kulturno - politično glasilo •
Pralno blago 12.90 — Posteljno blago, mo-lino, 15« on 22.80 — Santung od 25.50 — Rolast damast, 120 cm 28.80 — Predpasniki 19,50 — Pregrinjala od 16. 80 — Moške, Jenske in otroške nogavice v NAJVECJI IZBIRI
Brunner
C el o t e c — Klagenfurt, Priesterhausgassc
svetovnih in domačih dogodkov
4. leto / številka 23
V Celovcu, dne 5. Junija 1952
Cena 1 šiling
ItikdiŠMji
že zopet razburjajo številke koroške politike. Trideset let že opazujemo, da je pri naj večjih gospodarskih težavah vedno zopet vprašanje vindišarjev v ospredju. Kadarkoli koroški politiki svojim volivcem ne znajo pokazati gospodarske poti, tedaj se lotijo plebiscita in se lotijo ljudskih štetij.
Ponovno smo tudi že v našem listu naglasili, da je zadeva 10. oktobra dvostranska, da daje pravice, nalaga pa tudi velike narodne in mednarodne dolžnosti. Kdor sc ne zaveda dvostranosti 10. oktobra, ne more govoriti o tem datumu. Brez dolžnosti ni pravic in brez pravic ni dolžnosti.
Ljudska štetja so pri nas in tudi v drugih obmejnih območjih v Evropi neke posebnosti. Normalno ljudsko štetje bi moralo stremeti za dognanjem resnice. Mi pa smo priče, da se pri nas poskuša ta resnica zakriti. Ker si gospodje, ki o tem vprašanju ali o izvajanju ljudskega štetja odločajo, sami pri sebi niso na jasnem, je nastal med SPO in 6VP hud časnikarski boj. Eni pogrešajo vindišarje, drugi za to veliko izgubo nočejo biti odgovorni in se sklicujejo celo na nek odlok deželnega glavarja. V tem odloku gospod deželni glavar ni predvidel samo treh narodov na Koroškem, marveč kar sedem takih možnosti. Trezno sodeč človek, bi moral pri taki zmedi ugotoviti, da so eni vsaj tako odkriti in jasno povedo, kaj bi želeli in hoteli, drugi pa skušajo zadevo prikriti. Ali pa poizkušajo za-devo iz trenutnih zunanjepolitičnih ozirov zakriti v nek plašč, katerega bi pa mogli ob dani priliki zopet odvreči.
Ker smo take spletkarije po svojih dosedanjih izkušnjah predvideli, je Narodni svet koroških Slovencev dne 30. avgusta in 12. septembra 1950, torej skoraj leto dni pred ljudskim štetjem, ki je bilo I. junija 1951, naslovil na notranje ministrstvo na Dunaju dve vlogi. V teh dveh vlogah zahteva Narodni svet koroških Slovencev paritetne komisije pri štetju samem. Nadalje zahteva v razlagi občevalnega jezika tudi ugotovitev, da je občevalni jezik oni jezik, katerega govorijo v družini. Pri nas so namreč na žalost pač razmere take, da v jarmih uradih država ni poskrbela za to, da bi tudi Slovenec mogel uveljaviti svoje, v ustavi zagotovljene pravice.
In kaj je odgovorilo notranje ministrstvo g. socialista Helmcrja? Akt štev. 75.818/51 z dne 8. maja 1951 zagotavlja, da so se v Avstriji vsa ljudska štetja vršila tako ne-pristansko, da paritetnih komisij ni treba in da je vlada izrecno naročila, da dobijo števni komisarji stroga navodila, da bodo objetivno šteli in da bodo na dvojezičnem ozemlju še prav posebno pazili na te predpise.
Mi smo hoteli po paritetnih komisijah Ugotoviti resnično stanje. Sedaj pa nemški voditelji strank prebavljajo rezultate Ijud-skega štetja in so si glede številk v laseh in tako sami najbolje dokazujejo, da štetje ni bilo objektivno in torej tudi ne odgovarja zagotovilom notranjega ministrstva v smislu zgoraj navedenega akta.
Nadaijc zagotavlja ministrstvo, da občevalni jezik ni ne materinski jezik in ne narodna pripadnost.
Dokler pri štetju niso sodelovali tudi slovenski zastopniki, tako dolgo Slovenci ne moremo priznati ljudskega štetja. To je Ugotovitev, ki jo je že leta 1950 Narodni svet sporočil notranjemu ministrstvu. Ta ugotovitev drži tudi danes.
Vladni aparat pri vsej svoji spretnosti ne more tega vprašanja rešiti. Če je vladni aparat leta 1870 naštel 119.000 Slovencev, leta 1954 pa le 23.000, nato leta 1939 zopet 50.000, lani pa zopet le 42.000, si mora svet in vsak trezno misleč človek pri vsem
Zvezni kander se je vrnil
Ko je na binkoštno soboto prispel zvezni kancler, dr. ing. Leopold Figi, po svojem potovanju v zamejstvu spet nazaj na Dunaj, ga je ob njegovem prihodu pozdravil vicekancler dr. Scharf. Obenem mu je izročil posebno zahvalno poslanico zveznega predsednika. V odgovoru je nato zvezni kancler izjavil, da je imelo potovanje popoln uspeh.
V	svojem pismu sc zahvaljuje predsednik dr. Korner zveznemu kanclerju za velike usluge, ki jih je na svojem potovanju dosegel kancler za Avstrijo.
Gospodarski uspehi
V	torek je obiskal zveznega kanclerja ameriški poslanik na Dunaju, Walter Don-nelly, ki je obvestil o novem sklepu ameriškega zastopstva za pomoč Avstriji zveznega kanclerja, vicekanclerja dr. Scharfa in finančnega ministra dr. Kamitza. Po tem sklepu bo ameriška pomoč Avstriji pove-
Ko so pred tedni zahtevali delavci ameriške jeklarske industrije zvišanje plač in jim lastniki industrije tega zvišanja niso hoteli priznati, so grozili delavci s stavko. Da bi stavko preprečil, je odredil predsednik Truman, da prevzame vlada za tako dolgo vso jeklarsko industrijo, dokler se ne bi pogodili delavci in delodajalci o zvišanju zaslužka.	j	7	■
Lastniki jeklarn so se pritožili na vrhovno državno sodišče, ki naj bi odločilo, če je imel predsednik Truman pravico odrediti prevzem jeklarn po državi. Po daljših posvetovanjih je končno odločilo vrhovno državno sodišče z večino glasov, da predsednik Truman te pravice nima. Nato je Truman takoj odredil, da državni uradi vrnejo jeklarne lastnikom, ta odlok je ameriško trgovinsko ministrstvo izvedlo na bin-koštni torek.
čana najpreje za 11 milijonov dolarjev, to je za približno 231 milijonov šilingov. Skupno bo torej dobila Avstrija v letošnjem gospodarskem letu, to je do 30 junija, 120 milijonov dolarjev. Razen tega je ameriški visoki komisar sporočil, da je odobreno avstrijski vladi izplačilo 1.5 milijarde šilingov in da bo naknadno odobreno še izplačilo 500 milijonov šilingov.
O nadaljevanju ameriške pomoči Avstriji se posvetujejo v ameriškem kongresu in bo v prihodnjih dneh odpotoval v Združene države ameriški poslanik na Dunaju, da bo kongresu pojasnil gospodarski in politični položaj Avstrije.
Z izplačilom zgoraj omenjenih vsot bo omogočeno, da bo mogel finančni minister nakazati potrebne zneske za nadaljevanje v proračunu predvidenih investicij. Predvsem bodo ti zneski porabljeni za dograditev velikih elektrarn in pa za elektrifikacijo samo.
Kot odgovor na ta sklep vrhovnega sodišča pa je predsednik delavske zveze ameriških jeklarskih delavcev, Philipp Murray, proglasil stavko 650.000 jeklarskih delavcev. Nato je podpredsednik zveze lastnikov jeklarske industrije Izjavil, da so lastniki pripravljeni pogajati se z delavci, vendar pa zahtevajo zvišanje cen jeklu za 12 dolarjev pri toni. Danes je cena za jeklo 110 dolarjev za tono.
Vsled stavke jeklarskih delavcev nastane v Združenih državah vsak dan izguba 300 tisoč ton jekla, kar bi moglo pri daljšem trajanju stavke vplivati zelo neugodno na oboroževalno industrijo.
Zato je vložen v ameriškem kongresu ic nov predlog zakona, ki pooblašča predsednika Združenih držav, da sme odrediti v slučaju nevarnosti prevzem jeklarske industrije po državnih oblasteh.
KRATKE VESTI
Ob zaključku XXXV. svetovnega evharističnega kongresa v Barceloni na Španskem je imel papež Pij XII. pozdravni nagovor po radiu.
Sovjetski zastopnik na Dunaju, general Kraslevič, je protestiral pri vrhovnem za-veniškem svetu na Dunaju proti odpustitvi prof. dr. Brandweiner-ja iz državne službe. Dr. Bramhveiner, ki je profesor na univerzi v Gradcu, se je udeležil potovanja juristov na Korejo in ga je nato prosvetno ministrstvo odpustilo iz službe.
V razpravi proti osebam, ki so v Mistcl-' bachu na Nižje Avstrijskem zakrivile smrt ali pa neozdravl jivo bolezen večjega števila otrok, ker so jim dale v preveliki meri zdravilo fortedol, je sodišče obsodilo Juli-ano Plan na 18 in Katarino Schottner na 12 mesecev strogega zapora, Hermina Schodl je bila oproščena.
Na avstrijsko ozemlje je pribežal jugoslovanski državljan A. Fišinger iz Maribora. Ker pa je bil Fišinger leta 1945 poveljnik partizanskih oddelkov v okolišu Lučane na avstrijskem Štajerskem in je tam zakrivil verjetno več zločinov, so avstrijske oblasti odredile njegovo aretacijo.
Ob prihodu novega vrhovnega poveljnika vojnih sil Atlantske zveze, generala Ridgway-a v Pariz, so uprizorili francoski komunisti v Parizu velike nemire, pri katerih je bilo 200 policajev težko ranjenih, ranjenih pa je bilo tudi veliko število civilistov, 700 oseb je bilo aretiranih. To je največja komunistična demonstracija v zadnjih 25 letih. Aretiran je tudi tajnik francoske komunistične stranke, Jacques Duclos.
Predsednik Truman je predlagal ameriškemu kongresu, da odobri za uresničenje atomskih načrtov še nadaljno vsoto v višini S milijard in 340 milijonov dolarjev (približno pet avstrijskih državnih proračunov),
Rumunski finančni minister Vasila Luca in notranji minister Georgescu sta bila izključna iz rumunske komunistične stranke, tudi položaj rumunskega zunanjega ministra, znane Ane Pauker, verjetno ni več trden.
Stavka jeklarskih delavtev v USA
GROŽNJE FRANCOSKIH KOMUNISTOV
Francoska vlada je sklenila na svoji seji, da bo ostro nastopila proti nameri komunistov, da stopijo v stavko, ako policija ne izpusti Duclos-a, glavnega tajnika komunistične stranke. Notranji minister je izjavil, da bodo uradniki, ki bi se udeležili stavke, odpuščeni iz službe in bo proti njim uvedena disciplinska preiskava. „Ako hočejo iti demonstranti do skrajnosti," je dejal notranji minister, „bomo mi šli še en korak naprej.”
Zaradi nevarnega položaja je policija v vsej državi v pripravljenosti in vsi dopusti so ukinjeni.
V francoski poslanski zbornici je bila izrečena ministrskem predsedniku Pinay-u zaupnica, ko je bilo glasovanje o ureditvi plač francoskim delavcem.
tem ustvariti svoje posebno mnenje o koroških razmerah.
Vsej tej zmedi pa se nc čudimo, saj vemo. da je za ljudsko štetje 1951 zastopnik velikovškega okrajnega glavarja v Pliberku števnim komisarjem dal navodilo, da zapisujejo vindiš in naj vsem onim, ki bi zapisali kot občevalni jezik ..slovenski”, povedo, da bo posebna komisija ugotovila, če so res sposobni pismenega slovenskega jezika.
Okoli novega leta 1950/51 so nekateri nemški listi objavili, da je na Koroškem po zadnjem ljudskem štetju 3.000 Slovencev in okoli 20.000 vindišarjev. V istem času pa je list ..Vorarlbergcr Nachricbten” objavil
OBROČ OKROG BERLINA
Vzhodno-nemške oblasti izdajajo vedno ostrejše odredbe o prekoračenju meje med Vzhodno Nemčijo in zapadnim delom Berlina. Na cestah, ki vodijo iz Berlina v vzhodno območje Nemčije, so izkopani jarki in položene so prepreke v obliki barikad. Vsi prebivalci zapadnega dela^erlina, ki hočejo v okolico, to jg v vzhodno območje Nemčije, morajo zaprositi za izdajo rednega potnega lista, ki mora imeti potrdilo policije iz vzhodnega dela mesta.
JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM 1952
Dunajski velesejem, delniška družba, sporoča, da bo jesenski dunajski velesejem v tednu od 7. do 14. septembra 1952.
vest iz palače koroške deželne vlade, da je na Koroškem 70.000 Slovencev, sedaj pa uradna objava izkazuje nad 42.000 Slovencev ali vsaj Nenemcev. Taka protislovja smešijo uradne ugotovitve.
K samemu izrazu „vindišarji” pa moramo zopet ugotoviti, da je to za vsakega Slo venca psovka. Nikdar se Slovenec samega sebe ne bo imenoval „vindiš”, pa četudi bi bi! ta izraz zgodovinsko več ali manj utemeljen. Kakor je srednjeveški „Pfaff’ danes psovka za vsakega duhovnika, tako je tudi „vindiš” psovka za vsakega Slovenca, pa naj to odkrito pišejo v „Volkszeitung” ;di samo prikrito citirajo v „Neue Zeit" odlok gospoda deželnega glavarja.
Komunisti v Severni Koreji so izrabili čas pogajanj za premirje v to, da so organizirali v Severni Koreji s pomočjo Kitajske in Sovjetske zveze orjaške vojne sile.
Na zasedanju Evropskega sveta v Strass-burgu je izjavil francoski zastopnik, da so zapadne sile vedno pripravljene za pogajanja s Sovjetsko zvezo, vendar pa ne morejo nikakor opustiti sedanje evropske obrambne zveze.
Sovjetski veleposlanik v Londonu, Zarubili, je bil odpoklican v Moskvo in se verjetno ne vrne več v London. Tudi sovjetski poslanik v VVashingtonu, Panjuškin, odpotuje v Moskvo.
V	glavnem stanu sil Atlantske zveze v bližini Pariza je izročil v petek general Eisen-hower vse posle novemu vrhovnemu poveljniku, generalu Ridgway-u. General Eisen-hower je že odpotoval v Združene države, kjer bo verjetno kandidat republikanske stranke za predsednika Združenih držav pri volitvah meseca novembra letos.
V	Pragi je državni predsednik razrešil dosedanjega ministrskega podpredsednika in ministra za telesno vzgojo, Jana Sevička. Tudi na 34 traktorskih postajah in na 23 državnih farmah so zamenjali direktorje, ker so postali »državi sovražni elementi", kakor je v nagovoru na nove direktorje omenil zaupnik sovjetske vlade, Peter A. Bazulukov, profesor na moskovski univerzi.
V	Madridu na španskem je prenapolnjeni voz cestne železnice vsled nedelovanja zavor zavozil preko tračnic in padel 25 metrov globoko v reko Manzanares, vsaj 30 oseb je mrtvih, nad 60 pa težje ranjenih.
6imi sito Hmmke a/eae
Najboljii odgovor razdiralcem in obrekovalcem
Kmečki volivci so na volitvah v Kmetijsko zbornico dne 25. novembra lanskega leta jasno izrazili željo in zahtevo po skupnem delu vseh slovenskih kmetov v Kmečki gospodarski zvezi. Zato so njihovi predstavniki tudi zahtevali, da se zaradi skupnega dela in zaradi zunanjega izraza enotnosti prilagodi tej zahtevi tudi Slovenska kmečka zveza, časa za to je imela na razpolago od 25. novembra leta 1951 pa do 6. marca leta 1952. Ker pa v tem času ni Slovenska kmečka zveza pokazala niti želje po enotnosti in je še manj z delom pokazala, da upošteva želje in naročila volivcev, ampak je nasprotno s svojim delom poizkušala povzročati vedno večji razdor med enotnim kmečkim prebivalstvom, so zastopniki volivcev dne 6. marca odločili, da izpolnijo voljo volivcev ter so predlagali ustanovitev društva Kmečka gospodarska zveza.
Izvoljeni mandatarji so nato dne 27. mar-ca soglasno sklenili, da naj občni zbor Kmečke gospodarske zveze koncem maja odloči o nadaljnem skupnem delu. Na tein občnem zboru naj imajo volilno pravico samo mandatarji Kmečke gospodarske zveze. I a sklep pa ni bil po volji neizvoljenih, ki so naročili drugače in so hoteli z raznimi klevetami v ljubljanskih in celovških listih vplivati na razpoloženje mandatarjev. Njihovo razdiralno delo je šlo tako daleč, da so z okrožnicami, in z osebnimi nagovarjanji hoteli vplivati na mandatarje, naj se ne udeležijo občnega zbora Kmečke gospodarske zveze.
