ISSN 0351 -6407 ESTI nimi s plohami. - Je gladovna stavka tožbo str. 5 Murska Sobota, 28. maja 1998, leto L, št. 22, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 190 SIT (IZ)BRANO str. 8 ’ 1 KRONIKA LOKALNA SCENA REPORTAŽA GOSPODARSTVO AKTUALNO DOMA — Lokalna slepota Kaj storiti, da se pritegne pozornost? Politikom je na primer dovolj v pravem trenutku stopiti na pravo mesto, športnikom zatresti mrežo, glasbenikom zapeti skladbo, in že jim CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana NANA RITUPER RODEž Na letošnjem sejmu Vino v Ljubljani komisija morala upoštevati njego- Vse poti vodijo okviru 44. mednarodnega sejma Vino ’98 v Ljubljani so posebne strokovne komisije, sestavljene iz najbolj priznanih svetovnih eno- logov, ocenile 1.177 vzorcev vin iz 28 držav. Ocenjevanje je potekalo pod okriljem Mednarodnega urada za trto in vino (OIV), zato je ^°Se gorice, češ ko-Plačati zavr. *ornsk^ Vi.« Cenevcel^love- FINANCE str. 6 Mestne mere '"w,kObaneKuzma ■i n trni na morajo narediti . . postavljajo spomenik • I °mači kulturniki, da jih sploh opazijo? qnhnta so pred nedav-I Muzealci Pokrajinskega muzeja Mursa . o pri2nanje za 1 Valvasorjevo priznanje, najvisjes da so strokovno penice; kar je hkrati njihova popolna ve"' občutilo, da je s tem Stalno muzejsko zbirko. Koliko pa Jih je občutit a Pokrajina dobila nekaj odličnega! j domačih odlično za strokovnjake, je ig^e vredno P^ muzeju mti formalno-pravno re- 1 , 0 v^adanja prostora ne pripomore, da 'S i1eijSkih pravic ne ■ Tri pomurske občine namreč ustanov' j jnsntucija kul-gnesti na soboško občino. In komu mar. da ta ms | danes deluje tako rekoč ilegalno!? h() dobila pobuda tudi, kakšno politično podp kulturne l čedii^0^ samostojnega Zavoda za vars v o^nosti, da bi se Mwsk/ So/)o, s čjmer w se ,e. I & 2e lma določene predispozicije, o odziva. \ kaže- da se Politika pri tem bolj mlac " ucjje ustana-I »feli^ Že kdo s”u7'e načrt, kako bodo regjs da imamo I n« 2sodi se ^ko, da bom° ne-^". ,d za zaščito nara-1 vtiei^'7^ Pokrajinski muzej, v Ižakovci h lturnjh društev, v I U tUrne ded'^ine’ v Panovcih sedež zve- Opisom, da svo-I ^ni^P,^ in indijsko knjižnico - Pk avajo regijo 1 11(1 tr muzeaic' kot črepinje razbitega ’ 0SI in desnega brega Mure. ^'^ia Juhija 0) M forte .tčKl ALI : ^IZER lak za lase 300 ml.........506,60 SIT J^ZER lak z mehansko pršilko 150 ml .. 476,80 SIT I .......192,10 SIT °AN na DAN zobna pasta 75 ml °AN NA DAN ščetke ............ ANIAI soft krema 250 ml....... AMAI beauty krema 250 ml ................ tanin SIT ®^N za posodo, koncentrat 1000 ml M 223,70 SIT 430,80 SIT 464,40 SIT 5 s $ p™. H Novaka 2, 9000 Murska Sobota. Ste videlLsuahbip^ -potezo aomacega trenerjrag . žtmife..,, _ : . • ■ T - - - - ; Prvak Slovenije iz Dobrovnika va pravila, ki določajo, da je za kakovost lahko nagrajenih največ 30 odstotkov ocenjenih vzorcev. Najboljšim vinom so tokrat podelili 7 velikih zlatih, 107 zlatih in 230 srebrnih medalj, ob njih pa so štirje vzorci osvojili še najžlahtnejša priznanja - šampione. Slovenija je tokrat ostala brez šampiona, osvojila pa je l veliko zlato, 44 zlatih in 98 srebrnih medalj. Edino veliko zlato medaljo za Slovenijo je dobila kmetija Hančik iz Dobro-, vnika za renski rizling letnik ’97, ’ kar je prav gotovo priznanje tudi za premurska vina, ki se tako uvrščajo ob bok najboljših svetovnih. Renski rizling Hančikovih je tako postal prvak države Slovenije med vini in prvak sorte na ocenjevanju v Ljubljani. Ob tej veliki zlati medalji so Hančikovi prejeli še srebrno medaljo za sivi pinot, medtem ko je bil nagrajeni renski rizling skupaj z avstrijskim vinom tudi v konkurenci za osvojitev šampionskega naslova med mirnimi vini z ostankom sladkorja. L. KOVAČI RAČUNALNIKI M. Sobota. Slomškova 17, tel.: 27 094 Spremenljivo oblačno bo Nisem ga hotel ubiti str. 19 Svetniki nad Ljutomerčane z odškodninsko Prekmurska gibanica na bizeljskem gradu str. 19 S Hram prevzel Pomursko založbo str. 7 Jubilej obrtnikov str. 3 V Župniji Dobrovnik sta bili v nedeljo dve slovesnosti: dopoldne sveto obhajilo, popoldne pa blagoslovitev kapelice. Sveti Urban je zavetnik vinogradnikov in med svojimi nasadi so ga hoteli imeti tudi vinogradniki v Dobrovniških goricah. Padla je odločitev o gradnji kapelice v križišču cest na vinogradniškem območju. Ljudje so prispevali denar in material, tudi nekaj prostovoljnega dela je bilo. V krajšem času so delavci Zidarstva Antona Zakojča z Gornje Bistrice zgradili kapelico, pa tudi kipar Janos Bereš iz Zalaegersze-ga se je potrudil in do določenega časa izklesal v naravni velikosti lik sv. Urbana. Vrednost »naložbe« je okrog milijon tolarjev. Na blagoslovitveno slovesnost v nedeljo ob 16. uri je prišlo veliko ljudi. Na stežaj so odprli tudi svoje kleti, a pivcev ni bilo veliko, kajti zaradi turobnega vremena ljudi ni ravno žejalo, povrh pa se mnogi vozniki boje piti zaradi kazni, ki so zagrožene z novim zakonom o varnosti cestnega prometa. Na samem začetku otvoritvene in bogoslužne slovesnosti so zaigrali rogisti iz Murske Sobote, nato citrarji Lušta bande, sledilo je nekaj nagovorov, nakar je dr. Jožef Smej blagoslovil kapelico in sv. Urbana. Med mašo je pel župnijski cerkveni zbor, pozneje - celo v noč - pa je ljudi razveseljeval trio Trije Feriji. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN zimski /AHSFA VRTOVIr d. 0. O. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota IfDUlINCLf A PVCINALU VnnUlOfVM okna TER vrata Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL AKTUALNO OKOLI NAS 28. maj 1998,____ aktualni N • a k t u a I n Iz New Yorka Suharto odstopil Država proti Billu Gatesu Ameriška vlada in zvezne države tožijo Microsoft zaradi izkoriščanja monopolnega položaja Čeprav seje zdelo skrajno neverjetno, je indonezijski predsednik Suharto odstopil, njegovo mesto pa je zasedel Baharudin Jusuf Habibi, ki je že predstavil svojo vlado: v njej je mesto obrambnega ministra obdržal general Viranto, gospodarski minister pa bo tudi v prihodnje reformist Ginandžar Kartasasmita. V vladi pa ni več Suhartove hčere Hardijante Rukmane in lesarskega mogotca Mohameda Hasana. Habibi je prav tako zatrdil, da bo guverner centralne banke poslej neodvisen od nosilcev oblasti, kabinet pa si bo prizadeval za gospodarsko in socialno stabilizacijo države, kot naj bi jo narekoval januarja podpisani sporazum med donedavnim voditeljem Suhartom in izvršnim direktorjem Mednarodnega finančnega sklada Michelom Camdessusom. Študente, ki so Habibija označili za Suhartovo lutko, je vojska pozvala, naj prenehajo z demonstracijami. Razmere se umirjajo tudi v glavnem mestu Džakarti, čeprav še vedno ni povsem jasno, kaj se lahko izcimi iz razklane vojske. Kamni za Bulatoviča ravosodno ministrstvo pod vodstvom državne tožilke Janet Reno in 20 zveznih držav je pretekli teden vložilo največjo pro-titrustovsko tožbo v zadnjih 100 letih ameriške zgodovine. Na zatožni klopi se je znašlo računalniško podjetje v lasti najbogatejšega zemljana Billa Gatesa - Microsoft. Slednji si tožbo lahko privošči brez večjih skrbi, kako bo plačal odvetniške stroške, saj naj bi njegovo bo-gatstvo, ki je že skorajda »nesramno« veliko, znašalo več kot 40 milijard ameriških dolarjev. J....... ti ' Miloševič je kljub temu, daje popustil in pristal na srbsko-al-banske pogovore, ki so se začeli v petek v Prištini, še vedno alfa in omega srbske politične scene. Tako je črnogorskim politikom znova prisolil zaušnico, ko je za predsednika skupščine Zvezne republike Jugoslavije imenoval predsedniškega tekmeca na črnogorskih volitvah Momira Bulatoviča. V Črni gori, od koder je Dukanovičevo vodstvo dajalo jasne znake, da ne podpirajo nasilja na Kosovu, z Miloševičevo odločitvijo niso zadovoljni, zato napad na Bulatovičev avtomobil, ko se je ta vračal s strankinega posveta v Golubovcih, ni presenetljiv. Ko je eden izmed napadalcev poskušal na avtomobil predsednika Socialistične narodne stranke Bulatoviča vreči večji kamen, je vmes posegla zvezna policija. Incident seje končal tako, daje lokalna policija zaprla zvezne policiste. IrskLreferendum 22. maja je po sedeminse-demdesetih letih prvič potekal vseirski referendum. Več kot 1.175.000 ulstrskih volivcev je odgovarjalo na vprašanje »Ali podpirate sporazum, ki je bil dosežen na večstrankarskih pogovorih o prihodnosti Severne Irske«, ki so ga pred mesecem dni sprejeli predstavniki Britanije, Irske in osmih političnih strank na Severnem Irskem. Polnoletni državljani Republike Irske pa so se izrekali o spremembi ustave, v kateri so bile jasno zapisane irske težnje po celovitosti otoka. Uspeh referenduma, ki naj bi v prvi vrsti prinesel mir med katoličani in protestanti na Severnem Irskem, med drugim predvideva tudi ponovno konstituiranje ulstrske skupščine v Belfastu, ustanovitev ministrskega sveta za sodelovanje med severom in jugom Irske, postopno oblikovanje skupščine otokov, ki naj bi jo sestavljali poslanci britanskega in irskega parlamenta ter škotske, ulstrske in waleške skupščine. V dveh letih naj bi iz britanskih in irskih zaporbv izpustili tudi vse politične zapornike. Expo1998 V portugalski prestolnici se je začela zadnja univerzalna razstava tega tisočletja, na kateri sodeluje ok- rog 160 držav, med njimi tudi Slovenija. Slovenski paviljon je v soboto odprl premier Janez Drnovšek, ki je med drugim podpisal tudi Listino o oceanih, ki jo je pripravila Organizacija združenih narodov. Po spektakularni petkovi otvoritvi, se največ ljudi drenja pred drugim največjim akvarijem na svetu, imenovanem Oceanarij - v njem naj bi se skrivalo kar 20.000 živalskih vrst. No, tudi slovenski paviljon ni ostal spregledan, saj se je kar štirideset ameriških kongresnikov sprehodilo po njem, s čimer so se oddolžili slovenskemu predsedniku vlade za ogled ameriškega paviljona. V Drnovškovem spremstvu so se zadovoljni znašli tudi ministri Gantar, Marinček, Razgoršek ter državna sekretarja F. Juri in M. Širca. Pravosodnemu ministrstvu so se v tožbi proti Microsoftu pridružile naslednje zvezne države: California, Connecticut, Florida, Illinois, Iowa, Kentucky, Severna in Južna Carolina, Louisiana, Maryland, Massachusetts, Michigan, Minnesota, New Mexico, New York, Ohio, Utah, Wiscon-sin, Virginia in Kansas. Bistvo tožbe je v skoraj monopolnem obnašanju Microsofta, ki izkorišča svoj položaj na trgu operacijskih sistemov in sili proizvajalce računalnikov, da vanje vgradijo nekatere elemente, ki bi jih lahko dobili od drugih ponudnikov. Po revoluciji 1986 Microsoft seje znašel na zatožni klopi zaradi operacijskega sistema Windows ’98, ki ga je začel proizvajalcem računalnikov pošiljati v začetku preteklega tedna. V sestavi Windows ’98 je tudi Microsoftov brkljalnik po internetu (browser) Internet explorer, kar je največji kamen spotike, ki moti tožnike. Microsoft je leta 1986 povzročil pravo revolucijo v računalniških operacijskih sistemih z uvedbo oken (Windows), ki so omogočila lažje upravljanje osebnih računalnikov, saj so se od takrat namesto zapletenih komand ali ukazov začele uporabljati ikone ali znaki in delo je postalo lažje, saj se do programov pride le z enostavnim pritiskom na gumb na miški. Operacijski sistem Windows je od takrat naprej najbolj razširjen pri uporabnikih, kar je Microsoft postavilo v skorajda monopolni položaj na tem trgu. Microsoft je letos proizvedel nov dodelan sistem Windows 98, ki bo ameriškim kupcem računalnikov na voljo 25. junija. Do tega bo zagotovo prišlo, saj je datum pričetka sodne razprave določen 8. septembra, kar bo vladi onemogočilo, da blokira distribucijo, kar je bil eden od njenih namenov za sprožitev tožbe. crosoft. Slednji zato, ker bo do septembra že prodal veliko število novih operacijskih sistemov Windows '98, vlada pa se tolaži, da proces zaradi dokaj hitrega pričetka ne bo trajal tako dolgo, da bi napredek tehnologije celotno tožbo naredil za brezpredmetno. To je sicer dokaj slaba tolažba, saj pravni strokovnjaki predvidevajo, da se bo zgodovinska tožba vlekla najmanj nekaj let. Vladna stran se lahko tolaži tudi z izbiro sodnika Jacksona za vodenje procesa, saj je ta isti sodnik pred leti že vodil podoben sodni postopek, seveda v manjšem obsegu, ko je trditve Microsofta, da ne more ločiti brkljalnika od celotnega sistema, ne da bi poškodoval celoten sistem, postavil na laž. V sodni dvorani je nekajkrat pritisnil na miško in uspel izbrisati Internet explorer brez najmanjše škode za nadaljnje delovanje računalnika. Vladne zahteve cem računalnikov ponujal velike popuste, če z operacijskim sistemom sprejmejo še Internet explo-rer, ali dovolijo, da kupec ob prižigu osebnega računalnika vidi na ekranu ime Microsofta. Če bi podjetje to odklonilo, potem bi cena Windowsov skokovito porasla. Proizvajalci računalnikov se doslej niso počutili oškodovane, saj je sistem Windows najbolj razširjen in najugodneje sprejet pri uporabnikih. Vlada pa v tožbi skuša doseči tudi, da bi proizvajalci za isto ceno lahko svobodno odločali, če bodo na osnovni strani ekrana prikazali kakšne druge podobe ali sporočila, razen Microsoftovih. Sodnik Jackson Microsoft je od zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona sicer zahteval, da odloži postopek za sedem mesecev, da bi lahko pripravil obrambo, kar je sodnik zavrnil. S sodniško odločitvijo sta tako na nek način lahko zadovoljna vladna stran kakor tudi Mi- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Zdaj se dogaja nekaj podobnega. Država zahteva od Microsofta, da novi operacijski sistem Windows '98 pošlje proizvajalcem osebnih računalnikov brez Internet explorerja, ali pa da ob njem vključi še brkljalnik konkurenčnega podjetja Netscape. Microsoft se je po doslej dostopnih podatkih posluževal nepoštenih poslovnih metod, ko je proizvajal- Pod klobukom Če se proizvajalci računalnikov in kupci ne obremenjujejo z brkljalnikom in izpisi na ekranu, se lahko vprašamo, zakaj je sploh prišlo do tožbe? Zajec se verjetno skriva v oglaševalskem prostoru. Tisti, ki nadzira brkljalnik nadzira tudi prostor za reklame, ki prinašajo ogromne denarce. Uporabniki računalnikov, ki bodo vsak dan ob vklopitvi videli na ekranu znak Microsofta, se bodo tudi kasneje, če bi se pojavilo dovolj dobro konkuenčno podjetje, verjetno raje odločali za Microsoft. Netscapovo politično lobiranje Medtem ko se razvija javna debata o početju Microsofta se pojavlja tudi vse več morebitnih oškodovancev, podjetij, ki proizvajajo računalniški software. Microsoft se je lastne obrambe lotil precej nerodno, saj napada Iz Monoštra piše vlado, da skuša podjetništvom^ katerih stojijo ZDA- a obnaša kot; daje se t majhno inovatorskop J je iz nič začelo ustv^ ^pi dejansko stanje pa-1 oSOjj polnoma drugačno. eno najmogočnejši ( svetu. kiizk»riSWP»l»« Fl gu, da ostane steV ^|| obtoževanju vlad e, njegovo svobodo in | Microsoft pozablja. morda učinkovite) P mnogo bolj resno dej djOi da v svoji tožbi daj P konkurenčnemu P° > up scape),kisenazunal^ trudi prikazovati s™ .pl vljenost. Seveda e naj bi Netscape zal političnih stranka > srednih prijemih-milijonov dolarjev- Epilog? / Protimonopolna ^ J sodnega ministrslv držav bo zaradi nas * privlekla na dan se zane podrobnosti o p Microsofta. O^e® J vprašanje, ali je s . oVOff resu potrošnikov- 0 J za zdaj negativ®11' mIjI’ mogočanje upora 6 rjenega °Pera^Sj^^ kratki rok le škodi dp dsf ker se nobena alt® ne more Primer^L Verjetno pa jet0 1^01»č daljši rok, saj bo 0 j razvoju morda po*1 temelje, za svobo । porajajočimi s® d ROBER1 r MARJAN^ (Pol)obrat na des^ Po prvem krogu volitev na Madžarskem še nič ni bilo odločeno. Zelo jasno pa se je pokazalo, da se močno maja položaj vladnih strank. 10. maja so namreč socialisti dosegli 32-odstotni rezultat, liberalci pa le osem odstotnega. Torej tudi v primeru, če bi ostala dosedanja koalicija, ne bi imela potrebne večine za formuliranje vlade. Nič bolje ni kazalo na desni strani. Čeprav so mladi demokrati (FIDES Z) zasedli drugo mesto (28 % j, njihovi zavezniki (MDF) po prvem krogu niso dosegli niti 5 odstotkov, da bi (p)ostali parlamentarna stranka. Na tretjem mestu je bila Kmečka stranka (FKGP) s 14 odstotki. 5-od-stotni prag je dosegla še skrajno desničarska Stranka madžarskega življenja in pravice (MIEP). Med dvema krogoma volitev so se potem začela ugibanja, kako bi se dalo formulirati vlado. Le ena stvar je bila gotova. Če bodo fldesovci.zma-gali, t. i. velika koalicija (FIDESZ -MSZP) ne bo prišla v poštev, kajti to je stranka, s katero oni pod nobenim pogojem ne bi sklenili koalicije. Da so svojim volivcem pred volitvami sveto obljubili, da ob morebitni zmagi tudi s kmečko stranko ne bodo šli v koalicijo, o tem so med dvema krogoma kar molčali. Lahko pa sklepamo, da se je za zavesami marsikaj dogajalo, kajti pred drugim krogom je odstopilo kar 82 kandidatov kmečke stranke v korist kandidatov FIDESZ-a. Tako je po drugem krogu predsednik Kmečke stranke dr. Torgydn z velikim zadovoljstvom izjavil, da sefi-desovci za zmago lahko zahvalijo tudi njim. Toda ta zmaga v času med dvema krogoma še ni bila gotova, kajti socialisti so upali, da bodo volivci uvideli, da se je tehtnica preveč prevesila v desno in jo bodo v drugem krogu korigirali. V takem vzdušju smo pričakali 24. maj, drugi krog volitev. Kot če bi tudi volivci čutili, da se je končno treba odločiti, so šli v večjem številu na volišče kot v prvem krogu (57%). Že predhodni rezultati javnomnenjskih raziskav so pokazali, da bodo izidi med socialisti in fidesovci zelo tesni. Le ena agencija je napovedala zmago socialistov po rezultatih anket na dan volitev, a tudi ta le za en mandat. Dve agenciji sta imeli nasprotni napovedi, torej sta predvidevali, da bo zmagal F1DESŽ T kot je na koncu X/ dvema strankami 1 f pričakoval. Po neuradnih) rezuta ^J 148, socialisti.134’ 48, liberalci 24^ mandatov. Vma . prišel en sam neod^f sicer Mihdly Kt‘Pa’ J minister. imI'3 Ji! MadžarskiP<^ poslancev, za vel trebno 194 tna tarjabopredse^^^ vsej verjetnosti f J, Orbdna.P^^ Kako bo zbral po< neznanka, na odgovor v nas^n Ml Nekatere pos1^.^, tev so pa že zdaj jč vseh verjetnosti) ie vlado, sociahst'se m d' J izkazali kot opa^Z svojega poraza ni kajti tolažijo se5 ^liit”' (i! poslance volilo v več1 volivcev kot tolažba!! 581^ ,998 AKTUALNO DOMA 3 Sejem in strokovni posveti Obrtniki prevzemajo vajeti P a m e Drnovškov harakiri p°meni praznovanje 30-letnice novejše obrti v Prekmurju prelomnico v odnosu ynih inštitucij in bank do obrtništva ter podjetništva? IW Prostoru pred G alerijo v I M Murski Soboti so v torek, •M 26. maja, odprli prvi se-Mi obrti in podjetništva, ki po-Mi prelomnico v odnosu male-W gospodarstva do lokalne skupnosti in do centralnih inštitu-djAse do sobote zvečer bodo na "gledizdelki domačih obrtnikov, ri bližnjih stojnicah je moč kupo-Mdomače izdelke, v sosednjih šotorih pa so gostinski lokali. Predsednik Območne obrtne AmniceM. Sobota Štefan Pa-'hijek je prepričan, da se morajo ^tmki sami v večji meri propa-fatiin si pomagati. V ta namen S9Mi organizirali posvet Vajenih mojstri (v sredo) in okroglo ®'zo Razvoj obrti in podjetni-sejem pa naj bi postal tradi-^nalen. Sojem sta odprla predsednik ^nega odbora Obrtne zbor-Slovenije Stanislav Krambe-^er in župan Mestne občine . Sobota Anton Slavic. Slednji 'tvelik zagovornik razvoja se-lttnske dejavnosti v Soboti, saj je krstna predstavitev lahko Mbuda za mnoge mlade po-We. Tako kot v Evropi sti- i pirajo malo gospodarstvo z i ^imi sredstvi, bo tudi Slove- I ^morala več denarja name- I za podporo obrtnikov in 1 Jetnikov. G. Kramberger je I hecejbolj kritičen, saj plačil- ! ^Nedisciplina ogroža obstoj I obrtnikov in podjetni- I davek na dodano vrednost, I na zahtevo Evrope, I 0 še bolj otežil delo prav ' Prvi sejem obrti in podjetništva naj bi pomenil tudi začetek nove sejemske dejavnosti v mestu Murska Sobota; prihodnje leto bo sejem najverjetneje na lokaciji nekdanje Panonke v bližini obrtno-indsutrijske cone. manjšim podjetnikom: »Trenutno se dogajajo zelo čudne stvari tudi okrog volitev v organe Obrtne zbornice, da ne naštevam problemov, ki jih prinašajo predpisi zaradi integracije z Evropsko unijo. Mi smo danes prepričevali poslance, da imamo velike možnosti v tem času šest sedem let, kolikor bo trajalo to prilagajanje, da usposobimo naše gospodarstvo, da bo konkurenca Evropi, ne pa da se bo Evropa predstavljala s proizvodi Hongkonga. Naj bo to slovenski proizvod, ki daje delo in kruh našim ljudem v teh pokrajinah, to je edino vodilo za ohranitev svoje identitete in svojega gospodarskega prostora. Potrebni sta le volja in želja.« Ker je politika v pokrajini sposobna podpreti projekte, v katerih vidi svojo prihodnost, verjame, da bo tukajšnjemu malemu gospodarstvu uspelo. Na slovesnosti ob 30-letnici Območne obrtne zbornice M. Sobota so podelili zlato priznanje Obrtne zbornice Slovenije Štefanu Pavlinjeku in Ignacu Rajhu. Obrtni zbornici Kiosz iz Sombo-tela na Madžarskem so podelili, Foto: Nataša Juhnov častno plaketo OOZ, za častnega člana pa so imenovali predsednika države Milana Kučana. Posebno priznanje za dolgoletno delo v zbornici so prejeli Jože Špilak, Kornel Pustai in Geza Kisilak, za oživljanje in ohranjanje tradicionalne obrti pa Jožica Celec. Poleg tega so podelili še priznanja sosednjim zbornicam, požrtvovalni in inovativni sekretarki ter še po šest srebrnih in bronastih priznanj prizadevnim članom.. BERNARDA B. PEČEK! ske s asno spre] ac ^ugje pa se je zatikalo &0cU>^_______________________ _______________________________________________________c_________ u. na zemljišča v lendavski občini dražja kot v New Yorku? - Član sveta J!!!!^2e Lendava naj bo Madžar poročen s Slovenko Občini ?r^akovab> da bodo na zadnji seji Občinskega . v zvezj z [ največ govorili in se morebiti »prepira-dobijj n el°šnj'm Proračunom - v obravnavo in odločanje finske b^°S s^m^°se očitno zmotili. Ko je bil »lov na S^died prih a®ajne odprt«, so bili vsi tiho, le županje poja-Kv>oStj z Ocike Pogojno vključili nadomestila za spremem-^rjev) Pr> gradji lendavske obvoznice (160 mi- ’ '' - ajtl n* še gotovo, ali ta denar dobijo letos. V^obir ^segoto skoraj Pripomb St SŽS'°OOonn\Clnskobla^ kl^ilik ’00 tolarjev, farjev n;,. s. bi znašale dohodnine, 329 milijonov tolarjev računajo pridobiti iz naslova finančna izravnava, 94,6 milijona tolarjev je predviden znesek Ministrstva za kulturo (za kulturni dom v Lendavi) itd. Največji odhodki za naložbe pa so planirani za kulturni dom v Lendavi (261 milijonov SIT), za nakup nepremičnin za delo občinskih organov (30 milijonov SIT), sofinanciranje gradnje kanalizacije v KS Kapca in Hotiza (20,5 milijona SIT) itd. Že pri naslednji temi ni šlo vse tako gladko kot pri sprejemanju proračuna. Šlo je namreč za to, kaKo zagotoviti, da bo en član sveta Ljudske univerze Lendava pripadnik madžarske na-rodnosti.To pa naj bi zagotovili tako, da bi ga imenoval občinski svet na predlog sveta Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Lendava..Nekateri so temu oporekali, češ da to lahko i aniških certifikatov 000 upravičencev la VI V"a /adni^ seji na podlagi za^ona ° ni? 1U^U 'astmnjenja in privatizaciji prav M 4 v lasti Slovenske razvojne družbe ^tavr,^”’ ^jela tudi uredbo o postopku za abra'lčenosti državljanov Slovenije 19^S "'^'h certifikatov, ki so jih do 30. ju-Pri pooblaščenih investicijs i' >^7'° bi" za^i K>ka’.i'a d™žhe KBM Infond, NI‘D «> tha’ VPravičenci, ki naj bi jih bilo ,ahk° uPMabiU ccr,i',ka1"?' M« bo potekal vpis in vplačilo investicijskim družbam. 0 ^Ih pogoji in na način določen s to uredbo bodo lahko državljani ponovno uporabili certifikat v družbah, ki jim bo Agencija za trg vrednostnih papirjev odobrila povečanje osnovnega kapitala. Uredba, ki bo začela veljati z dnem objave v uradnem listu, tudi določa, da morajo pooblaščene družbe za upravljanje, ki upravljajo pooblaščene investicijske družbe po omenjenem zakonu, dostaviti podatke o zavrnjenih lastninskih nakaznicah. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo zatem tem državljanom na podlagi podatkov izdalo potrdilo o vrednosti sredstev, ki je enaka višini do višine vrednosti, opredeljeni v nakaznici. izključuje zastopstvo Slovencev (Gusti Horvat). Svetnik Igor Šetinc pa je imel na vse skupaj zanimivo repliko: »Naj bo Madžar, ampak poročen s Slovenko!« Skoraj vsi pa so nazadnje le podprli županov amamdma (dopolnilo), da bo kandidata predlagala narodnostna skupnost, imenoval pa ga bo občinski svet. »Udarili« pa so se glede odloka o odmeri in plačilu dodatnega komunalnega prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine' Lendava. Albert Giorgiutti je izrazil bojazen, bo zaradi tega prispevka gradbeno zemljišče v lendavski občini morda dražje kot New Yorku, namesto da bi spodbujali gradnjo stanovanj in poslovnih objektov. Ampak rečeno je bilo, da imajo take prispevke že uvedene tudi v drugih občinah, daje to tako zakonsko določeno, da se bo denar stekal na račune krajevnih skupnostih in da ga bodo namensko uporabljali za komunalno infrastrukturo. Župan in občinski svet pa naj bi imela v določenih primerih možnost investitorje -oprostiti plačila tega prispevka. O tem pa je potrebno pripraviti in sprejeti natančne kriterije. JOŽE GRAJ ■ e, premier v državnem zboru ni naredil harakirija, kot naj bi od njega pričakoval Peterle. Niti dobesedno niti v prenesenem pomenu. Resda premier ni samuraj, da bi s preparanjem lastnega trebuha naredil častni samomor. Ni pa tudi človek, ki bi naredil moralni ali politični samomor. Resda ga vedno znova dela, toda zmanjka mu ... česa? Časti? Čeprav se za govornico, za katero nima poslanske imunitete, pa še gost je v parlamentu, kot ga vedno znova opomni obešenjaški poslanec, obnaša kot pravi despot. Tokrat mu je uspelo, da se je povzdignil nad glave slovenskih političnih veljakov - češ, za moj prestol se boste opozicijski veljaki med sabo pobili!? Ne bo odstopil, ker se boji, da bi padale opozicijske glave?! Gospod premier, v kakšni državi mi živimo? V demokratični, kjer se vsak (tudi vprašljivo izvoljeni) lahko poteguje za oblast ,ali pa v državi, kjer s padcem dinasta padajo glave cele njegove dinastije? Očitno misli, da je večen. Da je njegova pozicija neomajna. Da ga na njegovem mestu ne more zamenjati nihče. Daje najboljši med vsemi možnimi. Seveda kot tak nima nobene krivde. Retrogradno ne bo odgovoren. Parlament ni spovednica. Pa tudi sodišče ni. Kaj torej je? Vnaprej dogovorjen izid dvodnevnega televizijskega šova? Ti si moja tajna Po tistem, ko je bil tajni sporazum med Vlado republike Slovenije in izraelsko vlado že objavljen v Magu, je listina še vedno tajna. Še več, tako je tajna, da je za nekaj časa kar izginila iz prostorov varnostno-obveščevalne službe. Baje naj bi jo tajno preučevali v ministrovem kabinetu. Hudo, hudo, čeprav naj ne bi bila narejena škoda naši državi. Ne samo, da so poslanci z glasovanjem dokazali, da je v naši državi povsem dopustno sklepati sporazume, ki so v očitnem neskladju z ustavo in zakoni, pri nas jih v imenu vlade lahko sklepa celo varnostno-obveščevalna služba, podrejena ministrstvu za obrambo. Še pomnite, tovariši Kdo torej vodi to državo? Le kaj si misli svet o naši ljubi državi in njeni sposobnosti za usklajeno delovanje navzvzen, če se hkrati v istem kraju pojavijo kar tri različne delegacije — bojda povsem neodvisno. Čudno, čudno. Preden je bil imenovan za ministra, je Kacin hodil po Izraelu. Peljal se je v istem letalu kot Kučan. Toda nista potovala skupaj. Kje pa?! Prvi je bil preprodajalec aviacije podjetja Iskra Com-merca in bodoči obrambni minister, drugi samo Rabinov prijatelj. Izraelskih simpatij do Beograda pa spet ne moremo kar tako pozabiti! In kako se šele neumne delajo naši politiki, ko gre za provizije. Kakšne varovalke, ki onemogočajo provizije?! Biznis je biznis, bi rekel Walter Wolf, ki je nekdaj tako rad pomagal Sloveniji. Je embargo opravičilo, da je Slovenija za orožarske posle nakazovala denar na luksemburško banko? No, nikar preveč svetohlinstva! Če jih je dobivala ta garnitura, jih je morda tudi prejšnja oziroma, kaj so iskali fantje v Celovcu? Morda kak račun? Dragico? Očitno je, da je edini recept ohranitve na oblasti vztrajno zanikanje kakršnekoli vednosti, kaj šele krivde! Odpustki pa se potlej plačujejo v koalicijskem »dealu« oziroma z glavami. Kdo bo prevzel vodstvo kmetijsko-gospodarske zbornice? Kdo bo novi (nova) šef vladnega urada za informiranje? Kateri minister bo naslednji spokal »kufre«? Virman gor, virman dol Včasih je uspešna pot tudi polivalentnost: samo poglejte, kakšne vse resnice prihajajo na dan s spornim financiranjem SLS-ovske stranke. Najprej je virmane zanikal Marjan Podobnik. Nato je zanikal Metod Dragonja. Bivša poslanka Lukačeva je molčala. Nato se je Metod Dragonja spomnil. Spisal pismo kriminalistom. Nato se je zbudil iz hipnoze in glejte! Pogledal je papirje in ugotovil, da je Lek financiral SLS-ovsko kampanjo Lekove delavke in bivše poslanke. Toda gospa je o tem prvič slišala iz medijev. Čudno, ne?! Kdo torej govori resnico? Si želijo prav to, da ne verjamemo nikomur in pozabimo na afero? No, sodstvo je neodvisno. Za to pa bomo plačevali davkoplačevalci. Če boste trgovali z orožjem in vam ga bodo zasegli, se kar lepo odpravite v prestolnico, si posteljite nekje na prostem in začnite z gladovno stavko. Tako boste uspeli, da bodo prebivalci sončne podalpske deželice plačali za nepravilnosti, ki jih zagreši državni aparat. Osemnajst milijonov tolarjev za Štormana in Zupana, ker so jima preprečili preprodajo orožja! Ne, to ni bilo politično motivirana akcija. Kje pa! Čeprav je sodeloval cel trop policistov. Pa potem tožilci. Pa sodišče. Samo slučajno sta vpletena člana strankarska gospoda - kakšne desnice že? Z neodtujljivo pravico preprodajanja orožja!? Ne, tukaj nima razum kaj iskati. A. POTOČNIK! Mladi val v živo iz Doma Kulture v Ljutomeru Gostje: Jan Plestenjak in Funky Babes 4 LOKALNA SCENA_____________________________________28. maj 1998, »g! Dve vasi, dve samostojni občini Lahko bi tudi skupaj plesali Po mnenju direktorice Razvojnega centra Lendava Helene Kramar ne gre za »pravljično«, vizijo, če ... - V eni in drugi občini je preveč samskih moških in žensk K akšne so možnosti dolgoročnega razvoja novostalih občin - Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče -, ki so jih ustanovili na območju prejšnje skupne Občine Len- dava? Na to vprašanje so skušali poiskati odgovore v Razvojnem centru Lendava, ki ga omenjene občine tudi sofinancirajo. Svetniki odranske in kobiljanske občine so se s svojima županoma odločili, da bodo program obravnavali na skupni seji, ki so jo pripravili v eni izmed zidanic na hribu Svetega Martin pri Kobilju. Kobiljanski in odranski svetniki so imeli zanimivo skupno sejo - vodila stajo predsednika občinskih svetov Avgust Gjerek (stoji na desni) in Štefan Bogdan. Sledi skupno zasedanje v Odrancih potem ... (Foto: J. G.) Z dolgoročnim razvojnim programom jih je uvodoma seznanila direktorica Razvojnega centra Lendava Helena Kramar, ki je posredno komentirala naše »namigovanje« v Vestniku, češ da zveni vizija Lendave kot pravljica (nezaposlenih naj ne bibilo, razen gospodinj in lenuhov, povsod naj bi bila urejena kanalizacija s čistilnimi napravami itd.). Po njenem mnenju so takšna predvidevanja potrebna (brez optimizma ni razvoja) in tudi realna, če bodo uresničeni predvideni ukrepi, ki so zapisani v razvojnem programu. Svetniki in župana niso dosti besedovali o tem, kar so slišali glede razvojenga programa, ampak so spregovorili predvsem o problemih in težavah, ki zavirajo njihov razvoj. Tako seje odranski župan Ivan Markoja spraševal, kako to. da v njihovi občini nimajo niti enega elektrikarja, ne cvetličarja, ne vrtnarja in ne dimnikarja, saj bi imeli vsi dovolj dela. Zakaj se torej mladi v tako velikem številu odločajo za gimanzijo, kmetijske tehnike, kovinarje, računalnikarje in druge poklice, namesto da bi se izobraževali za take, s katerimi bi dobili zaposlitev? Poseben problem v Odrancih je tudi ta, da so vse okrog zemljišča I. kategorije, na katerih ni možno graditi. Kako naj se torej razvijajo? Tudi kobiljanski župan Pavel Nemet je menil, da nekaj ni v redu pri usmerjanju mladih. Prav tako nimajo pri njih nobenega Zidarskega in še kakšnega drugega mojstra. Predsednik Občinskega sveta Občine Kobilje Avgust Gjerek pa je menil, da je z razvojnega vidika problem tudi večje število »godnih« fantov in deklet na vasi, a neporočenih. Tako imajo kar 57 »starih« dečkov, 40 vdov in 3 vdovce. Tudi v Odrancih je nekaj podobnega. Župan Markoja je malo za šalo malo zares predlagal, da bi kazalo organizirati skupne plesne tečaje, na katerih bi najbrž nekaterim le »zavrela« kri, da bi se »sparali«. Velja poskusiti! JOŽE GRAJ ■ Po sledi govoric Vaški udar: keri de koga gor napela »Proha kak megle« Ostro je bilo minuli petek v Pristavi C ustva so bila prejšnji teden pregreta tudi na lokalni sceni. Natančneje: na vaškem shodu. Vsak bi v vasi, ki je niso marali niti povojni komunisti niti sedanji oblastniki, najprej sebi brado ustvaril. Da, da. Ostro je bilo minuli petek v Pristavi. Dva tabora - en predlog. »Uvoženi« predsednik krajevne skupnosti jih je hotel navdušiti za samoprispevek. Pa so ga že imeli, večkrat. Plačali naj bi, ker ne vedo pokasirati od države, občine in najemnikov, kot je Ljutomerčan in kot so Skladi kmetijskih zemljišč. Pa bi preslišali pozabljenost od države, ljutomerske občine, če jih ne bi zajel val osebnih interesov: »Asfalt do moje hiše ali pa nič!« je bila deviza, ki se je končala z razpustitvijo vaškega srečanja - do naslednjič? Čudna je bila računica, ki jo je predstavil predsednik sveta krajevne skupnosti: 1680 metrov asfaltirane ceste naj bi stalo prebivalce Pristave 3 odstotke njihove neto plače, 4,5 % odstotka naj bi plačali obrtniki od zavarovalne osnove, 1,5 odstotka upokojenci, lastniki zemljišč 9 odstotkov od katastrskega dohodka, zdomci 60 nemških mark na mesec (žakona o potrošnikih cenah še niso upoštevali, zato navajam ceno, kot so jo imeli zapisano na vabilu) in 180 mark na leto t. i. vikendaši (mednje so šteli tudi ljudi, ki nimajo stalnega bivališča v Pristavi, a tam vseeno živijo!?), deset odstotkov pa naj bi šlo še za vaška društva in deset odstotkov za redno dejavnost krajevne skupnosti! Nezaslišano: za delovanje krajevne skupnosti naj bi prebivalci pobirali samoprispevek!? Danes, ko ima že vsaka vas skoraj svojo občino! Ob tem je potrebno povedati, da tekoče vzdrževanje pomeni tudi nakup računalnika, da ni res, da bi Pristava v krajevno blagajno bila dolžna 200.000 tolarjev, temveč se je po zaključnem računu izkazalo, da so imeli 62.000 tolarjev presežka, ob tem da nihče ne ve, kaj sta delavca javnih del počela okrog 160 delovnih ur. Od kod krajevnim funkcionarjem informacije o plačah zaposlenih? Mar niso osebni podatki tajni? Sklicevanje na samoprispevek izpred dveh let pa je zelo vprašljiva zadeva, saj seje struktura zaposlenih v zadnjih dveh letih spremenila! In čemu naj bi si Pristavci sami gradili cesto, ko pa bi jim morala država primakniti od petdeset do šestdeset odstotkov, saj spadajo v demografsko ogroženo območje? Bodo z računanjem »približkov« zgradili eno do dve ulici, preostali pa se bodo zopet morali obrisati pod nosem? Čemu Občina Ljutomer lahko da za cesto Cezanjevci— Lukavci pet milijonov, za cesto Moravci—Grabonoš prav tako pet milijonov, za cesto Mota— Razkrižje pa kar 9.126.000 tolarjev iz naslova CRPOV? Nekaj krepkih je zletelo tudi na ljutomersko mestno hišo, za katero je v proračunu predvidenih pet milijonov tolarjev. Najbrž je z njihove strani predvsem upravičen ugovor »so že preštrihali mestno hišo, mi pa še nimamo asfalta«. Kakorkoli že, ljutomerska občina ima v Pristavi precejšen del svojega ozemlja, okrog 16 hektarjev, kamor pa spadajo tudi vse njene ceste. Krajani se zato upravičeno sprašujejo, zakaj pozablja nanje? Zato tudi ni čudno, da se je pozno večerna vaška debata končala brez dvigovanja rok in glasovanja za bodoči referendum — ki bo, če bo, in ki se mu lahko zgodi kot prejšnjemu, ki je padel na ustavnem sodišču (zato, ker so zanj glasovali tudi tisti, ki na referendum sploh niso šli). API Šalovci j a zadni seji občinskega sveta šobile sprejete dohodkov« strani proračuna r višini ^56 milijonov 709 tisočimi farjev. Od tega znaša investicijski del proračuna 1^ milijonov 217 tisoč tolarje' in bo razdeljen po našle- - in modernizacijo cest bo namenjenih petina I stdeset milijonov, zaS13! d njo OŠ šestdeset nuHi1'! nov, za vzdrževanje 2a prostora dva in pol "9 Hjona, za obnovo gozdnih cest milijon sedemsto tisoč Za sofinanciranje gradnje/ mrliških vežic in vzdrie vanje vrtcev po milijon P1'1 sto tisoč ter za izdelavo31' tobusnih postajališč osemsto tisoč tolarjev, / Podpisane so bile t^l Pogodbe s Cestnim podi1'1' jem Murska Sobota za novo in modernizacijo c''l! Čepinci-Stroski Vrh > 'H ni sto trinajst milijonov1,1 s Podjetjem Pomgrad^ kogradnje za izvajanje"' novitvenih del na cesti kovci-Adrijanci v višini1'1 deset milijonov tolarje11"' nudbenih sredstev, Več'1'1 del naj bi bila končan3 k tos. Svetniki kritično o kategorizaciji javnih cest Martin Žižek: »Dokler bom živ, ne bo preboja Kocljeve!?