List rp V • lecaj XLVIII a m tretji no ta pa ne ve hitro kaj reči — pa pravi, da zato M špiža ) ker je to navada, in kar je navada (bolje rečeno razvada), to je koristno ter potrebno in se ne sme opustiti, če gre tudi vse v nič in kmetija vrhu. Kaj pa pravi o tem umni kletar? On zanikava, da je potreba „špižati", trdi celo, da je škodljivo, vsaj je Zapuščeno in zanemarjeno drevo se mora boriti z vsemi nezgodami. Lubad se strdi, pokrije jo mah, in lotijo se je drugi zajedalci, iz kratka: drevo živi borno in hitro pogiblje. Kdor svoj drevj uže iz prva pridno pa tudi le tam navadno, koder se ne drže važnega kle-tarskega pravila: „Imej vinske sode vedno polne". Pojdi na Francosko, Nemško, Ogrsko in tudi na Štajarsko, koder so zarad izvrstnih vin znani kraji, tam niti ne poznajo „špižanja" ali pa se mu celo posmehujejo. „Špi-žanje oskrbuje ter ga vsako jesen namaže z apnom in krvjo, njemu ne bode treba stare lubadi in mahu odstrgovati; vse nepotrebno pade samo od sebe raz drevje. Kdor ga pa uže mnogo let ni otrebil, a vendar enkrat to stori, ker ga vest peče, ta naj razprostre pod njim rjuho. na katero daj VSI odlupki, ker ravno v stari lubadi in pod njo je pravo ležišče vsakovrstne šsodlji lege pa res smešno, a tem bolj, če je starina iz Kadar drevo Vsem trgaš maži ga z apnenim beležem onim, kateri niso zadovolj z rodnostj posebno dobre vinske letine. Zakaj pa pustimo, da se z vino stara ? Izjemno zato, ker ga nismo mogli prodati^ svojega drevja, prav zelo priporočamo, naj potrebijo njega vse nepotrebno vejevje, da bodeta zrak in solnce splošno pa le zato, ker je starina boljša in več vredna. Zakaj je pa starina več vredna, in zakaj jo draže plačujejo ? Zato, ker je boljšega okusa ter duha in ker je dosti pleminitejša mimo mladega vina. A staro vino je pa le tedaj fina in veliko vredna starina, ako ž njim v kleti pravilno ravnaš, ako znaš v njem tudi ohraniti /J vse plemenite lastnosti, katere se mu s časom razvijo, mogla do listj naj pomažej deblo let in veje ter nekaj pored drevju guoje. Ako vse to ne pomaga kron pa je Pomlajaj pa tako : ) še vedno čas za pomlajanje Skrajšaj nekaj vej po manj, te bodo sok na se vlekle druge pa močno. Veje nažagaj vedno spodaj, potem jih šele zgoraj zareži, da se ne morejo odkrehniti. Obžagano mesto gladko poreži z nožem, rano pa zamaži s cepilno in ne pokvariš s „špižanjem^ v četrtinki iire tisto, kar se .je v enem ali več letih naredilo. vinu se gode smolo ali pa, če je prevelika ilovice. z mesjo od kravjaka in neprenehoma kemijske izpremembe, in to tem hitreje in povoljneje, kolikor umneje kletariš, in starina postaja od dne do dne plemenitejša. Vse tiste lastnosti, katere značijo plemenitost starega vina, imenuje Nemec ,, Razne v reci. Alter * Mnogo dre^v^s ima prav šibka debla in ko se Slovenec bi rekel vino je starinsko. Naše dolenjske sta- vrh prav povoljno razširja in razvija, je deblo vendar rine ne razodevajo niti približno pravega duha po starini, tudi nimajo potrebne miline in finega okusa. In zakaj ne ? Res nimajo Dolenjci po svojih vinogradih v obče posebno finih trtnih vrst, kakeršne imajo po gori «egajo do lesa, a ne gredo vanj. Zareze delaj z rtom vedno šibko. To pa je za trpežnost drevesa napačno, in treba napako popraviti s tem, da siliš deblo debeleti. Naredi mu po dolgem na eni ali dveh plateh zareze, ki imenovanih deželah tudi ne ravnajo pravilno ob ostrega noža, katerega z (Ivema prstoma tako drži, da trgatvi, puščajo zlasti predolgo mošt kipeti na tropinah more le do gotove globočine skozi lubad. Take zareze ter ne kletarijo vedno pravilno; a da dolenske starine bistveno pomagajo, da se jači deblo. nimajo pravega značaja, prihaja pa od tod, ker ne iti Sadno vino, tolkovec ali mošt imenovano, lahüo zalivajo točno svojih sodov, ker ne presnemljejo (pre- hitro in ceno učistiš, ako primešaš vsakemu hektolitru takajo) dostikrat in ob pravem času vina in ker stara vina en liter sladkega posnetega mleka. Kadar se vina zalivajo z