106. številka. Ljubljana, nedeljo 10. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol ?et.i 8 golđ. la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lrta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za uu-sec, 30 kr. za četrt lrta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačajo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljari naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš'. Državni zbor je za nekaj časa odložen, poslanci se vrnejo domov, potem ko so imeli pol leta z raznimi postavami posla. — Ako delamo poprečen račun vsega delovanja, razume se da ne moremo biti z dozdanjim državnim zborom sploh nikakor zadovoljai. Pač ne je nekoliko dobrega storilo. V svobodnostnem ozirn se je s konfesijonalnimi postavami vendar nekoliko žila izpodrezala pretiranemu uplivu ultramontanizma na politično življenje. — A druge svobodnostne postave še čakajo (kakor prenaredba tiskovnega zakona) ali pa so se le polovično redile. V tem bode državni zbor gotovo svoje delo nadaljeval. Z delavnostjo državnega zbora v liberalnem oziru bi torej mogli zadovoljni biti. Ne moremo pa tako zadovoljni biti z njegovim delovanjem ali bolje licdelovanjem v narodnib vprašanjih, — in narodno vprašanje nam mora biti nad vsacim drugim, ker ima v sebi pogoje našega življenja kot narod, ker vsako bitje hoče najprej biti, potem stoprv se vpraša kako biti. V narodnem obziru državni zbor nam Slovanom tudi zdaj nij ničesa dovolil. Naši poslanci so stavili svoje terjatve, a vt-peha nijso imele še. K večjemu moremo to konstatirati, da ob priliki, ko so se naši slovenski poslanci potegnili za ravnopravnost na Slovenskem, letos (izvzemši nekaterih posameznosti) nijsnio uže videli one strasti proti nam, kakor se je ob enačili prilikah kazala prejšnje čaBe. — To nam more upanje ohraniti, da naposled prodre v nemške in vladne kroge prepričanje o pravičnosti naših narod nih zahtev. Mi tu govorimo navlašČ le o narod- Silverija. Prizori iz mehikanskega življenja. (Francoski spisal Luolen Biart.) I. (Dalje.) Neki notranji glas mi svetuje, naj začnem žvižgati mehikaosko narodno slavo-datko. Jaz to storim. Jezdec jaha počasi. Tex.ieu VVarren je, varovalec Silverije Mar-tinez. Jaz se pokažem, prepričan, da me bo krogla plačala za muziku. Diego Lara vzame puško od lica, počene ter se potuhne med travo. Warren je zamišlj'cu. Njegov konj je po navadi galopiral, zdaj pa stopa je počasi. Jaz začnem mahati z rokami, da bi me jezdec zagledal. Jaz sem hotel, da bi Warren zadirjal. A kakor bi mi nalašč nem vprašanji in ne o državopravnem. Kajti naši poslanci kakor tudi pravničarji so po našem mnenji z vstopom v državni zbor vendarle faktično piiznali ustavo, in morejo zdaj le na podlogi ustave skušati kaj za svoj narod koristnega dosezati in v državopravnem oziiu pozneje le za takimi spremembami v ustavi težiti, ki so nam Slovanom v narodnem obziru na korist. Ne pomaga nič, — čas in izkustvo so nas podučile, da federalizem, kakoršen je v fundamentalnih Člankih založen in po kakoršnem tirolski jeznvitje le iz ultramontanskih ozirov hrepene, nij izpeljiv, — moramo torej dosezati le oni federalizem, ki je dosegljiv. Tudi tretji veliki nalogi državni zbor nij bil kos. Nij mogel namreč pravega po-močka najti, ki bi ustavil vedno bolj razprostirajočo se denarno krizo, ter pomagal vsaj obrtu in trgovini iz stiske. Državne založnice so se slabo izkazale, drugega pomočita pak nij znala niti zbornica niti vlada imenovati. Poslanec Lienbacher je bil sicer stavil nasvet iskati uzrokov denarnega propada, ali ker so se nekateri ustavoverci ali ne prav čiste čutili ali pa samo bali, da bode morda pri iskanji teh uzrokov preveč od desnice v zbornici očitanj na vlado palo, češ, da nij dobro pazila na borzo ter da je „ustanovljevanje" sleparskih bank dopuščala, — populili so v dotičnem odseku Lienbacher-jevemu nasvetu vse ostrine, morda na Škodo stvari same. Politični razgled. NotruiUc ileižele V LJubljani 9. maja. V zadnji seji itršavnega crfcoi« je bila ostra debata o brambovski predlogi, §. 