« Osrednja tema četrtkovega zasedanja murskosoboškega mestnega sveta je bila namenjena obravnavi predloga odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti - Dopolnitve občinskega statuta K ot je v imenu oddelka za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe poudaril Bogo Rola, je z novim zakonom določeno, da se kategorizirajo vse javne ceste. Le-te so prešle od prejšnjih gospodarjev, to je cestnih podjetij, komu- nalnih organizacij in krajevnih skupnosti, v last države in občin. Tako so nove lokalne ceste postale Kupšinci-Tropovci, Po-lana-Gorica, Polana-Markiša-vci-Nemčavci, Gaj-Pušča-Čer-nelavci, Kopališka ulica v Murski Soboti do nove državne ceste Murska Sobota-Markišavci, ki vodi do Puconec, in mestna Industrijska ulica kot del regionalne ceste Hodoš-Gornji Petro-vci-Murska Sobota. Kot državne ceste pa niso več kategorizirane Slovenska ulica (od Staneta Roz- Parkirišče le začasno Glede gramoziranega parkirišča med Zvezno, Slomškovo in Kocljevo ulico (pri avtobusni postaji) je slišati v javnosti vrsto pripomb, zlasti na račun neurejenosti in (ne)plačevanja parkirnine ot smo zvedeli, je to parkirišče le začasno, opredeljeno pa je bilo že z osnovnim odlokom o začasni ureditvi cestnega prometa v mestni občini. V tem sklopu začasne ureditve je po tem odloku predvideno pobiranje parkirnine po principu »parkiraj, plačaj in odpelji« (z zapornicami in avtomati). Zara- di številnih težav pri izvajanju odloka v praksi je mestni svet pred skoraj poldrugim letom sprejel spremembe in dopolnitve odloka. Z njimi je bilo uvedeno brezplačno parkiranje v vseh modrih conah za čas do ene ure. Razen tega so bile uvedene dovolilnice za parkiranje v modrih conah, ki omogočajo časovno neomejeno parkiranje v modrih conah s plačilom mesečne parkirnine v višini 5 tisoč tolarjev. Po uvedbi sistema s parkirnimi ura- ta pa je ob sodelovanju sosednjih občin že sprožila presojo o tem, da se cesti Jula Marof-Me-linci-Dokležovje-Murska Sobota in Černelavci-Polana-Preda- Soglašali so z imenovanji naslednjih ravnateljev: Daneta Kataliniča (VVZ), Antonije Berden (Dijaški dom), Ludvika Sukiča (Srednja strojna in tekstilna šola) in Marije Zadravec (Srednja zdravstvena šola) ter Lilijane Grof za direktorico Ljudske univerze. S 1. septembrom pa bo upravnik MIKK-a postal Sašo Županek. mana do Slomškove) ter del Slomškove in Gregorčičeve ulice. Mestna občina Murska Sobo- novci-Brezovci kategorizirata kot državni cesti, saj za to izpolnjujeta vse pogoje. 0609630898, mi in dovolilnicami je v bistvu odpadla potreba po pobiranju parkirnine s parkomati in sistemu »parkiraj, plačaj in odpelji«, ki predvideva zapornice in avtomate. Zato so od pobiranja parkirnine z avtomati oziroma plačevanja parkirnine na blagajni gramoziranega parkirišča odstopili. Razprave pa so potekale tudi o predlogu za protiprašno zaščito parkirišča ob avtobusni postaji. Naposled so ugotovili, da ta predlog iz strokovnih razlogov ni povsem primeren. Če bi ga namreč asfaltirali, bi namreč morali urediti odvodnjo meteorne vode. V ta namen bi bilo potrebno povsem drugače urediti naklone na obstoječem parkirišču. Vse to pa je seveda povezano s precejšnjimi gradbenimi posegi in ogromnimi finančnimi sredstvi. Če bi zdajšnje parkirišče samo asfaltirali, bi se vse meteorne vode stekale na bližnje ulice, ki bi bile ob malo večjem nalivu zaradi nezadostnih prerezov meteorne kanalizacije poplavljene. MJ ■ Premalo upoštevane želje občanov? Na največji odmev je naletela dokaj kritična razprava svetnika Martina Žižka. Med drugim je povedal tudi tole: »Kljub zagotovilom, da bodo upoštevane želje občanov, je znova predviden preboj Kocljeve ulice od Cankarjeve do ulice Štefana Kovača. Dokler bom živ, tega preboja ne bo! Na Cankarjevi ulici že predolgo trpimo prometno neurejenost. Zdaj pa nam vsiljujete vpadnico oz. obvoznico na Cankarjevo ulico. Iz te moke ne bo kruha, vam zagotavljam!« Očitno so njegovo pripombo upoštevali, saj je omenjeni predlog naposled umaknjen. MILAN JERŠEI luč n’ Piazač ske^Z’' osmih urah j^pZ/ vendarle nasb > Z lep, da bodo .; larjev namen'« vrtca- T° kar se optm"s tiče. Sicer P^ 0lH ^ a)i ciranju občin izdelali letos. BBPI L. (Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda izžrebani in boste dobili praktično nagrado.) Praznovanje dneva mladosti ^b^h^^roraču-sozače- S>dru£^sredstev Wdejstvome?ena^ \d^reieti D^’ da m«rajo XJ ltis4tvraČUn’še‘e Ao^se za a' Opozoril So^li^o.dabo->-Slo Cnjo šole, sred- 6,0 lhP°redi!i'S kateri' sv„H 'h sredstva X. “''».M, j. stolp na Kugli miniral sejo. Niso se vsi strinjali z amandmajem Hermana Kisilaka in Viktorja Benka, da bi nakazali 1,2 milijona tolarjev za stolp ter po 600.000 za brunarico in za financiranje kurjave v slačilnicah nogometnega kluba Serdica. Sredstva za stolp so tako razburila svetnike, da so glasovali proti celotnemu amandmaju. Po tem pa niso sprejeli nobenega amandmaja več, nasprotovali so celo tistim, katere so sami predlagali in so velikega pomena za občino. S tem je padel tudi odlok o proračunu, svetniki pa so burno razpravo nadaljevali na dvorišču. Ceste delajo za strice -Najbolj žalostno pa je to, da začenjajo občinska problematiko razčiščevati na sorodstveni ravni. Župan Janko Halb je tako dejal svetniku Novaku, da mu je žal, da je le-ta poročen z njegovo sestrično, ter mu zabrusil, da če ne bi bilo njegovega strica, bi on še danes po »blati vd peketo.« Potem ko so kreganje, ker niso sprejeli proračuna, nadaljevali na dvorišču, pa jim je še zabrusil: »Niste vredni, da luč na vas sije,« se usedel v avto in se odpeljal. A. NANA RITUPER RODEŽB Svetniki nad Ljutomerčane z odškodninsko tožbo Če ti lokalni politik na hodniku ljutomerske občinske stavbe šepne, da je nekaj svetnikov prelisičilo preostale svetnike in prestavilo obravnavo občinskega proračuna za letošnje leto, se ob njegovi zakulisni zmagi zamisliš dgovor, ki bi ga nekateri svetniki radi izvedeli z anketo med prebivalci občinske občine o lastni uspešnosti, ima svoj odgovor v hodniškem šepetu: do konca maja se jim ni uspelo dogovoriti o najpomembnejši finančno-politični zadevi! Kljub mnenju enega izmed občinskih funkcionarjev, da zem-Ijiško-pravne zadeve na občinski seji niso zanimive ža novinarje, seje tokratni primer iz Baukarto-ve ulice pokazal kot simptomatičen za delo občinskega sveta in njegove (ne)premišljene odločitve, v katerih podpira po eni strani samovoljno početje vsakokratne občinske oblasti, po drugi pa daje potuho črnograditeljem. Ko je občina pred približno dvajsetimi leti prodajala parcele v naselju J. Baukarta, je najbrž izračunala, da seji ne splača sanirati bivše Ščavničine struge -zato so prodali manjše parcele, za neurejeni jarek pa kupcem naročili, naj ga uredijo. Očitno so izračunali, daje to zanje cenejša varianta. Večina jih je jarek zasula in uredila zelenico. No, pa so nastale na teh zelenicah tudi vrtne lope, za katere naj posamezniki ne bi imeli dovoljenj - to je seveda sporno, kaj počne gradbena inšpekcija pa vprašanje,'ki se pojavlja samo po sebi. No, kjer ni tožnika, ni sodnika - kot je opomnila ena izmed svetnic in postavila prebivalce malodane za zgled dobrososedskih odnosov — toda pravila naj bi bila enaka za vse, sicer res ne vem, čemu imamo toliko zakonov! In črna gradnja je črna gradnja, pa če (e sosed zašpeca ali pa ne! No, pa se je občina spomnila, da bo »prisvojene« zelenice njihovim urejevalcem prodala. Med svetniki seje začela vroča razprava, po kakšni ceni naj jim prodajo to, za kar že vsa leta pridno skr- bijo. Saj veste, potem seje začelo v stilu: ne, ta ne more dobiti ceneje, če ne, pa kar meni prodajte itd. Obveljala je vrednost za kvadratni meter, kot je sprejeta za občinska zemljišča: 1.286,50 tolarjev. No, da bi bodočim lastnikom znižali ceno za toliko, kolikor so vložili, je resda hvalevredna rešitev zelenga svetnika - ob tem pa se najbrž zaveda, da tako starih računov nihče ne hrani. Zgodba ima še en vrhunec: vsi tisti koristniki, ki ne bodo hoteli podpisati pogodbe, bodo končali na okrajnem sodišču, proti njim pa bo občina vložila odškodninsko tožbo! Kako si upa občina izsiljevati z enostranskim sklepanjem pogodbe?! V štoriji je še en »hakelc«: po ustavi ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Torej, kakšen bi bil jarek, če prebivalci ves čas ne bi skrbeli zanj? In koliko bi občino stalo, če bi ta predel čistila komunala — nenazadnje je zemljišče občinska last?! In kje je potlej računica? A. POTOČNIKI v nedeljo, 31. maja, v Nedeljski kuhinji J gostja: '-3 S pesnica Neča Maurer 6 FINANCE_______________________________________________28. maj 1998, Ig Informativni pregled ponudbe potrošniških posojil Abanka ročnost obrestna mera do 3 mesecev TOM + 5 % do 6 mesecev TOM + 6 % do 12 mesecev TOM + 7,5% do 24 mesecev TOM + 8,25% nad 36 mesecev do 60 mesecev TOM + 8,5 % treba zavarovati pri zavarovalnici. Za kratkoročne kredite do 12 mesecev je obrestna mera prav tako TOM + 0 %, stroški odobritve znašajo 5 % + prometni davek, obvezno je zavarovanje kredita pri zavarovalnici. LB Pomurska banka SKB banka Kratkoročni gotovinski ali namenski krediti ročnost obrestna mera Banka Creditanstalt Gotovinski krediti ročnost obrestna mera do 12 mesecev TOM + 7,5 % do 24 mesecev TOM + 8,75 % do 36 mesecev TOM + 8,75 % Potrošniška posojila so namenska in nenamenska ter v gotovini, pogoji pa so enaki za komitente in neko-mitente banke. Gotovinski krediti ročnost obrestna mera nad 3 do 6 mesecev TOM + 3 % nad 6 do 12 mesecev TOM+ 4,5% nad 12 do 24 mesecev TOM + 6,5 % nad 24 do 48 mesecev TOM + 8 % nad 48 do 60 mesecev TOM + 8,25 % Namenski krediti ročnost obrestna mera nad 3 do 6 mesecev TOM + 3 % nad 6 do 12 mesecev TOM + 4 % nad 12 do 24 mesecev TOM + 6 % ^nad 24 do 48 mesecev TOM + 7,5 % do 3 mesecev TOM + 6,75%-8,75 % nad 3 do 6 mesecev TOM + 7,00%-9,00 % nad 6 do 12 mesecev TOM + 7,25%-9,25 % Dolgoročni gotovinski ali namenski krediti ročnost obrestna mera nad 12 do 60 mesecev TOM + 7,75%-10,00% LLT hranilnica in posojilnica Nudijo potrošniške kredite z namenskih koriščenjem z odplačilno dobo do vključno^ let (pogoj je predložitev računa ali kupopro® ne pogodbe). Pri gotovinskem izplačiluje0 plačilna doba do vključno 4 let. Realne o* stne mere se gibljejo od 6,5 % do 9,9 za komitente in od 6,9 % do 10,5 % za nek* tente. V obrok vračunavajo predvideno inflac^ trenutno uporabljajo 0,8 % mesečno. Str* odobritve in vodenja kredita znašajo 2,5 odobrene glavnice, skupaj s stroški zavaro pa od 4,5 % do 5,3 % odobrene gla*_ Možne so tudi druge oblike zavarovanja (P* ki, depoziti, zastave ...) |__£ Negotovinski krediti ročnost obrestna mera 48 mesecev TOM + 9,75 % 60 mesecev TOM + 9,75% Krekova banka Gotovinski krediti ročnost obrestna mera komitenti nekomitenti do 12 mesecev TOM+ 6,2% TOM+ 6,9% nad 12 do 24 mesecev TOM + 7,2 % TOM + 7,9% nad 24 do 36 mesecev TOM+ 8,2% TOM + 8,9 % nad 36 do 48 mesecev TOM + 8,2 % TOM + 8,9 % nad 48 do 60 mesecev TOM + 8,2 % TOM+ 8,9% Namenski krediti ročnost obrestna mera komitenti nekomitenti 12 mesecev TOM+ 6,2% TOM+ 6,9% 24 mesecev TOM+ 7,2% TOM + 7,9% 36 mesecev TOM+ 8,2% TOM + 8,9 % 48 mesecev TOM + 8,2 % TOM + 8,9 % 60 mesecev TOM+ 8,2% TOM + 8,9 % Krekova banka nudi tudi kratkoročni kredit do 6 mesecev po obrestni meri TOM'-+ 0 %. Stroški odobritve kredita znašajo 3,5 % + prometni davek, kredit je Odgovor na mnoga vprašanja na poti poslovnega uspeha POMURSKI SEJEM nad 48 do 60 mesecev TOM + 8 % Gotovinska in namenska posojila za nakup avtomobilov odobravajo na odplačilno dobo 5 let, za druge namene so odplačilne dobe odvisne od konkretnega namena. Poslovnim partnerjem odobravajo posojila brez depozita, ne glede na odplačilno dobo in namen posojila. Poštna banka Slovenije Nenamenski gotovinski krediti ročnost obrestna mera 6 mesecev TOM + 6 % 12 mesecev TOM + 7 % 24 mesecev TOM + 8 % 36 mesecev TOM + 8,5 % 48 mesecev TOM + 9 % Namenski negotovinski krediti ročnost 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 48 mesecev 60 mesecev obrestna mera ‘nad 60 do 120 mesecev TOM+8,25%-9,00 % ‘Mišljeni so namenski krediti za gradnjo ali nakup počitniške enote, poslovnega prostora in garaže. Za kredite, odobrene na podlagi dolgoročnega namenskega varčevanja, se obrestna mera zniža za 0,5 odstotne točke. Na višino obrestne mere vpliva čas poslovnega sodelovanja z banko. Za občane, ki z banko poslovno niso sodelovali pred odobritvijo kredita, je obvezna vezava depozita v višini od 10 do 20 odstotkov, odvisno od roka odplačila depozita. Slovenska investicijska banka Kratkoročna posojila ročnost 6 mesecev Dolgoročna posojila ročnost 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 48 mesece obrestna mera TOM + 5,9% obrestna mera TOM + 7,9% TOM + 9,9% TOM + 10,5% TOM + 10,9% posebni aranžm. s prodajalci po pogodbi TOM + 7 % TOM + 8 % TOM + 8,5 % TOM + 9 % TOM + 9 % Če komitent prekine poslovno sodelovanje z banko, se obrestna mera za preostali del posojila poveča za 2 odstotni točki. Slovenska zadružna kmetijska banka Nenamenska gotovinska in namenska posojila ročnost obrestna mera komitenti nekomitenti do 6 mesecev TOM + 6,5 % TOM + 6,9 % do 12 mesecev TOM + 7 % TOM + 7,4 % do 24 mesecev TOM + 8 % TOM+8,4% do 60 mesecev TOM + 9 % TOM + 9,4 % Stroški odobritve posojila znašajo za komitente 1,3 % (najmanj 2.000 SIT) in za nekomitente 1,9% (najmanj 5.000 SIT) od odobrenega posojila. !! Oklestite trto in pijte več vin* a ministrstvu za kmetijstvo, go* prehrano so priznali, da so rezu vin v tujini nični in da za prodajo ostane le domače tržišče, pa čeprav bi za liter vina prejel 60 tolarjev državnih su Po ocenah je na zalogah še 30 pred nami pa je še tretja (po 1996, l"7' Količinsko pridelava bistveno presega našo P ki pada. In tu je še novi cestni zakon, tam P lenjeni dogovor z državo Makedonijo o uvozu Na omenjenem ministrstvu so zato prip*' 00 pov. Kratkoročni naj bi pomenili podporovin ^0 gotrajno skladiščenje v kleteh in podporo za P stekleničenega vina za izvoz, kar pomeni urni ga tržišča. Dolgoročno naj bi se lotili s pomočjo pri obnovi vinogradnikov, raziš o projektnega trženja in pomoči pri izvozu vs vina. V predlogu zakona o trošarini je vinO g%. zanjo pa bi veljala tudi znižana davčna MARJAN K A, ABANKA, D. D, Ekspozitura Murska 6 Staneta Rozmana 6 Spoštovani! Obveščamo vas, da od 1. junija 1998 dalje p°sl I z novim delovnim časo^ j ponedeljek-petek 8.00-11.30 14.00-17.00 | sobota zaprto 0609630898, 041 SEJEM INPAK I I. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE,TEHNIKE PAKIRANJA, SKLADIŠČENJA IN TRANSPORTA 2. - 5. j’unij’ '98 Gornj*a Radgona embalaža in embalažni materiali • oblikovanje in grafična oprema stroji za proizvodnjo embalaže • stroji za vse tehnike pakiranja stroji in oprema za skladiščenje • notranji in integralni transport. Razstava nagrajenih modelov OSKAR ZA EMBALAŽO '98 in PRIZNANJE ZA EMBALAŽO '98 Seminar za embalažo Delovni čas sejma: 9. -18. ar POPUST W JELOVICA ________________________________ Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA . <0(@je tel.:064/61-30, FAX:064/634-261, E-maik m Mr qO\ । prodajna mesta; .^b^' MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D (BTC), t©L,faX- DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer l"I^maj1998 GOSPODARSTVO Petdeset let Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti Med najuspešnejšimi v I ” * o ^venskem zavarovalstvu ni izplačali za 2,8 milijarde tolarjev škode ^tvarilj 100 milijonov tolarjev dobička lllnkpT3 en°ta Zavaroval-jTnglav v Murski So-Pe,desetlprP-faZnUje Ietos sv°j° Hi|is J n,eo-Jubilej Prej šn^"0 slovesnostj° Možnos? Jega tedna’ ob tej Pni v slovel Pr{ie|tudicS^ 9002. kak°vo-»kolelr “se 16°-članski hnj*‘e območne eno-H Zrn? naj“sPešnejše v >ostparD°nValniee Triglav, Sl0¥,li rezmtatP JUJej0 tudi po’ ?^2tiZavarovalni-Hrova J števi- Imajo tako '"7 so reš^H 0 tiS0Č-V letu NpS?Ckot26tisoč Ce ne bo kupca, bo stečaj Pomurska založba V večinski lasti S Hrama Območna enota Zavarovalnice Triglav je prva v slovenskem zavarovalstvu prejela certifikat kakovosti ISO 9002 za področje sklepanja zavarovanj, likvidacije škod in upravljanja premoženja. Certifikat kakovosti jim je podelila certifikacijska hiša BVOI iz Velike Britanije. Praznovanje jim je polepšala prva videokonferenca, ki je nov delovni dosežek njihovih strokovnjakov. Fotografija: JURE ZAUNEKER stil življenja ljudi in poslovanja podjetij ter podpira napredne tokove v okolju, pravijo v soboški zavarovalnici, zato tudi z različnimi sponzorstvi in donato- rstvi podpirajo športno in kulturno dejavnost ter humanitarne akcije in preventivne dejavnosti. Za to so lani namenili 140 milijonov tolarjev. L. KOVAČ I INPAK sili k povezovanju ---------------------------- !^r§tna 5 bo v Gornj' Radgoni potekala edina ^?cializirana sejemska prireditev Wlvtek’ maia> ie Pomurski se^em INPAK. ne b’ tiskovno konferenco pred H- sej™ b- obdržal. To h|at kakovosten in koristen za razstav ja c ’ . embalažc, tj davilo sejmov, ki velja tudi za mednarodni bo „a s«tafe.Pakirania> skladiščenja in transporta. a potekala Ml ! ^ornji Radgoni v organizaciji Pomur. državni sekre- H1 Pmeditev INPAK. Tokrat jo bo P ukvarjajo za okolje in prostor - poznajo g ’ jaže. Marko Hat ‘n problemom zbiranja odpa n priznanj za J^iili bodo tudi 5 Oskarjev za embalažo m P ukvarja s trženjem. C Grabiti sodobna em-harmoniji z ekološkimi zakonitostmi, s tran-javili in predpisi, do-različnih gospodarnigostih. Tudi slovenski \\Jii embalaže bodo morast za konkurenčnost in Vidov se prilagoditi strogim evropskim predpisom. Nekateri so prvi korak že storili, drugi se zavedajo, da jim bo evropski trg kmalu zaprt prav zaradi neresnih zahtev glede vrste embalaže in njenega odstranjevanja. Za vse zainteresirane bo zato še kako koristen tridnevni strokovni posvet v ok- Ljutomer lc Prekinil proizvodnjo Ml^tberskem Mizarstvu, družbi v stečaj , VA "la ne nadaljuje. Dokončali so le mo _ ur dela, Pohištra,za to je b*'0 treba dciavCi zložili na Hati ^°končane proizvodnje Pa s odločitev? za °^Prodajo. Zaka’a d Vidovič je P°' upravitelj Mizarstva mag. Mdorad > Tr°’Ski za^a prepo- Xa?J ^orajde vse funkcije in kj 1 odiočbami, bdi J °btežena s številnimi inšpekcijskih komi- J^nost podjetja previsoki. Za o razmer ^čil edu nedokončane proizvodnje i • raVii. J^oga o zagonu proizvodnje ne bo pr P Preskus terjatev upnikov - ' septcmbra, mark - bodo opravili sed n š dvržena ^iterj b0 določilih stečajnega zakona P Za najeti pd p ’ i° ima do podjetja prejšnji i ■ a je ^bi v višini 3.5 zasta- n 'ioiočen stroj. Razen te hip terjatve že ? ki Ba je upnik za P°Plač J' premoženje Hej postalo premično in nepremično P ftremenjeno s hipotekami. MHI viru sejma INPAK. Otvoritev ' sejma bo v torek, 2. junija, v sredo bo Salvatore Gabola (Coca Cola, Belgija) spregovoril o zakonodaji Evropske unije o embalaži in odpadni embalaži, Jac-ques Poujade (Francija) bo govoril o francoskih izkušnjah, dr. Manfred Wirl pa o dualnem sistemu. Mag. Katja Buda z Uprave R Slovenije za varstvo narave in Barbara Zalar z Urada za standardizacijo bosta govorili o direktivah in standardizaciji. V četrtek, 4. junija, bodo strokovnjaki predavali o označevanju izdelkov in reševanju logističnih problemov ter o tehnologiji in embalažnih materialih. Zadnji dan sejma bo še najbolj zanimiv za širši krog obiskovalcev, saj bodo govorili o grafičnem ob-likovanju"in prodajno-informa-cijski vlogi embalaže. Gospodarska zbornica Slovenje je pokrovitelj izvedbe in podelitve oskarja za embalažo in priznanja za embalažo. Nagrada oskar bo podeljena po kriterijih za evropsko nagrado za embalažo, ki jo podeljuje evropsko združenje, nagrajeni modeli pa si pridobijo tudi vstopnico za svetovni natečaj za nagrado World star za embalažo. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 31 podjetij s 60 modeli, Oskarje bodo prejeli Valkarton Potiskana embalaža, d. o. o., (kartonska zlo-ženka-družinska embalaža), Valkarton Rakek (kartonska zloženka, darilna embalaža), EGP Škofja Loka (družina kartonskih zloženk), Radenska Radenci (nosilka, plastični zaboj za 6 steklenic) in EGP Škofja Loka (kartonska zloženka za buteljčna vina). BBPI Agonija podjetja Dekor Kovinarstvo še vedno traja - tudi po ponedeljkovi skupščini, na katero so delavci prišli s predlogom za uvedbo stečaja. Njihove terjatve do družbe namreč že presegajo deset milijonov tolarjev. Večinska lastnika družbe, Pomurska investicijska družba ter državna sklada, njihovega predloga nista podprla oziroma ga začasno preložila, saj se večinski lastnik Kovinarstva, Pomurska investicijska družba, dogovarja o prodaji družbe. Toda ti dogovori trajajo že skoraj pol leta, agonija podjetja, v katerem je še vedno zaposlenih šest delavcev, pa traja že drugo leto. MHI ružba za upravljanje S Hram je odločena v Pomurski založbi prevzeti vlogo aktivnega lastnika. »Naš interes je, ostati notri,« pravi direktor družbe Metod Logar. Z odkupom delnic od državnih skladov in potem od upokojencev in nekaterih zaposlenih so si povečali svoje lastništvo ter se približali ali že dosegli večinski delež. Prav kmalu bodo zahtevali sklic skupščine in revizijo poslovanja, je napovedal Metod Logar, s čimer je dal vedeti, da bodo odločno posegli tudi v samo upravljanje družbe. S Hram je namreč svoj delež lastništva ponudil v odkup najprej notranjim lastnikom oziroma upravljalski strukturi, za nakup pa seje zanimala tudi DZS. vendar je slednja od te namere odstopila, prvi pa nakupa prav tako niso izpeljali. S Hram se je nato odločil povečati lastniški delež, toliko bolj zaradi lastninskega prepletanja z Mladinsko knjigo Trgovina. S svojim odločilnim vplivom, ki ga bo kot večinski lastnik imel na upravljanje, bo najverjetneje dejavnost Pomurske založbe poslovno (morda še kako drugače) »povezal« s trgovinsko dejavnostjo Mladinske knjige. Pri S Hramu namreč pravijo, je za ustvarjanje profita potrebno znižati stroške ter poiskati večjega partnerja. Dejstvo pa je, da se ves »spil« vrti okoli pridobitve (prevzema).tržnega prostora. MHI Mercator Slosad - KZ Lenart - Občina Lenart Vzorčni primer organizirane pomoči sadjarjem V kratkem bodo podobno pogodbo o usklajenem spodbujanju razvoja pridelave sadja za industrijsko predelavo podpisali tudi v prekmurski občini Puconci petek, 15. maja, so v Domu kulture v Lenartu svečano podpisali dve pomembni listini, ki bosta spremenili dosedanji malomaren in mačehovski odnos do pridelovalcev sadja. Direktor Mercator Slosada Franc Rovere, podžupan Občine Lenart Ivan Vogrin, direktorica KZ Lenart Kristina Peserl in direktor Uprave R Slovenije za pospeševanje kmetijstva Boris Jež so podpisali pogodbo o usklajenem vzpodbujanju pridelave sadja za industrijsko predelavo v občini Lenart, kmetijski minister Ciril Smrkolj pa je bil sopodpisnik Pisma o nameri o usklajenem vzpodbujanju razvoja pridelave sadja za indu- strijsko predelavo Občine Lenart. Sadjarstvo je prav v lenarški občini pomemebn nosilec razvoja, vendar če hočejo ljudi spodbujati k tej, za to pokrajino primerni dejavnosti in k revitalizaciji visokodebelnih nasadov, morajo prej zagotoviti odkup pridelanega sadja. Mercator Slosad letno jamči odkup 3000 ton višenj, 12 tisoč ton jabolk in tisoč ton bezga (jagode za naravno barvilo). Z vsemi zainteresiranimi sadjarji bo družba sklenila dolgoročne pogodbe o odkupu vseh pridelanih količinah sadja po najmanj taki ceni, kot jo bo določila neodvisna strokovna institucija. Izplačevanje zaščitne cene bodo zagotovili z oblikovanjem posebnega sklada, v katerega bodo vlagali sredstva pridelovalci, država, družba in občina. -. Koristniki nepovratnih sredstev so lahko izključno sadjarji, višina dotacije pa je pogojena s »pogodbeno zvestobo«. Osnova modela so sadjarji, v projekt pa se lahko vključijo prav vsi sadjarji, ne glede na obliko organizirano- sti in velikost nasadov. Obveznosti družbe do pridelovalcev, ki bodo sklenili pogodbe, bodo veljale za vsaj prihodnjih 15 let. Model bo v celoti zaživel najkasneje do 31. decembra 1999, Mercator Slosad pa bo odkupoval sadje že to leto. Lani so odkupili in predelali 11 tisoč ton daril, da bo ministrstvo v prihodnje spodbujalo take oblike neposrednega sodelovanja med pridelovalci in predelovalno industrijo; spodbudno bi bilo, če bi tudi rejci živine in mesarji našli tako obliko sodelovanja. Franc Rovera, direktor Mercator Slosada, je povedal, daje družba preteklo leto zaključila s 25 mio SIT dobička, letos načrtujejo 45 mio dobička - 1996 so imeli še 92 mio izgube. Aktivnosti so usmerjene v zgraditev modela sodelovanja s sadjarji v ob-. činah Lenart in Puconci (v okviru katere bodo povezane vse goričke občine), delovanju v okviru GIZ-a za sadjarstvo Slovenije, ki SADOVNJAK pred sv.Trojico - V prihodnje bo zagotovljen odkup kmečkih jabolk po vnaprej določenih cenah. 0609630898,041630898 I $ S industrijskih jabolk in 1200 ton višenj; letos načrtujejo odkup 10 tisoč ton jabolk, 1250 ton višenj za prešo in 600 ton višenj za v alkohol in 200 ton bezga. Minister Ciril Smrkolj je pou- mora postati aktivni predstavnik vseh sadjarjev Slovenije ter izdelavi strategije predelovalcev sadje ob približevanju vstopa v Evropsko unijo. BERNARDA B. PEČEK« v četrtek 28. maja, Kontaktna oddaja Gozdovi in gozdarstvo (IZ)BRANO 28. maj 1998, za kuliso JANEZ VOTEKB Javna parlamentarna veselica v parlamentu je mimo. Življenje naj bi se vrnilo na normalne tirnice. Toda po vsaki veselici je potrebno poravnati račune, če ti niso bili že poravnani s predplačili. Zato me ob tej veselici niti toliko ne zanima to, da je veliki jezdec ostal v svojem sedlu, ampak predvsem zakulisje zgodbe, ki v prvih znakih že kaže, da računi predvsem na račun periferije ne bodo majhni. Ni toliko pomembno, kdo je pridobil v smislu kadrovskih kalkulacij - Drnovšek ali Podobnik -, ne glede na virmansko afero. Toda nekaj se je že zgodilo, kar bo globlje zarezalo v življenje obrobnih krajev. Tik pred veselico so za ceno podpore Drnovšku liberalci pristali na predlagano organiziranost nove centralizirane kmetijske zbornice, brez zadržka so pristali na ponovno imenovanje sedaj politično preoblečene Lukačičeve za direktorico sklada kmetijskih zemljišč. Dolgoročno gledano vsekakor gre za poklek liberalcev pred diktatom koalicijske partnerice. In na tej ravni se kaže njena neprincipielnost ter predv- Prodani interesi sem postavlja na glavo nekatera njena izhodišča. Po drugi strani v tej zgodbi ne kaže prezreti obnašanja liberalnih poslancev, ki po principu »demokratičnega centralizma« pokorno dvigajo roke, ne glede na škodo, ki jo povzročajo okoljem, iz katerih izhajajo. Ob tem mislim predvsem na liberalne poslance iz obmurskega prostora, ki predstavljajo tako rekoč edine poslance, ki jih »regija« premore. Edini dosežek je referendum za postavitev nekaj novih občin, kjer nekateri popravljajo svoje storjene napake iz preteklega mandata. Ob izraziti centralistični naravnanosti svoje stranke še sami sledijo temu diktatu s puhlim argumentom cenejšega delovanja. Zato tudi ne preseneča, če se pojavljajo tudi med zagovorniki centralizma na področju kmetijstva, tudi za ceno propadanja kmetov in predelovalne industrije, ker vso akumulacijo že tako ali tako nekaj časa požira center in bo to sedaj počel še bolj intenzivno. Podobno je tudi z zaščito drugega vitalnega interesa, in sicer meje s sosednjo Hrvaško. Dosedaj tako rekoč še niso s prstom mignili, da bi se tu kaj premaknilo. Nimajo niti toliko j..., da bi bili krajanom Hotize sposobni povedati, da je meja definirana in da se naj sprijaznijo z državno mejo ob magistralni cesti. Dosedaj mi ni znano, da bi kateri od gospode odprl to vprašanje, pa tudi na nedavni okrogli mizi o mejni problematiki ni bilo opaziti nobenega. Tudi tu slepo sledijo diktatu svojih oligarhov in skrbijo za zaščito svojih »apara-tčikov«. Do sedaj kljub javnemu izzivu nobeden ni bil sposoben odgovoriti, zakaj si je njihov »aparatčik« lahko privoščil in trgoval s hotiškim ozemljem brez prisotnosti Hotižanov. Glede na sedanje stanje na meji, ki naj bi bilo zapečateno, bodo morali položiti račun, kako lahko predstavnik manjšine diktira pogoje nacionalni večini, pri tako pomembnem vprašanju, kot je državna meja. Da pojasnim, kako lahko nek lokalni občinski funkcionar liberalne provinience in pripadnik narodnosti postavi vladni komisiji zahtevo, bolje ultimat, da dokler bo on funkcionar, se z »madžarsko« zemljo ne bo trgovalo. Ni mi jasno, na kakšen način si predstavlja to »madžarsko« zemljo, ki je zaenkrat še zarisana na v slovenskih ozemeljskih kartah. Mladi iskalci dela v učilnice Ponovno učenje 17 odstotkov teh nima strokovne izobrazbe ali 400 niti dokončane osemletke ladim brezposelnim brez strokovne izobrazbe, bodisi da se niso šolali, šolanje opustili bodisi da so si izbrali napačen poklic, bo država dala še eno priložnost. Zanje naj bi odprla nove razrede različnih poklicev ter jih štipendirala, če: - če bodo sprejete spremembe zakona o zaposlovanju, - če bo dopolnjen pravilnik o štipendiranju, - če bo ministrstvo za šolstvo izdalo potrebna navodila. Vsaj trije »čeji« so torej vmes, za katere predvsem na vrhu slovenskega zaposlitvenega zavoda, kjer se je zamisel o šolanju brezposelnih mladih tudi rodila, upajo, da bodo odkljukana še pred počitnicami, tako da bi septembra že vpisovali prve učence v nove oddelke za mlade iskalce dela. Še ena priložnost -kolikim mladim iz naše regije? Na murskosoboškem zaposlitvenem zavodu je med vsemi brezposelnimi delež mladih do 26 let 36-odstoten (1780). Kar 17 odstotkov teh nima strokovne izobrazbe ali 400 niti dokončane osemletke, tako imenovanih osipnikov ali mladih, ki zaradi različnih razlogov niso dokončali začele poklicne šole, pa je 345. Poklicni svetovalci murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje so jih že začeli vabiti na razgovor o tem, ali bi bili pripravljeni s sabo še nekaj narediti ter se (ponovno) lotiti učenja. Ker še imajo shranjene njihove poklicne želje in rezultate testiranja, ki jih opravljajo z vsemi sedmošolci, poskušajo skupaj z mladim iskalcem dela ugotoviti, kaj je bilo tisto, kar ga je odvrnilo od začete ali načrtovane poklicne poti. Je bil to denar, nepravi poklic ali poklic ne po lastni želji ali pa je na nedokončanje šolanja vplivalo kaj drugega. Tovrstne razgovore je opravilo že več kot polovica mladih iskalcev zaposlitve in dve tretjini teh je izreklo pripravljenost, da bi se učili, do petnajst odstotkov izprašanih pa je že vključenih v razne oblike izobraževanja v okviru programov APZ. Čeprav naj bi se mladi pri svojem povratku v šolske klopi odločali za poklic ali strokovno izobrazbo po svoji želji, bodo možnosti vendar omejene in delno sugerirane. »Cilj nam je, da se dvigne izobrazbena struktura brezposlenih ter zmanjša strukturno neskladje na trgu dela, zato jih z izbranimi in ponujenimi izobraževalnimi programi želimo usmerjati v poklice, kjer nam manjka delav- cev,« je odgovorna za po vanje pri mursko^ Zavoda za zaposlovali Naša regija naj ■ gu iz našega konca britvi na ministrs dobila nove ževalne oddelke,1 kar, cvetličar, zt a ^i dokvalifikacijo P monter in uprav * f skih naprav, nata zar in pleskar. gram pa naj bi «1 (veli ekonomskega A/ želja mladih za p iieA poklica) ter gra^1* ✓ prekvalifikacij0 P . tehnik (zakipi rante), gostinski tehnik- majdaHO’ Derbi med Muro in Mariborom navdušil le po številčnosti pubiike Ste videli strahopetno potezo domačega trenerja? Oddahnili so si tudi policisti - Optimisti in pesimisti a nedeljski nogometnem derbi lahko gledate na dva načina. Če ste optimist, ste lahko videli rekordno število gledalcev (čez šest tisoč), odlično atmosfero, borbeno igro nogometašev Mure, še kar dober izid, ki črno-bele še vedno drži v teoretičnem boju za državnega prvaka, skoraj nobenega incidenta in brezhibno organizirane varnostne ukrepe. Če ste pesimist, si boste priznali, da je k rekordnemu obisku prispevalo ogromno število Mariborčanov, ki so prišli na srečanje z osebnimi avtomobili in zasedli celo četrt južne tribune, in pa seveda Viol, ki se jih je nabralo kar za štiri avtobuse. Videli ste lahko strahopetno potezo domačega tre- nerja Koblencerja, ki je v najpomembnejši tekmi cele sezone ubral obrambno taktiko, saj v niti eni nogometno razviti državi v srečanju, kjer je pomembna samo zmaga, ne bodo igrali defenzivno, ampak bodo kar »leteli« po igrišču. Saj niso imeli izgubiti ničesar, razen prvi naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji in uvrstitev v kvalifikacije za Ligo prvakov. Ampak pri nas očitno razmišljajo drugače kot v drugih evropskih državah (glej statistiko slovenske državne reprezentance). Tako pa sedaj obstaja celo nevarnost, da bo Mura zdrsnila na tretje mesto in se uvrstila v ... pokal Intertoto. Zelo vznemirljivo za soboško publiko, ki se je pripravljena toliko žrtvovati za svoj klub. No, in če smo že pri tem, pesimist bi videl, da je bilo domače občinstvo na južni tribuni razen redkih trenutkov in izjem tiho kot vedno, komemorati- tako P" Ce bi Mura v nedeljo imela deset Gutaljev 10 napadu ni mogel prebiti čvrste obrambe Maribor3- vni gledalci na glavni tribuni so tako ali tako najpogosteje le kritikami, priznati pa sije treba, da so navijači Gringosi in Viole v glavnem šolarji, kar pa v bistvu ni nič slabega, saj so poleg vedno pohvale vredne in glasne severne tribune stva pa so: zeli so le dva n t je nic ter umiril« । J navijača, nep edini, ki Jo se ves čas tekme trudili s spdbujanjem svojega moštva. Lahko si izberete enega od teh dveh načinov gledanja, odvisno, kaj ste po naravi. Objektivna dej- Mama Dejana Baranje je z zanimanjem spremljala igro svojega sina, toda sreče mu tokrat ni prinesla. Najlepši trenutek na tekmi. Edim, ki je deloval v skladu z medijskim pompom o doslej se nevide-nih izgredih. Bi mu izrekli javno kritiko ali pohvalo? helikopterjis0 |jeno^ / stanja, v pripr^ vodni top, V1°. rSjd gostovanj v JisC'?'A',? najbolj mimel eta J se razen enegatj. pustile sProVSedalc6VlI)fi^/ bijuje večmoS !dsOeA saj so bili|e : P A li, da se mre^ Maribora ve seJe .A. murski človeK^^ zadovoljiti z , (tako kot Vendar, kot J 1 ših gledalcev- ne morale biti v ‘ .$ J sam° enkr\ATA^ fotografij®- 1998 (IZ)BRANO 9 Stanovanjski problemi petčlanske družine Je gladovna stavka edina rešitev? e?e ^ko, da so s stanovanji nenehne težave in križi - Temu bi se v marsikaterem lahko izognili, če bi tisti, ki so gradili, kakovostneje opravili svoje delo Bn ker tega očitno niso zmogli pri gradnji streh na ne-I katerih soboških stano-vanjskih blokih, se pojavljajo ne-nehni problemi zaradi zamaka-odpadanja ometa in drugih Všečnosti. S temi se nenehno popada tudi petčlanska družina ^■letnega Lenarta Miklavca z Staneta Rozmana 6 v Mur-Soboti. Skupaj z 32-Ietno ložieo Šebjanič, s katero živi v Zakonski skupnosti, in s tre-'J" otroki (1 Metno Barbaro, 3-'too Ines in 5-mesečno Brigito) dobivajo v enosobnem stanovi'1 z borih 37 kvadratnimi me-i ' tišine v šestem nadstropju 1 s Wanjskega bloka sredi me-' ™ tu doživljajo pravo kalva- hjo. Si’ob ^mnica ‘, dete franke, ki .ASo vidn' ?lnske§a stano- st aln'Ci Pa sta^0^^ Omet’ v it again Plesen V Sta^ o sla-Spi ob sla"em sta«ju otrok. ra >e Zvezan P° g av*’s či- bivati Ce Se želimo op. C1 izklonv moramo v ko-Sv^^atj big/ 1 e'ektriko in stvari pri Jo Prizadeti. Konca'.« M ^Miklavc nam je poka-dokumentacijo. iz Razvidno. da se zaradi stanovanjskih raz-v^.^Plačila stanarine pta’ i^ časa. »Rešitev sem to .bojnih službah, vendar lagali zadevo. Zato teč J °®°eil, da ne plačujem znak protesta a^-maja opolnoči gla' m i° 'oom na’ dokler ne bo a* ^anovanjski problem- Mm ne bo PTe’ 'aha m ’ 'a°n'0 Am obvestil va-pravic Iva Biz-m^m prenehati, bo k.onca, ker Zavaiajo že tri leta'.« Miklavc je trenutno %.! v ^'he. Prej je sezonsko So kjer je doživel v katen ruu sopotnik. Odvzeli W\\J'QVn^izum. Zdaj je \ Zavodu za zaposlo- "vski Soboti in v okvi- Kdaj bo odpadlo s stropa? Tako se sprašuje Lenart Miklavc, ki v naročju drži hčerkico. ru Ljudske univerze obiskuje tečaj za zidarja, žena pa je na porodniškem dopustu. Kako shajajo finančno, sije težko prestavljati. Zakaj nočejo v večje stanovanje? »Sprva so mi obljubljali socialno stanovanje v Razlagovi ulici, zdaj pa so mi ponudili dvo- Pojasnilo sobno stanovanje v bloku na Slomškovi ulici 68. Ko vidiš stanovanje, si na prvi pogled zadovoljen, toda ni balkona. Ko ti povedo še to, da so perilo siJšili v kopalnici, je to slabše kot v zdajšnjem stanovanju, kjer imamo vsaj dvigalo in v bližini teraso, kjer lahko obesimo perilo. Žena je bila pred dvema letoma operirana, zato ne more dvakrat ali večkrat nositi otroka v sedmo Vršilec dolžnosti direktorja Stanovanjskega sklada Tibor Ci-gut pravi: »Ponudili smo mu dvosobno stanovanje v bloku, kije ogrevano s centralno kurjavo. Je pa res, da ni dvigala. Nemogoča je obljuba glede stanovanja v Razlagovi ulici, ker gre za neprofitna stanovanja, ki niso namenjena socialnim upravičencem. Novo stanovanje je zavrnil, češ da nima sušilnice, nakar je bilo ugotovljeno, da le-ta obstaja. Potem je za vzrok nevselitve navedel, da stanovanje nima balkona. O zdravstvenih težavah njegove žene nam ni znano. Navaja le svoje pravice, ne pa obveznosti! V tem trenutku nam je dolžan čez 202 tisoč tolarjev, pri čemer so všteto tudi obresti in stroški glede izterjave najemnine. Možnosti, da bi dobil kako drugo stanovanje, ni. To je prvo stanovanje, ki ga ima na voljo naš stanovanjski sklad. Tega je zavrnil, ker morda misli, da bo dobil kako večje stanovanje. Kot merilo upoštevamo število družinskih članov, hkrati pa tudi sposobnost plačevanja stanarine. Ne moreš imeti v stanovanju nekoga, ki bo imel bonitete in živel na račun družbe!