mladimi, to je, ker jih „špižajo u Novo učistilo, pretoči ga v znažno in zdravo posodo vino, katero primešaš starini, je še malo ali nič dozorelo, ono razredči tako rekoč fine lastnosti starine in jih vsled kemijskih pretvorov celo po nekoliko uniči. Starina se poslabša, ker ie z Kdor hoče imeti lepe debele in srosto rastoče naj novim, manj vrednim špargle iz stranisč. Ako še sneg leži, polij gnojnico po njem ne zabi še ta mesec politi gred z gnojnico > vinom razredčena in ker dobi manj vredni okus novega vina. Kdor hoče torej imeti res dobro starino, naj je drugače pa jo z vodo razredči in pusti zraku, in potem polivaj. nekaj ni na * nikdar ne špiža > le ob pravem času naj jo zaliva in Bujno rastoče drevo, katero pa noče roditi, na presnemlje, in vse je s tem narejeno. Spižanje bi utegnilo biti le tedaj umebtno, kadar hočeš prekislo starino narediti z bolj. milim mladim vinom milejšo, pokvariš pa vendar vinu duh in okus po starini. Prekislo starini, narediš na boljši način milejšo, ako ji prideneš, na pr. rediš plodno, ako izkoplješ okoli njega 3 I do m globok jarek, in sicer toliko proč od debla, da vejni vrhovi še molijo nanj. Vse korenine, ki segajo vanj, odreži gladko z nožem, jarek pa potem napolni s kompostom. Ker so korenine tako skrajšane za tretjino, poženo veliko novih. na vsak hektoliter, V4 litra glicerina. katere iz gnojne zemlje srkajo obilo hrane in narede, da drevo drugo leto obilo rodi. * vrste kutine so: Portugiška, jabolčna Odgovor: Žrebca smatrajo sedaj J za zasobnega J m Dova de Bourgeaut in nova Meech Prolific. dokler ga spuščate, toliko časa ga morate dati vsako leto licencevati. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. „Wiener landw. Zeitung št. 102. iz 1889. priporoča „Torfmull a t. mislim, zdrobljena suha šota, katera je neki izvrstnejša za raskužanje ker stranišč, nego karbolna kislina ali železni vitrijol, , da ne pokvari gnoja, ampak ga še izboljša. Vprašanje 6. Uže več let kuham žganje iz češpelj, a sedaj imam nekaj suhih, iz katerih tudi mislim skuhati žganje. Kako naj ravnam ž njimi, da bodo pripravne za kuho. (And. Ž. v Odgovor: Žganje, bodisi to ali ono, je vedno alkohol ki ne Aii je morda dobiti take šote na ljubljanskem močvirji ali sploh kje blizu in po kaki ceni? (R. Š. v B. na Štajar- skem.) (špirit), kateremu so primešane razne druge snovi, so zavisne od tvarine, iz katere se žganje kuha. Kuhanje žganja ni nič drugega nego ločitev alkohola od kake zmesi s toploto. To delo je prekapanje (destilovanje.) njim se alkoholov par, zmešan z vodenim in nekaterimi drugimi pari, zopet izpremeni v hladilniku v tekočino, Odgovor: Torfmull imenuje Nemec najvrhnejšo, t. j. katero imenujemo žganje. Alkohol (špirit) se pa dela najmlajšo šoto, kateri naši barjani cuaja pravijo Cunj od šote, dobro posušena in v prah zmleta je izvrstno razkužilo in izvrsten nastil. Na ljubljanskemu barji pričel se je pečati z izdelovanjem prirejenega šotnega prahu gospod Ivan Kosler v Cekinovem gradu pri Ljub vsled kipenja samo iz slada. Zatorej pravimo : Slad ima lastnost, da poleg zraka in primerne toplote pokipi, t. j. izpremeni se v alkohol. Poznamo pa mnogo vrst sladov, katerih nekateri lahko, drugi teže in tretji prav nič ne Ija Za prirejanje takega prahu je treba velikih sušilnih shramb in pa stroj Vp rašanje ki drobe pokipe. V svežih češpljah je slad, ki prav lahko pokipi, ter se naredi alkohol, od katerega postane s kuho sli-vovec. Drugače je pa s suhimi češpljami, v njih je tudi ri nas se močno pečamo z izdelovanjem škrilavnih streh iii rabimo pri tem mnogo raznih žebljev. Blagovolite odgovoriti, katere domače tovarne izdelujejo žičaste (dratene žeblje? (T. N. v D.) Odgovor: Domači izdelovalci žičastih žebljev (Drahtstift) so: Ivan Globočaik, tovarnar v Lljubljani, in Franca Pirca sinovi v Kropi. Vprašanje 3, Ali je nemški ^Weisser Winter Taffetapfel" slovenski tofelj ? Moti me, ker jabolka, katera smo slad. a vsled sušila je z večine tak, da ne more več