mog«-:lože$[ ulij311*’' law
l4kj
®£
DC«1'
roa^'1
dva-
j kov
m 1 »:
vn.
j*
Zdi-«**
iiii^
irg<
Nsusiev — Add r »ta:
“NOVA DORA”
«117 St. Clair At«.
Cleveland, Ohio. (Te!. Randolph 3839)
’11 • — ŠTEV.
Naše geslo v tem letu mora hiti: dvajset tUoč članov do konvencije!
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
A* Second Clsan Matter April 15th, 1926, at The P*»t Offie« at ClaTeJaiid. O, Under Th« Act Marek 3rd, 187C. — Acceptane# for mailiax at apodal mta of postaee, provided for in Section 1103, Act of October 3rd. 1917, suthorized March l#Uk 19M.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 14TH, 1928. — SREDA, 14. MARCA 1928.
VOLUME IV.
LETNIK IV.
p0ZIV DRUŠTVOM J- S. K. JEDNOTE
IZTREBLJENJE MRZLICE
Ity ZaP*sniku letne seje gl. od-
je bil priobčen
^°bi dne 22. februarja,
ii1j|jaVe^er'0, da izide dne 18.
(, j*’ to Je ob 30-Ietnici J. S.
s^avnostna številka
>. °be na 32 straneh.
1'aveJ
Ho ■	° Je> ^a društva, ki
iij .Ze*e’ zamorejo za dotično »poslati svoje slike v prišlo ' ^^l"°šlte klišejev pa V^ala trpeti prizadeta
Da|-
Je Pooblašča sklep glav-
1 °dbo
^ °ra društvene tajnike, ^Ib'°^° nak’ra** v svojih °S^ase za slavnostmi^8,'*'0 ^°ve D6be. Od vseh *n kolektanih ogla-(j ° e 25', provizije.
1. *dn»k-i ki
1$ til
»itivS'
V5J
»•'Jj
^ upravnik prosi dru-*Uvn 1 inieti svoje slike v številki, da mu jih naikasneje do 15. ma-.. ' Klišeje bo preskrbel Htjji 'uPravnik, nakar bo ob-ri|štva, koliko imajo 2an-*e‘	^ slavnostni
Vj Se 1*0 priobčila tudi So V!na	društev, ki jo
l0 ^av°časno poslala. Tu-biti v uredništvu ' ^aja. Isto velja za
^n^CV*na ^ru*tev naj bo to£* kolikor mogoče kratko i se . ^mena >n številke H0^pi5»j° kolikor mogoče °- Društveni tajniki, ki o 8y°jih naselbinah nabi-f ftse za slavnostno žte-se obrnejo na ured-fftvnika za cene in dru-
t)4°dila'
V^> ki se v svrho priobči« f ^ v slavnostni številki \i' f°^ra^rati, naj povedo *4 l,?v’ potrebujejo sli-D|.jo^ej (cut) in da bo sli-.’ill. ^ena na časniškem pa-^	, °t°graf bo vedel po-
"k.k
način sliko izgoto-
vi se odposlanjem slike 2ftdnji strani s svinja ZaP>še ime in številka Sn.’v^a 38 ne pripeti kak-
st?«'
društva naj izvolijo
da
urednik-
t'0^° časa.
V*116
»niit	Je
v tem predkonven-
Mt ?el° zaposljen, slavno , ka bo pa še poseb-, atero bo moral vrši-bo imel kakšno Iz tega vzro-°dlašajo predolgo 7. * slik, gradiva in Hj ®aj 15. maja bi mo-V&e v uredništvu, h	Urednik.
—0---------
*MVE v WASH-
v ingtonu
L ° ra Slavnem mestu se n°Vrstne preiskave.
'Hi,'
, io'n iefl'
F
1» v
I m j0
M .v eliko pozornosti
w!'l6Hk!S^ava stavke na po-Prejnoga, ki tra-
[, r,'li , 0 er>o leto. Preiska-'<a>.
j !»v
odsek za med-
,^aii lgov>no. Najprej so
Ilirih ne52nosnih in škan-
7*jih azmerah v stavkov-
v ^i'ož 'Seria^orji’ R0 doti-
'iIStaJ* °*:)Lslcali in se na
\% h.,. ln^°rmirali o opra-
i ie v. 0^bah stavkarjev.
SS6 Tedsednik U. M. W. ,fio ,J°hn L
J'
X vke.
Lewis podal o vzrokih in y 'y p- ' Privoščil si je
iici ^w!sburgh Coal Co-|j Hkler). 1 a z unijskimi de-
^f^teriu0 POgodbo' Urad' '«,]	tanjših premo-
gi ' * V dr^ayi Ohio so ’ ^'Se ■'rn odsekom izpove-Je velika železniška
>>' »• 4.
Znano je, da je malarija ali mrzlica najbolj razširjena v mocvirnihy krajih. Znanstveniki so že pred desetletji dognali, da mrzlico širijo neke vrste komarji, ki se plode v lužah in močvirjih gorkih južnih krajev. Kjer je mogoče močvirja in stoječe vode odpraviti, kmalu izgine tudi mrzlica, ker so z odpravo močvirij uničena gnez dišča komarjev.
Ko se je pred leti odločila ameriška vlada za zgraditev panamskega prekopa, potrebno je bilo najprej odpraviti mrzlico iz dotičnih krajev. Eksperti so najprej odstranili močvirja v kanalskem pasu, v kolikor je bilo to pač mogoče. Kjer to ni bilo mogoče, so po stoječih vodah polili olja. Ker olje stoji vrhu vode in ne prepušča zraka, so se komarjeve ličinke pod tanko oljno plastjo zadušile. Te in druge sanitarne naredbe so omogočile, da je bil panamski prekop zgrajen in da je danes panamska zona ena naj-zdravejših pokrajin na svetu.
Olje se še danes marsikje z uspehom rabi za uničevanje komarjevih ličink. V velikih močvirjih Floride in Louisiane uničujejo komarjeve ličinke tudi z nekim strupenim prahom, ki ga trosijo posebna letala na vodo. Nekaj tega prahu se sicer prime močvirskega rastlinstva, vendar ga pade dovolj v vodo, da uniči neštete milijone komarjevih ličink.
Uničevanje komarjeve zalege z oljem m strupenim prahom pa ni povsod možno in priporočljivo. Poleg tega je nerodno to, ker je treba ves proces večkrat ponavljati. Znanost je torej iskala nadaljnih zaveznikov v boju proti komarjem in malariji. Kot izborne uničevalce malaričnih komarjev, oziroma njih ličink, so se izkazale neke male ribice, katerih domovina so južni kraji. Te male ribice zdaj v velikem številu goje zdravstvene oblasti, zvezne in državne, in jih pošiljajo v kraje, kjer razsaja mrzlica. V vodah, ki so bile prave valilnice komarjev, so kmalu uničene vse komarjeve ličinke. Če se udomači nekaj teh malih ribic v njih. Nedavno smo čitali v listih, da je znana Rockefellerjeva institucija importirala večjo množino teh ribic tudi V Jugoslavijo in jih razdelila po vodah Dalmacije, kjer večkrat razsaja mrzlica.
Zdravstveni eksperti so našli nedavno v državi New Mexico novega zaveznika v zatiranju komarjevih ličink. Ta zaveznik je takozvana lopatastonoga krastača, ki leže svoja jajca v močvirja in mlakuže. Iz teh jajčec se izležejo paglavci, ki zelo ljubijo ličinke komarjev. Krastače, kakor sploh vse vrste žab, so koristne živali, ker uničijo veliko število najrazličnejšega mrčesa. Paglavci, to je male, nekakim ribicam podobne žabice v razvoju, pa se večinoma hranijo z drobnim močvirskim rastlinstvom.
Paglavci prej omenjene krastače pa so izjemoma mesojed-ni in pridno goltajo komarjeve ličinke, kjerkoli jih dobe. Zdaj bodo zdravstvene oblasti skušalo tudi te vrste krastače razširiti po krajih, kjer je doma mrzlica in ji bodo iztrgale marsikatero človeško žrtev.
-------o--------
Člani J. S. K.’Jednote pomnite da je v organizaciji, kateri pripadate vi, tudi prostor za vaše otroke.
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Još. I'. Craltek, vrhovni zdramile J. S. K. Jcdnote).
Visok krvni pritisk (dalje).
Ako je vaš družinski ali kateri koli zdravnik kdaj izjavil, da imate visok krvni pritisk, je priporočljivo, da se podvržete ponovni preiskavi in ugotovite, da-li se je krvni pritisk zvišal, ali se je povrnil na normalo. Ako imate visok krvni pritisk, si lahko podaljšate življenje za pet; ali deset let, če dobro pazite nase v bodočnosti. Oseba more imeti visok krvni pritisk brez vseh vidnih znakov. Mnogi mogoče mislijo, da je to samo muha zdravniške profesije. Statistika pa dokazuje, da je poznanje krvnega pritiska važno, ker pomaga k navodilom, kako naj prizadeti živi, ali koliko prilike ima za ozdraveti, ako se ga loti kakšna nevarna bolezen. Mogoče imate otrdi-lev žil. kakšno srčno ali ledvično nepriliko. Ako je to, bo pametno za vas, da živite po gotovih predpisih. Ako je vaš krvni pritisk zelo visok, bi morali živeti zelo mirno; sprememba podnebja bi morda to stanje spravila v normalnost v kratkem času. Trgovske in druge skrbi in razne odgovornosti zelo hudo vplivajo na srce in živčni sistem, in to se pokaže pri določitvi krvnega pritiska.
Mi bi morali popolnoma kontrolirati naše živce. Izogibati bi se morali prerekanj, prepirov in pretepov in v vseh slučajih poskušati kontrolirati strast in jezo. Razmišljati o svojih ne-prilikah je slaba navada in slabo vpliva na sistem. Vseh vrst alkoholnih pijač bi se morali izogniti, istotako tudi rabe tobaka. Vživati se sme le malo kave, čaja in še manj bi se smeli posluževati gorčice, hrena, popra in paprike; sploh bi bilo najboljše se tega popolnoma izogniti. Hrana naj bi bila zelo preprosta. Meso jesti enkrat ali dvakrat na teden naj bi zadostovalo. Preveč jesti ni dobro in če tehtnica pokaže, da se telesna teža veča, bi morali iti na dijeto in s primernim gibanjem skušati zmanjšati telesno težo.
Zaprtja se moramo iznebiti. Ni izključeno, da strupi, ki jih vsrkava kri iz nedelujočih prebavil, povzročajo ali pomagajo k visokem krvnemu pritisku. Vživati je torej treba hrano, ki vpliva na črevesje na način, da se regularno prazni. Nekaj doz soli, mogoče enkrat ali dvakrat v tednu, pomaga v takem slučaju.
Ako je vaš zdravnik pronašel, da imate bolne bezgavke ali slabe zobe, treba je temu takoj posvetiti pravo pozornost. Preveč jesti škoduje. Pretrdo fizično delo utegne tudi škodovati, toda fizično delo na prostem do gotove meje je dobro za vsakega. Hoditi več milj na dan ali delati poleti v vrtu je koristno, pod pogojem, da ne pretiravamo. Jejmo zmerno, delajmo zmerno in kultivirajmo dobro duševno razpoloženje. Je zelo važno, da se ravnamo po teh splošnih navodilih. Vsako zdravljenje, ki ga zdravnik predpiše, naj se izvrši. Morda vi še ne vidite potrebe storiti to istočasno, toda kadar postanejo znaki bolezni taki, da boste primorani iskati zdravniške pomoči, bo morda že prepozno. Visok krvni pritisk je znak, da nekaj ni prav v človeškem sistemu. Kadar je vzrok visokega krvnega pritiska najden in odpravljen, morete pričakovati, da se povrnete v normalno
CESTA POD VODO
Prihodnje poletje se bo vršila v Californiji slovesna otvoritev nenavadne podvodne ceste. To bo namreč tunel, ki bo vezal pod rokavom San Francisco zaliva mesti Oakland in Alameda. Ta tunel bo 11,545 čevljev dolg in 2,400 čevljev ga bo pod vodo zaliva. Prostoren bo tako, da bo v njem prostor za dvotirno cestno železnico. Na vsaki strani tirov bq 2.‘> čevljev široka cesta za avtomobile, ob straneh pa še ograjeni hodniki za pešce. Dvanajst tisoč motornih vozil bo lahko rabilo ta tunel dnevno. Za cirkulacijo zraka v tunelu so nastavljene močne veternice in sesalke, katerih delo bo odpravljati siab zrak in ga nedorneščati s svežim.
