse to nudi ta nafl tednik za četrtletno naročnino Din 35 in za polletno naročnino Oin 70. Uprava se nahaja v Ljubljani. MikloSičeva cesta 7-1. Zahtevajte brezplačno Številko na ogledi 38 Noben na* radijski posluSavec naj ne bo brez tega svojega glasila! > JUTRO« St 5 16 Nedelja, 6. L 1935 fllarceile llnajrre* 103 Upornica Roman »Da. Popinel bo še mnogo večerov pohujševal najhujšo vrsto čuvstvenih ljudi _ pasivne, brezvoljne nature... Oh, sugestija v literaturi! Geslo ,Ubij jo!' Dumasa mlajšega je storilo nekaterega zakonskega moža morilca in navdalo nekaterega porotnika s pri-/aaosljivostju do zločincev iz ljubcsumja... Dvojni samomor v Popinelovi drami bo zbudil v mnogokom ljubosumnost, ki spti na dnu duše, in iznova odprl veliko zaceljenih ran.< >A Popinel ima prav!« je rekel Bersier. >Kdo bi mogel biti srečen z ženo, ki.. .< Ugriznil se je v ustnico in pogoltnil dim svoje cigarete. Malo je manjkalo, pa bi bil bleknil lepo neumnost! Zakaj gospa Foucar tova... A Foucart ni mislil na svojo zakonsko družico. Mislil je na ljubko temnolasko, ki ji je bil nedavno tega najel stanovanje * ulici Gustava Flauberta. Tudi pri tej ni bil »prvi«, in to ga je nekoliko peklo. »Oh da,< je rekel, vlekoč se za lepe brke, »mučno je misliti, da je bil pred vami kdo drug — kak umazanec, seveda... Ce človek nori za žensko... če res nori — z dušo in telesom — tedaj mu je misel na .prejšnjega' enako neznosna, kakor da bi ga z mečem zbadal v srce.« Noel je polglasno odvrnil: »Da, strašna je.« Mali Bersier je pomislil, da je Jozana vdova in Noel zelo zaljubljen vanjo in da Foucart ni posebno obziren človek. Kar m< f ravnodušno je dejal: »Pha, nikar se toliko ne razburjajte. Kaj bi dosti govoril o i takih preprostih nevažnih rečeh. Lepa ženska nikoli ne izsp-svoje vrednosti — saj poznate italijanski pregovor: .Boeca ba-ciata'... Usta, ki so jih pred nami že drugi poljubljali, niso / nič manj sveža... Dobro vem, da je imela moja mala prijateljica pred menoj že druge, pa mi je čisto vse eno! .Nimam »». . ročiti z njo, in misel, da sem jo spravil ob njeno glavnico, bila zelo neprijetna.« »Bersier!« je vzrojil Foucart. >Kaj veste vi, otrok, kaj je ljubezen ... Jelite, Delysle, videti je, da ta dojenček niti ne sluti, kaj se pravi ljubiti?... Počakajte, dragi Bersier, da vam bo štirideset let' Videli boste, kaj se zgodi s človekom, kadar ga ženska, ki ni nič lepša in nič boljša od drugih, zasužnji z barvo svojil' las in vonjem svoje polti. Videli boste, kako je moči od besnosti škrtati z zobmi ob misli, da jo je imel že drug pred vami... In zoper to bolezen ga ni zdravila, zakaj samomor ni ozdravljenje, ampak samo rešitev ...« »Ni ga zdravila za tistega, kdor ljubi samo s čuti,« je rekel Noel. »Treba se je odreči ali pa počakati, da čas ubije poželenje . .. Ce pa človek s srcem ljubi, tedaj mora tvegati boj in se potruditi, da ga ženska bolj vzljubi kakor njegovega prednika; polastiti se mora vsega njenega mišljenja in koprnenja ... In nekega dne bo opazil, da je edini, ki še živi v njej... Postal je njena preteklost, njena sedanjost in njena prihodnjost... In ker je ona pozabila, pozabi nazadnje tudi on!...« »Hm,« je rekel Foucart, »kdaj pa veste, da je res pozabila?.. Ce bi io mogli soočiti z onim!... Za svojo osebo ne bom miren, dokler bo tisti gospod živ ... In razen tega — da se je človek, kakoi ste rekli, popolnoma polasti — mora biti zelo pameten in prebrisan. To pa ni vsak... Kaj čečkate, Bersier?« »Prvi odgovor na našo anketo... Mnenje Noela Deljslea, pdsa-telja .Delavne žene'.« »Oh, nikoli ne bo nihče napisal o Delyslu in .Delavni ženi' bolj mičnega sestavka, kakor je bil članek Jozane Valentinove... Nu, iJelvsle! Pritoževati se res ne morete! Pri na-s vas bogme razvajamo!... Ali ni bila dobra moja misel, da sem vas predstavil naročnicam po svoji najbolj ljubeznivi sodelavki?... Sicer pa, ko že govorimo o gospe Valentinovi, kako je z njenim sinkom?