kipeti. Zaradi tega ne bodete dobili iz suhih češpelj niti približno toliko žganja, kolikor iz svežih. Ako hočete narediti poskušnjo, češplje vse zmečkajte, koščice zdrobite (to da žganju dober okus) ter vse to z mlačno vodo zalijte. Zmes bodi v topli shrambi spravljena, in paziti da se ne skisa. Kadar je slad v tej zmesi pokipel, je tedaj pa pričnite kuhati iz nje žganje. (Dalje prihodnjič.) imenovali pri nas doma za toflje, niso bila bela, ampak po eni strani rdeča profeso v na Ruskem.) Odgovor: To jabolko, katero Nemci imenujejo W. Podučne stvari. W. Taffelap el", pri nas povsod imenujejo tofelj. Res je, da tofelj ni popolnoma bel, vendar ima kožo tako bledo rumeno, da je skoraj bela. Po soinčni strani je tofelj a ta barva je nekako prozorna. Meso je Zemljepisni in narodopisni obrazi rožasto rdeč. trdo ter podobno belemu porcelanu. Tofelj je jako fino Nabral Fr. Jar os lav. (Dalje.) namizno jabolko, le zelo občutljivo je, ker uže najrahlejši sunek uaredi, da gnije. 148. Vprašanje 4. Kje je dobiti najbliže ;,tera" in kako Beg s Kimberleya. Keiskamma nad Vaalom 1880 ceoo ima? (D. S. v SI. na Šrajarskem.) Odgovor: Ker je ter ali katran odpadek pri izdelovanji svetilnega plina, doboste ga v vsaki plinarni, n. pr. v Mariboru, v Ljubliani ali v Zagrebu. Cene mu ne vemo a drag ni, skoro največ stoji vožnja. Ne morem Vam povedati, kako me je jeza po grabila Do sedaj sem popisaval svoja potovanja za- > pisaval sem imena reči. rastlin m ploh vse take stvari in katere človeku rade iz glave uidejo. Prišel sem Olitants-riveru, na čegar bregu sem prenočil. Ta reka je deroča in se izliva v Indijsko morje. Na misel so mi zasobni oskrbi, ter je sedaj po tej dobi postal moja hodile vse neprijetnosti, ki sem jih pred leti užil v do svojina. Ker je pa žrebec še dober za pleme, hočem ga movini svojej Vprašanje 5. Imel sem cesarskega žrebca 8 let v ki je tako iskreno ljubim sedaj sem spuščati, in zato Vas vprašam, ali ga moram vse eg bil zopet na begu, pa v Afriki, da bi ušel zalezovanju, ki se mi je napravilo iz domovine. Vzel sem v roke dati licencevati, če je bil tudi poprej cesarski ? (Fr. v T.) vse popirje i ztrgal jih na drobne kosce in poslal po Olifants več, in sploh nimam volj Prišjl sem v Lydenburg v morje. Od takrat ne popisujem ničesar da še kaj pisal o sebi se godi na Češk em t u ima okraj To je čutim da urad teh krajih okrajno mesto in grem ko mi pojemajo, starost me tlači stilnici vihra zastava katerekoli navada » da na go Zahvaljujem se Vam ljubo gospodarju. Gostilnica je bila rodnosti, kakor njej je vihrala črnorumena zastava skim orlom. Nap nad vhodom je bil nemški pri cesarju avstrijskem ena sama, in na z dvoglavnim avstrij : «»Hotel moč, do te Sploh ako se hotel v domo ajt^opy^jse za ponuj hotel povrniti Ako potovati na svoje stroške, ne na > po-prišlc pa ne minlim hodil sedaj domov tuj Tu Stopil mlj ni mnogo novega Grik sem notri J da bi piva. Natakar je bil mlad Prus 80 nazvali gostilnico pri cesarj sili črnorumeno zastavo. pil verček gleškega 80 tri dni ždiovali pripojili Kapskej kolonij razen tega, da so Zapadno i. V Kimberleyu Vprašal sem ga, čemu avstrijskem in razobe- spodj toraj v Kapskej so ekii gublj mostalnosti Go najemnik gostilnice Avstrijec, piše v Pardubicah na Češkem nese tudi kaj za zobe. Natakar mi je odgovoril da je treba trdo aržati jih na uzdi da je tu preveč upornikov Rekel sem J. Fux, in je doma naj mi pri Vaš mu Roza Prišla je dvajsetlet Koj je zavpil v sosedno sobo menda slepa. Nataka gospica, na eno oko je povedal jej 1 prigriznil. Izbirati ni bilo dosta dejal sem. Odšla je v kuhinjo n da Le kaj jaz rad kaj mehkega'', 149 sobo. Ležalo je več roke. knjig na polici jaz sem stopil v drugo mojem bogastvu bolezni in pomiloščenju Vzel Bil je holandeški in nemški slovar, zavzel! Na prvej strani je bilo z modro „Na spomin! Vojteh Naprstek". sem eno v Kako Keiskamma 1881 sem se ba čudno zapisano premoženj 9 kako skrbe nekaterniki v Čehih da me ne težilo o mojem Roza je