Najbolj zanimivo je, da je bil ogromni tunel, katerega zunanji premer meri 37 čevljev, izgotovljen v 12 kosih na suhem, to je v deset milj oddaljenem Hunters Pointu v San Franciscu. Vsak posamezen kos tega tunela tehta 4,500 ton; sestoji iz 250 ton jekla, 2,500 kubičnih jardov konkreta in 25,-000 kvadratnih čevljev materi-jala, ki drži vodo. Vsak posamezen kos tega zanimivega tunela-so pripeljali na vlačilnem parniku na mesto in tam ga s posebnimi dvigalniki spustili v kanal, ki je bil izkopan 11a dnu vode. Pod vodo |ko potem te kose tunela s posebnimi jeklenimi sklepi spojni skupaj, kar vse so primerno 'čvrstih s cementom ih drugim materi ja-lom. Tako je nastal 42 čevljev globoko pod vodo tunel, ki bo vezal z lepo cesto pod rokavom zaliva mesti Oakland in Alameda. Notranja dela bodo kmalu dogotovljena in začetkom poletja se bo vršila slovesna otvoritev tega najbolj nenavadnega tunela na svetu.
 o— ----------
Moderna mana.
V puščavi Mesopotamije je nedavno obstala neka karavana v blatu, ki je nastalo vsled sli-nega deževja. Niti konji, niti avtomobili niso mogli naprej. Karavana je bila oddaljena 50 milj od najbližjega selišča in pretila ji je lakota. To je opazil neki letalec, ki je letel preko puščave. Kmalu je dospelo več letal, ki so stradajoči karavani spuščali na parašute privezane škatlje, v katerih so bile jestvine. Navzoči Arabci so vsi presenečeni zrli na to “mano,” ki je deževala izpod nebes.
Temperatura višin.
S pomočjo poskusnih balonov so pronašli, da je temperatura v gotovih višinah popolnoma enaka nad Rusijo, Ameriko, Anglijo ali nad ravnikom. Sedem milj visoko v zraku znaša temperatura okoli 70 stopinj pod zero.
stanje. Zanemarjenje malih stvari vodi do resnih bolezni in prinese smrt, morda deset let preje, kot če bi bili vpoštevali svarilo, ki so ga dajali prvi znaki.
Jz tega vzroka je potrebno, da se damo vsaj enkrat na leto zdravniško preiskati. Ako preiskava ne pokaže nobenih pomanjkljivosti, če ‘‘gremo na vseh šest cilindrov” in ni nobenih saj in oglja v našem “motorju,” smo v stanu iti naprej brez posebne pozornosti na naše splošno telesno stanje. Normalno telesno stanje je navadno znak, da je naš način življenja prilično pravilen.
RAZVOJ ZRAČNEGA PROMETA
Današnjo dobo lahko imenujemo dobo letalstva. Velike zračne ladje plujejo v višinah in aeroplani niso nič nenavadnega. Prevažajo pošto in potnike, rabijo jih zemljemerci, raziskovalci, policisti, butlegar-ji itd. Vse pa je še v stanju razvoja in neprestanih izboljšav. Novi izumi prihajajo in vsestranske izboljšave se vrše tako hitro, da jim komaj sledimo. Ne bo torej odveč, ako si na kratko ogledamo nekaj najnovejših točk v razvoju zračnega prometa.
V Angliji gradi neka družba ogromno zračno ladjo R-100, ki bo dvakrat tako velika, kot največja dozdaj zgrajena zračna ladja. Dogotovljena bo to spomlad in poskusna vožnja se bo vršila v juliju. Ta zračna ladja je namenjena za promet preko Atlantika. Potrebovala bo 48 ur iz Anglije v Ameriko, pot nazaj pa bo preplula v 38 urah. Za prevažanje pošte se je družba že pogodila z Anglijo, pogajanja s Canado in Zedinjenimi državami so pa v teku. Za prevoz potnikov je določena cena §400 za kabino s štirimi osebami. Potnik, ki bo hotel imeti lastno kabino, plačati bo moral $600 zanjo.
Nemški znanstvenik doktor Wurmbaeh v Munichu je sestavil posebno kovinsko mešanico za gradnjo aeroplanov, ki' jo imenuje “alneon.” Ta kovina je močnejša kot želgzp. ob enem pa lažja kot katerakoli do se daj znanih kovin.
V Angliji so nedavno delali uspešne preizkušnje z aeropla-nom brez pilota. Letalo je manevriralo v zraku in celo “prevračalo kozolce” na komande radio aparata na zemlji. Seveda je bilo letalo opremljeno s primernim sprejemnim radio aparatom^
V zračni službi ameriške vojne mornarice nameravajo vpeljati nove vrste štirivoglate parašute. Preizkušali so jih z obteženjem, ki je predstavljalo obliko in težo človeka, in poroča se, da so se poskusi dobro obnesli.
Parašute, kakoršne rabijo poštni letalci za spuščanje vreč na raznih postajah, kjer se ne ustavijo, zanese zrak včasi precej daleč od postaje. Neki švedski letalski ekspert je zdaj v to svrho izdelal parašut, ki je tako konstruiran, da se odpre šele, ko je že blizu tal, torej ga veter ne more zanesti daleč od cilja.
K različnim službam, ki so jih dozdaj opravljali letalci, so nedavno dodali še novo. V Ala-ski in severni Canadi, kjer redijo velike črede severnih jelenov (raindeer), so prevzeli letalci vlogo cowboyev. Vrhovni črednik more s pomočjo letala skupaj zgnati črede severnih jelenov v dveh urah, zakar bi sedem navadnih črednikov potrebovalo teden dni časa. ----------------o-------
Manjši bankovci.
Zvezni zakladniški department izdeluje dolarske bankovce, ki bodo precej manjši od sedanjih. Iz pole papirja se je dozdaj izdelalo osem bankovcev, v bodoče pa jih bo 12. To bo prihranilo precej dela. Tudi obrabili se novi bankovci ne bodo tako hitro, ker jih za v na-vedno listnico ne bo treba pregibati. Eksperti v zvezni zakladnici pravijo, da bo vlada pri novih bankovcih prihranila 24 milijonov dolarjev letno.
GLASOVI Z GRUDE
V nedeljo 5. februarja je našel posestnik Marko Petrič iz Bojanje vasi v gozdu “Vuka-ševcu” med vasjo Radovico in Slanino vasjo pri Metliki obešenega na hrastu posestnika Antona Kondo iz Radoviče, št. 20. V zadnjem času je Konda •živel s svojo ženo stalno v prepiru. Očital ji je, da ne gospodinji dobro in da mora on plačevati dolgove. Počutil st je prav nesrečnega in je večkrat dejal, da si bo končal živ 1 jen je.
Na Svečnico je Konda odšel od doma ter se bržkone že tega dne obesil. Pri obešencu so našli pismo, naslovljeno na ženo z raznimi očitki in poslednjim obupnim vzklikom:	“Kdo
bo skrbel za moje otroke?”
V Vrhovine v Liki je nedavno prispela skupina inženjerjev Anglo-ameriškega konzorcija, ki namerava vzeti v zakup in izkoristi vodne sile v Liki. Sedaj proučujejo Plitvička jezera in tamkajšnji teren. Kakor poročajo zagrebškim listom, je angleška ponudba za odkup zemljišča in raznih objektov tako ugodna, da je odklonitev skoraj neverjetna.
Poštni dostavljalec Veljkovič v Zemunu je bil te dni aretiran in izročen državnemu pravdništvu, ker je poneveri) 70.000 dinarjev poštnega denarja na ta način, da denarja gotovim osebam in tvrdkam sploh ni dostavljal. Veljkovič je bil nedavno pobegnil, sedaj pa ga je policija izsledila v Ze munu, kjer se je skrival.
V Opačicih v Hercegovini je že dalj časa bolehal na božja-sti seljak Krsto Balek. V zadnjem času je bolezen vedno hujše nastopala. Neki večer je Balek stal poleg domačega og njišča. Nenadoma ga je zgrabil krč. Mož se je onesvestil ir padel na ogenj. Mahoma je bila njegova obleka v plamenu Ker ni bilo nikogar blizu, da b! mu priskočil na pomoč, je ne j srečni Balek pretrpel grozne opekline, katerim je kmalu pod legel.
Dne 14. februarja je praznovala v Slovenski Bistrici občinska uboga Jerica Jelen 100-let-nico svojega rojstva. Starka je kljub visoki starosti še vedno čvrsta in čila, sama si vsak dan kuha kosilo, sama si tudi pere perilo in krpa obleko. Nikdar v življenju ni bila bolna. Na stara leta je ostala popolnoma sama na svetu. Imela je dva sina, ki sta ji že pred leti umrla, nima pa tudi nobenih sorodnikov. Na predvečer njenega stotega rojstnega dne so ji bistriški gasilci priredili podoknico, na njen rojstni dan jo je pa povabil na kosilo trgovec Albert Stiger iz Slovenske Bistrice, ki sploh po očetovsko skrbi zanjo.
Očetu pomaga pri poljskem delu visokošolec Lazarič, kar se baje ne strinja s častjo italijanskega oficirja. Proti Lazariču je uvedeno s strani vojaške oblasti disciplinarno postopanje, ker je v Padovi baje pel slovenske pesmi in tudi, ker bi ne smel delati na polju kot rezervni častnik. Kaj poreče na slednje predsednik Mussolini, ki je tudi že sam oral?
VSAK PO SVOJE
Nisem še slišal robinov peti in ni.-.eni še videl regrata cvesti, pa sem kljub temu prepričan, da je pomlad že za sosednim gričem. Na obcestnih hodnikih se moram namreč vedno bolj pogosto izogibati šolarjev, ki igrajo “marbles.” Ta igra je tako gotov znak pomladi, kot je bilo v mojih bosopetih letih na Slovenskem fabriciranje bezgovih pušek.
♦
Rusija je pričela izrabljati svoje bogate zlate rudnike. Delo vodi inženir Srebrovsky, ki st' je te umetnosti učil v Zedinjenih državah in v Alaski. V prihodnjem letu bo imela Rusija za eksportirati za $100,000. zlata. Zdaj je pa že čas, da postanemu prijatelji z Rusijo.
*
V poročilu o neki veselici sem čital nedavno, da je ostala gotova količina mehkih pijač. To ni slabo, niti nenavadno. Slabejše za finančni uspeh veselice je, če preostale pijače niso mehke. Sicer se pa to med nami redkokdaj zgodi, pa naj bo že zapisano v rubriko slabosti ali čednosti.
*
V Buffalu je nedavno padla skozi strešno okno druzega nadstropja mlada deklica in pristala v posodi, v kateri je bilo pred njenim prihodom petnajst ducatov jajec. Posledice so bile strašne, mnogo ubitih, a deklica je ostala živa in zdrava!
*
William Wrigley, kralj žvečilnega gumija, je postavil tovarno, v kateri se izdeluje umetna svila iz koruznice, to je koruzne slame. Iz te umetne svile se bodo izdelovale tudi moderne nogavice. Kljub temu pa ne bo varno bitij, ki bodo nosila te nogavice, titulirati s koruznicami.
Nekateri ljudje imajo pa res smolo. V Brooklynu, N. Y., se je neki Daniel Kirwin poskušal ustreliti, vsled dolgotrajne bolezni. Odpeljali so ga v bolnišnico, in ko okreva, pride pred sodnijo, ker je kršil postavo, ki prepoveduje lastovati orožje.
Neki clevelandski ekspert je preračunal, da bi bil vreden danes deset milijonov mož. ki bi bil pred devetdesetimi leti investiral sto dolarjev za nakup kravjega pašnika tam, kjer je sedaj naš ponosni Public Square. Yes, pa kaj bi možu koristilo danes deset milijonov!
V lokalnem slovenskem listu sem čital pred tednom naznanilo, da bo imelo to-in-to društvo 26. avgusta piknik na obče znanih farmah. Pred naznanilom je znak, ki pomeni po Blazniko-vi pratiki jasno vreme. Fantje, na noge, pripravimo si slamnike !