Potek občnega zbora je pokazal, da so bile vse te nakane zaman in da hočejo slovenski kmetje kljub takim oviram vzpostaviti enotnost.
Na občnem zboru se je zbralo 41 mandatarjev. Zborovalce je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Kmečke gospodarske zveze, svetnik deželne kmetijske zbornice g. Dumpelnik. Poročilo o delu pripravljalnega odbora pa je podal g. Hanzi Tol-majer. Iz tega poročila povzemamo:
držimo tega, za kar smo sc na volitvah dne 25. novembra 1951 izjavili — takrat pa smo se izjavili za slovensko skupnost — smo se dne 6. marca sestali in posvetovali, kaj bi bilo ukreniti. Sklep se je glasil, da je treba to izvesti, kar so volivci na volitvah potrdili in to je Kmečka gospodarska zveza.
Zaradi dosege enotnosti se je vršil nato zopet sestanek, katerega so se udeležili tudi SK- Ogris, Kramer in Kumer. Tam smo soglasno sklenili, da bo pripravljalni odbor Kmečke gospodarske zveze pritegnil k posvetovanju tudi gg. Ogrisa in Kumra. Kljub temu soglasnemu sklepu pa gg. Ogris in Kumer na posvetovanje dne 15. maja nista prišla. Kljub temu smo ostali na stališču, da je občni zbor treba sklicati še koncem maja, kakor je bilo na posvetovanju dne 27. marca predvideno. Po takratnem sklepu imajo na tem občnem zboru aktivno volilno pravico samo izvoljeni'člani kmetijskih odborov.
Pri vsem našem delu so nas vodila sledeča dejstva:
I. Volilni rezultat z dne 25. nov. 1951. K izidu tega rezultata sta doprinesla oba dela, brez dvoma pa je bilo VEČ DOPRI-NESENEGA S STRANI KRŠČANSKE
Politični teden
Po sveto ...
Generalna pogodba z Nemčijo je podpisana, vzdušje nad Evropo je postalo težje. Kakor so nekateri časopisi, katerih demokratične linije ni mogoče oporekati, zapisali, je bilo to ..potrebno zlo”, ali kakor pravi star latinski pregovor ..manjše zlo". Generalna pogodba je bila nujna poteza Zapada na šahovnici, za katero sedita oba
Poročilo pripravljalnega odbora
Na seji, dne C. decembra 1951, so se prvič sestali izvoljeni mandatarji Kmečke gospodarske zveze. Na tej seji je bil napravljen soglasen sklep, da ostane na volitvah potrjena Kmečka gospodarska zveza skupna organizacija tudi- naprej. Zato naj se na občnem zboru preosnuje Slovenska kmečka zveza v Kmečko gospodarsko zvezo in se vse delo nadalje usmeri v tem pravcu.
Ko so se isti zastopniki meseca februarja zopet sestali, je izrazil dr. Franci Zsvitter v imenu Dem. fronte g. Dumpelniku nezaupnico, ker je glasoval v Kmetijski zbornici za predsednika Gruberja. — Na vprašanje dr. Tischlerja, kako stoji zadeva pre-osnove Slovenske kmečke zveze, sta odgovorila tako predsednik Kramer kakor tudi tajnik Singer, da je to zadeva Slovenske kmečke zveze in njenega občnega zbora, na občnem zboru pa zadeva članov. Iz tega odgovora je bilo že jasno razvidno, da za gospode v Demokratični fronti sklep mandatarjev z dne 6. decembra 1951 ni več v veljavi, ker bi pač v skupni organizaciji ne mogli več nastopati kakor bi hoteli. — Medtem pa je kljub sklepu z dne 6. decembra organizirala Slovenska kmečka zveza brez sporazuma in brez vednosti Narodnega sveta visokošolske tedne, ki so bili po svoji zamisli popolnoma komunistično usmerjeni. Za zunanjo firmo pa so postavili par strokovnih predavanj in sicer slovenskih in nemških. Najzanimivejše dejstvo pri vsem tem pa je bilo, da so povabili na ta predavanja živinozdravnika iz Ljubljane, ki naših prilik ne more poznati, čeprav imamo sami doma dva priznana slovenska živinozdravnika. To tudi jasno dokazuje, da se ni šlo za strokovno zadevo.
Ker smo smatrali za svojo dolžnost, da se
LJUDSKE STRANKE kakor pa s strani Demokratične fronte.
2.	Naša kmečka organizacija ne sme in ne more postati sredstvo, po katerem bi se komunizem širil v eni ali drugi obliki, KOMUNISTI NAMREČ NISMO IN NOČEMO POSTATI.
3.	Ker stojimo odločno na stališču, da moramo pri oblasti iskati poti, da pridemo do gospodarskih pravic, se nismo mogli in SE NE MOREMO ODLOČITI ZA POLITIČNE DEMONSTRACIJE.
4.	Delo in borba za gospodinjske šole in za kmetijsko šolo ne more ostati in NE SME OSTATI SAMO PISANJE PO LI-STIH, marveč je treba posredovanje pri oblasti, za dosego uspeha pa je treba tam imeti odprta vrata.
Poročilo pripravljalnega odbora so zborovalci z velikim odobrovanjem sprejeli in odobrili. Niti ugovori in enostranska poja-pojasnila nekaterih maloštevilnih niso mogla ovreči tehtnosti poročila. Govorili so sicer o enotnosti, ki jo hoče menda tudi Slov. kmečka zveza, toda ostali zborovalci so jim dokazali, da so to le besede, dejanja pa kažejo čisto nekaj drugega.
Odbor Kmelke gospodarske zveze
Pri volitvah je bil izvoljen nato za predsednika Kmečke gospodarske zveze splošno znani in priljubljeni Jože štiker iz št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu, za tajnika pa Boštjan Male iz Št. Janških Rut.
Zborovalci so pokazali trdno voljo po vzpostavitvi enotnosti še z nadaljnim soglasnim sklepom, ki pravi, da more odbor ko-optirati v odbor še tri nadaljne člane, ki naj jih določijo oni izvoljeni mandatarji, ki se danes zaradi nasprotne propagande niso udeželili občnega zbora Kmečke gospodarske zveze.
Nato sd bila še strokovna predavanja in razgovori o gospodafskih vprašanjih, o tem pa pišemo na G. strani „Našega tednika”.
Ob koncu občnega zbora je mogel predsednik Kmečke gospodarske zveze ugotoviti trdno voljo po enotnem gospodarskem delu vseh slovenskih kmetov na Koroškem. Zato je še enkrat pozval vse kmete k temu enotnemu delu ter nato zaključil izredno uspeli ustanovni, to je prvi občni zbor v resnici enotne in skupne ter nepolitične in neodvisne strokovno-stanovske organizacije slovenskih kmetov na Koroškem, to je Kmečke gospodarske zveze.
Pisarna Kmečke gospodarske zveze je v Celovcu, Viktringer Ring 26, pritličje levo,, soba št. G.
velika tekmeca. S to potezo je Zapad spravil v akcijo figuro, ki je bila dolgo časa blokirana v lastnem sistemu in kljub svoji vrednosti neuporabljiva.
Zapadno-nemška republika je postala vojaški člen v Atlantski zvezi, postavila bo armado do 400.000 vojakov, kar bo predstavljalo dobro tretjino skupne evropske armade. Ta bo postavljena na noge seveda šele v naslednjih mesecih.
Prva posledica podpisa te pogodbe je pač nujno bila povečana napetost med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Katere dogodke v tej zvezi je treba omeniti?
Ameriška javnost je v glavnem prijazno sprejela ta dogodek. Ker je general Eisen-hower kljub temu, da je republikanec, zagovornik Trumanove zunanje-politične linije, je Eisenhower pridobil s podpisom generalne pogodbe nekaj več popularnosti in utegne vendarle prehiteti svojega tekmeca, senatorja Tafta. Slednji jc v manjši meri navdušen za finansiranje evropskih obrambnih armad.
Neko objektivnost v vprašanju generalne pogodbe predstavlja francoski pristanek na oborožitev zapadne Nemčije v okviru skupne evropske armade. Ce so Francozi, ki imajo z Nemci marsikatere račune odprte, pristali na pogodbo, bi to pomenilo, da je bila tudi v njih interesu. Ne gre pozabiti, da je francoski narod najsvobodo-Ijubnejši narod in da totalitarnih državnih oblik ne prenese. Kot so nacisti doživeli neprijetno „resistence” (odporniško gibanje) isto „resistence” bi doživela komunistična diktatura in pri vsem tem francoski temperament niti svojemu velikemu sinu. De Gaulle-u, ne pusti do diktatorskih vajeti.
Odgovor Vzhoda na podpis generalne pogodbe je bil takojšen, vendar ne tako močan, da bi mejilo vse na kake vojne zaplet-Ijaje. — V Parizu in po francoskih mestih jc KP Francije priredila najmodernejše organizirane poulične demonstracije. Komunistični tisk po Evropi piše v tej zvezi, da je novi vrhovni poveljnik sil Atlantske obrambne zveze, general Ridgway, prišel Evropo „pokorejiti” (Ridgway je bil poveljnik vojaških sil UNO na Koreji). Ker pa je njegov naslednik na Koreji general Mc Clark, bivši ameriški visoki komisar v Avstriji, bi prav tako bilo na zunaj mogoče reči, da hoče Clark Korejo „po-avstri* janiti”.
Kar se korejskih pogajanj tiče, ne kaže, da bi prišlo do sporazuma. Razbila so se nad vprašanjem vojnih ujetnikov. Tukaj tudi Amerikanci nimajo povsem čiste vesti. Na otoku, kjer so ujetniška taborišča, se jifn ujetniki upirajo, so odlično po komunistično organizirani in so izvedli podvige (zajetje taboriščnega poveljnika, ameriškega generala), ki postavljajo v nekam smešno luč ves tozadevni ameriški odgovorni vojaški aparat.
Italijanske volitve so prinesle močan porast desničarskih strank na račun vladne
stranke. Levičarska koalicija, ki je imela volilna gesla tudi brez srpa in kladiva, je napredovala za nekaj odstotkov, številčno pa le malo. Krščanski demokratje so obdržali s svojimi volilnimi zavezniki absolutno večino, čeprav je ta občutno manjša od zadnjih volitev.
Izid volitev v Trstu predstavlja neprijetno in nepredvideno presenečenje za italijanske nacionaliste, ker so stranke, ki zastopajo samostojnost tržaškega ozemlja, napredovale za skoraj 100 odst. Dosegle so malo manj kot polovico oddanih glasov. Priključitev Trsta Italiji je danes mnogo manj verjetna kot je bila pred volitvami.
... in pri nas v Avstriji
Na binkoštno soboto se je vrnil kancler dr. ing. Leopold Figi s svojega skoraj tri-ledenskega uradnega potovanja v Veliko Britanijo, Združene države in Francijo. O uspehih tega potovanja danes še ni mogoče govoriti, četudi moramo reči, da je bil kancler povsod prijateljsko in slovesno sprejet. V New Yorku so mu na univerzi podelili še naslov častnega doktorja.
Že zadnjič smo zapisali, da bo imel kancler Figi mnogo težavnega dela, če bo hotel spet napraviti mir med obema vladnima strankama. Doslej so samo socialisti očitali zastopnikom OeVP, da je pri podjetjih, ki jih upravlja OeVP, sama korupcija in izžemanje delavstva po kapitalističnih načelih. Sedaj pa so začeli pri OeVP s protiofenzivo in obtožujejo vicekanclerja Scharfa ter ministra Helmerja in Waldbrunnerja, da so krivi nepravilnosti pri tvornici za papir Steyrermuhl. V upravnem svetu te papirnice so direktorji podržavljenih bank Cre-ditanstalt in Landerbank, predsednik nadzornega odbora pa je postal sredi leta 1951 bivši socialistični minister Sagmeister. Velik del delnic imenovane papirnice ima socialistična založba Vonvarts na Dunaju, kjer je predsednik nadzornega odbora notranji minister Helmer, v odboru pa sta socialista vicekancler Scharf in minister VValdbrunner. Založba Vonvarts dobi letno od papirnice Steyrermuhl papirja za vsoto okrog 20 milijonov šilingov. Založba Vor-warts, to se pravi sovicalistični ministri, so po navedbah časopisja OeVP zahtevali, naj jim odobri papirnica 10 odst. popusta na cenah. Ker pa je bil odbor proti temu (letno pomeni to 2 milijona šilingov), predsednik nadzornega odbora biv. min. Sagmeister ni dovolil uporabe večje vsote, ki je bila od ERP kreditov na razpolago za razne investicije pri papirnici. Tako je menda nastala izguba kakih 12 milijonov šilingov.
Sedaj si obe stranki medsebojno očitata, kdo je bil udeležen pri kaki nepravilni uporabi javnega denarja. Je pa značilno, da je OeVP sedaj prvič javno načela tudi nepravilne razmere pri podjetjih, ki jih upravljajo socialistični ministri.
Kakor pa jc vodstvo ERP-misijc za Avstrijo odredilo pregled delovanja velebank Creditanstalt in Landerbank, katerim očitajo nepravilnosti socialisti, tako je sedaj odredilo vodstvo ERP-misije tudi'pregled delovanja vodstva papirnice Steyrermuhl.
Tudi je postalo sedaj jasno, da jc OeVP popustila pri raznih gospodarskih zakonih in pri zakonu o stanovanjih samo zato, da so socialisti pristali vsaj na delno zvišanje ccn kmetijskim pridelkom.
PREDSEDNIK TRUMAN O VERI
Predsednik Združenih držav ameriških, H. Truman, je pred kratkim v nekem pismu omenjal tudi pomen vere in je med drugim dejal:
„Vera je eden izmed virov ameriške moči pri njenem naporu, da skupno z narodi svobodnega sveta brani svobodo in pravico. Vera je podlaga nacionalne sile Amerike.”
SV. PISMO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Prodaja sv. pisma v Združenih državah se je v zadnjih desetih letih podvojila, kar je pripisovati povečanju zanimanja za vero. Leta 1951 so prodali v Združenih državah več kot 16 milijonov izvodov sv. pisma. V preteklem četrt stoletju je število članov raznih ameriških krščanskih cerkva dvakrat tako hitro naraščalo kot število prebivalstva. Milijoni ljudi poslušajo radijske in televizijske verske oddaje.
Strategija - ne prijateljstvo
Pod naslovom „Pomoč Španiji — stratc-gični sklep” prinaša ameriški list ,.Baltimore Sun” uvodnik, kjer pravi med drugim:
„Izjava zunanjega ministra Achesona o pomoči Španiji nam pove, v koliko morajo dogodki vplivati na politiko in ne obratno. — Združene države so vedno odločno odklanjale diktaturo generala .Franca v Španiji, kar je tudi razumljivo zaradi nekdanjih zvez generala Franca z nacistično Nemčijo in iašistično Italijo. Združene države so odklanjale Franca ravno tako kakor tudi Tita, dokler je bil ta na strani Stalina.
Kljub temu pa je sklenil ameriški kongres, da naj dobi Španija pomoč v višini 100 milijonov dolarjev. Od takrat naprej se razgovarjajo zastopniki Združenih držav o uporabi vojaških oporišč v Španiji in o izgraditvi letališč. V kratkem bo dobila Francova vlada še nadaljna posojila za zgradi-
tev pristanišč, cest, železnic itd. To jc podobno pomoči, ki jo dobiva od Zapada tudi Jugoslavija.
V	obeh primerih, tako v španskem kakor jugoslovanskem, dobivala pomoč dve vladi brez ozira na to, da Združene države odklanjajo režim obeh diktatorjev. Pomoč pa dajejo Združene države, ker je ta nujno potrebna z ozirom na svetovni položaj. S tem pridobijo namreč na svojo stran važni dr-ne države dve po svojem položaju važni državi. V nobenem od obeh primerov torej razlog pomoči ni prijateljstvo ali simpatija, ampak samo strategija."
NAZNANILO
V	nedeljo, dne 8. junija, bo v Škocjanu
redni kvatrni shod.	dkdcltt
Ob 11. uri bo izvencerkvena proslava mladinskega dne. na kateri boste lahko videli igro „Pri kapelici", poslušali petje naših pesmi in še kaj. Vse pa vam bo pokazalo, kako si mora katoliška mladina pripravljati ceneno in pošteno veselje.
V
Župnik Franc Holec
(ob dvajsetletnici smrti)
V nedeljo, dne 25. maja, so nas v cerkvi opozorili naš g. župnik, da bo v soboto, dne 31. maja, dvajsetletnica smrti gospoda Holca in da bo na binkoštno nedeljo sv. maša za njih dušni blagor, nato pa odhod na njih grob. Tako se je cela fara poklonila in zahvalila svojemu dolgoletnemu župniku, dobrotniku, svetovalcu, možu narodnjaku, ki je stal ob strani naroda in mu pomagal mogoče v najtežji dobi njegovega obstanka na tej zemlji.