prinesla jed. Koj sem jo vprašal, kako je Prage v severne končine transvaalske. da jej je knjigo podaril pred leti privedlo na to da knjiga zablodila Nasmejala se je ter povedala Mnoge skušnje so me bilo najbolje, ako bi Zato dolgo nisem dr. Holub, s katerim se je v Kimberleyu seznanila. znate česki? Ali živel sam zase, pozabljen od vseh pisal in sem imel mir. Kakor hitro pa sem dal glas ijo me z dopisi osebe, katerih prav nič sebi obsip o prašala me je. Odgovoril sem, da sicer poznam pišejo? Pošljite nam in ne o katerih dobro razumim češčino, tudi poskušam govoriti, ali sem rojenja Rus, tam od Moskve. Razgovarjala sva se toraj po češki lašč malo pačil in vpletal ruske besede nisem nikdar slišal Iq kaj mi a v spomin nemškega f Pred kot praškega lista v, ne pozabite priložiti demanta ne je zmotilo te ljudi poročilo je svoje zadeve in svojeg a jaz sem na- n Razkladala mi romantiške povesti ne vem katerega ki w --7--- ^^ IVI afriški potovalec, o čegar zginjenju so šle ve očeta povedala da očeta mož živi in je zdrav je ni doma, da je zgodaj odšel na neko farmo in se povrne '^P^ imetje a z neutrudljivostjo in iztrajnostjo si je mofiA t d ^ T»^ __ !• 1« 1 1. . uže star nakopičil še nostih na večer. Meni se je dozdevalo, da ob takih okol- ^^ sem bogat kakor Krez To so ljudje brali in si koj mislili nisem dosta varen v gostil Prišlo mi je na misel, kaj sem lydenburškej ki nasuta z zlati in demanti in stanujem v sijajnej palači novinah čital v kimberleyskih belo pogledali Kako ako 1 j u d j de 1 plačal. sem torej, poslovil se, zadel ranec v ^^bili platnen sta sem prišli! Mesto palače roko, vzel robec kruha in mesa ter šel dalj prespal med kopicami termitnimi. Noč sem Krezovih zakladih nikjer sledu ki ga dež pere in veter lomi a po Hvalo Bogu, nasprotniki Za drugova imam dva namena moji niso dosegli svojega mi je lepa mačka, dobra mišjelovka postavna psa, za kuharco tožno klop tem času, ko sem pobegnil, prišli so na za- razni ptiči, zlasti lastovke obiskovalci pa so nezadovoljaeži guverner nazival. uporniki, kak Kapskega Mesta so poslali 400 jih je stanu Bolan ki tudi gnjezdijo v mojem jakov in dva kanona na demantovo polj izišla neugodno za guvernerja, njegovega tajnika. Celo okraj uradniki, katerim vo No nič čudneg sem uže tri mesce. Lomi me revmatizem to Star 3m Pravda se je mokro, in v platnenem stanu zato so ga odstavili letošnje leto je izredno nisem zavarovan ne pred in vetrom ne pred dežjem. Leva roka je tako hroma, da so na čelu je bil stavili z novimi j® brez desne ne morem vzdigniti Upam Potem je prišlo od kraljice pomiloščenj žence, in tako je šla tudi moja zadeva pod klop vrnil sem se toraj s početka 1877 Nič čudnega pa, da po vsem tem upravitelj Lanyon. lagoma zboljša, ker kmalu nastopi suho leto da se mi po za vse zato Po v zemljo Grikvov nisem imel volj vsakega secev Tako mokrega leta stari ljudi dne je grmelo in lilo pet zalil 3 ne pomnijo. Skoro Vaal je uže osem me- — uo. ^u vtiüui lem nisem imel voije in veselja pisati v Prago. Sedaj živim sam zase nad Vaalom. fx •__• • claimu stoji voda 14 črevl je vse globoke kopani Živim mirno o svetu ne vem kaj, zlasti ne o tem koliko > Kaj ne delam, in kdo ve, preden zadenem ob nov demant mojem visoko. Osem mescev uže mescev še bode preteklo ) » I Skušam, kako je hudo, kedar je človeic bolan J pa tako sam kakor sem jaz. Po več dni nisem mogel toliko za deželno podjetj vstati, da bi si kaj skuhal, ležal sem nepremično Ali kaj hočem! Trpeti je treba in udano nositi križ. Pretekli dovoli C. kr. državna uprava k temu primeru donesek 1 — — —^ vvauu. ^ t 1. LU VI katero je izvršiti z državno pripomočjo. mesec se je bil Vaal prevoznih pontonov pa tako tudi lapel, stanov da je odnesel več « Mnogi skupnim troškom tega podjetja morajo posestniki barskemu ozemlju spadajočih zemljišč prispevati z diggerski osemindvajsetimi odstotki, dežela Kranjska z dvanajstimi stani v Waldeks-Plantu, kaferska cerkvica v Gong-Gongu odstotki in mesto Ljubljana z desetimi odstotki in več proda šlo po vodi. Vsled povodnj je nastalo veliko pomanjkanje med diggerji. Siromaki nimajo V zalaganje omenjenih troškov je ustanoviti poseben kaj v usta nesti. Tudi jaz bi bil ob tej povodnji kmalu barski osuševalni zaklad, v katerega se mora stekati: se ponesrečil Moj stan stoji nad reko dosta visoko buči reka pod ene strani menoj, z druge strani me deli od trde zemlje globel, ki jo je uže davno voda izkopala in je navadno suha. Neko noč je prišla tako velika voda donesek države, donesek barskih posestnikov donesek dežele Kranjske, donesek mesta Ljubljane. 