H«
V državi Illinois se je neki mož vpisal kot aktivni član v gotovo versko skupino, ko je dopolnil sto let. Upajmo, da bo vzoren vernik in da se bo v bodoče vztrajno upiral vsem izkušnjavam, ki so itak najhujše le prvih sto let.
Danes je sredpostna sreda in če kateremu vsebina te kolone ni po volji, naj se domisli, da v stari domovini ta dan na mostovih še vse drugačne žagajo, kot jih jaz na tem mestu. A.J.T.
tiNo'Ca Doha"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
'Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
SPLOSNO GLASOVANJE
‘Referendum
URADNA GLASOVNICA Official Ballot
VOLI Y.A ENEGA VOTE FOIt ONE
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume IV.
NO. 11!
CAS ZA UČENJE
Za predsednika glavnega nadzornega odbora J. S.	RUDOLF PERDAN Član društva sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O. Member of Lodge “Sv. Ja'neza Krstnika No. 37, Cleveland, Ohio.	
K. J.	WILLIAM B. LAURICH	
For Chairman of	član društva “Zvon” št. 70, Chicago, III. Member of Lodge “Zvon”, No. 70, Chicago, 111.	
the Supreme Board of Trustees of the S. S. C. U.	MIHAEL ROVANŠEK Član društva sv. Alojzija št. 36, Conemaugh, Pa. Member of Lodge Sv. Alojzija No. 36, Conemaugh, Pa.	
(Pečat društva) (Seal of the Lodge)		
	Pojasnilo.	
Skoro vsi si nekako polzavestno predstavljamo, da čas za učenje je le v otroških, oziroma mladostnih letih. Tako domnevanje je seveda brez praktične podlage, kajti razmere silijo človeka, da se uči vse življenje. V prvi vrsti je seveda potrebno, da se uči mladina, kajti znanje ji da prvo podlago za boje, napore in uspehe poznejšega življenja. Kar se mladina nauči iz knjig in razlag učiteljev, to so morali drugi pred njo iznajti s trdimi izkušnjami. Mladina se torej okoristi z izkušnjami drugih, da more potem tem uspešneje korakati po poti lastnega napredka. S tem se ji prihrani mnogo dragocenega časa in trdih izkušenj. V vseh slučajih pa je šolanje mladine samo podlaga za nadaljevalno šolo življenja, prav tako, kot je znanje abecede podlaga za čitanje knjig in listov.
Prava in resnična šola sc začne za človeka, ko zapusti šolske klopi. Kdor zna v šolah nabrano znanje praktično vporabljati v šoli življenja, tisti bo navadno najbolj uspešen. Tak človek se neprestano uči, kajti čim več zna, tem bolj se zaveda, da je njegovo znanje še vedno pomanjkljivo. Mnogo odličnih mož nam beleži zgodovina, ki so nam pokazali, da učiti se ni nikdar prepozno, ker so se šele v zreli moški dobi naučili iz knjig marsikaj, kar so jim razmere preprečile v mladosti. Seveda, neprimerno več pa je takih, katerim so bili življenjski napori in izkušnje najboljša šola zrelih let. Razume se, da tudi v tej življenjski šoli zavzema važno mesto čitanje knjig in časopisov. Danes nam je, posebno v tej deželi, čitanje vsakdanja potreba in užitek, in si skoro ne moremo predstavljati, kako bi mogli brez tega izhajati. Čitanje nam dan za dnevom predstavlja obrise velike življenske drame, v kateri smo igralci tudi mi. In če hočemo biti uspešni igralci, moramo igro poznati vsaj v glavnih potezah. Predmete v živi jenski šoli si včasi izbiramo sami, še bolj pogosto pa nam jih vsilijo razmere.
Neki pregovor pravi, da neznanje ni sramota, pač pa je sramotno nič znati, pa se tudi ne učiti. Kdor se zaveda, da malo zna, pa je pripravljen pri vsaki priliki izpopolnjevat; svoje znanje, je na sigurni poti k napredku. Brezupno p? je stanje tistih, ki si domišljajo, da vse vedo in znajo in da se jim sploh ni treba več učiti. Taki ljudje so navadne ignoranti ali pa domišljavci in coklje napredka. Čim več se kdo nauči, tem bolj se zaveda, koliko mu še manjka. Največji učenjaki najbolj pogosto tožijo, kako malo še znajo.
Vsak človek, ki hoče v življenju kaj doseči, oziroma, ki si hoče napraviti vsaj količkaj primerno eksistenco, se mora neprestano učiti. Življenje je velika odprta knjiga, iz katere se učimo umetnosti uspehov. Poglavja te knjige so naši lastni ali tuji uspehi ali neuspehi, naše lastne ali tuje izkušnje. V resnici napreden podjetnik katere koli vrste se vedno uči iz lastnih in tujih izkušenj.
Vsi člani J. S. K. Jednote smo solastniki ali delničarji te organizacije. Ne more nam torej biti vseeno če to podjetje napreduje ali nazaduje. Ne smemo se tudi zadovoljiti, da bi to podjetje samo životarilo. Naš cilj mora biti ved ni napredek, in sicer vedno boljši napredek, in naša dolžnost je, da po svojih zmožnostih pomagamo k temu napredku. V ta namen pa se moramo učiti i.z izkušenj pri naši, kot pri drugih organizacijah. Kar se je izkazalo dobro, skušajmo ohraniti, kar nam je škodovalo, ali nas oviralo pri napredku, izboljšajmo ali odstranimo. Skrbimo tudi, da ne zanesemo v J. S. K. Jednoto reči, ki so se pri drugih sličnih organizacijah izkazale nepriljubljene in napredku škodljive. Zdaj je čas, da se pogovorimo o tem na društvenih sejah, da medsebojno izmenjamo svoje nazore potom našega uradnega glasila. Važno je tudi, da pošljamo na konvencijo zmožne, tolerantne in nesebične delegate in delegatinje. katerim bo napredek organizacije prva in največja briga. Ne pozabimo, da je od teh predpriprav in od dela konvencije v veliki meri odvisen napredek J. S. K .Jednote v bodočnosti.
V smislu pravil imajo pravico se udeležiti tega glasovanja vsi dobrosto-ječi člani (ice) odraslega oddelka. Suspendirani člani nimajo pravice do glasovanja. Pri volitvah glavnih odbornikov se mora vršiti tajno glasovanje na društveni seji. Splošno glasovanje je v veljavi dva meseca. PRIČNE SE | 15. MARCA 1928 in se konča 15. MAJA 1928.
Explanation.
In accordance with the By-Laws, all members in good standing of the Adult Department have the right to vote. The suspended members have no right to vote. In the elections of supreme officers, voting must me conducted secretly at the meeting of the lodge. Referendum voting shall open | MARCH 15, 1928 and close MAY 15, 1928.
DOPISI.
NAŠA BRATSKA DOLŽNOST
Naša brniška dolžnost je, da t obdržimo v vrstah J. S. K. Jed-, note naše sobrate, Id so priza- j deti po dolgotrajnem premo-štrajku. Za enkrat nikakega. posebnega katerega bi ne plačeval asesment za tiste sobrate, ki so vuled dolgega štrajka. finančno tako izčrpani, da sami. ne morejo tega storiti.
Zbirati moremo v ta namen le prostovoljne prispevke dru-
garskem, nimamo fonda, iz
štev in posameznih članov. Morda bo prihodnja konvencija kaj ukrenila v tem oziru, toda za enkrat ni druge poti kot zbiranje prostovoljnih prispevkov. Ne dovolimo, da, bi bili dobri in v mnogih slučajih dolgoletni člani črtani iz organizacije, vsled neplačanih asesmentov. Usoda jih že itak dovolj, tepe.
Vsi prispevki, nabrani v ta namen,' naj se pošljejo na glavni urad J. S. K. Jednote.
Rock Springs, Wyo.
Večinoma vsa moja dosedanja poročila iz tega kraja so oila bolj žalostnega značaja, in tudi ta dopis ne bo izjema. V prvih dveh mesecih tega ieta sta umrla dva člana društva sv Alojzija, št. 18 J. S. K. Jednote. Značilno je, da sta omenjena bila žrtvi najstrašnejše bolezni / zgodovini našega društva.
Sobrat Anton Fortuna se je pred šestnajstimi leti vsled na-oadov padavice preselil v boljše podnebje in sicer na farme v Willard, Wis. Bolezen pa ga ri pustila in v presledkih je lobil podporo od Jednote. V narcu leta 1925 pa ga je bolehen napravila nezmožnim in dol-jega trpljenja ga je rešila smrt 12. februarja 1928.
Mnogoletni naš član Paul Bi-:hek, ki se je nahajal v naselbini Hudson, Wyo., se je vsled :aka pri očesu naznanil bolnim / septembru leta 1925. Iskal ie pomoči pri najboljših zdrav-likih, bil je tudi v Savannah, Vlo., kjer se je podvrgel par >peracijam- Poleg podpore za :no teh, bolniške podpore, iz ;klada onemoglih in končno za zgubo enega očesa je J. S. K. lednota plačala vse zahteve, 'la večer 29. februarja t. 1. pa ie podlegel strašni bolezni, ki nu je docela razjedla polovico >braza.
V imenu vseh društvenikov, '<akor tudi osebnih prijateljev, zrekam družinam pokojnikov 'skreno sožalje. Smrt ju je si-:er iztrgala iz naših vrst, toda pozabljena nista Od prijateljev in sobratov. Pozabljena tudi lista od dobre matere J. S. K. Jednote, ki jima je pomagala Ip zadnjega in se končno spom-'ila tudi nju družin.
PQzdrav vsem!
Louis Taucher.
Baggaley, Pa.
Članom društva sv. Alojzija, It. 13 J. S. K. Jednote sporočam, da je bilo na februarski *eji sklenjeno, da vsaki član prispeva po en dolar v društve-io blagajno meseca marca. To rsled tega, da se plača ases-nent za člane našega društva, tateri so na stavki že 11 mese-:ev. Kdor ne bo plačal ome-ljene svote, bo suspendiran. Slanice so izvzete. Tako je bi-o sklenjeno na seji dne 19. februarja 1928. Prosim člane, la vpoštevajo to naznanilo.
Dalje apeliram na člane in ilanice, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 18. marca, ker bo treba voliti delegata za 13. redno konvencijo.
Z bratskim pozdravom
John Resnik, tajnik društva št. 13 J. S. K. J
Center, Pa.
Tem potom obveščam one člane društva sv. Barbare, št. 38, J. S. K. Jednote, ki so prizadeti vsled premogarskega štrajka in ne morejo plačati asesmenta, da se morajo vsakokrat zglasiti na seji, če hočejo, da bo društvo plačalo zanje. Ne zadostuje, pride tak član samo enkrat na sejo, potem b' se pa kar naprej plačevalo zanj.
Kot vsem znano, prične se prihodnja konvencija J. S. K. Jednote zadnji pondeljek v juliju v mestu Ely, Minnesota. Društva morajo torej izvoliti delegate v marcu ali aprilu, ker pozneje bo prepozno. Vabljeni ste torej vsi člani društva It. 33 J. S. K. Jednote, da se gotovo udeležite prihodnje seje, da se kaj pomenimo radi našega delegata.
Z bratskim pozdravom Frank Schifrar, tajnik.
Ely, Minn.
All members of the lodge Slovenec, No. 114 S. S. C. U. are hereby notified, that the next regular meeting will be held March 18th at the Jugoslav National Home, at 7 P. M. sharp. Members not attending will be penalized according to the bylaws.
At this regular meeting the lodge has some very important business matters to dispose of, and also the election of delegates to the next convention, which is to be held in Ely. Minn., July 30th 1928. Matthew BolQine Jr., Secretary.
Ely, Minn.
Vsem članom društva Slovenec, št. 114 J. S. K. Jednote naznanjam tern potom, da se naša redna seja vrši 18. marca točno ob sedmi uri zvečer v Jugoslovanskem Narodnem Domu. Član, ki se te seje ne udeleži, bo kaznovan v smislu pravil.
Na tej redni seji se bo ukrepalo o zelo važnih zadevah in ob enem bo treba izvoliti delegata za konvencijo, ki se bo vršila 30. julija 1928 v Ely, Minnesota.
Matthew .Boldine Jr., tajnik.
Chicago, 111.
