GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC LOGAŠKE NOVICE Logaški delegati na VII. kongresu ZKJ (od leve proti desni): Štefan JurSič, Maks Adamič, Miha Leskovec in Jože Brenčič Srečanje z delegati Obiskali smo delegate naše občine na 7. kongresu ZKS: Maksa Adamiča, Štefana Juršiča, Miha Leskovca in Jožeta Brenčiča. Zanihali so nas njihovi vtisi s kongresa in njihova mnenja o kongresu ter njihov prispevek h kongresni aktivnosti. MAKS ADAMIČ: Kongres mi delovnimi ljudmi; v tej zvezi Je bil zares delaven. Delegati so je bila še posebej poudarjena * lotevali raznolike problemati- potreba po enakopravnosti j* in nakazali številne rešitve, žensk kmetic. Kongres je posredno zanimivo je bilo to, da svetil precej razprave tudi mla- — -tulIU /,llllllll>w JV vmav »~ ) — — °d vseh resolucij, ki so bile podedovane kongresu, ni bila nobena ovržena. Kongres je ugotovil, da se močno povečuje Ste-vflo članov ZK zlasti i/, vrst neposrednih proizvajalcev, mladi-ne in prosvetnih delavcev. Sprejemanje novih članov mora podati stalna naloga ZK, ki se je tudi na tem kongresu potrdila Kot vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda. Na kongre-80 sicer nisem sodeloval z raz-Pravo, bil sem pa nadvse počasen, da sem bil izbran za dcle-Sataiiz naše občine. ŠTEFAN JURŠIČ: - Izrodil0 seni bil presenečen nad to-"kšno množico diskutantov, saj vsi niti na vrsto niso prišli in so korali oddajati svoje referate v Pismeni obliki. Prvič so se na K?ngresu pojavili tudi predstavita kmetov, ki so terjali izena-Cltev kmečkega delavca z drugi- dim upravljavcem, ki so doslej pokazali dobršno mero zrelosti v naši samoupravni tvornosti. MIHA LESKOVEC: Bil sem prvič priča tako veličastnemu dogodku, kot je kongres ZK. Name je ta dogodek naredil globok in nepozaben vtis. Sedel sem v bližini Mihe Marinka; prevzela me je neizmerna spoštlji-vost do enega najstarejših slovenskih komunistov, ki je sam že vodil 4 ali 5 kongresov. Kongres jc odigral zares pomembno vlogo: nanizal je probleme, nakazal pota za reševanje težav. Pogrešal pa sem na kongresu poglobljeno razpravo o problematiki naših železnic. JOŽE BRENCIC: Na kongresu ZK sem imel možnost diskutirati v imenu logaške delegacije in komunistov naše občine. Orisal sem problematiko lesne industrije in opozoril Junij 1974 Št. 4 predvsem na problem odtoka lesne surovine, kar močno prizadeva našo domačo industrijo. Ob tem sem poudaril, da pomanjkanje surovine tare našo in . slovensko lesno industrijo, ker na Slovenskem z lesno maso ne gospodarimo dovolj smotrno. Hlodovina kot žagan les gre v izvoz, domači proizvajalci v lesni industriji pa moramo večkrat slabšo kvaliteto lesa uvažati po znatno višjih cenah. Interes naše družbenopolitične skupnosti mora biti v tem, da predelamo čim več surovine doma. In prav zato smo na kongresu odločno zahtevali, naj bi se v izvozu stimulirali predvsem finalni izdelki. Tako bi lahko dosegli višjo ceno našim proizvodom, surovino bi lahko plačevali po višji ceni, obenem pa ustvarjali večja sredstva za sklade; vlagali bi lahko več v razvoj kmetijstva. Za učinkovitost gospodarjenja jc treba nujno nadaljevati z integracijskimi procesi, zlasti z gozdnimi gospodarstvi in lesno industrijo nasploh. Nelojalni konkurenci na zunanjem trgu bi se lahko izognili z enotnim nastopom navzven. m/§ Iz razgovora s sekretarjem OK ZKS Logatec Janezom Loštrekom - Ni še dolgo, ko ste sprejeli funkcijo sekretarja občinskega komiteja zveze komunistov; nam lahko poveste, kako ocenjujete trenutne politične razmere v naši občini? - Res je, funkcijo sekretarja opravljam šele krajši čas, vendar sem bil vseskozi v središču političnega dogajanja, zato lahko trdim, da so politične razmero pri nas zadovoljive. Dela in nalog pa je kajpak še veliko. - Na čigavo pomoč lahko Zveza komunistov najbolj računa pri izvajanju političnih akcij? - Glavni nosilec političnega dela vseh občanov je prav goto- Janez Loštrek, novi sekretar OKZKS vo socialistična zveza; živo poseganje v politično tvornost vse bolj izpričuje tudi zveza mladine in seveda zveza združenj borcev ter sindikat. - Pred nedavnim so i neb' sindikati občni zbor; kaj bi lahko povedali novemu sindikalnemu vodstvu na pot? (Nadaljevanje na 2. struni) Novo v sindikatu Konec maja je bil občni zbor ObSZS, ki so sc ga mimo delegatov OOS udeležili še sekretar OZ ZKS Janez Loštrck ter predsednik in sekretar OK SZDL Tone Truden in Janez Smole. Predsednikovo poročilo je zajelo delo minulih štirih let. ObSZS je bil' vseskozi v središču dogajanja pri snovanju TOZD. V predvidenem roku je bila izpeljana reorganizacija sindikata, hkrati so stekli občni zbori OOS. Sindikat je aktivno sodeloval pri sprejemanju samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah, pri oblikovanju splošnih aktov, pri sprejemanju sklepov organov upravljanja ter pri vodenju poslovne politike. Kot nosilec akcije pri evidentiranju delegatov je sindikat opravil pomembno nalogo. Sindikat je dal tudi pobudo in podpiral akcijo za uvedbo samoprispevka za gradnjo šolskih, zdravstvenih in vzgojnovarstvenih prostorov. Skupno z OK ZKS se je sindikat vključil v izvajanje nalog, ki jih je zahtevalo pismo IB in predsednika Tita. Med razpravo, kije izrekla priznanje za opravljene naloge, so se oblikovale tudi nekatere smernice za na- Okrepiti vlogo ZK Remigij Jerman, novi predsednik logaških sindikatov daljnje delo ObSZS. Med stalne naloge gotovo sodi boj za uveljavljanje delegatskega sistema v praksi; s tem v zvezi je treba še naprej krepiti izobraževanje delegatov in samouprav-ljavcev. Težiti je treba za tem, da bo proizvajalec zares razpolagal s sadovi svojega dela. Zato mora biti delavec o vsem natančno informiran in tesno povezan z družbenopolitičnim dogajanjem. Sindikat mora aktivirati organe delavske kontrole, posebna skrb naj velja še naprej kadrovski politiki. Po izglasovani razrešnici staremu ObSZS je bil soglasno izvoljen nov svet, ki mu predseduje Remigij Jer-man- ' m/S (Nadaljevanje s 1. strani) — Bolj ko se razvija naša družba, bolj se stopnjuje vloga in odgovornost zveze sindikatov. Sodim, da je obveščanje delavcev o vsem dogajanju v delovni organizaciji ena osnovnih nalog; delavec mora biti seznanjen z vsemi gospodarskimi premiki v delovni organizaciji. Prav tako pomembna naloga je v zvezi z oblikovanjem dohodka in osebnega dohodka, pri čemer mora biti sindikat pozoren zlasti na socialne razlike. Politično in strokovno izobraževanje delavcev mora biti nenehna sindikalna dolžnost, ki jo morajo sindikati uresničevati skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki. Sindikat mora oživeti delovanje delavske samoupravne kontrole, pospešiti rekreacijo delavcev in slednjič, mora se zavzemati za načrtno kadrovsko politiko. — Kaj lahko rečete o organiziranosti in krepitvi zveze komunistov? - Reči moram, da se zveza komunistov že prilagaja