9 je stopila tudi v moj stan. Zjutraj sem gledal kaj da bi bilo začeti Voda še vedno naraščala, toraj mi ni » suho 0 Natančnejša določila o skupnih troških, dalje tem 9 kazalo drugo, kakor vse pustiti in se spraviti na Ali kako? Na severno stran je bilo grozno pogledati na 1 f , a na južnej strani je bila globel tudi vsa kako je izvršiti podjetje, kedaj in v kateri visokosti je . in 3.) vplačevati svoje derečo reko zalita. Te globel bi moral preplavati, da se reš''m Ves bolan in s pohromeno levico sem se vrgel dotičnim skladovnikom delne doneske, potem o času in vodstvu gradnj kazovanji izplačil iz barskega osuševalnega zaklada, kakor o na suho vodo na v tudi o vplivanji vlade na tek podjetja so pridržana naj bode kar hoče. Imam dva velika močna njima sem si pomagal na suho. Držal sem se z sebnemu dogovoru, katerega sklene vlada 9 po- deželnim od- psa, vso borom, zaslišavši poprej druge skladovnike močjo obeh, zlasti večega plaval močnejšega, ki je dobro Brez njegove pomoči bi ne bil prišel na suho Kadar bi troški podjetja ne dosegli proračunjenega vrnil Tretjega dne je voda upala, stan. Voda mi ni ničesar odnesla in oblatila. Spridila se mi je vreča moKe in več druge sem se koj v svoj vse mi je prevrnila zneska ) tedaj je doneske države, dežele, barskih posest kuhe nikov, in mesta Ljubljane, primerno nastopivši prihranitvi jednakomerno omejiti, oziroma kazoči se že vplačani pre bitek povrniti. 9 (Dalje prihodnjič.) pokritje doneska 9 katerega je za to podjetje t* w Politične i^tvari. plačati barskim posestnikom, eventuvalno v poplačilo v ta namen vzetega posojila se deželni odbor v prenaredbi 39. zakona z dne 23. avgusta 1877. leta, dež. zak. Deželni zbor kranjski (Konec.) Št. 14. pooblaščuje, da na prošnjo odbora za obdelovanje ljubljanskega barja dovoli za čas potrebne priklade do z dne o doneskih, katere morajo dežela Kranjska, de najvišjega letnega zneska 2 gld. od hektara, ali, da v slučaji, ko bi ta odbor ne sklenil takih priklad, uporabi deželni zakon z dne 10. aprila 1881. leta, dež. zak. de- št. o posilnem izterjevanji javnopravnih terjatev želno stolno mesto Ljubljana in zemljiški posest- želnih, okrajnih ali skladnih zakladov. niki ljubljanskega barja prispevati k troškom del za njega osuševanje. Določila tega zakona o doneskih k troškom pod- Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranj- J^^J^f katero je po istem izvršiti, ne dotikajo se določil ske ukazujem tako zakona z dne 23. avgusta 1877. leta, dež. zak. št.' 14., izvzemši 39. in 42. tega zakona, kakor tudi ne Izvršitev del ob reki Ljublja po in ob Cesarskem zoejših dotičnih zakonov. grabnu (Gruberjevem prekopu) od ustja Malega grabna navzdol po Podhagskega alternativnem načrtu, priporočenem po besedah zapisnika z dne 25. aprila 1889. v sprejem z mnenjem v to sklicane enketne komisije, s troški, zdaj proračunjenimi na 1,378.600 gld., kateri Ta zakon stopi v veljavnost zajedno z dotičnem državnim zakonom o državnem donesku, oziroma o drugih olajšilih tega podjetja. se pa v dogo ki se sklene med c. kr. držav Mojima ministroma za poljedelstvo m notranje upravo in deželnim odborom kranjskim 9 se veljavno določijo, proglaša še, in to s tem pogojem konečno da stvari je naročeno izvršiti ta zakon. ; fF 0J3!, T • ¥ iN ^. V- « Narodno-gospodar^ke reči / Ali je mogoče ljubljansko barje osušiti ? popolnoma tuko ostane umazana