Meseca marca leta 1921 je bilo, v času najhujše gonje proti vsemu, kar je bilo slo-%enskega in proti vsem tistim, ki so kljub raznim vabam in lažnjivim-obljubam ter vkljub grožnjam in zasmehovanju, zaničevanju in kljub dejanskim napadom ostali zvesti svojemu prepričanju in narodu. Saj so se zavedali, da spadajo k temu narodu po božji in človeški pravici. To so spoznali tudi takratni mogočniki sveta, ki so se posvetovali v Parizu, kako bodo uredili svet po porazu Nemči je in Avstroogrske monarhije. Ti dve državi sta bili namreč oni, ki sta stoletja teptali naravne in nadnaravne pravice malih narodov, predvsem Slovanov.
Toda, kar so visoki gospodje v Parizu spoznali za sveto pravico, na kateri je mogoče urediti novo demokratično Evropo, to je bil na Koroškem neodpustljiv greh in velik zločin. Zato so tudi preganjali one, ki so se poslužili naravne pravice in so glasovali za državo, k kateri so čutili, da spadajo. Te ljudi so zaničevali in preganjali, kakor bi bili največji zločinci na svetu, še posebej pa so se znesli nad takrat skoraj edino slovensko inteligenco na Koroškem, to je nad slovenskimi duhovniki. Tako so morali tudi g. Holec, ki so bili za časa plebiscita župnik v Grebinjskem Kloštru, v polni meri okusiti vse to preganjanje in lažnjivo obrekovanje, bili so tudi dejansko napadeni in telesno močno poškodovani.
Prav nič boljše razmere niso bile na Ra-dišah ob njihovem prihodu meseca marca leta 1921. Duhovi so bili razburjeni in na dnevnem redu je bila laž, obrekovanje in zaničevanje vsega slovenskega in vseh, ki so se samo poslužili svoje pravice in so glasovali za Jugoslavijo. Toda g. župnik Holec je s svojo možatostjo, povezano z dovtipno ljubeznivostjo in z neko kmečko skromnostjo in vdanostjo v božjo voljo, znal iz-gladiti vse ostrine žalostne prejšnje dobe. 4#Ioboke rane so se začele tekom časa nekako celiti, četudi so puščale za seboj velike brazgotine. Razrušena in uničena vaška in farna skupnost se je začela polagoma spet obnavljati.
Večkrat po sv. maši ob nedeljah je stopil gospod Holec med kmete ter se z njimi raz-govarjal o njihovih težavah in skrbeh. Več-
krat pa se je zbrala v kuhinji v župnišču cela vrsta ljudi in z vsemi se je g. župnik pogovarjal o domačih in svetovnih dogodkih. Pripovedoval je tudi večkrat zelo zanimive doživljaje iz svojega službovanja kot vojni kurat. Takrat je imel opravka z navadnimi vojaki, ki so bili v najboljših mladih letih in zato večkrat vročekrvni ter polni življenja. Imel pa je opravka tudi s takratnimi častniki, ki so na zunaj izgledali sijajno, večkrat pa so bili v notranjosti polni praznine in gnilobe. Rad je g. župnik tudi pripovedoval razne dogodke iz svoje študentovske dobe in dogodke iz svoje rojstne vasi na češkem, kjer sta imela oče in mati nekoč lepo posestvo. Oba sta pa prišla k nam na Radiše in sta bila tu pokopana.
Kakor je bil gospod Holec povezan z naravo, se je tudi z vso vnemo lotil gospodarstva. Po več letih je nanovo zacvetelo obsežno župnijsko posestvo na Radišah. Vzel je v najem — ker je bil dober lovec — del občinskega lova, v jeseni pa je povabil večje število lovcev — povečini same kmete, le redko gospodo iz Celovca — na lov. Ta dan je bil za mnoge praznik in doživetje. Zgodilo pa se je tudi, da zvečer ni bilo ne srnjaka ne zajca za lačne želodce. In dati je morala župnikova shramba.
Kot duhovnik in socialno čuteč je imel g. Holec vedno odprte roke in srce za vse pomoči potrebne. Bogato je bil obdarovan vsak revež, ki se je zatekel v župnišče, dve obnemogli stari ženski sta dobili v župnišču popolno oskrbo. Nekoč je prišel k njemu neki brezverski berač, ki je zapravil svojo mladost in vse zaslužke v tujini. Star in obnemogel je prišel nazaj v domovino ter je nekoč na najgrši način ozmerjal g. župnika Holca. Toda g. župnik ga je bogato obdaroval in rekel: „Re$ me je po krivici ozmerjal, toda vzeti moram to za pokoro za tiste svoje grehe, za katere nihče na svetu ne ve. Z darovi je pomagal revnim dekletom, da so mogle na pošteno zabavo. Revežem za pogreb ni računal drugega kakor stroške za kolek. V velikih denarnih stiskah so hodili kmetje do svojega .žup-nika, ki je vedno in povsod pomagal in tako marsikoga rešil gospodarskega poloma. Poleg vsega je še dvema študentoma plačeval mesečno oskrbnino.
Ob priliki nekih volitev so hoteli politični nasprotniki pridobiti na svojo stran neko kmetico, vdovo po možu, ki je padel v vojni. G. župnik Holec je poklical vdovo k sebi in ji z očetovsko ljubeznivostjo pred-očil njeno sveto dolžnost napram rajnemu možu, ki je bil zaveden narodnjak. Rekel ji je, da je njena sveta dolžnost, da obdrži in ohrani njegovim in svojim otrokom ne samo posestvo, ampak tudi njegovo dušev-
no zapuščino, to je vero, narodnost in domačo govorico. To namreč šele da vsakemu človeku vredno ime: človek.
Nekega nedeljskega julijskega jutra po sv. maši me je g. župnik Holec povabil, da greva skupaj v Medgorje. Ko sva prišla iz gozda na Podršnikovo polje, se je odprl krasen razgled na Medgorje, na Spodnji Rož in na Podjuno. G. Holec je obstal in je šele po nekaj trenutkih opazovanja rekel z nekim otožnim glasom: ».Neštetokrat, kadar grem to pot, vedno na tem mestu obstojim in za trenutek pogledam ta krasni blagoslovljeni božji svet. Zdi se mi, da je tako nekako stal nekoč na neki višini naš Odrešenik in gledal na rajsko lepi Jeruzalem. Iz dna njegovega božjega srca se mu je takrat iztrgala otožna, toda pravična obsodba. Tako nekako se mi zdi, da bi se raz-
Morana zemljana
Detinstva raj
obsenčiš ti beseda nam: zakaj? ko prvo že skrivnost otrok zasluti ter neko temno tajnost v njej začuti in mater vpraša, ki vse ve — zakaj?
A v dušo mir ne pride več nazaj... izgublja se otroške duše raj —
Modrosti slaj
greniš beseda silna ti: zakaj?
Demonsko ti vznemirjaš duh človeški, zlorabiti se daš, da še Nebeški obsojen bil je — je še večkrat zdaj, kjer mračnost je — zemljanstvo, bajka
ker jih nikalno tlači ta: zakaj?
Zakajstvo kaj!?
V srce nam čredo — spero — amo* daj! Beseda, ti nam terjaj le resnico, v obupih, zmotah bodi za vodnico, pripelji nas v življenju tu nazaj na svetlo pot, ki v večnost nas nekdaj peljala bo! — Kaj svet? Zakaj? In kaj? — • čredo — spero — amo =, vera, upanje, ljubezen.
Valentin Polanšek
Mladost
Duhti spet cvetje tfat. smehljajo se gredice, živahne so stezice, vse, koder gre pomlad.
Vijolice cveto ponižno skrite v travi, med zvončki po dobravi trobentice pojo.
Le moje cvetke ni... Vse druge so prispele:
jokal tudi jaz ter zaklical: Narod, ki tu prebivaš, ali si vreden teh dobrot in teh krasot!”
Tako je g. Holec blagonosno deloval na Radišah v telesni in dušni blagor ljudi od marca leta 1921 pa do januarja leta 1932, ko se je vsled bolezni preselil na manjšo župnijo na Golšovo. Od tam pa se je po štirih mesecih spet vrnil na Radiše, toda takrat ne več živ, ampak mrtev. Tu sedaj na radiškem pokopališču čaka poleg svoje*, ga dragega očeta in ljube matere trobente glas na sodnji dan. Na grobu mu je govoril njegov rojak in učenec, č. g. Kindel-man Jakob, tedanji župnik v št. Vidu v Podjuni, ki je rekel med drugim: „Umrli župnik Franc Holec. ni bil Slovenec, bil je Čeh, toda bil je Slovencem brat po krvi in po duhu.”	Radišan!
rumene, modrc, bele in rdeče kakor kri.
In ptičke ni nazaj, ki je nekoč žgolela.
Pa kam je odletela in kje živi sedaj?
Mladost odšla je s trat, zvenela je cvetlica, odpela pevka ptica, cveti pa še — osat.
Limbarski
Povratek
Lastovice so prispele, ki so lani šle od tod; tudi moja misel vrača spet nazaj se od nekod.
Kakor ptičico v jeseni led jo je odgnal in hlad, pa se zopet je vrnila med cvetlice na pomlad.
Moja draga lastovica nizko leta prav pri tleh, mirno si zavetje išče pod tramovjem vaških streh.
V mračnem kotu je obstala — še tam gnezdece visi, ki ga lani je pripela prav pod strop za ljubčke tri.
Ptičica, kako si srečna, spet si našla domek svoj! — Kdaj se bom pa jaz odpravil čez gorovje za teboj... ?
Limbarski
$ «
Karel Mauser; a	^ *
jmmk
(9. nadaljevanje)
»Tako sem mislila,” je preprosto rekla Barbara. Lojze ni mogel uganiti, ali ga zbada ali misli zares.
Ko so prišli v Kropo, je Lojze zaostal. Malo nalašč, malo zavoljo gneče. Ljudje so se grmadili od vseh strani, da so bila ozka pota kar založena.
Rakarjev je švigal z očmi na vse konce. Okrog vseh štantov je oprezoval, toda Reze ni mogel spaziti. Pri zadnjem štantu je kupil leetovo srce in zidano ruto. Nekaj mora le imeti, če bi se z Rezo dobila. Nerodno bo, če ji ne bo imel kaj dati.
Sicer mu je misel na Gregorjevega ubila vsako voljo, toda srce se ni hotelo vdati. Saj je morda res šla z Gro-gorjevim. če jo je dohitel, ni mogla drugače.
Med mašo kar ni imel obstanka. Segal je z roko v žep in otipaval veliko leetovo srce. Ruta mu je zašumela med prsti. Pa ga je kar zabolelo pri srcu. Bog ve, če bo vse to Reza hotela vzeti. Morda ji bo Gregorjev še kaj več kupil-
še orgel ni slišal, čeprav so bučale kakor že dolgo ne. Srce je vpilo tako na glas, da je prevpilo tudi orgle.
»Počemu si ji sploh kaj kupil, ko je šla z Grogorje-vim?’”
Reze tudi v cerkvi ni videl. Morala je stati kje v kotu, Gregorjevega je pa oplazil s pogledom. Stal je sredi med Bavdeževim in Gorjanovim. Kakor da ni večjega na Jamniku.
Koj ko je bilo maše konec, je Rakarjev odšel iz cerkve. Postavil se je na stran. Gregorjev, ki je prišel iz cerkve kmalu za njim, je ostal koj pri izhodu. Rakarjev je videl, da ga je prehitel.
Reza je prišla i/. cerkve z gručo deklet. Dobre volje je bila videti. Na stran še pogledala ni. Zasmejala se jc Gregorjevemu in kar precej odšla z njim pod breg.
Lojze je imel že na jeziku, da bi jo poklical. Prsti so
se mu oklepali leetovega srca. Toda Reza je bila že mimo.
S spačenimi usti je Lojze strmel za njo. šla je ob Gregorjevemu kakor da se poznata že od zdavnaj.
Mimo njega so vreli ljudje. Možakarji v črnih za-kmašnih oblekah, dekleta v Židanih rutah in z vršičkom rožmarina na mašnih bukvicah.
Rakarjev ni nobene videl.
»Sem mislila, da si že odšel,” ga je zbudil Barbarin glas. Kar stresel se je.
»Vaju sem čakal,” je bleknil, toda oči so mu kar iskale pod breg.
Potlej se je nenadoma znašel.
»Da bo za spomin na nageljnov semenj,” se je skušal nasmehniti.
Privlekel je iz žepa leetovo srce in židano ruto.
»Sem mislil tudi nate,” se je davil z lažjo.
Petrova ustnica je visela prav v brado in slina se mu je utrgala na zakmašni suknjič.
»če nisi drugi namenil?” se je zasmejala Barbara. Peter še ni videl, da bi kdaj tako lepo pogledala.
»Za drugo bom potlej, če bom videl, da bo prav,” je krehnil Lojz. »če ne, naj ji drugi kupi.”
Peter je požrl sline. Videl je, da je Barbarin pogled uprt v brata in da je ta pogled usmiljen in dober.
In on še ni kupil leetovega srca.
»K Lazarju boš šla z nama?” je zaprosil Lojz. Peter ni spravil besede iz sebe.
»Ne grem rada,” se je branila. »Nerodno mi je.”
»Z nama boš šla,” je silil.
Zdaj se je tudi Peter oglasil.
»Saj ne bomo dolgo, Barbara. Navada pa mora biti.”
Gledal jo je tako proseče in tako žalostno, da je umaknila oči. Ždelo se ji je, da je nekaj napravila napak.
Brez besed je odšla za njima.
Pod bregom se je vrvenje šele prav razmahnilo. Fantje so se drenjali okrog deklet, ki so bile danes skoraj malo prevzetne. Deklet ni na izbiro. Vsaj čednih ne. In za ples jc treba čedno in gibčno. Ni vsaka dobra.
Peter je mimogrede pri nekem štantu kupil broško in lectovq srce. Barbara še zapazila ni. Sta bila z Lojzom ravno nekaj spredaj.
Nenadoma se je Lojze ustavil. Pri zadnjem štantu sta stala Reza in Grogorjev.
Grogorjev je izbiral med srci. Eno mu je bilo premajhno, drugo prenerodno. Nazadnje je le našel nekaj. Tudi na ruto ni pozabil.
Reza jo je razpotegnila, da se je sonce ujelo vanjo. Potlej je Nacetova roka legla na Rezino ramo. Po Lojzu je kar vrelo.
Rezi ni bilo prav nič nerodno. Lojze je videl, da ji je všeč. Barbarine oči so ga priprte opazovale. Peter se je delal kakor da nič ne vidi. Pa ga je tako peklo, da bi leetovo srce, ki ga je nosil v suknjiču, najraje zagnal po cesti.
»Gremo k Lazarju”, je vpil Grogorjev in segel z roko po Rezi. Lojze se je kar krivil.
»Gremo,” sta pritrjevala Bavdežev in Gorjanov. Dekliči so jih gledali s prijaznimi očmi. Od vojakov so prišli. Kar zavidali so Rezi tako druščino.
Lojze bi najraje na glas zakričal, pa se je samo zastrmel za odhajajočimi. Reza je švigala z očmi po dekličih. Naj le vidijo, da jo imajo fantje radi, pa čeprav je samo dekla.
čutila je za seboj Lojzov pogled. Nalašč si je popravila ruto, da je Lojze opazil, da nima več njegovega prstana.
Ga ji je Grogorjev vzel. Od take Svedre, da ga je vzela. Kam je pa gledala! Taka punca!
»K Lazarju moramo," je siknil Lojze.
Barbara ni rekla besede. Tiho je šla z njima.
Pri Lazarju je bil tak drenj, da se je Peter mislil kar koj zasukati. Pa mu Lojze ni pustil. Zrinili so se do neke mize, toda gneča je bila taka, da so komaj posedli,
Grogorjev z Rezo, Bavdežev in Gorjanov so sedeli za mizo v kotu. Cel Štefan so ga imeli na mizi.
(Nadaljevanje sledi)
Milka Hartman:
Hted Siomui v Mandlji
Kako drag je dom in kako lepa je domovina, ve povedati le tisti, ki se odpravlja iz ljube domačije v daljno tujino — to čudno deželo — mrzlo in tajinstveno obenem, kjer je vse nepoznano, kraji in ljudje, prikrito vse, kar te tam čaka. Ob slovesu ti postane vsak kotiček domače hiše, vsak predmet v njej, neizrečno drag, da boli srce. Ko se tiho poslavljaš od hramov in okenc, od živine, od polja, trav in cvetlic, od domačih potov in stezic, od domačih vseh, in ko ti dobra mati da na čelo križ — blagoslov — postane dom najdražji. Vsa dolga pot v tujino je misel na dom in zanj kličeš blagoslov z nebes.
Tako in enako so se odpravljali od doma Slovenci, izseljenci iz Štajerske, Kranjske in Primorja. Za kruhom so morali. Dobili so težko delo v državnih rudnikih Limburga, a z delom tudi kruh. Ko so se kot krti zarili v črne, globoke rove, da kopljejo premog — to črno zlato, je vsak zase zasanjal o tihi zakonski sreči: Pridna, zvesta družica naj bi mu osladila to temno življenje na trdih tleh pod soncem.