novim nalogam. V tem trenutku ZK pokriva že vsa področja samoupravnega in družbenega življenja v občini; kot posebna organizacijska oblika je bil v Dol. Logatcu konstituiran svet ZK pri krajevni skupnosti; v Gor. Logatcu bo tak svet ustanovljen v juniju. Stalna naloga zveze komunistov pa je sprejemanje novih članov. Po zadnji občinski konferenci je bilo v naše vrste sprejetih precej prosvetnih delavcev in mladih. - Vemo, da je nalog in akcij več kot dovolj; bi lahko med mnogimi opozorili na res najpomembnejše? - Res je, daje nalog in akcij veliko, vendar mislim, da bo morala ZK vztrajati pri uveljavljanju stališč in sklepov 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Iz tega sledi tudi druga naloga: krepitev ZK kot vodilne sile delavskega razreda. ^ § Nova skupščina občine Logatec Konec aprila so zasedali v avli nove šole v Gor. Logatcu vsi trije zbori skupščine občine Logatec: zbor delegatov krajevnih skupnosti, zbor delegatov organizacij združenega dela in družbenopolitični zbor. Po sprejetju poslovnika je bila najprej na novo izvoljena Dušan de Gleria, novi predsednik občinske skupščine Logatec komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, za njeno predsednico pa TATJANA STIRN. S tajnim glasovanjem je bil nato izvoljen za predsednika skupščine DUŠAN DE GLERIA, upravnik Kmetijske zadruge Logatec, podpredsedniško funkcijo pa bodo opravljali predsedniki posameznih zborov, in sicer: predsednica druž- benopolitičnega zbora TATJANA STIRN, predsednik zbora združenega dela SILVO TRATNIK in predsednik zbora krajevnih skupnosti IVAN ĆANŽEK. Soglasno izvoljeni predsednik izvršnega sveta SO Logatec MILAN PEKARO VIC, doslej sekretar OZ KZS, je predlagal skupščini možne kandidate za izvršni svet, v katerega so bili izvoljeni: MIHAEL KLEČ, tajnik občine Logatec, MAKS ADAMIČ, načelnik oddelka za notranje zadeve, RUDI LIPOVEC, direktor gospodarsko-fi-nančnega sektorja KLI Logatec, OTMAR OBLAK, v. d. načelnika oddelka za ljudsko obrambo, INZ. JOŽE OBLAK, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, ALOJZ SAJOVEC, načelnik davčne uprave, PAVLE SMRTNIK, ravnatelj osnovne šole „8 talcev" Logatec in inž. RAFAEL USENIK, tehnični šef Komunalno stanovanjskega podjetja Logatec. V zbor združenega dela Skupščine SRS so bili izvoljeni: za socialno zdravstveno področje mgr. MATILDA JERIČ in dr. CIRIL ROŽIČ, za prosvetno kulturno področje prof. ANTON RESNIK in BOZENA PEKAROVIČ, za področje državnih organov VINKO MLINAR in SLAVKA PETRIČ, za področje obrtniške dejav- nosti IZIDOR SELJAK in BOJAN JERŠIN, za področje kmetijstva PAVLE KRANJC in JANEZ GAB-ROVŠEK, za področje gospodarstva ERNEST GALJOT, LEOPOLD NOVAK, VERA ŠANTELJ, Milan Pekarovič, predsednik IS Skupščine občine Logatec FRANC DRAŠLER in IVAN TURK. Nato je družbenopolitični zbor izglasoval listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SRS, vsi trije zbori pa so skupaj izglasovali listo kandidatov za delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ. Prva skupščinska seja je tako začela prakso delegatskega odločanja pri krepitvi in uveljav- ljanju socialistične samouprave v občini Logatec, kot je poudaril PREDSEDNIK IS MILAN PEKAROVIČ, ki je v svojem skupščinskem govoru med drugim dejal, da jc s sprejetjem nove ustave izoblikovan nov skupščinski sistem, ki bo zagotavljal uveljavljanje socialistične samoupravne demokracije kot posebne oblike diktature proletariata. IS je politično-izvršilni organ skupščine, ki je odgovoren za naloge, ki jih določa statut občine in za družbenopolitične razmere v občini. Skupščino, izvršni svet in celo našo družbenopolitično skupnost čakajo pomembne naloge: - nadaljnji razvoj industrije in samouprave v naši občini in krepitev družbene baze, izdelava srednjeročnega družbenega načrta razvoja občine, - dograditev šolskih in vzgojnovarstvenih objektov, - gradnja potrošniškega centra, - nadaljnja gradnja stanovanj za delavce, komunalno urejanje in še Zbral in uredil: M. §. kaj. Letošnja lesarska pomlad Dve tretjini slovenske lesne industrijske proizvodnje v kolesnicoh Slovenijaleso in Unilesa Lesno industrijska proizvodnja predstavlja v slovenskem gospodarstvu lep delež, saj je po ustvarjenem družbenem produktu na tretjem mestu med industrijskimi vejami. Zanjo je v zadnjem obdobju značilna izredna proizvodna ekspanzija, delitev dela, visoka specializacija in sposobnost, da se zlasti s kakovostnim pohištvom lahko kosa s samim vrhom svetovne pohištvene industrije. V jugoslovanski lesni panogi je slovenska lesna industrija lepo zastopana s 30 odstotki, če pa upoštevamo, da zaposluje v Jugoslaviji skupaj 147.000 ljudi, je slovenski delež 30.000 zaposlenih v lesni industriji tem bolj prepričljiv. Velika večina lesnoindustrijskih podjetij sc je zadnjih petnajst let razvila iz manjših obratov, predvsem iz žag, z združevanjem v določenih proizvodnih bazenih: nekaj te industrije pa je na novo zraslo. Do nedavnega smo imeli na Blagajna vzajemne pomoči Sindikalna konferenca KLI je na drugi seji ob koncu marca letos sklenila ustanoviti blagajno vzajemne pomoči v naši delovni organizaciji. Iz dneva v dan namreč ugotavljamo, da se tudi v našem kombinatu povečuje število tistih, ki prosijo /a finančno pomoč, ko zaidejo v najrazličnejše težave. Do danes se je vpisalo v blagajno vzajemne pomoči 34(1 članov kolektiva. Vpisnina znaša 100 din. delovna organizacija pa je prispevala v blagajno vzajemne pomoči 10.000 dinarjev, tako da danes blagajn« razpolaga že s 44.000 din. Seveda pa ta vsota zadošča le za reševanje najnujnejših primerov in predvsem s kratkoročnimi posojili Da bi hilo delo naše blagajne vzajemne Pomoči res učinkovito, bomo '"orali pridobiti tudi preostale elam- kolektiva za to obliko solidarnosti med delavci. (). M. ^rnočju naše republike kat 55 Saniostojnih podjetij. KAKŠEN JE SLOVENIJALES, KAKŠEN UNILES? Najbrž bo zadoščalo, če za 8robo predstavitev omenimo, a so podjetja, ki sestavljajo Pr°izvodno trgovsko asociacijo ^»venijales, ustvarila lani za 5 ^'lijard 393 milijonov dinarjev Ce'otncga dohodka in pri tem !n,cla za 331 milijonov din pod-•,etn-iškc akumulacije. V nekaj letih se je v proizvodnih organizacijah, ki so sc med prvimi priključile Slovenijalesu, kol denimo tovarna pohištva Idrija, tovarna pohištva Radomlje, .Jelka" Begunje in ..Sora" Medvode, podjetniška akumulacija zvečala od 10 do o0-krat. Takšno rast so omogočali sodobnejša tehnologija, drugačen izbor izdelkov in znižani rezijski stroški. Delež Slovenijalesa v pohištveni proizvodnji v Jugoslaviji je že presegel 10 odstotkov, razen tega je postalo podjetje največji jugoslovanski izvoznik pohištva. Slovenijales si kot sestavljena organizacija združenega dela ta položaj še bolj utrjuje. Ima lastna predstavništva ali podjetja v 13 državah Evrope, Severne Amerike in Afrike, v 7 državah pa jih bo odprlo v naslednjih