Gradaščica, jarjena, da kar Ljubljanico odriva ki je včasih tako ra Opazka vredništva dela pri ljubljanskem močvirji prihajajo nam od častivredne pa Pomisliki zoper nameravana osuševalna Odgovor na dopis glede izraženi v pričujočem dopisu — estrokovnjaške strani. Objavimo te pomislike v ta namen, da se vse to imenitno vprašanje brezozirno pretrese. Dopisu pa dodamo takoj odgovor priznanega strokovnjaka v tem vprašanji. Predstoječi Ijanskega močvirja osuševanja ljub dopi kaže nam dobrohotno mnenj mirno m trezno mislečega meščana, kateri se živo za nima Gospodar je imel pred vrtom in hišo močvirnat za vprašanje osuševanja ljubljanskega močvirja, opazke (ako ravno niso povsod zadostno travnik, za hišo pa žitno polje. Travnik voda zalivala hitreje hoče vodo na travniku vravnati mu je večkrat ne odpel) odteka in ne zaostaja ; re^.eno stori po bližnjem potu marveč okoli vrtov in hiše. Voda stroški ali sedaj mu pa žitno polje zaliva. , da mu a vodo kakor njegovi predniki, z ogromnimi zato zaslužij vtemeljene) resno in strokovnjaško Strinjamo se takoj z uvodom stojimo pred rešitvijo vpraša zpravo. dopisnikovem 1 da odpelj eno stoletje, jetji 80 že naši svetovno-sloveči prednik katero ne sega samo temveč dva tisoč let nazaj. Pri tem pod že pred dva tisoč leti izvršili večj stari rimljani del osuševanja s tem Minulo je že 100 let II. I vsadili v tla osuševanje dela, Pripra odkar so prvikrat lopato za odpeljevanje močvirskih voda in da niso samo poglobili vodotoč pri stari Emoni zastajoče temveč so tudi; izpustili v rednih dobah nastajoče reke močvirja In s katerim uprav sedaj bilo dovr mislij emonsko jezero ter so reko titi se po stoterih ovinkih se zvi stoletno osnove in načrti prizadevanj jajočo uravnali v ravni tek z poglobljenjem so velikanski jenje pripravnim Jezero svote se potrebovale. Ali mar hočej ogromne blatnastem dnu začel zgin na za brodar- njegovem uničujočim vodenim le še dvomijo da silam prepustiti, Venda bilo s temi močvirje zopet mah 8 delo dovršeno r nekateri osnovami in načrti katerega s pomočjo obilne mokrote rasti se je delala šota bode sedaj dobro največi optimisti pravijo, za kacih 50 let ostanKe rimljanske pridnosti in umetnosti da je dosegla sedanjo višino tako, da katera je pokrila sedaj m kakor n. dnih Vse osnovo se sučijo nekako cesto postavlj na gli toliko časa, staro rimsko tu m tam se prikaže kaka nova misel v dostavku nepotrebna in odveč Vicentinij v tirih Tako ostala m oč v i r sk presegla v višini za en meter za nas samo naloga 5 ž a prezre ) kakor preziranje bridko maščevalo, dosihmal pri vseh delih, kedar s spoznali, kar so zamudili ali peljali. bati se je, da se bode ravno to pravit podzemeljsko mok odo vi t n o. spravi t in glin Da da bodo tudi sedaj, kakor bode mogoče na močvir bila dovršena zemeljsko mokroto nižje dejati pod > naopačno izumili in iz prepozno tako mogoče, da se izstreli skalovj mora se priskrbeti odtok in to le^ I.) Važno ie za veščaki. Ako «e stru tacem izrekajo jevem ka je namreč struga Ljublj Gruberjevega grab glede mesta Ljublj se r» Ljublj kako Gruber med Pruljami in vasjo Moste zvrši krajno zboljšanje, med kate katero ovira odtok potem se le je mogoč odločni grabni, katere priporoča Vicenti padajo tudi oni Da drug k drugemu zniža, da grabn kaže serial, ko še ni zadosti odtoka ta ležala 0 5 ta niže od struge jbolje Co kateri je bil da bode ved se cepi od Ljublj ta namen napravljen. ne koristili^ svoj čas prav v mesto dovolj vode, ter da skozi sebne XV. seji dež. zbora da bode dosti vode tudi ob mali vodi prihajalo L j u b 1 j Glede posameznih pomisliko zatvornice pri Gruberjevem kanal ploh ni treba še po omenjam sledeče gospoda dopisnika k v pogloblj kriti, kakor so bil v strugi, a 21 prihajal strugi (Poročilo zadevajoči mesto Zdravstven b1 ja n s k novembra 1889.) Recimo razmere Ljubljanskega mesta se bodo ali ta voda bod teki > jarki bod še bolj zboljšal vsledpoglobljenja in vredjenja vodotoča Ljubljanice izdatno najnižja njena voda v