članstvu društva Jugoslovan, št. 104, J. S. K. Jednote sc tem potom uradno naznanja, da bo prihodnja seja izredno važna, zato naj ne manjka nikogar na seji, ki	11 e	zadržijo
zelo tehtni razlogi. Razpravljali bomo o pravilih in sestavljali priporočila, kako naj se pravila izboljšajo na letošnji konvenciji. Volili bomo delegata za konvencijo; nadalje bomo tudi volili predsednika glavnega nadzornega odbora. To so tako važne reči, da ne bi smelo manjkati nikogar, ki mu je količkaj razvoj in pročvit jednote pri srcu. Jednota sestoji iz nas članov, zato je naša dolžnost, j da smo vedno aktivni zanjo, posebno pa še v letu konvencije, če hočemo, da bodo nova pravila res to kar želimo — namreč vsestransko izboljšana.
Kot je že gotovo skoraj vsem članom znano, zboruje naše društvo letos v Narodnem hrvatskem sokolskem domu na 1903 S. Racine Ave. Naše mesečne seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob osmi uri zvečer.' Seja ta mesec bo torej dne 20. marca. Zapomnite si datum in prostor!
Naši novi zborovalni prostori ?o veliko prikladne j ši od onih v takozvani “narodni dvorani.” Dvorana je snažna in topla, ter takoj v prvem nadstropju, me-?to v tretjem. Zboruje se lahko nemoteno, ker se ne sliši tistega zdražljivega ropotanja pouličnih železnic in truckov, ki ie bilo neizbežno v prejšnji dvorani. Vem, da bodo vse te iz-iremembe in izboljšanja dob role jno vplivala na člane in članice našega društva, tako da se iodo z veseljem in polnoštevilno vdeleževali ne le najvažnejših, pač odkraja vseli sej lašega društva. Posebno priporočljivo pa je, da se saj teh sej do konvencije redno vdele-uijete. Dajmo se resno opri j e-i dela, prerešetajmo vsa pravi-a, dodajajmo dobro zrno, ter h'ta j mo ono ,kar smatramo za nepravilno in nerabno za v bo-loče. Vsak ima priliko zdaj povedati svoje mnenje, kar je vsekakor bol.jše, kot pa zabavljati potem, ko so že nova pravila tiskana. Demokracija v iednoti pomeni to, da imame poleg pravic tudi dolžnosti — 'n v te spada tudi dew pri raz? pravi in sestavljenju novih pravil za bodoče poslovanje J. S. K. Jednote. Pokažimo torej, da imo res dobri člani tudi v dejanjih, pa se lotimo tega važnega Iruštvenega dela z vso vnemo, la bo članstvo iz Chicaga poka-calo bratom in sestram širom republike, da zna prispevati konvenciji konstruktivne in konkretne nasvete, ki bodo v bodoče pospešili razvoj naše organizacije.
Apeliram tudi na vse člane, da vsakdo kadarkoli se preseli, naznani svoj novi naslov društvenemu tajniku. Mi hočemo vedeti za vse naše člane, da lahko redno z njimi dopisujemo v društvenih in jednotinih zadevah. Vsaka organizacija mora imeti lep red, če hoče, da ima zdrave pogoje za rast in za razmnoževanje. Tudi v gospodarskem oziru ne moremo pričakovati velikih uspehov, če tli vzajemnosti, sodelovanja in pravega sistematičnega poslovanja.
Pričakujoč veliko vdeležbo na prihodnji seji, vas najiskrenejše pozdravljam!
Frank S, Tauchar, predsednik.
Gilbert, Minn
Tem potom poživljam članstvo društva sv. Jožefa, št. 2C J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleži sej v marcu in aprilu. Na teh sejah bomo glasovali za predsednika glavnega nadzornega odbora in razpravljali o pravilih. Tudi delegat: za prihodnjo konvencijo se morajo voliti v marcu ali aprilu Seje se vrše, kot znano, vsake tretjo nedeljo v mesecu ob de-| veti uri dopoldne. Torej, ee-(njeni sobrati, pridite na seje in izberite si za delegate take može, glede katerih boste si-i gurni, da bodo zastopali vaše in vsega, članstva koristi. Ne ozirajte se na prijateljstvo, ampak volite za može, ki bodo v resnici delali za vas.
Dalje prosim, da člani, ki
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
E.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 901, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrfnin: JOHN MOVERN, 412—12tb Ave Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK,. 303 American State Bans Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatj® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf.e sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolmsR spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	.	...
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pr membe'naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«'> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan^! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami.
m
»it;
^0
s,
ijfjU
4<U!
ji Vi :
St
I c
imajo kakšno premembo naslova za naše uradno glasilo, prinesejo te izpremembe meni na prihodnjo sejo 18. marca. Upravnik mi je poslal odtis naslovnika našega društva v pregled in popravo, zato želim, da mi vsi na prihodnji seji prijavite morebitne izpremembe naslovov. Ako v kateri hiši prejemajo več iztisov lista kot dva, je po mojem mnenju odveč. Vsaj jaz mislim, da dva iztisa lista zadostujeta za vsako hišo. S tem bomo nekaj prihranili •Jednoti.
Dalje opozarjam tiste člane našega društva, ki se nahajajo v drugih naselbinah, to je v bližini drugih društev naše Jednote, da si takoj preskrbijo prestopne liste, ker tako zahtevajo oravila. Kdor tega ne stori, bo lahko prizadet pri bolniški podpori.
Člane, ki pošiljajo svoj asesment po pošti, prosim, da pošljejo pravočasno, ne pa tako pozno, da prejmem pošiljatev šele zadnji dan v mesecu. Tudi prosim, da se poslužujejo “Money Orders” in ne pošiljajo gotovine v pismih. Ako se gotov denar izgubi, ali ga kdo vzame iz pisma, si jaz roke umijem. Jaz vse pošteno vknjižim in oddam, kar prejmem, toda gotov denar pošiljati v navadnih pismih ni varno, ker se lahko izgubi in potem bo kdo mene dolžil. Poslužujte se torej poštnih nakaznic (Money Orders), kar je varno in gotovo.
Bratski pozdrav vsemu članstvu!	Louis Vesel,
tajnik društva št. 20 J.S.K.J.
Butte, Mont.
Cenjene člane društva sv. Martina, št. 105 JSKJ vabim tem potom, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 18. marca zvečer v Narodnem Domu. Tudi aprilske seje naj bi se po možnosti udeležili vsi Slani. Znano je sobratom, da 'mamo voliti predsednika glavnega nadzornega odbora JSKJ. Bliža se tudi konvencija in izvoliti moramo delegata. Razpravljati bi bilo tudi dobro o raznih točkah pravil, torej mislim, da bi bilo umestno, da nas je več skupaj. Ako se po-primemo, zamoremo spraviti Število našega odraslega član-itva nad 100, kar nam bo omogočilo, da v aprilu lahko izvo-imo dva delegata. Potrebujemo jih še samo kakšen ducat, Če jih dobimo toliko, bomo deležni tudi nagrade, ki .jo je gl. odbor razpisal.
Znano vam je, da je bilo tu ustanovljeno društvo Western Sisters, št. 190 JSKJ. To mlado žensko društvo je komaj mesec dni staro, pa ima že toliko članic, da bo lahko volilo
delegatinjo za prihodnjo vencijo. Torej bo imelo
ko51'
tolik0
kiie
::'*o
i!i?I
k,
‘če
V % Priv F*, i
»o
%
Jna
)Vr
J6 Pa
pravice kot naše društvo, že 16 let staro (slaba . korajža!), če se ne P0*-1 ll(L.
-• pl
po-
Po<
la
»p
r0j
‘H
tej
in spravimo v tem mesecu vilo naših članov nad sto-
sebno priznanje je
treba
da*1
uSpe-
agilni tajnici za tako lepe “ „ he. Le tako naprej, ^ eSvilS! Sisters, mi smo ponosni na Pa tudi mi se ne podam0 „ bomo potrudili, da pokaze j.j našo agilnost. Take članl!^ s
.
so po 17 ali 18 let
stari
e#
posebnim veseljem spre j#1 Z bratskim pozdravom
John Desli^j predsednik dr. št. 105
Ido;
k
b
h-
L%r
S
Si,
s
t
v c
iij
■
Chisholm- ^ R3r
Članstvo društva jnft re, st. 60 JSK:i pozrvi.iaI11 ^e-potom, da se polnoštevil110 leži prihodnje mesečne se^’0l)
;
se bo vršila dne 18 dveh popoldne v Grahko'^^ omenjeni sej1
bP;.
-
da b «
rani. Na volili delegata za ki se bo vršila konci Ely, Minn. Važno je, *;..0v seje i>o možnosti udele01^ člani in si izvolijo delega da lie id*r
svojem prepričanju, potem kakšnega
Imeli smo namreč že
takc
dl-
čaje. Moja želja bi oi gc da bi se člani kolikor 111 ,ei vu« p J
bi
udeleževali vseh sej, konvencijo, člani na.) razmišljali o kah pravil, katere bi bil° lL#
tr /
praviHh* V
tajnik dr. št.
no izpremeniti ali P°^0 d°' Na ta način bomo prišh y brih zaključkov in uspe1 Z bratskim pozdravom
John Er6oV'
i 0'
Clevel»n
iiic ,i
odločil, da opišem Jie^ (Jl^ delovanje društev JSh velandu in okolici, ^0* javnost izve, kaj nasa v Velikem
Ker
že dolgo nisem ^ poročal v našem glasih’
Clevelandu d ^ Vt/* -
Društva JSKJ v
so bila jako aktivna v ^ti^ ^
nem letu, in prav tak« so v tekočem. Aktiv* ^ »$[
dcl^V
članice so vedno na tirajo za pridobivanj® so'
članstva. V ta
Cleve
la"
društva JSKJ V v'” stoP^, združila, da skupno in agitirajo za nove članice. Prvi llSP ^ prv skupnega dela so se zali v tem, da so bil3 angleško
ir
p°loVIM
Ta akti'
I' V
ljena tri,
društva v zadnji p( teklega leta. -•-	.	gC
še ni ponehala in vSl - ^ mo, da pomorerno možnosti, da število dvajset tisoč svojo 30-letnico.
(Dalje na 3.
‘tlt
ll°l
E>j
k
fj
M
H
S
'8ke
\
I »a
s
?)}
l)f
h*«
s
sS
S
S
i
“vij
n,
H
%
ll
H
‘i.
%
ki.
S
%
h
i
‘ii
V
I
(Nart, DOPISI.
Sevanje iz 2. strani)
® društva v Clevelandu ! Ufli v drugih ozirih ze-%'na’ ®koro vsako posa-društvo je priredilo „ Zabavo v tej sezoni. | ‘a so dosegla 'samo mo-
He^8^16’ ^ruga Pa tuc*i fi* Uspehe zraven. Najino je,
da so društva Prirejajo zabave, s
„ Oznanijo naselbino s
™ C**-
^ttied vseh jugoslovan-. Zedinjenih državah.
i; Olganizacijo,
pjsa;
ki je naj-
Je, da
"tl se mora v Prvi frod t •’ da ni I)rimanJk'
jj. takih prireditev, am-j, «»ogo,
N0
^av0 W»abi
Ro	slučajih se ob-
■•tei^Znani z organizacijo ■le omogočeno in olajšal'
^če kaj prebitka. Je> če društvo prireje ali druge vrste, kar največ občin-
v 0' idle*
re-
e.i
jin as'
p,-
ali
ko5' olik° ki Je
(lO^*
udi«110 u
*3no delo v agitacij-
št«-po-; dat>
USP*
ester;
a v»s-
,i»se
•Ž1
n«.*
še5
ie#
i
U e' Pri takih priredi-' ^ J® treba dobre razsodbo ,Sevčlanstvu in občin-aSreže kar najbolje in ( 2 na.imanjšimi stroški. r*o j°tneni velik moralni in pfe v ' finančni uspeh, če ba obilna.