dveh letih. V minulem letu je dosežen izvoz v vrednosti milijardo 200 milijonov dinarjev (skupaj vsa podjetja v sestavljeni organizaciji milijardo 756 milijonov din), letos pa naj bi se povečal na 2 milijardi 412 milijonov dinarjev. Skupni dohodek Slovenijalesa bo v letu 1974 prinesel 6 milijard 878 milijonov dinarjev. Zgodovino letošnje lesarske pomladi soustvarja s krepkimi koraki tudi Uniles. Tu je pobuda za tesnejše nastopanje na tržišču in za skupni razvoj pn-šla neposredno iz proizvodnje. (xl petih največjih proizvajalcev pohištva. Uniles združuje šest organizacij združenega dela in šteje s trgovino vred 9700 zaposlenih. Organizacije združenega dela ,Javor", I.esnina. Matlcs. Mcblo, Novoles m Stol tvorci Unilesa so lani ustvarile za 3 milijarde 127 milijonov dinarjev skupnega dohodka, ostanka dohodka za 173 milijonov din, skupni izvoz pa je dosegel približno polovico izvozne realizacije Slovenijalesa. Proizvodne organizacije v SO/. D Uniles predstavljajo tretjino slovenske lesne industrijske proizvodnje. Tako kot Slovenijales tudi Uniles predvideva povečanje proizvodnje. Vsi pa se dobro zavedajo, da na slovenskem trgu ni mogoče prodati več kot kakšne tretjine izdelkov, za preostale količine pa je treba po- iskati odjemalce v širšem jugoslovanskem prostom. Če je tako, potem sta obe gmpaeiji močno zainteresirani, da si skupaj z ostalimi proizvajalci izborita svoj prostor in veljavo. Nekaj elementov je v takšni tekmi za potrošnika prav gotovo odločilnih. tO pa so: oblikovanje, kakovost, servis, cene. PREDNOST „SKUPNE STREHE" Ko so se proizvajalci 36 organizacij združenega dela lesne stroke na Slovenskem letos pismeno izrekli za skupno razvoj-'no in poslovno pol v dveh sorodnih grupacijah, so bili trdno prepričani, da bo skupno,/dru-ženo in predvsem načrtnejše delo prineslo boljše sadove. Kje so torej skupni interesi'.' Na prvem mestu omenjajo zdiu-ževanje sredstev za investicijsko in ostalo dejavnost, nadalje delitev dela med proizvodnjo in trgovino, ob tem pa tudi odgovornost in riziko, možna bo večja specializacija in delitev dela med posameznim) proizvodnimi delovnimi organizacijami, zagotovitev trznili proizvodnih programov, skupno raziskovanje, načrtovanje, obdelava podatkov in pod obilo. Enotna nabavna in prodajna politika v okviru grupacije kot renomiranoga in ekonomsko močnega poslovnega partnerja omogoča več prednosti tako glede cen kot tudi dobavnih rokov. In ne nazadnje, življenje v večji družim sposobnih in uspešnih, torej v združenem delu. zagotavlja tudi večjo ekonomsko in socialno varnost. BODO ZGLEDI VLEKLI? V primerjavi s pohištveno pa je pri nas malo storjenega za povezovanje industrije stavbnega pohištva, ki je sicer zadnja leta v proizvodnji izrazito hitro napredovala. Lani denimo so podjetja industrije stavbnega pohištva izdelala skupaj milijon 200.000 oken in vrat. kar pomeni polovico celotne jugoslovanske proizvodnje oken in vrat. Ob sedanjem tempu stanovanjske gradnje v naši republiki porabimo doma nekaj manj kot 20 odstotkov teh količin, za preostale količine je treba po iskati trg v drugih jugoslovanskih republikah. Nekaj stavbnega pohištva tudi izvažamo. Skrbi zavoljo plasmaja izdelkov stavbnega mizarstva, ki ga izdeluje kar dvajset slovenskih proizvodnih organizacij, se bodo očitno stopnjevale. Naša podjetja namreč računajo, da sc bo do leta 1°80 približno trikrat povečal obseg proizvodnje izdelkov stavbnega mizarstva. Povečanje tovrstnih proizvodnih zmogljivosti pa načrtujejo v naslednjih letih tudi podjetja v drugih republikah. Kljub povečani stanovanjski gradnji najbrž za vse ne bo dovolj odjema tako opozarjajo strokovnjaki. Menijo, da bi morala slovenska podjetja bolj povečati izvoz teh izdelkov, hkrati pa ludi bolj usklajevati proizvodne zmogljivosti z razpoložljivim lesom. Kot je znano, sc nekatere proizvodne organizacije že sedaj srečujejo s problemom oskrbe z žaganim lesom. ALBIN ČUK V času VII. kongresa ZKS je naš kombinat obiskala delegacija iz avstrijske Štajerske in Koroške DOBRI OBETI Rezultati poslovanja KLI v I. tromesečju Uspešnost našega poslovanja kaže, da je fizični obseg proizvodnje po dinamiki za I. tromesečje dosežen z indeksom 111,3, medtem ko smo od skupnega planiranega letnega obsega proizvodnje dosegli 28,7 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je obseg proizvodnje večji za 8 %. Povečani obseg proizvodnje temelji na večji produktivnosti dela ter investicijskih vlaganjih. Posamezne TOZD so s svojimi proizvodnimi enotami takole izpolnile fizični obseg proizvodnje: TOZD - žaga TOZD - drobno pohištvo - plastika - stavbno pohištvo - SP Hrušica TOZD stavbno pohištvo galvana - sušilnica Skupaj za celotno podjetje 108,0 Doseženo 1974 _ inn Doseženo 1973 ~ 113,7 110,2 133,2 100,6 121,9 103,2 99,1 133,7 Doseženo 1974 _ Planirano 1974 132,3 102,1 86,3 123,3 176,0 124,4 115,5 107,6 111,3 100 Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da so vse TOZD svoje količinske planske obveznosti izpolnile, izjema je le delovna enota plastike, ki je pod planom za 13,7%, v primerjavi z lanskim, obdobjem pa je obseg proizvodnje večji za 33,2% Nižja proizvodnja je posledica zapoznele dobave strojne opreme, ki je dospela iz uvoza šele ob koncu maja, namesto v marcu, kot je bilo predvideno. Vendar kljub temu lahko z gotovostjo računamo, da bo delovna enota plastika do konca leta izpolnila svoje planske letne obveznosti pri fizičnem obsegu proizvodnje. Prodaja za celotno podjetje je po dinamiki plana za I. tromesečje dosežena 89,2%, kar pomeni, da je pod dinamiko za 10,8%, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je prodaja večja za 30,8% j Izpolnitev plana prodaje po delovnih enotah TOZD pa je bila: Doseženo 1974 Doseženo 1973 100 Doseženo 1974 . Planirano 1974 100 TOZD - žaga 149,1 111,7 TOZD drobno pohištvo 109,4 86,9 - plastika 207,0 60,8 - stavbno pohištvo 97,2 82,1 - montaža 120,8 85,7 TOZD - stavbno pohištvo DSSS pomožne dejavnosti 103,4 79,7 148,1 72,8 Skupaj za celotno podjetje 130,8 89,2 Kazalci o izpolnjevanju vrednostnega obsega prodaje po delovnih enotah TOZD kažejo, da so doseženi rezultati prodaje nekoliko pod predvideno dinamiko, razen žage, ki je plan presegla. Analiza poslovanja TOZD TOZD žaga je v tem tromesečju ugodno poslovala. Fizični obseg proizvodnje je po planu presežen za 32,1 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je večji za 13,7 %. Vrednostni obseg prodaje je plansko presežen za 11,7 %, glede na enako lansko obdobje pa je prodaja večja za 49,1 %. Na dosežene rezultate so vplivale ugodne vremenske razmere, ki so omogočile reden dotok hlodovine, za kar je bilo tudi potrebno uvesti na žagi tretjo delovno izmeno. Preskrba s hlodovino je bila v tem obdobju zadovoljiva, vendar pa je treba pri tem upoštevati dejstvo, da se je nabavna cena hlodovine v poprečju v primerjavi z lanskim letom