poletnem dosedaj v poletji vode več kajti niže vedno še globokeja kakor sedanj in bod je vendar le prenizko ir ♦ sj d e v suši kanali slučaj, ako do ega časa za bilo poglobljeni o tem edo ako strug drugi poslopja po Ljublj osodepoln , tako ne zapisniKi stroškov na mestnem magistratu jši ljudje to dobro pomnijo. Ako pa in nevarno, gotovo povedati pa tudi sta- Ijublja nskim pri kateri času toki kanalo\ vede vredj bo se se ploh eha) uvajanje kanalov v me^tu peljal se bodo skoz obrežno zidovje v strmih iztokih pod najnižjo vodo globoko notri v reko tako da bode zginil sedanji negnjiLsni potrebne vode ob suši, ponižanje struge, poplavn gre za dovaževanje pogled in pa zdravju škodlj bode Gruberjevem kanalu bila zatvornica ceneja, kakor vode imajo pa krajši pot po zidani Glede stalnosti hiš puhtenj ob bregovih Ljublj nam Ljubljančanom omenjeno, da so vodostranski na ležečih branah, ki so bili mice naj temelji starih his pa tako ali bočini malih voda ob polož v času pred prekopam cesarskeg L grabna tako da so sedaj vse visoko na površji male je naš presvitli cesar tolikokrat proglašal kot nalogo vode ter so že zdavnej zgnjile, zato bi se sedaj mogel sedanje vlade, ko svojo voljo, potem nastane tudi složno vodotoč še toliko poglobiti pa se vsled tega temelji hiš in navdušeno delovanje v gmotno in duševno povzdigo De bodo spremenili in hiše ne škode trpele, ako se ona naše skupne domovine. tla na miru puste, ki hišo nosijo, in to bode tudi tako, ker se bode zidalo stalno nabrežno zidovje in ne da se samo vodnemu nabrežju temeljne podlage odkopale, in posebej knezu Sc h ö n b u r g u, ki je Nemce spravil Koncem zadnje seje zahvalil se je grof Taaffe ginjen vsem členom konference za vspešno sodelovanje temu, da kakor se je to godilo pri znižalnih delih l£rog tridesetega in šestdesetega leta tega stoletja. Pisatelj teh vrst imel avstrijski narodi pa bodo v prvi vrsti pr es v it se sploh podali v razprave. Vsi domoljubni m je priliUo kot sodnijski strokovnjak ogledati si stavbeno cesarju, za njim pa ministerskemu predsedniku grofu stanje hiš pod Trančo pred in po stavbi novega na- Ta a f fe j u, s p o 1 n e g a s r c a i 2 r eka 1 i z ah va 1 o, brežnega oozidja m pokazalo se je > da se stari pre- daje srečno dosegel spravo med.najbolj na- cejšnji poči posedanje ni prav nič premenilo in tako sprotnimi brati naše širne Avstrije. se bode pokazalo gotovo tudi v vsih slučajih, o katerih tukaj govor. (Dalje prihodnjič.) nikov „nova lufluenca v Ljubljani. Ker je po poročilih zdrav- bolezen" v Ljubljani pomenljivo pojenjala. pričele so se dne 20. tm., minuli ponedeljek zopet srednje in ljudske šole. Bolezen pa vendar še vedno gospodari Naši dopisi. po mestu in Iz I da se le načeloma č dognala p oravnava med Čehi in Nemci na Češkem. OBširneje o tem govorimo na drugem mestu današnjega lista Tu še omenjamo, da s cesarjem in vlado, kateri so povoljno rešitev tega za Avstrij nega vprašanja dejali pod svoje pokroviteljstvo, važ to (i^vmsko dogodbo z veseljem pozdravljajo časniki in vsi narodi avstrijski. Kolikor čujemo iz Pražke „Politike" je c^ar tudi brez^ ovinkov izrazil svojo veHkp zadovoljnost o srečno d(^an^ poravnavi začetku državnega zborovanja poroča se danes uradno, da se skliče državni zbor v dan februvarij m da bode med tem za 23. dan januvarija sklican č eški deželni zbor že zgotovil svoje delovanj Še dalj vesela novica naznanja se z Dunaja da je za dunajsko nadškofijsko mesto izbran vojaški škof Qui a J enako dobro znan kot izvrsten duhovnik in strog tudi kot spreten vodnik in prijatelj obrtniških pomočnikov, katerih osnovo v katoliška obrtniška podporna društva ravno škof Gruša vpeljal v Avstrij m je zato bil v tesni zvezi s pokojnim dr. Vončinom, ki je prevzel prav ta posel med slovenskimi obrtniki. Čulo se je, da je bilo to mesto večkrat pred na po- nudbo škofu Gruši m le edaj že star 70 let ) je to častno mesto trdno odklonil pa pred Češka Prage se poroča, da cesar pride odtvorjenji letošnje