10. ustanovljenji kavalerijskihkadr. Slo nagajal, se vstavi ter posluša. Vspeh mojega poskušanja me žalostno osupne, da omolkuem. VVarren jaha dalje po steznem ovinku. Jaz ležem na tla. Strah mi jemlje sapo. Vedel sem strašno tajnost. Zakaj hoče Diego usmrtiti Warrena? Kako povedati zadnjemu, naj se varuje, a ne izdati Diega V Treba mi je govoriti z mladim možem, govoriti odločno in sicer takoj. Jaz vstauem. Planjava je zapuščena. Umirajoče solnce zlati stolp sv. Krištofa, tiči žvrgole, Itio-Blanco mrmra, biki otožni prihajajo k ograjam, med katerimi so zaprti, ter zamolklo mukajo, kakor bi h« teli pozdravljati dišečo sapo, ki jih boža po nosnicah. Oblak velikih rumenih metuljev fifoli tam, kjer se je ravno kar lesketala Diegova karabinka. Ali sem sanjal? II. Ko pridem nazaj k vdovi Lopez, je bil je za 7.S.000 gld. ali bi se dovolili ali ne. Glasovalo je potem (po imenih) lf>7 z „ne" in samo 97 z „da". Za dovolitev je bila tudi pravna stranka. Vlada je torej zopet premagana in od lastne stranke preglasovana bila. Skupno »ii iiti.tr/rt* je imelo v sredo v Pešti sejo. Vojni minister je izrekel, da bode kolikor je mogoče vojakov odpustil in rekrute kasneje sklical, da se nekoliko stroškov prihrani. yiin-4MV.*Li listi dajejo bratom v Pragi svet naj se med soboj ne prepirajo in naj ne dajejo Nemcem prizor škandalnega nied-sobnega ravsanja. — Dober svet a ne mara da preteško izpolnovaDJe. Viimijo tlržttvo. Špti»ijski zmagovalec Serrano je odgovoril deputaciji, ki mu je prišla čestitat, sledeče: ,.Karlizem je pretresen, a ne zmagan. Stoprv kadar bode karlizem podit in kautonalizem brez nevarnosti, bode dežela svobodno razpolagala sama soboj." —Vladna vojska je razpodila pod don Alfonzom ze-dinjene bande Karlistov, ter jih je veliko pobila. Serrano je prišel v Madrid, Concha pak jo ostal pri vojski, da si ukoristi zmago. Kakor se iz Madrida piše, je glavna stvar, da se Karli ti, ki so od Bilbao pobegnili, v provinciji Guipnzcoa odrežejo. Z jnga je nov republikansk oddelek odšel proti Estelli, katera je bila uže tolikrat glavni kvartir don Karlosa, da se še od tod legitimistični pote* puhi prepode. Karlisti, kakor telegraf poroča, ravno na tisto stran retirirajo, in bi znala prihodnja bitva pri Estelli biti. Karlističen list „Nouvelliste" pripoveduje sam, da „kraljevi" vojaki v velikem števila begajo na francosko ozemlje, in da pripovedujejo, da se „kraljeva" armada čedalje bolj razpršuje in manjša. Mtnlijnttmka zbornica je dovolila pri posvetovanji o liuanei jcluili predlagab tudi davek za fabrikacijo alkohola in piva, in sicer kakor sta ga minister in komisija predlagala. moj Ki /.ali užc napasen. Žena mu je bila dala dobre krme. — Ali nij te nikogar videli denes? vprašam pošteno žeusko dvigaje se na sedlo. — Žive duše ne, doktor. Kdo pa razen vas zaide s cesto sem do moje koče ? odgovori vdova. Stoprv ko bič v tretjič Kozaku zažvižga okolo ušes, se zučue oddaljevati. Skače, se vzpeuja, rezgeta, A s tem meno no zmoti. Jaz ga dobro poznam: Ko pride kljust, na stezo, povesi ušesa, poniža glavo ter lepo zložno koraka, češ, saj me nihče ue gleda. Jaz ga poženem. Hotel sem doiti Di»-»#.r fc#*m deželnem zboru se je večkrat kazalo zdaj pri crkveni debati na