« Foto: NATAŠA JUHNOV MILAN JERŠEi k članku »Sveta ne premikajo lokomotive, temveč informacije« (Vestnik, 14. maj 1998, str. 9) se novinarje, ki so bili gostje Radenske, smo namenili na ogled dveh trgovin MURA z namenom, da se na lastne oči prepričajo o kakovosti prisotnosti MURE v samem centru Prage. Danes sem še enkrat govoril z direktorjem največje veleblagovnice KOTVE v Pragi in s poslovodkinjo. Oba sta mi zatrdila, daje pogovor potekal nevezano v češčini in da sta dobesedno izjavila, da kataloge skrivajo pred naključnimi obiskovalci »SHOP in SHOP-a« MURA, da jih le-ti ne bi prehitro odnesli. Iz komentarja ob sliki iz KOTVE izhaja nekaj popolnoma drugega in upravičeno vzbuja ogorčenje, saj se MURA konkurence v lastnem »SHOP in SHOP-u« ne more bati!? Dejstvo je, da novinar vedno lahko informacijo obrne v pozitivno ali negativno naravnanost, npr. da promet pada je sicer negativna informacija, toda če jo povežemo s celoto, kaj se dogaja na ekonomskem področju na Češkem in ob upadanju celotnega prometa KOTVE, je indeks upadanja prodaje MURE še najmanjši!. Iz članka pa izhaja nekakšen negativni naboj proti MURI!? dr. TOMAŽ SUBOTIČ ■ Smrt pod traktorjem torek, 26. maja, ob 10.50 je Bojan H. vozil traktor po lokalni cesti v naselju Lendavske Gorice. Z njim sta bila (sedela sta na blatnikih ob vozniku) Ernest G. in Štefan I. Med vožnjo po strmem klancu navzdol je traktor začelo zanašati, kmalu zatem pa se je v blagem desnem ovinku prevrnil na bok. Pri tem se je Ernest G. tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče, Štefana H. pa so hudo poškodovanega l vozilom prve pomoči odpeljali v soboško bolnišnico. -AJ ■ VEST/«« 0609630898,041630898 Tako je v novem praznem stanovanju. anketa•anketa•anketa V zadnjih tednih pretresajo slovenske politične kroge razno razne afere, ki jim ni videti konca. Obtožbe se vrstijo ena za drugo, eden proti drugemu pa se borijo naši poli- tiki, gospodarstvo in država pa medtem gresta svojo pot. Mi smo mimoidoče vprašali, kaj menijo o ustavni obtožbi zoper dr. Janeza Drnovška in orožarski aferi z Izraelom. Izkazalo se je, da imajo ljudje teh političnih prerekanj prek glave, saj jih najbolj zanima le to, da bodo vsak dan imeli doma kruh in mleko. Lahko pa tudi zaključimo, da Pomurci radi odpuščamo, saj niti eden od naših anketirancev ni mnenja, da je Drnovšek neposredno kriv tega, kar ga obtožujejo. Dr. Drnovšek kriv - da ali ne? nadstropje Zato zahtevam drugo dvosobno stanovanje s 57 kvadratnimi metri površine za petčlansko družino,« je odločen Lenart Miklavc. »Navaja le svoje pravice, ne pa obveznosti!« ŠTEFANIJA SMEJ, konfekcijski tehnik iz Turnišča: »Preveč me ta zadeva sicer ne zanima, vem pa, za kaj se gre. Mislim, da se vedno pojavljajo eni in isti ljudje, Janša, Peterle, Hvalica, in vedno poskušajo nekomu metati polena pod noge; važno je samo, da ni iz njihove stranke. Po mojem mnenju dr. Drnovšek ni kriv tega, kar ga obtožujejo. Mogoče je naredil kako napako, toda tega, kar mu očitajo, ni storil.« TOMISLAV STRBAD, špediter iz Murske Sobote: »Kakšnega posebnega mnenja ali opredelitve o tej zadevi niti nimam, vendar se mi zdi, da nas »Slovenceljne« zelo muči frustracija majhnosti, nevoščljivosti in razmišljanja v stilu »Bog daj, da bi sosedu najlepše cvetice čisto ovenele«. Sicer j karikirano povedano, am-। pak zdi se mi, da se gre za boj za oblast. Mislim, da ima čisto vsak od politikov »maslo na glavi«, da nihče ni čist. Vendar se eni delajo svetnike, drugi pa spretno krmarijo.« DAMJAN MEGLIC, učitelj iz Ižakovec: »Mislim, da je ustavna obtožba po eni strani predmetna, po drugi pa ne, zato, ker je koalicija zadosti močna in složna in je lahko zaustavila obtožbo. Tožba opozicije pa je predmetna, če je dejansko prišlo do tega, kar obtožujejo. Drugje bi dr. Drnovšek moral odstopiti. V kaki drugi državi z bogato demokratično tradicijo pre- mier vlade odstopi, če ne more obvladati takšnega položaja. Pri nas tega ni. Dobro, glasovanje je bilo in takšno, kot je bilo, je »šlo skozi«. Ne vem konkretno, če je Drnovšek kriv ali ne, ampak v drugih državah premier »leti« že zaradi suma, pri nas pa ne. O sami orožarski aferi nimam konkretnega mnenja. Janša, Peterle, Hvalica pa se zato vedno pojavljajo, ker so stalno v opoziciji.« ROMAN MARKRAB, po djetnik iz Ljutomera: »Po mojem mnenju je nesmiselno vlačiti na piano stvari, ki so se zgodile pred leti in sedaj obremenjevati premiera, ki ima druge naloge za prihodnost, ne pa da se zdaj mora ukvarjati s tem, kar je neki uradnik podpisal pred leti. Zakaj bi izgubljali čas z nepomembnimi stvarmi in iskali napake? Mislim, da tisti, ki jim ni do dela, radi iščejo napake drugih za nazaj, namesto da bi se vključili in konstruktivno sodelovali za naprej. Nekomu, ki dejansko ni bil poleg, ne moreš samo tako naprtiti krivde. Še posebej ne zdaj po toliko letih. Če je kaj bilo, naj bi takoj povedali. Ko čez nekaj let nekdo potrebuje politične fočke, začne stare grehe vleči na piano, tako da je po moje čisti nesmisel, da sedaj obremenjujejo dr. Drnovška. Sploh pa parlament in vsi drugi izgubljajo čas s takimi zadevami.« TOMO KOLES I 1O INTERVJU 28. maj 1998, gospodom Toplakom sem se prvič srečala pred več kot desetimi leti. Kot začetni novinarki so mi predstavili sivolasega gospoda, starosto gostincev, profesorja na srednji gostinski šoli v Ljubljani in organizatorja gostin-sko-turističnega zbora. Takrat sva govorila v glavnem o gostinstvu, v spominu mi je ostal kot kritičen spremljevalec in ocenjevalec vsega, kar se dogaja v turizmu. Kako ne, ko pa že vse življenje dela v turizmu, 40 let, najsi bo kot profesor na gostinski šoli ali kot profesor v programu izobraževanja odraslih; zadnjih pet let sodeluje v turistično-poslovni skupnosti kot svetovalec za gostinstvo. L radno je že deset let upokojen, dela pa še vedno; pa ne zaradi denarja, trdi. S Sprememba posestvi gozda na obstoj Fuks grabe ne vpliva, ker imam v pogodbi s kupcem pogoj, da učna pot ostane tudi vnaprej odprta za obiske organiziranih turističnih ogledov, tako kot je bilo urejeno z dosedanjem lastnikom. svoji delom si je zaslužil pokojnino, s katero je bil in je še danes zadovoljen. Organiziral si je nadaljevanje dejavnosti, ker rad predava o odnosih v kolektivu, rad poučuje mlade menedžerje, rad dela z ljudmi. Vsi predavajo le znanje, ne pa tudi to, kako naj to svoje znanje ljudje prodajo, pove; prvi vtis pa je najpomembnejši, tu ni popravnega izpita. Z gojzari-cami ne moreš hoditi po parketu, pravi. Je član mnogih združenj, tudi lovske zveze, vendar je bolj lovec s fotografom. Je tudi član Lionsov in vitezov vina, ker je pač poučeval »pijačologijo« in se ukvarjal predsvem z mešanjem pijač, dolgo je bil celo predsednik združenja barmanov - špricer je v svetovnem leksikonu mešanih pijač zapisan s t in z in je uradni naziv za mešano pijačo, resda še z rezino limone in suhim vinom. Zadnja leta Jožeta Toplaka v Prekmurju pogostje srečujemo. Sprememba države, denacionalizacija, vprašanja lastništva - to so razlogi, da smo ga spoznali tudi kot naslednika ene vplivnejših in premožnejših prekmurskih družin -Voglerjeve familije, ki ima še danes grobnico na petanjskem pokopališču in kjer želi biti pokopan tudi zadnji potomec Jože. Oče je podedoval nekaj posesti in že zaradi obveznosti do dedka in babice se mu zdi dolžnost, da vso to zadevo z nasledstvom primerno uredi. Glavni »zalogaj« je bil gozd na zahodnem delu Goričkega ob mejni reki Kučnici. Vedel je za premoženje, ki jim je bilo odvzeto, vendar se o tem v družini ni gdvorilo, nikoli ni padla niti ena beseda, kot npr. »to smo imeli ali to smo izgubili«. »Staro pravilo očeta je bilo: .Otroci, učite se, lahko pride vojna, lahko izgubimo tudi to, kar imamo, kar imaš pa v glavi, ti nihče ne more vzeti.’ In poglejte, to se je zgodilo. Posvetil sem se gostinski stroki in tukaj uspel. V moje zadovoljstvo! Ker če me vprašate, če bi prišel še enkrat na svet, kaj bi bil, bi vam rekel, da bi bil zopet gostinec. Lastnina mi ne pomeni toliko. To je bolj breme. Ni to le tisto, da ti izpolnjuje dan z vrsto obveznostmi, povezane z nikoli vnaprej znanim odnosom narave, saj nikoli ne veš, kakšen odnos bo narava imela do moje posesti; bo poslala točo, dež, sneg, lubadarja ...? Vsa ta odgovornost pa mi je sedaj malce preveč. Če bi bil mlajši, bi takoj zavihal rokave in se lotil tega. Kajti ljudje fam v Koro-vcih so me sprejeli z odprtimi rokami, jaz z njimi drugače kot narečno nikoli nisem govoril. .Naš Džouži je pa do-mou prišo’, so rekli. Jaz sem le gostin-sko-turistične stroke. Kar mi je oče govoril pred petdesetimi leti o gozdu, je premalo.-Žal mi je, da sem toliko star, da moram to pustiti.« Kako ste sploh začeli urejati to gozdno učno pot, za katero se sedaj, ko ste se odločili za prodajo, nekateri bojijo, da je več ne bo? Z gojzaricami ne moreš hoditi po parketu, pravi Jože Toplak Kar imaš pa v glavi, ti nihče ne more vzeti Ko te lastnina in zgodovina preveč težita ... »Že 1993. leta sem začel urejati to gozdno učno pot. Prvo klop sem sam naredil; takrat sem si kupil malo motorno žago in začel žagati, domačini so me naučili, kako se to in ono dela, bil sem povsod zraven; to je pot, ki se začne v Korovcih in konča v Gerlincih. Zavod za gozdove je bil takoj pripravljen sodelovati po strokovni plati: 1996. otvoritev turistične gozdne učne poti Fuks graba. Izdal sem tudi vodnik po Fuks grabi ter o arheoloških najdiščih ob Fuks grabi in Kučnici. Eno leto sam vzdrževal, potem pa predal turističnemu društvu. Zdaj je tam pri vhodu redno zaposlen človek. Na začetku poti je lesena hišica in ob petkih, sobotah in nedeljah je tam človek, ki sprejema ljudi in prodaja spom-nike. Ta učna pot preseka gozd na polovico. Naslednje leto so amaterski slikarji naredili likovno kolonijo; obnovil sem staro hišo in jo spremenili v galerijo, tam je tudi mala etnološka zbirka. V Gerlincih pri Kozelinu smo uredili lepe brajde, tam je narejena lovska razgledna preža, s katere bo lep razgled na Radgonsko - Kapelske gorice, in to bo spet dodatna obogatitev. Obogatitev so tudi arheološke najdbe in ta štiri tisoč let stara sekira, ki je vključena v stalno razstavo Pokrajinskega muzeja M. So- Moram reči, da mi je ravnateljica muzeja skoraj za vrat padla, ko je to videla. Ni še videla, da bi obstajalo pri nas nekaj tako ohranjenega in sedaj je ta sekira res eden od biserov muzeja, tam je shranjena. bota. Ta sekira je bila najdena 1941. leta, štirideset let je bila tukaj na pisalni mizi kot obtežilnik. Ko je čas dozorel, ko sem se začel ukvarjati z gomilami, grabo in podobnim, sem se spomnil, da imameno tako stvar doma in sem jo odnesel v muzej. Moram reči, da mi je ravnateljica muzeja skoraj za vrat padla, ko je to videla. Ni še videla, da bi obstajalo pri nas nekaj tako ohranjenega in sedaj je ta sekira res eden od biserov muzeja, tam je shranjena. Ena stvar izpopolnjuje drugo. Ta kraj, to območje, ima veliko zgodovinsko vrednost. Vendar o teh starih naseljih, gomilah, izkopaninah ... o tem v Korovcih nihče ni vedel, ta vas je bila zapuščena, zaradi meje je bila tudi ostra železna zavesa. Ta Kučnica je vendarle meja med Vzhodom in Zahodom! Na tem majhnem koščku Prekmurja imamo toliko zanimivih stvari, ki jih moramo ohranjevati. Jaz sem to poskušal združiti s turističnim društvom; upam, da bo odslej to občinska zadeva in da bo občina toliko pametna, da bo to spojila naprej še prek Fikšinec do Grada in do Ledavskega jezera - tu imamo lahko čudovito turistično območje v malem, od prazgodovine do srednjega veka, do novejše zgodovine in kulture. Zdaj je že toliko narejenega, da pričakujem neki odziv na vse to; zdaj več ne more nekdo kar mimo tega, kar smo naredili. To mora biti že neka institucija, neka organizacija s štampiljko.« Vi ste torej svojo nalogo do neke mere opravili, kakšna pa bo usoda Fuks grabe v prihodnje, če bo drugi lastnik? »Opravljam jo. Tu so še neskončne možnosti. Sprememba posesti gozda na obstoj Fuks grabe ne vpliva, ker imam v pogodbi s kupcem pogoj, da učna pot ostane tudi vnaprej odprta za obiske organiziranih turističnih ogledov, tako kot pri dosedanjem lastniku. Jaz sem dal javnosti na razpolago zemljo. Po zakonu bi mi pripadala neka odškodnina, ker sem dal svojo zemljo v javno uporabo. Zaenkrat še o tem nimam odgovora, rad pa bi le videl, da se nekje zabeleži, da je to storjeno, da je dano, da to obstaja, da bi bilo nekje v nekih dokumentih. Obstoj učne poti v nobenem primeru ne bo ogrožen, ker je tudi ta kupec domačin, tudi ljubitelj gozda in lova. Tudi domačinom se ni treba bati, da bi jim bilo kaj odvzeto. Če sem dal društvu, predstavnikom vasi, v upravljanje mojo posest in mojo investicijo .... bolj jim pa ja ne moreš dokazati, da si to njim dal. Njihova stvar pa je, kako bodo znali s tem upravljati, kako bodo znali to spraviti v promet, da ne bo povzročena škoda, da bo primeren obisk. Gozd niso le drevesa, gozd je tudi domovanje mnogih živali. Tam je 20 lisičjih lukenj.« Zgodovina vaše družine pa je močno povezana s Petanjci in Radenci, predvsem s Petanjskim vrelcem? ... žal mi je le za zgodovino kraja in resničnost, ker je petanjska slatina prav na levem bregu Mure odigrala veliko gospodarsko in socialno vlogo velikemu številu prebivalcev. »Ja, .petanjska’ je bila zelo priljubljena predvsem zaradi špricerja, ker se boljše od vseh mineralnih vod meša z vini. Petanjska je bila nekdaj pod ogrsko monarhijo, radenska pod avstrijsko. Meja med obema monarhijama je potekala med obema slatinskima vrelcema. Pe-tanjsko slatino je odkril profesor Vogler, moj praded, ki je živel v Motvarjevcih in se je kot biolog vozil večkrat službeno na Dunaj. In tam je po naključju na travniku pri Petanjcih, kjer je bil ta zadnji rokav Mure, odkril, da so ljudje polnili neko vodo, ki je bila zelo dobra. Kot strokovnjak jo je hitro vzel s seboj na Dunaj, analiza je pokazala, daje to prima voda, boljša kot radenska - zaradi visoke vsebnosti CO2 in ker ni bilo toliko žveplastih spojin, ki so »motile« špricerje z radensko. On je odkupil to zemljo od 12 pe-tanjskih kmetov, prodal doma vse, kar so imeli vrednejšega, in počasi počasi vse vtaknil v razvoj polnjenja slatine. Tako je nastal Petanjski vrelec. Slaven je bil že konec prejšnjega stoletja, vozili so jo tudi v Anglijo, največ odjemlacev pa je bilo na madžarski strani in na prekmurskem delu; prihajali so tudi iz sombotelskega konca. To je bila družinska last, polnili so jo v lesene zaboje ...« To je verjetno predstavljeno tudi v Muzeju Radenske v Radencih? »Ne, ne, o Petanjskem vrelcu ni nobenega sledu v Muzeju Radenske, ker Ker ta soba izvira iz ene bogate Radkersburgu in jo je kupil m0J F Imam fotografije, kako m°ja r sedi na tem pohištvu, takrat je |a zlata tapecirunga. Vem, ker na njem. Imam še dva živa oct Radencih.« Ali ste ta občutek za naravo pod vali po pradedu? v »Ja, pa to pisanje, občutek za^ gozdu sem jaz lahko vedn in ko je sedaj moj profesor, f vid, napisal knjigo Roj do®5 snic, sem mu rekel, zakaj n opremili z mojimi fotografijam je v gozdu večkrat zaneslo,v 8 .g|, jaz lahko razmišljal;take ® b(jajajo prijetne in neprijetne mts in marsikaj odkriješ in jaz n stoIu mogel delati za pisalno miz° . Še ko sem živel in delalv šel na grad in na Rožnik, Pa hodil, hodil in takrdt so mi i prihajale predvsem za do oce nejše teme. In tako sein,S u še zakaj mi ne bi dali tej z i drugi višji cilj, da bi lju 6 zijajo,s’ naj gredo v naravo, najra foto-poglobijo, črpajo moč iz na rezbariiii grafiranje je moj konjiček, nekaj.« nimajo nobenega gradiva. O radenski imajo, o petanjski slatini pa nimajo nobenega gradiva. Neko etiketo imajo, tako mimogrede...« Vas to boli, ker zgodovina ni predstavljena na pravi način? »Ne, žal mi je le za zgodovino kraja in resničnost, ker je petanjska slatina prav na levem bregu Mure odigrala veliko gospodarsko in socialno vlogo velikemu številu prebivalcev. To se je' delalo vse z roko, zaposleni so bili v glavnem Prekmurci. Naši delavci so bili vsi s Petanjec in okoliških vasi in so se z brodom vozili čez Muro, ker po mostu niti niso mogli, saj j bil zgrajen šele 1940. leta in takoj nato porušen. To so bili sami Števaneci, pa Bagoroši ... Imam zelo veliko dokumentov, to sedaj urejam, vendar mi čas ne dopušča. Imam veliko podatkov, mamino pripovedovanje imam še posneto na kaseti. Slatina je v življenju Prekmurja odigrala pomembno vlogo, saj tukaj ni bilo nobenih velikih tovarn, ob bregovih Mure je bil glavni vir dohodka slatina. Še sedaj smo z otroki nekdanjih delavcev pri slatini najboljši prijatelji, rasli smo skupaj, ko smo še stanovali v hiši v Radencih. Ko je prišla vojna, smo bili trn v peti za Nemce, ki so hoteli uporabiti našo hišo za vrtec - danes je to razvalina, kulturna sramota, ne pa zaščita. Včasih je bil okrog hiše park z zelo lepimi drevesi, danes je to vse uničeno, porezano. Prej smo živeli v njej le mi, danes je tam osem družin. Stvar je še v postopku. Ne pričakujemo, da bomo imeli nazaj Petanjski vrelec, ampak le neko odškodnino. Tudi, če bi se dalo, da bi dobili nazaj vrelec, bi se raje odločil za povračilo. Muzej je pač Radenskin, vendar bi rad, da bi se povedalo po resnici, kako je bilo. S tem ne bi nikomur škodili, ampak bi pomagali razkrivati zgodovino, ki je zelo zanimiva. S tem bi kraj in muzej več pridobila, postal bi zanimivejša kot sedaj. Velika dezinformacija je tudi tista Hehnova soba. Ko je bila otvoritev, sem bil šokiran. Rekel sem: ,Ali se lahko vsedem na te moje stole?’ To je iz naše hiše, imam fotografije, dokaze ... Ko bomo obelodanili gradivo o petanjski slatini, se bo ta soba lahko poimenovala kot Voglerjeva soba. Ko je bil prestolonaslednik na obisku nekje na spodnjem Štajerskem, so si to sobo sposodili, da so mu opremili sprejemnico. Katera žival vam je najlju^ »Ha, to ste me pa sedaj P ko pa imam vse male živa1 paji ša... meni se zdi, daje to ® ■^jlisk1 zaradi Fuks grabe, ampa nekaj v sebi. Je sicer priz°a' a- So5^' zver, ampak je pa tudi p°s je pf Korovcih mi je dokazal - Libije vseh kokoši, kure so P da, pet metrov za njim' 1 Lastnina mi ne P0^ toliko. To je bolj to le tisto, datiizP01^ dan z vrsto obvezno . povezane z nikoli $ znanim odnosom par ^n05 nikoli ne veš, kakšen bo narava imela posesti - bo posla1 dež, sneg, lubadaria ta odgovornost Pa sedaj malce PreveC.vjhal bil mlajši, bi rokave in se lot1 . lisici ji eno smer proti dvoriš00,jJa vs8, smer. Ni takšna, da bl zelo simpatična, zvita, P jrikl6 £. Meni je žal vsake listje bi, e Stotine ljudi hodi po F ju ifl,a ter stran ima lisica svcl ^d^ |X( njem, pa ostanejo tam, J jgfSl ( lisice boste videli. takrat, ko ta stare ni ^orn koto,bs . mi je tudi naredil tole ma Boste tudi v prihodnje grabo? hoAV »V Fuks grabo bom bom živ. Še to naj P°v zapisaIJ J pogodbi s tem lastni 0 ^ti v . ji imam dosmrtno PraVlC . :0 ogf3 hišici na robu gozda in taij J' to imam tudi namen, ožje d od krasen pogled na del m sfliC' ne: vidim v Radence, Sfli°b rasli, vidim Kapelo, ka s0 o f(d maši - bil sem prisoten- ti«1'1'V' kralja Aleksandra zasa df,yX jek cerkvijo, takrat sem 1 ggJ11 b' / .vidim Radgono, kj°r sj jpoJi Končno so tukaj žive niki.« ^vjnjai11’ -rne,1S Jaz teh vezi ne Pj. (ega sam več nemorem n° T° ne fizično in ne psi Lteg3^'' ' prevelika odgovornos pf« prenesem. To mota n b° bo to urejal in vodil-^e jeli, bom rade vobene murskem turizmu. veseli.« A BERNArD VEST fon postaja vaš telefon. Kar precej ljudi je poklicalo Vzadnjih dneh. Oglašali so se z različnimi sporočili, oseb-Himistiskami, kritikami, željami... J. iz okolice Križevec pri Ljutomeru je prekipelo zaradi 'z9ube službe, ob katero naj bi bil po krivici, pa si je po-premislil in svoje zgodbe ne želi javno predstaviti. Da ne bi bile posledice še bolj boleče ... Morda pa bi mu lahko pomagali ? VEST fon še vedno ostaja kot možen izbor. ^onimni klicatelj iz Murske Sobote je v Vestniku pogrebi poročanje o prekmursko-prleški orožarski aferi, čes a ie v dnevnem tisku zasledil informacije, v Vestniku pa ,e Pričakoval o tem dodatne podrobnosti. Za VEST fon 81110 ugotovili, daje poročevalec svoje delo opravil, zaradi Prostorske stiske pa je članek moral počakati in zdaj do-_Wa Prostor na tej strani. O orožju se bo tukaj gotovo še 'salo, vsaj sodeč po vsebini članka Komu je bil na-^ten kališnikov? ^ubje imajo vse vrste problemov, na Negovi je za nekaj ^Ornačij ta hip največji problem cesta. O njej se nikakor ■ morejo sporazumeti, pa se bodo morda lažje zdaj, ko "aš poročevalec obdelal obe plati medalje. ^®dtem se naš novinar že ukvarja s problemom Rihtaro-anov- V imenu vseh krajanov je namreč anonimnež lavil enega izmed njih, češ da si je neupravičeno pri-1' gramoz sicer namenjen za vaške potrebe. O pogostih v prihodnji številki. bl^33''3 Se nam 'e tudl na®a Hana Škerlak iz Lju-' 6' Najprej na VEST fon, potem pa še s prijaznim pi-^om in svojo pesniško zbirko s prošnjo, da ji pomaga- Pri iskanju neveste za njenega znanca Janka. da^3 Ve''a' nam i® napisal3' sern s' in se odl°čila’ pesam Poštam eno izmed svojih knjig, v kateri v obliki dni lsoočam, v kakšnih stiskah in težavah so moji pri-sk ’ 1. n’ in Pošteni kmečki fantje, ker v okolici Ljubljane ..a| Pintajo možnosti, da bi si ustvarili toliko želeno ■ si h'"0' Vtaka"i stiski je tudi Janko in opogumil se je, da z |Pn ZIC° sku5a najti v Prekmurju. Je samski, star 44 let, 0 m mehanizirano kmetijo blizu Ljubljane in avtom, dek|S°POtnico ne b' večno čepela doma. Vzel bi samsko vdovo ali ločenko z otrokom ali brez, samo da bi ^ije živeti na kmetiji. ana v eni svojih pesmi pravi: Ne išči sreče v zlatu, denarju. Ne išči je v minljivih stvareh. Srečo resnično le najdeš v dobrih, poštenih ljudeh. StikP?Č®na i®1 da jo bo Janko našel prav v Prekmurju, ^anje 0ie bonska številka 061 320 256, za zbi- °9uma pa lahko pokličete tudi Vest fon. uS/bn ostaja naš neprekinjen stik. Kličite! 0609 630 898, 041630 898 Komu je bil namen jem kalašnikov? V hišnih preiskavah odkrili več orožja akaj se nekateri Prleki in Prekmurci oborožujejo? Na tiskovni konferenci na UNZ-ju Murska Sobota so povedali, da »nekateri posedujejo orožje zaradi občutka varnosti, medtem ko ga drugi nabavljajo oziroma ga izdelujejo tudi za izvrševanje določenih kaznivih dejanj, predvsem krivolova, pa tudi izsiljevanj in ropov.« Načelnik urada kriminalistične službe Marjan Farič in sodelavci so nanizali najnovejša odkritja. V hišni preiskavi pri R. A. v Krištancih pri Mali Nedelji so našli malokalibrsko puško Suhi, kalibra 22 mm, plinsko pištolo Colt, 9 mm, ter 169 različnih nabojev. Pri K. T. iz Murske Sobote so odkrili dve ročni bombi M-75, puškomitraljez M-72, kalibra 7,62 mm, štiri okvirje, polne nabojev, povrh pa še 129 rezervnih nabojev ter pribor za čiščenje orožja. M. A. iz Prosenjakovec je imel protipravno pišto lo Tokarev TT, kalibra 7,62 mm, deset kosov pripadajočega streliva in 44 nabojev kalibra 22 mm. Pri R. J. v Cezanjevcih so zasegli dva malokalibrska revolverja, kalibra 22 mm, in 169 nabojev različnih kalibrov. Policisti postaje prometne policije Murska Sobota so 9. maja legitimirali v Radencih K. D. od Sv. Jurija v Prekmurju, ki je menda (bil) častnik Slovenske vojske. Pri pregledu vozila so našli v prtljažniku podlogovat kovček, v katerem je bila shranjena avtomatska puška, tip kalašnikov, predelana v ostrostrelno puško. Imela je daljnogled, dušilec poka, v okvirju pa je bilo pet nabojev kalibra 7,62 mm. Po odredbi preiskovalnega sodnika je bila opravljena hišna preiskava na domu osumljenca pri Sv. Juriju, kjer so našli 241 kosov različnih nabojev. Kriminalisti so med zbiranjem obvestil ugotovili, daje K. D. nameraval kalašnikova, to razvpito in nevarno Zasežene pištole, bombe, naboji... in kalašnikov, predelan v »tiho« ubijalsko orožje. Upravičena zaskrbljenost organov za notranje zadeve, zato tudi poziv občanom, naj prijavijo vsakega, za katerega sumijo, da ima orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. Na ta način (anonimno obvestilo občana) so prestregli v Radencih K. D. in mu odvzeli ostrostrelno orožje ter preprečili, da bi bilo kdaj uporabljeno. - Foto: J. Zauneker orožje ruskega izvora, prodati za 1.300 mark. Kalašnikov naj bi bil sicer last M. A. iz Rakičana. Seveda so opravili hišno preiskavo tudi pri njem in našli enak dušilec poka, kot so ga sicer odkrili pri K. D. Našli so tudi kovinsko cev, iz katere naj bi nekdo izdelal še en podoben dušilec poka. Izvor orožja sicer še ugotavljajo, prav tako pa tudi izdelovalca lesenega kopita in seveda dušilcev poka. Kalašnikov, predelan v ostzrostrelno puško, opremljen z dušilcem zvoka .... je specialno orožje, namenjen za ubijanje ljudi. Umor po naročilu? To pa še ni vse! Policisti UNZ-ja Murska Sobota so v tem letu podali še 17 drugih ovadb, kajti tudi drugi so imeli orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. ŠTEFAN SOBOČAN ■ Neverjetna zelja Franca Šeliga od Negove Rad bi kupil - cesto! Je kolnik priposestvoval ali pa se bo moral posloviti od trate? % '^asu ^^roverne ’kot to določa sta S« b0 m. SeligoizVar-kjers° > >e9o^ Mi-Parceli, ki 0 a,P°bočiu na tl V6 >'3 lec, enine Tatare. ^%''k°deng^ c^^tevin tSta porabila Sc.Sak0^^ 1.297 ^Ne^^eod-a'Benedikt in vodi po pobočju Negova-Ločki Vrh, nakar se spet priključi k omenjeni cesti. Lahko bi ga imenovali obvoznica. Ta pot je sicer vrisana v katastrske mape, zato velja za javno, vendar je ljudje, ki imajo zemljišča ob njej, skorajda niso uporabljali, ker so jim pač parcele dostopne z drugih cest. Zelo prometen pa je del poti, ki sta jo utrdila zakonca Šeligo; Franc se ukvarja z glasbo in humorjem. Utrjen pa je, povedano resnici na ljubo, tudi del kolnika pri (ponovni) priključitvi na cesto Negova-Benedikt. Kaka tretjina kolnika, ki je nekako v sredini obvoznice, pa je taka, da je voznik, ki se drzne zapeljati po njej, kaj hitro ob voz(ilo). Tega ne pišem na pamet, ampak na podlagi lastne : -ŠIL. Šeligova od Negove bi rada odkupila tiste del ceste (kolnika, »obvoznice«), ki vodi čez njuno dvorišče, saj se bojita, da bi se ščasoma preselil na to cest ves promet, ki se sicer odvija pa glavni - spodnji cesti. - Foto: Š. S. izkušnje, saj sem se s službenim vozilom komajda prebil skozi. (Samokritika: z lastnim tega ne bi počenjal.) Fizična ovira na »obračališču« In kaj je zdaj narobe? Nekateri ljudje, ki imajo hiše ob obvoznici, so ugotovili, da je kolnik vpisan v zemljiško knjigo kot javna pot, zato ga hočejo uporabljati. Pa ne zato, da bi kljubovali Francu Šeligu, ampak da bi se lahko normalno vozili k svoji hiši z obeh strani, da se jim torej ne bi bilo treba obračati. Nekaj domačij, na primer družina Terezije Purgaj, sploh nima dvorišča, in če se hočejo obrniti z avtom, morajo zapeljati na sosedovo zemljišče. To so tudi počeli, zdaj pa ni več mogoče, ker tega ne dovoljuje soseda Veronika Juzš-nik, pa tudi ni mogoče, ker je na »obračališ ču« zabetonirana kovinska ovira. Možna je sicer vzratna vožnja (»rik-verc«), a človek bi bil nor, če bi to počel, ko pa obstoji kolnik, ki je sicer zaraščen, a postaja vse bolj aktualna zadeva. Nekoč so po njem vozili kmečki vozovi, po njem so se »sprehajali« tudi konjeniki ....potem je bilo vrsto let »tiho,« zdaj pa spet aktualno. Pobočje je kar lepo in medtem so na njem pozidali nekaj novih hiš, zlasti na delu, ki spada pod k. o. Ločki Vrh. Franc Šeligo in njegova žena, prav tako pa tudi tašča oziroma mama Anica, si želijo, da bi vse ostalo po starem, torej da ne bi bilo prometa med njihovo staro in novo domačijo, saj menijo, daje tudi ta del zemljišča, četudi je vrisan v ka tastrske mape, nekako njihov; da so si ga po toliko in toliko letih pri-posestvovali. Če pa (uradno) le ni tako, potem bi radi del cestišča, ki vodi po »dvorišču,« odkupili. Franc Šeligo je svojo uradno prošnjo med drugim utemeljil: »30 let doslej so vsi lahko prišli do svojih domov, do svojih parcel, naenkrat pa jebimo Šeligeja', saj je humorist. Verjeli ali ne: kjer se pojavim, sem spoštovan in cenjen, a tu zaničevan, čeprav bi lahko marsikaj koristnega storil za celotno občino.« Prosi, da mu občina omogoči odkup ceste ... Nek predstavnik občine je že prišel na ogled, vprašanje pa je, če bo želja sploh kdaj uresničena. Preusmeritev ali umiritev prometa »Nova in stara hiša, ki sta z obeh strani kolnika, ki pa na našem območju ni bil v uporabi, skorajda nimata dvorišč. Sploh si ne upam predstavljati, kako bo, če bo naenkrat stekel promet čez to dvorišče,« je upravičeno zaskrbljen Franc Šeligo. Kaj se da storiti? Podpisani novinar, ki sem se pogovarjal z nekaj stanovalci ob kolniku oziroma obvoznici (tako sem jo sam »krstil«), imam občutek, da bo prej ko slej izginila že omenjena ovira (zarašče-nost) in bo pot za silo prevozna, kajti stanovalci, predvsem pa Pur-gajevi, rabijo tako pot ne le zaradi tega, ker se ne smejo več obračati svojih vozil na sosedinem zemljišču, ampak tudi zaradi dostave, na primer olja za ogrevanje. Tedaj bo morala avtocisterna (seveda, če ne bo zapeljala vzvratno) tudi čez kolnik, ki ga zdaj uporabljajo Šeligovi. Mar to pomeni, da tako mora ostati? Ne! Šeliga lahko odstopi del svojega zemljišča na drugem koncu, na primer izza stare taščine hiše. Seveda je to lažje reči, kot pa izpeljati v praksi. Morda pa je rešitev v prometni signalizaciji, recimo: prepovedan promet v obeh smereh, dovoljeno za stanovalce ... Seveda pa prometnih znakov ne moreš postaviti na lastno pest, prav tako pa tudi ne zapreti ceste. ŠTEFAN SOBOČAN ■ AKCIJE 28. maj 1998 V Franciji bo od 10. junija do 12. julija 1998 svetovno nogometno prvenstvo. Sodeluje šestnajst reprezentanc, ki bodo v predtekmovanju tekmovale v osmih skupinah. Reprezentance so razdelje- FRANCE98 ne v naslednje skupine - skupina A: Brazilija, Maroko, Norveška, Škotska; skupina B: Avstrija, Čile, Italija, Kamerun; skupina C: Danska, Francija, Južna Afrika, Savdska Arabija; skupina D: Bolgarija, Nigerija, Paragvaj, Španija; skupina E: Belgija, Južna Koreja, Mehika, Nizozemska; skupina F: Iran, Jugoslavija, Nemčija, ZDA; skupina G: Anglija, Kolumbija, Romunija, Tunizija; skupina H: Argentina, Hrvaška, Jamajka, Japonska. Športno uredništvo Vestnika se vključuje v svetovno nogometno prvenstvo s športno napovedjo. V športni napovedi 1 je potrebno napovedati zmagovalce osmih skupin. Športna napoved 1 Skupina A:__________________________________ Skupina B:__________________________________ Skupina C:__________________________________ Skupina D:__________________________________ Skupina E:__________________________________ Skupina F:__________________________________ Skupina G:__________________________________ Skupina H:__________________________________ Športno napoved izpolnil: Športno napoved 1 je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do torka, 9. junija 1998. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki dobi lepo nagrado (televizor). Trgovsko podjetje d.o.o. Boris Kegl 9000 Murska Sobota, Mladinska 60 TRGOVINA KEGL, Mladinska 60, tel.: 069/24-080 fax: 069/31-321 24 ur 0609630898, 041630898 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olja Možnost plačila v 6 obrokih. Kmetija kot ohrajevalka tradicije % Vključevanje tradicije v sodobni čas kcija za naj... kmetijo ni samo izbor najlepše kmetije ali najlepše ohranjene hiše, ampak je lepa priložnost, da na samem terenu neposredno spoznavamo podobo kmetije, bivanje ljudi in njihovo življenje. Da bi dobili čim bolj celosten pregled z različnih zornih kotov, povabimo k sodelovanju strokovnjake iz različnih področij. Za področje etnologije smo na primer vključili dva etnologa - Natašo Konestabo in Boštjana Rousa. O svojem delu pa sta povedala, da ju prvenstveno zanima vključevanje tradicije v sedanjost na vseh področjih življenja. Vključevanje v naravno in družbeno okolje Nataša Konestabo je razložila, da je temelj zanimanja vsekakor kmetija kot prenašalka izročila iz preteklosti v današnji čas, in ta tradicija ustvarja gospodarsko in socialno zanimivo okolje tudi v današnjem času. Zanimanje pritegnejo tako načini shranjevanja in konzerviranja živil kot tudi prilagajanje novim prehrambenim zahtevam ter shranjevalnim možnostim. Spoznavamo, kako se kaže odnos gospodarja in družine v skrbi za okolje z rednim odvozom smeti, zbiranjem kosovnih odpadkov, škropiv in odpadnih olj, kot tudi v prizadevanjih za zmanjševanje porabe električne energije. Na eni strani nas zanima spoštovanje naravnega okolja, ki je kmetiji vir za obstoj, po drugi strani pa vključenost in povezanost z lokalno skupnostjo ter medsebojna pomoč sosedov kot pomembno obliko sobivanja na podeželju. Zanima pa nas tudi, kako se posamezniki vključujejo v lokalno vaško skupnost, v vaška društva, ki skrbijo za varno bivanje na vasi in za kakovostno kulturno dogajanje. Za gospodarja mehanizacija, za žensko le roke »Zanimiv je tudi položaja ženske v družini, ki je hkrati žena, mati,, gospodinja in kmetica, vse te funk- Gospa tajnica, danes praznujete Kaj cveti in zeleni okrog na$' ajveč pesmi je napisanih o ljubezni in kot najlepši mesec ljubezni v letu se opisuje maj. Vse cveti in dehti najbolj bujno -----prav v mesecu maju. Za mnogo lepih trenutkov je prikrajšan tisti, ki ne začuti vonja šmarnic, akacije, nepravega jasmina, binko-štnih nageljnov, lepot travniškega cvetja ... GOTOVINSKI POPUSTI Gotovinsko Plačilo ali plačilo s kartico MAGNA cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 litrov cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.000 litrov Obročno odplačilo pri nakupu nad 1000 litrov cena 41,80 SIT/liter plačilo v 3 obrokih cena 42,80 SIT/liter plačilo v 6 obrokih BREZPLAČEN PREVOZ si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilnega olja. PRAKTIČNO DARILO Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steklo podarimo vsem, ki boste kupili za več kot 50 tisoč tolarjev kurilnega olja. Telefonska naročila sprejemamo na številkah 069/37-560, 069/788-080, 069/848-080 PETROL olje pa mora združevati v eni osebi in pogosto držati tri vogale hiše. Njeno delo je še vedno premalo cenjeno, hkrati pa je ženska na kmetiji premalo samozavestna in odločna, da bi si vsaj gospodinjsko delo olajšala z ustreznimi gospodinjskimi aparati. Na kmetiji imajo ponavadi traktorje in mehanizacijo za več 10 tisoč mark, s katerimi se hvalijo gopodarji, gospodinji pa ne kupijo niti pomivalnega stroja. Ob Včasih pa se sodobnost vključuje v tradicionalni način življenja. Telefon in ura na pročelju Ir— zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Odločili smo se, da z akcijo »gospa tajnica, danes praznujete« delček majske narave prinesemo v pisarno agencije za trženje Venera. Gospa Dragica Rantaša, ki je tokrat naša gostja, ima zelo rada naravo in cvetje, saj pogosto z njimi polni vaze na Veneri in pravi, da je dan tako bolj sproščen. In takšen dan je lahko tudi uspešnejši. Gospa Dragica praznuje letos kar nekaj obletnic; s podjetjem za informiranje je povezana že 30 let, in tako v praznuje v njem tudi 40-letnico Murskega vala in 50-letnico Vestnika pa še svojo petdesetletnico. Njeni prvi začetki Šopek, ki ga je izdelala Tatjana Bagari. tem pa mora skrbeti za največkrtat številne družine, ki štejejo tudi tri generacije, pri večjih opravilih pa se število še poveča. Pogosto ima premalo časa, da bi se posvetila sama sebi,« je ugotavljala Nataša. Boštjan Rous pa je poudaril, da se v glavnem ozira na celostno podobo kmetije, poleg gospodinjiva tudi na gospodarjenje, uporabo orodja pri delu, urejenost okolja in podobno. »Etnologi gledamo na ohranjanje tradicionalnih sestavin na kmetiji ter kako se tradicionalni elementi vključujejo v gospodarstvu, arhitekturi, v prehrani in življenju nasploh. Še posebej pa mojo pozornost pritegne iznajdljivost posameznih gospodarjev in gospodaric ter koliko so stare tehnike aktualne in kako si na kmetiji pomagajo z Iju- •BRAMAD so bili na Radiu Murska Sobota, kjer se je kalila na vseh področjih -pripravljala je glasbene oddaje in poročila, pred mikrofonom pa se ni preizkusila. V agencijo za trženje Venera je prišla po 18 letih dela na radiu. Prvi stik s poslovnimi partnerji vzpostavi prav gospa Dragica. Njeno delo je raznoliko, sodelavci pa o njej pravijo, da popolno obvladuje svoje delo, je natančna, prijazna, dobrosrčna in potrpežljiva. Te izjave lah- ko potrdim tudi z lastnimi izkušnjami. Majski šopek za gospo tajnico Dragico Rantaša je bil popolno presenečenje zanjo. Vnaprej sicer nismo vedeli, katero žlahtno cvetje je njej najljubše, zato smo izbrali rdečo in-kornatko, travniške marjetice, semenje posušene VESTNIK dsko logiko, ki temelji na izkusi Kakšne pripomočke si naredijo, & bi si olajšali delo, ker se le-tineda/o vsi kupiti v trgovini.« Ugotavlja tud', koliko je tradicija še vedno primerna za sodoben način kmetovanja, ni P3 nujno, da bi se striktno držalitra1 cije. Pomebno je namreč, da set13 dicionalni elementi primerno obnorijo in ohranijo ter se polno md0 dobrega okusa lahko čudovito^ Pijo v sodoben čas. A.NANA RITUPERRO^1 pomurska^ Tajnica Dragica Rantaša s s divje repice, cve o g dodatek pa hren<^ bil izdelan v cve govnici Potrošn^ Drag'cLZ tjana Bagari. GosP3 ša, za pol stol^aa 'ete sPremembe z rumenimi P6931™ av je na pšenici sm marmoriranost listov. Najpogos 1 zaradi tega ni pn tem se ni potrebno ustrasi , ni p0_ >lsan pridelek. Je le ene vrste lepotna' naP kh Drugo pa je, da bi posegali po fitofarmacevtskih pnpravkm belite rastlino zaščititi pred boleznimi klasa Stalnih sovk s0 se pOjaviie koruz®. pa tudi v pšenici in s»n'uničijo posevek. So e m sive gosenice, kosmate, ki v kratke ripravkom ne more-in drugače kQt s fltofarmacevts P_ P^. ukrepate in Svetujemo vam, da ob pojavu talni dljrsbaN E-48 21/ v® napnene površine z enim od insektici _ 0 5 l/ha. ■J lam vas, da je potrebno škropiti zvece , ■Ponoči pridejo iz zemlje in se zarijejo v rasw inž. KMET. ■ PRIPRAVILA: METKA BARBARIČ, D1P • trgovsko in gostinsko podi J^ska Sobota, d. d. . „ Sobota lovska ulica 29/a, 9000 Mursk d,rekt0,'ia družbe »LINIJA«.kBakovska 29 a’ Murska Sobota, d. d., Murska Sobota, ^i 21. in 31. člena statuta sklicuje. '^»Kupščino delniške družbe »LINIJA«, d- iun'iaob 17.00 v Jakijevi dvorani ZSTn n $°bota, Lendavska ulica 5, Murska skuPščine in ugotovitev sklepčnosti Predsednika skupščine in dveh Pres^Sedsednika S sktopa: Sprejme se predlagani sklep o .zvoHM pr m dveh preštevaicev glasov. - „„nn revizorja o po-Slovan0''00 P°r°čilo direktorja in poročilo fmancn g L Vzornega sveta k letnemu poroči u z Poročila družbe za 'et° za poslovno leto 1$S7 ® sk ePa: Sprejme se letno poročilo dru predložil Sto ^odskimi izkazi (z mnenjem rovarja) ,9^ nadzorni S/et ruzbe in h kateremu je podal poziti P'^lo>, d6''We dobička . orl7r,meqa sveta gle- 6pa' Sprejme se predlog uprave m n ’n nadomestne volitve člana "^“^^c^člana na-se Predla9ani sWeP 0 ±k mandatnega SV6ta m izvolitvi novega člana za preostanek ma 0 seinini za udeležb0 udeležbo n Sprejme se predlagana višina sejnine in na 3 dn. °do udeležbo osebno prijavili na se ^ozafJ^.