' Sezoni sem se udeleži)
1 Ki o
movj- 0 Jih priredila novo-dl'uštva JSKJ v u- Sicer ta nova ^ svojimi prireditvami j: g*a kakšnega poseb-an^neS'a uspeha, toli-I -^e kil moralni us-0ve prireditve so bi-obiskane, ako
8aJ'°’	80 P1* tet> dru-
lui 1 ndadi člani in člani-ijo aj° še dovolj vpogle-KUše«j v takih priredi-
rci
N
jugi vzrok je ta, ker evelandu vsako sobo-
ljo
5 do 8 javnih pri-
fkt^ih slovenskih dru-*5 ^ko
eh.
jS*
1
».i. - ne morejo biti vse
j lskane.
sez0
hi so tudi s^kupna
M*1*11, i
ie 111 ,cJe’
K*" vi ^ bo en' & ;a % ne - „
priredila dve ve-jfa Se je vršila 11. no-jv "27 v Slovenskem
Je 0l*lea Av®’' T.avPri'
*h
ni0
cij0,
gin*
id»:
K«
»»»5
tu®
bi
o $
1 a-
4
pr»
do
llOV’
Prinesla precej do-
kakor tudi moral-fceb ^ruga prireditev je few: 111 a rja v Slovenskem ^ Comu na Waterloo ^»reditev nam ni pri-.'l',ieljenega uspeha.
ni bila naklonje-' 'siln0 deževalo ob ča-^ 0l’a^° občinstvo pri-Mj Jelico. Gotovo je )t'tanstvo do 97 odstotku*10' ^seeno pa je tu-či^a Veselica pokazala 4i b ?a Preostanka. ■-Si? pa še razložiti ’ dohodki porabijo. '!>ei{ - -^e ^il denar ali 2e prej porabljen
lC‘° 1
Lanov]jena društva
mu na St. Clair Ave. Druga polovica čistega dobička pa se bo porabila za stroške zdravniških preiskav novih članov, ki so pristopili, oziroma bodo pristopili v tem letu.
Torej, dragi bratje in sestre, sezite po vstopnicah za omenjeno veselico, ki so v predprodaji pri vseh društvih in se udeležite prireditve v kar naj večjem številu, da bo uspeh kar najboljši. S tem boste pokazali dobro voljo napram organizaciji, pri kateri ste zavarovani, ob enem pa boste pomagali našim stavkujočim sobratom, ki se borijo za pošten in pravičen košček kruha zase in za svoje družine. Noben član J. S. K. Jed-note in noben Slovenec naj ne bi odklonil vstopnico za gori omenjeno prireditev, če se mu ponudi. In že sedaj kličem vsem članom in članicam J. S; K. Jednote, kakor tudi ostalim rojakom v naši naselbini: na svidenje 21. aprila v Slovenskem Narodnen Domu!
Z bratskim pozdravom
Frank Kačar, tajnik skupnih društev J.S.K.J.
Homer City, Pa.
Vse člane in članice društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ vljudno prosim, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila dne 18. marca, točno ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo volitev delegata, oziroma delegatov za 13. redno konvencijo JSKJ. Pravila določajo, da društvo, ki šteje nad sto članov, je opravičeno do dveh delegatov, in ker šteje naše društvo nad sto članov odraslega oddelka, je opravičeno do dveh delegatov. Tem potom kličem in poživljam naše članstvo, naj se vsaj teh treh ali štirih sej po možnosti polnoštevilno udeleži, ker bo treba pripraviti navodila delegatoma, s katerimi se bo večina našega članstva strinjala.
Bratski pozdrav!
Frank Farenchak, tajnik dr. št. 122 JSKJ.
člane društva sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. marca. Kot je bilo naznanjeno v našem glasilu Nova Doba, se zdaj volijo delegati za konvencijo J. S. K. Jednote, ki se bo vršila konci julija v Ely, Minn. Delo delegata pa je važno in pomembno. Potrebno je torej, da se prihodnje seje vsi udeležimo in izvolimo delegatom osebe, ki bodo v vseh ozirih odgovarjale temu poslu.
Z ’bratskim pozdravom
Joseph Turk, tajnik društva št. 36 J.S.K.J.
1U“M.
,
j 0'
ML 12 V
dr"5,
d^V1
ir
,.ate , pf nvC*
%0
'V0l, ,lrneli te prireditve.
i>ili
'DlasVse uradne potreb-\kU * smo vse zdravnici ?Ve’ Po vsaki usta-
.	“	*	lt.
V h prirejena ma-t-iste člane, ki so k4 ’ *n plačali smo
V^niško
akt*'.
K
'%
,ve
'K?
I11 ,J! 0V"
je P°
vid j
* “,V
V!
liii'
:l0
.	—	preiskave
vWiie tudi pri že prej 1 v društvih- Tako
, ()10 eni koncev vedno Sipino.
Ho prihajale in 'Ul društva prošnje !. liri 'er sc vr^i dolgo-^ in 'rn°8arska' stavka. C'v s;S°bl'a« potrebujejo Sp ’j^ni bednem polo-v , r&čajo za isto na On	krajih.	Ker
1 ^ V , društev že pri-
ti*1’ tiek.'*'‘IHen 1Z svojin 6 So j^ei’a celo po dva-|aj 111Hnce dopuščale, P? naPreJ bolJ t-eš-s,)evHti iz teh vi-
ciuVsako društvo pre tci so brez de-° {° treba zalaga-te^a 80 xa' ku- <!v JSKJ na zad-'f, *’ cin Se ne 29. februarja k %, r‘akloni v pomoč
^ «C;.oCim sobratom \	dobička	vese-
HeniV?ila 21. aprila Narodnem Do-
Chicago, 111
Poživljam člane društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote. da se kar v naj večjem številu udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila 18. marca v navadnih prostorih. Ta seja bo zelo ^až-na, kajti voliti imamo za enega glavnega uradnika in ob enem bo treba izvoliti delegata za konvencijo J. S. K. Jednote, ki se bo pričela konci julija v mestu Ely, Minnesota.
Bratje in sestre, katerim je pri srcu društvo in Jednota, pridite na sejo in izvolite delegatom za 13. konvencijo take člane, ki bodo v vseh ozirih kos svoji nalogi. Bodoča konvencija bo imela nekaj zelo važnih točk za rešiti, torej je potrebno, :la bo kar največ mogoče sestavljena iz članov, katerim ni Jednota samo na ustih, ampak tudi v srcu.
Po seji bomo imeli nekoliko prigrizka in poleg tega tudi kaj malega za zamočiti. Pričakujoč velike udeležbe na seji 18. marca, vas bratsko pozdravljam, vdani
John Zvezich, tajnik društva št. 70 JS.K.J.
Meadovvlands, Pa.
Člane društva sv. Janeza, Krstnika, št. 75 J. S. K. Jed note se tem potom poživlja, da so polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vrši la dne 18. marca. Na dotični seji bo treba voliti delegata za bodočo konvencijo in bo treba tudi razpravljati o pravilih, kako in v koliko bi se jih spremenilo, da \bi bilo v največjo ko rist organizaciji. Torej naj vsaki sam zase nekoliko premišljuje o morebitnih izpre membah, potem pa gotovo pri de na sejo in pove svoje mne nje. — Z bratskim pozdravom Andrew Milavec Jr. tajnik društva št. 75 J.S.K.J
Conemaugh, Pa.
Tem potom uradno poživljam
Chicago, 111.
Člane in članice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote vljudno vabim, da'se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila 18. marca ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Ta seja bo velevažna, ker je večje število i\ovih članov in članic pristopilo k društvu. Na tej seji bomo glasovali za predsednika glavnega nadzornega odbora in ob enem volili delegate za konvencijo.
Z bratskim pozdravom
Andrew Spolar, predsednik dr. št. 70 J.S.K.J.
Gilbert, Minn.
All members of St. Joseph lodge No. 20 S. S. C. U. are hereby invited to our next two meetings on March 18th and April 15th. We will have discussions about our By-laws and election of the President of the Board of Trustees. Elections of the delegates to the next convention, which will be held in Ely, Minnesota, in July 1928, must be also held in March or April.
Louis Vesel, Secretary.
Calumet. Mich.
Poživljam člane društva sv. Cirila in Metoda, št. 9 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleže seje v nedeljo 18. marca, ker bo na dnevnem redu vor litev delegatov za prihodnjo konvencijo.
Z bratskim pozdravom
John llenich, predsednik dr. št. 9 J.S.K.J. -------------o--------
POPRAVEK IZ PITTSBURGHA
V mojem poročilu o vspehu veselice, katero so priredila vsa tri pittsburška društva JSKJ dne 15. februarja v Slovenskem domu na 57. cesti, in ka-i;ere čisti dobiček je bil namenjen v podporo tistim članom naše organizacije, ki radi pre-mogarske stavke niso v stanu plačevati svojih mesečnih asesmentov, izpustil sem, ne po svoji krivdi, imena štirih daro-valcev-članov društva sv. Jožefa štv. 12, in sicer Johna Simončič, Antona Pečjaka, Johna Muniča in Ignacija Zupančiča. Nadalje je bilo izpuščeno tudi ime sosestre Marije Gorup, ki je delala ves večer do rane ure zjutraj na omenjeni veselici, in pa ime Franka Goloba, ki je zamudil veliko časa v tem, da nam je pomagal zbirati skupaj razne darove. Vsem gorinavedenim članom in članici se ponovno najtopleje zahvaljujem za njih ko-ope-racijo in jih prosim, da mi oprostijo, ker so bila njih imena v zadnjem poročilu izpuščena.
Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK,
gl. predsednik JSKJ.
-------o--------
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nominacijske volitve s priporočili kandidatov za predsednika glavnega nadzornega odbora so trajale 60 dni. to je od 18. decembra 1927, do 16. februarja 1928, kot je bilo svoje časno uradno naznanjeno iz urada glavnega tajnika. Po 16. februarju urednik ne sme v listu priobčiti več nobenega priporočila za tega ali onega kandidata. Dopisniki, ki so zadnje čase pošiljali tozadevne dopise, naj izvolijo to vzeli na znanje.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Waukegan, 111.
Konvencija naše Jednote je pred durmi. Dosedaj smo še malo čitali in razpravljali o izboljšanju naših pravil. Edino, o čemur se največ razpravlja, je ime Jednote! Ako je ime, oziroma črka “K” res tako velikega pomena, da se o tem že piše in debatira par let in kakor izgleda, da se bo tudi na konvenciji porabilo precej časa za to, je po mojem mnenju najboljše, da poveri članstvo delegaciji na tej konvenciji polno moč, to' se pravi, da članstvo posebej naroči delegatu, kako naj glasuje radi imena! Kadar pišemo radi imena Jednote, kaj radi omenjamo ustanovitelje ter pijonirje organizacije, kateri so si izbrali to ime. Vsa čast jim!
Pomisliti pa moramo, da so danes druge razmere, da se danes naša pravila tudi drugače glase, da je naša Jednota danes na nepristranski podlagi, in da je ime kot tako “kamouflaža.” Pomisliti moramo, da imamo v naši Jednoti članstvo različnih mišljenj ter nikakega diktatorstva od strani Jednote, kar se tiče prepričanja. Je torej po mojem skromnem mišljenju najboljše, da odpravimo ta nepotrebni privesek! Ako bi naša Jednota imela kako strankarsko načelo, na primer da bi bila v resnici “katoliška,” bil bi z vsemi štirimi, da ime ostane, kakor je. Da pa imamo sedanje ime samo za stafažo, je pa neodpustljivo za one, kateri se še potegujejo zanj! Toliko od moje strani o imenu Jednote. Napisal bi lahko cele kolone ter pojasnil vzroke, pa naj zadostuje za enkrat, ker vpm, da se bo še mnogo pisalo o tem.
Delegaciji prihodnje konvencije bi svetoval, kakor tudi članstvu, da naj gleda na to, da pride naša država Illinois do zastopstva v glavnem odboru. S pokojnim Mohor » Mladičem smo izgubili edinega glavnega uradnika v na£i držujtf. Imamo pa tu močna društva, z agilnim članstvom, katera so opravičena do enega glavnega odbornika.
Obljubil sem v zadnjem dopisu, da bom pisal tudi o mladini in o bolniški podpori, kar se bo zgodilo v eni prihodnjih številk Nove Dobe.
Za danes pa opozarjam članstvo društva sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote, da se prihodnje seje v aprilu gotovo in polnoštevilno udeleži. Izvoliti moramo delegate za prihodnjo konvencijo ter ukreniti več važnih reči v korist društva in Jednote. Čitali se bodo tri-me-sečni računi, po seji bomo pa imeli običajno zabavo ali “party,” kakor lansko leto. Zato pa prosim vse člane, ne prezrite tega poziva, pridite gotovo, pokažite, da ste tudi vi pripravljeni sodelovati z društvenim odborom za večjo in mogočnejšo J. S. K. Jednoto.