Grenak je prvi kruh, ki ga reže tujina po težkem delu. Ves sajast, zamazan in zbit prileze rudar iz rovov na beli dan. Kaj ni potrebno, da takemu ubogemu „krtu” pripravi razumna, ljubeča žena prijetno urico oddiha? Zato je kaj kmalu, ko je bilo že nekaj zlatnikov-goldinarjev na strani, rudar pohitel v domovino potrkat na okno in srce izbranemu dekliču, ki mu je kot dobra zakonska polovica sledila v tujino. Tako drug za drugim. Slovenec je klen, zdrav, delaven in neizprosen v borbi za življenje. S pridnostjo svojih rok in s štedenjem so si prve družine opomogle do čedno urejenih stanovanj v rudniških seliščih ali kolonijah. Prihajale so za prvimi selivkami cele družine iz vseh delov Slovenije, med temi tudi več Korošcev. Tako je sedaj v krajih Heer-lerheide, Hoenbroek-a- Brunsum-a, Eygels-hoven-a, Kerkrade itd. naseljenih preko 1000 Slovencev. Večina teh je prav dobro situirana, nekateri imajo že kar lastne domove. Vedeli so se ravnati po pregovoru: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Duhovni in kulturni voditelj Slovencev je od leta 1949 naprej g. Nande Babnik.
Ko so hčerke teh slovenskih družin čitale o naših tečajih na Koroškem, so zaprosile za učiteljico kuhanja in tako sem sedaj za nekaj mesecev med holandskimi Slovenci.
Ko obiskujem slovenske družine, se zanimam za te kraje in šege in za kulturno življenje izseljencev, najdem veliko lepega, koristnega in plemenitega, pa zanimivega iz zadnjih dogodkov v kulturnem gibanju in vredno je, da o tem čujete rojaki križem sveta. Zato vam bom v naslednjih pismih kaj več poročala.
Najprej kratko poročilo o tečajih: Vrši se prvi v Heerlerheide, drugi v Eygelsho-
venu. Ker so dekleta čez dan zaposlena % različnih službah, je tu mogoč samo večerni kuharski tečaj. Za tečaj v Heerlerheide je dala kuhinjo na razpolago državna dekli ška šola. Kuhamo na plinskih kuriščih, pečemo v plinskih pečicah. V Eygelshovenu kuhamo v privatni huhinji. Oba tečaja se vršita naenkrat in sicer en večer tu, drugi večer tam, tako imajo učenke vedno en večer prost za svoje opravke in za pevske vaje ter za prosvetno ure v svojih društvih. Kuhamo seveda slovensko, večinoma po knjigi „Slovenska kuharica” (s. Felicita Ka-linšek) — in tega so učenke vesele, ker našemu človeku le najbolj domača jed diši.
Na tem mestu moram povedati, da holandske žene niso bogve kake kuharice in se s kuho ne ukvarjajo rade, s kako komplicirano jedjo že celo ne. Enake so v tem pogledu Švicarkam, Nemkam in ženam za-padnih narodov sploh. Naša mati n. pr.: kuha z vnemo, s srcem in z vso voljo se trudi, da doseže boljšo stopnjo v kuharski umetnosti. Ponosna in srečna je, če jo domači in gostje pohvalijo ob zauživanju dobre jedi. Holandka pa rada naroča močnate jedi le pri pekariji. Za kosilo — obed je največkrat „en pisker”, za zajtrk, malico, južino in večerjo pa stalno bel ali črn kruh z maslom in mesnimi izdelki ali marmelado obložen in zraven pijejo kavo ali čaj. Peciva imajo tudi vedno v zalogi, onega iz slaščičarne. Veliko pažnjo pa posvečajo sta-
novanju in obleki. V tem so Holandke veliki mojstri. Red, čistoča in eleganca je tu na višku. Ves odvišni denar pri teh ljudeh tiči v opremi stanovanj in v elegantnih kostumih. Kadar Holandka, v Heerlerheide vsaj, potrebuje za kuho zelenjad, ribe, sad je, pijače in slično, se ji prav nič ni treba truditi na trg, ker vse to trgovec pripelje pred hišo in ona lahko izbira. Tudi mleko, kruh in pogače dostavijo na dom. Smeti in ropotijo postavi služkinja v velikih ved-ricah pred hišo na trotoar, kamor privozi velik avto z delavci, da poberejo in odpeljejo nesnago iz mesta. Delavci opravijo to delo v rokavicah.
Pa vrnimo se v naš tečaj. Sličen je našemu na Koroškem, vendar ni tak. Prikrojiti ga je treba razmeram. Vsa ta mladina je rojena na limburških tleh in kuhlo bo treba vrteti za enkrat po holandskem vetru, a obdržati ali uvesti slovenski okus z našimi začimbami, ki silno ugajajo (žal) tudi holandskim ženinom. Ljubezen gre tudi v teh krajih in pri teh fantih le skozi želodec. Zato smo se zmenile, da se bomo učile kuhati s srcem in razumom, z vso vnemo pametne zaljubljene neveste — ali ljubeče žene — da se nikoli ne bo v glavi kadilo in jedi ne bomo ne presolile ne zasmodile. Kuhale bomo s pravo ljubeznijo slovenskega srca in s pridno roko dekleta, ki ostane tudi v tujini naša, v kateri raste mlada moč in blagostanje za mlado generacijo holandskih Slovencev. Upamo pa, da bo poleg višjih dobrin, nekoliko ali mnogo tudi slovenska kuhinja pripomogla k temu, da Holandec vzljubi v svoji ženi Slovenko, Slovenec pa ostane zvest vsem izročilom svojih očetov iz Slovenije. Bog blagoslovil Več prihodnjič.
IHdetkdkem
Materializem pravi, da se s smrtjo vse neha. Samo, kar tukaj, na tem svetu dobrega užijem, to imam, po smrti ni ničesar več. Materializem taji dušo, taji Boga, taji nebesa, taji pekel.
Z materializmom pade vera. Za materializem je vera golo praznoverje. Materializem je sovražnik vere. Vero smatra za nepotrebno, dd, za škodljivo! Saj po naukih materializma vera jemlje človeku pravilno gledanje na življenje.
Kaj naj sodimo o materializmu? Ali materializem človeka in človeštvo more osrečiti?
Materializem oslepi človeka, človek — materialist je napol slep. On vidi samo to, kar more s čuti zaznati. Samo to vidi in samo to priznava. Vse drugo za njega ne obstoja, ne ekzistira.
Materializem ne vidi resničnosti. Materializem je slep za resničnost. Zato je materializem nesreča za človeka in za človeštvo. Materializem vodi v nesrečo.
Jasno je, da materializem človeka ne more zadovoljiti. ..Nemirno je človeško srce,
dokler ne počiva v Bogu,” je rekel sv. Avguštin. Materializem pa človeku vzame Boga. Zato materializem človeka niti na tem svetu ne more osrečiti, kaj šele v večnosti!
Materializem je zgrajen na laži in na zmoti. Materializem taji zgodovino. Taji resnico. Zgodovinsko dejstvo je, kar nam poročajo evangeliji. Zgodovinsko dejstvo je, da se je Bog učlovečil, da je trpel in od smrti vstal. Materializem to taji. Materializem je za vse to slep.
Materializem taji čudeže. V Lurdu se je zgodilo že na tisoče čudežev. Zdravniki so znanstveno ugotovili čudežna ozdravljenja. Materializem vse te čudeže taji. Materializem je slep in gluh za čudeže.
Materializem temelji na velikem predsodku, da ni nič nadčutnega; na predsodku, da obstoji samo materialni svet. Ker nadčutnega sveta ne vidi, zato ga taji. To je ravno tako kakor če bi kdo šel v temno klet in bi tajil sonce, ker se v kleti sonce ne vidi in ne čuti.
Materializem je površen in nezAinstven.
Reči moramo: otročji! Ker nadčutnega sveta ne vidi, zato ga taji!
Čuditi se moramo, da se ljudje še v današnjem času morejo predajati materializmu! V 20. stoletju! Ali so prespali vse krščanstvo, vso krščansko dobo!
Človek—materialist je napol slep; slep je za nadčutni svet. Materializem, ki oslepi človeka, ne more biti nekaj dobrega. Materializem je kvaren in škodljiv. Človek, ki se preda materializmu, je kakor Človek, ki je napol slep.
Materializem človeka niti na tem svetu ne more osrečiti.
Francoski pesnik Anatole France (Ana-tol Frans) je bil človek brez vere. Boga in vero je sramotil. Na zunaj mu ničesar ni manjkalo. Toda, ali je bil srečen? Ali ga je materializem storil srečnega? Niti najmanj! Počutil se je skrajno nesrečnega! Sam je rekel nekemu svojemu prijatelju: „Če bi ti mogel brati v mojem srcu, bi se prestrašil. Na celem svetu ni tako bednega bitja, kakor sem jaz. Ljudje me imajo za srečnega človeka. Jaz pa nikdar v svojem življenju nisem bil srečen, niti en dan, niti eno uro.”
Kakšno žalostno priznanje! Materializem, brezboštvo sta ga storila nesrečnega.
In veliki sovražnik božji Nietzsche (Niče), ki je rekel: „Bog je mrtev, in jaz in vi, mi vsi skupaj smo ga ubili,” je tudi žalostno rekel: „Brez Boga? Pot je strahotna: Veter v ulicah mrzel. In ti? Cel svet je obupno žalosten.” — Da, brez Boga je svet obupno žalosten!
In materializem taji Boga!
Materializem je površen in kratkoviden. Že filozof Jakob Balmes je rekel: „Dokaz za bivanje Boga nosim v žepu telovnika.” Pri tem je pokazal na svojo žepno uro. Hotel je reči: Moja ura pravi, da jo je naredil spreten mojster, urar. In nebesni svetovi, ki hodijo po svojih začrtanih potih, mi pravijo, da jih je naredil vsemogočni Mojster z izvrstnim razumom! In ta Mojster — je Bog! Ki ga plitvi in površni materializem taji!
Jezuit, astronom in naravoslovec Atana-zij Kircher je imel prijatelja, ki je bil neveren, ki je tajil Boga in trdil, da je svet nastal sam od sebe, po slučaju. Ta nevernik nekoč obišče Kircherja in zapazi pri njem v sobi lep, nov globus. „Odkod pa imate ta krasen globus?" je vprašal jezuita. — „0, ta je čez noč po slučaju sam nastal,” mu odvrne astronom. — „Ali se šalite ali me imate za norca?” je odgovoril učenjak. Kircher je odgovoril: „če so veliki svetovi na nebu nastali sami od sebe, zakaj bi ta globus ne mogel sam od sebe nastati?”
Nevernik je moral priznati, da ni mogoče, da bi ti svetovi nastali sami od sebe, po slučaju. P. Kircher je umrl v Rimu leta 1680. Torej pred skoro 300 leti. Materializem pa še zdaj trdi, da so ti svetovi na nebesnem svodu nastali sami od sebe, po slučaju!
Malo življenje v težkih dneh
(L nadaljevanje)
Potem sem šel za svojo usodo'poizvedovat na škofijo. Pravkar se je od kanclerja poslavljal mlad duhovnik, revež je odhajal na fronto. Pol zares pol šaljivo mi kancler reče: »Poglejte ga, ta gospod je uniformiran, vi pa pridete na škofijo kot kak agent.” šaljivo sem ga zavrnil: „Za temle stoje kanoni in ti morijo, za menoj pa stoje sveti kanoni (kanoni-cerkveni predpisi) in ti nc morijo!” Vsi v predsobi so prasnili v smeh, celo kancler se je nasmihal, ko je pretil s svojim ostrim prstom... Kaj je humor? Kljub vsemu se še smejati...
Na škofiji so mi razlagali, da me Gestapo pomotoma ni aretirala, ker me jc zamenjala z župnikom istega imena v Ziljski.do-lini. Gospod je bil sicer zopet oproščen, jaz pa naj bom pripravljen ... Goreče sem prosil Boga, da bi vsaj veliko noč mogel opraviti s svojimi verniki. Čakal sčm in se dal vznemirjati od vsake uniforme, ostal sem pa le na svojem domu.
Leto pozneje sem šele izvedel, da me je tedaj aretacije rešil moj faran, ki je bil spoprijateljen z vodilnimi osebnostmi. Ko se je Gestapo odpravljala z avtom po moje od strahu premražene kosti, je komisarja rotil, naj me puste na miru, češ toliko sem mu pomagal, ko je bil pogorelec in se zelo
zavzemam za Volksgemeinschaft. Tako mi je bilo prizaneseno, ker je treba tudi belih vran.
Duhovnike so po več tednov, nekatere celo po več mesecev, zadrževali v ječi. Nato so se smeli vrniti za teden dni v svoja župnišča, da zaključijo uradne posle in urede svoje zadeve. Cerkvenih funkcij niso smeli opravljati. Maševanje jim je bilo dovoljeno v cerkvi za zaklenjenimi vrati. Originalni gospod Lojze pa je ta strogi predpis izvajal po svoje. Dal je vabiti in skupaj zvoniti, ljudje pa so polnili cerkev. Ko je ura odbila, je šel v cerkev še župnik in odznotraj je zasukal ključ v cerkvenih vratih. Nato je maševal, sicer ne tajno in pred praznimi klopmi, pa vendar pri zaklenjenih vratih, kot je dobesedno veleval ukaz.
Konfinirani duhovniki so morali s popotno torbo zapustiti svoje župnije, oni z .Gauvenveisom so morali v tuje škofije, drugi s Kreisvenveisom so bili prestavljeni v druge dekanije izven slovenskega ozemlja. Kdor pozna tesno povezanost naših vernikov s svojimi dušnimi pastirji, pač ve, kako težko je bilo skrito slovo. Mnogi gospodje so zapustili svojo domovino ponoči, neopaženo. Kruto so bile zasramovane in raztrgane vezi, sklenjene za vse življenje. „A1 tega, tega nihče ne pove, al te kedaj bom videl še. Bog živi te!...”
II.
Komaj en tucat župnikov nas je ostalo na svojih farah. Bili smo brez medseboj nih zvez, ko da bi se bali drug drugega. Na tihem smo zavidali pregnane sobrate. Slu-
tili smo, da bodemo postali »mutasti psi” in bodemo živeli med svojimi domačini ko tujci. Celo sumničili nas bodo, da smo izdajalci, privrženci preganjalcev, njihovi pomočniki. Strah za življenjski obstoj človeka oropa vsake zdrave sodbe in ga stori bolestno nezaupljivega.
Užaloščena sestra pregnanega župnika mi je v mestu vpričo žandarja zabrusila: »Naš gospod se za nobeno politiko ni brigal, pa je moral v ječo in potem v tujino. Vi pa sedite doma ...”
Na vlaku sem srečal svojo sorodnico, zaskrbljeno družinsko mater, ki me je brezobzirno poučila: »Ti si naci, zato ti nič ne storijo. Vsi pravijo tako, tudi duhovniki.” Nisem ji maral oporekati, le vprašal sem jo: »Zakaj neki gospodje niso prišli k meni poizvedovat, kako je treba biti naci?”
Prijateljica še izza otroških let, ki se je povzpela do višjega položaja, mi je resno očitala: »Zakaj vi duhovniki nasprotujete naši ideji in državi? Fiihrer ima svojo oblast vendar tudi od Boga!” Nisem ji ugovarjal, pri samem sebi pa sem tuhtal: »Govori li tako iz hvaležnosti za svojo kariero ali iz strahu, da bi jo mogla izgubiti?” Danes vem, da jc govorila iz strahu. Dozdeva se mi, da bi bil človek prav mirno in strpno bitje, če bi ne imel v sebi nikdar pokvarjenega ali zarjavelega ali zastalega motorja, ki ga lahko imenujemo strah, zaskrbljenost, slabo vest...
Zelo razgledan izobraženec, celo duhovni sobrat nemške narodnosti, je razlagal vzroke, ki so dovedli do priključitve Avstrije k
Altreichu. Med temi vzroki je postavil na častno mesto tudi moje borno ime, češ taki naciji so župnikovali na naših mejah, bodrili nacije in pripravljali izdajstvo. Nikdar se nisem zoperstavljal takim klevetam. Držal sem se življenjske modrosti moje matere: »Voda mora teči, pes lajati, človek govoriti.” Pomilovanja je vreden, kdor človeške besede jemlje preresno!
Ugleden gospod, ki ga kot narodnega delavca in prijatelja zelo spoštujem, me je takole pomirjeval: »Tebi naciji ne bodo skrivili lasu, si pri njih predobro zapisan. S tajnimi aparati so prisluškovali našim sejam, razgovorom. Ti si venomer odsvetoval očitno načelnost in značajnost in si dejal, da je potuhnjenost in popustljivost edino orožje proti neizprosnemu nasilju. Dejal si, da se je treba z zvito diplomacijo palčka dvigniti nad orla, a v višine te mora ponesti orel sam. Tebe smatrajo naciji za somišljenika in sodelavca ... Se zame reci dobro besedo na višjih mestih, če bi mi kdaj trda predla.” Na žalost te prošnje nisem mogel nikdar izpolniti...