avstrijske konfesijonalne postave. Kar se je od ultramontanske strani navajalo , nij dosta več vredno, kakor besede klerikalnih ropotačev v dunajski lesenjači — tudi pruski brezdomovinci so očitali, da je naša konte sijonalna postava izdelana na protestantov-skem stališči. Na fm i-.ihciii je minister*tvo Bulgaris demisijoniralo, in kralj je demisijo tudi sprejel. Kot Balgarisovega naslednika je javno me njenje zaznamovalo Komundarosa. a ker si tudi ta poli tik ar nij upal narediti novega ministerstva, ponudbe kraljeve nij sprejel. Kabinet, ki bi bil življenja zmožen, je na Grškem čedalje bolj nemogoč, posebno ako komora zboruje; kajti ta je razcepljena v toliko strank, ki hočejo vsaka po svojem potu hoditi. Komora se menda raspusti, a tudi razpuščenje ne bo dosti koristilo. Od vseh strankovodjev je Deligiorgis še najmočnejši v komori, a tudi ta ne opravi ni-česa, kajti od drugih strank se mu u i* i eden poslanec ne pridruži. Kralj je strogo usta-voveren; on ne more pomagati, voditelji se ne morejo sporazumeti, tedaj bode minister-ska kriza še dalje trajala. Dopisi. Iz IJiillIJ.aiM* 9. maja [Izv. dop.] Naj mi bode dovoljeno s kratkimi besedami uredništvo nSlov. Naroda" in ljubljansko občinstvo opozoriti na reorganizacijo naših ljubljanskih društev sploh. Odkritosrčni moramo biti in reči, da društveno , Življenje v Ljubljani vse hira, in sicer si tukaj Slovenci in „nemškutarji" ali kakor se uže zovejo protivniki nas narodnjakov, nemarno dosti oponašati. Nečem škodoveselo kazati, da nemška društva v Ljubljani skoro še bolj hirajo nego slovenska, ker zabavljati denes nij moj namen. Vsi imamo mnogo popravljati, povsod v socijalnem življenji je mnogo grehov, še več pa nemarljivosti, agonije in nedelavnosti. V tem bi se dalo doBti popraviti in to se bode moralo. Nastalo bode celo vprašanje, ali bi ne bilo dobro povsod, kjer nij odločno narodno protivje, poskušati, da se v dobrih namenih z edini m o đozdanji antagonisti, če je mogoče na podlogi pravičnosti. „Tempora mutantur et nos mutamur in illisu — Časi so se spremenili. Denes vsakdanja zagrizenost lahko mini, vsak naj svoje prepričanje obdržuje, naj mož ostane, a predsodke naj odvrže. Gotovo da si bomo mi jaz de bolje svojeglav, nego on. Tako lepo naravnost gre po cesti, da se mu kar zib-ljem v sedlu. In Santo-Kristoforo se mi počasi bliža. Zakaj hoče Diego umoriti VVarrena? Celo pot sem se popraševal o tej točki, pa nijsem mogel dobiti nikakor-šnega odgovora. Poprej bi bil lahko mislil, da je tema povod kaka nesrečna igra ali tekmovanje v ljubezni. A uže dvanajst let je minulo, da se je VVarren odpovedal vsem satanovim slovesnostim, kakor pravi župnik. Zanima se le za svojo varovanko Silverijo, a kaj Dičga to zanimanje briga. "VVarren se je čudno prenaredil. Ko je prišel v Orizavo, sem imel dosta posla z glavami in rokami, katere je on stolkel. Tepel se je, tožil, pravdal, in sploh nij bil veliko boljši nego Dičgo. Vendar pa je bil bolje razumen, imel je več prave srčnosti in velikodušnosti, kajti roke in glave, s katerimi sem imel jaz opraviti, so bile strte po dnevi, s pestjo. Nož in revolver je imel Texien vedno za narodnjaki s tem postopanjem le prijateljev pridobili, in ako za narodno stvar tudi mnogo privrženikov ne dobomo, gotovo smo pridobili nže s tem mnogo, da število sovražnikov zmanjšamo. Strast rodi le strast in ne pridobiva, nego odbija. K stvari. Nemški „Turner-Verein" umira, a niti umreti ne more, še toliko moči nema. Naš ..Sokol" sicer ima še udov precej, ima še premoženja, a število udov, ki res namen društva izvršujejo, se je tako skrčilo, da nas je sram povedati. Vprašanje, ali se