Paul Bartel,
predsednik dr. št. 94 J.S.K.J.
da jed pri drugi hiši bolj diši. Prihodnja konvencija naj uredi dvajsetletnemu zavarovanju, to je načrtu “B” pravo pot, kar bo velika privlačna sila, posebno za našo mladino.
Na prihodnji konvenciji bi bilo potreba, po mojem mnenju, vpoštevati priporočila našega vrhovnega zdravnika glede ta-kozvanega “endowment” zavarovanja. Škodovati nam ne more, koristi pa lahko mnogo. Iz zapisnikov polletnih sej glavnega odbora izprevidim, da se 70-letniki rapidno množe in da se istim skuša po možnosti pomagati. Sad sedemdesetih let ni sladak, mala pomoč od Jednote zalaga pa le nekoliko posameznikov, v večih slučajih pa Jednota precej izda. Če se bo na prihodnji konvenciji v tem oziru nekaj dobrega ukrenilo, bo postala naša J. S. K. Jednota takorekoč voditeljica drugih organizacij.
Pozdrav vsemu članstvu!
Louis Taucher,
' član društva št. 18 J. S. K. J.
Rock Springs, Wvo.
Bratje in sestre, letos se bo vršila trinajsta redna konvencija J. S. K. Jednote in važnost iste bo dalekosežna. Prvič glede imena, ki naj bi bilo v smislu pravil, odobravam dopisnika, ki svetuje splošno glasovanje (da bi imela glas tista mladina, ki ni še prisegla pod nobenim čarterjem). Naša mladina ima jasne misli in se zaveda principov svobodne dežele. Cas je ugoden, vrt tukaj rojenih Slovanov še ni obdelan, principi so znaki naprednosti. To se je pokazalo tudi pri drugih organizacijah.
Razred dvajsetletnega zavarovanja .je treba tako preurediti, da bo kolikor mogoče podoben zanesljivim “insurance” družbam. Mnogo ,je naših ljudi, ki so vpisani v zavarovalne družbe, nekateri cclo nevešči jezika. Marsikateri si je naj-brže mislil, kot pravi pregovor,
Herminie, Pa.
K razpravam o pravilih bi tudi jaz rad nekaj besed napisal. V naših sedanjih pravilih imamo med drugimi tudi točko, ki določa, da člani, ki nočejo prestopiti k bližnjemu društvu, ako so izven delokroga svojega društva in v delokrogu drugega društva, se morajo po preteku dveh mesecev suspendirati iz društva in Jednote. Po mojem mnenju ta točka ni pravična. Imamo člane, ki plačajo svoje pristojbine pet, deset, petnajst in več let, katere lahko na ta način zadene suspendacija. Po tolikih letih plačevanja se jim odvzame bolniška podpora in se jih suspendira, samo zato, ker nečejo menjati društva. "V mnogih slučajih taki člani sploh niso stalni. Ce se nastanijo v kakšnem drugem mestu, pošiljajo svoje društvene pristojbine redno, ali pa kakšen drug član plača zanje. Jemati prestopne liste samo za kratko dobo in za nestalno delo, se mnogim članom zdi odveč.
Mnogo takih članov njihovo društvo v slučaju bolezni ne bi moglo nadzirati; v takem slučaju naj bi se ukrenilo tako, da bi jih obiskovali člani bližnjega društva. Reče se mi lahko, da taka so pravila in po pravilih se je treba ravnati. Pravila in sklepi konvencije pa se lahko spremene, bodisi na konvenciji ali potom splošnega glasovanja. Saj je bil na primer potom splošnega glasovanja spremenjen sklep konvencije, da se bo namreč prihodnja konvencija vršila v Ely, Minn., mesto v Indianapolisu. Ind., kot je zadnja konvencija določila.
Dalje je glavni odbor odbor določil nagrade za nove člane, na drugi strani imamo pa naklado. Radi te naklade smo pri našem društvu izgubili 14 članov in sicer dobrih, mladih mož, med 17. in 38. letom. Prosim sobrate in sosestre, da na prihodnji konvenciji skušajo premeniti pravila in lestvico, ker drugače ne bomo mogli obstajati in napredovati. Ukrene naj sc tudi vse potrebno, da se he bo na eni strani kršilo pravil, medtem, ko se na drugi strani zahteva strogo izvrševanje istih. To bo v korist nas vseh in bo pomagalo boljšemu napredku organizacije.
Bratski pozdrav!
Ilija Suman, tajnik društva št. 154 J.S.K.J.
tem, če se izpremeni ime, novi kandidati skupaj leteli, kakor ptiči na polje, ko žito zori. Pustimo to zadevo v miru, ker to nam ne bo nič v korist, rajši v škodo. Dajmo še malo premisliti, da so naši očetje in predniki ustanovili našo dično J. S. K. Jednoto. Naj se tako imenuje, kakor se je. Marsikateri ustanovitelj, ki je še danes pri Jednoti, si bo mislil: še se zanimajo za nas ustanovitelje, še se potegujejo za staro ime.
Nadalje sem čital priporočilo, da bi se sklad za en dolar in sklad za dva dolarja bolniške podpore združila. Jaz sem proti temu. Člani v razredu za en dolar se bodo kregali, da ne bodo podpirali dvadolarski sklad. Če je primanjkljaj v dvadolarskem skladu, naj konvencija zviša asesment za dotični sklad. Moje priporočilo je, da se naj noben sklad ne združi z drugim. Kar se tiče sklada za tri dolarje podpore, pa naj se razpusti, ker se ne more vzdrževati.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82, J. S. K. Jednote še dosti dobro napreduje, pa ne v članstvu, ker v državi Wisconsin še nimamo poslovnice in torej ne smemo sprejemati novih članov v društvo. Upam, da bo 13. redna konvencija ukrenila vse potrebno, da dobimo poslov-nico v naši državi.
Na redni mesečni seji 19. februarja je bilo sklenjeno, da se mora vsaki član zglasiti na seji, če ne more plačati, da se založi zanj. Kdor ne bo plačal in se ne opravičil na seji ali pri tajniku, bo suspendiran. Zapomnite si to, da se ne bo kdo potem jezil na tajnika. Poživljam člane in članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo seje. dne 18. marca, ker bomo volili delegata za 13. redno konvencijo, ob enem bomo imeli glasovanje za predsednika glavnega nadzornega odbora. Torej, vsi na sejo 18. marca o polu dveh popoldne v cerkveno dvorano!
Z bratskim pozdravom
John Mervar, tajnik. 514 N. 9th St., Sheboygan, Wis.
(Tel. 1937 M).
Commodore, Pa.
Naša premogarska naselbina dela vsaki dan z neunijskimi delavci. Kar nas je unijskih delavcev, smo pa doma in čakamo odrešenja. Resnica je, da smo potrebni prositi, ker naš “relief” ne zadostuje niti za enega otroka.
Kar čitam v glasilu radi spremembe imena Jugoslovanske Katoliške Jednote, se mi zdi nepotrebno. Naj sem te ali one vere, lahko pristopim h kateremu društvu hočem, pa me nobeden ne vpraša, kakšne vere sem. Človek lahko veruje kar hoče in voli kogar hoče. Jedno-tino ime naj ostane kakoršne je, pa vsemu konec. Ako ga spremenimo, bodo rekli, da se sramujemo sedanjega imena.
Nick Karlovich, član društva št. 79 J.S.K.J
Sheboygan, Wis.
V Novi Dobi z dne 22. februarja sem čital v razpravi o pravilih priporočilo za izpre-membo imena, naj bi se črka “K” nadomestila s črko “P.” Jaz ne vem, zakaj nekateri člani tako teško vidijo sedanje ime. Ali ni dosti lepo in pravilno? Toliko'časa že organizacija tako lepo napreduje, pa bo se, četudi se ime ne izpremeni. Za kogar ni to ime, naj bi si pa na kak drug način pomagal. Jaz ne pričakujem, da bodo po-
Barberton, O.
Zadnjič sem pisal zavoljo imena naše Jednote, danes pa bi rad dal nekaj pripomb in nasvetov, likajočih se bolniške podpore, naklad, oziroma prepogostega primanjkljaja v bolniškem skladu. Čitali smo že več nasvetov glede tega. Nekateri vidijo potrebo zvišati asesment, drugi bolj strogo nadziranje bolnikov. Zvišanje asesmenta je kaj enostavno. Nič si ni treba beliti glavo in nič premišljevati.
Povišanje asesmenta pa ni kar nič po volji članstvu in je poleg tega tudi velika ovira pri agitaciji za novo članstvo. Ravno tako in na isti način vplivajo naklade. Po mojem mnenju ni potrebno v očigled tega, da se poviša asesment, ker to bi bilo navsezadnje v škodo naši •Jednoti. Treba je nekaj druze-ga. Treba je bolj strogega nadzorstva bolnikov. Potrebo po bolj strogem nadziranju bolnikov je priporočalo žo več čla-
nov. Ti pa, ki to in tako priporočajo, pa kaj radi in ponavadi še pripomnijo, da se pri njih društvu bolnike stroga, nadzira, in ti hočejo tako zvaliti vso krivdo na druga društva. Reklo se bo: “Imamo pravila glede tega, po teh se naj društva ravnajo napram svojim bolnikom, pa bo temu zadoščeno. Kaj je treba še kaj druzega?” Društva se ne ravnajo strogo po pravilih, to je kar je. Dobi-bimo zopet druge, kateri so zelo pesimistični glede tega. Povedo, da se članstvo stara, da bo treba vedno več bolniške podpore plačevati. Iz starega kraja ni več naseljencev, pravijo. Kar se tiče tega, je vse odvisno od nas samih. Ako bomo gledali, da naši otroci postanejo člani naših organizacij, se bo članstvo naših organizacij pomladilo in ne staralo, ako se vzame povprečna starost. Napredek v članstvu ni treba, da je odvisen od novih priseljencev. Naš narod tukaj, čeravno ni novih priseljencev, se množi in naša mladina, ker ne bo tako težko delala kot mi iz starega kraja do-šli, bo manj podvržena raznim boleznim in poškodbam.
Vrhovni zdravnik neke slovenske podporne organizacije je pred časom, ko so bile tam zelo pogoste naklade v bolniški sklad, pisal in omenil tudi par drugih naših slovenskih podpornih organizacij, katere so imele takrat rezervo v svojem bolniškem skladu, da bo tudi tam prišlo do naklad. Da bo tudi tam nastal primanjkljaj v bolniškem skladu. Njegova prerokovanja pa se niso uresničila in iz poročil ob koncu preteklega leta vidimo tam, da njih bolniški sklad raste brez vsakih naklad.
Kako je torej, da imamo ml pri nas tako pogosto primanjkljaj v bolniškem skladu?
Krivo je med drugim, in jaz se popolnoma strinjam s tistimi, kateri trdijo to, da se premalo strogo nadzira bolnike. Kar se tiče pravil samih, ne bodo one nikdar primorala društva do bolj strogega nadzorstva bolnikov. Pred enim letom ali še dalj nazaj sem jaz pisal o tej stvari in povedal, da le takrat se bo doseglo strogo nadzorstvo bolnikov in se s tem rešilo večni naklad, ko bo društvo, katero prejme več bolniške podpore kot v to svrho pošlje asesmenta, direktno pri tem prizadeto in ne indirektno kot je stvar sedaj. To se bi doseglo s tem, da se vpelje pri tem lestvica, lahko razumljiva, po katerih bi taka društva plačevala v slučaju primanjkljaja, katerega narede v enem, dveh ali treh mesecih, naklado. Splošno naklado na vse članstvo pa naj bi se naložilo šele potem, ako bi vkljub tem nakladam posameznih, oziroma takih društev bil še vedno primanjkljaj v bolniškem skladu.
Ne mislim pa, da naj bi plačevala taka društva cel primanjkljaj, ker ako bi bilo tako, potem ne bi imeli centralne bolniške podpore. Taka društva naj bi v takih slučajih plačevala le gotove odstotke primanjkljaja, take, da bi jih društvo, pa če je še tako majhno, lahko zdelovalo. Ako se vpelje kaj podobnega, ne bo zainteresirano za bolnike v društvu ie tisto malo članstva, katero se udeleži sej in društveni odbor kot je sedaj, ampak vse članstvo društva. Vsi ti bi potem pazili na bolnike in pri delitvi bolniške podpore in gledali, da le tisti, ki se strogo ravnajo po pravilih, dobe podporo. Šlo bi se potem pač tudi za društveno blagajno. Dosti je namreč se članstva, posebno od takrat, od kar je vpeljana centralna bolniška podpora ,ki nikakor nočejo vedeti in videti, da so Jednota oni sami, ih gledajo na Jednoto kot na nekako kompa-nijo ali trust, katera ima v blagajni tisočake (v skupni blagajni), ali celo milijon ali več dolarjev. Pa kljub temu vedno več in več zahteva od njih y obliki asesmenta in naklad.