Nočem nadaljevati z ometanjem zaprašenih pajčevin po spominskih kotičkih mojih malopridnih možganov. Navedeni primeri naj zadostujejo. Tako smo bili udarjeni, zbegani, nezaupljivi. Vsakdo je že v vsakomur slutil nasprotnika, zlodeja, krivca, izdajalca, koristolovca. Tako zamore totalitarni režim zastrupiti medsebojno zaupanje.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja ob nedeljah in praznikih ob štiril popoldne.
STEBEN V PODJUNI
V nedeljo, dne 25. 5., je praznoval pri nas poroko Knazejev Franc iz Stebna. Poiskal si je svojo izvoljenko ob Klopinjskem jezeru, in sicer v Srejah, kamor se je sedaj tudi preselil.
Želimo mu vsi mnogo sreče in obilo božjega blagoslova v novem stanu!
LOGAVES
Dne 21. majnika smo položili ob lepi udeležbi k zadnjemu počitku Primija Schwan-a, p. d. Mežnarja v Logivesi. Rajni je dosegel lepo starost 82 let. Kot zvest cerkovnik in organist je izvrševal ti službi nad 60 let. Koliko faranov je rajni med tem časom spremil k zadnjemu počitku, je omenil ob grobu preč. g. provizor Šturm. Bilo jih je nad 900. Ravno tako lepo število je bilo novorojenčkov, pri katerih krstu je bil on zraven. Pri tisočih in tisočih sv. mašah je pa rajni v tem dolgem času kot organist igral in pel.
Za ves ta njegov trud se mu je zahvalil bivši župnik, preč. g. Kanduth. Cerkveni pevci so se mu oddolžili z ganljivimi žalo-stinkami na domu, v cerkvi in ob grobu. Ker je bil naš Primej ves čas vnet Nimrod, so se od njega poslovili tudi lovci.
Dragi Primej, odpočij se sedaj pri cerkvi, kateri si celo življenje zvesto služil! Mežnarjev! družini in sorodnikom pa naše sožalje.
ŠKOFIČE
Dne 18. majnika je bila občinska seja. Najprej je bil prebran zapisnik zadnje seje, pri kateri so obravnavali predvsem občinski proračun. Nadalje so obravnavali takrat še tudi višino plače županu. Govorili so tudi o plači uradniku, ki vodi „sta-novski urad — Standesamt”. Proti tej plači so ugovarjali slovenski zastopniki z utemeljitvijo, da je ta urad nepotreben, ker bi moglo spet župnišče prevzeti vodstvo matrik, saj je to le Hitlerjeva ureditev.
Na seji je bilo tudi več prošenj za dovolitev zidanja. Vmes so bile tudi prošnje ljudi, ki so svoj čas prišli iz Kanalske doline, torej iz Italije. Zato je bilo najpreje treba
Vse poljedelske stroje
kosilnice mlatilnice čistilnice za lito slamoreznice sadne stiskalnice dizel motorje kakor tudi: mlečne centrifuge stroje za surovo maslo
mline
za moko in zdrob giablje za konjsko vprego izruvače za krompir -nojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje Led.
Šivalne stroje nove in rabljene rabljene le od S. 750.— naprej) Bencinske motorje rabljene (generalno repa-rirane)
nudi na J ugodneje:
MAXTRAUN
Pliberk - Bleiburg. Kumeschg. u
Glavno zastopstvo AGRlA-univcrzalnih strojev, ki kosi žanje, orje, okopava in s katerim je mogoče tovoriti do 400 kg z 20 km brzine. — Zamenjam ali vzamem v račun tudi rabljene bezin- in dizel-motorje.
Ugotoviti, če so ti priseljenci že avstrijski državljani. Saj drugače ni mogoče pri nas dovoliti naselitev tujcem, ki so pri nas v tako žalostnem spominu.
Nadalje je bila na dnevnem redu prošnja za dovoljenje postavitve skednja pri P- d. Sornu. Ker bi ta skedenj, tako kakor je v načrtu, oviral preglednost ceste, so bili slovenski zastopniki proti izdaji dovoljenja. Saj je občinski odbor bil tudi proti izdaji dovoljenja, da si postavi na nasprotni strani ceste malo uto g. Umek, češ da bi to oviralo preglednost ceste. S predlogom slovenskih odbornikov je bil soglasen tudi en socialistični odbornik, ostali pa so bili za izdajo dovoljenja, torej za neko stvar, ki so jo Slovencu odbili.
Med slučajnostmi je bila tudi zadeva zidanja posojilnice. Tako občina kakor tudi orožništvo ugotavljata, da sedanje poslopje ogroža življenje stranki, ki v njem stanuje. Saj se more naslednjo zimo podredi ostrešje. Pravočasno je bilo poskrbljeno za novo stanovanje po isti najemnini. Vendar pa se je čutilo, da ni pravega razpoloženja ugoditi prošnji posojilnice, verjetno v strahu.
da bi tam mogla nastati slovenska zadruga. Zato bi bilo verjetno bolj pametno res kar počakati, da vse skupaj pade, Posojilnica ima material pripravljen, občina pa ne da dovoljenja in išče raznih izgovorov.
Ta teden smo brali v obeh nemških listih, kako se prepirata o ljudskem štetju na Koroškem. To štetje je bilo, kakor je tako vsem bilo že ob štetju jasno, samo en velik teater. Kar sedem narodnosti naj bi bilo na Koroškem, saj toliko jih najbrž še britanska državna skupnost nima, ki obsega, rekel bi, polovico sveta, če pa sediš v občinski sobi pri nas, pa moraš ugotoviti, da sta na Koroškem samo dve stranki, pri nas samo slovenska in stranka onih, ki po vsej sili hočejo biti Nemci. V slučaju ljudskega štetja pa vidimo, kako sta si obe vladajoči stranki (ali pa vse tri) na Koroškem edini, kadar gre za kako slovensko stvar, to je za stvar proti Slovencem.
RADIŠE Novi zvonovi
Že mesec dni poteka, odkar smo pripeljali že parkrat v Našem Tedniku opevane nove zvonove. V sredo, 30. aprila, so jih naložili na celovškem kolodvoru naši fantje in možje na avto g. Cehnerja. G. Jagodič jih je pripeljal lepo okinčane s pomladanskim cvetjem in obkrožene od belo oblečenih deklic na Radiše. Počasi je vozil avto s tem dragocenim blagom skozi mesto, posebno še okoli celovškega zmaja, da bi imeli tudi Celovčani priložnost si jih vsaj mimogrede ogledati. Ni manjkalo povpraševanja, čigava lastnina so, in tudi ne občudovanja.
V	velikovškem predmestju, kjer povečini kupujejo Radišani, je pa moral avto naravnost obstati, da je mogel fotograf izvršiti svoje delo. V Žrelcu, pred gostilno Lampl, pa je že čakal drugi Cehnerjev avto, ki je bil naložen z železjem in s farani, ki so šli zvonovom naproti do Celovca.
Po kratkem oddihu v Žrelcu sta voznika srečno psipeljala po strmi cesti zvonove in farane do Lipice, kjer so čakali farani pri Selanovem križu na prihod zvonov. Ob določenem času, ob petih popoldne, sta pri-pihala na določeno mesto. Topiči so se oglasili in navzoči farani so obsuli avto. Sledil je prvi sprejem. Najprej je zapel domači mešani cerkveni zbor pesem v pozdrav, nato je nagovoril domači dušni pastir zvonove, vsakega posebej. Pozdravil jih je kot znance, saj je 2. aprila sam blagoslovil kovino, iz katere so bili v livarni Buhi na Tirolskem vliti.
V	imenu občine je pozdravil zvonove g. župan kot oznanjevalec miru in v imenu šolske mladine g. nadučitelj, ki je v lepih besedah tolmačil njih namen. Pa ne samo v Lipici, tudi v Tucah in v Verovcah so čakali farani in pokali topiči in pozdravljali slavoloki zovnove. Vasi so tekmovale med seboj, katera bo lepše sprejela nove zvonove. Pri Brazu se je zbrala skoraj cela fara. Muzikanti, vsi domači s pomočjo Šuštarja iz Medgorij, so pričeli s svojim pozdravom. Razvila se je procesija, na čelu bandera sv. Lamberta, in med molitvijo in godbo smo spremili zvonove do cerkve. Pred cerkvijo so pevci vnovič pozdravili zvonove s pesmijo: »Pozdravljeni zvonovi mili", nato so še enkrat spregovorili domači č. g. župnik par besedi v pozdrav in naš Hanzij, pd. Po-deršnik, je dejal, da smo lahko ponosni na veliko delo nabave štirih novih zvonov. Posebno moramo še poudariti, da je »stari” zvon izza leta 1927- pozdravljal svoje nove soklicarje, gotovo s prošnjo, da bi se ga ne sramovali in mogoče celo zavrgli, ampak naj bi ga s hvaležnostjo sprejeli v svojo sredo in ga povabili na pomoč. Skozi 10 let je ta zvon sam opravljal visoko službo, ker so morali drugi trije v vojsko, iz katere se niso več vrnili, s svojim milim takorekoč otroškim glasom, saj tehta samo okoli 180 kilogramov. »Od radiških gospodarjev je odvisno, ali se bo izpolnila tvoja prošnja,” tako mu odgovarjajo novi prišleci.
Na slavoloku pred farovžem je bilo zapisano na eni strani: »Zvonovi zvonite, k molitvi vabite”, na drugi strani pa: »Ostanite in nikdar nas več ne zapustite”. Bog daj, da bi se ta zadnja želja res izpolnila!
Med odlaganjem zvonov na sejmišču pred cerkvijo, so se farani v cerkvi z Marijinimi litanijami in z blagoslovom zahva-
lili Bogu za srečni prihod zvonov. Sonce je ravno zahajalo, goreče kot ogenj, ko so se farani počasi razšli na svoje domove, z veseljem v srcu, da prinese Marijin mesec v faro novo zvonenje.
Naslednjo nedeljo nam je bilo v cerkvi oznanjeno, da je 11. majnik določen za.slovesno blagoslavljanje. Dosti je bilo dela in pripravljanja. Naši tesarji Bvaži. Jozi, Rudi ter Hanzi so izvršili vso potrebno tesarsko delo. Kovač Hanjžej z Medgorij in Po-deršnik ter Matavar so uredili vse železje, da smo mogli obesiti zvonove. Naša dekleta so lepo okinčala cerkev ter oltar na prostem pred cerkvijo, kjer je bila slovesna sv. maša. Okinčali so tudi veliki slavolok, na katerem so viseli zvonovi med blagoslavljanjem. Slavolok je nosil napis: »Zvonovi, zvonite, nedeljo znanite. Gospod ne pozabi, plačilo deli”. Vse je bilo v vencih. V nedeljo, 11. maja, je dal Bog krasno vreme, katero je privabilo zares mnogo ljudi na tokrat res sončne Radiše.
O sami slovesnosti blagoslovitve prineseno poročilo prihodnjič.
Vina, žgane pijače, sadni sokovi iz vinske kleti in tovarne žganih pijač
BRIL9$8§l3ŠEii$ Celovec-Klagcnfurt
VEČNA VAS
V	ponedeljek, dne 2. junija, sta stopila v podružni cerkvi sv. Martina v Večni vasi pred oltar ženin Ignacij Lampreht, pd. Ver-jantov iz Podgore in nevesta Marija Wutte, pd. šonatova v Večni vasi, da sprejmeta zakrament sv. zakona. Poročne obrede so opravili domači g. župnik Picej. Pevci so lepo peli.
V	svojem govoru so g. župnik dali ženinu in nevesti nauk za na pot v življenje. Kakor je oltar okrašen z rdečimi rožami, ki pomenijo ljubezen božjega Srca do nas in našo ljubezen do Srca Jezusovega, tako naj tudi zakonci imajo gorečo ljubezen do Boga, medsebojno ljubezen in ljubezen do otrok. Zelenje na oltarju pa naj nas opominja h krščanskemu upanju in medsebojnemu zaupanju v zakonskem življenju.
Poročni obredi so bili združeni s sveto mašo. Obilo vaščanov je prisostvovalo poročni božji službi. Najlepše je vedno, če je poroka v domačem kraju s sveto mašo. Ža priči sta bila Franc Hafner in Franc Wutte. Svatje so se pa na nevestinem domu pri Sonatu prav lepo imeli brez muzike in brez velikega šumnega veseličenja. šonatov oče in mati pa sta bila vsa srečna ob tej lepi cerkveni slovesnosti. Želimo jima trdnega zdravja, da bi v enem mesecu mogla obhajati zlato poroko v sredi svojih otrok.
Novemu paru naše iskrene čestitke in obilo božjega blagoslova ter milosti.
ŠMIHEL
V	ožjem družinskem krogu sta obhajala poročni dan dne 27. majnika v tukajšni farni cerkvi g. Hagmann, orožnik in Irene Gertrude Loser, hči rajnega nadučitelja Hansa Loser-ja.
Poročne obrede so opravili domači g. župnik Picej. Za priči sta bila Alfred Loser, nadučitelj v Šmihelu in njegov brat Albert Loser. Pri poročni maši je pel mešani zbor, kar je bilo nevesti v posebno veselje in je to tudi pokazala s tem, da je pridne in po-žrvovalne pevce povabila na poročni obed. Bas, tenor in organist so se prav dobro imeli. Alt in sopran pa sta morala biti točno pri delu. Likebova Roza pa je poskrbela za kratek čas. Tatje neveste so morali sami nositi vse stroške, zato jim svetujemo, da ta posel odložijo. Poleg srečne neveste je bila tudi vsa srečna mati neveste, Magdalena Loser. Velika skrb se ji je odvalila od srca, zato pa je prišla druga. Vse sinove in hčere ima poročene, ki so skoraj v vseh deželah Avstrije. Družina Loser pa je bila zelo žalostna, ker tako požrtvovalne in vestne natakarice ne bodo več dobili. Velika pomoč jim je odletela, ko je na deželi itak tako težko za delovne moči. Prijazna Mici Kres nik pa jo bo, tako upamo, stoodstotno na domestovala. Mici Koren pa bo nadome stila Micko pri domačem delu. Ireni pa že limo odpočitka in obilo božjega blagoslova in sreče v novem stanu. Na Šmihel pa nikar ne pozabi, vsaj ob Miklavžu pošiljaj
Miklavža, nc pa parkeljnov izpod Humber-škega mostu k nam v Šmihel.
SLOV. PLAJBERK
»Že več tednov smo se veselili na letošnji materinski dan. Imeli smo namen, da bi se zbrali ob farni službi pri večni Ljubezni, pri Jezusu in njegovi ter naši Materi Mariji, da bi darovali in prosili za naše ma-mice-matere. Toda vsemogočni Bog je namenil drugače.” Tako so dejali 11. maja naš č. g. župnik prj pogrebnem nagovoru rajne šošlcove Francke, ki je dosegla komaj 16 let. Rajna šošlcova Francka je 7. maja tako nevarno zbolela, da so jo morali drugi dan prepeljati v celovško bolnico. Toda njene moči so bile vsled 7-letne bolezni že tako izčrpane, da ni mogla več preboleti vnetja možganov in je istega dne ob 9. zvečer umrla. Na materinski dan smo jo ob 10. uri dopoldne ob spremstvu belo-oblečenih deklet in šolark ter ob velikem številu faranov polagali k zadnjem počitku.
Po končani vojni, meseca maja leta 1945, je našel brat rajne Francke, še otrok Adal-bert, vžigalno vrvico in se z njo v otroški razposajenosti igral. Naenkrat pa je vžigal-na vrvica eksplodirala, utrgalo je fantu tri prste in mu močno poškodovalo roko. Francka je bila stara tekrat 9 let, vsled eksplozije se je tako prestrašila, da je od takrat bolehala. Za šošlčovo družino se je začelo novo trpljenje. Sicer je Francki od časa do časa odleglo, nato pa so spet sledili hudi živčni napadi, ki so trajali včasih več ur pa tudi celi dan in še celo noč. Vse te bolečine in napade pa je Francka z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašala. Z njo vred pa je največ trpelo srce šošlcove matere. In na sam materinski dan, mesto da bi ta praznik veselo obhajala v krogu svoje številne družine, je z bolestjo spremljala na zadnji poti svojo drago hčerko. Na domu in na grobu je zapel moški zbor pod vodstvom pevovodja g. učitelja Otmarja Bau-rechta žalostinke, ki so vsem, globoko segale v srce. Na domu se je še poslovil šolar-ski zbor s pesmijo: »Gozdič je že zelen." šošlcovi družini izrekamo iskreno sožalje.
Popoldne istega dne je priredil plajber-ški moški zbor svoj prvi pevski koncert. Ker so bili že osem dni preje povabljeni znanci in prijatelji od blizu in daleč, ni bilo več mogoče opustiti prireditve. Peli so domače pesmi, ki so jih res lepo in ubrano podajali. Prav bi pa bilo, ako bi se naš pevski zbor brigal tudi za cerkveno petje s tako vnemo kakor se briga za družabno petje. Ali ni najprej Bog, naš Stvarnik? Tako pa naše fante pač čujemo prepevati v raznih jezikih, toda le malo jih slišimo v hiši božji. Prav je, da radi pojejo in je tudi prav, da se pridno učijo peti. A, Plajberžani, pojte v jeziku, ki ga najbolj obvladate in ki vam tako mehko teče iz grl, ki je tudi najlepši od vseh jezikov, saj je to jezik, ki ga va$ je učila vaša mati. še tujci, ki vas poslušajo, pravijo, da vam najbolj gre iz srca domača pesem.