^Pčoino družbe. . .. ;ntovsakde- ?n’k od i ?P^ino je na vpogled na sedežu r 1 skupščino ' d° U. ure. Udeleženci ob pohodu na skup^ Po;PP9ied delnice zaradi sestave sezn . ■ upravi X n>aadani morajo svoja pooblastila depomrah P tla d?1 ? dni pred Skupščino. b0 sklepč- top°novr,°b naP°vedani uri (prvi sklic) skups lern >io °Zaseda'a istega dne oblB.OOun^^^^^ >Ha^inasWepčn9anegto »UNIJA«, d. d., namestnik direktorja poroča za osemenjevanje krav molznic. Na Živinorejsko veterinarskem zavodu v Murski Soboti so imeli doslej že dva elitna bika, Kazimirja in Negra, že kmalu pa se jima bo pridružil še Reš. Tudi s skupino mladih bikov je bila ocenjevalna komisija zadovoljna, saj so potomci najboljših bikovskih mater, ki jih redijo pomurski rejci in priznanih evropskih bikov, po podatkih o mlečnosti mater pa prav nič ne zaostajajo za dvema mladima bikoma za skupni evropski test. Za letošnji letni pregled in ocenjevanje bikov je bilo med pomurskimi rejci precejšnje zanimanje, saj je to tudi priložnost za srečanje in izmenjavo izkušenj, žal pa na tokratno ocenjevanje ni bilo predstavnikov kmetijskega ministrstva, kar po svoje tudi odraža odnos politike do tega področja. L. KOVAČI aradi vedno večjega obremenjevanja in onesnaževanja okolja je vsakršna pobuda za sanacijo teh problemov dobrodošla. Podjetje Geneza iz Vranskega je tako konec prejšnjega tedna v Kmetijski zadrugi Martjanci predstavila kmetom uporabo biotehnologije in uporabo nekaterih izdelkov za sanacijo stanja okolja zaradi emisij nezaželjenih snovi v atmosfero in vodo. S preparati italijanskega izdelovalca je moč sanirati nekatere ekološke probleme, ki so posledica onesnaženja z organskimi snovni. V kmetijstvu je to predvsem gnojevka, z uporabo teh sredstev pa je možno zmanjšati predvsem smrad. Preparati so izdelani na osnovi mikrobiologije, z njimi pa je možno zmanjšati smrad na farmah, primerni so za čiščenje komunalnih odplak in za čiščenje komunalne opreme. Poleg reševanja ekoloških problemov ti preparati tudi podaljšujejo življenjsko dobo objektov, ljudem in živalim pa omogočajo življenje v ekološko prijaznejšem okolju. Pozitivno mnenje za uporabo teh preparatov je dalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je ugotovilo, da zaradi narave pripravkov, ki vsebujejo žive organizme, njihov uporabnik ne sme uporabljati močnih kemičnih čistilnih pripravkov in tudi to dodatno prispeva k zmanjševanju obremenjevanja okolja. L. KOVAČ I Za vinogradnike red odhodom na pašo je potrebno pri ovcah marsikaj postoriti. To je primeren čas, da jih ostrižemo in obrežemo parklje. Priporočamo, da rejci zgradijo plitev kanal, katerega napolnijo s 5-do 10-odstotno raztopino modre galice ali 3 do 5-odstotno raztopino formalina. Ovca mora iti po tej raztopini, da si namoči parklje oz. roževino. S tem smo ovcam razkužili parklje, kar preprečuje pojav kužne šepavosti. Pojav kužne šepavosti pri ovcah je pogost predvsem tam, kjer se ovce pasejo na vlažnih terenih. Prav tako na vlažnih pašnikih hitreje zraste roževina na parkljih in jih je potrebno med letom še enkrat obrezati, ponekod celo dvakrat. Pred odhodom na pašo, ko že imamo ovco v rokah, je dobro tretirati proti endoparazitom. Za tretiranje lahko uporabimo različna sredstva različnih proizvajalcev, vsekakor se je prej dobro posvetovati z veterinarjem. Na Veterinarskem zavodu v Murski Soboti imajo NILVERM (Pliva), DEHELMAN (Krka), specifičen za drobnico pa je NILVAN in še druga sredstva za tretiranje proti endoparazitom. Preden začnemo pasti, moramo preveriti funkcionalnost ograje - kole je potrebno pričvrstiti, žice napeti, zamenjati poškodovane izolatorje in napenjalce. Pri ograji iz mreže pa predvsem pregledamo, če je čez zimo ostala cela, da nam jo sneg ali divjad nista poškodovala. Običajna praksa pri paši ovac je, da jim ne omogočimo vsakodnevnega vračanja v hlev - ostanejo ves čas na pašniku. Po odhodu na pašo je pravi čas za čiščenje in razkuževanje objektov, kjer smo jih imeli čez zimo. Pri tehnologiji reje na globoki nastilj hlev skidamo, stenske površine zdrgnemo in jih razkužimo z apnenim beležem, če pa imamo stene iz lesa, pa jih razkužimo z raztopino modre galice ali formalina. Raztopina modre galice deluje obenem kot inpregnacijsko sredstvo. Tla v hlevu pa razkužimo z ustreznim razkužilom. Pri razkuževanju tal lahko uporabimo priročne nahrbtne škropilnice, paziti pa moramo, da po nepotrebnem ne onesnažujemo okolja. Hlev, četudi prazen, je čez leto potrebno zračiti. Pozno jeseni pred vhle-vljanjem ovac je potrebno celoten postopek razkuževanja ponoviti, počakati, da se posuši, nastlati in šele nato trop vhleviti. Čeprav ovce veljajo za skromne živali, pogosto ni tako. Predvsem pri nas na vlažnih terenih obstaja nevarnost okužbe z metlja-jem. Rejci, kateri pasejo ovce na takih terenih, bi praviloma morali tretirati proti endoparazitom celo trikrat letno. Le dobri pogoji reje, prehrane, nege in zdravje živali bodo dali dobro prirejo, s čimer bodo naši rejci najbolj zadovoljni. SESTAVIL: JANEZ LEBAR, DIPL. INŽ. KMET. KSS, ŽVZ ZA POMURJE, MURSKA SOBOTA ■ Peronospora na vinski trti eronospora je glivična bolezen, ki so jo v Evropo prinesli v drugi polovici prejšnjega stoletja s samorodnicami, katere so uvajali za podlago evropski vinski trti. Peronospora je bila do odkritja škropiv na podlagi bakra nerešljiva uganka za vinogradnike. Danes je to lažje, saj nam prognostična služba, ki spremlja vremenske razmere, da napoved, do kdaj je potrebno vinsko trto prvič zaščititi pred primarno okužbo pred peronosporo. O tem odločijo naslednje vremenske razmere: - da je v dveh do treh dneh padlo vsaj 10 litrov dežja na m2. Pomembno je tudi, da je dež intenziven, da nam dežne kapljice razpršijo trose na sprednjo stran listov. Trosi prezimijo v odpadnem listju pod trsi in so kaljivi več let. Potencial bolezni ni odvisen od jakosti pojava peronospore v prejšnjem letu. Količino padavin si lahko vinogradniki sami izmerimo s pomočjo.po-sebnih posod; - da je nekaj dni povprečna temperatura zraka 10-13 stopinj Celzija in da je listje ponoči mokro. Za točno ugotavljanje izteka inkubacije (časa od okužbe do pojava vidnih znakov na listju) bi bilo idealno, če bi vsak vinogradnik imel v svojem vinogradu termometer, ki meri maksimalno in minimalno dnevno temperaturo zraka. Tako bi lahko točno določil iztek inkubacije in kdaj naj bi se pojavile oljne pege na listju. Od povprečne dnevne tem- perature (seštejemo maksimalno in minimalno temperaturo in delimo z dva) odštejemo efektivno temperaturo 8 stopinj Celzija. Vsakodnevno razliko seštevamo, in ko vsota preseže vrednost 50, je iztek'inkubacije, zato je potrebno vinsko trto zaščititi s fungicidno oblogo preventivnih fungicidov. Zato je zgrešeno mišljenje marsikaterega vinogradnika, da ko niso še na listju primarne okužbe, škropi takoj po dežju. V povprečju je doba inkubacije v drugi polovici meseca maja 12-« 15 dni, v začetku junija 12-14 dni, v sredini junija 9-10 dni, konec junija 6-7 dni in julija in avgusta 5-6 dni. Tako se prva inkubacijska doba v letošnjem letu izteče 31. maja. Začela se je na podlagi padavin 17. in 19. maja. Za prvo škropljenje bi uporabili enega od naslednjih fungicidov: folpet ali fo-pan ali dithane M-45 ali antrakol ali polyram DF. Ti pripravki morajo biti na zelenih delih trte pred iztekom inkubacije. Posebej še moramo biti previdni, ko si dež sledi z majhnimi presledki lepega vremena. Če bi si točno zapisovali razvojne faze in dneve, ko je zrasel posamezni list do velikosti 2 cm in pustili trto pred iztekom inkubacije nepoškropljeno, bi ugotovili, da je primarna okužba nastala na listih, ki so bili razviti že takrat, ko je padal dež, ne pa na listih, ki so zrasli po dežju. Najhujša pa je direktna škoda od peronospore na kabr-nikih, saj nam glivica, ki začne delovati, uniči del ali cel grozdič. Po uspešni primarni okužbi se na spodnji strani oljne pege, v primeru nočne vlažnosti listja v dveh dneh, lahko pa tudi v nekaj urah, pojavi belkasta prevleka (trosi). Trosi potem z vetrom in dežnimi kapljicami pridejo na sosednje liste in grozde. Tako lahko pride do sekundarnih okužb. O nadaljnji strategiji zatiranja peronospore pa kaj več v naslednjem tednu. KSS ZA POMURJE ERNEST NOVAK, DIPL INŽ. AGR. ■ Cene zaščitnik sredstev Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek, 21. maja, so nasejmu v Turnišču prodajali 64 pujskov, starih od 9 do 11 tednov in težkih od 15 do 25 kilogra- , mov. Ob veliki ponudbi je bilo povpraše- v vanje skromno, tako da je zamenjalo la- ’ stnike le 8 živali. Za parje bilo potrebno odšteti od 15.500 do 18.000 tolarjev. Agrotehnika M. Sobota KZPanonka ZBH KZ Gornja Radgona Potrošnik Agrooprema tarot (50g) 8.899,90 9.941,50 10.229,30 10.229,30 motivel 9.106,60 9.624,20 5.231,50(0,5) 5.231,50(0,5) teli (20 g) 4.435,00 4.739,60 4.876,70 4.876,70 ring (25 g) 3.259,20 3.363,40 harmony (15 g) 3.057,60 3.093,40 2.887,70 lentagran 4.468,80 4.338,30 1.355,60 deherban a 685,70 752,10 771,20 banvel 480 8.085,00 8.111,20 8.706,71 2.180,60 (0,2) starane 250 5.743,50 6.583,00 6.250,90 6.250,90 fusilade super 5.386,50 5.022,00 1.007,78 (0,1) 5.170,30 focus ultra 1.300,90(0,2) 4.930,80 agil 7.228,00 8.006,40 anvil 1.430,20 (0,2) 5.561,75 archer 6.307,30 6.493,50 6.493,50 folicur (0,1) 1.570,00 1.568,20 1.653,00 5.015,47(1,0) tilt cb 2.750,00 2.831,20 opus team 6.243,70 ridomil mz 3.079,00 2.887,60 2.937,92 2.972,90 rias 1.820,10(0,15) 2.029,73 12.079,00 brestanid 4.854,20 1.660,80 (0,2) 5.372,63 5.284,30 duett 4.936,77 5.019,05 impact 4.244,30 1.299,00 (0,2) 3.603,30 perfection 1.490,70 decis ec 2,5 2.992,00 733,90 (0,1) decis 1,25 ec 507,50(0,1) 2.806,00 3.175,20 530,90 (0,1) karate (0,2) 1.669,50 5.325,60 2.108,73 1.919,50(0,2) fastac (0,2) 2.257,50 1.094,50 (0,1) 2.570,09 1.126,20 (0,1) ekalux (0,2) 1.038,00 dursban(0,l) 1.211,70 1.113,40 1.135,60 2.028,90(0,5) conftdor (0,1) 4.721,30 1.694,40 (0,05) 3.822,20 1.743,40(0,05) bancol 4.004,50 739,00 (0,1) 739,00(0,1) zolone (0,2) 651,00 728,50 (0,2) 2.776,40 lebaycid 2.646,00 2.638,70 795,70 (0,2) 2.716,60 folimat (0,2) 1.350,30 1.410,70 (0,2) 4.384,10 4.384,10 KAKOVOST ŽIVLJENJA 28. maj 1998, e je naše oglašanje v prejšnji številki v vas vzbudilo vsaj kanček radovednosti, vas sedaj vabimo, da si preberete še naš program dela. Celotni program traja šest mesecev. Sestavljen je iz dveh sklopov. Prvi del pripomore k duhovni rasti, drugi del pa je projektnega značaja. Samo delo v skupini temelji na iskustve-no-doživljajskem principu sodelovanja udeležencev. Ustvarja situacije, v katerih lahko udeleženci brez pritiskov preizkušajo in iščejo nove poti ter načine za vključitev v širše družbeno okolje. Tako obravnavamo teme, kot so: prijateljstvo, ljubezen, partnerstvo, komunikacija, odvisnost, prosti čas, načrtovanje prihodnosti in ravnanje v kriznih situacijah. V projektnem delu pozornost posvečamo predvsem pridobivanju in utrjevanju znanja za pisanje najučinkovitejših vlog za pridobitev zaposlitve in natančni raziskavi interesov in želja posameznikov. Naša izhodišča iz programa so: dokvalifikacija, prekvalifikacija, šolanje, zaposlitev... Hrepenenje po ljubezni Sedim in norim, samo da zopet ne znorim, saj le ljubezni si želim. Tavam sem ter tja, delam vse, kar si želim, samo da zopet ne znorim, saj le ljubezni si želim, ker brez nje kot da ne živim. O, bog, povej, zakaj zakaj tako trpim, mogoče tako naj dozorim? Morda si je preveč želim, morda je bolje, da kar vse pustim in si jo takole pridobim?! ZLATKO Program vključevanja zdravljenih odvisnikov v socialno okolje Si star od 18 do 30 let in si uspešno končal program zdravljenja v eni izmed terapevtskih skupnosti ali pa se zdraviš po metadonskem programu? Pogrešaš prijatelje in redna srečanja skupine? Imaš težave pri vključevanju v okolje ter pri iskanju zaposlitve? NAJ V TVOJE ŽIVLJENJE POSIJE ŽAREK! Teme na naših srečanjih obravnavajo: • spoznavanje sebe • komunikacijo • reševanje konfliktov • obvladovanje stresnih si-tuacij Turniška osemletka je v soboto, 23. maja, pripravila dan odprtih vrat z geslom Kak je nigda fajn bilou in z namenom, da šolarji in njihovi starši podoživijo mladost svojih dedkov in babic. Ves dan so v učilnicah in telovadnici potekale dejavnosti, ki so jih pripravili učenci s svojimi učitelji, pa tudi otroci iz vrtcev s svojimi vzgojitelji. V šolskih prostorih so se odvijale delavnice o igranju na ljudska glasbila, o uku ljudskega plesa, pripravi igric, izdelovanju punčk in drugih igrač ter o delovanju kina in gledališča; na zelenici ob šoli pa so potekale pastirske igre. Tam pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi tečaj rezbarstva. Foto: NJ TOMO KOLES ■ preživljanje in načrtovanje časa skrb za zdravje in zdravljenje vključevanje v izobraževanje učinkovito iskanje zaposlitve Trajanje programa: 6 mesecev Kaj tl nudimo? • Intenzivno sodelovanje v naših skupinah (do 12 članov), kjer v prijetnem vzdušju iščemo, preizkušamo in odkrivamo nove, kar najučinkovitejše načine za spoznavanje in delovanje v tvojem okolju, • pomoč pri odkrivanju-in razreševanju novih interesnih področij, • praktična znanja in izkušnje pri pisanju vlog za delo ter predstavitev pri možnem delodajalcu, • pomoč pri navezovanju stikov z možnimi delodajalci, pravno svetovanje, posredovanje pri iskanju zaposlitve, strokovno pomoč in spremljanje tudi po končanem programu. B.&Z., d. o. o., Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave Sedež: Prušnikova 8, 1210 Ljubljana Pisarna: Kersnikova 8, 1000 Ljubljana, tel. 061 1339 667 ENOTA MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 10, 9000 MURSKA SOBOTA, TEL. (069) 27 900 I Naravno zdravilišče Terme Banovci - sad sožitja Radenske in zasebne firme Medivita Ustvarjalni sanjajo podnevi So zvezde na nebu stopile v pravi položaj? isti, ki so zazrti v nebo, bi dejali, da se je najmlajše slovensko naravno zdravilišče Terme Banovci zgodilo takrat, ko so zvezde na nebu stopile v pravi položaj. Drugi, ki bolj verjamejo zemeljskemu pogledu, bi rekli, da je temu botrovalo naključje ali splet okoliščin ali srečanje interesov. Lahko da je tako ali drugače, saj je čar gledanja na stvari z več zornih kotov prav v tem, da dobimo (ob pogledu istega) desetere odtenke - kakor ob pogledu skozi prizmo. In kadar se posameznik najde pravi trenutek na pravem mestu, kadar mu je dovoljeno, da s svojo zamislijo soustvarja nekaj novega, potem z zadovoljstvom spozna - to je moja usoda. Doktor Tomislav Menart, ortoped travmatolog in športni zdravnik, pravi, daje bil pri nastanku naravnega zdravilišča Terme Banovci naključen samo njegov prihod, vse drugo pa je bilo skrbno načrtovano. Prišel je, ker si je iskal prostor, kjer bi začel z zasebno zdravniško dejavnostjo. In pred petimi leti je z njo v Banovcih tudi začel, saj je njegova vizija našla stičišče s takratnim direktorjem Term Francem Tomincem, ki je v svoje razvojne načrte zapisal, da je prava smer razvoja Banovec v rekreacijski rehabilitacijski center. Njegovo zamisel pa je okronala raziskava o zdravilnosti termalne vode, po kateri ji je bila leta’95 priznana zdravilnost, predvsem za zdravljenje bolezni poškodb in pooperacijskih stanj po posegih na kosteh, sklepih in mišicah. S tem je bil razvoju zdravilišča priložen še en zelo pomemben zidak, na katerem dr. Tomislav Menart s sodelavci razvija zdravilišče, katerega razvoj v celoti temelji na zasebni-štvu. Gostinska ponudba se torej razvija v okviru Radenske, medtem ko zdraviliški del v okviru zasebne firme Medivita, d. o. o. 236 mladihraziskovalcev in 44 nalog Družboslovje, humanistika in naravosl^ --------------------------------------------- Pomurske mlade raziskovalce so zanimala društva, življenje in počitnice petek, 22. maja, je potekalo na Ptuju 6. regijsko srečanje mladih raziskovalcev - osnovnošolcev spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja. Srečanje sta organizirala Znanstveno-raziskoval-no središče Bistra Ptuj in Zveza za tehnično kulturo Slovenije - regio- nalni center Murska Sobota. Predstavitev 44 nalog je v petih skupinah potekalo v prostorih OŠ Olge Meglič, na njej pa je sodelovalo 236 mladih raziskovalcev, 58 mentorjev in 15 recenzentov. Spodbudno je, da se vse več mladih in njihovih učiteljev odloča za raziskovalne naloge s področja etnologije oziroma domoznanstva ter humanistike. Kot zanimivost: ptujski učenci so se odločili, da raziščejo »straniščno kulturo«, soboške pa je zanimal fenomen radia Murski val. Prav tako je razveseljujoče, da vse več mladih pozna in ceni bogato naravno dediščino severovzhodne Slovenije, pa najsi gre za bogastvo ormoškega grajskega parka ali šolski okoliš v Kuzmi. Kot sta poudarila Aleš Gačnik in mag. Štefan Čelan z ZRS Bistra Ptuj, je namen teh srečanj, da v mla- »Osebno takega razvoja, kot smo ga dosegli v tem petletnem obdobju, nisem pričakoval. Toda tudi dobrega konja bijejo, ko je tik pred ciljem,« je povedal dr. Tomislav Menart, oče zdraviliške ponudbe v Termah Banovci. za katero storitve opravlja tudi zasebna ortopedska ambulanta. Tovrstna simbioza, naj bi partnerjema zagotavljala ne le dolgo življenjsko dobo, ampak tudi hitri razvoj. »V samoplačništvu sicer ne vidim preširokega polja, saj ko sem se pripravljal na zasebno dih spodbudijo zanimanje za kreativno in inovativno delo na področju raziskovalne dejavnosti, da krepijo radovednega duha in da razbijajo predsodke o pogledih na znanost kot zaprašeno, neatraktivno, nedostopno in vzvišeno dejavnost. Malce tekmovalne narave, »pogled« mladih na svet odraslih in promocija znanja naših bodočih »velikih« raziskovalcev ... vse to je srečanje mladih raziskovalcev. Razvoj raziskovalnega duha pri mladih pa je velikokrat odvisen od pozitivno naravnanih in požrtvovalnih mentorjev, ki dokazujejo, da plačilo ni vse. Ker ne moremo predstaviti vsebine vseh Tisti, ki sanjajo podnevi, ti tudi ustvarjajo. In kadarv ubran^^^ ta dva, uspeh skoraj gotovo ne more izostati. Če v ^tirf bilo razvoja turistične in gostinske ponudbe s strani Ra razvoja zdravilišča ne bi moglo biti. dejavnost in začel pri nas, sem se ozrl v tujino in zvedel, morda podatek, da ima Nemčija le 0,1 odstotka zdravnikov, katerih dejavnost je na izrazito samoplačniških osnovah, torej nimajo povezave z nobeno zavarovalnico. Pri nas se je z ekonomskimi in socialnimi spremembami spremenila tudi kupna moč ljudi, in tako je nastala skupina tistih, ki s čakalnimi vrstami niso več zadovoljni, prav tako ne s pristopom in kakovostjo v javnem zdravstvu. To pa terja različno ponudbo, saj če je ne bomo znali pripraviti mi, bodo ti šli v tujino. Sledili smo tem potrebam in razvijali našo ponudbo,« je na vprašanje o možnostih samoplačništva v zdravstvu odgovoril dr. Tomislav Menart. V Termah Banovci je torej z delom najprej začela zasebna ortopedsko travmatološka ambulanta tako imenovanega konservativnega tipa s fizioterapevtskimi storitvami, in ker, kot pravi dr. Menart, človeka ne moreš deliti na kose ter glede na potrebe zdravstvenega varstva v naši regiji, so se začele odpirati še druge. Ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov je z delom začela ambulanta za žilno kirurgijo, zaradi številnih revmatoloških obolenj se je odprla revmatološka ambulanta svetovalnega značaja in potem še nevrološka ambulanta. Zdraviliško ponudbo pa zaokrožuje fiziatrična ambulanta, saj se je dr. Tomislavu Menartu kot stalno zaposleni sodelavec v maju pridružil še zdravnik fiziater. Za slednjo obravnavo bolnikov bodo pri zdravstveni zavarovalnici tudi vložili vlogo za pridobitev koncesije. »Razvijali smo kijih na tem obmoj«’^ gali v nove metode inv je povedal dr. Tonu Z opremljanjem 1 denzitometrijskeg j ieI (merjenje kostne g afSjo kabineta za elektrod diagnostiko (merje oživrf električnih impulz° pa svojo zdravstve še bogatijo v smeri . ^ji- nosti diagn“!^ sljajo namreč o o krinološki ambul^' bulanti za na kosteh terendokr monskega) sistema. t »Želimo biti center porozo, zato smo se od nakup najsodobnejše op je povdaril sobesednik, M t jal, da »... zasluženi de vrača, saj brez stalnega v takega projekta ni mog° . ■ a«.#! O donosnosti zd zdravstvene dejavnosti^ govor, kateri so to d mercialno obnašanje)s rekah. In kaj o tem P^1 nart? .. $1^ »Po osamosvojiti sprememb in možno«t zasebništva tudi v zdrd Prav je še sedaj rečenega ter se stal>s tega spreminjajo, mogel strinjati s tisti^’^ da je zdravstvo neProII‘ nost in daje večnii^u vstvo res ninikjer i^1'^ na dejavnost, skuter0 ne vem kako obogn^1’ z njo lepo živeti in je za to zrela družba, nosti za to.« MAJDaH1 nalog, bomo le v grobem našteli kdo iz Pomurja se je čim ukvarjal: OŠ lil Murska Sobota (mentorica Zorica Sečko) - Društva kmečkih fantov in deklet v Prekmurju, OŠ Sv. Jurij (Emica Gaber) - Na Goričkem smo živeli tako, OŠ Tišina (Erika Cifer) - Oddih na deželi, OŠ G.Radgona (Vera Granfol) -Manko Golar v očeh Radgončanov, OŠ G.Radgona (Vera Granfol, Silva Plohl) - Jezikovno življenje podjetij v G.Radgoni, OŠ Kapela (Živana Safran) - Beroče Kapljice, OŠ Tišina (Metka Flicar, Tončka Roškar -Prometna osveščenost naših učencev, OŠ G. Radgona (Miran Korošec in Andrej Škrjanec) - Otroški večeri med živo besedo in lektron-skimi mediji, OŠ Kuzma (Jožef Ška-lič in Jasmina Krpič) - Ognjena požarna varnost v naših krajih, OŠ F. Prešerena Črenšovci (Nataša Li-trop) - Radio Murski val, OŠ F. Prešerna Črenšovci (Majda Ladič) ' Telovadno društvo Ore'^ Tišina (Zlatica Kavčič)'^ društvo Rankovci, Osi (Prane Vogrinčič) -štvo M. Sobota, Dv°Je.>)Jl' Tendava (Rozalija dički gozd, OŠ Kuzma (^i Novak in Jasmina KrP1^' dediščina našega šolski OS Bakovci (Melita T°t0 pti^^ belarstvo pri nas in OŠ lil M. Sobota Energijski potencial^ mlin na vodno kolo, delja (Mojca Tkalec dkorna bolezen, te p°T rava je vir zdravja, Oi (Ivanka Adlešič - Leba se začne že zjutraj, OŠ1 (Helena Frumen in H - Vodnjaki našega šo^ terOŠIIM.Sobota^^ Vogrinčič) z nalogo uce nov pesek. 2. 28. maj 1998 KULTURA 15 Valvasorjevo priznanje za soboške muzealce Prvo uradno strokovno priznanje ^idirajo za evropski muzej leta - Podelili zahvalne listine | fluzealcem Pokrajinskega muzeja Murska o postani II galeriji v Ljubljani podelili Valvasorjevo pnz priznanja ^'itev Stalne muzejske zbirke. Valvasorjeve kem in gale-s’ najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljujejo n pomem- Mm. In le-to so v močni lanskoletni konkurenci za ^ustosl Janez ben dosežek na področju muzejske dejavnosti prej Franc Blažič, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša o(jobravanj Kuzmič in Irena Šavel. Poleg številnih pozitivni rpriznanje novi postavitvi pa je to njihovo prvo uradno in st '"verifikacija, da so strokovno r Ustavo pa kandidi ' ____ Ravnateljica muzeja Irena Ša- povedala, da je Valvasor-Priznanje tudi zadoščenje za M ki so ga vložili v razstavo, ® zato, ker je kolektiv relativno in brez izkušenj za postavi- ^tako obsežnih razstav. Na to planje so se pripravljali več let, s e® da so na tem kosu slovenske ^mlje temeljito preučili njeno "devinsko, družbeno socilano, 2®®°’ gospodarsko, umetno-^'^tektumo in duhovno po-j Pri tem so z dejstvi razbija-®lt, da ne gre tukaj samo za idi-n° deželo štorkelj, prijaznih in ----------in neoporečno opravili svoje delo. S to tirajo tudi za nagrado evropskega muzeja leta. gostoljubnih ljudi ter pokrajino s komaj razumljivim narečjem. Z razstavo jim je uspelo različne zgodovinske momemte združiti v celovito in nazorno zgodbo, ki je razdeljena v osemnajst prostorov. Pri postavitvi stalne muzejske zbirke pa ima velike zasluge tudi oblikovalec prof. Vladimir Pezdirc, katerega so hkrati s kustosi predlagali za Valvasorjevo priznanje. Žal pa to prizanje oblikovalcev ne vključuje, pristojni v občini pa so pozabili, da bi ga predlagali za Plečnikovo nagrado. Muzealci Pokrajinskega mu- homerski gledališčniki t Mišolovko na ^mnartovo ? » M* ChnA a«’«**M’ republiško srečanje naibo ls . wni. V predala"l' ^‘»P« s predstavami, ki s. »»si* ’ «w Zidano, « No,ak, Bojan košar, W«S'“Dote«!«"''1* S. Karmen Kocjan, Robi Semenič m OeP a „der pos«"1 k reiiser Kralj se je letos prvič odločil. * Mpeto IS "i po nekaj mesecih intenzivnega F Kriminalki sem premišlje-l^^10 ¥, mu, torej zbirate J ’ # nost. Sicer tudi zdaj kovalcev Bohince^J Avstrijci, ki si pr dnjo Šerugovo olja tudi k njemu, vendavaZl^ že pretesni, nam (ji ši pritlični prosWf’ a|cU-10 slehernemu obis jr>ik°v' J ma za dediščino P ■ Ž^l_28_maj 1998 IZ NAŠIH KRAJEV oto kolesarske sek-cik Društva upoko- tu zdravo telo! l Na tradicionalno sreča-l 'Ue upokojencev, ki je bilo' ' gostišču Pri studencu v Ne-delici, se je pripeljalo s kolesi 110 upokojencev iz društev Turnišče, Kobilje, Do-brovnik, Beltinci, Radenci, 'slika Polana in Črenšovci. Društva so pripravila bokal kulturni program. Zape-'tso: mešani pevski zbor iz Nedelice, pevski zbori upo-Kojenk iz Turnišča, Bistric Gensovec; zaplesala je Blklorna skupina KLD-a delana Raja iz T urnišča, “ekaj svojih pesmi je predala članica DL Radenci Barija Lasič... Vpokojen-w je pozdravil predsednik Gordinacijskega odbora društev upokojecev za Po-atmjeTone Slavinec, za do-\ '"e razpoloženje pa je igral 1 ansambel Bodočnost. I Kar 1\l članov Društva 1 "Hojencev Tišina pa se je \ '«lo v gostišču Majcen v \ 'Bukovcih. Ob dobrem ko-\ slin in prav tako dobri ka-l''i'ei ter odlični glasbi, ki je '^da na plesišče, so pre-'"eli lep nedeljski popol- Torej je tudi to sreča- l ' 'k, podobno kot prejšnja, \ T"' uspelo, kar je dokaz, \ V'si podeželski človek želi \ 1 '"Žabnosti, srečanj..., saj t ' Poživi in se vsaj za 1 ^"j časa razbremeni vsa- \ Cevnih skrbi. ' JŽ, JB» Kapelica na Moti Izpolnjena zaobljuba Kdo je neznani darovalec? akonca Ivan in Marija Lesjak z Mote (rojena v prejšnjem stoletju) nista mogla imeti otrok. Lurški Materi božji sta se zaobljubila, da ji bosta postavila kapelico, če se jima bo uresničila tako iskrena želja po potomstvu. Marija je potem rodila v nekaj letih tri otroke. Lesjakova nista pozabila na zaobljubo in 1909. leta sta zgradila na domačem dvorišču, tik ob cesti, zaobljubljeno kapelico in jo dala posvetiti lurški Materi božji. Na oltar v kapelico sta položila njen kip, na pročelju kapelice (z leve in desne strani) pa sta dala naslikati angela varuha otrok in podobo sv. Helene. Prihodnje leto bo minilo 90 let, odkar stoji Lesjakova kapelica. Zaoblubljenca, njuni potomci in drugi so skrbeli in krasili kapelico ter prižigali sveče ves ta čas. Kljub vsemu je bilo potrebno kapelico temeljito obnoviti. Za obnovo se je odločila družina Alojza Lesjaka, ki je vnuk prvotnih lastnikov ozioroma graditeljev kapelice. Izolirali so temelje, odstranili omet in potem, ko so se stene posušile, jih je zidar ponovno ometal; pročelje in notranjost so seveda tudi dali prepleskati, novi pa sta še sliki angela in sv. Helene. In tudi streho ter Marijin kip so prav tako dali obnoviti. Ker je kapelica Lesjakova, je bilo nekako samoumevno, da jo obnavljajo z lastnim delom in denarjem. Preračunano v denarje stala obnova (in drugo, kar je bilo v zvezi z deli) stalo 350.000 tolarjev. Seveda pa Le- Obnova Lesjakove kapelice na Moti je stala 350.000 tolarjev. Štiri petine vrednosti obnovitvenih del je prispevala družina Alojza Lesjaka, eno petino pa neznani darovalec, za katerega ve le župnik, a skrivnosti seveda ne more razkriti, ker je zavezan k molčečnosti. Je tudi neznancu, kot nekoč Ivanu in Mariji Lesjak, pomagala priprošnja k lurški Materi božji, zato je bil tudi ta dolžan izpolniti zaobljubo? Vprašanje, ki bega radovedneže, ne pa Lesjakove, saj so mu ti hvaležni, da je pomagal s svojim darom. Foto: Š. S. sjakovi niso mogli zavrniti 70.000 tolarjev, ki jih je prinesel v začetku maja ljutomerski župnik Velebe-ri, za obnovo njihove kapelice pa jih je daroval neznani darovalec. V nedeljo so imeli na Moti pri večji kapeli vaško žegnanje (proščenje). poznje pa je župnik Veleberi še blagoslovil obnovljeno Lesjakovo kapelo. • ŠS ■ Majsko vreme človeka sili v naravo. Toda kam? V neposredni bližini mostu čez reko Muro na Srednji Bistrici je turistično društvo Bistrica postavilo lične lesene klopi. Tudi poti so očiščene in trava je pokošena. Bo ostalo obrežje tudi v prihodnje čisto? Bo, če bo vsak, ki bo posedel na klopci in morda tam tudi kaj použil, pospravil za seboj. - Fotografija: J. Ža. naka pred začetkom kraja Šalamenci. videz WitthstKrw društvo Šalamen-mu predseduje Dani- ^7Janasik, je letos izvedlo Katerih osnovni na-K Polepšati videz kraja. so uredM Bena P^ajaiišča in okrasili ^iščih cest, zlasti pri Wjn'.liomu m okrepčevalnici ^^'č. tega so zasadili 'n okrasili označbe vasi, s katerimi ^jodošlico vsem obis- se kfv^^ortno-kulturno priredi-S^^PAtju pod naslovom '""Ali s katero bodo tek-slovenskega aa^Pana. NIJ» ZLATOPOROČENCA ALAUF IZ BELTINEC ■ Petdeset let skupnega življenja sta proslavila Stane Aiauf, rojen 1922. leta, in žena Marija, rojena 1924. leta. On izhaja iz Hrastnika, ona pa iz okolice Krškega. V Prekmurju živita od 1946. leta. Stane, ki je končal upravno šolo, je bil nekoč upravnik invalidskih podjetij, pozneje pa je bil matičar v Beltincih. Marija - končala je zdravstveno šolo - je nazadnje delala v domu oskrbovancev v Rakičanu. V Beltincih živita od 1952. leta, ko sta si ustvarila dom in družino. Imata tri otroke: Marijo, Mileno in Staneta. Rada sta tudi s svojimi šestimi vnuki. Zlato poroko sta praznovala v krogu svojih otrok, vnukov in sorodnikov. K jubileju jima je čestital tudi župan beltinske občine Jože Ka-vaš in jima izročlil spominsko sliko in pijjtro. - Foto: J. Žerdin na kr a t k o • n a kratko Spodnji Ivanjci Od 235 ljudi, kolikor jih je včlanjeno v Društvo upokojencev Negova - Spodni Ivanjci, jih je prišlo na redni letni občni zbor 122. Poročilo o deluje podal seveda predsednik Karel Fleisin-ger. Ta je med drugim povedal, da so za stavbo nekdanjega gasilskega doma v Negovi, ki se je »znašel« v stečajni masi Kmetijstva Črnci, morali plačati 3.000.000 tolarjev. Dom so si preuredili za društvene potrebe. Na zboru so sprejeli sklep o ustanovitve strelske sekcije, ki jo bo vodil 78-letni Adolf Kur. Sprejeta je bila tudi pobuda Alojza Gomzija o razstavi domačih jedil in ročnih izdelkov. Pripravili jo bodo v juliju ali avgustu. Tudi na najmanj dva izleta se bodo podali. (L. Kr.) Sveti Jurij ob Ščavnici Na območju občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona je registriranih 7.461 osebnih avtomobilov. Leta 1980 je bilo le 2.771 avtomobilov. Poleg avtov je na omenjenem območju registrirano še: 1.346 traktorjev, 253 traktorskih priklopnikov, 380 tovornjakov, 134 motornih koles, 76 kombiniranih vozil, 78 priklopnih vozil. 36 delovnih vozil, 27 prikolic za kampiranje in pet avtobusov. (F. KI.) Mala Nedelja Gasilskega tekmovanja v Novem mestu so se udeležile tri gasilske enote iz Občine Ljutomer, V disciplini članice A so sodelovale gasilke PGD Kokoriči in zasedle 28. mesto, v disciplini članice B pa so gasilske PGD Mala Nedelja pristale na 19. mestu. V disciplini člani B pa so gasilci PGD Mekotnjak -Stara Cesta zasedli 25. mesto. Tekmovalci iz Prlekije sicer niso zasedli prvih mest, toda že uvrstitev za nastop na državnem prvenstvu je velik uspeh. (D. K.) Sveta Trojica Od petka, 5. junija, do nedelje, 7. junija, bo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah tradicionalni sejem nove in tudi rabljene kmetijske mehanizacije. Sodelovale bodo vse pomembnejše firme, pa tako tudi znana italijanska BCS, ki bo predstavila ves svoj proizvodni program. Sejem sovpada z največjim sve-totrojiškim žegnanjem (proščenjem): spomladansko kvatrnico, ki privablja veliko romarjev in drugih obiskovalcev. Tudi iz Prlekije in Prekmurja! (F. Br.) Gančani V Gančanih imajo 90 let staro kapelo srca Jezusovega. V njej sta dva zvonova, težka 178 in 120 kilogramov. Te dni bodo zamenjali okna in vrata, obnovili zvonik in uredili novo pročelje. Dela opravljajo delavci zidarskega mojstra Slavka Zadravca iz I Beltinec. Obnovitev kapelice bo stala 4.000.000 tolarjev, pri- I spevali pa jih bodo krajani, Župinija Beltinci in Občina Beltinci. 2 L junija, ko bodo imeli proščenje, bo župnik Jože Hozjan blagoslovil obnovljeno kapelico. (J. Ž.) Črešnjevci Tamburaški orkester KUD-a Petra Danjka iz Črešnjevec je pripravil celovečerni koncert. V prvem delu so igrali slovenske ljudske melodije, v drugem pa so predstavili večno mlade melodije s celega sveta, na primer: La paloma, Bele rože iz Aten, Larina pesem, Rozamunda, En dan življenja, Meseček srebrni ... Orkester je vodil in tudi igral Alojz Wolf, nastopili pa so še: Janko Fekonja, Roman in Nada Bratkovič, Slavica in Danilo Banfi, Ludvik in Marija Slavič, Milan Kralj, Dorica Just in Andrej Sedlak. Po koncertu, ki je bil v vili Hold, je bilo še srečanje z nekdanjimi člani kuda. (L. Kr.) Marija Pucko Z jutranjo zarjo majskega sonca, bilo je desetega maja v soboški bolnišnici, se je zaprla življenjska knjiga Puckove mamce iz Turnišča, knjiga, v katero je življenje zapisovalo zgodbe od leta 1922. Bila je Korenovo dekletce, ki je moralo pri petnajstih, s solzami v očeh, oditi s cekarjem v roki k teti, kjer niso imeli lastnih otrok. Tako so hoteli starši, Zelkovi pa so jo sprejeli za svojo. Marija jim je ljubezen vračala s pridnostjo vse do leta 1945, ko jo je zaprosili Jože Pucko. Od takrat je srčno dobrota razdajala možu in otrokom Alojzu, Jožetu in Ciliki, ki jo ji pri štirih kruta usoda iztrgala iz objema, potem pa sta bolečina blažila še dva sinova, Ciril in Stanko. Štirim fantom so materine roke rezale kruh, jih pošiljale v šolo, jih križale ..., tudi namesto očetovih, ki je v Avstriji služil za preživetje. Njene redke, tehtne in z ljubeznijo izgovarjane besede so zaznamovale njihovo mladost in pripomogle k temu, da so vsi dosegli tisto, kar so želeli. Veselje na eni Stranj pa spet izguba na drugi, ko je pred 17 leti brez slovesa odšel mož. Ni obupala, ostala je dobra mama in postala nepogrešljiva babica in prababica. Otroci in kmetija so bili odgovornost in breme, pa kljub temu nikoli ni odrekla pomoči nikomur, ki jo je potreboval ali iskal. Moči za darovanjsko razdajajoče življenje je iskala v turniški cerkvi, pri Mariji pod logom, kjer so se ji roke vsak dan sklenile v molitev. Čas pa je puščal sledove. Začela je pešati in svojih najbližjih nič več ni sprejemala na hišnem pragu, temveč v bolniški postelji. Samo še roko je zmogla ponuditi v pozdrav vsem, ki sojo radi obiskovali. In nekega dne tudi tega ni zmogla več. Kmečka dlan, prežeta z materinsko toplino, je ostala hladna. Bolezen je bila močnejša od vsega. V času zelenja in šmarnic, bile so njene najljubše rože, je za vedno odšla. Boleče in tiho, kot je bilo njeno življenje. N. CIGUT ■ ..... ..........' 