(Dalje pa 4. strani)
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 3. strani)
Naš narod je v splošnem zelo pošten, se pa dobe taki, kateri .«e skušajo v slučaju bolezni okoristiti na račun Jednote. Res je, da smo bratje in da moramo po bratsko ravnati, kadar delimo pomoč. Kot vse drugo pa ima tudi bratstvo svoje meje. Pozornost se naj bi dalo tudi členu XXXVI., točka 2. O tem piše v glasilu od 7. marca sobrat Ivan Kapelj. Ta sobrat svetuje, da se naj bi plačevalo bolniško podporo s prvim dnem bolezni. Razlog zato daje, da so člani, ki so vsled bolezni nezmožni za delo samo par dni ali pa vedo, da ne bodo dobili nič, ako bolehajo manj kot osem dni, ostanejo doma še toliko dodatnih dni, da dobe podporo, čeravno bi drugače, ako ne bi bilo vsled tega, preje se javili zdravim. Jaz dvomim, ako bi bilo s tem kaj pomaga-nega. Res je, da bi bilo manj takih, ki so bolni sedaj do osem dni ali gotovo pa je, da bi se potem priglasilo veliko večje število bolnikov kot se jih sedaj.
Moje mnenje je, da bi bilo bolje, ako se bi bila zadnja konvencija ozirala na nasvet vrhovnega zdravnika sobrata Gra-heka. Ta je namreč tam svetoval to:	Jednota	naj ne plača
nobene podpore za prve tri dni. Po teh treh dneh pa naj bi , bil bolnik deležen podpore naprej. Ko je vrhovni zdravnik to svetoval, je tudi povedal, da po njegovem računu bi si na ta način plačevanja Jednota prihranila okoli tri tisoč dolarjev na leto. Ako se prav spominjam, je nas bilo samo par delegatov za to, vsi drugi so bili, da se plačuje po starem. Društva naj bi o tem razmotrivala na svojih sejah in potem naročila delegatu, kako naj voli.
Kar se tiče konvencije in konvenčnih stroškov, bi nas lahko stala par tisočakov manj. Bil sem delegat samo enkrat, vendar pa sem videl tam dosti nepotrebnega tratenja časa. O tem bom pisal drugi tftden, ne glede, ako se komu zamerim.
Anton Okolish, član društva št. 44, J.S.K.J.
črke J. S. K. J. Kaj si mislite, kaj lahko prosilec zahteva od organizatorja ali društvenega tajnika, da naša Jednota posluje pod tujim imenom? Nastale bodo take teškoče, prej ali pozneje. Torej izprememba pečatov je neobhodno potrebna. Koliko stane 190 pečatov, si pa vsaki posamezni član lahko izračuna. Na vrsto pridejo društveni čarterji, pod katerimi ima vsako posamezno društvo pravico obdrževati svoje redne ali izredne seje. Naj stopi v dvorano kakšen nepoznan človek, ki ima pravico po postavi pregledati pod kakimi imeni zborujemo. Posledice naj vsak sam premišljuje.
Moje priporočilo je, naj ime ostane. Zaradi imena ne bo Jednota nič boljše napredovala* pač pa slabše, če bodo nekatere družine odstopile. Posledice bodo nosili tisti, kateri so za iz-premembo imena. 2e več stari-šev sem slišal,	da	sami	bodo
ostali v društvu, svojo mladino pa bodo vzeli iz društva in jo dali k angleškemu društvu. Mi bomo pa tastari na cedilu ostali, Torej previdnost, dokler je čas. Kdor ni kratkoviden lahko vidi, da naša Jednota po sedanjih pravilih povoljno napreduje, da boljše ne bo nikoli.
Priporočal	bi	pa,	da bi	pri-
hodnja konvencija kaj dobrega ukrenila zaradi mladine, da bi jo nam bilo lažje pridobivati v naše vrste.	O	tem	izpregovo-
rim pozneje.	Sobrati in	sose-
stre, zdaj ni čas za dremanje, ko je vsak nasvet dobrodošel.
Anton Zidanšek, tajnik društva št. 174 J.S.K.J.
Sharon, Pa.
Že v eni zadnjih številk sem se oglasil k razpravam o pravilih in danes bi zopet rad zapisal par nasvetov. Sem prileten član in ustanovitelj društev št. 161 in 174 J. S. K. Jednote, zato imam tudi precej izkušenj. Naj nikdo ne kritizira mojega prepričanja, kakor tudi jaz nimam namena kritizirati prepričanja drugih sobratov. Podam le nekoliko poštenih nasvetov.
Od mnogih strani slišim, da člani želijo, da ime ostane ne-izpremenjeno; kakor hitro da bo izpremenjeno, bodo pustili našo organizacijo z družinami in bodo pristopili k angleškim organizacijam, kjer ne bo treba vednih izprememb in nepotrebnih stroškov. Takega mnenja sem tudi jaz. Mnogo članov sem pridobil za J. S. K. Jedno-to, pa samo en kandidat se je obotavljal, da ne mara hoditi k spovedi, da bi ga kdo silil, ako ni on pri volji tega storiti. Jaz sem se kot organizator poslužil pravil in jih na glas čital pred njim in njegovo družino. Bili so zadovoljni in lahko rečem, da je še danes malo članov tako poštenih kot je ta. Večkrat mi pove, da so naša pravila tako izdelana, da ne pozna boljših in ta pravila vpošteva tudi mnogo dopisovalcev. Torej, kaj bi delali stroške na konvenciji v teh slabih časih? Sprememba imena stane denar, jaz cenim to na najmanj 30,000.
Vem, da si nekateri predstavljajo, da bodo stroški mali, toda hočem nekoliko pojasniti. Prvič, na kak način more organizator enega ali drugega člana nagovoriti po sedanjem imenu, ko ga več ne bo? Po sedanjih pravilih mora vsak društveni tajnik na vsako prošnjo pritisnili pečat in na vsakem društvenem pečatu so vtisnjene
Indianapolis, Ind.
Zdaj je čas, da kdor je kaj zmožen in ima kakšne izkušnje, kaj napiše v izboljšanje pravil naše dobre J. S. K. Jednote. Zato apeliram na članstvo, da se zanima za te razprave in prihaja na dan z nasveti, da bodo delegati na konvenciji vedeli, kakšne so želje članstva v splošnem. Stari pregovor pravi, da en sam človek malo ve, mnogo ljudi pa dosti ve.
Prvo, kar bi jaz priporočal za izpremenitev v pravilih, se tiče operacijskih podpor. Po mojem mnenju naj bi se vsakemu članu ali članici plačalo za operacijo, katera je zahtevala pre-rezanje trebušne stene, $100, pa ne več, če ima tudi tri operacije istočasno. Zakaj priporočam to, vam tu pojasnim. Lansko leto v decembru je tu zbolel neki član in je začel zelo bljuvati. Ker mu tudi drugi dan ni odleglo, je poklicani zdravnik izjavil, da ima vnetje slepiča, da mora takoj v bolnišnico, kjer bo izvršil na njem operacijo, če bo še čas. Bolnik se je seveda ustrašil, kakor bi se menda vsak, in se je podal v bolnišnico. Tam je zdravnik izvršil operacijo, toda vnetega lepiča ni bilo. Razume se torej, da je moralo biti kaj drugega. Krivda pa ni bila na strani bolnika, ampak zdravnikova.
Na društveni seji meseca decembra je prišlo na vrsto sklepanje glede bolniške in operacijske podpore. Pri tej priliki sem dal tudi jaz svoje poročilo sklede operacije prej omenjenega sobrata. Povedal sem tako, kot mi je povedala soproga omenjenega sobrata in kakor mi je povedal tudi sam, ko sem ga obiskal v bolnišnici. Namreč, da je omenjenega vzel zdravnik na operacijo za vnetje slepega črevesa, pa ni imel vnetega slepega črevesa. Po mojem mnenju je bilo pravilno, da se o tem sporoči vrhovnemu zdravniku in večina navzočih članov se je s tem strinjalo. Eden odbornikov se je izrazil, da se na tako pismo ne podpiše, jaz pa sem smatral za svojo dolžnost, da se stvar pravilno pojasni. Nisem nikdar mislil, in danes ne verjamem, da bi bilo tisto pismo tako vplivalo na vrhovnega zdravnika, da mu je odklonil operacijsko podporo. Meni se sedaj očita, da sem jaz kriv. Naj si vsak za-
pomni, da bo treba tudi dokazov za to.
Priporočam pa, da se naj operacijska podpora izplača, če je član operiran in mora bolečine prestati. Jaz sem prepričan, da če bi bila dotična vrsta operacije v pravilih, bi vrhovni zdravnik operacijske odškodnine ne bil odklonil. Vsled tega se Tie počutim niti najmanj prizadetega.
Pozdrav vsemu članstvu!
S. Škerjanc, član društva št. 166 J.S.K.J.
Upam vseeno, da se ne bo znašel v uredniškem košu.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Frank Rozinka, podpredsednik dr. št. 25 JSKJ.
Klein, Mont.
Kot vidim v razpravah o pravilih v našem glasilu, nekateri dopisniki mesto drugih dobrih nasvetov priporočajo odstranitev tistega ubogega “K” iz imena naše dične J. S. K. Jednote. Ne pomislijo koliko bi to stalo društva, Jednoto in posamezne člane. Imamo znake, regalije, zastave, knjige in pisalni papir, zdaj pa naj vse to proč zmečemo in novo kupimo. Poleg tega bi bila treba še čarterje predelati, pa zakaj ? Naša Jednota je dozdaj dobro napredovala in bo še bolj, čeprav izgubimo tiste člane, ki ne morejo slišati o tistem “K.” Pravi Slovenec in rojak bo to premislil in bo rekel, da je vendar tako prav. Pri ljudskem štetju tudi povemo, da smo Slovenci po narodnosti in katoličani po veri, ker drugih veroizpovedanj ni med nami.
Nekateri tudi nasvetujejo, da bi se plačala bolniška podpora procentualno, s čemur se jaz ne strinjam. Po mojem skromnem mnenju bilo bi bolj pametno, če bi se moglo ukreniti tako, da bi vsi člani dobivali v slučaju bolezni enako podporo, namreč $1.50 na dan za eno leto bolezni, potem pa po 75 centov dnevno, da smrti ali ozdravljenja. Dva in tridolar-ski razred pa naj bi se opustila. To bi bilo pravO bratstvo in bi kazalo, da smo vsi za enega, eden za vse. Naj to zadostuje. — Bratski pozdrav!
John R. Rom,
tajnik društva st. 88 J.S.K.J.
Homer City, Pa.
O priliki prihodnje konvencijo bi bilo priporočljivo, da delegati na konvenciji prečitajo svoja navodila in da se to objavi v zapisniku, da bi članstvo videlo, kaj je njih delegat priporočal. Dalje naj bi bili objavljeni vsi predlogi in proti-predlogi in podpiranje istih. Tajni predlogi delegatov niso pravilni, ker delegat lahko na tak način nekaj predlaga, podpira ali glasuje, kar ni v smislu navodil, katere mu je dalo društvo. Kadar pride domov, pa govori tako kot je članstvu prav. Tako ne bi mogel noben delegat svojemu članstvu povedati kaj neresničnega, ker bi isto lahko čitalo o njegovem delovanju.
Jaz sem videl in slišal na zadnji konvenciji, da so nekateri delegati rekli, da nimajo nika-kih navodil od svojega članstva. Drugi delegat je pa dejal, da je navodilo imel, pa ga ni hotel pokazati. Ce je bilo to resnica, jaz ne vem, lahko pa rečem, da če bi članstvo tako zahtevalo, bi lahko videlo v zapisniku, brez vpraševanja. To naj bi veljalo za člane vseh društev.
Z bratskim pozdravom
Frank Farenchak,
tajnik društva št. 122 J.S.K.J.
Evelelh, Minn.