Dne 18. maja smo se popoldne po šmarnicah zopet zbrali ter smo proslavljali naše drage matere, šolska mladina je pod vodstvom g. učitelja materam v čast in veselje prepevala, deklamirala in igrala. Otroci so res prisrčno izrekali svoja mnenja: »O mamica zlata, kot sončece si, v tvojih nam žarkih sreča gori” ali pa »Dekla Gospodova, sužnja ljubezni, delavka, kdo se s poljubom bo sklonil do svetih ti rok?” — In v igrici Mačeha in mamica so prikazali otroci sami, da edino prava mati ima srce in dušo za
Pomladne plašfe, obleke, kostume, bluze, plašče iz balonske svile priporoča
WALCHER
Celovec Klagentun 10. Oktober Sirasse z Lastna izdelovalnica.
svojega otroka. Vmes pa so prepevala Poš* nikarjeva dekleta pesmi: Oj hišica očetova. Mati piše pismo belo in Domovina. Vse je bilo tako prisrčno in domače, da smo tokrat res zadovoljni šli na svoj dom.
Gospoda učitelja, pevovodja šolarskega in moškega zbora, prosimo, naj se ne ustraši truda in naj žrtvuje svoj prosti čas za pro-cvit naše lepe domače pa tudi cerkvene pesmi.
V ponedeljek, dne 19. maja, je pri gospodarju Milanu Wieser-ju, p. d. Oretu, izbruhnil okrog 147. ure zjutraj požar. V pičlih dveh urah je ogenj uničil hišo, gospodarsko poslopje, hlev, svinjak in drvarnico. čeravno se je sosedom, ki so takoj prihiteli na pomoč, posrečilo rešiti živino, ivinje, deloma tudi perutnino in pohištvo, je škoda velika. Pogoreli so vsi gospodarski stroji, ki so dandanes tako dragi, če pomis-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Ptiitu/a doUtoUm
m	fumita
Za kmete brez knjigovodstva za leto 1951
Prijavo morajo napraviti vsi kmetje, ki treba to dejstvo potrditi po
so dobili poziv od finančnega urada, do 31. julija 1952. Kmetje, ki imajo poleg svoje kmetije tudi še kako obrt (žaga, gostilna itd.) morajo za svojo obrt blagovni promet prijaviti do 30. junija 1952.
Dohodek (Einkommen) bo tudi za leto 1951 za kmete, ki ne vodijo knjig, določen pavšalno na podlagi vrednosti gospodarske enote (Einheitswert).
Dohodninski davek
Do 10.000 šilingov vrednosti gospodarske enote znaša dohodek 40%; to velja za kmete v dolini, za gorske kmete pa 30%. Za oni delež od vrednosti gospodarske enote, ki presega 40.000šil., računa finančni urad za kmete v dolini samo 30%, za gorske kmete pa 20%. Za gorske kmete veljajo vsi kmetje, ki so bili za take proglašeni v objavah zvezne vlade z dne 3. oktobra 1937 in 12. novembra 1937. Veljajo pa ugodnosti tudi za vse občine oziroma posamezna posestva, ki imajo gorsko lego in se pretežno bavijo z živinorejo, pridobivanjem krme in gozdarstvom in če to delo vršijo na posestvu pretežno z družinsko delovno močjo. Za te slučaje je finančni urad sporazumno z okrajno kmetijsko zbornico določil označbo »gorski kmet”.
Primer:
Vrednost gospodarske enote 12.000 šil.,
a)	kmet v dolini: dohodek je 40% od
12.000	. . . 4.800 šil.
b)	gorski kmet; dohodek je 30% od
12.000	. . . 3.600 šil.
Vrednost gospodarske enote 60.000 šil., kmet v dolini za prvih 40.000 šil. 40%,
dohodek . . .16.000 šil., za ostalih 20.000 šil. 30%, dohodek . . . 6.000 šil.
Na podlagi tako dognanega dohodka odmeri finančni urad dohodninski davek. Ta se ravna po osebnih in družinskih razmerah davkoplačevalca. Pri tem se vpošteva družinsko stanje, to je število otrok pod
pristojnem
gozdnem uradu.
Pri vsem je tudi važno, kdo je sekal in kdo je vozil les. Za slučaj, da je kmet sekal in vozil sam ali vsaj v lastni režiji, tedaj more od dohodkov odtegniti 40 do 50% in le od ostalega dela plača dohodninski davek.
Dohodke iz pridelka sadja, mošta, zelenjave je treba prijaviti le tedaj, če je čisti doprinos presegal 3.000 šil. Tudi v teh slučajih je treba od bruto-dohodka odračunati stroške, ki so zvezani s pridelavo. Pri moštu znašajo stroški n. pr. 50%.
Pri dohodnini lahko uveljavite kot olajšavo vpoštevanje stroškov za vse zavarovalnine, prispevek za Kmetijsko zbornico, za zavarovanje proti nezgodam v kmetijstvu, stroške za zdravila in zdravnika ali v posebnih slučajih tudi za živinozdravnika, škodo po toči in suši, kužne bolezni pri živini. V teh zadnjih slučajih potrdi občinski urad resničnost podatkov in se vam dohodnina zniža za primerno vsoto.
Prometni davek
Tudi prometni davek za leto 1951 je za kmete, ki ne vodijo knjig, pavšaliran. Pri prijavi blagovnega prometa za leto 1951 kmetom ni treba dajati posebnih podatkov, ker ti v bistvu slonijo na računski osnovi vrednosti gospodarske enote. Seveda je lastna uporaba za družinske člane tudi leta 1951 igrala pomembno vlogo, ne pa še tako
pomembno kot jo bo igrala v letu 1952. Za leto 1952 so pavšalirane proste vsote za osebo zvišane na 2.000 šil. in je tudi način določanja računske podlage čisto nov.
Za leto 1952 velja:
Za računsko osnovo blagovnega prometa služi vrednost gospodarske enote in sicer 180% te vsote. Za vsako, v družinski oskrbi živečo osebo, pa smete odtegniti 2.000 šil. na leto, pri dninarjih pa šil. 5.60 na dan.
Pri praktičnem primeru to zgleda takole: Vrednost gospodarske enote .... 40.000 šil.
180% te vsote znaša ........... 72.000 Sil.
Družina šteje 6 oseb, torej 6x2.000 . . 12.000 sil.
ostane 60.000 šil.
torej to je računska podlaga za prometni davek, ki znaša 1.7% od te zadnje vsote, to je 1.020 za leto 1952.
Predplačila za leto 1952 morete izračunati torej po tem ključu. Za leto 1951 pa vam bo na podlagi starega načina finančni urad itak dostavil predpise.
Prometni davek za prodani les morajo plačati vsi kmetje, tudi tisti, pri katerih delež gozdov v vrednosti gospodarske enote leži pod 5000 šilingov. Prometni davek pri dohodkih iz lesa znaša 1.7 odstotkov od izkupička. Do prvega septembra 1951 je znašal ta davek 1.6 odst. in promet je bil izveden v smislu predpisov finančnih oblasti in zakona tedaj, ko ste denar za prodani les dobili izplačan. Če ta davek tekom tridesetih dni ne plačate finančnemu uradu, potem ste prekršili postavo, s tem da ste »zadrževali državni denar ali ga hoteli poneveriti”. Kazni za take prestopke so visoke in morejo znašati desetkratni davek.
Vsak prodajalec blaga je namreč po zakonu obvezan, da na ceno blaga še vračuna primeren odstotek za blagovni davek. V smislu zakona je torej prodajalec upravitelj državnega denarja.
Prispevki in subvencije
Aparate za brušenje kosilnic Električne brusilce
Brusne kamne — konične vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmetijski »troji in nadomestni deli Celovec - Klagenfurt, St Peter, končna postaja obusa, Volkennarkter Slrasse Nr 117
18 let ali čez 18 let v poklicni izobrazbi, obveznosti napram prevžitkarjem. Pri tej priliki opozarjamo posebno žrtve nacizma, ki imajo izkaznice „Opferausweis” ali »Amtsbescheinigung”, da morejo uveljaviti zase in za vse člane svojega gospodinjstva, ki imajo iste izkaznice, davka prosti znesek v višini 3.920 šil. za osebo.
Primer:	Družinski oče z dohodkom
15.000	šilingov — izseljenec — bi mogel zase, za svojo ženo in za svojega otroka odtegniti 3X3.920 t. j. 11.760 šil., torej ostane čsiti dohodek 3.240 šil., ki ga je mogoče ob-davčiti.
Na drugi strani formularja ali obrazca je vprašanje o izrednih dohodkih. Formular našteva tam dohodke iz prodaje lesa:
V določilih zakona o kmetijski zbornici so naštete tudi naloge Kmetijske zbornice. Ena bistvenih nalog Kmetijske zbornice pa je, da podvzema vse potrebne ukrepe, kako bi dosegla čim preje izboljšanje kmetijske proizvodnje. S samimi nasveti in predavanji se to ne da doseči, treba je k temu še posebej materialnih pripomočkov, treba je denarnih sredstev.
Kmet sam si ne more vedno nabaviti vseh pripomočkov za izboljšanje proizvodnje vsake vrste kmetijskih pridelkov. To deloma zato, ker mu primanjkuje denarnih sredstev deloma pa tudi zato, ker za te pripomočke ne ve. Zato je potrebno, da mu pri tem pomaga javna ustanova, ki ima posebej nalogo, da kmetu pomaga; to pa je kmetijska zbornica z vsemi okrajnimi kmetijskimi zbornicami in s krajevnimi kmečkimi odbori.
Krajevni kmečki odbori so v zgradbi kmetijske zbornice ona ustanova, ki naj bi bila kmetu najbližja in ki naj bi mu v vsakem slučaju pomagala in svetovala. Zato pa je tudi tako važno, da so odborniki okrajnih in krajevnih kmečkih zbornic sami dobro poučeni o tem, kako dela kmetijska zbornica in kako je mogoče dobiti pomoč od kmetijske zbornice.
Pomoč kmetijske zbornice se kaže v veliki meri tudi v priznavanju in dodeljevanju raznih prispevkov, pomoči ali subvencij in to skupinam ali organizacijam kmetov ali pa tudi posameznim kmetom.
Zelo mnogo se danes piše in govori, da
vencijo dobiti. Da pa morejo ta pojasnila dajati, morajo seveda biti sami o tem poučeni.
Ravno sedanji letni čas je najmanj prikladen za razlaganje subvencij. Zimske in pomladanske akcije za priznavanje prispevkov so večinoma že končane, v poletnim času takih akcij skoraj ni ali pa so samo malenkostne, jesenske akcije pa še niso razpisane.
Vendar poglejmo v kratkem, v čem še tudi danes obstojajo razne možnosti, s katerimi bi se mogli in morali naši kmetje okoristiti.
Začnimo s temeljem vsake kmetije, četudi je ta temelj večkrat zanemarjen in sc mu ne pripisuje zadosti važnosti, ta temelj je gnojišče in gnojnična jama. Prošnje za ureditev gnojišč in gnojničnih jam je bilo letos treba vložiti do 26. aprila. Vsi prosilci so se že obvezali, da bodo uredili gnoj-nične jame le po načrtih in nasvetih kmetijske zbornice. Kdor bi hotel urediti gnoj-nično jamo po svojih načrtih in svojih zamislih, pa ne bi dobil za to odobritve kmetijske zbornice, ne more dobiti subvencije. Koliko bo prispevek znašal, še ni gotovo, ker še niso vse prošnje podrobno pregledane. Verjetno pa bo ta prispevek po 50 šilingov od vsakega kubičnega metra gnoj-nične jame.
Podobno kakor z gnojničnimi jamami je tudi s silosi. Tudi ti so pri nas še vse premalo poznani in uporabljani. Tudi za zgradbo silosa velja v glavnem isto kakor
-iMcsrasf- jagžarsjsattž šassssi-asrss
rajo te dohodke pripoznati kot dohodek le oni kmetje, pri katerih znaša gozdni delež na vrednosti gospodarske enote šil.
5.000	in več. Kmet, ki ima n. pr. 8 ha gozda in znaša ocena po hektarju (Hektarsatz) 250 šil., ni obvezan, da prijavi te dohodke, ker je delež gozda pod 5000 šil.
V slučajih pa, kjer je treba javiti dohodke iz sekanja lesa, je važno, da točno prijavite okoliščine, v katerih ste sekali les. (N. pr.: Postava o dohodninskem davku v § 33 predvideva nižji odstotek obdavčenja, če ste sekali les, ki ga je veter ali sneg po-
ena prvih nalog izvoljenih mandatarjev kmetijske zbornice je, da to krivico popravijo in odpravijo, v kolikor bo to le mogoče. To bo seveda tudi naloga Kmečke gospodarske zveze, njenih odbornikov in njenih podružničnih odborov.
Kljub resnici pa, da je bil doslej naš kmet velikokrat zapostavljen, moramo odkrito priznati, da prav v vsakem slučaju ni bila krivda na kmetijski zbornici, ako naši kmetje niso dobili subvencij. Krivda je v tem, da večkrat kmetje niso niti vedeli, da je subvencije mogoče dobiti, niso vedeli,
lomil, ali pa ste morali sekati les za nujno kako je mogoče te subvencije dobiti in zato
potrebna popravila poslopij ali zaradi nabave strojev ali zaradi slučaja bolezni. Te slučaje navajajo pod »aussergevvohnliche Waldnutzung” in po teh okoliščinah se ravna tudi davek, ki znaša od 16 do 25%. Ce pa tega ne uveljavite, lahko znaša ta davek tudi čez 30%).
Kjer pa je bilo sekanje izsiljeno vsled lubadarja (Borkenkafer), tam računa davkarija le 5% dohdninskega davka, seveda je
za te subvencije tudi niso prosili. Gospodje pri kmetijski zbornici so pa bili veseli, da iz naših krajev ni nobenih ali pa vsaj ne veliko prošenj in so tako te subvencije priznavali in razdeljevali svojim krajem.
Zato pa bo ena glavnih nalog naših mandatarjev pri okrajnih kmečkih zbornicah in pri krajevnih kmečkih odborih, da kmetom v svojem okolišu dajejo ob vsakem času vsa pojasnila, kako je mogoče kako suh-
čakovati prispevek samo oni, ki je zaprosil ob pravem času, to je do 26. aprila, in kdor gradi silos po načrtih kmetijske zbornice. Prispevek bo znašal verjetno po 30 šilingov od kubičnega metra vsebine silosa.
Zaradi prispevka pri zgraditvi in pri preureditvi delavskih stanovanj se je treba obrniti na okrajno kmetijsko zbornico. Je pa še možnost dobiti nekaj prispevka, oziroma posojila. Kdor pa hoče dobiti subvencijo za preureditev lastnega stanovanja, ta mora najprej dokazati da dela v kmetijstvu že vsaj 6 let. Nato pa se mora obvezati, da bo ostal v kmetijstvu vsaj še 15 let, ker bi drugače moral subvencijo vrniti. Višina subvencije se ravna nato po številu družinskih članov. Znaša pa prispevek do 15.000 šilingov.
Tudi za družinske člane je mogoče urediti stanovanjc pod imenom stanovanja za kmečke delavce. Za tak slučaj pa j.c mogoče dobiti subvencijo le, ako so ti družinski člani zavarovani pri bolniški blagajni. Za otroke in sestre kmečkega posestnika sc
prizna pri ureditvi stanovanj, ako stroški preureditve ne presegajo zneska 30.000 šilingov, subvencija v višini 20 odst. stroškov preureditve.
Za zopetno naselitev, za utrditev in za novo naselitev gorskih kmetij se priznavajo gotove subvencije. Za to se je treba obrniti na okrajno kmetijsko zbornico, ki pošlje prošnjo deželni vladi. Pri tem se vpoštevajo \ predvsem kmetje, ki so v višini preko
1.000	m in kjer ni na razpolago za sečnjo zrelega lesa.
Za ureditev planin, za elektrifikacijo kmetij in za zagraditev hudournikov se je za priznanje subvencij obrniti na deželno vlado.
Pri povzdigi živinoreje je seveda najvažnejše vprašanje nabave dobrih plemenskih živali, predvsem dobrih bikov, dobrih merjascev in pa dobrih ovnov. Skupna vsota, ki je za vse to na razpolago pri kmetijski zbornici, je razmeroma nizka. O razdelitvi in o podelitvi subvencij pri nakupu dobrih plemenskih moških živali se bo jiosvetoval še posebej živinorejski odsek kmetijske zbornice, v katerem imajo tudi slovenski kmetje svojega zastopnika.