18 REPORTAŽA 28. maj Kako je Prekmurka Sarika postala grofica bizeljska Prekmurska gibanica na bizeljskem gradu Življenje piše zgodbe in tudi Temlinovi Šariki jih je mnogo napisalo - srečne, vesele in tudi tragične jena življenjska zgodba se je začela pred pol stoletja na Vaneči. Ker je bilo pri hiši šest otrok, se je Šarika z devetimi leti preselila k svoji krstni botri v Mursko Soboto. Vezi z njeno krstno botro Kirbiševo niso bile naključne, saj je bila Kirbiševa lastnica vinogradov in treh viničarij na Kapeli, Ša-rikin oče pa je bil četrt stoletja njen viničar na Vaneči, to viničarijo s hišo in tremi hektarji vinograda pa je pozneje odkupil. Čeprav si je Šarlota, kot je njeno ime uradno zapisano v rojstnem listu, vselej želela, da bi imela svoje gorice, so bile te želje zanjo le sanje. Morala je v svet s trebuhom za kruhom in pot jo je zanesla v-Lju-bljano, kjer se je spoznala s svojim bodočim možem. Bil je šofer avtobusa, spoprijateljila pa sta se med potjo na Triglav. Iz tega srečanja se je kmalu razvila ljubezen, Temlinova Šarika je postala Klakočarjeva Šarlota; po poroki pa so se začele uresničevati njene mladostne sanje. Z možem je večkrat potovala na Bizeljsko, v Bizeljsko vas, kjer je bila njegova domačija. Tudi na bizeljski grad jo je včasih popeljal; na to, da bi si v tem gradu uredila svoj dom, pa nikoli ni niti pomislila. Iz Ljubljane v graščino Ti vinorodni kraji so jo vse pogosteje vabili medse in 15. januarja 1971 so se Klakočarjevi preselili na Bizeljsko. Direktno v grad so se • Mazbu^'’1! Bizeljski grad, ki so ga leta 1404 zgradili grofje Windischgreitzi, pozneje pa prevzeli spomenik najvisje kategorije, kljub temu pa Klakočarjevi v glavnem sami skrbijo zanj, g^aj v9ra^ nilo iz tega gradu in če ne bi bilo nas, bi že vse pokradli. Zlasti starine, ki jih je zdaj kapelici,« pripoveduje Šarlota, ki ne pozabi omeniti, da je patron te kapelice sv. Heroni > poročenih žena. Smrt moža in očeta je Klakočarjeve še bolj povezala, ostali so skupaj, le hčerka Alenka se je preselila v Ljubljano. Družbo pa jim poleti dela še Šarlotin oče Štefan. posadili 7.500 trsov, letos pa še 7.500. Po taščini smrti so namreč podedovali domačijo z 12 hektarji zemlje, večina je gozda, vse, kar je primerno za vinograd, pa bodo zasadili s trtami. Za kakšnih 2.000 trsov bo še prostora in skupaj jih bo tako okoli 26.000. Usodni 15. januar Klakočarjevi so se v bizeljski grad priselili 15. januarja, ta datum pa je še enkrat zaznamoval njihovo življenje in bo ostal s črnimi črkami zapisan v družinski kroniki. Bilo je leta 1986 in Šarlota je doma pripravljala vse potrebno, da bi pro- slavili 15. obletnico vselitve v grad. Mož je bil v službi, z njim pa tudi najstarejši sin Bojan. Pa je udarilo kot strela z jasnega. Moževi sodelavci so Šarloti prinesli sporočilo, da je mož v prometni nesreči izgubil življenje, pa tudi sin Bojan, ki se je peljal na tistem avtobusu, naj bi bil mrtev. Bil je to strahoten šok za ženo in mater, še danes pa ne ve, kako ji gaje uspelo preživeti. Šele naslednji dan, ko je ob obisku v novomeški bolnišnici zvedela, da je bil sin le huje ranjen in ni v življenjski nevarnosti, si je malce opomogla. »Zdaj se je potrebno zbrati, saj so ostali štirje otroci in le jaz jim lahko pomagam, sem si dopovedo- vselili, saj k tašči na moževo domačijo ni hotela. Grad ni bil v najboljšem stanju, saj je takratna oblast premalo skrbela za njegovo vzdrževanje. V glavnem je služil vojski, saj so se v njem nekajkrat letno zbirali rezervisti, zato je bilo potrebno veliko postoriti, preden so si Klakočarjevi tam uredili dostojno domovanje. Želja po lastnem vinogradu se je Šarloti uresničila leta 1974, ko je mož podedoval 3 hektarje zemlje in na njej sta zasadila prve trse. DAFWQO FUTURA SYSTEM MOTOR ^(069) 84 280 Okoli 3.500 trsov je bilo v začetku, zdaj pa je na tej parceli že 7.000 trt. Poleg lastnega vinograda so vzeli v najem še vinograd z 2.000 trtami, lani so na 2 hektarjih Šarloti so se uresničile mladostne želje, postala je vinogradnica, večino vina pa Klakočarjevi prodajo kar v grajski kleti, kamor prihajajo številni obiskovalci. 0^1 JI POZOR, POZOR; Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 IMA AVTOMOBIL, KI ČAKA, DA BREZPLAČNO POSTANE VAŠA LAST ! Cenjeni kupci! Če se v maju odločite za nakup kateregakoli novega avtomobila Iz palete DAEWOO v salonu boste 1. junija 1998 sodelovali v velikem nagradnem žrebanju ZA ŠE 1 AVTOMOBIL PAEWOO! Pri nakupu v maju lahko po naslednjih cenah izbirate med AKCIJA!: Klimatska naprava samo za 1 SIT, pri modelih i brez klime: darilo - TV sprejemnik s teletekstom. v žrebar^OJ^ naročilo ^NUBIRA oči 1.999.990 SIT NSftA od 1.399990 SIT 1.499.990 SIT LEGANZA 3.289.990 SIT AKCIJA pri modelih S 4 in 5 vr.: darilo SERVO VOLAN ali popust v vrednosti 57.000 SIT FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGAR! IN DO ZDAJ NAJNIŽJA OBRESTNA MERA: 5,5% + TOM ZA KREDIT DO 5 LET! NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, KI VAM JO PONUJA DAEMOBIL NAPTUJU IN NIHČE DRUG! vala. Najstarejši sin Bojan je takrat dopolnil 18 let, najmlajša hčerka pa je bila stara komaj 4 leta,« nam o teh najstrašnejših trenutkih svojega življenja pripoveduje Šarlota. Smrt moža in očeta je družino še bolj povezala in sklenili so, da bodo nadaljevali pot, ki jo je začrtal. »In uspelo nam je,« z zadovoljstvom ugotavlja Šarlota, ki zdaj skupaj s sinom Bojanom nadaljuje vinogradniško tradicijo, za delo pa poprimejo tudi preostali otroci. Hčerka Alenka je pravnica in je zaposlena v Ljubljani, sin Jože obiskuje srednjo strojno šolo, najmlajša hčerka Šarlota pa končuje drugi letnik srednje ekonomske šole. »Jože je končal srednjo kmetijsko šolo, opravil je nekaj izpitov na višji šoli in prevzema mesto gospodarja. Sama sem mu dala voljo in ljubezen do vinogradništva, naprej se bo moral sam znajti,« pripoveduje Šarlota, ki ne skriva zadovoljstva nad svojimi otroki. Družbo v družinskem krogu jim zdaj dela tudi Šarlotin oče Štefan, ki zimo preživlja na Vaneči, spomladi pa se preseli v bizeljski grad. Štefan je bil včasih oskrbnik doma borcev in mladine na Vaneči, zdaj, ko je postal invalid, pa je sam potreben oskrbe. isi* Klakočarjevi jz J postali znani daleč n obiščejo številni W pogledat grascmo'nPeje(Ilei va vina, Šarlote Levek&ize^ mačini prijel kar grofica. Sodeluje! k njjm stičnimi agenciji . gostje iz ^ateS^ hiižini Pa^ plic, vneposred $^6$ znana romarska ki jo obiskujejo . najavljene skupi n ni no po nar°cllu' 0|j0ob^* obiskovalcem n času, na grajsk žej0W pinam lahko P° kjgas . ganskim bog^ sladi(< kar pred njimi- * stom navoljoPr® bizeljsko j postrežejo pa tud znam s vo pogačo m z j sti retaši z bučami. d resn Da je bizeljs ko J grad odprti vra' se ptep j lamnih tabiah' tašo,sai / tudi s kolegico . 11 tudim.dnal*^ kalo.Zatonajve 2tis^ zdaj pridelajo prodajo prav vg^ nai^j nekaj stalnih' k skem in Koro .^riM zdaj prevladuj® je plavca, k' je a j0 pa5®/ območja, Prida* šip°n' no črnino, ^^dri^/ muškat, beli frankinjo ter re / muškat. . so bii'^i 5 Klakočarjevi na Bizeljskem. k poZne sebnimi t^^igtradi^il^ soprinjihzdaJ2^ lijo pa se lahko Zanj6oPjj šenega grozdi X 600 kilograme^ in stiskali 4- J 10 60 grozdja je na šta, žlahtnejšega^ 4o I J nju« pa je pičili.5 Tega <0'^° pa vstavili v l' |<|j1jb'/ in po tem vinu / izredno P°vpf Job' J Za svoja vi n’ s! h/ nja nanajv®01^ vanjih, vsa . pad0°%A seimuvGrf Zagrebu. ^’d0^/ Klakočarjeva d / urejajo nov dozi starega, ne^>^ dela P" nis^ Ljudje.vt razkošje, s^ojaJ/5^ veliko trudain vsak kos z opreP / JmboSdP^ I ISHd^aj 1998 KRONIKA 19 jjp se je | Sjmhlja: Smrtna nesreča peške I 22. maja (v petek) ob 9.55 je tovorni avtomobil s Qak0. I Saje po magistralni cesti Ptuj-Ormož vozil 30-letni van . vca, trčil v Spuhlji pri Ptuju v 76-letno peško Nežico A. s rt j J p I 'izročil tako hude poškodbe, da je zaradi njih (kmalu po p I bolnišnico) umrla. Vaneča; Blagajna je iiginila I Iz gostišča Divji gaj na Vaneči je 21. maja izginila 1 vcj vredna 70.000 tolarjev. Morebitni kupci (gostilnic , I ■■■); če vam bo kdo ponujal poceni blagajno, pomislite na o, I morda opraviti s ponudnikom - vlomilcem. i jurska Sobota: Avtoradio, ivočniki ••• Iz »jugeca,« ki je bil parkiran na Vrtni ulici v Murski ■ i | n°čiz20. na 21. maj izginila polica, na kateri sta bile> pridna mobilska zvočnika. Prav tako iz avta znamke Yugo, P 000 na Gregorčičevi ulici, je izginil avtoradio. Škode je z blarjev, V avto Yugo pa je bilo vlomljeno tudi 22. maja m uro. Izvozila, ki je bilo parkirano v Slomškovi ulici, J ^oradio. Neverjetno: še en vlom v »jugeca!« Prav a o ■ . Warmed 23. in 24. uro, je izvozila, ki je bilo na Kar P® tako izginil avtomobilski radijski sprejemnik,vredea . „0. a,iw. Pa še najnovejša vest: vlomilec je »operiral« tudi • • _ seveda. »Na piko« je vzel avto, parkiran v Kocljevi u oel avtoradio, vreden 30.000 tolarjev. ^tjavas; Našel je ključ Kje puščate ključ od vhodnih vrat v stanovanje ko odidetes zdo_ pod lončkom za rože, pod predpražnikom e> b|jene m ste sami krivi, da ste že imeli (ali pa boste ime i) n me. °ste.Tudi B. M. očitno ni shranila ključa na dovolj zan ’ to pa ga je neznanec našel, odklenil vratajn se »r kovanju. Ukradel je 49.000 tolarjev in 300 šilingov. Mgorci: Marija in Nedeljka sta umrli vnedeljo, 24. maja, ob 17.40 se je zgodila zunaj aase^eb°e. Q ? (občina Ormož) huda prometna nesreča, ko je vo an *Yugo 36-letni Darko M. iz Kočevja pripeljal na Dtir ? Ceste čez železniško progo. V tistem hipa . s pre. Jsto smeri v smer Ormož vlak in dieselska lo o levim delom trčila v sredino bočne strani avtomoba* Na kr* umrli avtomobilistovi sopotnici: 62-letna Mar'ia v ik w očit-^NedeijkaM. M. izVrbovskega na Hrvaškem.^ dovolj pozoren na prometne znake, se je lažje P°sko - kljujejo er°bne omarice kopališča v Banovcih pa se očitno Pa to sto 1^°namreč P°r°čali o takih neljubih posegih, zdaj garderob' Zn°Va' Vl°mi,dek se ie P0^.1 spet 20’ maia 'n vl°‘ °Premoženja7ne °marice’ našel denarnice in si pridobil protiprav-a°dtojejo! 312°'0°0 tolarjev. To bo dobil po dolgih prstih, ko Zginila je avto Opel Omega to?21 ■ mai v Znamke °Pel Omega, ki je bil ukraden v noči z Cg ^to zavep endavi’ “končal« kje na Hrvaškem ali celo v BiH (in lij? (ne)Zna n° 'Z9ubila sled za njim), je bil k sreči odveč: drago- n?1'' M. Naih 693 lastnika 50 našli v Fernetičih pri slovensko-ita-17 se i® do tja opeljal z njim kak ilegalec. Ali pa tudi 2^a miHi°n škode Od^to Pošlo ie nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in go-Ho?6! Motorne?0 Janeza D- iz Lahonec pri Ivanjkovcih. Vlomilec je Usr/0?6’ Pa barv a9°’Vdlan' str°k kotno brusilko 'n drugo eiektr'č-te6 iaken in ? televiz'iski sprejemnik, dva radijska aparata, več k '' °®k°dovai rU9°tako da je lastnika, ki sicer živi in dela v Ne-'alza milijon tolarjev. „'S^^Sorice: Vlomilec na smetišču • n$ op hičn ’9a|ališču s maj ie doslei neznani storilec vlomil v zabojnik । ° °Pr®mo ja[peti v Dolgovaških goricah in odnesel razno kera-’ Ko da je škode za 200.000 tolarjev. 1 ? . tu(N avto Opel Kadet 16 D °kroh n i c ■ 1 Srrino-mod ' b Je nekdo ukradel v Lendavi avto Opel Kadet X| n J- K. iz ? barve’ registrska številka MS C3 405. Hudo r 6,11 avtg pnl.0ndave bo hvaležen vsakomur, ki bi kaj vedel o ' okličite na 113! ^o^n^ktrlČllimrk lu,d?0omarico k-2' na 23, mai’ toreis petka na s°boto, vdrl v slektričn' na zadniem delu trgovine Univerzal v Gabe-^prav J6 kavo, vž' 1 °k’ nato pa s sil° odprl vhodna vrata trgovine. V> » 0(la, bo h '9alnike, cigarete in druge reči. Kolikšna je prav- D° Pokazala inventura. 0 k aarskerri h । op • pon°či je iz neznanega vzroka zagore-^Orij jg ?r° opaz rU posl°PJa Štefana F. iz Vučje Gomile. Ogenj OrOtr Cer 29or' i' 'n 9a P°9asili domači, sosedje in gasilci. V L. k' ^kod? 9 lesena delovna miza, požar pa je uničil tudi % 'W2O°.OOO tolarjev. P0(* VOlHa ? ^ie ler,arš^^Ur?'^ac'fske9a centra UNZ Maribor so nam spo-o®V ^na ob pridržali 22’letno M. Ž. iz Gornje Radgo- šf tj ’ skakai 30 p'jana hodiia po vozišču magistralne ce- Zaj01?! 'n se 3 P°d tovorna vozila, s čemer je ovirala in °'6 ^OraiVSPa sebe- Dobrohotnih opozoril sploh ni upo-apačvtreznilnico. Š.S.B Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti Nisem ga hotel ubiti! 3. aprila, nekaj minut po 20. uri, je v Borečih izkrvavel 27-letni Andrej Marinič iz Veržeja Z a kaznivo dejanje umora po 127. členu kazenskega zakonika R Slovenije so osumili 32-letnega Bojana Muhiča iz Lukavec in ga odvedli v preiskovalni zapor. V torek 26. maja, se je obtoženi že zagovarjal pred petčlanskim senatom Okrožnega so- dišču v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak. Obtoženi Bpjan Muhič je povedal, da je pokojni Marinič (sicer njegov nečak) vstopil v hišo njegovega (Bojanovega) brata in grozil, da bo vse poklal. Najprej naj bi se spravil na njegovega brata Alojza Muhiča (lastnik hiše v Borečih, kjer Berkovci Odvzet avto najden 23. maja okrog 21. je bil v Be-rkovcih pri Ljutomeru odvzet osebni avto. Oškdovanec K. M. je o tem obvestil policijo šele drugi dan zjutraj. Policisti so avtomobil in voznika, ki si je vozilo prilastil, izsledili v Ljubljani. se je vse dogajalo) in grozil, da bo vse pobil. On (obtoženi) je sedel za mizo in naenkrat naj bi Marinič pred njim mahal z nožem. Ne da bi se zavedal, je, ker se je čutil ogroženega, segel v žep delavske obleke in tudi sam je izvlekel nož ter nehote zamahnil proti Mariniču. »Nisem ga hotel ubiti. Bila sva si dobra in skupaj sva hodila na pijačo,« je še povedal obdolženi Bojan Muhič. Na sodišču sta pričala tudi ob-toženčeva brata, čeprav jima zaradi sorodstveni vezi z obtožencem tega ne bi bilo treba. Alojz Muhič je razkril, da ga je Marinič zgrabil za vrat. Dejal je tudi, da se tragedija prav gotovo ne bi zgodila, ko bi policisti, ki so prišli posredovat v zvezi z izgredom istega dne v Stari Novi vasi, Mariniča odpeljali in pridržali do iztreznitve. Brat Milan Muhič je povedal, da je videl, da je prvi izvlekel nož Marinič. Zelo nazorno je bilo pričevanje Ivanke Muhič, kije Mariniču, potem ko je bil že vrezan v vrat, stisnila roko in je spustil nož, nato pa mu rano prekrila s sredstvom prve pomoči, a je ta žal izkrvavel pred staro hišo blizu opekarne. »Bila sem med štirimi lumpi,« je med drugim razkrivala. Saj res: analiza obdolženega Bojana Muhiča je pokazala 1,62, pokojni pa je imel 3,45 promil alkohola. Sodišče je zaslišalo še nekaj drugih prič. Senat tokrat še ni izrekel sodbe. Sprejel je pobudo državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika, daje nujno še mnenje izvedenca nevropsihiatrične stroke dr. Marjana Preglja. Sojenje se bo nadaljevalo 16. junija. Š. S. I Ormož: »Napihal« 3,2 g/kg alkohola V Prlekiji, Slovenskih goricah in v Prekmurju smo, odkar veljajo strožji prometni predpisi, sila previdni pri uživanju alkohola, saj ni nikomur do tega, da bi bil spet voznik začetnik (ponavljal izpit). Ormoški policisti pa so obravnavali 24. maja 27-letnega Jožeta J. iz vasi Vratno Gornje, Hrvaška, ki je vozil po Ljutomerski cesti in skorajda povozil policista. Med poskusom bega je zapeljal tudi vzvratno in - v jarek. Tam so ga prijeli, ponudili alkotest in ta je pokazal, da ima v organizmu 3,2 alkohola na kilogram krvi. Pridržali so ga do iztrezni-tev in ovadili ne le za prometni prekršek, ampak zaradi storitve kaznivega dejanja: preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Zadnja vest: Sodnik za prekrške v Ormožu je v torek izrekel Jožetu J. denarno kazen 285.000 tolarjev. Ker pa je ni plačal so jo sp-remebili v zapor v trajanju 29 dni. Prepeljali so ga v zapore v Maribor. Spominska slovesnost v Babjem ložiču Pomnik ob poti, in ne napoti Od tragičnega dogodka mineva 53 let, a spomin na žrtve ni ugasnil gozdiču Babji ložič pri Ljutomeru so postavili oktobra lani na marmornatem podstavku hrastov križ, na katerem je bodičast kovinski venec. V -A petek, 22. maja, pa je bila pri tem pomniku spominska slovesnost. Svojce oseb, ki so izginule oz. so jih pobili potem, ko se je vojna že končala, je najprej nagovoril Janko Sitar, predsednik komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. »V zečetku dela komisije so nam bile znane le štiri žrtve, obsojene pred ljudskim sodiščem v Ljutomeru in tudi ustreljene ... Za mnoga imena pa se je le govorilo, kasneje pa potrdilo kot resnično, da so postali žrtve pobojev - s sodbami ali brez sodb. Do konca mandata komisije 1994. leta je bilo ugotovljeno, daje iz naše občine bilo ob koncu vojne ubitih in izginulih 24 oseb, in to v Ljutomeru, Hrastovcu, Kidričevem in v Mariboru, od tega 12 moških in 12 žensk, v starosti (moški) od 39 do 59 let oziroma (ženske) od 25 let (ena) do 76 let starosti,« je povedal govornik Žrtve iz občine Ljutomer: Frida Anušek, Marija Berenyi, Janko Čimer, Jakob Černjavič, Ivan Huber, Marta Klinc, Lucija Mihalič, Olga Mihalič, Irma Mihalič, Ema Milavec, Marija Lah, Janez lasnik, Mihael Obilčnik, Andrej Osolin, Alojz Rau-ter, Franc Rauter, Franz Russheim, Terezija Poljanec, Hildegard Šinigoj, Matevž Štefe, Ivana Schwarz, Zofija Žitek, Mihael Zuravel, Richard Wregg. Žrtve z ljutomerskega območja, ki so živele v Ljubljani in njeni okolici: Franc Sobočan, Milko Stanjko in Bogomir Tratnik. Natančnega števila ljudi, pobitih po vojni (maja in junija 1945. leta) in zakopanih v opuščeni gramozni jami v Babjem ložiču, ni znano, sklepati pa je mogoče, da najmanj 16, pač tisti, ki so jih likvidirali v Ljutomeru oziroma na kraju samem v gozdiču. Na mestu prekopane zemlje je tedaj nekdo posadil smrečico, ki pa jo je spet nekdo drug odstranil. Svojci in znanci žrtev pa so prihajali prižigat V lanskem oktobru so postavili v gozdiču Babji ložič pri Ljutomeru pomnik zamolčanim žrtvam, v petek pa je bila spominska slovesnost in blagoslovitev križa in zemlje, v kateri počiva najmanj 16 žrtev povojnih pobojev. sveče in na kraju so polagali rože. Šele zdaj, ko imamo samostojno demokratično državo, je dozorel čas, da se tudi uradno spominjamo vseh padlih za domovino. Na spominski svečanosti v Ba- bjem ložiču je na kratko spregovoril tudi župan Občine Ljutomer Ludvik Bratuša, ljutomerski župnik Izidor Veleberi pa je blagoslovil križ in poslednje počivališče po vojni zamolčanih žrtev. Pozval je tudi k spravi in 22^28 Flamin MS d o o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 MOTOR NEXIA že za 1.399.990 SIT PRIPOROČAMO OLJA Mobil LANOS 3-vratni, že za 1.499.990 SIT; akcija za modele s 4 in 5 vrati: darilo servovolan ali popust v vrednosti 57.000 SIT želel, da spominsko znamenje naj ne bo nikomur napoti, ampak naj ostane ob poti. »Babji ložič je tu, v tej posvečeni zemlji so pokopani naši ljudje...« BESEDILO IN FOTO: Š. S. ■ MATIZ zbiramo prednaročila NUBIRA zdaj že za 1.999.990 SIT in klimatska naprava samo 1 SIT. Pri brez klimatske naprave vam TV-aparat s teletekstom, 70 cm. . N ■■■■■■■n 20 ŠPORT 28. maj 1998, 1.SNL Kolesarstvo Mura: Maribor O: O Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 6.000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Galič, Ilič, Vogrinčič (Bedo), D. Baranja, Cipot, Lukič, Ristič (Šahmanovič), Gutalj. Gorica: Potrošnik 1:0 Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 1.500. Sodnik: Zirnstein (Portorož). Strelec: 1 : 0 Jukič (46). Potrošnik: Kuzma (Šiftar), Baranja, Tratnjek, Godina, Dvoršak, Zemljič, Mirtič, Osterc (Škafar), Kečan, Kotnik (Antolin), Moro. 2. SNL Elan:Nafta 3:0 Novo mesto - Igrišče Elana, gledalcev 400. Sodnik: Mihelič (Koper). Strelci: 1 : 0 Plevnik (30), 2 : 0 Gruden (64), 3 : 0 Plevnik (78). Nafta: Zver, Novak, Drvarič, Gabor, Utroša, Tompa, Horvat, Gerenčer, Tratnjek, Varga. 3. SNL vzhod Turnišče: Bakovci 1:2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 250. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 1 : 0 Litrop (16), 1 : 1 Mesarič (44), 1 : 2 Jančar (85). Turnišče: Zver, Kovač, Resnik, J. Pucko, Mujdrica, Ternar, Vegič, Lutar (Čemi), D. Pucko, Litrop, Radikovič. Bakovci: Talaber, Papič, R. Berendijaš, Holcman, Buzeti, Kovač (Vein-dorfer), Žekš, Mesarič (Baler), Jančar, Krančič, B. Berendijaš. Usnjar: Variš 2:1 Šoštanj - Igrišče Usnjarja, gledalcev 150. Sodnik: Lešnik (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kovačič (11), 2 : 0 Čanič (20 - 11 m), 2 : 1 Gyurkač (37). Variš: Gerenčer, Hepe, Bažika, Kepe, Bukovec, Podgorelec, Horvath, Nedelko, Pal (Bogar), Gyurkač, Magyar (Šabjan). Kovinar: Goričanka Big Fun 1:3 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 70. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 0 : 1 Šuša (19), 1 : 1 Segedi (37), 1 : 2 Šuša (71), 1 : 3 Šuša (90). Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Miller, Horvat (Kosednar), B. Šalamon, Kren, Šuša, Poredoš, Kovač, A. Šalamon, Skledar (Smodiš). Črenšovci: Dravinja 7:1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Mauko (Ptuj). Strelci: 1 : 0 De. Horvat (18), 2 : 0 De. Horvat (31), 3 : 0 De. Horvat (44), 4 : 0 De. Horvat (60), 5 : 0 B. Horvat (65), 6 : 0 D. Horvat (72), 6 :_1 Rozman (75), 7 : 1 V. Horvat (83). Črenšovci: A. Plej, Pintarič, Virag (Graj), E. Plej, Zelko, Šobak (B. Horvat), Voroš, Hartman, D. Horvat, Mori, D. Horvat (V. Horvat). Paloma: Odranci 6:1 Sladki Vrh - Igrišče Palome, gledalcev 120. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kreslin (2), 1 : 1 D. Virag (27), 2 : 1 Žabota (38), 3 : 1 Stojanov (58), 4 : 1 Stojanov (61), 5 : 1 Bezjak (65), 6 : 1 Žabota (85). Odranci: Marič, D. Kreslin, Bogdan (J. Virag), Vegič, Cener, Marinič, D. Virag, Pozderec (Žerdin), S. Kavaš, Puhar (Zakojč), B. Kreslin. maraton 35 km. Med kolesarji je bil najmlajši udeleženec 8-letni Jakob Kapun iz Murske Sobote, najstarejši pa 76-letni Rudolf Perkič iz Veščice. Kolesarski maraton, ki je lepo uspel, bo odslej tradicionalen. (FM, fotografija: N. Juhnov) Kljub slabemu vremenu se je na startu na Tišini zbralo okrog sto kolesarjev, ki so se po krstu s šampanjcem (opravil ga je župan občine Alojz Flegar) podali na veliki maraton 66 km in mali_______________ Kolesarski klub Tropovci e bil organizator prvega kolesarskega maratona Občine Cankova - Tišina. Šport od tod in tam Nogomet - V Črenšovcih je bila mednarodna nogometna tekma mla-____ dih reprezentanc (do 20 let) za Mirop pokal med Slovenijo in Hr- vaško. Tekma seje končala neodločeno 2 :2. Strelca za Slovenijo sta bila Bogatinov in Čeh. V slovenski reprezentanci je igral tudi nogometaš Potrošnika iz Beltinec Gregor Mirtič. Po treh kolih imajo Slovenija, Hrvaška, avstrijska Štajerska in Italija po 4 točke. Nogomet - V polfinalni pokalni nogometni tekmi na območju MNZ ____ Lendava je Nafta šele po podaljšku premagala Črenšovce s 4 : 2. V re- gularnem času se je tekma končala z 2 : 2. Strelci so bili: Utroša, Tompa, Novak in Magdič za Nafto ter Voroš in Pintarič za Črenšovce. Finalista Nafta in Turnišče sta se že uvrstila v nadaljnje tekmovanje. (FB). Mali nogomet - V zadnjem kolu medobčinske lige malega nogometa ____ Murska Sobota so igrali: Klub mladih : Grlava 5 : 4, Šafarsko : Jocker Picerija 10 : 5, Trgovina Megla : Stročja vas 12 : 4. Vrstni red: 1. Križevci 31, 2. Čemelavci 26, 3. Šafarsko 19 točk. Druga medobčinska liga: Pristava : Cafe Perla 4 : 2, Stara Nova vas : Keb Beltinci 1 : 2, Mala Nedelja: Vešči-ca 5 : 6. Vrstni red: 1. Srara Nova vas 25, 2. Beltinci 24, 3. Mala Nedelja 21 točk. (NŠ) Atletika - V Čateških To-____ plicah je bil mednarodni tek na 10 in 21 km. Sodelovala sta tudi člana TS Radenske Jožica Šiftar in Slavko Kumek in dosegla lep uspeh. Šiftarjeva je v teku na 21 km v svoji kategoriji zasedla drugo, v absolutni pa tretje mesto. Kumek pa je v teku na 10 v svoji kategoriji osvojil tretje, v absolutni pa peto mesto. Atletika - V Hartbergu v .___ Avstriji je bil mednarodni atletski miting, na katerem so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Prva mesta so zasedli: Damjan Špur v teku na 100 m, Polonca Horvat v teku na 800 m pri mladinkah in Marija Števanec v teku na 800 m pri članicah. Druga pa sta bila Damir Časek v teku na 3000 m in Danijela Žalik v skoku v višino. Strelstvo - SD Gančani je ____ pod pokroviteljstvom Občine Beltinci pripravila 5. tradicionalno tekmovanje v streljanju z MK puško. Sodelovalo je 35 ekip in 105 posameznikov. Zmagala je druga ekipa SD Gančani s 117 krogi pred prvo ekipo SD Gančani 106 in SD Sebeborci 102 kroga. (T. Horvat) Strelstvo - V četrtem krogu ____ prvenstva v prvi državni ligi v streljanju na glinaste golobe, ki je bilo v Rakičanu, sta tako pri članih kot mladincih zmagali ekipi SD Štefana Kovača iz Murske Sobote. Med posamezniki pa je bil najboljši domačin Boštjan Maček. Vrtno kegljanje - V Celju ____ je bilo prvo kolo tekmovanja slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju, Med osmimi ekipami sta sodelovali tudi dve ekipe Murske Sobote. Boljša je bila druga ekipa (Bencik, Jurančičeva, Gomboc, Korošak), saj je z 250 podrtimi keglji zasedla drugo mesto. Prva ekipa Murske Sobote (Kos, Maučec, Peček, Golob) pa je z 239 podritmi keglji zasedla četrto metso. (T. Kos) Namizni tenis - V Križah ____ je bil drugi TOP 12 turnir za kadete. Igralci Moravskih Toplic Sobote se niso izkazali. V prvi skupini je bil Zavec šele deseti, Ocepek pa dvanajsti. V drugi skupini je Ropoša zasedel drugo mesto, Gorčan pa je bil četrti. Na tretjem mladinskem selekcijskem turnirju v Velenju je bil v prvi skupini Horvat drugi, Gider tretji, Ocepek peti in Ropoša šesti. V drugi skupini je bil Gorčan prvi, v peti pa Fridrih četrti. (M. U.) Nogomet - Na Tišini bo ____ 28. maja, ob 17. uri prijateljsko srečanje nogometnih sodnikov Murske Sobote in Lendave. V petek, 5. junija, ob 17. uri pa se bodo v Turnišču srečali nogometni sodniki Lendave in Maribora. Tenis - Na teniškem turni-____ rju za pokal Maximarketa je sodeloval tudi Zoran Golubovič iz Hotize iz med dečki do 10 let zasedel tretje mesto. Kolesarstvo | Špilak prevzel vodstvo Na Bledu je bila 27. tradicionalna kolesarska dirka ob Blejskem jezeru. Sodelovali so tudi mladi tekmovalci Kolesarskega kluba Tropovci in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Simon Špilak, saj je med dečki v skupini C zasedel prvo mesto ter po petih dirkah za državno prvenstvo in za pokal Perfect prevzel vodstvo. Leon Zelko je bil šesti in je na tretjem mestu. Med dečki B-sku-pine je bil Tilen’ Červek peti, Blaž Gyuha pa deveti. Kajak-kanu 1.SNL Rezultati - 33. krog Mura : Maribor 0 : 0 Gorica : Potrošnik 1 : 0 Korotan : Rudar 1 : 1 Publikum : Vevče 2 : 1 Olimpija : Primorje 1 : 1 Maribor 3321 4 8 57:30 67 Mura 3318 8 7 56:38 62 Gorica 3319 410 60:33 61 Primorje 3316 512 58:42 53 Olimpija 331212 9 56:51 48 Publikum 3313 713 56:53 46 Rudar 33101211 37:33 42 Potrošnik 33 8 619 40:69 30 Korotan 33 7 917 26:58 30 Vevče 33 4 722 32:71 19 2. SNL • Rezultati -27. krog Elan : Nafta 3 : 0 Drava : Šmartno 1 : 1 Rudar: Koper 2 : 2 Domžale : Triglav 0: 2 Črnuče : G. opekarne 2 : 2 Železničar : Dravograd 2 : 1 Šentjur: Zagorje 0 : 0 ■Jadran : Aluminij 2 : 1 Triglav 2722 3 2 75:17 69 Koper 2719 7 1 72:16 64 Domžale 2715 6 6 53:29 51 Elan 2713 6 8 45:46 45 Železničar 2712 8 7 43:38 44 Drava 2710 8 9 32:27 38 Nafta 2710 710 35:34 37 Šmartno 27 810 9 41:39 34 G.opekarne27 7 911 40:43 30 Šentjur 27 7 911 23:35 30 Rudar 27 7 812 25:37 29 Jadran 27 7 812 26:56 29 Dravograd 27 Aluminij 27 Zagorje 27 Črnuče 27 6 912 28:39 27 6 714 28:45 25 6 714 26:45 25 4 320 28:74 15 3. SNL vzhod Rezultati - 24. krog Unior: Kungota 0 : 1 Črenšovci: Dravinja 7 : 1 Kovinar: Goričanka 1 : 3 Usnjar: Variš 2 : 1 Turnišče : Bakovci 1 : 2 Pohorje : Pobrežje 6 : O Paloma : Odranci 6 : 1 Pohorje 2418 4 2 77:24 58 Bakovci 2418 3 3 66:25 57 Paloma 2413 4 7 56:30 43 Črenšovci 2414 1 9 56:36 43 Goričanka 2411 6 7 47:38 39 Unior 24 9 411 23:38 31 Odranci 24 8 610 38:43 30 Usnjar 24 9 1 14 38:47 28 Dravinja 24 8 412 35:53 28 Turnišče 24 6 810 40:44 26 Kungota 24 7 512 28:49 26 Pobrežje 24 7 512 29:54 26 Kovinar 24 4 713 21:45 19 Variš 24 4 614 27:55 18 1. MNL Lendava Rezultati - 25. krog Kobilje : Polana 2 : 0 Panonija : Renkovci 3 : 2 Hotiza : Bistrica 6 : O Nedelica : Dobrovnik 1 : 0 Renkovci 2514 5 6 70:31 47 Panonija 2512 6 7 41:39 42 Polana 2511 6 8 33:36 39 Kobilje 2511 212 48:38 35 Nedelica 25 9 7 9 30:36 34 Hotiza Bistrica 25 9 25 8 Dobrovnik 25 5 1. MNL MS 610 39:40 611 31:49 416 51:74 33 30 19 Tešanovci 21 7 212 43:68 Bogojina 21 3 1 17 36:82 Rotunda 21 2 217 35:92 2. MNL MS zahod 23 10 8 Rezultati - 21. krog Ljutomer: Čarda 0 : 2 Ižakovci: Serdica 3 : 2 Piramida : Tromejnik 4 : 0 Vega : Beltrans 0 : 2 Univit: Roma 7 : 0 Lesoplast: Kerna 0 : 2 Kerna Beltrans Piramida Čarda Univit Ižakovci Serdica Tromejnik Lesoplast Ljutomer Roma Vega 2114 2114 2114 2112 2110 21 21 21 21 21 21 21 8 8 7 6 6 5 2 4 3 2 3 5 5 3 50:20 4 60:25 5 51:30 6 56:27 6 52:33 8 28:26 310 27:38 212 31:44 411 29:35 1 14 21:76 313 35:65 514 23:44 46 45 44 39 35 29 27 23 22 19 18 11 Rezultati - 24. krog Lipa : Cankova 3 : 3 Pušča : Slatina 1 : 0 Makoter: Gančani 4 : 0 Apače : Dokležovje 4 : 5 Rezultati - 25. krog Cankova : Dokležovje 2 : 3 Gančani: Apače 0 : 6 Slatina : Makoter 2 : 4 Lipa : Pušča 8 : 1 Apače Lipa Pušča Makoter Dokležovje Cankova Slatina Gančani 2514 2512 2513 2511 2512 2511 25 6 25 6 6 5 64:35 6 7 71:44 111 46:60 6 8 52:46 310 57:54 4 9 58:52 217 49:74 217 38:70 48 42 40 39 39 37 20 20 2. MNL MS vzhod 2. MNL Lendava Rezultati - 24. krog Grad : Hodoš 1 : 2 Prosenjakovci: Šalovci 5 : 1 Rotunda : Tešanovci 2 : 4 Bogojina prosta Rezultati - 25. krog Šalovci: Rotunda 3 : 2 Hodoš : Prosenjakovci 3 : 1 Rezultati - 15. krog Žitkovci: Čentiba 2 : 1 Olimpija : Mostje 4 : 9 Kapca : Nafta 4 : 1 . Dolina : Petišovci 3 : 1 Graničar prosti Bogojina : Grad Tešanovci prosti Prosenjak. 2218 3 : 13 Hodoš Grad Šalovci 2115 2212 22 9 0 2 5 6 4 71:27 54 4 68:29 47 5 84:35 41 7 48:52 33 Žitkovci Moštje Kapca Čentiba Graničar Nafta vet. Dolina Olimpija Petišovci 13 13 14 14 13 13 14 13 13 9 9 8 7 7 5 4 2 1 3 2 2 2 2 3 1 1 21:9 2 50:20 4 36:24 5 41:23 4 37:22 5 41:29 9 13:47 011 18:40 111 11:54 30 29 26 23 23 18 13 6 4 Nogomet Prestopni M in odškodnine Izvršni odbor NgJ* ze Slovenije je določn i j( rok in odškod^ amaterjev v letu U ■ rok za vse nogometa e & bo od 22. do 30Ju^ škodnine za elane 3 znižane za okrog medtem kosooMo^ memnjene n prestopa v l.SNLii ša odškodnina T- ^jj SNL 2.600, iz 3. j MNZ 1.000 točk.Zan ki prestopa v zA ggjj. znaša odškodnina z. ( SNL 2.000, MNZ 650 tock.Zan8)Sl ki prestopa v J. 3 ?0oto&, znaša odškdonina ■- (jjO 2. SNL 2.000, iz 3-J 0I1)t iz MNZ 650 točk Za J.SN ša, ki prestopa v točL znaša odškodnina ■ ]jjo 2. SNL 1.600.1^ iz MNZ 300 točk- A izH še, ki prestopajo 400točk-^ znaša odškodnina • ^0|jS ratno pa 800 toc • točk, iz 2. SML ' otudi°^ 800 točk. Določene s dnine za kadete, ki 68 tto 300 do 800 točk je 90 SIT. Za n°f * pre^ stopajo v državn Ožijos, torjem 2 (od U |ce, b’ (za A in zadnjih dveh leti za državno repreze } najmanj pet teke • Horvat in Vereš naša najboljša na ? Na reki Loishachi v znanem nemškem smučarskem središču Garmisch - Par-tenkirchnu je bilo svetovno prvenstvo v spustu na divjih vddah za kajakaše in kanuiste. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi kanuist Borut Horvat (Kajak-kanu klub Mura Krog) in kajakaš Miran Vereš (Opel MS). Čeprav Slovenija tokrat ni ponovila uspehov iz prejšnjih svetovnih prvenstev, je bila zelo blizu medalji. V moštveni vožnji 3 x C-l je slovenska reprezentanca (Horvat' cIef Sulič) zasedla ^, i mesto, v moštveni vožnji j K'l (Vereš, Kavs, Testni P Je bila šesta. Med P0^; ni*i sta bila Horvat in ve najboljša v slovenski reP zentanci. Borut Horvat jev <-■ sedel sedmo mesto, Vere je bil v K-l devetnajsti- Na svetovnem prven u. Je bil tudi trener krošk' jakašev in kanuistov S Varga kot pomočnik tren Predstavljamo vam Boris Jeneš - nogometni sodnik na A-listi Nogomet je športna panoga, ki je v pokrajini ob reki Muri najbolj razvita v Sloveniji, saj imamo kar dva predstavnika v prvi državni ligi, enega v drugi državni ligi in šest predstavnikov v tretji državni ligi. Poleg tega pa poteka tekmovanje v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in Lendava. Imamo pa organizirano tekmovanje tudi v številnih ligah malega nogometa. Žal pa se ne moremo pohvaliti z zastopanostjo pomurskih nogometnih sodnikov v državnih ligah. Na A-listi nogometnih sodnikov Slovenije, kjer so najkakovostnejši sodniki, ki vodijo prvo in drugo državno nogometno ligo, sta iz Pomurja le dva sodnika: Edi Kerčmar iz Hodoša in Boris Jeneš iz Petišovec. Slednji je bil na A-listo uvrščen v letošnji tekmovalni sezoni, zato ga želimo nekoliko širše predstaviti nogometni javnosti. Tridesetletni Boris Jeneš je nogomet začel igrati pri mladinskem moštvu Nogometnega kluba Mostje in ga končal pri članih. Pred petimi leti se je poslovil od aktivnega igranja in se na pobudo predsednika lendavskih nogometnih sodnikov Jožeta Lebarja vključil v njihove vrste. V medobčinski nogometni ligi Lendava je doslej sodil 40 nogometnih te- kem. Kot P*^ sodnik je že P f6giJs v A opravi! izp‘ J nika in ''^o^' -hetne' državni sodnik v prv ^je.^A ligi- ZadoVOtJe^ petih letih boljše slovenj b0|jse f čimprejse n P Ljl1 8. bo lahko vodd^ mu tudi tnizc fgn1 «*^maj1998 ŠPORT 21 Ub jubileju dan košarke Košarkarski klub Creativ Sobota je ob praznovanju 5-letnice uspešnega delovanja pripravil dan Košarke. V pestrem in bogatem Programu so sodelovali od najm-Kjših do vrhunskih košarkarjev. '''prijateljskem srečanju mlajših tekov je mariborski Branik pre-®agalCreativ Soboto s 40 : 32. V okviru prvenstva druge slovenske košarkarske lige so starejši dečki Creativa premagali Ljutomer s '"Mj. V svojem prvem članom nastopu je Creativ, ki bo v ri(1’i tekmovalni sezoni tekmoval J^avi druga dirka za Judo Pet prvih mest Lendavčanom , team klub Lendava ^Saniziralv nedeljo, 31. ma-kc0 url na stadionu v Pe- dirko v speed- J74 pokal klubov. Na prvi v Prelogu je zmagala AM-LWjana pred Lendavo in na travi PFVi Sčisti Mur^0 Vdelovali BLeD UsPeh se?°b°le in i^iz^Mddijh' Sobočani so \>1^ Cba”aso'ig’,sTrešnjevko ^odločeno ^3 > Urska Sht?esto’ krstni: k.'Nevi^- 2- Mod- 4-uHCE. prvak Ptven Joplicah je bilo ob^ S nib' (SoL^^ska Sobota X? = TT^ Triglav : Nel; Le? V: Moravske e?h strelov, v ^'Slav rinaln statekma kon’ 0bCO>n L?\Se srečali k. n’ Prvav. Tin tako Za eto 1998. ihrVenstva t°b°ta ie bil organizator ki1 'M 5 ^Hce dn 7Ske Sobote v tenisu J Si ^ntkiK leT Med 54 tekmo-'1 h8^efah ^Urska ubov so sodelovali ^ejan °b°ta ®re9°r Recek, Gombor Ukovk Marko Fišer F6knUka ^risla62^’ Andrej Pintarič, bo? ^9 J3 'n Tjaš?nJernei Jakopina ter v drstili. Eklavec’ Naibo|ie’v r Fekonejva in Gom- °'FotOq dečkih. Tekmovanje aaflJa: J. Zauneker v tretji slovenski ligi, premagal Miarto iz Lendave z 82 : 76. Ekipa novinarjev Slovenije je premagala Zvezde Prekmurja z 41 : 32. Vrhunec dneva pa je bila vsekakor prijateljska tekma med državnim prvakom Unionom Olimpijo iz Ljubljane in Pošto Branikom iz Maribora. Srečanje, ki je navdušilo polno dvorano soboške prve osnovne šole, so po pričakovanju dobili državni prvaki Union Olimpija s 83 : 62, čeprav so bili Mariborčani v prvem polčasu enakovreden tekmec in na Prelogom. Za vsako ekipo nastopajo po 4 tekmovalci in rezerva. Novost je v tem, da lahko nastopajo tudi tujci. Tako bodo za Lendavo poleg Jožefa Korena nastopili še trije vozniki iz Madžarske. Pokrovitelj dirke so Terme Lendava. (A. Matjašec) Namizni tenis________________________ Prva zmaga Moravskim Toplicam V prvi tekmi za tretje mesto v končnici državnega članskega prvenstva v namiznem tenisu so Moravske Toplice Sobota v pomurskem derbiju premagale Radgono. Srečanje je bilo zelo zanimivo in kakovostno. Pri Sobočanih se je izkazal Unger, kije zmagal v obeh partijah. Pri rezultatu 3 : 3 Karate Lep uspeh karateistov Mura-kena V Sežani je bilo državno prvenstvo v karateju za mlajše in starejše dečke in deklice. Med 486 tekmovalci iz 41 klubov so bili tudi tekmovalci KK Mura-kena iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. V katah so malčki (Benkič, Golubovič, Sadi) postali ekipni državni prvaki in ponovili lanski uspeh. Ekipa malčič (V. Kozic, T. Kozic, Tibaut) je bila druga, ekipa st. deklic Huber, Bejek, Trebše) pa je zasedla tretje mesto. V ka- odmor odšli z 2 točkama prednosti. Najboljši strelci na srečanju, ki sta ga vodila mednarodna sodnika Fišer iz Murske Sobote in Pukl iz Maribora, so bili: Jurkovič 17, Golemac 12, Stepanija 12, Duščak 9, Kraljevič 9 pri Unionu Olimpiji ter Bečirovič 19, Tovornik 13, Primorac 9 in Lerič 7 pri Pošti Braniku. Praznovanje jubileja so sklenili v soboški Diani s košarkarskim plesom. F. MAUČEC, FOTOGRAFIJA: N. JUHNOV Ob dnevu državnosti je bilo v Samoboru mednarodno tekmovanje v judu. Med 380 tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije so bili zelo uspešni Lendavčani, saj so osvojili kar pet prvih mest. Zmagali so Tadej Časar (30 kg), Tadeja Rojko (36 kg), Rene Žunič (50 kg), pa je Horvat premagal Benka. Pri Radgončanih je bil daleč najboljši Kovač, ki je dosegel dve zmagi. Sobočani so povedli z 2 : 1, Radgončani pa so vodili s 3 : 2. V kolikor v drugem srečanju zmaga Radgona, bo o tretjem mestu odločila tretja tekma. Moravske Toplice Sobota : Ra- tah posamezno je bila Vanja Kozic pri malčicah tretja. V borbah je Sanja Jezeršek v svoji kategoriji p?i ml. deklicah zasedla prvo mesto in naslov državne prvakinje. Andreja Benkič je bila v svoji kategroiji druga, Andreja Gom-boc pa peta. Pri st. deklicah sta Senta Trebše in Miranda Huber v svoji kategoriji zasedli drugi mesti. Lucijan Zver pri ml. dečkih in Denis Ficko pri st. dečkih pa sta Rokoborba Zmagala Kuhar in Miholič Ob dnevu državnosti je bil v Zagrebu mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem slogu za starejše dečke in kadete. Med 121 tekmovalci je sodelovala tudi slovenska reprezenatnca in dosegla lep uspeh. Najuspešnejši so bili: Jure Kuhar v kat. do 47 kg med st. dečki, Slavko Miholič (oba MS) v kat. do 57 kg in Jure Florjančič (Razvanje) v kat. do 76 kg med kadeti, vsi so zasedli prva mesta. Drugi je bil Niko Horvat (Ljutomer) med st. dečki v kat. do 32 kg, tretji Aleš Krojs (MS) med st. dečki v kat. do 47 kg, četrta pa Robi Lukašev (MS) v kat. do 59 kg in Sašo Hladen (Ljutomer) v kat. do 35 kg pri st. dečkih. Rok Hazl (Ljutomer) je v kat. do 52 kg zasedel šesto mesto. (R. Bačič) | Ju jitsu Rančigaj in Pozderec DP V Mariboru je bilo državno prvenstvo v ju jitsu. Sodelovala sta tudi člana Judo kluba Murska Sobota (odlična judoista) Peter Rančigaj in Franc Pozderec ter dosegla lep uspeh, saj sta postala državna prvaka tudi v ju jitsu. Peter Rančigaj je zmagal v kategoriji do 62 kg, Franc Pozderec pa je bil najboljši v kategoriji do 94 kg. (G. K.) Adrijana Zver (50 kg) in Dominik Dominko (27 kg). Drugo mesto je zasedel Blaž Mlinarič (33 kg). Tretji pa so bili: Lea Benko (50 kg), Marko Mlinarič (55 kg), Matej Časar (60 kg), Boris Rudaš ( 34 kg) in Aleš Nedelko (73 kg). . F. BOBOVEC dgona 4 : 3 (Nekhvedovič : Rihtarič 21 : 15, 21 : 13, Horvat: Kovač 2 1: 19, 18 : 21, 10 : 21, Unger : Benko 21 : 13, 21 : 19, Nek-hvedovič-Unger : Kovač-Benko 15:21,21 : 19, 20:22, Nekhvedovič : Kovač 17 : 21, 13 : 21, Unger: Rihtarič 21 : 12, 23 : 21, Horvat: Benko 21 : 12, 21 : 16). M. U. v svojih kategroijah zasedla tretji mesti. R. Horvat Civitas - nov karate klub Člani novoustanovljenega Karate kluba Civitas iz Murske Sobote so sodelovali na 7. mednarodnem karate turnirju za pokal Croacije v Zagrebu. Na turnirju je sodelovalo 320 tekmovalcev iz 8 držav, ki so tekmovali v katah in borbah. Člani KK Civitas, okrepljeni s tekmovalci Radenec (Lucu, Temlin, Klobasa, Skotnik ), so med 23 ekipami zasedli 10. mesto. Gaberjeva pa je skupaj s Čakoncovo in Narandževo zasedla peto mesto. Med posamezniki sta se Klobasa in Temlin v svojih kategorijah uvrstila v drugo kolo. Med mladinci, kjer je sodelovalo 752 tekmovalcev iz 8 držav, je ekipa Civitas, okrepljena s tekmovalci iz Globusa (Sočič, Pjevič, Trojnar, Bošnjak), do 18 let zasedla osmo mesto. Med posamezniki je Škandali v svoji kategoriji zasedel četrto mesto, Sočič se je uvrstil v tretje, Pjevič pa v drugo kolo. (D. Škandali) Košarka____________________ KK Creativ Sobota v finalu Prva ekipa starejših dečkov KK Creativ Sobota. Stojijo od leve v drugi vrsti: Žiga, Kuhar, Brinar, Sočič, Juteršnik (trener); prva vrsta: Rogan, Juteršnik, Kerec, Gotar in Novak. Mladinci Košarkarskega kluba Creativ Sobota so v Preboldu sodelovali na kvalifikacijah za vstop v prvo slovensko mladinsko košarkarsko ligo. Premagali so Zagorje s 83 : 71 in Plimo iz Prebolda s 87 : 68 ter zasedli prvo mesto in se uvrstili v finale. Strelci za Creativ Soboto: Ščavničar 40, Turki 29, Raduha 25, Ismajlovič 23, Hari 20, Novak 14, Hozjan 9, Rituper 4, Bojnec 4 in Gerenčer 2. V finalu v Slovenskih Konjicah sodelujejo ekipe Litije, Cometa, Zavarovalnica Ovni Maribor in j Kegljanje__________________________ Horvat-Žalik druga V Lendavi so bile kvalifikacije OKZ Maribor za moške in ženske za uvrstitev na državno kegljaško prvenstvo parov. Sodelovalo je 24 moških in 14 ženskih parov. Pri moških parih sta zmagala člana mariborskega Konstruktorja H. Steržaj-Kovačič s 1851 podrtitmi keglji. Izvrstna pa sta bila člana Nafte iz Lendave Horvat-Žalik, ki sta s 1724 podrtimi keglji zasedla drugo mesto. Prvi trije pari so se uvrstili na državno prvenstvo. Med ženskami pa sta Lendavčanki Utroševa-Sta-ničeva s 760 podrtimi keglji zasedli šesto, Sapačeva-Novakova pa s 660 keglji štirinajsto mesto. (M. Žalik) Hitrostno rolanje_________________ Lendavčanom tri, Sobočanom dve prvi mesti V Portorožu je bila druga tekma za pokal Slovenije v hitrostnem rolanju. Med 71 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi Lendavčani in Sobočani ter dosegli lep uspeh. Lendavčani so dosegli tri, Sobočani pa dve prvi mesti. V svojih kategorijah so zmagali: Doris Solarič, Manuela Bogdan in Tanja Koren, vsi iz Lendave, ter Dominik Kranjc in Jasna Šantavec iz Murske Sobote. Prekmurci so dosegli tudi več drugih in tretjih mest. Taekwondo Rok Horvat in Janja Halas DP V Litiji je bilo državno prvenstvo v taekwondoju v borbah. Tekmovanja so se udeležili tudi člani in članice Taekwondo kluba Meteor iz Črenšovec in dosegli lep uspeh. Med mladinci v kategoriji do 63 je Rok Horvat zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. V kategoriji pionirk do 30 kg je zmagala Janja Halas in postala državna prvakinja. Med pionirkami do 36 kg je Špela Horvat zasedla drugo mesto, pri pionirjih do 45 kg pa je bil Leona Halas tretji. (D. H.) Igre treh dežel prvič v Soboti Na spomladanskem zasedanju stalnega komiteja mladinskih iger treh dežel Furlanije - Julijske krajine. Koroške in Slovenije, ki je bilo pretekli teden v Murski Soboti, so sklenili, da bodo letošnje igre 18. in 19. septembra v Murski Soboti. Na igrah bo sodelovalo okrog 300 mladih, ki bodo tekmovali v atletiki, košarki, odbojki, namiznem’tenisu, tenisu in nogometu. Na seji so se dogovorili.o vseh podrobnostih in izžrebali ekipe. Sobočani se že nekaj časa intenzivno pripravljajo na mladinske igre treh dežel (do 15 let), ki bodo prvič v Murski Soboti. Šah Kovač šestnajsti V Zalakarosu na Madžarskem je bil enotedenski mednarodni šahovski turnir. Med 95 šahisti iz 12 držav, med katerimi je bilo 6 velemojstrov, 17 mednarodnih mojstrovin 5 mojstrov Fide, so sodelovali tudi pomurski šahisti. Najbolje med njimi se je uvrstil Boris Kovač (Radenska - Pomgrad), saj se je s 6 točkami uvrstil na šestnajsto mesto. Jože Gaber je zbral 5, Štefan Toplak 4, Denis Gjura in Franjo Strbad po 3,5 točke ter Jože Vida 3 točke. Creativ. Že sama uvrstitev v finale pomeni za mlade košarkarje Creativa Sobote lep uspeh. Mlajši dečki košarkarske šole Creativa Sobote pa so sodelovali na mednarodnem McDonaldo-vem turnirju v Ljubljani v mini košarki ter dosegli odlične rezultate. Med 24 ekipami iz Slovenije, Hrvaške in Italije sta se od treh ekip Creativa Sobote kar dve uvrstili v finale, ki bo 30. avgusta v Ljubljani. Prva ekipa Creativa je med drugimi premagala ekipo Zadra. Motošport Kristjan Klekl četrti V Rovinju je bila dirka v kategoriji super skuterjev 70 za pokal Al-pe-Jadran. Med 30 tekmovalci iz štirih držav je sodeloval tudi član Motodruštva Gaber racing team iz Murske Sobote Kristjan Klekl in se odlično odrezal. Zasedel je četrto mesto, kar je velik uspeh. 