da tu kaj hladnokrvno pametnega storiti za — te-lovadstvo? Na to si ne [upam odgovarjati, a premisliti bi to dobro bilo. Kakor hira nemška1 „kazina", tako tudi slovenske „čitalnične" veselice vedno redkejše postajejo in ne moremo žalibog reči, da je obiskovanje vedno večje, ali da bi število udov rastlo. To je enkrat v teku rasa. — Med narodnimi društvi ima največ pokazati, največ stori, ker nam slovensko gledališče po konci drži, „dramatično društvo." A tudi to društvo ima premalo materijalnih močij, premalo ga občinstvo podpira; v tem treba, da se občinstvo bolj zanima in navduši. — O vseh družili društvih bi se dalo obširno pisati, vendar za to bi mi denes morda no mogli prostora dovoliti, niti se ne čutim poklicanega o vsem tem govoriti. Moj namen je bil le ta, da misel in diskusijo o tem sprožim. Naj bi se oglasili še drngi domoljubi. Samo še to mi bodi dovoljeno reči, da je po moji misli in po misli več narodnjakov, naj se Slovenci udeležimo „gasilnega društva" ali „feucrvvehr", ker baš z vstopom še nekaterih Slovencev (več jih je uže itak zraven) bi društvo 9e odločneje imelo samo humanitarni namen. Meni se zdi, da je bil nekdanji sklep, da naj Slovenci perhoresci-ramo „feuerwehr" ravno tako prenagljen, kakor sklep — nevoliti v mestni zbor. Nij greh spoznavati napačnosti svojo, nego greh je v napačnostih vztrajati. Iz Novc-fptl ine§ta 8. maja. [Izv. dop.] Članek v št. 102. »Slovenskega Naroda" o poniževalni odvisnosti c. kr. uradnikov je vse skozi resničen in enkrat odkrije rano, ki se uže dolgo časa kaže v našem socijalnem življenji. Še bolj horendno se pak gotovo pokazuje po malih mestih nego pri vas v Ljubljani, — najbolj pa menda tu pasom. A s temi se mora plemenitaš, je dejal "VVarren, le takrat braniti, ako se žuga njegovi česti ali njegovemu življenju. Od januvarija 1841 do julija 1852, ednajst let, dvanajst celo. Kaj! ali uže tako dolgo Časa je mrtev oča Silverije Martinez 1 Martinez, katerega družina je bila o takozvani osvobojevalni vojski izpodena iz Mehike, je bil imel neizmerna posestva, katere so mu pa zapravili nezvesti oskrbniki ali pa mu je razkosali Indijani, ti surovi ljubitelji zemlje. Moral je začeti dolgotrajne pravde, ako si je hotel nazaj pridobiti ugrabljene pravice ter upirati se strašnemu sovraštvu. Počasi je dobival svoja posestva nazaj. Bil je slabega zdravja, a potrpežljiv in vstrajen. Postal je zgodaj vdovec. Stanoval je hč svojo hčerjo v zelo prostorni hiši, katero so zidali nže njegovi pradedi in katero mu je prvo dala pravda nazaj. Martinez je brskal vedno po starih pa- pri nas v Novem mestu. — Kakor se ta gg. uradniki boje svojega poglavarja znanega „Palikao" Gr čar ja, to bi bilo nže za humoreske če ne satire. Saj veste, da se vsled tega pri nas „čudeži" gode, da mladi avsknltanti, ki so prej po univerzah za svoj slovenski rod najbolj navdušeni bili in druge navduševali, zataje svoje slovenstvo in postanejo nemškutarji, vse vsled terorizma od vikših in ker se jim žuga, da ne bodo nikoli avanzirali, ako ostanejo Slovenci. Ali nij to demoralizacija? More tak uradnik, kateri je tako prisiljen zatajiti svoje srce, biti zanesljiv in zvest v vseh drugih rečeh? (Iz tega dopisa smo izpustili po pregovoru nexempla odiosa" vse osobne reči. Uredu.) Iz llmli Hi-IN**.O' 8. maja. [Izv. dopis.] Iz naše državne banke tedaj ne bo nič. Koliko se je o njej razpravljalo, koliko se je govorilo, koliko se je pisalo, kolibo nadej se je v njo polagalo, in sedaj smo na Sol vmossvjevo interpelacijo iz Gbyczyjevih ust čuli, da je samostalna državna banka za nas nemogoča, nedosežna stvar. Ghyczy je naravnost rekel, da so naša denarna