Pri subvenciji za umetna gnojila je še mogoče dobiti prispevek pri nakupu apna za gnojenje. Apno naši kmetje še vse premalo cenijo in uporabljajo, ker mislijo, da to pač ni potrebno. Toda skoraj vsem našim zemljam primanjkuje apna. Po znižani ceni stane apno in to ogljikovo kislo apno 75 šil., mešano apno pa 155 šil. za 1000 kg. Apno v vrečah je za 50 do 60 šil. dražje. Do meseca avgusta je pri naročilih apna mogoče dobiti še popust od 2 do 5šil. pri 1000 kg, kdor naroči apno že takoj sedaj ali pa vsaj do meseca avgusta.
Od ostalih umetnih gnojil je mogoče dobiti po znižani ceni, to je po 40 šil. za 100 kg, apneno amonijev soliter ali kakor se sedaj imenuje, nitramoncal. Vendar pa je mogoče dobiti nitramoncal po tej ceni samo takrat, ako kupi kmet istočasno še enako množino kalijevih gnojil in pa trikratno množino fosfornih umetnih gnojil. Pa tudi ta akcija je v glavnem že zaključena.
V glavnem pa je v Avstriji velika subvencija pri nakupu umetnih gnojil že v tem, da prispeva država k znižanju cene za vsa umetna gnojila. Zato so bila doslej umetna gnojila v Avstriji najcenejša. Ker pa bo od 1. julija naprej ta subvencija znižana, bodo s tem tudi umetna gnojila dražja, Zato moramo priporočati vsem kmetom, ki le malo morejo, naj pravočasno še kupijo čim več umetnih gnojil po sedanjih cenah.
Za razne kmetijske stroje je za subvencije na razpolago razmeroma nizka vsota, vendar moramo poizkušati, da vsaj del te vsote dobijo tudi naši kmetje. Zato naj pri nakupu strojev kmetje vedno vprašajo svojega zastopnika v kmetijski zbornici, kje, kako in če je mogoče to subvencijo dobiti.
Ob koncu bi še enkrat posebej opozorili vse, da kmetijska zbornica in njene ustanove niso in ne smejo biti samo za nekatere boljše stoječe in priviligirane kmete. Zato naj se vedno ob vsaki priliki in ob vsaki potrebi obračajo kmetje z zaupanjem naj-preje na svoje zastopnike v kmetijski zbornici in v krajevnih kmečkih odborih, nato pa tudi na uradnike v kmetijskih ustanovah. Saj so ti uradniki zaradi kmetov tam in morajo zato tudi kmetom ob vsaki priliki svetovati in pomagati.
Kupite umetna gnojila
1. julija višja cena
2e v zadnji številki »Našega tednika” smo poročali o sporazumu med vladnima strankama o zvišanju cen za krušno žito, mleko, nekatera krmila (koruza in milocorn ter oljnate tropine).
Te cene stopijo v veljavo dne 1. julija. Tega dne pa se podražijo tudi ona umetna gnojila, ki jih uvažamo. Neizpremenjena ostane le cena dušičnim gnojilom, ker ta proizvajajo v Avstriji.
Kalijeva gnojila bodo stala po novem okrog 68 šil. (za 100 kg) in bodo za skoraj 25 šil. dražja. Superfosfat, ki je imel doslej ceno 54.30 šil., bo veljal po novem 102 šil. ali skoraj za 100% več. Tiroma-sova moka se bo podražila od sedanjih 41.80 šil. na približno 70 šil.
Gotovo je, da je povišanje cen umetnim gnojilom s 1. julijem zelo znatno, vendar pa to še vedno ne sme biti vzrok, da bi opuščali gnojenje z umetnimi gnojili. Predvsem j>a izrabimo še zadnje tedne in kupimo — ako le malo mogoče — še večje količine kali jevih in fosfornih umetnih gnojil.
Po avstralskih džunglah
Shepparton, v aprilu 1952.’
Vsem Korošicam in Korošcem želim blagoslovljeno Veiiko noč, obilo pirhov ter koroške pogače!
Že v zadnjem pismu sem Vam obljubil, da se bom potrudil in da bom napisal nekaj vrstic iz avstralskega kontinenta. Pri tem pa bom opisal tudi moj doživljaj, kakršnega upam, da ne bom več doživel.
Mi, ki nismo že od nekdaj na tem petem kontinentu sveta, smo dobili tukaj ime „New Australian”. Te nove Avstraljance so nas deloma poslali nad sadje v Goul-brun Valley (središče je Shepparton). Dodeljen sem bil v delo farmarju, ki je za avstralske razmere mali vrtnar, za naše razmere pa bi bil že kmet. Ima sadovnjak v izmeri okrog 50 ha in vse to zemljišče je urejeno tako, da se da namakati. Dobro tu uspevajo hruške in izredno lepe breskve. Se sosednji farmarji imajo tudi take sado-nosnike, ki se širijo v planoti kakih 60 km2. Vsak si more sedaj predstavljati, kake množine sadja pridelajo na teh planotah, na teh velikh nasadih. In rodi sadje tako, da se veje lomijo od proobloženosti.
Dva meseca sem bil pri omenjenem vrtnarju, bil sem zaposlen pri razpošiljanju sadja, vsak dan smo razposlali 700 do 1000 kg in tudi več. In to v tem malem „vrtiču’’. Sedaj pa računajte, koliko je bilo sadja na vsej planoti. V bližini sta dve veliki tovarni, ki sta zaposljevali 1640 delavcev. V sezoni so delali tudi ob nedeljah in sobotah, seveda s 100% povišano plačo.
Na razpolago sem imel jahalnega konja, Miky po imenu, bil je šele pet let star. Tedensko smo delali po 44 ur in vsak dan ob 5. uri sem bil že prost ter sem se vadil v jahanju. Sicer je bil Miky prijazen konjič, toda jaz sem bil vendar revež, ko sem se prvič vsedel nanj. Miky je skakal čez plotove, jaz pa sem padal na glavo, toda k sreči srečno. Polagoma sem se navadil konja in njegovih umetnosti.
Bilo je v petek, dne 22. februarja, ko takoj po službi opremim Miky-ja. Na eno stran sedla sem vrgel hrano zase, na drugo stran pa hrano za konjička (sladkor in oves), za svoj hrbet ob sedlo pa sem močno privezal spalno vrečo in spalno mrežo. Opremljen sem bil po avstralsko: široko-krajen klobuk, rdeče-križasta srajca z ovratnico, široki pas z nožem in pištolo. Orožje mi je dal gospodar, sicer pa si more orožje tu vsak sam nabaviti brez posebnih prošenj in orožnih listov. Le v trgovino je treba iti in tam kupiti orožje. Pištole je treba nato registrirati pri policiji, puške pa je treba prijaviti samo vojaške, vse druge pa so proste, more jih vsak nositi in uporabljati. In res si tudi skoraj vsak, ki pride v Avstralijo, kmalu preskrbi vsakovrstno orožje, že nekako zaradi lepšega. —
Se ozke modre platnene hlače sem oblekel in že sem bil na konju, dirjala sva proti severo- vzhodu. Jahal sem v zmernem poletu, toda brez prestanka. Kmalu je bila trda noč in mesečine še ni bilo. Po kompasu sem se držal točno smeri proti severovzhodu. Po dolgem jahanju sva bila že oba z Miky-jem utrujena in začel sem jahati bolj počasi. Bila sva sredi planjave, nikjer nobene koče in nikjer nobenega drevesa, le visoka trava, suha kakor poper. — Skočim s sedla, konju natrosim na papir ovsa in sladkorja, vso prtljago s sedlom vred pa položim poleg sebe na tla. Sam se skobacam v spalno vrečo in se vležem pod milim nebom na tla. Kaj hitro zaspim. Miky se je tnalo oddaljil od mene in ko sem se zjutraj prebudil in poklical Miky-ja, je takoj pridirjal k meni.
Spet sva nadaljevala pot, nikjer nobene hiše. Po dolgem času opazim čredo ovc, nekaj milj proč šotor in ob šotoru — avto. Pozanimam se za to in ono in izvem, da je gospodar ovc, šotora in avtomobila farmar začetnik, ki živi pod šotorom, dokler si pozneje tu nc bo postavil hiše. Pove mi še, da je ta del večinoma naseljen s črnci in da mora biti človek’ zelo previden in dober, če hoče, da so tudi oni dobri z njim... Skuhal mi je čaja, jaz pa sem mu dal par konzerv sadja in jezdil sem naprej.
Prečkal sem cesto, ki veže Sidney z Vic-torio in spet sem se izgubil v visoki travi. Naenkrat začujem neko nerazločno vpitje, jezdim proti kraju, od koder jc prihajalo vpitje in kmalu opazim kopico črncev in črnk. Sedeli so v krogu in sredi kroga jc bil starejši mož, tudi črnec, verjetno njih poglavar. Vsi so bili večinoma popolnoma goli, tako fantje kakor dekleta, le po telesu
— za vratom, na rokah, na nogah in okrog pasa — so imeli obešeno razno zelo enostavno nakitje. Razjahal sem in sem jih opazoval nekaj časa, saj dolgo nisem imel za to prilike. Bili so lepe postave. Razumel jih seveda nisem, kaj so govorili, imel pa sem občutek, da sem jim sumljiv. Naenkrat je mož v krogu dal neko znamenje in fantje so se razbežali, dekleta pa so me plaho gledala. Povzpnem se hitro na konja, iz torbe potegnem pištolo, dam nekaj strelov v zrak in že dirjam v največjem diru. če ne bi tega storil pravočasno, bi dobil puščico iz loka, še tako sem našel v sedlu eno, ki pa k sreči ni ranila ne mene ne konja.
Pridirjam ven iz tega pekla, vse se pomiri pa tudi že temni se. Nisem mogel več naprej. Skočim s sedla in si pripravim mali „piknik” za sebe in za Miky-ja. Blizu tam je bilo orjaško drevo, zlezem nanj, raz-pnem mrežo, skočim v mrežo in sladko zaspim. Iz sladkega spanja pa me predrami. krohot ali zmerjanje stare ženske pa zopet jok otroka. Ustrašim se in se oziram okrog, od kod ta krohot in jok. Kar zapazim nad seboj na veji ptiča, ki ga imenujejo tukaj kookaburra, ta počenja tak vrišč. Nasmejem se ptiču, pogledam na uro, bilo je v nedeljo zjutraj ob 4. Kar vstati je bilo treba. Pripravim zopet za sebe in za Miky-ja hrano in že sva nadaljevala pot. Zamišljeno jezdim v nedeljskem jutru in niti sanjalo se mi ni, kaj vse me more pričakovati in kaj vse se mi more'dogoditi na planjavih Avstralije. Jezdim, naenkrat pa začne konj brskati ter se ustavljati. Pogledam okrog sebe, zagrabim za pištolo in kaj opazim? Ne daleč proč od mene, komaj mogoče kake tri metre od moje glave, je na veji drevesa zvita debela kača. Pomerim in sprožim, trikrat ustrelim. Z dvema streloma sem zadel v glavo in tilnik. Počasi se kača odmota, odvije se od veje in pade na tla. Ko sem ugotovil, da je mrtva in da mi več ne more škodovati, sem jo pobliže ogledal. Imela je dolžino kakih i0 čevljev (3.5 m) in debela je bila 5 do 10 cm. Ko sem pozneje doma opisoval ta dogodek, so mi rekli domačini, da ta kača sicer ni strupena, vendar pa je silno nevarna. Ovije se manjšim živalim, pa tudi človeku okrog telesa in svojo žrtev stiska vedno ožje ter ožje, dokler je ne usmrti.
Dosti mi je bilo potovanj v notrajnost dežele. Dvakrat v teh dveh dneh me je Mi-ky rešil smrti, ves sem se še tresel od strahu, ki mi ga je pripravila kača. Ni bilo mraza, toda šklepetal sem z zobmi od strahu. Obrnil sem se naravnost proti jugu, da bi dospel čimprej do železnice, kjer bi naložil konja na vagon in bi se z vlakom odpeljal do doma, saj je bil tudi konj ves upehan. Ko tako jezdim, zaidem v neko suho strugo ter jezdim po njej dalje.
Toda dogodkov tega dne še ni konec. Ob strugi zapazim konja, ki se tam sam pase, jezdeca pa ne zapazim nikjer. Tu nekaj ne more biti v redu, si mislim, skočim s sedla in se plazim previdno naprej. Nenadoma zapazim malo pred seboj v strugi človeka, ki brska po peščevju struge in prebira ter presipa peščevje. Že me je zapazil, že je zagrabil za pištolo za pasom in nameril je na mene. Nikdar nisem bil bojevit človek in še danes nisem. Zato sem s tresočim glasom začel prositi za usmiljenje. V naglici sem mu začel pripovedovati, da sem le ljubitelj narave in da me bogastvo ne briga. „Torej nisi ničesar videl,” mi pravi počasi. »Ničesar nisem videl,” rečem in že si seževa v roke ter greva narazen. Več pa o tem nenadnem srečanju sredi prerije tudi ne smem povedati.
Vesel sem bil, da se je tudi to pot vse še tako srečno izteklo. Počasi jezdim po strugi naprej in spet se mi odpre nepregledna planjava. Zaženem se s konjem vanjo in pazim samo na to, da jezdim vedno v smeri proti jugu. Kljub težki in hudi poti je kon j dobro vzdržal napor, sicer je bil že precej utrujen, vendar pa sva še vedno dosti hitro napredovala. Na planjavi sem srečeval skupine ovc, pa spet sem naletel na večje skupine govedi, nikjer pa nisem zagledal človeka in tudi ne kake koče. Le sredi planjave sem zagledal košato drevo. Jezdim proti drevesu in zagledam ob drevo prislonjeno lestvo. Pogledam bolj natančno in vidim, da je med vejevjem iz dračja in delov drevesnih debel zgrajeno nekako bivališče. Kmalu sva se srečala z lastnikom tega domovanja, ki je prilezel z drevesa. Mož je bil iz Evrope, končal je tam srednje šole, nato pa sc je izselil v Avstralijo. Dokazoval
je, da mora pač tako pričeti gospodariti, če hoče kdaj kaj imeti. Radi varnosti pred divjimi živalmi si je zgradil domovanje kai v drevesni kroni. Pripovedoval mi je cele zgodbe in če bi hotel samo del teh doživ Ijajev popisati, ne bi danes končal. Trajak pa je to pripovedovanje tako dolgo, da sem se pri tem spočil ter okrepčal jaz in sc je odpočil ter okrepčal tudi moj Miky. Še sem jezdil kakih 70 milj, ko sem dospel do železnice in z Miky-jem sva se odpeljala, vsak v drugem vagonu seveda, proti domu, kamor sva vsa zmučena dospela v ponedeljek proti tretji uri zjutraj.
Težko sem šel zjutraj v službo, toda moralo je biti. Ko sem gospodarju pripovedoval svoje dogodivščine zadnjih dveh dni, mi je čestital, da sem živ in zdrav prišel domov. Sklenil pa sem, da nikdar več ne grem ob koncu tedna na tako potovanje. Drugič bom raje doma spal.
Ko sem vam tako povedal svoje doživljaje, še na kratko omenim malo zemljo* pisja in zgodovine Avstralije.
Avstralija je razdeljena v šest zveznih tržav in pa glavno mesto Canberra. Države >a so: South Australia, Western Australia, /ietoria, Queensland, New South Walles in Tasmania. Avstralija je bila odkrita šele leta 1688, odkril pa jo je VVilliam Dam-pier, ki se je zatekel na to celino pred morskimi razbojniki in je ostal na novi zemlji, ki jo je imenoval New Holland, le dva meseca. Šele leta 1728 je nato kapitan James Cook ponovno odkril Avstralijo. Preko reke Murray pa so prišli belci prvič šele 20. novembra leta 1824.
Naj za danes končam, še preje pa vse koroške Slovence najlepše pozdravljam in jim želim prav veselo in blagoslovljeno Veliko noč.	J. M.
ncu tui DC&t^&lkejn
(Nadaljevanje s 5. strani)
limo, koliko v današnjih časih stane material in delo, koliko stane dobava v naše gorske kraje, potem moramo računati, da znaša škoda najmanj 250.000 do 300.000 šil. Vsa čast boroveljski požarni brambi, ki je pridrdrala na mesto nesreče in je pomagala rešiti, kar se je dalo, čeravno vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče zadušiti ognja. Celo gnojnico so morali uporabljati za gašenje, kar pa seveda ni zadostovalo. — Gospodarju Milanu Wieser-ju in'njegovi tako težko preizkušeni družini izrekamo iskreno sočutje.
ŽIT ARA VAS
V soboto zvečer, dne 24. maja je gostoval pri nas v prosvetnem domu radijski trio iz Ljubljane. Dvorana je bila kar precej polna, tako da so bili vsi sedeži zasedeni. Zapeli so nam celo vrsto lepih domačih in narodnih pesmi. Kakor pač pesem vedno sega k srcu tako je nam tudi sedaj zelo ugajal nastop teh izvrstnih pevcev. Takšnih domačih stvari si želimo še več.