V našem glasilu večkrat či-tam priporočila za konvencijo J. S. K. Jednote, ki se bo vršila v juliju, v Ely, Minn. Nekateri člani se posebno zanimajo za črko “K” v imenu, ki naj bi se odstranila. Moje mnenje pa je, da naj ime ostane, kakor je do sedaj, komur je na poti. pa naj si drugače pomaga. Jednota je bila ustanovljena s tem imenom in naj ga obdrži do konca. Ona deli in bo delila dobrote svojim članom, pa naj ima v imenu “K” ali pa “P.”
To naj zadostuje, ker to je moj prvi dopis v Novi Dobi.
JOL1ETSKE VESTI
Prihodnja redna društvena seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se bo vršila 18. marca. Pri tej priliki bo “Aktivni odsek” podal svoje poročilo. Zadnja seja je bila lepa in zanimiva in vse kaže, da bo prijetna važna, in zanimiva tudi seja 18. marca.
Društvo št. 29 KSKJ priredi “Card Party” 20. marca v Slovenia dvorani.
Tajnik društva št. 66 JSKJ, ki je srečno prestal operacijo, je že toliko prišel k sebi, da pride na ; prihodnjo sejo 18. marca.
(Vse drugo je bilo radi pomanjkanja prostora treba odložiti za prihodnjo izdajo. Ni pomoči: listje premajhen. Op. urednika).
 ——o-----------
PREISKAVE V WASIIINO-TONU.
(Nadaljevanje iz 1. strani) družba, znana pod imenom Pennsylvania Railroad Co., zarotila, da uniči premogarsko unijo, ker namenoma ni hotela kupovati premoga, ki so ga nakopali unijski premogarji.
Preiskava znane Teapot Dome oljne korupcije je dognala, da je oljni magnat Harry F. Sinclair prispeval leta 1920 nad četrt milijona dolarjev za kampanjo republikanske stranke. Nekateri člani Harding-ovega kabineta so potem dali Sinclai.ru v najem imenovano oljno rezervacijo. Progresivni republikanec, senator Borah, zahteva, da se mora republikanska stranka očistiti tega madeža in vrniti Sinclairu pri-spevano svoto. Senator Geo. W. Norris pa se je celo izrazil, da bi predsednik Coolidge moral zahtevati resignacijo za-kladniškega tajnika Mellona, češ, da je m« val on vedeti za te sumljive transakcije, pa je niolčal.
VRTNARSKI NASVETI
V mesecu marcu je čas za obrezovanje in čiščenje drevja in grmovja. Mladike vrtnic naj se prirežejo do polovice ali dveh tretjin, slabe j še mladike pa naj se sploh odstranijo. Zdaj je tudi zadnji čas za obrezovanje vinske trte. Ako vinsko trto obrezujemo pozno, se navadno močno solzi, kar slabi rastlino. Ako imamo na vrtu maline, odstranimo suha stebla in slabe enoletne poganjke, močne pa primerno prirežimo.
Presajanje, oziroma saditev drevja in grmičja je najbolj priporočljivo ta mesec, ako zemlja ni zmrzla ali premokra. Posebno ne odlašajmo s saditvijo vedno zelenih dreves ali grmičev. Tudi cepiti moremo drevesa že sedaj. Ako nameravamo cepiti pozneje, narežimo zdaj vsaj čepičev in jih zakopljimo v zemljo v kakem senčnem kotu.
Zdaj je tudi primeren čas za razdelitev velikih grmov, rabarbare (rhubarb). Presadimo razdeljene kose grmov v primerni razdalji na globoko prekopane gnojne grede.
Ne odlašajmo s sajenjem sladkega graha (sweet pea). Ta rastlina potrebuje dolgo časa za kaljenje hi če hočemo zgodnje in obilo cvetje, moramo zrnje zgodaj posaditi. Nekateri ga posade že v jeseni. Sladki grah ljubi solnčno lego in globoko prekopano, gnojno zemljo. Tudi zgodnji jedilni grah se more že zdaj posaditi. Ako ni zemlja več zmrzla, moremo na prosto posaditi sadike zelene čebulice. le niso zelo občutljive za mraz.
V nekoliko bolj južnih krajih se more na prosto posejati že zgodnja salata in redkvica.
V primerne skatlje v hisi za-rnoremo zdaj posejati seme ze-
lene, paprike, zelja, peteršilja in paradižnikov. V maju potem posadimo rastline na prosto. Cvetlice v lončkih presadimo zdaj, ako so tega potrebne. V lončkih ocvetele hiacinte, tulipane in dafodile pustimo, da se počasi posuše, s tem, da jim polagoma odvzemamo vlago. Ko se docela posuše, jih spravimo v kleti do jeseni, nakar jih posadimo na prosto, da bodo cvetele drugo pomlad.
Na primernih drevesih na vrtu je priporočljivo pričvrstiti ptičje hišice. Cim več pernatih krilatcev bo gnezdilo na vrtu ali bližini, tem več škodljivega mrčesa bodo pokončali. Pa tudi pevski koncerti veselih krilatcev so vsakemu dobrodošli.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike žalostno vest, da je dne 29. februarja za vedno zatisnil oči ljubljeni soprog
Paul Bichek,
v starosti 50 let. Nit življenja mu je pretrgala dolga in neozdravljiva bolezen rak. Iskal je pomoči pri najboljših zdravnikih, toda zaman, ker zdravniška \>eda še ne pozna pravega zdravila za to bolezen. Smrt ga je rešila trpljenja v bolnišnici v Lander, Wyo. Pokojnik je bil rojen v vasi Log, občina Zminec v Jugoslaviji. V Ameriki je bival okoli 24 let in je bil član društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ v Rock Springsu, Wyo. Pogreb se je vršil 2. marca po katoliškiih obredih.
Pri tej priliki priporočam vsem rojakom J. S. K. Jednoto, ki je bila pokojniku v veliko pomoč do zadnje ure. Zahvaljujem se članom društva št. 18 JSKJ za vse, kar so dobrega storili za pokojnika in zame. Hvala vsem, ki so me tolažili v žalostnih urah. Posebej se še zahvalim Mr. in Mrs. C. S. Chas. Hoyt, ki sta mi pomagala v vseh ozirih glede priprav za pogreb. Hvala vsem, ki so s cvetjem okinčali krsto pokojnika, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so mi na kateri koli način izkazali sočutje in pomoč.
Ti pa, nepozabni soprog, počivaj mirno v ameriški zemlji in se oddahni od trpljenja in bojev življenja. Tvoj spomin pa bo ostal med nami lep in spoštovan, dokler ne pridemo za Teboj. Zapustil si me v boli jadni, zaspal si mirno in za večno, počivaj sladko v zemlji hladni, na veke. dragi, srečno, srečno!
Žalujoča soproga:
Mary Bichek. Hudson, Wyo., dne 7. marca 1928.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznajamo, da se je po dolgi in težki bolezni, mirno in v božjo voljo vdan, previden s sv. zakramenti ločil iz tega sveta soprog in oče
Frank Škerl,
dne 11. januarja 1928. Tem potom se zahvaljujemo vsem tistim, kateri so pokojnega Franka obiskovali za časa njegove bolezni in ga tolažili. Sorodnikom in vsem tistim, kateri so pokojnega obiskali na mrtvaškem odru in čuli pri njemu. Vsem tistim, kateri so darovali maše zadušnice za njega. Zahvaljujemo se našemu župniku Rev. A. Bombach-u za njegov tolažilni govor v cerkvi. Zahvaljujemo se društvu sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote za stražo ob mrtvaškem odru in za lep red pri pogrebu. Pokojni je bil položen k počitku dne 14. januarja 1928 na Holy Cross pokopališču v Akron, O.
Ti ljubi soprog in oče pa po-
čivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali:
Jennie Škerl, soproga; Anton, Joseph, Anna, John in Mary Škerl, otroci.
Barberton, O., dne 27. februarja 1928.
Povejte svojim prijateljem, da v tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota.
SKUPNA
POTOVANJA
Ako sle namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi:
1. Velikonočno potovanje —
17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — lie de France.
2. Majniško potovanje — 28. aprila — tudi na naj večjem in najmodernejšem parniku Francoske linije — Ile de France.
.‘5. Tržaško potovanje — 6. maja — na novem in hitrem parniku Saturnia, ki rabi samo 12 dni do Trsta.
4. Poletno ali glavno potovanje — 9. junija — zopet na slavnem Ile de France.
Poznejša skupna potovanja bodo pravočasno naznanjena.
Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji ali z drugim parnikom. Mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
V vašo korist je, da se čim prej prijavite ter si (ako zagotovite dober prostor in nam omogočite pravočasno preskrbo potrebnih pravic itd.
7,a cene, vozni red in druga pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d St. New York, N.Y.
Imam na zalogi že nadjj^
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, 11 ške, kranjske in chi’010® ne; tri in štirivrstoe-krat, trikrat in 6tirI uglašene.	^
Imam na zalogi *u čeke, glasove, nove S mehove in druge P088111^ dele. Cene harmonika® znatno znižal.
Pišite po cenik na-ALOIS SKUU t 323 Epsilon Pl., Brooktt"’
Edini zastopnik	'tAr^
LUBA-SOVIH HARMONIK »
Državah
IHIllIllU11111
| Lepe
I tiskovine
trt®'
M
r?
IZŠEL JE
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1928
Cena s poSmino vred
5(ty
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
S	ia vaša društva, *»
S	posameznike, za ^e]ej	J
S	ne prireditve dobite	j
| po nizkih cenah
r nrvl slovenski
=	karni v Zjed. drzsvan.
s:	dobite ob vsakem 1	<
nesljivo in
1 točno postrežbo
Se priporočam društ'’0^ ^ < jakom, trgovcem M	!
E	like. Prevzamemo	t
kot najmanjša dela-
| Ameriška Domo^j
6117 St. Clair AJ* CLEVELAND, °*
Šiiimmiiminii iiiii"111111"
^ GLAS NAROD;}
NAJSTAREJŠI NEOD'lf SLOVENSKI »NEV1 V AMERIKI- t
Je najbolj razširjen sl“,ku, list v Ameriki; dona»* nje svetovne novosti,
izvirna poročila iz s‘a,vod( vine; mnogo šale in PjTijeV. manov najboljših pis3‘e
Pošljite $1J®
fž
li
k
Po?
"sila
rata
S
l! IlO'
S
Ni
%01
'tih.,
in pričeli ga bomo f>° Vsa pisma naslovih
GLAS NAR'
.Sili*"' »J1 S
82 Cortlandt St.,
«888
ANTON ZBAŠNIK
ttsburgk
fp
Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street,	Pi
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste,	*
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko 6*f
spadajoče posle.	s->t.i0>
933 E. 185th St.	Cleveland,	O*	^
Amerltf* c'1
Največja in najsturejša slovenska zlatarska trgovina v A® v6eti Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radi in Izdelkov dobite pri nos.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland- O-
Na .splošno željo rojakov priredimo tudi v mesecu aPrl III. skupno potovanje v Jugoslavijo in
s parnikom
“PARIS”
dne 21. aprila 1928 (1. A. M.)
CENA VOZNEMU LISTU III. RAZREDA
S
If*
Iv
1)0 p
m
\
%
%
■
S
iSi
k:
V
S
k
ts
5,
v
Ki
i a
do Ljubljane ...............................$114.07. Za tja in
do Trata ...................................$103.50. Za tja i*	0t°v5
K tern cenam je prišteti še vojni davek S5.00 in pristani&ki ^a^^V, nj*n ^ S Rezervirane imamo lepe zračne kabine sredi parnika, kdor je na« naj se čimpreje prijavi.
Največji spomladanski ali III. skupni iz^et
■iH ji'
J
a parnikom
“PARIS”
priredimo
dne 12. maja 1928 (1. A. M.j
V.
Te-daj bo potnike spremljal naS uradnik skozi do Ljubljane;	^»H	V
.................................................. '' benega preseda*	p0i
rtlJ*f£ n11.
ie v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta. Nobenega  ------------------ ,
cah, vlak bo vozil iz Pariza naravnost v Ljubljano. Kdor	^	s
dosedanjih izletov. He je prepričal, da se tedaj najbolj udobno in nr
rb*0
SAKSER STATE BANK „.
New York-
82 Cortlandt St.,
I
j lN
i
K
jiS I v
Si
\ V
.»T/
t'