sredstva premala za osnovanje samostalne drž. banke. Desnica mu je ploskala, — se ve da ne zato, ker je rekel, da smo reveži, nego zato, ker ga nij bilo strah resnico povedati — levica je pa resignirano molčala. Ko je Ghyczy še člen opozicije bil, je sam na vlado tiščal, da naj osnuje samostalno drž« banko, denes pa, ko je Ghyczy člen vlade, je o stanji te zadeve bolje podučen, ter sam priznava, da je za nas nemogoča stvar. Za naše levičarje je to buda pluska. Narodnostim, zlasti pa trgovcem je jako drago, da ne dobimo samostalne drž. banke, in zavoljo tega, ker bi naši bankovci gotovo za kakih 20% manje vrednosti imeli, nego bankovci dunajske drž. banke. — O poboljšanji naših državnih financij se še zmerom nič ne sliši, nič ne vidi, nič ne Culi. „Hon" je izračunal, da so državni dohodki v I. četrti tekočega leta sicer za 6°/0 večji od lanjskih dohodkov v istem razdobji, da so pa kljubu temu vendar za 30°/0 manjši nego so bili proračunani. Letošnji manjek iznaša uže zdaj skoro 241 miljona, kaj stoprv bode! Zadnje posojilo je do bornih treh milijonov nže vse poteklo. Na vprašanje: s čim se bo manjek do konca leta pokrival ? pa ne ve nobenega odgovora dati. Finančno, ali prav za prav denarno pirjib. Le redkokrat je šel iz hiše, bodi-si na sodnji stol, ali pa pregledavat mejnike one zemlje, zaradi katere se je z Indijani prepiral. VVarrena je dobil večkrat med lupeži svojih posestev. Texien je bil soduijski sluga, sodnik, ako je bilo treba, tudi advokat, kakor vsi njegovi rojaki, in tako so si ga izbrali Indijani za svetovalca. Ou pa se je nadejal, da dobi za plačilo kako lepo domeno, za katero se pravdajo. Neko popoludne me pride kar na enkrat neki človek iskat. Martinez, slab jezdec, je ravnokar s konja padel. Razmesaril si je nogo. Ko pridem jaz k njemu, je ležal v omotici in meni je bilo mogoče, rano natanko ogledati. Ko pride nesrečnež k zavesti, mu neznanim, da bo treba razbito nogo odrezati. Mi »ž He temu hudo ustavlja. Jaz mu moram povedati, da mu je življenje od amputacije zavisno. Martinez sklene roke ter moli. — Jaz sem izvolil, doktor, mi reče kon- lavce. Tako se bode Ljubljana ob tržaški cesti zdatno pomnožila. — (F ar o vi ki list) po navadi vseh pobožrrk „katoliških" novin prav surov<» napada v včerajšnjem listu osobo g. R a-poca, rekši, da je ta gospod največji sebične ž in da bi politično mesto rabil sam" na svojo korist. Zopet tu govore v hiši obešenjakovi o vrvi! Oni, ki maslo na glavi nosijo, na solnce hodijo! — Kako nezaslužen je ta surovi napad na Rapoca, kaže slučaj, da je baš on na prigovarjanje drugih kandidaturo samo iz patrijotizma prevzel, da hi Nemcu nekoliko glasov odtegnil, ter da baš on hoče na volišči, ako ne zmaga, ali ako bi drugi narodnjak (Če prav klerikalen) lažje zmagal, delati za narodnjaka, tudi če je tak ko ttuc ! To dokazujejo pisma, ki jih v rokah imamo in jih na željo (celo Klunu) pokažemo. Pikajo ti „katoliški" s svojim fanatikarskim strupom na vse strani brez ozira, a hočejo še o slogi govoriti! Razne vesti. * (Razbijanje.) V Liucu so se pretekle dni zbrali delavci in drugi ljudje nižje sorte ter so v Hučkovi pivovarni razbili in zdrobili vse, kar se jim je dalo, in sicer zato, ker je ta pivovarna ceno piva za 4 kr. pri bokalu zvikšala. Stoprv ko so vojaci prišli, se je naredilo razhajanju konec, a delavci so šli strašno zabavi jajc skozi ulice, in tepež bi sa bil ponovil, ko bi se bili vojaki od-dalili. * (Umrl) je te dni Nikolo Tomaseo vFlorenci. Pokojni ie velik italijansk pesnik, rojen Dalmatince, Slovan (pravo ime je To-mažič). * (Surovost Dunajčanov.) Peštan-ski „P. Lloyd" toži, da grdo zasramujejo