1« 22 MULARIJA 28. maj 1998j®B Varna povezava Še ne tako dolgo, v zlati dobi pisalnih strojev, ki niso »jedli« disket, izgubljali spomina ali protestirali zaradi preobremenjenosti, so profesorji v slovenskih hramih znanosti pri tako imenovanih komunikolo-ških predmetih študentom utopično razlagali, kako bomo v daljni prihodnosti na zemeljski obli izumili stroje, ki jim bomo rekli občevalniki, in s pomočjo katerih bomo, ne da bi zapustili varno zavetje domačega naslanjača, kar od doma poslali pismo, plačali položnice, prebrali knjigo v elektronski obliki, naročili blago iz trgovine, si na ekranu ogledali, kaj počnejo sorodniki v Ameriki in ali je soseda zjutraj zopet grešila s poštarjem. Po domačih straneh svetovnega spleta lista že 12 % Slovencev. Kadar se povežejo z INTERNETOM, se pridružijo milijardam, ki se ne morejo upreti besedilom, zvokom in slikam, ki prihajajo z računalniških strežnikov, za katere sploh ne vedo, kje so. Dovolj je le, da se pomočjo telefonske zveze, modema in računalnika povežejo z najbližjim ponudnikom »internet storitev«, mu plačajo uporabo, del svojega mesečnega zaslužka pa veselo odstopijo še Telekomu za porabljene telefonske impulze ali minute. Svetovni splet je oglasna deska, na kateri lahko kdorkoli in kadarkoli objavlja karkoli za kogarkoli. Cenzure skorajda ni, če vsebino strani na enem strežniku prepovejo, jo pač shraniš na drugem. Prav zaradi množice podatkov veliko ljudi nad internetom obupa. Zato vam bomo do nekaterih strani v svetovnem spletu od te številke pomagali tudi v Vestniku. Danes objavljamo naslove, ki bodo dobrodošli bodoči inteligenci. D. F. CvberBIOLCKHJA http://arco.ml.org Arco je šolski arhiv 3. a-razreda Gimnazije Bežigrad in Srednje trgovske šole Ljubljana. Naslov skriva obnove domačih branj, matematične, fizične in druge naloge, i »plonkce« ... Dokumetni so stisnjeni v .ZIP formatu. Leon je prejel zlato medaljo iz Kitajske Na OŠ Beltinci so bili pred kratkim zelo presenečeni in veseli, ko so dobili pošto iz Kitajske. V njej sta bili namreč zlata medalja za Leona Markojo in bronasta za Špelo Poredoš, oba učenca beltinske osemletke. Osvojila sta ju na mednarodnem otroškem likovnem natečaju »Sichan« na Kitajskem. S čim si je Leon zaslužil zlato medaljo? Pri likovnem pouku v šoli (njegov učitelj je Feri Poredoš) je narisal kitaro, kontrabas in violino, potem pa je izdelal še linorez in odtisnil grafike. Poleg njegovih izdelkov so poslali v Peking še več drugih. Nekega dne pa je prišlo iz Kitajske sporočilo, naj pošljejo tja fotografiji Leona Markoje in Špele Poredoš, saj sta si zaslužila medalji. S tem sta promovirala tudi beltinsko šolo, občino in nenazadnje tudi državo Slovenijo. Dodajmo še, da je Leon doma iz Lipe, za likovno f?: 4? 43 Če morda ustvarjanje in izdelovanje linorezov pa ga je navdušil tudi njegov oče Jožef. Upa, da bo lahko študiral likovno umetnost. JOŽE ŽERDIN Kaj je zame sreča? Težko je niste vedeli Dijaki imajo pr^ dolžnosti. Med sp pravicami so tudi P*^ pogojev dela perspe^ vrhunskim sportn kom, ki se priPra*°i, narodno tekmovanj in dijakom, kisev P izobražujejo. Vsipajo vico.da šola njihovo delavci) spostl« jVarnost osebnost, jim zag* ).^ in zaščito pred vsem nasiljavšoli, do'zo # v duhu strpnosti insp nja različnosti ljudi, P zdravega, varne9a' ^ija, dnega delovnega pomoči, kadar P varovanja osebndp& skladu z zakonskim P oblikovanja in delo nosti dijakov ter P izražanja mnenj vanja predlogov v -kakor tudi pravico Med splošnimi«0 p8|. dijakov pa s0' vočasno obiskuj druge oblike orj1^ izobraževalnega L^sl® pravočasno oprale obveznosti, v s ,ein# skrbijo za lastno z nost ter ne °gr0 varujejo in ohranj J ženje šole, lasnl delavcev šole - http:// www2.arnes.si/ “osljmv7 Interaktivni učbenik biologije za sedmi razred. Med drugim boste izvedeli, kako deluje vaše telo in koliko kosti ga sestavlja. Nočem se več zaljubiti, a to je težko izpolniti. Poznam veliko ljudi, a prijateljev med njimi ni. Vedno bila sem osamljena, od vseh ljudi pozabljena. Moje srce v upanju trpi, za ljubezen skrivnostno gori. JOŽICA KRANJEC v naših šolah. Delovanje svojih možganskih celic lahko tudi preverite, saj so za vas pripravili vprašalnike o šolskih snoveh. Kdo v http://vlzija.si/vseved Vseved prinaša različne baze znanja, ki so prirejene učnim načrtom Pozdravljeni url VreveJul http://www.eb.com Enciklopedija Brittanica je ena od najpopolnejših svetovnih enciklopedij. V njej boste našli vse, kar potrebujete za vaše referate. Žal je potrebno plačati naročnino, in sicer 85 angleških funtov. Kljub temu je nekaj strani dostopnih brezplačno; tudi o Titanicu. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Ali veste? Pokrovitelj nagradnega.kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA, Murska Sobota Pregovor pravi, da se (tudi) počasi daleč pride. Kdor je tako odgovoril na 37. vprašanje, smo ga uvrstili na seznam za žrebanje knjižnih nagrad. Največ sreče pri tem pa je imel DANIEL GOLOB iz Gor. Radgone (Partizanska 32). Čestitamo! KUPON št. 39 - ALI VESTE? Ali veste, kakšna je kratica za kubični centimeter? Odgovore pošljite najpozneje do 3. junija na naslov Uredništvo Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »Ali veste?« Nagrade pošiljamo po pošti. polfinalu Mladega radia? Sreča je zame nekaj najlepšega, je največje bogastvo, veselje, radost... Srečno se počutim, kadar se razumem s prijateljicami in ko spoznam nove prijatelje. Če me kdo pohvali, sem tudi srečna in zadovoljna. Starša sta mi obljubila, da bom dobila novo, večje kolo, ker sem staro prerasla. Pred kratkim sva šli z mamo v mesto. Ni mi povedala, kam greva. Kar naenkrat sva se znašli v trgovini s kolesi. To je pomenilo, da bom dobila novo kolo. Ne morem opisati, kako sem bila srečna, da bom lahko delala s tem kolesom kolesarski izpit. Še srečnejša bom, ko bom izpit zares naredila. Vseeno pa mislim, daje največja sreča imeti zdravje. SARA MIČEV Najsrečnejši sem bil, ko smo se preselili iz mesta na vas. Tam sem spoznal prijazne sosede in prijatelje. Srečen sem, ker lahko lahko opazujem naravo. Včasih opazujem drevje, včasih divjad, ki se klati tam okoli. Sreča je tudi razumevanje v družini ter med sošolci in prijatelji. Zelo sem srečen, ko dobim lepo oceno. Mislim, daje sreča odvisna predvsem od nas samih. MATEJ ČERPNJAK Postavili smo mlaj Sreča je zame največje bogastvo. Nerad priznam, tokrat »butec« in se tega1,1 zavedam. To spoznam šeln13 vidim v filmih duševno oh I telesno prizadete ljudi, * hrepenijo po prijateljih ins 1 h bi lepo skrbeli zanje. . Jaz vse to imam-P^ starše, ki mi v stiski vedno s ob strani. .4 NEJCHA& ošiii^s°s Voditelja oddaje Mladi val (na sporedu je vsak četrtek ob 18.00 na Murskem valu) Maša Šiftar in Matjaž Frangež sporočata, da so se v polfinale kviza za izbor Naj dijakinje in naj dijaka ‘98 uvrstili: Martina Bukovec, Staša Grabar, Anja Plemeni-< taš, Nina Pirher, Andrej Biro, Goran Gregles, Sebastijan Voros in Mario Časar. Za kviz je bilo prijavljenih 32 dijakov in dijakinj srednjih šol v Pomurju, ki jih bo turistična agencija popeljala na izlet v benetke, zmagovalca pa se bosta imela možnost udeležiti 16-dnevnega brezplačnega učenja angleščine v Veliki Britaniji. To bo še napeto do konca! Najlepši dan med prvomajskimi počitnicami je bil zame četrtek, ko smo postavljali mlaj ali majnik. Zjutraj smo pripravili drevo in potem smo skopali jamo. Očka je s traktorjem iz nje potegnil štor od prejšnjega mlaja. Nato smo olupili deblo. Na vrh smo privezali manjšo smreko, na katero smo obesili tudi trakove. Moja babica pa je spletla venec. Ko je bilo vse pripravljeno, smo mlaj postavili v jamo in jo zasuli. Sedaj okrašen stoji v naši ulici. DAVOR KOCJAN, 2. A OŠ BAKOVCI Otroška igra Mesec maj ni ravno primeren za gledališke premiere, a pri dramski sekciji na OŠ Kapela so naredili izjemo. Učenci so pridno delali pod vodstvom mentorice prof. Tanje Perša kar pol leta, da so lahko postavili na oder delo Grigorija Viteza (malo so zgodbo priredili) z naslovom Zrcalce. Premiera je bila 19. maja. Predstavo so si poleg šolarjev ogledali tudi predšolski otroci iz vrtca. Vsi so bili zadovoljni, kajti Deja, Zdenko, Simon, Tanja, Janja, Martina, Nuša, Vida, Doris In Sandra so se zares potrudili. Odločili so se, da bodo gostovali tudi na OŠ Sveti Nasa družil ■ 'rt 0^ Naša družina Razumem se z vs ' svoj dom in ok^t najlepše. Lasto .^J hlevu, v bližnjem 9 ozelenelo. „riiatelieV • Imam veliko r sorodnikov. Bra g^paj5 j Zelo ga imam rad. ne jež15 igrava igrici Clov 'gr^ / Črni Peter ali Pa ® skrivalnice. JeS , b^ 1. razred. Porr,a9 Mama me krega _ Jurij ob Ščavnici. BOJAN MACUH o O 4-1 0) pftzrre- /e te muh' 1998 NA SCENI . . , £ Barbara! Ana Mama! sončka in na-Marko ■, se-P. Anja! .^imtedo Za<- Se bolj! Msu! Prizadelo me je, ko sem dišala, da si izdala najino skrivnost. Vsi so se smejali, jaz pa sem spoznala, da si s tem zlorabila moje zaupanje te najino prijateljstvo. Bila si moja najboljša prijateljica, čaj pa nisi več. Kar nekaj časa je minilo, ter se nisva videla. Ti si tako daleč in tvoja družba me ne terejme. Še vedno pa me zgane, ko ob večerih gledam zvezdnato nebo in si ob vsa-tem utrinku zaželim isto: Da d bila skupaj! me vedno čakaš in spiš, dokler se ne vrnem ^mov, ko grem s prijatelji M Zadnjič sem resnično ^očil in se nisem pravoča-vrnil. Opazil sem, da si Batisto jutro zelo jezna. Am-tek hvala, da si atiju prekrila '6®ico. Sebastijan prav goto-kaj teži na duši, kar bi rad povedal, opravičil... ali Zaželel kaj svojemu Miatelju, prijateljici, Maršem, učiteljem, Momu..., pa ne pre, zato ker pač p more. Lahko pa hupate temu ko- in če si boste tete želeli, bo našio M bo tistega, ki mu Namenjeno. Prvič so vas ujele, drugič je eksplodirala bomba, tretjič pa so zavpile »Pozor,, pozorb in izdale novo ploščo če si upaš? Seveda je govor o najbolj vroči in atraktivni slovenski plesni skupini Power Dancers in njihovi novi plošči, ki jo bodo predstavile v petek. Čeprav powerke delujejo doma, so njihove uspehe opazili tudi v tujini. Slovenski fantje pa so s tem dobili konkurenco tudi čez meje slovenske države. Trenutno najbolj popularno pevko Celin Dion, o kateri se na sploh veliko piše in govori, so doletele nove časti. Pred nedavnim je premier v kanadski provinci Ouebec podelil trideset priznanj najbolj znanim in zaslužnim umetikom. Med njimi je tudi ta simpatična glasbenica, ob podelitvi pa je dodal, da je Celin že pri sviji maldosti dosegla višine, ki v zgodovini pesmi pokrajine Ouebec nimajo primerjavi. Prepričani pa smo, da je ta pevka marsikoga očarala tudi pri nas. Kako najlažje pozabite na svojo(-ega) bivšo(-ega) Skupina The Drinkers je v teh dneh posnela svoj tretji videospot iz albuma Žeja. Drinkersi tokrat napadajo z videom za pivsko skladbo Še vedno sem tu. Uglasbil jo je Rober Likar (nekoč član skupine Niet), besedilo žanj pa je napisal razvpiti pevec Sandi Kolenc alias Koli. Novi videospot so posneli v trboveljskem kamnolomu, pomembno vlogo pa so odigrali motoristi Satan’s brothers. let in Imam kar nekaj a "te ne bi imela, vam tudi ne bi ^Wa"'ečja težava pa je, da nisem a?3 s videzom. Prepričana ’^m6rn Wa' Zadnjič je celo neki te^lQ ' tesano, da sem grda. To me moje prijateljice te Uta $ a'' Pa so zaljubljene, jaz. pa si XtaPotedati, da mi je kdo všeč, teb^ ’ atei me zavrnil In zdi se mi, da ’ 0" našla kakšnega fanta. k Sonja da nihče na tem okro-p°P°'noma zadovoljen s svo-tegvrhunske manekenke ne. Pas° mnoga dekleta, ki danes v najstniškem obdobju o & 9rde. Ampak strokovnjaki težave ugotavljajo, da si « tein vpogosto umišljajo, da ne k^teind^^ kateremu pra-®ate'šljene grdote. Povpra-^"teoL^^teljice, prav gotovo tudi s svojim vide-ta?'teumZadQ''°'lna s sabo, lahko spr-He ^94 s' PQba^aš lase ali kaj pa "'zpeljete« igrico, % taz'°ži, M je na njej iepe- tte?4'W a n' ter se pogovorite, kaj bi tteta^teljte apremenile. Pri tem izberi ^^tik^n'so nagnjene k nepo-®>H^Poznalaboš,datedrugi drugačnimi očmi, kot se 'acotat?^ da ni samo zu-^^tei J W očara fanta, temveč bo ar’ Ki ga oddajaš. Fantje ne gledajo samo najlepših deklet, ampak tista, ki znajo združiti zunanjo in notranjo lepoto. Ljubosumna je! I Star sem 17 let. S svojo prijateljico hodiva že sedem mesecev. Že v začetku I ni marala, ko sem šel s prijatelji ven. V I zadnjem času pa je postalo ljubosumje vedno bolj očitno in skorajda ne morem ( sam ven. Sicer pa sem športnik in veliko \ časa preživim na igriščih. Po tekmi pa se s prijatlji še pogovarja-mo in ustavimo na kakšni kokakoli. Zaradi tega se potem skregava. Kljub temu jo imam zelo rad in je ne bi rad izgubil. Športnik Športnik! Po pravici povedano, to ni ravno enostavni problem. Morala se bosta temeljito pogovoriti, sicer se bo ljubosumje samo še stopnjevalo. Njenega ljubosumja nikakor ne smeš mešati z ljubeznijo, kajti s prisilo se ne izkazuje ljubezen. S tem želi imeti samo kontrolo nad tabo in ti vcepiti občutek krvi-vde, če se boš kakšen dan odločil za šport in prijatelje. Morda pa je prepričana, da če sta fant in punca, da to preprosto lahko zahteva od tebe. Lahko ji poveš, da si želiš razmerje, ki bo temeljilo na zaupanju in da vsak rabi tudi kakšno urico zase. Predlagaj ji, naj kakšen popoldan, ko greš na igrišče, preživi s svojimi priateljica-mi. Prav gotvo si tudi sam ne predstavljaš, da bi te vse življenje kdo strogo nadzoroval. RUBRIKO UREDILA A. NANA RITUPER RODEŽ 1. Poplava solz Če verjameš ali ne, potem ko se dobro izjočeš, se počutiš veliko boljše. Žalost se bo dobesedno zmanjšala vsaj za polovico. Saj pravijo, da žalost odteče tudi s solzami in vredno je poskusiti. 2. Pospravi spomine Vse drobnarije, posušene vrtnice, karte za kino, skupne fotografije ... pospravi v škatlo in jih odnesi na podstrešje. Škatle ne odpiraj naslednjih nekaj let. 3. Posveti se sebi! I Namesto da pozabiš na svoj videz in postopaš naokrog / z neurejenim videzom, si omisli novo frizuro, kupi si I kakšen nov kos garderobe, v barvi, ki je v prejšnjih mesecih nisi nosil(-a). Z boljšim izgledom bo tudi počutje boljše. 4. Zaupaj se! O tem, kako težko ti je zaupati svoji prijateljici, prijatelju ali pač nekomu, ki ti je najbližji. Prav gotovo ima kdo \ podobno izkušnjo, ki ti bo pomagala razbiti črne misli. \ 5. Ne zapiraj se v sobo! ' Namesto da se zaklepaš v sobo, se posveti družbi. Morda boš spoznal(-a), da obstaja še kakšen zanimiv fant ali punca. Ampak ne hiti z novo vezo. 6. Posteri! Namesto da soba izgleda kot stari muzej (oblepljena s fotografijami tvoje ljubezni), jo raje oblepi s posterji lepih zvezdnikov. 7. Šport! Ne išči tolažbe v sladkarijah, ampak si omisli kakšen , šport. Še posebno lepo vreme omogoča mnoge športe \ na prostem, tam pa tudi ne manjka prijetnih ljudi. 8. Verjemi v usodo! I Če vajina zveza ni vzdržala, to pač pomeni, da nista bila ustvarjena eden za drugega. Upaj, da se bo kma- I lu v tvojem življenju pojavil nekdo, s katerim se lahko veljko bolj ujameš! 9. Napiši pismo! Svojem fantu napiši pismo, v njem pa razmisli o vajini vezi, o njej ali njemu, in o tem, zakaj sta prekinila. Ampak nikar mu ga ne pošlji! Razmišljaj tudi o tem, kaj si pogrešal(-a), ko sta bila skupaj. 10. Izogibaj se »vajinih mest« Kolikor se le da, ne hodi na tiste kraje, kjer sta se spoznala in kamor sta najpogosteje zahajala, pa tudi tiste, kjer imaš največ možnosti, da ga srečaš. Še posebno tako dolgo, dokler te zaradi njega boli srce. 11. Uživaj! Sedaj je čas, da lahko delaš stvari, ki jih prej nisi mo-gel(-a) ali pa si za to nisi našel(-la) časa. Vsa vrata so ti odprta, in namesto da doma dneve »posmrkuješ«, divjaj (ampak previdno) s svojimi prijatelji. Da bo bolj vžgalo Eriki bomo uresničili željo Pa smo dobili prvo veliko finalistko, in to je osmošolka Erika Bračko, Panonska 3 iz Gornje Radgone. Eriki bomo spremenili njen stil oblačenja in jo pripravili za malo valeto, pri tem popotovanju pa nam bosta pomagala Studio Venus in Claudia Shop. Erika nas je prepričala z zanimivo pripovedjo o sebi, kjer se je med drugim označila kot zelo veselo dekle, ki je redko slabe volje. Če smo mi lahko v tej akciji zlate ribice, ji bomo uresničili eno od njenih treh želja - izbrali smo jo v akciji VAAAU. Vsi skupaj pa si želimo, da bi se ji uresničili tudi preostali dve - njena velika skrivnost in da bi bili vsi na svetu srečni. o Prispelo je kar nekaj zanimivih pisem, tudi prav »odkačenih«, in vsi zanimivi pridejo v ožji izbor v naslednjih akcijah za VAAAU. V prihodnje vas prosimo, ker smo res zelo zelo radovedni, da nam poleg izpolnjene prijavnice napišete še kaj več o sebi: kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse te infor-. macije prepuščamo vaši bujni domišljiji. Skratka, napišite kaj simpatičnega ali »odbitega«. Ne pozabite pa priložiti še svoje zanimive FOTOGRAFIJE iz bližnje preteklosti. Prednost imajo seveda tiste prijavnice, kjer bo priložena še vaša zgodba in fotografija. Velja? Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« Kocljeva 12b in Mladinska 18 — 9000 Murska Sobota — STUDIO NEGO TELESA Marija Cipe 9000 M. Sol Kajuhova 17 Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ Kupon št. 3 Kulturni maraton v Lutomeru Izpolnjeno prijavnice pošljite do 20. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za rubriko: Vaaau! 42 km V okviru Kulturnega maratona, ki ga organizira ljutomerska gimnazija, bo v neposrednem prenosu iz Kulturnega doma Ljutomer tekla oddaja Mladi val z Mašo Šiftar in Matjažem Frangežem. V oddaji, ki bo na sporedu v petek, 29. maja, ob 19.30 uri, se bodo predstavili dejavni gimnazijci. Nastopili pa bodo tudi Jan Plastenjak in Funky Babes. Vsekakor je veliko razlogov, da se pridružite murskovalovcem, če že ne v dvorani (vstopnine ni), pa vsaj pred radijskimi sprejemniki. PUŠČICA 28. maj 1998»! dol vzdrzan Razkrita skrivnost Ste opazili, da Milana Kučana (predsednika države) ni bilo na otvoritvi maratona treh src? Toda za zamudo ni bilo krivo natolcevanje, da se pojavi na vsaki »pe-sji« veselici, temveč šarlota - kje drugje kot pri Šikerju. Koliko je stal obisk, nam kljub preži ni uspelo izvedeti. P Cerkveni očetje V najstarejši in najbolj mogočni instituciji, Cerkvi ni vedno dovoljeno misliti s svojo glavo. No, misliti še že, toda na skrivaj in potiho. Človek, ki si upa na glas povedati, kaj si misli, lahko pričakuje, da ga bo škof poslal meditirat v zakotne kraje. To se ponavadi zgodi mlajšim duhovnikom, ki še verjamejo, daje okostenelo hierarhijo mogoče razgibati. V Soboti nekateri že jočejo za gospodom. P Cestne luknje V Pristavi imajo luknje. Na cesti. Občinskoj. Predel je demografsko ogrožen. Krajevna skupnost Stročja vas pa želi, da krajani uvedejo samoprispevek?! Ker vsak hoče imeti asfalt do svojega praga, se nekaterim zdi najboljši kompromis »ležeči policaji«, ki bi jih nasuli na neasfaltiranem predelu in tako preprečili divjanje skozi vas: P Balkanska ruleta Prišli smo v Cannes. S kratkometražnim filmom. Kot je slišati, je ruska ruleta v nekaj minutah postala balkanska. Namesto strela v lastno glavo streliš v drugo. Bojda v parlamentu že razmišljajo o odkupu kratkometražnega filma, ki bi ga zavrteli pred vsemi izrednimi sejami, da se kdo ne bi morda naučil ob kurtoaznosti še kulturnosti... Minister Dragonja Ministru za gospodarske dejavnosti se počasi vrača spomin. Nedavno tega se je spomnil, da je bil direktor zelo uspešnega podjetja Lek. Še več, spomnil se je, da je njegova fabrika financirala SLS-ovsko kampanjo, in to prek virmanov, ki prikazujejo nepravilno financiranje prek Hertisa in Magen-te, kjer je Lek naročil spote in drugi propagandni material, ki ni ---------------------- bil nikoli izdelan. No, še več, minister Dragonja seje celo spomnil, daje Lek financiral delavko Kamer Lukačevo, ki je kandidirala za poslanko SLS in v prejšnjem sklicu tudi prišla v parlament. Hudo je, da se Marjan Podobnik še vedno ničesar ne spominja. Še huje, tudi Kamer Lukačeva je izgubila spomin.' Epilog sledi na sodišču, kjer Marjan Podobnik želi za poštenost 25 milijonov tolarjev, za kolikor je ocenil svoje duševne bolečine. Poštenost velja! ? Inundacije Od Veržeja do Dokležovja so zrasle modre table z napisi: Inundacija Veržej, Inundacija Stara Mura, Inundacija Mostiščarji,... Očitno oznake označujejo nove mostove. Toda, kaj pomeni sploh inundacija? Beseda je latinskega izvora in pomeni poplavo, povodenj. No, ob tem, da so mostove ogradili, ograje med mostovi na smrtno nevarnem odseku pa niso postavili... ? Zadeti... od besed Janez Drnovšek, predsednik Vlade R Slovenije, za parlamentarno govornico po tistem, ko ga je Borut Pahor izzval naj odstopi: »Ne bom odstopil, kot morda gospod Borut Pahor, gospod Janez Janša ali zlasti gospod Lojze Peterle pričakujejo ali želijo. Pa ne zato, ker se včasih morda že ne bi naveličal stalnih podtikanj, stalnih primitivnosti, umazanij, s katerimi se srečujem. Tudi v okviru te ustavne obtožbe. Odstopil ne bom zato, ker v tem ne vidim rešitve političnih problemov, zapletenega političnega položaja, odnosov med strankami. Mislim, da bi bilo prej celo nasprotno. Kaj bi prinesel moj odstop, gospodje, vi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate ... Gospodje iz opozicije...? Saj se boste potem pobili za moje nasledstvo ...V tem ne vidim garancije za politično stabilnost in obnovo Slovenije. Prepustimo volivcem, naj o tem odločajo, tako kot je navada v demokratičnih sistemih, kot jedo predvideno tudi v naši ustavi. In prepustimo normalnim mehanizmom parlamenta, parlamentarne večine, da odloča o tem, kdo je predsednik vlade in kako dolgo je predsednik vlade.« Kacinu še žena ne verjame Jelko Kacin o tem, kako je bil v istem letalu z Milanom Kučanom, pa vendarle ne v isti delegaciji: »Imel bom težave z mojo ženo, ki mi ne bo verjela, ampak jaz nikoli nisem bil član Iskra Comerca niti nobenega poslovnega organa. Nikoli nisem bil član delegacije, ki bi z Milanom Kučanom potovala v Izrael.« Slovenski Suharto Poslanec Socialdemokratske stranke Ivo Hvalica v repliki na Drnovškovo izjavo: »Te besede sem jaz prejšnji teden slišal od Suharta ... Morda ste pod tem vplivom ...« Kupčije med SLS in Poštena stranka SLS je minuli teden v parlamentu zatrjevA^ dpora premieru ni stvar političnega trgovanja. Čeprav mislijo, a razum med Izraelom in Slovenijo nezakonit in ustavno sporen.1 mier ostane, da bodo skupaj sanirali posledice. Toda v javnosti s imena, ki naj bi bila predmet »podpore«: čez mesec ali dva na’ glava direktorice vladnega urada za informiranje Marte Kos; se" direktorsko mesto sklada kmetijskih zemljišč in gozdov opta Lukančič, direktor portoroškega Casinoja pa naj bi postal SLS, Darja Piciga pa na bruseljskih pogovorih v nadalje najne med gostitelji, temveč med slovensko delegacijo (kamor se na obisku - po naročilu Marjana Podobnika - ob prvem obisku m z J v Štafeta solidarnosti Podmladek ZLSD Mladi po Sloveniji prenašal štafeto ■' izkupiček bo šel za terapevtsko Sopotnice-pri Škofji Loki. B°rU ne more odločiti, ali ga nie9%M^ »zajebava« ali pa gre za dernok do drugačnega mišljenja. Kučan Pahorjeva^ Borut Pahorje ocenil, da »če bo predlog ustavne obtožbe izglasovan, potem se bo država' ja nekakšne stalne politične krize, če pa ne, pa tudi. (...) Zato pozivam predsednika vlade Dr / svojega položaja in na miren, nestresen način prepusti svoje mesto drugemu.« I 1998 DOBRO JE VEDETI 25 Pomurske lekarne razkrivajo Pravilne skrivnosti Pravilo je pot med boleznijo in pavjem; strup pa ravno obratno imeli za himenov r Zel'Š°’ Rim|jani Pa °krog vratu h" ^.^i otrokom *užb njeon 3 b' jih obvarovali izganjanje nodr^^^^iitucii k°t spol-kiPagaC6n°^ Kitas?>oienesno' 2EM-obraz, abolko sodi med živila JIN, torej nevtralizira škodljivo kislost v organizmu in tako preprečuje njegovo degeneracijo in staranje. Pri jabolku le redkokdaj zasledimo alergično reakcijo organizma. Jabolko koristi tudi koži - preprečuje nastajanje gub in pokanje kapilar, lasem vrača jakost, svežino, lesk, vitalnost in pospešuje njihovo rast, nohtom povečuje prožnost in odpornost, preprečuje krhkost, pokanje, ce- telo, hujšanje, celulit, še zlasti v kombinaciji z infra rdečo svetlobo in galvanskim tokom. Narave ni mogoče posnemati, to pomeni, da vsi minerali in oligoe-lementi, ki jih blato vsebuje, prodrejo v dermis, v njihovem naravnem stanju kožo hranijo in iz tega razloga pridobi naš celoten organizem najvažnejše. Strokovnjaki so še posebej poudarili, da vulkansko blato vsebuje silicijeve minerale, ki so v obliki fosiliziranih morskih alg, in zato vsebuje ta vir kemijsko sestavo kot zemlja - vodo, kisik, vodik, ogljik in dušik. Sčasoma pa človeški organizem izgublja minerale in oligoelemente, in to v glavnem zaradi neprimerne prehrane. Vitamine in minerale, ki jih pridobivajo v laboratorijih, človeško telo absorbira samo do 4 %, zaradi tega, ker oragnizem v procesu selekcije zavrača vse snovi, ki nimajo enake strukture. Zato vulkansko blato varuje notranje organe pred infekcijami in škodljivimi vplivi okolja, pred agresivnimi pojavi in celo nevarnimi sevanji. Pomembna funkcija je v delovanju zaščitnega sloja in preprečevanja negativnih učinkov vetra, mraza ipd. Kožo varuje pred bakterijami, ki se nahajajo v atmosferi, in proti kemičnim produktom. Veliko besed je bilo na temo KAKO JE MOŽNO, DA EN SAM PRODUKT, KOT JE VULKANSKO BLATO, LAHKO UPORABIMO KOT PEELING, KOT SREDSTVO, KI ZMANJŠUJE NASTAJANJE AKEN, KOT SNOV, KI USPEŠNO DELUJE PROTI NASTAJANJU GUB, IN KOT NAJUČINKOVITEJŠE SREDSTVO ZA AKNE, SEBOREJO, RO-ZACEJO, PSORIJAZO, ZA MADEŽE, OHLAPNOST KOŽE, REVMATIZEM, CELO PLEŠAVNOST IN SEVEDA HUJŠANJE, CELULIT.. Razlog je enostaven, pravijo pa- ’ riški strokovnjaki. Gre za delovanje oligeolementov, iz katerih je sestavljeno blato. Vsebuje komponente, ki pri koži zavirajo proces staranja celic, okrepijo problematične obrazne mišice in dajejo mladosten iz-gled, kajti strije (celulit) so vidni simptomi, ki nam povedo, da telo izgublja svojo elastičnost. Poudarek je bil na tem, da se tovrstno blato dobro vsrka v kožo, na površino kože privleče odmrle celice, koži dovaja kisik in iz nje odstranjuje strupene snovi. ZDENKA KAHNE« franje in lomljenje. Jabolčna juha Za 4 osebe potrebujemo 500 g jabolk * 1 vanilijevo palčko 1 neškropljeno pomarančo 500 ml jabolčnega soka 250 ml belega vina 50-100 g sladkorja (ali sladila) Jabolka olupimo in odstranimo pe-ščišča. Potem jih narežemo na tanke obročke. Vanilijevo palčko oplaknemo pod hladno vodo in po dolgem razrežemo. Pomarančo dobro operemb, obrišemo in polovico lupine naribamo. V lonec nalijemo jabolčni sok, vino in 250 ml vode, dodamo vanilijevo palčko, pomarančno lupino in po okusu sladkor ter zavremo. Dodamo jabolka in kuhamo 3 minute. Iz pomaranče iztisnemo sok, iz juhe pa odstranimo vanilijevo palčko. Juhi primešamo pomarančni sok. Juho lahko ponudimo toplo ali hladno. Puranovi zrezki z jabolki Za 4 osebe potrebujemo 2 srednje veliki jabolki sok 1 limone 50 g sladkorja 20 g dietne margarine 4 x 150 g puranjih zrezkov 100 g sira s plemenito plesnijo sol, sveže zmlet bel poper Jabolki olupimo, razrežemo na četrtine, razpečkamo in narežemo na tanke krhlje. V kozici zavremo 1/8 I vode, limonin sok in sladkor. Dodamo krhlje in podušimo. V ponvi segrejemo dietno margarino in zrezke z obeh strani hitro popečemo. Posolimo jih in popopramo ter preložimo v plitvo nepre-gorno posodo. Zrezke obložimo z jabolčnimi krhlji in.sirom. Posodo damo v segreto pečico in zrezke prepeka-mo, da zlato porumenijo. Kot prilogo k tem nevsakdanjim zrezkom, ki vsebujejo manj kot 400 kcal, ponudimo poljubno listnato solato s šampinjoni. Uporabimo tudi jabolčni kis. Ocvrta Jabolka z vinskim šodojem Potrebujemo 200 ml belega vina 2 jajci 120 g moke 2 žlici sladkorja 3 jabolka • olje za cvrenje mletji sladkor za potresenje 1 jajce + 1/2 del belega vina + 2 žlici sladkorja za sodo 1. Iz belega vina, 2 jajc, moke in dveh žlic sladkorja naredimo žvrkljano, malo bolj gosto testo. 2. Jabolka operemo in razrežemo na 1/2 cm debele kolobarje. 3. Peščišče izrežemo. 4. Jabolčne kolobarje pomakamo v testo in ocvremo. 5. Sodo naredimo nad soparo. 6. V kotliček ubijemo jajce, dodamo vino in sladkor ter stepamo, da se krema zgosti in skoraj zavre. 7. Šodo prelijemo po jabolkih in vse skupaj potresemo s sladkorjem. dipl. ing. živ. tehn., pharm. JOLANDA P. LAINŠČAK« ^t/dravje, lepši videz in dobro počutje 26 DOBRO JE VEDETI________________28. maj 1998, igrena je na-pad močnega glavobola, ki se ponavadi pojavlja le na eni strani gla- Migrena ve. Bolečina je lahko kljuvajoča ali topa, običajno pa jo spremljajo še slabost, bruhanje, občutljivost za svetlobo in zvok. Okrog 15 odstotkov bolnikov zazna pred napadom glavobola nevrološke (vizualne, akustične, motorične in čutne) motnje. Po tujih podatkih se le 30 odstotkov ljudi, katerim migrena greni življenje, odloči za zdravljenje pod zdravnikovim nadzorom, pa še takrat terapija nemalokrat ni učinkovita. Migrene ne moremo pozdraviti, lahko pa vplivamo na njen potek. Dovzetnost za migreno je verjetno (kot večina dogajanj v našem organizmu) gensko opredeljena, izzovejo pa jo številni dejavniki. Med njimi je na prvem mestu vsekakor stres, ki zajema kopico dejavnikov, ki ogrožajo naše počutje. Sledijo preobremenjenost, kar lahko poistovetimo s stresom, razne življenjske prelomnice, hormonske spremembe, alkohol... Pacient mora najprej poznati svoj organizem in njegov odziv na vse negativne vplive, da bo bolezen lahko obvladoval. Izkazalo se je, da je priporočljivo voditi dnevnik, v katerega pacient vpisuje značilnosti glavobola in trajanje. Vpisovati je potrebno vsa zdravila, ki jih zaužije ob akutnem napadu ali za preprečevanje napada. V terapiji migrene ločimo zdravljenje napadov in preventivno zdravljenje. Akutne migrenske napade obravnavamo takole: • Pacient vzame najprej 20 mg metoklopramida ali 20 mg domperidona, ki delujeta antie-metično in premagata slabost, tipičen spremljevalec migrene. Spodbudita tudi črevesno peristaltiko, kar povzroči boljšo in hitrejšo absorbcijo nadaljnjih zdravil. • Pri blažjih do srednje težkih migrenskih glavobolih vzame pacient 20 minut po zaužitem an-tiemetiku 1000 mg acetilsalicilne kisline ali 1000 mg paracetamo-la ali 500-750 mg naproksena. • Pri težjih napadih z nevrološkimi motnjami dajemo 1-2 mg ergotamintartrata ali sumatriptan. Obe zdravili spadata se izdajata na recept. O njuni uporabi se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Preventivno zdravljenje z zdravili je smiselno, če ima pacient mesečno več kot tri migrenske napade. Cilj preventive je zmanjšati število in intenziteto napadov. Pacient jemlje vtem primeru točno določeno zdravilo 6-9 mesecev. Zdravilo počasi uvedemo in počasi ukinemo. Zdravilo za preventivno zdravljenje naj določi zdravnik. Medikamentozno zdravljenje ali zdravljenje z zdravili lahko dopolnjujemo z nemedikamentozni-mi ukrepi. Sem,spada trening obvladovanja stresa, saj migrena prizadene predvsem ljudi, ki so prezaposleni, prenapeti in ne najdejo časa za sprostitev. Poznamo pa tudi zdravljenje z naravnimi zdravili. Ta način zdravljenja pride v poštev pri pacien- Aktualno v rekreaciji Surfbike (vodno kolo) tudi pri Brez tobaka 31. maj, Svetovni dan brez tobaka, je letos v znamenju mladih in sproščene mladosti brez cigarete -------------------------------------------t---------------- istina Svetovne zdravstvene organizacije o pravici do življenja brez tobaka pravi, da imajo vsi otroci in mladostniki pravico do zaščite pred vsemi oblikami oglaševanja tobačnih izdelkov ter do vse potrebne izobraževalne in druge pomoči pri premagovanju skušnjave po uporabi tobaka v katerikoli obliki. Na kajenje med mladostniki vplivajo predvsem družbeni dejavniki, kot so strpen odnos staršev do kajenja, kajenje prijateljev, bratov, sester, posnemanje vedenjskih vzorcev vrstnikov, močan vpliv množičnih medijev, pozitiven odnos do kajenja, ki prevladuje v okoljih, kjer mladostniki preživljajo svoj prosti čas. Vse to lahko vpliva k oblikovanju vrednot, mišljenja in vedenja otrok in mladostnikov v zvezi s kajenjem. Mladostniki sami pa pravijo, da na njihov optimizem zelo spodbudno vplivajo interesi, krožki, hobiji v šoli ali zunaj nje, ki širijo krog znanja in informacije, ki so dobrodošle pri izbiri življenjskega sloga in preganjanju dolgega časa. V puberteti se mladostnik zavedno vpraša, kaj ga veseli, kaj od danega in spoznanega mu je všeč, česa ne mara, kaj bi rad spremenil, do kod se bo še prilagajal, koliko bo tvegal... Nenehne dileme mladostnika postanejo ponavadi vprašanja, kot so: »Kaj mi pomeni življenje? Za katere cilje je vredno živeti? Sem dovolj dober? Sem hraber? Ali jaz hio-rem vplivati na dogajanje v svetu?