jubilejske razstave in da bode tudi osebno otvoril deželni muzej. Nemci vstopijo v deželni zbor še le pri letošnjem jesenskem zasedanji, potem sklenej se dogo premembe deželnega volilnega reda in ko te premembe dobe veljavo zakona, razpusti se zbor in se rs volitve evolj Qa podlagi novih sprememb, postopanji mladočehov se vidi zpišeio da zarad f da se je b^ j i h do o por av ß ava 9 za nočejo se vtikati v to brez ujih dog Bosna in Hercoffovina. — ruski listi začeli iz Bosne . — Noveji čas nanjati grozne vprašanje. o nekateri eči o ne- zadovoljnosti tamošujega prebivalstva in pa o tamošnjem m javnem neredu poročila Bosauske enaki javni nevarnosti Uradna uprave preklicavajo te trditve kot popolnoma neutemeljene in zlaga te potrj jejo tudi privatna pisma tamošnjih častnikov, ki so v popolnem soglasji s poročili ministra za Bosno mina . Kalay Srbska. Benja- Po noči pred dvema dnevoma so neznani hudodelniki oropali v eni večjih ulic Belogradskih bankirja Simon Hasana ter mu pobrali 12.000 cekinov pri tamošnjem avstrijskem konzulu so bila po noči bita okna po Trsta se poroča: Pri dopolnilni volitvi za mestni odbor v četrti mestni volilni skupini, oddanih je bilo 666 glasov in izvoljen je bil z relativno večino 318 glasov zdravnik dr S pa do prejel JÖ 222 trgovec Fortuna glasov. Prvo imenovani, ki je pristav stranke progresso je toraj zopet pokazal, kako sijajne vspehe dosegava s^ajni_c. kr. namestnik. Dokler se bodo lahoni v Trstu7ako ,tlačili", si iridenta lahko tudi očitno mane roke od eselj Nemška Zarad smrti stare cesarice odložila se je marsikatera slavnost zimo Avguste namenjena za to Namesto teh pa se med premogokopi v porenskih deželah prikazuje zopet osodepolno gibanje, katero meri na znižanj e števila ur za delo in zvekšanje dnine. Nekateri teh štrajkov so se že poravnali s tem, da so last- niki premogovih jam povekšali delavcem plačo. Pa de lavci v obče še ved trjatev Vrh tega 30 niso odjenjali od nobene svojih pripravljajo se za predstoječe vo- litve v deželne in državne zastope ter si pričakujejo novih zmag. Belgija. — Delavci pri rudnikih in premogovih jamah postajajo od dne do dne silnejši. Na več mestih so že Skupaj trčili vojaki z oboroženimi delavci. Vsled tega vlada povsod zbrano drži vojaštvo, kjer ji strah dela nasilstvo delavcev. Laška. Mlajši brat kraljev, vojvoda Aosta je minulo soboto po kratki ^lezni za plučnico umrl še le v 45 letu. Ta princ bil je svoj čas izvoljen za španskega kralja, po preteklih dveh letih je videl, da je premalo krepaK ali pa premalo spreten, da bi mogel pod eden klobuk spraviti spridene stranke na Španskem in odložil je kraljevo krono. Pokojni zahteval je sam, da ga sprevidijo s zakramenti za umirajoče, pa je v oporoki tudi prepovedal, da se balzamira ležuje njegovo truplo. Pogreb, katerega se vde- vsa kraljevska rodbina in zastopniki uaajnih držav vrši se danes v Turicu. Pokojni je bil v drugič^ oženjen in leta 1888. pusti mlado udovo, s Katero se je poročil % Španska. iMlademu španskemu kralja zboljšalo se je Zdravje toliko, da so se opustila vsakdanja na- znanila. Med tem se je po okrevanji kraljevim, rešila tudi ministerska kriza. Ker se zastopnikom drugih strank ni posrečilo sostaviti vlado izmed vseh strank, prevzel je tako nalogo dosedanji minisferski predsedniK Sagasta, Novi ministri bili so že včeraj zapriseženi in tako seje za nekaj časa kraljica udova znebila sitne krize. Žitna cena v Ljubljani 18. januvarija 1890. Hektoliter : pšenice domače 6 gold. 66 kr. 7 gold. 55 kr. kr. tursice 4 gold. 87 kr. — banaeke soršice 4 gld.. rži 4 gold. 71 r. ječmena 4 gold. 39 kr. ovsa 3 gold. 09 kr. ajde 5 gold. 20 kr. Krompir 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. V K ran j i. Hektoliter; Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 44 kr. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. " Seno 2 gold. — Slama 100 kilogr kr. ^^ Špeh 1 kilog Odgovorn iurednik: Cliistav Pirc Tisk in založba: J. Elasnikovi nasledniki