« »Hvala, ne slabo... Gospa Valentinova se bo prihodnji teden vrnila v uredništvo.« »Teh de6et dni smo jo zelo pogrešali! Moja žena je bila že nekoliko uejevoljna; a jaz sem csvojiui nučmui soueiavkum ^ravi oče. ,Le strežne svojemu dečku, draga prijateljica .. ' sem rekel Jozani Valentinovi... .Vzemite si šest dni, osem dni...' Vzela si jih je deset 6aj ji ne očitam, a pogrešamo jo .. . To ni prijemu ...« Bersier, ki je bil končal, je spravil zapisnico v žep. »Na vrh pojdeni, k damam. Lahko noč, gospod Delysle!... Midva se potem še vidiva, kaj ne, gospod Foucart?« Noel, ki je ostal s Foucartom sam, se je nekaj trenutkov obotavljal, nato pa malomarno, z rahlim nasmeškom in čudno iskro v očeh odgovoril: »Cez dva ali tri mesece boste gospo Valentinovo še dosti bolj pogrešali, dragi prijatelj. To vam uaproj povem . .« »Kako!« se je zdrznil Foucart. »Ali nas misli zapustiti?« »Na žalost... In celo zaradi mene .. Poročila se bova« »Poročila se bosta... Nu... Taka reč!... Veste kaj, dragi, to ni dokaz prijaeljstva do nas, a čestitam vam, čestitam vam... Gospa Valentinova je dražestna ...« Zdaj jo je imenoval »gospo Valentinovo«. »Zelo jo borno pogrešali!... Da, dražestna je, duhovita, inteligentna in hrabra... res vrla ženica, bogme da!... Ne čudim se, da jo imate radi...« »Čudiš se le temu, da se mislim z njo oženiti.« ie pomislil Noel. »Vaše čestitke ji sporočim še nocoj,« je nadaljeval; »zelo jih bo vesela ... Ura bo kmaJu enajst. Preden grem spat. moram še pogledati, kako je s Claudeom... Gospodična Bonova je pri gospe Valentinovi.« »Nu, tedaj vas ne bom zadrževal, dragi Delysle. Lahko noč... In povejte gospe Valentinovi, naj si brez skrbi vzame še tri, štiri, pet dni počitnic.« Februarjeva noč je bila suha m jasna. Nobene zvezde ni bilo na nebu. Samo kristalni mesec je siril zelenkasto svetlobo, podobno somraku polnočnega solnea v severnih deželah. Vsak šum je čudno glasno odmeval po tišini. Noel se je z vozom pripeljal na Avguštinsko nabrežje. V svoji neučakanosti, da bi vidol prijateljico, se je kar kesal, da je bil toliko časa ostal v gledališču. „Ž IM A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke.' LEPE GRUDI čvrste ln normalne polnosti dosežete v 4 do & tednih pri NERAZVITIH GRUD1H ali kadar prsa usahnejo zaradi bolezni aH otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof dr med Bleru Pri tem se ne okrepe telo ln boki Naraven popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din PRI M L A H A VIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« FR-SCmkn KE razpošilja t-OMNIA«. oddelek 1/3 Zagreb Gunduličeva 8 1 ^oštnira pri plačilu v nanre' i Din, po povzetia 14 Din ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK! | Kupimo vagonske pošiljke { Ia STROJNO LITINO ♦ v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po 90 par za kg, ln j KOMERČNO LITINO | po 60 par za kg, vse franko vagon Ljubljana STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. LJUBLJANA ZASTOPNIKA s provizijskim razmerjem SPREJME DOMAČA TOVARNA V poštev pride dobro vpeljan zastopnik pri trgovcih modnega in kratkega blaga in to za področje Maribor, Celje in Ptuj, s stalnim sedežem v Mariboru. Pismene ponudbe z navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 958«. 958 PERJE KokoSje, porje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! PRSNE BOLEZNI, KAŠELJ, HRIPAVOST so navadno posledice p ehlada. V tem slučaju takoj drgnite pral, vrat ln tilnik z RUSKIM OBLI2EM ln takoj oe boste prepričali. da bi se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte & tvojimi otroci. Po lovn, po kaki vožnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu aH športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnlte ta mesta z ruskim obližem ln se tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obUž je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatiz-mu. bolečinah v kosteh glavobolu, lshlasu ln protlnu Dobiva se v lekarnah ln drogerijah Po poeti stane: 1 Škatlica 33 dl-narlev 2 Škatlici 53 dl narjev. 