« Odgovore na ta in še na mnogo drugih vprašanj dobi v neki »kulturi«, kar pomeni okolje, kjer nekaj gojimo, negujemo, vzgajamo, sejemo, zalivamo in rahljamo. Prav zato je pomembno razvijanje takšnih okolij za mlade, ki poudarjajo vrednote neodvisnosti od tobaka. Bodimo mladostnikom vzorniki vredni posnemanja in okolje, kjer bo lahko rekel: »Rad sem v družbi, znam biti dobre volje, verjamem v svoje sposobnosti, želim biti in ostati zdrav.« Zvod za zdravstveno varstvo Murska Sobota ZDENKA VERBAN ■ FMI pustu. mag. farm., spec. EDITH JOŠARI Saj nikoli ne veste, č a t e . .. Zato - NISSAN Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: (061) 17 10 800 http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije: o d dražjih, stvar močno TERRANO je vreden 4.949.584 slo ali 52.7 0-0 nemških m at ali 3.959.667 j o p o n s k i ali ... ali n o ta n ko (J) N I S S A N TERRANO . AVTOMEHANIKA Rgp, 5 A lel- /a . avtomehanika . avtohiša murska • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MGd.o.o. Mu.ta, telefon: 0602/61 760 • AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTO CELJE, Celje, telefon: 063/490 3 • AVTOSERVIS RIŽEM, Domžale, tel.: 061/ 1612164- AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče,tel:061/731143- AVTOHIŠA KOS. Polzela, telefon: 063/ • ASM FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 778 607 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 tih, katerim sredstva šolske ali uradne medicine sploh ne pomagajo, in pri tistih, katerim zdravila ne pomagajo več zaradi nekontrolirane porabe. Pri teh zadnjih pacientih je potrebna takojšna ukinitev vseh analgetikov -faza razstrupljevanja. To obdobje razstrupljevanja organizma temelji na dieti z mlekom, kruhom in tremi litri alkalne tekočine. Prek črevesja, ledvic in kože poteka izločanje škodljivih snovi iz telesa. Po nekaj tednih se telo regenerira in ponovno normalno reagira na zdravila. red kratkim se je na slovenskem tržišču pojavil nov proizvod surfbike (vodno kolo). Gre za kolo, ki ga lahko uporabljamo v rekreacijske namene na jezerih, tekočih vodah, morju in drugih vodnih površinah. S svojo težo ne presega 26 kg in se lahko prevaža kot del prtljage. Vodno kolo je dolgo 3,75 metra, široko 0,72 in debelo 0,22 metra. Po opravljenih svetovnih analizah je vodno kolo primernejše za rekreacijo, kot je to jadralna deska, saj ga lahko uporabljajo za vožnjo od najmlajših do najstarejših. Ta zvrst rekreacije ugodnejše vpliva na kardioviskularni sistem kot klasično kolesarjenje. Vodno kolo je resnično revolucija v vodni rekreaciji, ki ga odlikuje izredna gibljivost in hitrost, pri dobro treniranih rekreativcih pa lahko dosega hitrost do 20 km na uro. Pomembno je tudi to, da pri uporabi kolesa ni potrebno biti v kopalkah, temveč tudi v normalnem oblačilu. Vodno kolo pa je kljub širši uporabnosti tudi cenejše od jadralnih desk in lahko veliko primore k vašemu prijetnejšemu aktivnemu do- Če že govorimo o denarju; noben avtomobil ni zastonj- ••j drazl Boljši so dražji in cenejši slabši. A zgodi se, da so cene|S kdaj kakšno navidez brezp' se prepričajte v pravo vredn j denarju. avtomobila, p re p I a četudi se je ne da izraziti MICRA j e vredna 1.436.976 slovenskih tolarj ali 15.300 nemških mark ali 1.149.5 8 0 japonskih jenov ali ... ali natankoljNISSAN MICRA ALMERA je vredna 2.112.261 slovenskih tolarjev ali 2 2.4 90 nemških mdr k ali 1.689.809 japonskih jenov ali ... ali natanko@NISSAN ALMERA PRIMERA je vredna 2.761.248 slovenskih tolarjev ali 2 9.4 00 nemških mark ali 2.2 0 8.9 9 8 i a p o n s k i h jenov ali ... ali natanko (T) N I SSAN PRIMERA PRIMERA WAGON je vredno 3.277.808 slovenskih' rolerjev ali 3 4.900 nemških mark ali 2.622.246 japonskih, jenov ali .., ali natanko@NISSAN PRIMERA WAG. MAXIMA je vredna 4 • 8 1 8 • O 9 6 slovenskih tolarjev ali 5 1.300. nemških mark za zdravje in dobro počutje 3^™, 1998 DOBRO JE VEDETI heiračevana ravna streha i lažjo stropno toplotno izolacijo j_T“ zaščita hidroizlacije hidroizlacija ločilni sloj I1—podlogo (opaž) I---prezračevan zračni sloj Toplotna zaščita pama ovira ali zapora h (zračna zapora) L- lahka stropna obloga slika 10 Udobno kot streha na skici 9, tudi ta nima prednosti oziroma ima v prime-W z njo še slabše končne lastnosti glede 33da je lahka. Ugodno pri njej ie, da to-izolacijo vgrajujemo po izdelavi hi-r°izolacije na strehi. Seveda je vgraje-W parne zapore (ovire) in toplotne izola-“'ia nad njo zelo zahtevno delo, ker morata oba sloja povsem neoporečna; toplotna brez toplotnih mostov, parna zapo-'taii ovira pa tudi zrakotesna. Streha ima 3 0 Po standardu zaradi teže < = 100 kg/ ‘največjo zadostno k-vredost 0,35 W/ n- Prikazani tip strehe je uporaben le ^mnih primerih. ^streha iz ^Plotnoizolacijskoh BncSi—•• ravnih streh, stropnih in ravnih konstrukcij Ravne strehe imajo v primerjavi s položnimi in strmimi strehami več prednosti Težka stropna konstrukcija pod prezračevanim podstrešjem in kritino slika 12 k-vrednost nad odprtimi prehodi (tudi garažami) znaša 0,40 W/m2K, za stropove nad neogrevano kletjo pa 0,50 W/m?K (za tretje klimatsko območje Slovenije). Večji del toplotne izolacije običajno dosegamo z namestitvijo toplotno izolacijskih plošč na spodnji strani nosilne konstrukcije, preostali del toplotne izolacije je v sestavi plavajočega poda (pod cementnim estrihom). Talna konstrukcija na terenu Na skici 15 je prikazana sestava talne konstrukcije s plavajočim cementnim estrihom, na skici 16 pa suhomontažna konstrukcija, izdelana iz desk ali plošč, na katere pribijemo ali nalepimo podne obloge -podna obloga, cementni estrih, zaščitni sloj, toplotna izolacija, hidroizolacija, podložni beton, nasutje prodca. zaščito hidroizolacije hidroizolacija paroizenačevalni sloj toplotnoizolacijske strešne plošče: celični beton - siporex slika 11 ।—prezračevano podstrešje masivna stropna konstrukcija; pohodna površina ■—toplotna izolacija času in zato ledenenje snežnice ob napu-ščih, poleti pa tudi pregrevanje prostorov pod podstrešjem. Toplotno slabo izolirane stropove lahko saniramo v primerjavi z drugimi obodnimi konstrukcijami z relativno majhnimi stroški. V dostopnih podstrešjih toplotne izolacije običajno prekrijemo še z raznimi lesenimi podi. Mogoča je tudi uporaba prefabriciranih podnih oblog, ki imajo na spodnji strani toplotno izolacijo. Lahka stropna konstrukcija pod prezračevano strmo ali položno streho Podobno kot za vse lahke stropne konstrukcije je tudi tu zahtevana k-vrednost pod 0,35 W/m2K in običajna vgraditev parne ovire. Stropna konstrukcija nad odprtimi prehodi in stropna konstrukcija nad neogrevano kletjo jaf*10' Prikazani tip strehe, imenujejo zai n ”komb'™rana<< streha, je primeren K “strijske objekte z nezahtevno no-Sor° n'° v stanovanjski in podob-Pri debelinah plošč, ki jih izde-। a’ne dosežemo predpisane k-vredno-/°’e9tegaso problematične glede na ^'^odnepare. Praviloma naj tudi pri tej konstrukciji k-vrednost ne presega 0,35 W/m2K, čeprav sedaj veljavni standard dovoljuje vrednosti do 0,70 W/m2K. Toplotno izolacijo na stropni konstrukciji lahko izvedemo solidno, ker je podstrešje pbičajno dostopno. V obstoječih zgradbah so stropovi proti podstrešju največkrat zelo slabo toplotno izolirani, kar ima za posledico večje toplotne izgube, pregrevanje podstrešja v zimskem za mlade do 26. leta ‘'“'ost: [URO DOMINO ----- i no i-zhirri in 97 držav/dnmnvinp) no- način potovanja z linico po 27 deželah na izbiro je 27 držav (razen domovine), po- celini |Va Pohudba potovanja z že-IM 6W’CO je p|0d sodelovanja ev-železničarjev, ki so 'tal le Potovanje po stari ce- p°'i zanimivo predvsem za °r Pa v mladosti vzljubi po-Min’ Z?'ak°m, mu bo ostal zvest baleta. * S'ton hJ6 kar 27 dtaav , torej ne le v nn na okoliških polotokih in Marok°. Kakor Pr' '9r'z domi-0 lntaresenti sami sestavijo svoj ^aro ce'ino boste z vozovni-dnS!n° Popotovali v treh, petih ali PPtovanje z železnico je leg tega veljajo omenjene ugodnosti tudi za ladijski družbi And in HML, ki vozita med Italijo in Grčijo. Za načrtovano potovanje lahko kupite vozovnico za 2. razred; vozovnice Euro Domino veljajo mesec dni, v tem času pač morate izkoristiti prevoze v dneh, za katere ste vplačali ceno, vendar ni nujno, da si ti dnevi sledijo eden za drugim. V neki državi lahko ostanete dlje časa ter šele nato potujete naprej. V Sloveniji imate za pot do meje 50-odstotni popust, če pa na poti do izbrane države kakšno državo le prečkate, imate za tranzitni del prav tako 50 % popusta. Na pot se lahko odpravite že dan prej po 19. uri in s tem pridobite dodaten dan. Poleg vozovnic za mlade do 26. leta (Euro Domino Junior) so na voljo tudi vozovnice za starejše od 26 let (Euro Domino), ki so za 25 % dražje od mladinskih in jih prodajajo za 1. in 2. razred. Po ugodni ceni lahko z vami potujejo tudi otroci, ki niso starejši od 12 let. BBPi 3dni 5dni 10dni 12.712 14.061 , 26.002 _ 5.971 6.934 12.905 ^a 5.393 . 6.934 8.090 4.815 6.934 11.557 17.720 25.039 40.063 7.319 8.282 12.327 4.237 4.623 9.245 13.290 17.913 26.195 a 5.393 8.282 15.216 5.393 6.164 10.010 _ ka 9.245 10.786 15.409 3.852 5.393 6.934 12.905 19.068 35.055 podna obloga slika 13 — betonska plošča — cementni estrih na zaščitni foliji — akustične plošče potres toplotno izolocija parna ovira (zračna zapora) lahka stropno obloga prezračevano podstrešje stropna obloga slika 14 Pri obeh konstrukcijah so sloji povsem enaki, le da je zahteva za toplotno zaščito prve konstrukcije večja. Največja dovoljena otresne (seizmične) valove merimo s seizmografi. Ti zaznavajo in beležijo valove vseh treh vrst (L, P, S). Večina seizmografov je povezanih z masivnim blokom, ki ob potresu miruje, in gibljivim delom, ki zaniha. Nihajoča igla zabeleži sled valov na papir, ki se obrača na bobnu. Na podlagi razlike časa, ki je bil potreben za prihod podolžnih in prečnih valov, lahko izračunamo razdaljo med seizmografsko postajo in epi- centrom potresa. Epicenter potresa je projekcija hipo-centra na površino zemlje. Hipocenter (žarišče) se nahaja v notranjosti zemeljske skorje. Tu razlikujemo tri vrste potresov glede na globino žarišč: a) globoka nastajajo v globini 300 - 650 km b) srednja nastajajo v globini 55 - 240 km c) plitva nastajajo v globini do 55 km Rušilni potresi na našem območju imajo žarišča v globini do 30 km. Izmeri-tev je osnova vsakega znanstvenega proučevanja. Brez določenega sistema merjenja se opažanja ne morejo kvantitativno opisati niti se rezultati raznih opazovanj ne dajo med seboj primerjati. Tako imamo razne metode in enote. Za meritev uporabljamo dva osnovna inštrumenta - seizmograf, z njim merimo pomik tal, - akcelerograf, z njim merimo pospeške tal med trajanjem potresa. Zaradi medsebojne primerjave potresa, njihove moči in posledic delovanja so uvedene razne potresne skale. Te bazirajo na dveh osnovnih kriterijih: - moč potresa, - čas trajanja. Za moč se uporablja Richterjeva lestvica 1 -9 (C. F. Richter-ZDA, 1935).' Richterjeva lestvica sloni na teoretični predpostavki, da je moč potresa proporcionalna maksimalni amplitudi nihanja tal in da se te zmanjšujejo z oddaljenostjo od epicentra. S stopnjami se meri moč potresa na površini zemlje. To občutimo na podlagi zunanjih učinkov potresa in imamo v te namene različne lestvice. , Točnost teh ocen je subjektivna, to pomeni, da je odvisna od vedenja in znanja opazovalca pa tudi lestvice, s pomočjo katere ocenjuje potres. Prvi poskusi, da se potresi klasificirajo po moči, so bili narejeni že v prejšnjem stoletju. V začetku prejšnjega stoletja so se že pojavile prve lestvice. Danes obstaja več kot 50 različnih lestvic. Najbolj znane so: MCS (Mercalli - Cančani - Sieberg), leta 1917 je bila ta lestvica uradno potrjena od mednarodnega seizmografskega združenja kot uradna lestvica, lestvica MSK (Medvedev - Spohner - Kamik) bazira na treh kazalcih potresa a) obnašanje ljudi in živali b) poškodbe zgradb c) pojavi v naravi Zgradbe se delijo na tri skupine A - neobdelan kamen, nežgana glina B - opečne zgradbe, betonski bloki, montažni elementi C - armiran beton in dobro grajene lesene hiše . MCS - Mercallijeva lestvica 1 - se ne čuti, 2 - malokdo čuti, 3 - čuti se v višjih nadstropjih, 4 - v objektih se čuti, zunaj zelo malo, 5 - čutijo ga vsi, poznajo se posledice na objektih, 6 - zelo se čuti, pohištvo se premika, poškodbe na objektih, 7 - čuti se povsod, tudi v vozilih, povprečno grajene hiše so poškodovane, 8 - dobro grajeni objekti so lažje poškodovani, drugi so zelo poškodovani ali porušeni, 9 - dobro grajeni objekti so poškodovani, pretežni del zgradb je porušen, premikajo se tudi temelji hiš, podzemni vodi so pretrgani, 10 - večji del zgradbe je porušen, v tleh nastajajo razpoke, železniški tiri se krivijo, nastanejo zemeljski plazovi, reke prestopijo bregove, 11 - zelo malo objektov je nepoškodovanih, mostovi so porušeni, v tleh se pojavijo velike razpoke, zemlja drsi, 12 - totalno rušenje, tla so valovita kot ■ morski valovi, spremene se celo pokrajine, reke. Približne primerjave med Richterjevo (M) in MSK-lestvico: R(M) 5 6 6,5 7,5 8 MSK(I) 7-7 7-8 8-9 9-10 10-11 11 st. Potres, ki se razlikuje v magnitudi za eno stopinjo, sprosti 60-krat večjo energijo. Največja do sedaj izmerjena magnituda potresa je 8,9 stopnje. NA ■ S za topel in trden dom 28 28. maj 1998._______ a SLA50I-* 00 IB. ( j | •' AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ŠIBA, PALICA MESTO V KATALONIJI (ŠPANIJA) GLAVNO MESTO ETIOPIJE FRANCOSKI ASTROLOG TIM VIGIL SUMERSKI BOGNEBA NASELJE SV. OD IDRIJE NEMŠKA ZALOŽBA NASELJE PRI CERKNICI LASTNIK PLANTAŽE : V W . 4 A— NUNA AMERIŠKA IGRALKA (LAUREN) m ■ KAR KOGA UROČI S. AMERIŠKI VODNIPUPEK W v VRSTA POMNILNIKA KAR SE ULOVI. NALOVI SPECIALIST ZA ONKOLOGIJO KUBANSKI DIKTATOR (FULGENCIO) TITAN t ROKOMETA-ŠICAČERNE U.IN3. ČRKA ZAČETNIK ARIANIZMA VESTNIK STAR ZLATNIK ZDRAVILNA TR.RASTLINA MADŽARSKO ŽENSKO IME SLOVENSKI NOGOMETAŠ MILANIČ IRANSKO NOMADSKO PLEME MESTO NA JUGU POLJSKE GRLO(GR.) DEL DIHALA ŽUŽELK ŠPANSKI JADRALEC ČLOVEŠKA NARAVA IT.SMUČARKA (LARA) ' TELO GLIV KVOCIENT DVEH ŠTEVIL NIZ. LETAL. DRUŽBA KAR PRIVABLJA NOVINAR ŽITNIK TIBETANSKI BUDIZEM ŽIDOVSKO MOŠKO IME PRIPADNIK NARODA NA SZ. RUSIJE KRAJŠA PRIPOVED ŠPANSKO OTOČJE VODNI VRTINEC VRSTA TKANINE GORSTVO V SV. SRBIJI JAPONSKI CESAR POKRAJINA V VIETNAMU RIMSKI HIŠNI BOG FRANCOSKA DEN. ENOTA JAMA, KJER SEKOPLJE GRAMOZ VAŽ. ŽIVILO INTEGRIRANO VEZJE KDORSE BOJI SEDENJA (IZ: SOBA*TOF) PUBLICIST (ANDREJ) POTEZA PRI ŠAHU ZVEZDNI SVETLOBNI POJAV ČEŠKO MOŠKO IME PRIRODA VESTNIK PROSTOR ZA OBRTNO DEJAVNOST MASLU PODOBNA SNOV ŠP. MESTO POŽELENJE VRSTA OPEKE NAJVEČJA ARTERIJA NEKD. ATLET NURMI ITALIJANSKO ŽENSKO IME SLOVENSKI SLIKAR (MATIJA, «72-1^47) OZEK PAS MORJA DNINAR V JUŽNI AMERIKI OTROŠKA DEJAVNOST DUŠEVNOST MOJZESOV BRAT KROM OVSENI KRUH TELUR PLETENO VRHNJE OBLAČILO ♦ NEKD. SMUČ. SKAKALEC PARMA OBDOBJE ZMIKAVT NAJVEČJI MORSKI SESALEC BORILNA VEŠČINA NABIRAMO GAZA SOLATO ŠAMPION LUKANA FLORIDI, ZDA PAUL AZINGER GRŠKA ČRKA MESTONA SEVERU SIRIJE VODITELJ TV ODDAJE ZAŠČITNI DEL STRELNEGA OROŽJA V GLAVNA JUNAKINJA ROMANA LITERARNA OSEBA POLOŽAJ PRI JOGI SLOVENSKI PEVEC PESTNER KRALJ BOGOV V STAREM EGIPTU UKRAJINSKI LJUDSKI VOLTAMPER. duhovna ČAST KALIFOV — Med reševalce bomo razdelili X' SKAOS”' B0DU.HA0R- 1. nagrado v vrednosti 2. nagrado v vrednosti 3. nagrado v vrednosti 4. -8. nagrado 20.000 SIT 10.000 SIT 5.000 SIT Vestnikova majica. Pravilne rešitve pošljite na ništvo Vestnika, Ulica arhite $ Novaka 13, 9000 M. Sobo^ pripisom »nagradna križanka« srede 3. junija 1998. Prejeli smo — Genocidni verženski Tunek Parodija na ovadbo Ta zgodba govori o verženskem Tonetu ali Tuneku, ki je kot 16-letni deček postal genociden. Bilo je v pozni jeseni leta 1944. Mislim, da je bil mesec november. V Veržeju je živela Ferenčeva družina. Bil je vojni čas. Najstarejšemu sinu je bilo ime Anton. Bližal se je konec vojne, zato je bilo v Veržeju mnogo nemške mladine, ki je kopala strelske jarke in gradila utrdbe proti k nam prodirajoči Rdeči armadi. V šoli so bivali nemški vojaki, nedaleč od naše hiše pa nemški mejni stražarji. Stražili so nemško-madžarsko mejo na reki Muri. 21. novembera leta 1944 smo skozi okno na dvorišču osnovne šole, v kateri so imeli nemški vojaki svoje poveljstvo, zagledali moža z nahrbtnikom. Oblečen je bil v uniformo, ki ni bila nemška in ne madžarska. Napotil se je proti nemškemu stražarju, ki je imel na glavi čelado z orlom. Predstavil se mu je kot Mitja, vojak pa je bil Fric. Dejal je, da prihaja s Kočevskega Roga in Frica je vprašal, če morda ve, kje stanuje neki Ferenc, po imenu Anton, star okrog 15 do 16 let. Stražar je hodil k nam po mleko, zato mu je s puško pokazal proti vhodnim vratom, nad katerimi je bila nemška hišna številka Wernsee 15. Mož ga je pozdravil s stisnjeno pestjo in s Smrt fašizmu, vojak pa je iztegnil desnico in odzdravil s Heil, Hitler. Radovedni smo bili, čemu popotnik prihaja. V predsobi (priklt) se je predstavil kot Mitja Ribičič. Ob besedi par- tizan me je kar streslo, saj sem se jih zelo bal, ker nam je tovarišica Mina iz Avstrije v šoli pripovedovala, da so partizani hudobni ljudje, ki iz zased napadajo nemške vojake, ki so nas, vindi-šarje, pred leti osvobodili. Tudi brata Tunek in Vlado sta postala bleda, saj nista vedela za namen obiska. Ostal sem v sobi in vlekel na ušesa vse, o čemer sta se Mitja in Tunek menila. Partizan Mitja je govoril: « Na Rogu sem slišal za tebe. Povedali so mi, da si star šestnajst let, da si zelo odprte glave, saj imaš že dva razreda gimnazije. V nemški vojski zaradi mladolet-nosti nisi bil, partizanom se tudi nisi priključil. Tudi med domobrance nisi šel, čeprav si od gospoda iz Ljubljane dobil povabilo. Prišel sem, Tunek, da bi midva danes popoldne naredila načrt za narodomor ali genocid nad nemškimi ljudmi v Sloveniji. Naredila bova nekaj načrtov za povojna taborišča. Preskrbeti bi moral tudi nekaj motociklov. Sposodil bi si ga lahko kar pri Šonajevem Martinu, on ima starega saksa. Tudi vaša kobila Čila bi bila dobrodošla v taborišču, da bi jo jahali, saj ima kar primerno širok hrbet. Glede načrtov za taborišča še to: Ker se vaši hiši v Veržeju reče Pri Str-ničovih, bi bilo najbolje, če bi ti naredil načrt taborišča v Strnišču ali Štern-talu, kot pravijo Nemci. K tebi, Tunek, sem prišel tudi zato, da boš po vojni nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljutomeru in Murski Soboti in da boš študiral zgodovino, kar ti bo koristilo pri pisanju povojne zgodovine.« Tunek njegovega načrta za taborišče v Strnišču ni sprejel in partizana Mitja seznanil, da so načrte naredili že Nemci. Ne samo načrte, naredili so celo taborišče za Nemcem neposlušne Slovence. Povedal mu je, da v Strnišču ali Šterntalu tlačanijo že mnogi Ver-žejci, med drugimi Furštov Droš, Frjo-nova Bara, Hulanova ali Šonajeva mati in oče, ker Je bil njihov Franček pri partizanih. Partizan Mitja se je počasi poslavljal, Tunek pa postajal genociden. Možak si je oprtal nahrbtnik in obljubil, da nas bo obiskal tam okrog 9. maja naslednje leto, ko bosta imela več časa za nove genocidne načrte. Govorila sta nekaj tudi o neki asimilaciji, ki bi jo naj Tunek predlagal bodoči pomladni vladi. Kaj naj bi to pomenilo, še danes ne vem, verjetno sta se pogovarjala o asimilaciji v zelenih listih pri rdečih vrtnicah. Že star pregovor pravi, da čez petdeset let vse prav pride. In zdaj smo v 1998. letu. Od tistega zgodovinskega in genocidnega sestanka je preteklo skoraj 54 let, dovolj dolga zgodovinska distanca za ovrednotenje srečanja Ribičič - Ferenc. Nekdo je to srečanje izdal, vem, da nisem bil ovaduh jaz. In kar je najhujše, na sodišče je vložena ovadba za genocidno načrtovanje taborišč, za kar Je zagrožena zelo visoka kazen. Če bo naš Tunek spoznan za krivega, bo lahko dobil tudi do dvajset let robije. Sedel bo do smrti, če mu bo dal on, ki je nad nami, tako dolgo življenje. Mislim, da ga bo prej pobrala sladkorna. Mogoče mu bodo dovolili, da bo hodil v arest samo spat, kot je lahko hodil pomladni Janez, pa ne moj brat Janez, ki se je rodil meseca maja. Jaz sem našemu Tuneku že med vojno predlagal in svetoval, da bi bilo dobro, če bi spravil med bele ali rdeče, ali pa kar med frajviligare, to se pravi med nemške prostovoljce. Pa kaj, ko je še bil mladoleten. Tako bi na starost bil oskrbljen z markami in tolarji, saj bo naša mlada državica radodarna glede tega. Morda pa je naredil še eno napako. Ni pisal dobre zgodovine, kdo ve. Toda zakaj je potem dobil državno odlikovanje, in to pred kratkim, ob njegovi sedemdesetletnici. Morda bi moral slovenskemu narodu oznanjevati, da smo mi, Slovenci, bili napadalci, da smo mi izvedli anšlus Avstrije, Nemčije in Italije. Morda je bila napaka, ker našim »osvoboditeljem« pred 55 leti ni poslal kakšne zahvalne spomenice. On pa je pisal knjige o nekih fašistih brez krinke, o raznarodovalni politiki, o nekem ge-stapu, o naših izgnancih in podobnem. diščem. Imel bi pd leta, na očetovi k J priznali nobenih le ■» P le čakati in naj se / mora zgoditi. X Tosejedogodf^jU kot sem zapisal- P NX izdal take skrivnos • 0 ji vrhovno državno . Resje, pa ti^^ 0, zgodovini Drago Ferenc. e DRUŽINA KMETIC SjPERKMET in superkaplam odkrijeta STRAŠNO RESNICO:DOBRI TOVARNAR SKRIVA V SVOJI TOVARNI NEVARNE IN STRUPENE ODPADKE... KMETIC.., iA VA 2MJ? ODSTRAJA SAM SE ŽE POSRO V LACE,., BOUS M| OPROSTI f ^ZATW PA. TAK SMRDI J TOMA FARHIj. Medvem V GASILSKEM DOMU. /zdaj, ka DO KROJOFCI SRATALI TAK Y T.~’ MOČNI. KAK ŠVICA , JE ČAS . KA SF ZA-Lcale mensi, HVAuMO NAŠOMI W®«IN(THJ IN V mjecovoj 2mi nensi iz S4H0 TAK JA)JA J1 BRAVO, r HALT! SAMO HALO: TEJ NAŠ DOBROČ/-MITEL JE SPLOJ /JEJ W DOBER, KAK . SE ZDAJ ZDI J f — x TOVARNAR JAMES NOVAK SKRUVA V TOVARNI RADOK... RADIK,.. RA,., PA... RAPIJOKTIVAJf OTPATKE., tak/ & MF ZMJ ŠToJ^ SPOZNA. TE HEA Spor BUJENA/ ? LUCI MCSrAj®?', 09 /Wt>0k„ JMD/K., Riše in ViH 'i I CAZ — ■ / TD Sl O1 Sl TU POJO SLO-VAR TUJK, W\ TE ET/ UIŠČE ti RAZMI ? aktoriM. ZA oo kwakU0- ^7 /SUM plača sto špr । cer JF TOV\_ MIMKnWOST 2 I ? SF N^bAUUJ^’" / Petek, l K 29. 5. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Glejte, kako rastejo 9.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Resnična resničnost 11 .05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.35 Navrta 12 .05 Emily z Mesečeve domačije, kanadska nadaljevanka, 4/13 13 .00 Poročila 14 .00 Povečava: Arhivirani čas 14.55 Življenje plejbojev, predstava AGRF 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Divja zemlja, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Predsednik, tv-film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Big band RTV Slovenija z Leejem Harperjem 1 .30 Divja zemlja, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 SaintTropez, francoska nanizanka 12.00 Tv-poper 13 .00 Krištof Kolumb, ameriški film 16 .00 Billy Budd, ameriški film (čb) 18 .05 Wildbach, nemška nanizanka 19 .00 Kolo sreče 19 .30 Videoring: Videonovosti z Matjažem 20.00 Obletnici RTV Slovenija 21.00 Koncert Jerce Mrzel 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22 .00 Sebična ljubezen, španski film 23 .50 EP v športno ritmični gimnastiki Televizijski spored od 22. 5. do 28. 5. '98 POP TV 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Esmeralda, nad. - 12.00 Obalna patrulja, nan. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje!, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Zlatolaski, nan. - 15.30 Samski stan, nan. - 16.00 Za vedno, nadaljevanka, 6. del- 17.00 Esmeralda, nadaljevanka, 89. del - 18.00 POP kviz - 18.30 Stefanie - angel v belem, nemška nan. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Gorile v megli, ameriški film -22.15 Dosjeji X, nan. - 23.00 Prva izdaja, nan. - 0.00 Nove Emmanueline dogodivščine 2, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. -12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Lepota telesa, ponovitev -14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nan. - 15.30 Družinske vezi, nan. - 16.00 Nora hiša, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. -17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Princ iz Bel Aira, nan. - 18.00 Sončni zaliv, nad. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nad. - 19.00 Oprah Show - 20.00 Moj film: Zvezdne steze: 25. obletnica, Ura morilca, Mlada trupla, Kralj dežja - 23.20 Misija: Nemogoče, nan. IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15.15 Kulturno-razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Matlock, nan. -17.00 M.A.S.H., nan. - 18.00 Supermanove dogodivščine, nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Izbor filmske zvezde: Tim Robbins (090 91 51), Michael Keaton (090 9a 52), Andy Garcia (090 91 53) - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Highlander, nanizanka STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 POSLOVNO ■ 10.30 ZAKOJ PA NEJ ■ 11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 POSLOVNO -17.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja -18.00 Videostrani ■ 18.30 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja -19.00 GNES inf. oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 Videoboom 40 - 21.25 Vide-otop - 22.30 GNES - 23.00 NAJ SPOT - 23.45 Erotika -01.10 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12,00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nad, -13.15 NewYork, nad. - 14.00 Poročila - 14.05 Z namenom in razlogom - 15.10 Pol ure kulture - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lokovnikovi zapisi - 20.50 Po naši lepi: llok -22.35 Opazovanja - 23.05 Tednik - 0.05 Poročila - 0.15 Oddelek za umore, nan. - 1.30 Noč in mesto, am. film - 5.15 Nepozabni filmi: 2001, Odiseja v vesolju TV HRVAŠKA 2 16.15 Koledar - 16.26 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nad. - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 21.10 Poročila - 21.25 Iznenada Susan, hum. nan. - 21.55 Chaplin, film - 0.15 Velike skrivnosti 20. stoletja TVMADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitev - 11.10 Sa-vannah, nadaljevanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije z Dolly Roli -14.00 Nanizanka - 14.30 Za otroke -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 regionalne oddaje -18.00 Okno -19.00 Familija, 342. del - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah, nadaljevanka - 20.45 Nogomet - 21.00 Desert - 22.00 Ekskluzivno - 22.20 Aktualno - 22.55 Vendar, čigavo življenje, am. film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije - 8,00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica - 13.00 Ura novic - 14.00 T.l.R. - 15.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka -15.30 Repeta - 17.50 Delta 2000 - 18.20 Mixitip - 18.30 Alpe Jadran - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Madžarska hiša - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Oblaki se zbirajo, film - 22.20 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.10 Prevroča kopel, komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Medvedja banda - 12.35 Vampirji iz kečapa -13.00 Risanke - 14.50 Podmornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Kritična točka, srhljivka - 22.10 Joshua Tree, akc. film - 23.45 Critters, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zmaga ljubezni, zadnji del TV-filma -10.35 Bogati in lepi -11.10 Živalske zgodbe -11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12,00 Poročila -12.10 Vera -13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina -14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi EUROSPORT 9.00 Nogomet: Pot do SP -10,00 Motorji, magazin -11.00 Tenis: Roland Garros, prenos -14.00 Motociklizem, prenos treninga -16.15 Kolesarstvo: Giro d’ltalia, prenos trinajste etape od Carpija do Schia (164 km) -17.00 Tenis: Roland Garros, prenos - 20.00 Nogomet: Jugoslavija - Nigerija, prenos prijateljske tekme - 22.00 Motociklizem - 23.00 Tenis - 0.00 Ekstremni šport -1.00 Boks: Markuš Bott (Nemčija) - Konstantin Okhrey (Ukrajina) Sobota, 30. 5. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 9.50 Dobrodošli doma 9.55 Predsednik, tv-film 11.30 Promenadni koncert 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.35 Prisluhnimo tišini 14.05 Polnočni klub 15.15 Zlati salamander, angleški film (čb) 17.00 Obzornik 17.15 Zborovska glasba 17.50 Na vrtu 18.20 Raziskovalec, ameriška serija 19,10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.40 Turistična oddaja 22.00 Tretje oko, dok. oddaja 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Brez zavor, ameriški film 0.50 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9,25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.25 Tv-poper 11.30 Obletnici RTV Slovenija 12.30 Koncert Jerce Mrzel 14.15 Teniški magazin 14.40 Veslaška regata 14.55 Košarka NBA 15.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.30 Športni film 18.00 EP v športno ritmični gimnastiki 20.00 Igranje, ameriški film 21.35 V vrtincu 22.20 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risanka -9.00 Guliverjeva potovanja, risanka - 9.30 Kremenčkovi, risanka -10.00 Mlajši bratec, mladinska nan. - 10.30 Povver Rangers, mladinska nan. -11.00 Stanley in zmaj, mladinski film -13.00 Morska deklica, mladinska nan. -13.30 Odiseja, nan. -14.00 Super POP - 15.30 Pustolovščine Robina Hooda, nan. -16.30 Highlander -17.30 POP party, glasbena oddaja - 18.30 Beverly Hills, nad. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Vročica, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.00 Polje, angleški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Mogočni mišek, risanka - 10.00 Mork in Mindy, nan. -10.30 Divji Divji zahod, nan. -12.00 Sobotna matineja: Vohun z mrzlim smrčkom, film -13.30 Pot do zmage, ponovitev - 14.00 Zaliv delfinov, nad. - 15.00 MacGyver, nan. - 16.00 Misija: Nemogoče, nan. -17.00 Nimaš pojma, nan. -17.30 Ta čudna znanost, nad. -18.00 Atlantis, glasbena oddaja -19.00 Protiudarec, nan. - 20.00 Perry Mason: Prava umetnost - 21.45 Babilon 5, nan. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, nan. -23.00 Petek trinajstega, nan. - 0.00 Atlantis IDEA TV - KANAL 10 10.00 Živa, ponovitev -10.15 Pred koncem tedna, ponovitev -11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 TV Gajba - 18.30 Zapp, glas, oddaja - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Podajaj municijol, komedija - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Neverjetne zgodbe, nan. -18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Skrivnostni otok, nad. -20.00 Vojne vihre: Mladi levi, am. film - 23.00 Sveti tovor, film - 1.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 Videoboom 40 -10.55 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja -11.25 Risanke ■ 12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 Videoboom 40 -17.25 ČUKEC IN ROZI -18.15 Videostrani -18.15 NAJ SPOT -19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik ■ 19.55 Utrip - 20.10 GNES - 20.40 Rezerviran čas ■ 22.30 GNES TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Povver Rangers, nan. - 9.00 Dobro jutro -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijski nasveti -13.00 Snežni ogenj, avstralski film -14.10 Risanka - 14.30 Poročila -14.45 Briljantina -15.30 Televizija o televiziji -16.05 Ženske na prvi črti, dok. oddaja - 16.40 Dr. Ouinnova, nan. -17.30 Pogovor s sencami -18.30 V zenici sonca, poljudnoznanstvena oddaja -19.30 Dnevnik -20.15 Družinska zadeva, dramska serija - 21.10 Starši, ameriški film - 23.15 Opazovanja - 23.55 Polnočna premiera - 1.30 Ruby Wax predstavlja Heidi Fleiss - 1.55 Usodne ženske: Coco Chanel - 2.20 Jools v poznih urah - 3.20 Koncert - 5.20 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.50 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 11.20 Koledar - 11.30 Kinoteka: Ljubezni se je treba naučiti, nemški film -13.00 Dosjeji X, nan. -13.45 Črno belo v barvah, ponovitev -16.45 Planet Internet -17.15 Mesta sveta: Havana, Marrakech - 18.15 Folklorni festival Dalmacija '98 - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.00 Dok. film - 22.00 Živeti brez strahu, dok. oddaja -22.45 Oprah Show TV MADZARSKA1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.45 Pozitivno -11.00 Strasti, nanizanka -11.50 Ljubezni v Saint Tropezu, nan. - 12.50 Eenergetska abeceda - 13.00 Dnevnik - 13.10 Stara Evropa - 13.30 Ameba - 13.50 Zelena žaba - 14.05 Mnogo hrupa za nič, film -14.25 Moda '98 - 14.50 Anno ... - 15.20 Mojzes, 1. del - 16.50 Moj Petofi - 17.00 Po poti -17.30 Območje -18.00 Boj za gorile -18.50 Nogomet - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 12 umazanih, film - 23.00 Show program TV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Izbor iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Rondo - 12.10 Globoka voda -13.00 Okno v Evropo -15.00 Biseri -15.30 Zeleno območje -16.00 Muzin poljub, ljubezni pesnikov: Ady -16.25 Potepanje po deželi domači -16.55 Mozart -17.05 Madžarski svetniki -17.35 Formula 1, nanizanka -18.25 Velike romance 20. stooletja: Callas-Onassis -18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bolnica v predmestju - 21.00 Popoln zakon, komedija - 21.55 Nihče se ne vrne, nanizanka - 23.30 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.30 Albert pravi...narava zdaj! -10.35 Noahov otok -11.05 Disneyev festival -12.05 Blossom -12.25 Nick Foley -13.15 Življenje in jaz -13.40 Čudovita leta -14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Divji bratje s šarmom -14.50 Zabava peterice -15.40 Beverly Hills -17.10 Šport: atletika, kolesarstvo - 18.05 Nenehni nesmisel - 18.30 Pleško - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kongo, film - 21.55 Boks: Axel Schulz (Nemčija) - Scott Welch (Velika Britanija), prenos iz Leipziga - 0.00 Nočni jastrebi, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Ti boš moja srečna zvezda, glasbeni film -11.10 Gospod Hobbs gre na počitnice, filmska komedija -13.00 Poročila -13.10 Hura, očka sem!, filmska komedija - 14.25 Emil in detektivi, kriminalka - 16.15 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Tenerife - Dan maščevanja, I del filma - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Veselo okrajno sodišče, TV-igra EUROSPORT 8.30 Ekstremni šport -10.30 Gorska kolesa: svetovni pokal v Nevegalu -11.00 Tenis: Roland Garros, prenos -14.00 Motociklizem, prenos treninga 250 in 500 ccm -16.15 Kolesarstvo: Giro d’ltalia -17.00 Tenis, prenos - 20.00 Atletika, prenos mitinga iz Seville - 21.30 Boks: finale EP v Minsku - 22.00 Motociklizem - 23.00 Tenis - 0.00 lndyCar - 1.00 Boks Četrtek, 4. 6. 1998 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Esmeralda, nad. - 12.00 Razprtije, nan. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje!, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 1 5.00 Zlatolaski, TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.15 Boj za obstanek, angleška serija 11.10 Bajke na Slovenskem, dok. oddaja nan. - 15.30 Samski stan, nan. - 16.00 Za vedno, nad. - 17.00 Esmeralda, nad. -18.00 POP kviz - 18.30 Stefanie - angel v belem, nan. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Me trose Plače, nad. - 22.00 Cybill, nan. - 22.30 Na zdravje!, nan. - 23.00 Ciklus filmov Clinta Ea-stvmoda: Thunderbolt in Lightfoot, ameriški film - 1.00 24 ur 14.35 Ko/edar - /4.45 Naslednjega jutra, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nad. - 17.50 Po meri - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X - 21.30 Poročila - 21.45 Seinfeld - 22.15 Častna beseda, norveški film 11.40 12.05 13.00 13.20 13.50 14.45 15.05 15.50 16.20 17.00 17.10 17.30 18.20 18.35 19.05 19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 23.40 23.55 Turistična oddaja J.A.G.. ameriška nanizanka Poročila Zgodbe iz školjke Resna glasba Razgledi slovenskih vrhov Osmi dan Feljton Slovenski utrinki, oddaja madž. TV Obzornik Po Sloveniji Jasno in glasno, kontaktna oddaja Parada plesa Humanistika Risanka Dnevnik Emily z Mesečeve domačije, kan. nad. Tednik Odmevi, vreme, šport Portret Efigenije Zagoričnik Parada plesa Humanistika TV SLOVENIJA 2 9.40 10.45 11.35 12.25 13.55 15.25 18.05 19.00 19.30 20.00 20.55 22.50 23.40 Družinski zdravnik. Špan. nad. 10.000 obratov Resnični obraz Anite Novak, tv-nad. Košarka NBA Tenis Grand Siam, polfinale (ž) Kolesarska dirka po Italiji Saint Trapez, francoska nanizanka Kolo sreče Videoring: Rock z Vesno Koncert skupine Chateau Sedma soba, koprodukcijski film Ples na ulicah, glasbeno-dok. oddaja Posnetek tenisa KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče - 12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Odklop -14.00 Oprah Show -15,00 Srečni časi, nan. - 15.30 Družinske vezi, nan. - 16.00 Nora hiša, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Princ iz Bel Aira, nan. - 18.00 Sončni zaliv, nad. -18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Drzni in lepi, nad. - 19.00 Oprah Show: Toni Morrison - 20.00 Sova, ameriški film - 21.45 Nema priča 2, nan. - 22.30 Tinta, nan. - 23.00 MacGyver, nan. - 0.00 Misija: Nemogoče, nan. - 1.00 Psi faktor, dok. oddaja IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15,15 Reportažni utrip, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno-razvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Na jugi, nan. -17.00 Matlock, nan. -18.00 Umor, je napisala, nan. -19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyor-ška policija, nan. - 0.00 Highlander STUDIO AS 9.30 GNES ■ 10.00 KUFER turistična oddaja -10.30 Iz produkcije ZLTV (TV Novo Mesto) -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES • 16.30 KUFER turistična oddaja -17.00 Iz produkcije ZLTV (TV Novo Mesto) -17.30 Videostrani -18.00 Risanke -19.00 GNES inf. oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu - 21.00 MEHANIKA 1951 - 22.00 NAJ SPOT -22.30GNES- 23.00Videostrani * TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nad. -13.15 NewYork, nad. - 13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub -15.10 Za otroke -15.40 Poročila -15,45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede -19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 21.10 Prohibicija, dok. serija - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovanja - 23.05 Kinoteka: Dame iz Bolonjskega gozda, francoski film - 0.30 Poročila TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Ponovitve: Halo, svet-Mojstrovine - Dvorec Frankenberg - 12.00 Zvon, ura novic - 14.00 Za manjšine -15.15 Naša dediščina - 15.30 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz - 17.40 Evrominute - 18.00 Novi duhovnik v kraju Kaposmero - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 290. del - 20.35 Nogomet - 21,00 Studio '98 - 21.35 Noro mesto, nanizanka - 22.00 Aktualno - 23.00 Smrtni skok, am. film - 0.