povečala za 70 %, kar bo brez dvoma vplivalo na manjšo rentabilnost naše proizvodnje. TOZD drobno pohištvo je v fizičnem količinskem obsegu plansko proizvodnjo presegla za 2,1 %, v primeri z enakim lanskim obdobjem pa je večja za 10,2 %. Po vrednostnem obsegu prodaje pa je pod dinamiko plana za 13 %, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je prodaja narasla za 9,4 %. Da je bila prodaja pod dinamiko plana za I. tromesečje, je vzrok v tem, ker je odprema izdelkov v izvoz vezana na odpoklic ameriških kupcev, ki so z naročilom nekoliko kasnili. Vendar pa lahko v naslednjih mesecih pričakujemo, da bo planirani obseg prodaje dosežen. Ker je TOZD drobno pohištvo v glavnem usmerila prodajo svojih izdelkov na ameriški trg, je na zmanjšani obseg prodaje delno vplivala tudi devalvacija dolarja, za katerega smo dejansko dobili 9,65 % manj, kot je bilo s planom predvideno. Po drugi strani je tudi dejstvo, da je v tem obdobju znatno narasla nabavna cena decimiranemu bukovemu lesu in kartonski embalaži. Vsa ta dejstva so v negativnem smislu vplivala na zmanjšano rentabilnost poslovanja. Za uresničitev zastavljenih ciljev in za izboljšanje poslovnih rezultatov bo treba takoj primerno ukrepati, zlasti pa bo treba posvetiti vso pozornost bolj ekonomičnemu izkoriščanju lesa in drugih reprodukcijskih materialov ter skrbeti za sodobno organizacijo dela in tehnologije. Prav tako je treba varčevati pri stroških upravne in obratne režije. Vendar ocenjujemo, da bo delovna skupnost te TOZD dosegla planirane rezultate. TOZD stavbno pohištvo, ki jo sestavljajo delovne enote plastika, SP Hrušica, stavbno pohištvo in montaža oken, je fizični obseg proizvodnje po dinamiki plana presegla za 24,4 %, primerjalno z enakim obdobjem lani pa je večji za 3,2 %. Prodaja je v primeri z enakim lanskim obdobjem večja za 3,4 %, medtem ko je primerjalno s plansko dinamiko doseganja plana prodaje v zaostanku za 20 %. Ker je prodaja stavbnega pohištva vezana izključno na gradbeno sezono, ocenjujemo, da se bo obseg prodaje v naslednjih mesecih stopnjeval, tako da bodo predvideni rezultati tudi doseženi. DSSS pomožne dejavnosti, ki v glavnem opravljajo interne storitve za proizvodne TOZD, sb fizični obseg po planu presegle, po vrednostnem obsegu pa je realizacija pod dinamiko plana za 27 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je večja za 48,1 %. Po ocenah pričakujemo, da bodo tudi pomožne dejavnosti svoje planske letne obveznosti v naslednjih obdobjih v celoti realizirale. IZVOZ: je, po dolarski vrednosti, v primeri z enakim lanskim obdobjem večji za 3,8 %, po dinamiki protivrednosti pa je zaradi devalvacije dolarja manjši za 4,2 %, kar vpliva na zmanjšano rentabilnost poslovanja. DOHODEK: je po dinamiki plana za celotno podjetje presežen za 33 %, v primeri z lanskim obdobjem pa je manjši za 16 %. Na zmanjšanje ostanka dohodka so predvsem vplivali večji materialni stroški zavoljo povečanja cen surovin in reprodukcijskega materiala ter nenehnih valutnih sprememb. OBRATNA SREDSTVA: obračanje je bilo v 1. tromesečju v primeri z doseženo realizacijo nekoliko počasnejše kot je bilo v minulem letu. Na večje angažiranje obratnih sredstev so vplivale povečane zaloge surovine - hlodovine in reprodukcijskega materiala, zaloge polizdelkov ter povečane terjatve do kupcev. Računamo pa, da se bo v naslednjem obdobju obračanje obratnih sredstev izboljšalo ter da se bo tako povečala likvidnost. OSEBNI DOHODKI: so bili že s planom za leto 1974 predvideni za 10 % višji kot lani. Tako so bili vsi ceniki del in točkovne ocene za vse temeljne organizacije zvišani za 10 %. Kako so se gibali poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega, kažejo podatki po mesecih: doseženo Plan Doseženo Indeks mesec I. III. 1973 za 1974 I. III. 1974 4:2 4:3 januar februar marec Poprečni neto OD 1.950,64 1.931,36 2.055,29 1.979,10 1.974 1.974 1.974 1.974 2.328,51 2.290,87 2.351,59 2.323,52 119.3 117,6 118,6 115,7 114.4 118,8 117,4 117,4 Iz pregleda je razvidno, _ mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega za prve tri mesece din 2.323,52 ali za 17,4 % več, kot je bil lani v enakem obdobju in kot je bil planiran za leto 1974. V letošnjem obdobju je znašal z» normalni delovni čas v podjetju najnižji poprečni neto mesečni dohodek 1.500 din, po samoupravnem sporazumu in sindikalni listi pa je najnižji neto osebni dohodek v Sloveniji za leto ll)74 predviden 1.345 din. To pomeni, daje najnižji osebni dohodek v KLI večji od tistega, ki je določen v sindikalni listi, za 11 ', RUDI LIPOVEC KOMBINATU LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC! Vsi upokojenci, posebno pa žene, upokojenke KIJ Logatec, se vam zahvaljujemo za pozornost, ki nam jo že več let posvečate in nas počastite za delavski praznik „1. maj" in nam lepšate naše dni. V imenu upokojencev želim kolektivu in sindikatu veliko poslovnega uspeha. IVANKA MEZE Očitne prednosti WF sistem vnaprej določenih časov za merjenje dela tudi v KLI? Raziskovalni inštitut ISKRA Ljubljana -'- biro za industrijski inženiring je za predsednike samoupravnih organov in vodilne delavce pripravil informativni seminar po WF sistemu za merjenje dela. Sistem se je razvil v ZDA že leta 1938. Nastal jc zato, ker so se množili spori v 7vcz.i z nagrajevanjem po delu. Potrebne so bile norme, ki bi jih bilo možno med seboj primerjati, norme, ki bi bile objektivne in točne ter neodvisne od normirca in njegove odločitve. Te norme naj bi se ugotavljale hitro in računsko. Takšnega dela pa ni bilo mogoče opraviti zgolj s štoparicami, temveč je bilo treba pripraviti nov sistem, ki temelji na študiju gibov in določa točen čas teh gibov. Izpopolnitev metode daje možnost uporabe za množično in posamično proizvodnjo. Raznotera uporaba pa je dokazala, da ni priporočljiva enotna metoda WF za vse vrste del, ker so stroški za posamično proizvodnjo previsoki, poraba časa Pa jc do konca predolga. Zaradi tega so se razvili 4 postopki, ki tvorijo W sistem: W|' osnovni postopek, Wl poenostavljeni postopek, WP hitri postopek, WF kratki postopek. Danes se sistem uporablja v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Nizozemski, Danski, Franciji, Švedski, Nem- . čiji, Japonski in Avstraliji. Licenčno Pravico za uvajanje in razširjenje tega sistema ima prav biro za industrijski inženiring. Trenutno tečejo z vodstvom samoupravnih organov razgovori in osnovna snemanja za proučitev možnosti uvedbe tega postopka tudi v KLI. Predvideva se, da bi bilo možno izkoristiti sistem naprej določenih časov pri postavljanju nove tehnologije v obratu stavbnega pohištva. Poleg tega je WF sistem uporaben za: - določevanje časovnih norm Posameznih delovnih operacij, - sestavljanje časovnih standardov, - izboljšavo konstrukcij izdelkov (lažja uporaba izdelka, znižanje stroškov proizvodnje), - predkalkulacijc