Dunajčanje po novinah magjarski in češki jezik in vsacega, kdor ta jezik govori ali se ga uči, ter tako napotja delajo končnemu tako potrebnemu porazumljenju med narodi. * (Sin, ki hoče mater umoriti.) V Pohrlici na Češkem je delavec Matija Dočekal ko je pijan domov šel svojo mater Brečal, zgrabil in v vodo vrgel rekši: ».moram starko utopiti, da me ne bo zmirom zmerjala". Prišli so ljudje na pomoč in starko rešili, surovega sina pa zaprli. * (Smel u beg.) 28. aprila ie ušel v Gradci iz kriminalnega poslopja Janez Ort-vvein, ki je bil zaradi velike goljufije v pre-iskalnem zaporu. Peljali so ga bili namreč, ker je prosil, v sobo, kjer Re posvetujejo, češ, da bi se pogovoril sč svojim zagovornikom. Jetničar, ki je imel veliko opraviti, je ostal v prvi gobi. Ortvveio, ki je bil nekaj minut «arn. odpre omaro ter vzame iz nje jetničar-ievo Ruknjo, najde v žepn očale, se obleče ter na'akne očale in tako preoblečen, gre m** d lindmi iz sobe. rekoč: ,.S« priporočam". Drugi dan dobi jetničar pismo, v katerem Ortvvein pripoveduje, kje je snknjo pustil. M^d drugim na pravi: „Ko ste me zaprli, več tovarišem rekel, da Gradčani nikogar n« obesite, če ca nemate v rokah. Ta pregovor, ki je uže star in zato jako dober, fl»m tndi v dejanji izpolnil. Dokler Re bo poljubilo mojemu angeljn varhu, bodem vedno lepo svoboden pohajkoval. Rog vafl obvaruj!" * (Čudno dogodbo) pripoveduje nek list U južne Francosko. M<»Reca avgnRta preteklega leta je napadel namreč goRpo M. C. hnd krvotok, in ko je zdravnik prišel, je trdil, da je mrtva. Ker je v onih krajih po leti strašno vroč?, je svetoval zdravnik, naj Re umrla mlada gospa takoj pokoplje. Sest ur pot^m ie Sla žalujoča familiia za pogrebom. Pred nekaterim ČaRom pak se je hotel mož umrle gospe v novo oženiti, in pri tej priložnosti je mati umrle goRpe prosila, da se njena hči izkoplje in prenese v MarReille v rojstveni kraj. To rc zgodi. A ko se odpre drnžhtnrakev, oRtrme vri gledalci. Krov truge je bil zdrobljen, truplo je ležalo v sredi prostorne rakve s popnljenimi lasmi, obleka je bila v cunje raztrgana, roke vse razmesarjene. Nohcnerru peresu nij mogoče popisati materine obnpnosti, katere stanje Žuga z drugo nevarnostjo. Uradi pak so naredili hudo preiflkavo, in dotični zdravnik bode najbrž ostro kaznovan. I*o«lfino. Glede dopisi rIz flrednje Savinske doline" v ,.Slov. Narodu" 30. aprila moramo popraviti krivico, ki se ie sedaj za Vransko imenovanemu nntnrju Fr. Ulrich zgodila s tem, da mu dopisnik očita nezmožnost slovenskega jezika in pravi, da se on s prostim ljudstvom ne hode mogel sporazumijevati. On je rojen Slovan, rodom Čeh, živel in urado-val je nekatera leta kot avditor med Jugoslovani v Granici, s katerimi se je tudi lehko sporazumeval. Slovenščino se pa uči uŽe dve leti in sicer marljivo in z ljubeznijo do našega jezika. On je pošten Slovan in s ponosom kaže se vfligdar Slovana. Nikakor se nij treba bati Vrančanom, da dobe kakega tujca, ki bi jih ne razumel in vrhi tega še nemara mrzel na slov. narod in njegov jezik, kakor pa dela res žalibog marRikateri rojen Slovenec. KronoRlav Rojnik, modroslovec v Gradci. Loterl|tie Hrečket Na Dunaj i 2. maja: 65. 1. 23. 14. 84. V Gradcu 2. maja: 35. G5. 90. 11. C. Tprašanje bo v kratkem spet goreti začelo. — Zakonska osnova o nvedenji javnih notarjev nikakor ne more skoz državni zbor prodreti. Saje se sem in tam od odbora v zbor in iz zbora spet nazaj v odbor brez konca in kraja. Prvikrat jo je zbor zavoljo §. 2. odboru povrnil, in sedaj se zopet zavoljo §. 