Gotovo bo bralce »Našega tednika” tudi zanimalo, da je okrog nas slana pomorila vso zelenjavo, posebno pa vinograde. Ta udarec je zadel tudi veleposestnika Miklavca. On pa se gotovo ne počuti tako prizadetega kot mi, ker se lahko reši z drugimi pridelki, katerih mi ne žanjemo v takšnem številu kot on ali pa sploh nič.
Okrajna kmetijska zbornica priporoča vsakemu kmetu vinograde. To si pa kmet iz naših vrst težko dovoli, posebno če pomislimo na letošnjo pomlad.
Opozarjamo naše kmete na delitev kmečkega premoženja, kakor pač vedno slišimo in beremo. Če kmet sam prime za oralo, gotovo tudi uspeh ne bo izostal. Dva na enem gospodarstvu pač težko vladata in ukazujeta.
KAMEN
Kar trikrat bi morali pretekli teden zapeti:
»Je pa davi slanca pala na zelene travnike, je vso travco pomorila in vse žlahtne rožice."
Travce slana sicer ni pomorila, tako močna ni bila, zato je pa toliko huje razsajala po njivah: fižol, buče, koruza, krompir — vse je rjavo, posmojeno. Tisti, ki so bolj pozno sadili, so letos lahko kar zadovoljni.
Na vnebohod Gospodov smo imeli v Ka-menu materinski dan. Verjetno prvič, kar Kamen stoji. Ves mesec majnik smo se na ta dan pripravljali. Na praznik sam je bilo zelo lepo, ko je lepo število mater in otrok skupaj prejelo svete zakramente. Popoldne smo pa imeli akademijo, in sicer kar na prostem: pod farovško hruško smo postavili oder. Seveda je bilo to te dni nekoliko tvegano, ko je okoli župnišča prav neusmiljeno vlekel »zdolec”, ali kakor pravimo Kamenjani — »škocjanc”. Toda imeli smo srečo: ta dan je veter miroval. Pri akademiji so otroci lepo zapeli in deklamirali. Med mlajšimi so se posebno odrezali Majda, Metka in Andrejček! škoda le, da je Andrejčku balonček nagajal: ni hotel pa ni hotel pisma odnesti v nebo.
Nekoliko večje deklice so lepo izvajale simbolično vajo na Marijino pesem »še gori ljubezen”, dekleta pa so prav živo žara-jale na venček narodnih pesmi »Mi se imamo radi". Za ti dve točki, ki sta najbolj ugajali, se prav lepo zahvalimo gdč. Anici iz St. Ruperta, da je dekleta tako lepo navadila.
Letos se tudi prav pridno ženimo: kar
štiri poroke v pol leta, to je pravi rekord za Kamen. Umirajo pa ljudje pri nas bolj neradi. V sosednjem škocijanu kar naprej mrličem pozvanja, odkar imajo novi zvon, naš ubogi navček pa se je letos samo enkrat oglasil, ko smo v začetku marca pokopali Novakovo mater. To je verjetno tako: kar na kamenitih tleh požene, mora globoko pognati, če hoče živeti, a potem drži. Najbrž to velja tudi za Kamen, ne samo za kamen.
ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH (Smrt najstarejše žene)
Minuli teden smo pokopali najstarejšo ženo našega kraja, Nežo Knoflacher, staro 96 let. Vedno se je razveselila, če ji je kdo voščil, da bi dočakala 100 let. — Sredi maj-nika je doma tako nesrečno padla, da se je ranila na čelu, kar je povzročilo kratko bolezen in smrt. Dne 25. majnika jo je spremljala nadvse velika množica na zadnji poti. Na pokopališču so ji pevci zapeli »Nad zvezdami”. Naj počiva v miru!
ROGAJE
Most preko Zilje je gotov. Kdor se hoče peljati k Rogajam, si lahko privošči lep izlet. Nas kmete pa veseli, da nimamo več ovir pri vožnji na polje ali pa v gozd.
CELOVEC
Binkoštni prazniki v Celovcu so bili predvsem v znamenju birmovanja v stolnici. K povečanju slovesnosti je vplivalo izredno lepo, sončno vreme.
Že kmalu zjutraj na binkoštno nedeljo so se zbirali birmanci in njihovi botri ter botrice v stolnici in pred njo. V dopoldanskih urah je nastala pred vrati taka gnječa, da je naravnost čudno, da ni prišlo do kake večje nesreče. Včasih je zgledalo, da tudi policija ni mogla več vzdrževati reda, kar naj ji bo nauk za drugo leto. Na samo binkoštno nedeljo je prejelo zakrament svete birme okrog 2300 otrok in na binkoštni ponedeljek še 780.
Dopoldne in popoldne so imeli oba bin-koštna dneva fotografi izredno velik obisk, še več pa slaščičarne v mestu in v okolici ter gostilne ob Vrbskem jezeru.
Niso pa ostali prazniki brez nesreč. Od sobote do torka je bil zlasti velik promet na glavni cesti med Celovcem in Beljakom. Tu se je tudi malo pred Celovcem v ponedeljek pozno ponoči dogodila smrtna nesreča, ko sta zadela dva motociklista drug ob drugega. Pri tem je ob padcu zadel z glavo v obcestni kamen delavski tajnik Alfred Fuchs in je bil takoj mrtev. Težko pa sta ranjeni dve osebi.
Orač
Zgrinja se pomladno jutro, zarja sije na orača, plug debele brazde reže, trga jih in preobrača.
Sonce se čez goro sklanja kakor deklica, ki žanje;* prst rahlja in brazde greje, moč življenja lije vanje.
Nad oračem pa škrjanček žvrgoli prav dobre volje, jutranjo molitev moli, prosi za pšenično polje.
Za orača, ki pripravlja plodna tla za mlado setev, naj Nebo mu blagoslavlja delo in obilno žetev.
Limbarski
Modne moške obleke	od 420,-
Modne hlače	od 134.-
Balonski plašči	od 299,-
Modni sakoji	od 328.-
Polo-srajcc	od 29.91)
Moške kratke nogavice	od 6.10
Damske poletne bluze, bele, šlager	19.90
Imprimč poletne obleke	97.50
Komplete zephir dečve	98,-
Kuli jopice v modnih barvah	171,-
Krila iz bombaža	76,-
Balloncttc poletni plašči	272—
Vistra blago za poletne obleke, ostanki 11.90	
Svileni imprirač-ji	19.80
Channeuse spodnje obleke	27.—
Svilene garniture	18.80
Channeuse noi’ne srajce	SO,—
,,1’atria” svilene nogavice	14.50
Nogavice za vsak dan, pletene in	gladke	9.50
Damske kratke nogavice	4.90
Store — blago, 150 cm Široko	11.90
Pregrinjala, barvasta, rožnata, 80	cm	šir.	15.80
Pregrinjala, barvasta, rožnata, 120	cm	šir.	22.50
Domače platno, 80 cm	10.50
Posteljno blago, rožasto, 80 cm	12.50
Posteljno blago, rožasto, 120 cm	19.50
Zcphir — posteljno	blago,	120	cm	18.50
Zaphir — posteljno	blago,	120	cm	18.50
črtkast damast, 80 cm	14.80
Crtkast damast, 120	cm	23.90
Blago za zglavnikc,	180 cm	32.90
la posteljno blago, čisti bombaž	24.60
Inlet, 80 cm širok, nepredušen	18.90
29.80
18.-
14.90
Inlet, barvast, 120 cm širck Obloge za pod m3 Brisače frotirke, čisti bombaž Skrivnost naših trgovskih uspehov:
Velik promet — majhen dobiček!
Največja modna trgovska hiša na Koroškem! LJUDSKA TRGOVSKA HIŠA
Dietmar Warmuth & Co.
BELJAK-VILLACH, Hauptplatz 22, Tel. 41-03, 41-86

Kamtneris(heLandes-Brands(baden-Versi(herungsaiistalt<Koro»%te.donp.ia.vsanrrJ,>a,nlca
ustanovljena 1899 po Koroškem deželnem zboru
Brzojavi: Kfilabrand	CelOVCC - K I 3 g e It f U f t, Alter PlatZ Nr. 30	Talafon: 18-46, 18-47
$t(H4e*uske, oddate, v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila m objave pri vsaki popoldanski oddaji 8. junija: 7.15 Verski govor — Jutranji spored. — 9. jonija: 14.30 Tedenski pregled - Tekoča dela v kmečkem gospodarstvu. — 10. junija: 14.30 Zdravnik - Po svetu - 18.30 O tem in onem. — 11. junija: 14.30 Za ženo. 12. junija: 7.15 Verski govor — Slovenske narodne pesmi ob spremljavi harmonike. — 13. junija: 14.30 Komentarji — zanimivosti iz športa, t- 14. junija: Znanilec luči (Simon Gregorčič). 15. junija: 7.15 Verski govor — Jutranji spored.
fr
„Hli. m.l.g. člov.k." dobavlja najugodnajža radio.aparata, alaktro-matarlal
RADIO SCHMIDT
Celovec ■ Klagenturt, Bahnhofstr. 22
RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. url. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura".
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST D
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00—24.00. Poročila dnevno: ■ 5. junija: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet — 19.00 Slovenščina za Slovence — 21.00 Radijski oder in Glasba iz revij. — 6. junija: 13.00 Glasba po željah — 19.00 Osebe in usode naših dni —
20.30	Tržaški kulturni razgledi — 23.00 Zmerni ritmi. — 7. junija: 13.00 Slavni pevci — 19.00 Pogovor z ženo — 21.00 Malo za šalo — malo zares —
22.30	Večerni ples.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18,—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 579).
GLEDALIŠČE
Začetek ub 2tf uri
5.	junija: „Grafin Mariza”, opereta v treh de-janjih.
6.	junija: ,„Die lustigen IVeibcr von IVindsor”, komična opera.
7.	junija: „Grafin Mariza”.
8.	junija: „Die lustigen VVeiber von l\4indsor”.
9.	junija: „Bunter Aberid”.
10.	junija: Gostuje balet Grete AVicsenthal.
KARL
PDTSCHER
konjski mesni* Celovec
Pischeldortemr. 12 Telefon 15-22 Prevzemamo tudi zavarovane konic. Če «ila, koljemo podnevi in ponoči.
in g e*?
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 - Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
5. junij: 14.30 slovenske narodne pesmi — 19.00 Oddaja za žene — 20.15 Koroška in Bela krajina v pesmi. — 6. junij: 14.10 na harmoniko in bas — 14.30 zabavna glasba — 19.15 Narodne pesmi — 7, jnnij: 14.00 slovenske narodne — 18.30 hrvatska narodna glasba.


Drahtgeurebe, roh und verztnkt, ..Stabir- Gilter, die neuartige Gitter-feldabfriedung mit geschvreiBter FOllung und sHulenloser Feld-verbindung
minEmcmmiTz
KLAGENFURT, SIRIUSSTRASSE 3
TELEFON 4446, 4647. FERNSCHREIBER 034/IS
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki.
URADNE OBJAVE
Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško Zavod za jrospcScvanje gospodarstva
IZPIT ZA STENOTIPISTE TRGOVSKE ZBORNICE
Letošnji izpiti za stenotipiste bo v soboto, 7. junija ob 8. uri na trgovski gospodarski šoli v Beljaku (Villach-Lind). Zanimanci naj zahtevajo izpitne pogoje takoj pri zavodu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Bahnhofstrasse 40 ali pri direkciji gospodarske Sole (IVirtschaftsschule) v Beljaku.
Trška občina Železna Kapla
JAVEN RAZPIS
Trška občina Železna Kapla razpisuje za zgradbo glavne šole v Železni Kapli gradbena dela. Podatke za ponudbo je mogoče dobiti proti plačilu odgovarjajočega zneska za stroške od 4. junija 1952 dalje pri trškem občinskem uradu v Železni Kapli ali pri uradu za občinske visoke zgradbe v Celovcu, Micsstalerstrasse I, Ponudbe je oddati do 11. junija 1952 pri referatu za občinske visoke zgradbe. Javen pregled ponudb je istega dne ob 11. uri.
Zupan.
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
N/S/
s> S* s*
KARNTNER
S/ s/	N«*
>11
AUTOSALON
n
SMEJ SE Mirni razgrajači
„Toda, ljuba moja, kaj pa imaš vendar proti mojim kegljaškim večerom, saj vendar nisem napravil včeraj zvečer, ko sem se vračal, nikakega hrupa.” Tako je govoril mož svoji ženi zjutraj, ko ga je karala, ker je prišel zvečer tako pozno domov iz gostilne, kjer je — kakor je zatrjeval — s svojimi prijatelji kegljal. Žena pa mu je odgovorila: „Da, res, ti nisi delal nikakega hrupa, toda tem več tvoji trije prijatelji, ki so tebe prinesli domov.”
iiiiimiiiiiimiiiiiiMiiiMiHimiiimimiiiiiiiMimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiMiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiimimiimimi
Kdor oglašuje, ta napreduje !
iiiiinitiiiiimiiiiinmmiimiimiiiiiiiiiiiiminiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiiimiHiiiimuiMiiiiiiiiiiiiniimimiiMiimitMiiiimmimiiiiiiiiiii
lastnik Alex Polgar
HERRENGASSE 10 Celovec-Klagenfurt, Tel. 44-24
' LOHNER-motorni kotači }	in avtomobili
tovarniško novi ali priložnostni nakupi Prodaja - nakup - komisija	x
Bog, vsemogočni, je poklical našo drago, dobro mater, taščo, staro mater, prababico, svakinjo in teto, gospo
Ano U/eitzer roj. Pa eh er
biv. gostilničarko in posestnico
po težki bolezni, prcvideno s tolažili svete vere, v 74. letu življenja na binkoštno nedeljo, dne 1. junija 1952, ob 4. uri popoldne v boljše življenje.
Po življenju, polnem dela in skrbi, je odšla za svojima sinovoma, ki sta padla v vojni.
Našo drago mater smo položili k zadnjemu počitku v sredo, dritf 41 junija, ob 9. uri dopoldne na pokopališču pri Mariji v Trnju v Železni Kapli v družinsko grobnico.
Železna Kapla, Marija na Zilji, Wolfsberg, Celovčc, Leoben,
Maribor, dne 4. junija 1952.
Globoko žalujoči:
Družine Hubert in Alois \Vcitzer, Prepotnik, Ramauch, Reibenschuh, Sturm, Hofmeister, Kogelnig in Dora VVeitzer
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 1.10 šU. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take t več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo tnalih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
KoUu jtttdkostt
Vam nudi
TsftftUUuius
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO-NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
OMMIHHHII«
NIZKE CENE - vlačiini olajšave
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
Slovenec, star 29 let, velikost 179, bi se rad spoznal s koroško Slovenko, staro 20 do 30 let. Samo resne ponudbe pod značko ..bodočnost” na naslov uredništva »Našega tednika”.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Tl pripomore Mali ogla* v »Našem tedniku”.
Iščem zastopnika ali začetnika,' ki bi imel veselje z menoj sodelovati. Pogoj: znanje slovenskega ter nemškega jezika. Dober zaslužek. Dopisi na naslov: A. Pečovnik, Sce-hach 13, Post: Ktihnsdorf, Karntcn.
Priporoča sc tzdelovalnica m trgu vina z okvirji in zaloga umetniških slik Ham Treffer, Celovec, Burg-gasse.
Električni hladilniki, 45 litrov: 3600 šil. 60 litrov: 3920. 100 litrov: 5200. MODRITSCH - clektrotrgo-vina, Celovec TViencrgasse.
Žimnice (modroci) tridelni polnje-ni s la afrikom kompletne velikosti. Sil. 395 in 375 KR1SCHKE A CO Cclovcc-Klagenfurt, 8.-Mal Strasse in Neuer Platz
Blago za pomladanske obleke v bogati izbiri po globoko znižanih cenah pri CHIODI & KASSIG, Celovec, Benediktinerplatz.
Politne srajce v najvežji izbiri
CELO V EC-K LAG EN FURT Stadttheatcr
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 6. do 9. junija: „... Mutter sein dagegen sehr”.
Od 10. do 12. junija: »Belita tanit”.
Predrti
Predstave ob 16.00. 18.15 in 20.30 Od 6. do 12. junija: »Hotel Sahara.”
BEL j AK V I LLACH ' Bahnhollichtspicle Predstave ob 12., 16. uri, oh 18.15 ter ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 6. do 9. junija: »Einc aiueri-kanische TragOdic”.
Od 10. do 12. junija: „14 Jahte Sing-Sing”.
POCENI PRODAJA v trgovski hiši GG0f9 UlHIChadCH se nadaljujel Varčno kupili pomeni: kupili v trgovski hiši GCOIU URlICllSdCII
Celovec - Klagenfurt Fleisrhmarkt
Obiščite restavracijo »Zur Glocke”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
Svoje kolo kupim samo pri TRUPPE St ERMANN, Beljak-Villach, VVidmvnn-gasse 20. Tudi ,t* obroke.
Električne priprave, motorji, lestenci, kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elektro-HAAS Sc CO, Celovec, Bahnhofstrasse.
List izhaja »sak čemel. - Natofa sc pod naslovom »Naš tednik”, Celovec, Viktringct Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., ra inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Tisk: »Carinthia”, Celovec. Vdlkermarkter Ring 23. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Pošt. ček. urad št. 69.79s!