stroškov, ■ — boljšo izbiro opreme in naprav, - izboljšave delovnih metod in orodij, - uravnavanje enakomerne obremenitve delavcev, - priučevanjc na osnovi že vnaprej določene metode. Analiza po tem sistemu temelji na uporabi vnaprej določenih časov, ki so podani v tabelah za vsak posamezen tip, ki je vključen v delovne operacije. Metoda obsega: - analizo dela, to je določanje gibov, potrebnih za neko operacijo, - uporabo preizkušenih vnaprej določenih časov za vsak posamezen gib, - seštevanje časov in ugotavljanje potrebnih podatkov za delovne razmere, za utrujanje, osebne potrebe in organizacijske izgube. Pri določanju potrebnih gibov vsako operacijo razčlenjujemo na WF standardne elemente dela, ki omogočajo analizo dela tudi pri zapletenih delih. Pri analizi operacije pojmujemo WF čas kot tisti čas, ki ga potrebuje poprečno izkušen delavec, da z normalnim znanjem in normalno prizadevnostjo v normalnih dclovniii razmerah izvede naročeno delo po predpisanem delovnem postopku in zahtevani kvaliteti Pri tein pozna WF sistem naslednje standardne elemente »dela: gibanje, prijemanje, izpuščanje, pripravljanje, sestavljanje, razstavljanje, izvajanje, umsko delo. Pri sestavljanju časovnih razpredelnic so upoštevane naslednje spremenljivke, ki vplivajo na čas posameznega giba: - težavnost giba, dolžina poti giba. - teža, ki je prenesena, ali odpor, ki ga premagujemo in - del telesa, s katerim gibamo. Pri delu telesa, s katerim gibljemo, je mišljena hitrost, s katero se izvajajo potrebni prijemi in gibi, saj se prsti gibljejo najhitreje, medtem ko je sprememba lege telesa najpo-časnejša. Podrobnosti na skopo odmerjenem prostoru seveda ni mogoče obdelati, v glavnem pa velja, da so prednosti WL sistema pred metodami s stopanjem časov naslednje: - izdelavni čas in normo določimo že pri sestavljanju proizvodnega postopka, torej preden dodelimo delavcu delo; - tako dobljeni časi so zelo natančni in objektivni, ker zadevajo poprečnega delavca, s tem da so bili časi posameznih gibov izmerjeni na izredno velikem številu delavcev; poleg tega so odstopanja v primerjavi i drugimi metodami malenkostna in so večja, čimbolj grobi so posnetki gibov, izmerjenih na osnovi določene metode; - ker moramo razčleniti delo na posamezne gibe. imamo priložnost, da sestavimo najekonomičnejši postopek, izberemo najracionalnejše gibe in temu primerno uredimo delovno mesto; - mnogo natančneje moramo poučiti delavca o načinu dela, da bo dosegal predpisano normo, s čimer pa v veliki meri vplivamo na njihovo storilnost; - izbiramo najbolj ustrezna orodja, priprave in opremo. Največja nevarnost za neuspeh metode pa je v pripravi dela, ki mora biti temeljita in ne dovoljuje zastojev. Razen tega pa nikakor ne moremo brez. sodelovanja WF analitikov samovoljno spreminjati delovnih postopkov, transporta, gibov in vsega drugega, kar je že določeno v sistemu. t'spe-li je odvisen od skupne pripravljenosti za delo. zlasti pa zahteva temeljito sodelovanje strokovnih služb, ki pripravljajo delo. ALBIN C'l'K Kdo so delegati? Z združitvijo v sestavljeno organizacijo združenega dela ..Slovenija-les" je bilo treba izvoliti v delavski svet po enega delegata in njegovega namestnika iz vsake temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb. Volitve so bile 24. aprila 1974. izvoljeni pa so bili naslednji delegati: Delegat TOZD žaga v delavskem svetu SOZD Slovenijales jc Slavko Šinkovec, njegov namestnik pa je Viktor Lazar. Delegat TOZD stavbno pohištvo jc Viktor Arhar, njegov namestnik pa je Stane Mravlja. Delegat TOZD drobno pohištvo jc Domine Brcnčič. njegov namestnik pa Jože Logar. Delegat delovne skupnosti skupnih služb jc Silvo Tratnik, njegov namestnik pa jc Miro Rupnik. Mandat delegatov traja dve leti. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata. Za delegata tudi ni mogel biti izvoljen delavec, ki jc individualni poslovodni organ ali član kolegijskega poslovodnega organa pa tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in zakonom določene vodilne funnkcije. Delegati delajo po smernicah delavcev in delavskega sveta organizacije združenega dela. ki jih je izvolila, njim tudi odgovarjajo za svoje delo. Delegati so lahko odpoklicani pred iztekom časa. za kateremu so bili izvoljeni, če izgubijo zaupanje članov delovne skupnosti, ki jih je izvolila. Postopek odpoklica je določen s posebnim aktom združenih delovnih organizacij. Delavski svet SOZD razpravlja in sklepa zlasti: - o poslovni, proizvodni in drugi politiki, - sprejema letne in razvojne načrte skupnega dela in razvoja združenih delovnih organizacij, - odloča o uporabi združenih sredstev za skupna poslovna vlaganja; - odloča o uporabi sredstev skupnega rezervnega sklada; \ - odloča o uporabi združenih sredstev sklada skupne porabe združenih delovnih organi/aci| za rekreacijo in razvedrilo njegovih delavcev, v skladu z namenom, ki so ga določile združene delovne organizacije; potrjuje zbirni zaključni račun; imenuje člane poslovnega odbora, imenuje in razrešuje člane poslovnega odbora interne banke. imenuje in razrešuje člane odborov za proučevanje posameznih zadev kot pomožne organe delavskega sveta. daje soglasje k imenovanjem in razrešitvam direktorjev, njihovih namestnikov in pomočnikov delovnih organ i/ fc ij Odgovornost delegatov je velika. Želimo, da bi naloge opravljali v za dovoljstvo vseli delavcev, ki so jih izvolili- OICA MIHI V( Obvestilo Lesarski odsek Tehniške šole za KMRLP v Ljubljani obvešča, da bo imel v šolskem letu 1974/75 na svojem odseku naslednje oblike izobraževanja: 1. Redno izobraževanje: a) oddelke štiriletne tehniške šole za lesarske tehnike v te oddelke se lahko vpišejo učenci, ki so končali osem razredov osnovne šole b) oddelke dvoletne tehniške šole za lesarske tehnike v navedeno obliko izobraževanja se lahko vpišejo absolventi triletne poklicne šole lesarske stroke 2. Izobraževanje odraslih (ob delu): a) oddelke triletne tehniške šole za lesarske tehnike v te oddelke se lahko vpišejo absolventi triletne poklicne lesarske stroke pouk v teh oddelkih traja tedensko 18 ur b) oddelek delovod-ske šole za lesarstvo pouk traja dve leti, po 18 ur tedensko v delovodsko šolo se lahko vpišejo absolventi poklicne šole lesarske stroke, ki imajo najmanj dve leti prakse v stroki c) oddelek tapetniške delovodske šole pouk traja dve leti po 18 ur na teden v delovodsko tapetniško šolo se lahko vpišejo absolventi poklicne tapetniške šole, ki imajo najmanj dve leti prakse v stroki Prosimo starše otrok, kj letos končujejo osnovno šolo, da skrbno preberejo ta razpis in se odločijo za šolanje na 4-letni tehniški šoli lesarske stroke. Tovrstnih strokovnjakov primanjkuje! KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC Odbor za splošno in samoupravno politiko Razpisuje v šolskem letu 1974/75 naslednje štipendije: a) 4 štipendije na TSŠ - lesni oddelek 2 štipendiji na ESŠ 1 štipendija na 4-letni administrativni šoli b) 4 štipendije na biotehniški fakulteti v Ljubljani 1 štipendija na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na višji šoli za organizacijo dela - organizacijsko računalniška usmeritev 1 štipendija na pravni fakulteti UČNA MESTA - 3 učence za triletno poklicno kovinarsko šolo v Ljubljani - več učencev za tri in dvoletno lesnoindustrijsko šolo v Škofji Loki Pogoj: za triletni uk uspešno opravljen 8. razred osnovne šole, za dvoletni uk pa zaključena šolska obveznost (uspešno končan vsaj 6. razred osnovne šole). Prošnje sprejema splošno organizacijski sektor delovne organizacije do 30. 