54. povračuje. „Kozepart" in ž njim tudi neki neki drngi naši časopisi so grajali državni zbor zavoljo njegovega prenapetega šovinizma glede uvedenja magjarskega jezika v notarijatske pisarne, za naše zadeve čudno znamenje časa. Zakonske osnove o obveza-nosti železnic, škodo na blagi in življenji povrniti, in o krivotvorenji menjic je drž. zbor po krat.kcj razpravi sprejel. — Levičar Gu-body je prašal ministra 14 komunikacije, ali ga je volja železniško Črto Dunaj-Novi tako dolgo zaprečiti, da se bodo poprej ogerske železnice .pri Belgradu s srbskimi, in pri Samcu s turškimi železnicami zvezale? Bo-demo le čuli, kaj bo minister na to odgovoril t — Odbor za ustanovljenje razmer med državo in cerkvijo je uže v svojej prvej sed-nici se zedinil v tem, da se ima obligatorična civilna poroka uvesti. „Magyar Politika" piše obširno o tem vprašanji. „Egyertertes" za govarja celo odpravljenje posilnega celibata. — Glasovi o stanji setev prihajajo vsak dan povoljnejši, tako vsaj vladni listi poročajo. Strni baje mraz celo nič nij nahudil, vina in sadja bo pa baje pati del manje, nego se je pred mrazom kazalo. Domače stvari. — („GanUno društvo") v Ljubljani (feuervvebr) ima denes občni zbor. — (Planinsko društvo) za Kranjsko ima 12. t. m. ob 1 . 9 zbor v kazini. — (Vreme) se pri nas še zdaj neče zjasniti. Včeraj smo imeli zopet deževno. — (Nesreča.) V Postojni sta pred-včeranjem na kolodvoru dva vagona nekemu delavcu vso roko strla. — (Pri ljubljanski cigarni fa-briki) katere nadaljevalno zidanje je prevzel konsorcij iz gospodov Luka Tavčar iz Ljubljane, Kotnik iz Vrhnike in Mihael Stare iz Mengša, — zidalo bo privatno društvo na čelu katerega je gosp. Ločnikar 12 do 15 hiš, v katerih bodo stanovanja za de cem trenotka. Jaz se izročim v božje roke. Gotovo so toliko močne, kakor vaše. Ozdravi me, ako hoče. — Kaj pa vaša hiša, dejem mu ter pripeljem k njemn malo Silverijo. Vi ste jej edina podpora. Martinez, naj vas ne straši bolečina. Vi ste kristjan. Dolžnost vam je, da si varujete Življenje. Ranjenec prime zlatolaso glavo svoje hčere. Stisne jo k sebi, objame jo. Potem pa jo odrine od sebe. — Naj se pelje ven, bog za sirote še posebe skrbi. Martinez začno iznova moliti. — Govorite mi resnic >, doktor, reče Čez nekaj časa, koliko ur po vaši misli še lehko živim? pred večerom vas napade mrzlica nezavest. — Tedaj še dve uri imam časa? j — Kajši manje, nego več. Te dve uri, | premislite, je še čas odrezati vam to pogubno cunjo. Pozneje je operacija zastonj. — Ne govoriva več o tem, doktor. Župnik in licenci jat. ki sta pri teh besedah vstopila, prosita Martineza, naj si da amputirati nogo. On jima stisne roko, ter odkima z glavo. — Neko prošnjo imam do vas, doktor, mi reče obrnivŠi se proti meni. Treba je, da uredim svoje stvari. Treba je, da pride Warren k meni. Prosim vas, pripeljite mi ga. Potem se vam morebiti vdam. A zagotavljam vas, ravno toliko storite za-me, ako mi izpolnite to prošnjo, kakor če mi ohranite življenje. Jaz skočim na Kozaka. Iz enega kota mesta tekam v drngi. Končno najdem Te-xiena v neki igralnici. Bil je rudeč. Zč zaspanimi očmi je v eno mer trepal. Smehljaje se pride k meni, popravljajo si teške like svojih gostih las. Texien posluša, zakaj sem prišel, trese glavo ter odločno pove, da ne grč z menoj. — Martinez je star lisjak, mi reče, velel bi mi, naj ne pomagam Indijanom iz Teknile, ki so ga tako grdo okrali- A oni so trmoglavi, pa je tudi premoženje nekaj vredno. Umira, pravite. 