4 Škatlice 100 Din. Kraljevsko dvorna lekarna, Bogojevica, Skoplje. Odobr Od U. 8. P. tn N. Z. 8. br 20112 AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32» GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V Sremski Karlovci, Fruška gora. GLASBILI) VAT priznana p ejSO Odo 1 _umetiuKov_ M NAJPOPOLNEJŠA in e^nejfa KRALJ9VNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČ/ RAZPOŠILJALNA TVRDKA F. SgHHEIDkR izdelovanje glasbil in glasben h pritekun Z P G R E B, Tlikaliecva Violine____od Din ?1 rncNzgap Kitare_____• -148.- - Mandoline..-• 98.- • Harmonike •• 75.- • ZAHTEVAJTE e%*6ScAčr C^NiK Ha/ajskt! k ;are, k. -m^tičre harmor.:2 v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 RADI TEHNIKA oopolnoma samostojnega za popravila evropskih in amerikan-skih radio-aparatov sprejme vodilna ra-dio-trgovina v Zagrebu. Pismene ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in prepisi spričeval nasloviti na Interreklam, d. d. Zagreb, Masarykova 28 pod br. 418-28. 961 St. 5012, kovmasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35.—* Št 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci Din 45.— St. 5030, zelo fina. posebno tanka Anker-remontoir. chronometer AXO. točno idoča, elegantna ohišje iz krom-mkla Din 135.— H. SUTTNER Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ur v gvirt. Cenik zastonj in poštnine orosto. BRZO POČRNELIM ZOBEM NJIHOVO PRVOTNO BELINO! Začnite suažlU aobe s KOL.YNOSom Videli boste. s kako naglico se povrne vašim porumene-lim ln potemneiim zobem njihova prlrodna belina KOLVNOS uničuj f bakterije, ki se nahajajo v ustih Ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob Poskusite KOLYNOS in vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov uč!n?k — Vaši prijatelji bodo to opazili pri prvem vašem nasmehu. §COLYNOS ZAazobe Izarsfea delavnica Z VSO STROJNO OPREMO IN 941 o POSLOPJE BREZ OPREME SE ODDA V NAJEM. Pojasnila daje: ŽELEZARNA - MUTA ob Bzavi uspehom ^anje Kdor se oo vsa ki oriliki poslužuje »Jutrovega« nalega oglasnika! ženske jemljejo za zslsravlsersje ^eKsuasmn slabosti tstsHS pilule HA • G£" EHVMATIZMA, PROTINA osvoboditi? Ali se hočete svojega Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge trganje zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost' oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh katere je treba odpraviti ker se sicer bolečine še stopnjujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešujoče^ domače zdravljenje s pitjem, ki se na umeten način povsem naravno pripravlja po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blagor bolujočemu človeštvu. Pišite mi takoj In povsem brezplačno dobite poučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplft? Nr. 13. AbL: H. 285. ' i? > V* MNEfHEROLBS ZAL .TOVARNE GIA5&II uaiBon * mi. " moške (rjave,, za ženske (roza). Sestavljene so iz PrePa™** S2 zdravih živali po ^najnovejših raziskavanjih. P*lule ®e dobivajo v vseh lekarnah. glavni dem*' Varšavska u'0' & Xl DOBRO OHRANJEN EXPBES APABAT za kavo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 953 BREZ SVETLOBE NI 2I\'LJENJA! S Po vsem svetu znane in priljubljene HASAG, POLAR in KRONOS petroplinske svetilke od 50 do 3000 sveč. olepšava jo vaš dom Sua a ai(UBJ-is ofBfiqBAud m ibrat. Pri nakupu se varujte potvorb! PETRO - L U X ZAGREB, Radi.šina ulica 9 Pazite na novo ime tvrdke! Podružnic nimamo' SreftUe Davorin Ravljen. - Izdaja «a konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikaz. - Za Narodne tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršck - Za tnaeratni del je odgovoren Aloj* Novak - Vsi . Ljubljani