6. 1974. Lesarsko izobraževanje v šolskem letu 1974-75 Poklicna lesna šola Škofja Loka bo v šolskem letu 1974/75 vpisovala v naslednje oddelke: Poklicna šola lesne stroke /a vse poklice širokega profila s 3-letnitn šolanjem v industriji in obrti (pohištveni mizar, mizar itd., za lesno industrijo pa še brusilec orodja in rezil, sušilničar lesa in modelni mizar vzorčni). Pogoji za vpis: dokončana osemletka (iz tujega jezika ni obvezna pozitivna ocena), starost do 18 let, učna ali štipendijska pogodba s podjetjem ali zasebnim mojstrom. Poklicno izobraževanje v lesni stroki z dvoletnim šolanjem po zakonu o srednjem šolstvu za poklic „strojni mizar" Poklic „strojni mizar" jc industrijski poklic; ker pa je obseg njegovih del samo v strojni obdelavi lesa, je študij skrajšan s 3 na 2 leti. Pogoji za vpis: uspešno dokončana osemletka, izpisek iz rojstne matične knjige in učna štipendijska pogodba. Izobražujejo tudi odrasle, ki imajo končano osemletko; če je iz enega ali več delovnih organizacij zadostno število prijavljenih, organizirajo kratke tečaje na šoli. V primeru, da je v eni delovni organizaciji najmanj 15 kandidatov, ki bi si želeli pridobiti poklicno izobrazbo, pa bi tc tečaje organizirali v delovni organizaciji sami. Za prijavo je treba predložiti spričevalo o dokončani osemletki, izpisek iz matične knjige in prošnjo, kolkovano z 1 din. Sola za delavce v lesarstvu — izobraževanje ozkih profilov Za vse poklice ozkega profila izobražujejo z. eno in polletnim šolanjem za industrijo in obrt naslednje specializirane poklice: Žagar, roletar, strugar, parketar in lesni delavec. Znotraj poklica lesnega delavca je možna specializacija (na primer površinski obdelovalec lesa itd.). Pogoji za vpis: sklenjena učna pogodba ali štipendijska pogodba, izpisek iz rojstne matične knjige in spričevalo o dokončanem najmanj 6. razredu osnovne šole. To izobraževanje jc še posebej primerno za ženske, predvsem za poklic ,,lesni delavec". Delovodska šola lesne stroke (disloc. odd. tehniške šole za KMRLP Ljubljana) za primarno in finalno obdelavo lesa Pogoji za vpis: poklicna izobrazba (kvalifikacija v lesni ali sorodni stroki) najmanj 2 leti prakse v stroki po kvalifikaciji. Sprejemnih izpitov ni, razen v delovodskem oddelku, če gre za prekvalifikacijo. Za učence širokih in czkih profilov je zagotovljena internatska oskrba. Za delovodje pa je poskrbljena prehrana v šoli, prenočišča pa v privatnih sobah. Stroške šolanja: za delovodje plača v celoti delovna organizacija ali pa slušatelj sam. Za učenec v poklicnih oddelkih plača stroške šolanja izobraževalna skupnost SRS, bivanje v dijaškem domu pa vsak posameznik. Pouk v poklicnih oddelkih I raja I1) tednov v enem letu; priče te k pouka na teh oddelkih je 1. septembra v I. izmeni in 1. februarja v II. izmeni. Za profil „strojni mizar" sc prične pouk prav tako kot za široke profile. Šolanje na delovodskem oddelku traja 2 leti dvakrat po 4,5 mesecev. I. letnik se bo pričel 6. februarja 1975. Pouk za ozke profile sc bo pričel jeseni 1974; točen datum bo šola sporočila kasneje. Z vsebino razpisa seznanjamo vse. ki se zanimajo za dopolnitev strokovne izobrazbe v lesni stroki. Našo delovno organizacijo šc posebej zanima izobraževanje ozkih profilov delavcev lesne stroke. Za poklic LESNI DELAVEC bo učenec dobil v času šolanja splošno teoretično in strokovno ter praktično znanje iz celotne lesne obdelave in bo sposoben hitre prilagoditve na kateremkoli delovnem mestu v proizvodnji, ne bo pa nikjer specialist. To je pomembno predvsem za tiste delovne organizacije, kjer se stalno menja proizvodni program, in za tiste, kjer jc velika fluktuacija delovne sile. lak način izobraževanja bo prišel v poštev za mlade fante, ki niso uspešno dokončali 8. razreda osnovne šole. Profil lesni delavec dopušča znotraj samega profila specializacijo že v času šolanja, kjer bo specialist, ker bo obvladal le del zaključnega proizvodnega procesa kot zaključeno celoto. Specializacija bo možna: strojna obdelava lesa in sorodnih materialov; končna obdelava lesa in sorodnih materialov; lepljenje lesa in sorodnih materialov: površinska obdelava lesa in sorodnih materialov; - montaža, kompletiranje in odprema. Takšna specializacija se predvideva predvsem za ženske, Kdor sc bo odločil Za študij v specializirani skupini, bo obvladal ožjo skupino delovnih operacij kot zaključeno celoto proizvodnega procesa, /a katero bo specialist. Denimo: če se bo odločil za specializirano skupino ,,lesni delavec" površinska obdelava lesa, bo specialist v površinski obdelavi lesa. Izobraževanje bo teklo na osnovi sklenjene učne pogodbe in bo trajalo 15 mesecev. Učni program jc izdelal zavod za šolstvo. Izobraževanje za omenjeni poklic sc bo začelo v septembru 1974. Posebnost teh profilov je v tem, da bo možno vključevati veliko mladih žensk, ki doslej niso imele možnosti izobraževanja. Vsi pa vemo, da je zlasti v naši delovni organizaciji razmerje med moškimi in ženskami 50:50 in da ženske že sedaj opravljajo dela v specializiranih skupinah. Ic da jim pri njihovem Izobra zevanju in napredovanju ni nihče posvetil dovolj pozornosti in niso bile obravnavane enakopravno. Enake možnosti bodo imeli starejši delavci in delavke, Ic da bodo zanje organizirani tečaji v delovnih organizacijah po sodobnih pedagoških načelih in metodah, seveda čc bo za to interes delovne organizacije KULTURNA KRONIKA Slavnostna proslava delavskega praznika V počastitev obletnice OF" in delavskega praznika 1. maja je bila v Dol. Logatcu v Narodnem domu slavnostna akademija, na kateri je spregovoril sekretar ObZSS Karlo Nanut. V kulturnem programu so nastopili šolski pevci, recitatorji, dekliški zbor, pevski oktet Logatec, pihalni orkester ter orkester glasbene šole Logatec. Na akademiji so bila podeljena priznanja OF za prispevek v NOV in pri nadaljnjih prizadevanjih za uresničevanje naše socialistične stvarnosti Anteju Kataliniču. Igorju Pfajfar-ju in Rudiju Zitku; priznanje je prejela tudi teritorialna enota za svoje zasluge pri krepitvi obrambne sposobnosti naših občanov. L maja se jc poleg pihalnega orkestra, ki jc že v zgodnjih urah odigral tradicionalno budnico, predstavil