11 o! jaz se poznam, jaz sem mehkosrčen, znal bi me pregovoriti in jaz bi izgubil v enem trenotku svojo srečo. Čas teče, doktor, treba je, da mislim na bodočnost. Pijva grog. V tej hiši ljudje naprav-Ijajo d obrega. Potem igrava karambol. Ali ne? Pa vsaj razžaljiv nij moj predlog? Nočete ? Pa lehko noč. Jaz se vstopim pred vrata, da Texien ne more oditi. Bil sem razžaljen. Govoril sem razburjeno. — Vraga, vi še vedno taisto mislite, mi reče. Jaz vas nočem razžaliti, izpolnim sam voljo, da dokazati vam čem. Igrajva: ako vi doboste, grem z vami k vašemu prijatelju. Ako izgubite, izpraznite čašo groga. To je vendar pametno,, ka li ? (Daljo prihodnjič.) VseM bolnim no^ in zdravja brex lek* in brez 8tro3kK»t*iie št. 8, v LJubljani Ed. Hahr, v tiradci bratje Oberanzmevr, v Ina« braku Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mlillcr, v Maribora F. Koletiiik & M. Morič, v Merana J. B S t o c k h a u s e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 8. m a j a. Kvroi>a: Turk z gospo iz Postojne. —Mav-ska iz Gallonfelsa. Pri Slonu i Carnimati, e. kr. nadljetnant v pokoji se ženo iz Zagreba. — Šlibar iz Kamnika. — Sinreieh, trgovee z Dunaja. — Petravskv z gospo iz Rusije. — Minze iz Uaasberga. — Grof Pačo iz Ponoviča. — Hočevar iz Krškega. — Dralka iz Kamnika. — Skalerog iz Novega mesta. Pri Malici i Schiferdekor, potnik, Novak, fotnik z Dunaja. — Tross, trgovec iz Prage. — ausinger iz Monakovega. — Pechel iz Gradca. — Fliess, pedagog iz Ljubljano. Pri Zamorci: Conrad, c. kr. stotnik iz Be-netek. — Karkož iz Trobnega. — Hina iz Zaloga. Jurij €ik vrvar aifi i zalar, ki stanuje na Zabjeku, hišna štev. 83, priporočijo si. občinstvu svojo zal"go najboljših in trdno izdelanih raznovrstnih vrvarskih del, vrvi, štrikov itd. po z3.CLJ3n.iZji c III. Zaloga mojih izdelkov je pri g. l^iivlu Ahčiiiu, trgovcu pri sv. Florijanu v Ljubljani, na katerega naj se pošiljajo vsa ustna in pismena naročila. (120—1) Štev. 205. Natečaj. V šolskem okraji Roparske okolice ■•■ r;.'/|.i aue n!erlcče službe: 1 cUcIjftltc Mlužbc v šo! -Ki občini III. vrate v Ospn, 15 olj uncu in Lonki. Dohodke teh slnžef> nnzaauja deželna šolska podava od 30. marca 1870. Prosilci naj svoje prošnje \ ložijo, previ-done z dokazom učiteljnko sposobnosti in dosedanjega službovanja, najdalje do £.». Junija t. 1. pri dotičnih krajuih Šolskih svetih. (124—1) C. k. okrajni šolski %vk\ v Kopru, 6. maja 1874. I lOO \ Obiskovalnih lisikOT (122-d (Visitkarten a la minute) se natiskuje v R. Milicevi tiskarnici v Ljubljani, na starem trgu štev. 33 po GO #■#••• ) Proti kasnim pismom (Kassciiscliciiic), glasečimi se na ime ali na prinesitelja, s 4 Va % brez obznanila, s 5 V 2 °/o proti 30dnevnemu obznanilu. Uloge v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo. Filijala štajersko eskomptne banko eskomptira dalje preiiiculavo tržišča (Platz-\vechsel) in domicile do 150 duij tekočega časa na (Iradec, Dunaj, Trst, (elovec in druga domača tržišča, ako je tam banka alt bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznice za domaća iu tuja tržišča. (110—3) Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah. *) zastonj v pisari Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani. *) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtevanje dajo pisarni tega 2avoda. /ji Jože Unger, puškar, Gradec, Sporgasse št. 20, priporoča svojo veliko zalogo strelnega orožj |mm1 popolnim poroštvom. a Intimna pušku z železno cevjo od gl. 12.50 do gl. 15 r n z drateno cevjo od „ 18.— „ n 25 l.otaiiv-imsK«' z drateno cevjo od „ 35.— „ „ 120 l.aiieiislci'. lastnega dela od . . . „ 65.— v „ 160 lt«»ol\od ........ „ 8.— „ „ 30 Tcrccroli enocevni od...... „ 1.50 „ „ 2 „ dvocevni od...... „ 2.60 „ „ 3 stftff »-»■«' i*t/<' /«it»«#M»i in itn skih /n iptiu . Zunanja naročila se proti poštnemu povzetju urno izvršujejo (101—4) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".