še orkester glasbene šole, ki je v novih uniformah zakorakal po logaških poteh. Mlade glasbenike je poslušalstvo vsepovsod navdušeno pozdravljalo, mi Javna produkcija glasbene šole Logatec Dan zmage si jc izbrala glasbena šola Logatec za priložnost, ko javno izkazuje uspešnost svojega dela. Koncert jc bil dobro obiskan. Nabito polna dvorana jc spontano spodbujala soliste in ansamble od dueta do harmonikarskega m pihalnega orkestra. Posebno pozorno in občudujoče so poslušalci sledili mlademu pihalnemu orkestru, ki pomeni jamstvo za uspešnejši nadaljnji razvoj pihalnega orkestra Logatec. Glasbena šola. ki praznuje letos 2. obletnico delovanja, je potrdili nujnost svojega obstoia. Besede priznanja so bili poleg sedanjih učiteljev deležni tudi učitelji, ki so zastavili temelje glasbeni šoli I oeatec. ki jo vodi Ilija Markovič. ml Pozdrav Titu, združen s protestnim zborovanjem Sredi maja je na ploščadi pri občini v Dol. Logatcu sprejelo štafeto mladosti več tisoč prebivalcev Logatca in okolice. Štafeti so vsi prisotni zaželeli srečno pot in dodali it svoje pozdrave maršalu Titu za njegovo 82 obletnico z željami, da bi šc dolgo vodil naše narode na poti k novim političnim, družbenim In ekonomskim uspehom. Na zborovanju, kjer jc protestno Pismo prebral sekretar OK SZDL Logatec Janez Smole, so delovni ljudje, učenci, člani političnih, družbenih m društvenih organizacij •er drugi občani odločno obsodili apetite italijanskih iredentistov po našem ozemlju in soglasno pritrdili Titovim besedam: ..Tujega nočemo, svojega ne damo!" V zaključnem delu manifestacije so nastopili šolski recitatorji. plesalci, pevski oktet Logatec in pihalni orkester. mš Občinska revija pevskih zborov Zc tradicionalna revija šolskih pevskih zborov ob dnevu mladosti je bila letos oblikovana nekoliko drugače kot sicer. Osnovna šola Dol. Logatec, ki je bila organizator letošnje revije, se je zaradi odsotnosti zborov iz osnovne šole Gor. Logatec odločila za srečanje vseh pevskih skupin v občini Logatec. Tako so se na predvečer dneva mladosti predstavili v veliki dvorani Narodnega doma Logatec otroški pevski zbor šole iz Dol. Logatca pod vodstvom Majde Ostcre, otroški pevski zbor iz Rovt pod vodstvom Zvonke Jerina; Slavko Raucb pa jc za revijo pripravil mlajši mladinski zbor, mlajši dekliški komorni zbor in mladinski zbor osnovne šole Dol. Logatec. Marcel Stcfančtč je na reviji vodil moški pevski zbor iz Gor. in Dol. Logatca ter pevski oktet Logatec. , Navdušenim poslušalcem bi se gotovo pridružilo sc več ljubiteljev petja, če bi bil čas revije primernejši. Sicer velja organizatorju in vsem nastopajočim priznanje, ki naj bo spodbuda za nadaljnje delo. mš Drugi letošnji koncert V počastitev dneva mladosti jc mladinska organizacija iz Laz povabila v goste pevski oktet Logatec, ki je dobršnemu številu Lažanov, ljubiteljem pe4ja, posredoval celovečerni koncertni program. Izbor pesmi je zajel vokalno ustvarjalnost od Gallusa do sodobnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih skladateljev v prvem delu; drugi del koncerta je bil posvečen slovenski ljudski pesmi, ki je bila tudi najtopleje sprejeta. Aplavz v dvorani zadružnega doma ni pomenil samo priznanja m hvaležnosti pozornih poslušalcev, temveč jc veljal tudi kol vabilo za ponovno srečanje. Oktet pojde v Šentjernej Na republiški prireditvi, katere glavni namen je dvig slovenskega petja, bo letos pelo 28 oktetov Organizator prireditve je ZKPO Novo mesto, pokrovitelj letošnjega srečanja pa jc Janez Vipotnik. Na predvečer velikega srečanja, ki bo 23. junija na hipodromu v Šentjerneju, bodo po štirje okteti skupaj koncer-tirali v Novem mestu in v večjih okoliških krajih. Logaški oktet bo skupaj z Javorom, Marlesom m Ribnico gostoval v Straži pri Novem mestu. Vsak oktet bo odpel po 6 pesmi. Na reviji v Šentjerneju pa bo vsak oktet zapel eno pesem, združeni okteti pa bodo peli dve pesmi ob spremljavi pihalnega orkestra Novoles iz Straže. Za ..Logaških osem" je prav gotovo pomembno pri/nanje, da so bili letos že drugič povabljeni k sodelovanju na najpomembnejšo republiško manifestacijo slovenskih oktetov. III. javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč v soseski SI za Narodnim domom; v natečaju je 13 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš: oznaka parcele 9 oznaka parcele 30 oznaka parcele 50 oznaka parcele 51 oznaka parcele 52 oznaka parcele 53 oznaka parcele 56 oznaka parcele 58 oznaka parcele 59 oznaka parcele 60 oznaka parcele 11 2 oznaka parcele 116 oznaka parcele 118 489 kv. m 416 kv. m 430 kv. 529 kv 626 kv 615 kv 636 kv 685 kv 1.101 kv 955 kv. m 939 kv. m 1.300 kv. m 858 kv. m Rok plačil obveznosti tega natečaja je 8 dni po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča. Rok za začetek gradnje jc najkasneje I. II. 1974. Ponudnik je hkrati s ponudbo dolžan plačali na račun občine, št. 50 110-652-27627 varščino v višini 5.000,00 din. ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. Cc ponudnik v natečaju uspe. kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist občine. Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino kandidirati Ic na treh parcelah. OBLIKOVANJE CENE ZA KV. METER ZEMLJIŠČA V CONI Si (ZA NARODNIM DOMOM) ZA II. JAVNI NATEČAJ Izklicna cena 40,07 din jc sestavljena iz dveh delov, in sicer: iz odškodnine za zemljišče z vračunanim prometnim davkom na nepremičnine ter iz stroškov (odškodnine) za delno komunalno ureditev zemljišča. 1. Odškodnine za zemljišča: prodajna cena I kv. metra zemljišča 19,50 din prometni davek za I kv. meter 3.50 din Izklicna cena: 23,00 din 2. Stroški (odškodnina) za delno komunalno ureditev zemljišča vse huje naslednje postavke: prispevek za skupne površine 38 '% urbanistična dokumentacija geodetska izmera pravna izvedba manipulativni stroški ureditev dovozov do parcel po trasah projektiranih cest 8.70 din za kv. m 0,50 din za kv. m 0.52 din za kv. m 0.35 din za kv. m 7,00 din za kv. m 17.07 din za kv. m ("ena velja za čisto površino stavbne parcele. Uspeli ponudnik prevzame posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko piKlpiše pogodbo o prispevku za financiranje preostale komunalne opreme s Komunalno stanovanjskim podjetjem Logatec, najkasneje do I. 7. 1974. Zemljiškoknjižno stanje za parcelo uredi ponudnik sam do I. 8. 1974. Ponudbe naj pošljejo interesenti v zapečateni ovojnici na naslov: SO LOGAIIĆ. Oddelek za gospodarstvo in finance. DOL. LOGATEC 190. Rok za dostavo pismenih ponudb je 25. 6. 1974 do 16. ure. Na ovojnici je Ueba označili: ..JAVNI NAIIfAJ /.A STAVBNO ZrMLJISf L '*. Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku oz. ponudnikih (mož oz. žena) z rojst-'nimi in prebivališčnimi podatki, številko parcele in označbo po zazidalnem načrtu, potrdilo o položeni varščini; ceno odškodnine za zemljišče po kvadratnih metrih, obvezo za plačilo stroškov delne komunalne ureditve (priprava in delna oprema) in rok plačila obveznosti. Natečaja sc lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Ugodnejši ponudnik je listi, ki ponudi: višjo nominalno ponudbeno ceno odškodnine za zemljišče. Pravočasno prispele pismene ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 25. 6. 1974 ob 16. uri v mah dvorani Narodnega doma v I ogatcu. Vse druge informacije o parcelah, zazidalne podatke ter drugt pogoje dobe interesenti vsak ponedeljek m sredo od 10. do 14. uri na UCOOctskl upravi SO Logatec oziroma na upravi Komunalno stan ■ vanjskega podjetja I ogalec. KINO 14. do 16. VI.: ameriški barvni vvestern ZADNJI BOJEVNIK 15. do 16. VI.: ameriški ljubezenski film DAMA S KAMELO AMI 19. VI.: ameriški avanturistični film KAPITAN SLAUGHTER ameriška barvna risanka JUNAKI RISANEGA FILMA (popoldanska predstava za šolsko mladino) 21. do 23. VI.: ital.-špan. barvni vojaški film COMPANE-ROS 22. do 23. VI.: ameriški barvni avanturistični film PLAMEN NAD SMIRNO 26. VI.: kanadska seksološka drama PROSTITUTKA ALI SVETNICA 28. do 30. VI.: ameriški barvni vvestern KAVBOJI (višje cene) 29. do 30. VI.: italijanska barvna kriminalka PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA 3. VB.: jugoslovanski vojaški film MOST , 5. do 7. VIL: ameriški barvni vvestern RANČERJI NAPADAJO 6. do 7. VII.: ameriška barvna kriminalka 87. POLICIJSKA POSTAJA 10. VII.: ameriški barvni avanturistični film ROP IN PREVARA 12. do 14. VIL: ameriški barvni vvestern MAŠČEVALEC VALDEZ 13. do 14. VII.: ameriška barvna drama HAZARDER IN BLODNICA 17. VIL: italijanska barvna seksološka komedija KO SO IMELE ŽENSKE REP 19. do 21. VIL: ameriška barvna kriminalka PAST ZA DVOJNEGA AGENTA 20. do 21. VIL: italijanski barvni vvestern POBU VSE IN VRNI SE SAM. 24. VIL: francoska barvna kriminalka KRIK V TEMI 26. do 28. VII;: francoska barvna drama VZORNA DEKLETA 27. do 28. VIL: ameriški musical CABARET 31. VIL: ameriška barvna komedija SLAČENJE LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stirn, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Čuk. Tehnična ureditev: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju 5t. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LOGATEC razpihujejo prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE 1. Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke imeti najmanj enoletni strojepisni tečaj, zaželena praksa v administraciji. 2. Poskusni rok bo trajal 3 mesece. 3. Zahteva se družbenopolitična aktivnost kandidatk. Kandidatke naj svoje vloge skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o dosedanjem delu pošljejo v roku 15 dni po objavi v Logaških novicah na naslov: Družbenopolitične organizacije občine Logatec, komisija za koordinacijo družbenopolitičnega dela, Notranjska 14, p. 61370 Dolnji Logatec pod oznako „za razpis". Ocenjevanje stanovanjskih hiš in stanovanj Poseben republiški zakon predvideva tudi ocenjevanje stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni lasti. To ocenjevanje naj bi steklo do konca letošnjega leta. V naši občini pa predvidevamo, naj bi ocenjevanje izvedli do konca meseca oktobra letos. Posebne ekipe naših sodelavcev, ki so se strokovno že pripravile na izvedbo te naloge* bodo zato v prihodnjih dnevih obiskale vse lastnike stanovanjskih hiš in stanovanj in jih seznanile z dvema možnostima: . — ocenjevanje stanovanjskih hiš oziroma stanovanj lahko opravijo lastniki sami, — ocenjevanje lahko opravi posebna strokovna ekipa. Opozorimo pa naj, da ima posebna občinska komisija pravico preveriti ustreznost in natančnost ocenitve stanovanjskega prostora, če se lastnik odloči, da bo ocenjeval sam. Pri ocenjevanju se mora ocenjevalec natančno seznaniti z besedilom zakona in s pravilnikom o točkovanju. Ker ta naloga ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled, menimo, da bi bilo v interesu lastnikov zgradb, če bi, se poslužili storitev posebnih strokovnih ekip, ki bodo opravile ocenjevanje za 40 dinarjev. Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 4/74) izdaja davčna uprava skupščine občine Logatec POZIV k vložitvi davčne napovedi za odmero davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb. Napoved so dolžni vložiti vsi lastniki oziroma posestniki stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in lastniki počitniških hišic, ne glede na starost zgradbe. Davčne napovedi ni treba vložiti tistim zavezancem, ki so do 30. VI. 1974 pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Rok za vložitev napovedi je 30. VI. 1974. Napoved za odmero davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga zavezanci dobijo pri davčni upravi občine. Zavezance opozarjamo, da vložijo napoved v določenem roku, ker bo za nepravočasno vloženo napoved odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, kj ne vložijo napovedi, pa za 10 %. SKUPŠČINA OBCCME LOGATEC DAVČNA UPRAVA Obvestilo delovnim ljudem in občanom v občini Logatec Občinska konferenca SZDL obvešča vse delovne ljudi in občane na območju občine Logatec o mestu in delovnem času tajništva v posameznih krajevnih skupnostih. V omenjenih tajništvih — pisarnah krajevnih skupnosti lahko delovni ljudje in občani dobijo vse informacije glede krajevne problematike, hkrati pa lahko tudi posredujejo svoje želje in zahteve, o katerih sodijo, da bi o njih morala razpravljati delegacija krajevne skupnosti ali katerikoli drug samoupravni organ KS. želimo, da na ta način pričnejo delovni ljudje in občani med seboj povezovati in uveljavljati svoje interese v svoji krajevni skupnosti, med skupnostmi ter krajevno skupnostjo in družbenopolitično skupnostjo — občinsko skupščino. KRAJEVNA SKUPNOST Dol. Logatec sedež: v zgradbi Kmetijske zadruge, soba št. 12, delovni čas: vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 12. ure, tajnik: Franc JERTNA, st. KRAJEVNA SKUPNOST Gor. Logatec sedež: v Zadružnem domu Gor. Logatec, delovni čas: vsako sredo od 7. do 17. ure - neprekinjeno, tajnik: Vinko PETKOVŠEK KRAJEVNA SKUPNOST Rovte sedež: v Zadružnem domu v Rovtah, delovni čas: vsako nedeljo od 8. do 9. ure, tajnik: Vera GANTAR KRAJEVNA SKUPNOST Hotedršica sedež: v Zadružnem domu v Hotedršici, delovni čas: vsak ponedeljek in petek od 7. do 9. ure, za oddaljene občane tudi vsako nedeljo od 8. do 10.30. ure tajnik: Ivan PETROVClC KRAJEVNA SKUPNOST Laze nima uradnega sedeža, uradne posle opravlja Andrej KLEMENC v svojem stanovanju v popoldanskem času KRAJEVNA SKUPNOST Trate-Medvedje brdo sedež: v Zadružnem domu Medvedje brdo delovni čas: vsako sredo in petek od 8. do 11. ure tajnik: Zofka NAGODE KRAJEVNA SKUPNOST Vrh nad Rovtami sedež: v osnovni šoli Vrh nad Rovtami, delovni čas: vsak petek od 16. do 17. ure in vsako nedeljo od 11. do 12. ure, tajnik: Albin BERČIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL LOGATEC