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.35 Zakladnica - 13.00 Ura novic -14,00 Nora milostljiva, madž. film - 15.05 Zakladi Rimljanov -15.30 Repeta, madžarščina -17.50 Seja vlade - 18.15 Kultura - 18.30 Madžarska danes -18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik - 20.00 Naše 20. stoletje: Leto 1957 v črno-belem - 21.00 Yerma, film - 22.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Obalna straža -10.20 Vražiček redko pride sam, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda -12,35 Vampirji iz kečapa - 13.15 Risanke - 14.50 Podmornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Kolesarstvo: St. Johann - Villach -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger - 21.05 Izven meja - 21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden -23,05 Oddaja o kulturi - 1.45 Slaba družba, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dokler rože cvetijo, film - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Umor je njen konjiček -14,45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.15 Halo, kako gre? -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Življenje pod vročim soncem - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23,00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Svet hitrosti, magazin - 10.00 Nogomet: Španija - Severna Irska -12.00 Gorska kolesa - 12.30 Motorji, magazin -14.00 Tenis: Roland Garros, prenos polfinala (ž) -18.00 Kolesarstvo: Giro d’ltalia, devetnajsta etapa od Cavaleseja do Plan di Montecampioneja -19.30 Nogomet: Pot do SP - 20.30 Dirke ob ogradi na Islandiji - 21.00 Boks: Roy Jones Jr. - Virgil Hill (oba ZDA) - 22.00 Atletika: miting v St. Denisu - 23.00 Tenis - 0.00 Motorji, magazin RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem vatu- 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi- 24.00 Želimo vam lahko noč. , SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06,10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop-06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldrje ha Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni, novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja-12,00 Poročila-12.05 Obvestila-12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - O7.2O Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice-21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08 00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij - 10.10 Unicem -11.15 Kratki stik -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi- 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv- 11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih-10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. -------------------------------------------------------------------------- Nedelja, 31. 5. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Palček David, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 9.25 Pustolovščine, novozelandska nan. 9.55 Umetnost petja 10.50 Iz baletnega arhiva gledališča Bolšoj 11 .00 Svet opic, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Resje! 14.55 Beg v Atene, angleški film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Portret: Žarko Petan 22.30 Tretji kamen od konca, am. nanizanka 23.00 Poročila, vreme, šport 23.20 Mrtva mati, španski film 1 .05 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 8.55 Teater Paradižnik 9.50 V vrtincu 10.30 Frida ■ prisrčno vaša, norveški film 12.55 Motociklizem za VN Francije 13.20 Športni film 14.50 Košarka NBA 16.20 Evropski klubski pokal, članice A 16.50 EP v športno ritmični gimnastiki 18.00 Kolesarska dirka po Italiji 18.45 Nogomet 19.30 Videoring: Popevke s Sergejo 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv-nad. 20.50 Petdesetletna vojna: Izrael in Arabci 21.45 Šport v nedeljo AO OO Zavedno, nad. - 11.00 Esmetalda, nad. - 12.00 Bolvtentea upanja, nan. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje'., nan. - 11.00 Obalna slvaža, nan. - 10.00 Zlatolaski, nan. - V5.30 Samski stan, nan. - 10.00 Zavedno, nad. - Al.00 Esmeralda, nad. - AS.00 POP kviz - 18.30 Stetanle - angel v belem, nan. - 10.20 \/re-me - 19.30 24 ur - 20.00 Ko prijateljstvo ubija, ameriška kriminalka - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.30 Na zdravje'., nan. - 23.00 Ciklus filmov Clinta Eastwooda: Kazen na gori Eiger, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Mogočni mišek, risanka -10.00 Mork in Mindy, nan. -10.30 Divji Jack, mladinski film, 1. del -11.30 Atlantis - 12.30 Nedeljska matineja: Zadnji vohun -14.00 Oče Dowling, nan. - 15.00 Drzni in lepi, nad. -16.45 Bravo, maestro - 17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, nan. - 19.00 Duh bojevnika, nan. -20.00 Ninja III. prevlada, film - 21.30 Odklop - 22.30 Pot do zmage, pred SP v nogometu - 23.00 MacGyver, nan. - 0.00 Misija: Nemogoče, nan. IDEA TV - KANAL 10 10.00 S starimi obrtmi v današnje dni: Vrtanek, reportaža - Iz naših krajev: Beltinci, reportaža - Portret - Kam na izlet - Pregled dogodkov tedna -18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 Rezerviran čas -19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Veliki Wallendas, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Skrivnostni otok, nad. - 20.00 Nostalgija: Boljše življenje, nan. - 21.00 Odpisani, nan. - 22.00 ČB klasika: Shanghai Express, ameriški film - 0.00 Wolf STUDIO AS 9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES -11.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -12.00 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -12.30 MU-RAŠI nogometna oddaja -14.00 Videostrani -18.00 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje živali -18.30 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja ■ 19.30 TV Dnevnik ■ 20.00 Rezerviran čas - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.25 Koledar - 8.35 Poročila - 8.40 Rhino & Co. serija - 9.35 Risanka - 10.00 Peta stran sveta - 10.55 Lutkovna igrica -11.20 Risanka -11.30 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja -13.15 Opera Box - 13.45 Mir in dobrota -14.25 Oprah Show -15.15 Copatka in vrtnica, britanski film - 17.20 Poročila - 17.30 Beverly Hills, nad. -18.20 Melrose Plače, nad. -19.30 Dnevnik - 20.25 Sončni show HTV - 21.45 Forum -22.20 Opazovanja - 22.50 Televizija, dok. serija - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.50 Koledar - 11.00 Nedeljska maša - 12.35 Franz Schubert, dokumetnarna oddaja -13.35 Briljantina -14.20 Polnočna premiera, ponovitev -15.55 National Geographic, serija -16.50 Klasična glasba - 17.50 Folklorna oddaja -18.20 Et- - X^.W& Iksaaka - o XXXv^. - 2AAS Z-aV-ousV-e sjoae, bumox\aX\txxa vvaxx. - Meka 'vrsVa ž\\i\\eb\a, Vilm TV 6.25 VaškaTX - 6.60 Računalništvo - 7.15 BtbVoa - 8.15 Dan otroka - 9.30 Delta 2000 - 10.00 Binkoštno retormatsko bogoslužje iz Budimpešte - ll.OOTv-magi-ster - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Novi reflektor -13.05 Išče se dedek, švedski film - 14.00 P.ogrešani - 14.30 Tri želje - 15.30 Reformatski verski program -15.50 Deklamacija - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.10 Želeli ste - 18.10 Halo, svet, turizem -19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Mnogo hrupa za nič, tv-film - 21.10 Viharni vrh, ameriški film, 1. del - 23.00 Tonik - 23.25 25-letnica komornega orkstra F. Liszt TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Vdova in njena hči, nanizanka -10.50 Za otroke -12.25 Poje Gabriella Gaal - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 14.50 Simboli - 15.00 Čudežno potovanje Korlena Estija, madžarski film - 16.40 Napoved programa - 16.55 Čaj ob petih -17.25 Cister-cijanke - 17.55 Dežela križev: Litva -18.30 Dve noveli -19.00 Sandor Matyas, 1. del - 20.00 Dan otroka - 21.00 Operetno gledališče na Japonskem - 21.35 Dokler še živimo, nanizanka - 22.25 Telešport - 23.10 Obraz in maska: Miklos Szen-tkuthy, portret TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Clarence..., pustolovski film - 11.00 Šport - 11.45 Univerza mojih sanj, filmska komedija - 13.05 Supermoštvo Mighty Ducks, filmska komedija -14.45 Ti vražiček, filmska satira -16.00 Dva kot smola in nesreča, akcijski film -17.40 Šport -18.00 Srček -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nevarna plima, akcijski film - 22.05 Rdeči alarm 2, akcijski film - 23.40 D. 0. A. - Mrtev ob prihodu, srhljivka -1.10 Atletika TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Morje krvi - 9.30 Teden.kulture - 19.00 Katoliška maša, prenos -11.00 Budnica -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Ko zvonovi svetlo zvonijo, film - 15.30 Gozdarska Lizika, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Veterinarka Kristina v Afriki, film - 21.45 Poročila - 21.55 Srca v viharju, prvi del filma - 23.20 Avanti, avan-ti, filmska komedija -1.40 Vizije - 1.45 Teden kulture EUROSPORT 8.30 lndyCar - 9.00 Motociklizem, prenos ogrevanja - 10.30 Motokros, magazin - 11.00 Motociklizem, prenos dirke za veliko nagrado Francije - 15.00 Tenis: Roland Garros, prenos - 16.00 Kolesarstvo: Giro d’ltalia, prenos petnajste etape -17.00 Tenis, prenos - 20.00 Nogomet U 21, prenos finala EP - 22.00 lndyCar: sedma dirka v West Allisu - 23.30 Tenis - 0.30 Jadranje: zadnja etapa dirke okoli sveta -1.00 Motociklizem OMD Ponedeljek, 1.6.1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Divja zemlja, angleška serija 11.10 Raziskovalec, ameriška serija 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Portret: Žarko Petan 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Čebela 17.50 Narava in človek, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Savannah, am. nadaljevanka, 21/34 21 .05 Portret dr. Dušana Petrača 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Pisave 23 .20 Iz slovenskih ateljejev: Siya Putrih 23 .30 Rojstvo naroda, ameriški nemi film 2. 40 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 12 .00 Šport v nedeljo 13 .00 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13 .35 Zlati salamander, angleški film (čb) 15 .25 Kolesarska dirka po Italiji 18 .05 Izpolnjene obljube, braz. nad., 5/9 19 .00 Lingo 19.30 Videoring: Nikolajeve videoakrobacije 20 .00 Studio City 21 .00 10.000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 0.30 Studio City POP TV 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Esmeralda, nad. - 12.00 Športna scena - 13.00 POP kviz -13.30 Športni krog -14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Zlatolaski, nan. -15.30 Samski stan, nan. -16.00 Za vedno, nad. -17.00 Esmeralda, nad. - 18.00 POP kviz -18.30 Stefanie - angel v belem, nan. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Neiztrohnjeno srce, ameriški film - 22.00 Detektiv iz Salzburga, nan. - 23.00 Ciklus filmov Clinta Eastvvooda: Sto in en način, ameriški film -1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. -10.00 MacGyver, nan. -11.00 Misija: Nemogoče, nan. -12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nan. - 15.30 Družinske vezi, nan. -16.00 Nora hiša, nan. -16.30 Cooperjeva druščina, nan. -17.00 Družinske zadeve, nan. - 17.30 Princ iz Bel Aira, nan. -18.00 Sončni zaliv, nad. -18.30 Drzni in lepi, nad. - 19.00 Oprah Show: Heroji in angeli - 20.00 Filmske uspešnice: Nori pes in Glorija - 21.30 Sam svoj mojster, nan. - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 MacGyver, nan. - 23.30 Misija: Nemogoče, nan. -0.30 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - Super genialni Viki, računalniška igrica - Rezerviran čas -16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Med našimi športniki - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Grdi raček, risanka -16.30 Kritik, risanka - 17.00 M.A.S.H., nan. - 18.00 Umor, je napisala, ameriška nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Zvezdne steze, nan. - 21.00 Druga zemlja, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyor-ška policija, nan. - 0.09 Highlander, nanizanka STUDIO AS 9.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Rezerviran čas -17.30 Videostrani -18.00 Risanke -19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES ■ 20.30 NOGOMET - NK POTROŠNIK : NK PR0T0NAVT0 - 22.00 PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10,05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nad. -13.15 New York, nad. -13.40 Risanka - 13.45 Poročila -13.50 Dokumentarni film -14.20 Živeti brez strahu, dok. oddaja - 15.10 Za otroke -15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.15 Oče, drama - 22.15 Narava politike - 22.50 Opazovanja -23.25 Slaba družba, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar - 14.50 Cisco Kid, ameriški film -16.25 Za otroke -17.05 Rejec govedi, nad. - 17.55 Pazi, steklo - 18.25 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama ■ 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Prijatelji, nan. - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.15 Vidikon, glasbena oddaja - 23.00 Bližnji vzhod, dok. serija TV MADŽARSKA 1 8.00 Otroški program -11.00 Binkoštno bogoslužje iz cerkve madžarskih svetnikov s krščenjem odraslih, prvim obhajilom in birmo -12.00 Zvon -12.10 Dragi falotje, ameriški film - 14.00 Berberi iz Matmate -14.45 Tudi to je Madžarska -15.00 Mojzes, 2. del -16.40 Za otroke -16.55 Ogorčena borba, film -18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.25 Vreme po Evropi -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Viharni vrh, 2. del filma - 22.10 Med petimi očmi - 22.55 Učenci, madžarski film TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.3012 mesecev v gozdu -11.00 Vejica, pravljična spevoigra - 12.30 Srečanje glasbenikov na tolkala -13.00 Zgodovinska slikanica iz Švice -14.00 Nihče se ne vrne, nanizanka -15.35 Repeta, matematika - 17.20 Nedokončana spregatev, tv-film - 18.30 Madžarska danes -18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Thalassa, magazin morja - 21.00 Omega, Omega, madžarski glasbeni film - 22.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.40 Zveza špijonov, film - 10.55 Disneyev festival -11.50 Otrok pod krinko, film -13.05 Supermoštvo Mighty Ducks 2, filmska komedija - 14.35 Vražiček redko pride sam, filmska komedija - 16.05 Nosorogi, filmska komedija -17.40 Na vrhu, akcijski film -19.05 Kolesarstvo: Graz - Weyer -19.30 Čas v sliki - 20.15 Prvi jezdec, pustolovski film - 22.20 Notranje zadeve, srhljivka-0.15 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ljubica bogov, filmska komedija -10.40 Samostanski lovec, film -12.00 Binkoštna budnica - 13.00 Poročila - 13.10 Dnevno štejem skrbi, filmska komedija -14.35 Dokler rože cvetijo, film - 16.15 Lepe zgodbe -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.10 Marcel Prawy v kraljestvu Turando-ta -18.45 Kristus v času -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Tenerife - Dan maščevanja, drugi del filma - 21.45 Poročila -21.50 Življenjski umetnik - 22.35 Srca v viharju, drugi del filma - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Moja prva ljubezen, film - 1.40 Avanti, avanti, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.30 Nogomet U 21: finale EP - 11.00 Tenis: Roland Garros, prenos - 16.00 Kolesarstvo: Giro d’ltalia, prenos šestnajste etape od Udin do Asiaga (230 km) -17.00 Tenis: Roland Garros, prenos - 20.00 Ekstremni šport - 21.00 Nogomet: Pot do SP - 22.00 Atletika: miting v Hengelu - 23.00 Tenis - 0.00 Boks: Jorge Paez ■ Juan Angel Macias (oba Mehika) - 1.00 Dirke ob ogradi i. 6. A99B TV SLOVENIJA! 9.30 Radovedni Taček: Čebela 9.45 Narava in človek, angleška serija 10.15 Recept za zdravo življenje 11 .05 Po domače 12 .05 Savannah, ameriška nadaljevanka 13 .00 Poročila 13.30 Portret dr. Dušana Petrača 14.20 Pisave 14.50 Sebična ljubezen, španski film 16.30 Duhovni utrip 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 22/26 21 .00 Dobro je vedeti 21.05 Proetcontra 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Jeza in ljubezen, italijanska drama 0.25 Besede TV SLOVENIJA 2 11.05 Izpolnjene obljube, brazilska nadaljevanka 11.55 Tenis Grand Siam (ž) 1 4.30 Studio City 1 5.25 Kolesarska dirka po Italiji 18 .05 Alzačani ali dve Matildi, francoska nadaljevanka, 7/8 19 .00 Kolo sreče 19.30 Videoring: Najstniške viže s Tanjo 20 .00 Osamljeni planet: Pacifiški otoki 20.55 Pod oljkami, iranski film 23.35 Svet poroča 0.05 Posnetek tenisa Vn\x -Kvan. - wa.w. - wasX. - XX - %Xe\avi\e - 3.vvjeX n 'ošteva, 24 ur - M.bb Resnične zgodbe.Ro Tism, amenšViTta -2\AbBo\nxšv«cau\>an\a, nan. - 22.39 Na zdravje'., nan. - 23.99 Ciklus filmov C\\n\atasbNOOda-.Tigh\rope - policaj na robu, ameriški Vilm - 1.99 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Atlantis -14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nan. - 15.30 Družinske vezi, nan. -16.00 Nora hiša, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. -17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Princ iz Bel Aira, nan. -18.00 Sončni zaliv, nad. - 18.30 Drzni in lepi. nad. - 19.00 Oprah Show: Dobrodošla doma, Oprah - 20.00 Odklop: Rolarji in aids -21.00 Notranje zadeve, film - 23.00 MacGyver, nan. - 0.00 Misija: Nemogoče, nan. IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek, ponovitev -16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo: Iz našega studia - Odprti telefon - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Zvezdne steze - 17.00 M.A.S.H., nan. -17.30 Kritik, risanka -18.00 Umor, je napisala, nan. -19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Severna obzorja, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Highlander, nanizanka STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 NOGOMET - NK POTROŠNIK : NK PROTONAVTO -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 NOGOMET NK POTROŠNIK: NK PROTONAVTO • 18.00 Videostrani ■ 18.30 PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLE-RJEM -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik ■ 20.00 GNES -20.30 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja - 21.00 TEDEN OB MURI informativna oddaja - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nad. - 13.15 New York, nad. - 13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Folklorni festival - 16.10 Za otroke -15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.40 Iz sveta znanosti - 19.30 Dnevnik - 20.15 Življenje v Sahari, dok. oddaja - 21.05 Tiskovni klub - 22.40 Opazovanja - 23.15 Srce zahoda, ameriški film . - TA V - TV MAO1AUSKA! 5.39 Vaška Tki - 5.59 Sončni vzhod - 9.35 klino in oblasl, nanizanka -Ponovitve-. Jantarska cesta, Kumara, Disneyjevi filmi - 12.99 Zvon, ura novic -13.00 Tudi to je Madžarska - 13.40 Za manjšine - 14.05 Matura ’98 - 14.25 Blaznost, ameriški film - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka -17.00 Termometer - 17.15 Kviz - 17.40 Pogrešani - 17.45 Regije -18.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik šport - 20.00 Nostromo, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 22.00 Aktualno - 23.05 Zakleta dolina, češki film - 0.40 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Območje - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Madžarska danes - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica - 13.00 Ura novic - 14.00 T.I.R., nanizanka - 14.55 Simboli -15.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 15.26 Repeta, zgodovina - 17.45 Nezreli, nanizanka - 18.15 Kultura - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Težave pri učenju branja, 1. del - 20.50 Arboretum Alcsutdoboz - 21.00 Prosta ura, poezija - 21.45 Nihče se ne vrne, nanizanka - 23.20 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Ti vražiček, filmska komedija -10.10 Nosorogi, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 13.00 Mimi’s - 13.15 Risanke - 14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Šport: kolesarstvo, nogomet Avstrija • Liechtenstein, prenos - 20.15 Nepredvidljiva ženska, prvi del filma - 21.50 Mož brez obraza, film - 23.40 Pragozdna vročica, film -1.40 Rdeči alarm 2, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Gozdarska Lizika, film -10.30 Bogati in lepi -11.15 Konflikti - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Divja Evropa - 21.45_Življenjske sanje - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled -23.00 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Podmornica SeaOuest EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Atletika -10.00 Športnoritmična gimnastika: EP v Portu -12.00 Tenis: Roland Garros, prenos četrtfinala - 16.00 Kolesarstvo: Giro d’ Italia, prenos sedemnajste etape od Asiaga do Selva Gardene (220 km) - 17.00 Tenis, prenos - 20.00 Nogomet: Pot do SP - 21.00 Boks: Andras Galfi (Madžarska) -Darren Sweeney (Irska), prenos iz Elbeufa - 23.00 Tenis - 0.00 Turni avtomobili - 1.00 Motociklizem ORS© Sreda, 3. 6. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Waynove dogodivščine, avs. nan. 9.55 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.15 Besede 11.10 Proetcontra 12 .05 Gimnazija strtih src, avs. nadaljevanka 13 .00 Poročila 13.35 Tretji kamen od sonca, am. nanizanka 13.55 Beg k Ateni, angleški film 15.55 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Boj za obstanek, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 J.A.G, ameriška nanizanka 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Prinesite mi glavo Sama Packipoha, dok. feljton 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov TV SLOVENIJA 2 11.05 Alzačni ali dve Matildi, fran. nad. 11.55 Tenis Grand Siam, četrtfinale (m) 15.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.50 Družinski zdravnik, Špan, nad., 3/14 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring: Lestvica video spotov s Tino 20.00 Posnetek tenisa 21.00 DP v nogometu. Maribor: Primorje, posnetek 21.30 Pot v Francijo, športni film 22 .00 To ni zahrbtnost, fin. nad., 3/4 23 .00 Lov za zakladom, francoski kviz POP TV 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Esmeralda, nad. -12.00 Bolnišnica upanja, nan. -13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje!, nan. -14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Zlatolaski, nan. -15.30 Samski stan, nan. -16.00 Za vedno, nad. -17.00 Esmeralda, nad. - 18.00 POP kviz - 18.30 Stefanie - angel v belem, nan. -19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Ko prijateljstvo ubija, ameriška kriminalka - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.30 Na zdravje!, nan. - 23.00 Ciklus filmov Clinta Eastwooda: Kazen na gori Eiger, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. -11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nan. -15.30 Družinske vezi, nan. -16.00 Nora hiša, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Princ iz Bel Aira, nan. -18.00 Sončni zaliv, nad. -18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Drzni in lepi, nad. - 19.00 Oprah Show: O testosteronu - 20.00 Za mojega otroka, ameriški film - 22.00 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu - 23.00 Ellen, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. -1.30 Prvi Odklopi, dok, oddaja IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo, ponovitev -16.00 TV Gajba -19.00 Živa, novice - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Reportažni utrip: Prekmurska kuhinja - Turistična oddaja - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Detektivka Lea Sommer, nan. -17.00 Matlock, nan. - 18.00 Umor, je napisala, pan. -19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Tujki, am. film - 22.00 Živa, tv-magazin -23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Highlander, nan. STUDIO AS 9.3GGNES -10.00 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -10.30 TEDEN OB MURI informativna oddaja ■ 12.00 Videostrani -16.00. GNES -16.30 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -17.00 TEDEN OB MURI inf. oddaja -18.30 Videostrani -18.45 Risanke ■ 19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik ■ 20.00 GNES - 20.30 KUFER turistična oddaja -21.00 Iz produkcije ZLTV (TV Novo Mesto) -21.30 Rezerviran čas - 22.30 GNES TV HRVAŠKA 1 7.56 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nad. -13.15 New York, nad. -13.40 Risanka -13.45 Poročila -13.50 Življenje v Sahari, dok. oddaja - 14.35 Opera Box - 15,10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH -19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Sinovi neviht - 22.25 Opazovanja - 23.00 Naslednjega jutra, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar -14.45 Srce zahoda, ameriški film -16.25 Za otroke -17.05 Rejec govedi, nad. - 17.55 Izobraževalna oddaja -18.25 Hugo -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.25 Marguerite Volant, nad. - 21.15 Poročila - 21.30 Nasprotnici - zgodba o ljubezni, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.10 Prosta ura - 11.00 Derrick, kriminalka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Šansoni - 13.40 Za manjšine - 14.05 Matura ’98 - 14.25 Za manjšine -15.15 Naša dediščina: Čebelarstvo -15.30 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Civilna korajža -17.15 Regionalne oddaje - 18.00 50 let države Izrael -18.20 Za otroke -18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.25 Vreme po Evropi -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tropska vročina, nanizanka - 21.00 Kaj takega!, show-program - 22.00 Aktualno -23.05 Mrzlo srce hiše, angleški film (čb) - 0.50 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica - 13.00 Ura novic - 14.00 T.I.R., nanizanka - 15.05 Ferenc Liszt, nad. - 15.30 Repeta, narava - 17.45 Nezreli, nanizanka -18.15 Kultura - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Težave pri učenju branja, 2. del - 21.00 Noč neodvisnih: Razbita ogledala, nizozemski film - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.20 Superman - 10.05 Dva kot smola in nesreča, akcijski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Medvedja banda -12.35 Vampirji iz kečapa -13.15 Risanke -14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze -16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Kolesarstvo: Braunau - St. Johann -19.30 Čas v sliki -20.15 Nepredvidljiva ženska, film - 21.50 Slaba družba, srhljivka - 23.30 Bugsy, gangsterski film -1.40 Mož brez obraza, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dnevno štejem skrbi, filmska komedija -10.30 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes -11.45 Vreme -12.10 Serengeti -13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Roperjev zadnji dan, kriminalka - 21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Gadafi, mi te ljubimo - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Turni avtomobili - 9.30 lndyCar -11.00 Motokros, magazin - 11.30 Jadranje: dirka preko Atlantika -12.00 Tenis: Roland Garros, četrfinale -16.00 Kolesarstvo: Giro dTtalia -17.00 Tenis, prenos - 20.00 Nogomet: Pot do SP - 21.00 Nogomet: Španija - Severna Irska, prenos tekme - 23.00 Tenis - 0.00 Svet hitrosti, magazin Hill,28. maj 1998 Prodajna razstava mogoče pa je PrEW dosegel vsega te čaka Predvsem pa lahko se ženskega l0 tudi uresničila ,bveščenost I Poglej malo sveta iz očarala. Ernest Bransberger, KMEČKO OPRAVILO, mešana tehnika, 68x48, 50.000 SIT konec tea-no prijatelj- in obnašal ni ih ni. To : tudi oseb- tisto, karti , okoli sebe IU 1 IXVA, '-•J ■ — 90x64, 50.000 SIT Anton Bertalanič, GORICE, olje-platno, 55x45, 20.000 SIT OVEN Ona: Prijetni dnevi se bodo prevesili v še prijetnejši bremena tega znaš povsem sprostiti, doletelo precej ne Ernest Bransberger, ŠOPEK, mešana tehnika, 62x47, 50.000 SIT Vlado Sagadin, ROKAV MURE, olje, 70 x 70, 60.000 SIT Alojz Rous, zapuščina, olje-platno, 67 x 52, 40.000 SIT na. Z osebo, do katere gojite nekoliko v stvo, se boste prav lepo razumeli. Kdo ve , toda potihem .Toda tudi tak-nikar ne trudi z Marjan Horvat, KOSCI v meglenem ]ože Puhan, BOGOJINA, olje, 70 x 60, 50.000 SIT Geza Škaper, BROD NA MURI, olje-platno, 53 x 53, 40.000 SIT Una: Vse prevečkrat se prilagajaš splošpemu mn i boš Prav marsikdaj misliš popolnoma drugače. ravnala, kot ti ^nala, da se lahkostvari uredijo le, če bos ravna zdrava pamet. .. „a n- Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramen to pa predvsem zato, ker se ne ™Q9oče je tudi to eden od vzrokov, da te bo I tatno presenečenje ... Avgust Velnet, USTI steklo, 48 x 58, 40.000 SIT v J. |\|q 7gk in se ti boavi b°š sPoznala celo kopico novih obrazov, toda sicer zazv86 Posebei vtisnil v spomin. Naslednje jutro bo tele-Dobro h 'h '1’ vendar se b°š v zadnjem trenutku premislila, 'koie-tj kaiK10, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te ie bodo d hltr° pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa Partner rU9' prav d°bro spominjali. Predvsem pa tvoj trenut- oEvJCA si b° Prinesl° obilo prijetnih doživetij, prav tako moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj 0°° z9odi|o ?dvisen predvsem od tebe same in prav I is?: ®Poznaj b3-36 boš resniono zaljubila. hj$a testa da n'so vse predstavnice Srneš sš naj 1 sr®oal boš njo, ki te bo popolnoma 'ložn^. Preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna Lojze Veberič, ZELENA SOČA, akril, 73 x 83, 60.000 SIT ■ j način zač"?V' ’renuIek za poravnavo spora, saj boš lahko le i° todi I' priv 3 -Uresn'čevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš «ljg Nbrej uahfC''a nekaiveb počitka, ki ti je več kot potreben. °ti« vbvoif> -°vi’ ali si sposoben resnega in odgovornega Wi°’ ^ar si J • potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se . razn6^ 1 Ze d°l9o želel, vendar boš na koncu skoraj aran' da^90^6 *e sicer za tabo, vendar ti nihče ne more bo na ?e b? P°novilo. Tokrat si jo odnesla poceni, Vg^sntivij8 edniič? Se najbolje bo, da se posvetiš malo dm?9 S' ob|iubii3š, da se boš spremenil p 0 kaj hkCe’ Ve_ndar pa konkretnih rezultatov 1 ■ °drn^;,. r° maščuje tako na poslovnem kot Pero Stojanovič, DVOJČKA, lavirana perorisba, 41 x 51,20.000 SIT ne^11 prad Posledicami ti bo branil, da bi se On. sedala Parnetno avanturo. Prijateljica te bo sicer bn- $ dh? aridar ie zato, ker so njeni interesi prav tak-l Ok° ®Pozn 7? kar Pošteno poveselili, za nameček pa ‘ Da l a boSf., 'zredno privlačno dekle iz daljne pre-„tQ ci hj|a fakrat ze|o všeč, $kr\ DrvC®i v resni^e’ da s' temeljito izprašaš vest in dokončno n^kova^ten r,rC' pr'čakuješ. S partnerjem se boš zapletla v 9? 4d ePlr’ Pa Se b° konba veliko bolje kot boš Da ' Zato k?' Pop°lnoma izvlekel iz kritičnega poslovne-^ike"sbcija se bPotrebno paziti na sleherni korak konkuren-0 Povrnila šele sčasoma, zato samo brez tlak je tou, gda fidje gbcmjo. Mfigda* ne vejš, ha s \ 1 toga t/6 p/tijde. Mlaš pevec se je na oditi ga pesem \ 1 Sv/rope mafo nej spota, gda se je vcgtjbo v pesmi »Mlaj \ 1 bogovi slišijo«. (Pid gbi/ianji točk se je pa te pokagafo, ha \l bogovi sfišijo igraefcko pevko, Štern je prad dejti bila peneč, V te si je pa dat tisto najseetjše, kak pitani ^Beta, opeitejiiati, pa je gdaj guinata. boug tekah tou dopiijšča, naš pa te tildi odpiijšča, či što v naravo tak globoko posega. Mio, na i' ton svejti je fojbo tak, liki de vido ali de uidla na ovon svejti, ka do bogovi pravidi, je pravo ^Defe. Mlas pa majo radi v novon prametnon gakoni, šteM je fejko v pa* točkaj supeft ngoit ga cejlo Svitopo. dJa tou sl je un tak gapopejvo ga svojo pesem Svravigije: Mii Šorliji spet vogiti gnamo, ke» mi gakon novi gdaj imamo, ’ vodo pijemo, j sdabe vodje smo, na pot se gadosfni podamo. I Mlamidaši dobra se imajo, ga dobe/t {iks se bita ti ptodajo, se v avto vsedejo, I vodan še p/timejo, potem pa v transu oddivjajo, ^a mamica gakon ne obstaja, de ga alko sankcije navaja; I cPa naj noče kdo, da bo gdaj bodje šdo, ta sam sebe ne dohaja. »sto pravo. On: Ker se ti vse preveč mudi, še zlepa ne boš , se bc si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti m kaj več Pokazalo, dati bo zato uspelo nekaj, kar bo vredn In nikar se ne ustraši! DVOJČKA bna: Mogoče je prav tvoja premajhna o krajno kvari tvoje odnose s partnerjem. In kaj hitro ti bo vse popolnoma jasno Zal° zanimiv teden. . . .n- Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtorite i h skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje i ®no početje ti bo prineslo samo koristi, zato se | isgovo neumnostjo. TEu^^^^vketastrofo. oknica i Pomena tpdleten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še ^Oon, k; tj, udi na Poslovnem področju se ti obeta precej-bn'& Pa Prema ° Po®teno povečal ugled med sodelavci, pre-seti.° težkem i<9a tv°le bnančne težave, flaje ko kai hi?ncu tedna se boš zbudil s še težjo glavo, zato k Se malo pn/2 z9°dh da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. bni 'n Počakaj ugodnejši trenutek. Oria iJ?,J°N neki .komu b . celo °-S dobosedno padla v objem, kar pa ti bo na M kai r6C' Polozal bo res skrajno komičen, vendar a/p*' Sarna esnej$e9a- Vse bo odvisno le od tega, koliko ^aviii^ uspel obračati na bolje in od tebe bo odvisno, Pres®nečen' ati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pri-Je,toda vprašanje je, ali ti bo le-td tudi všeč Ona: Odločitev je sicer precej težavna, t j morebitne lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo ravnanju. Posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovoi Popazi malo na partnerja! . finančne. Zara- 2n; Zdravstvenim težavam se bodo pridružile s žep jn ™ nepredvidenega dogodka boš moral kar pre posumi ti bo še dolgo poznalo, pa še partnerka lahko kaj P i lnže bodo tu težave. Člani likovne sekcije Likos M. Sobota so se v svojem 36-letnem ljubiteljskem delovanju odzivali na številne dobrodelne akcije v širšem slovenskem prostoru in še posebej na pomurskem. Dobrodelne akcije so organizirali v prid pomoči potrebnim v prekmurskem okolju. Tako so lani darovali svoja likovna dela za veliko prodajno razstavo v prid soboške bolnišnice (nakup mamografa), letos pa so samoiniciativno podarili svoja dela za prodajno razstavo, katere izkupiček je namenjen prizadetim v potresu na Tolminskem. Razstava je na ogled v ZKO M.Sobota. članov LIKOS- .s-h. >• hitita Karel Kosednar, ČEŠNJA, * olje-platno, 64 x 84, 60.000 SIT med zvezdami L 32 28. maj 1998_W| motorna vozila MITSHUBICILANCER GLX, star 10 let, prevoženih 100.000 km, brezhiben, garažiran, AVTOMATIK, prodajo za 610.000 SIT. Tel.: 48 646 ali 26 434. ml8642 VOLKSVVAGEN JETTA, letnik 1981, vozen, ugodno prodam. Tel.: 56 405. m!868O ASTRA KARAVAN, letnik 1994, prodam. Cena po dogovoru. Dolina 3 d, pošta Lendava, tel.: 77 163. m 18682 JUGO 55, zadaj karamboliran, prodam. Škodnik, Fikšinci 9, tel.: 57 451. ml8689 FIAT UNO 45, letnik 1993, prevoženih 57.000 km, prodam. Tel.: 82 096. ml8702 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987, kovinsko sive barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. Alojz Ropoša, Grad 61, tel.: 53 265.ml8718 OPEL ASTRO 1.6, 4 vratna limuzina, letnik junij 1994, prevoženih 96.000 km, bele barve, zatemnjena, Tilt CB 187,5 FW izjemno učinkovito zatiranje bolezni klasa • Tilt CB vsebuje dve aktivni snovi: 62,5 g/l tilta in 125 g/l karbendazima. • Kombinacija dveh aktivnih snovi izboljšuje delovanje na številne bolezni. Istočasno je zagotovljeno popolno delovanje, ki lahko pri večletni uporabi posameznih sistemičnih fungicidov oslabi. • Tilt CB enako kot tilt deluje na vse pomembne bolezni žita. Izrazito bolje pa deluje na bolezni klasa (pšen. list-tna pegavost - Septoria tritici, rjavenje pšen. plev - Septoria nodorum, fuzari-oze klasov) in bili (iomljivost žitnih bili - Pseudocercosporella herpotrich.) • Odmerek: 2 l/ha. 29 30 31 32 37 39 45 51 55 59 69 71 91 (b^OVARTIS Novartis Agro d.o.o., Kržičeva 3, Ljubljana Telefon: (061) 136 12 03 Fax: (061) 136 12 14 POMLADNI LIP-ov SEJEM 1O°/o popust + 5% gotovinski popust stekla, servo volan, centralno zaklepanje, prodam za 1.350.000 tolarjev. Tel.: 56 064. m 18720 OSEBNI AVTO CHRYSLER USA, LE BARON GTC TURBO, 2.2, 180 KM, letnik 1990, prodam. Tel.: 27 490. m 18721 SUZUKI MARUTI, letnik 1995, prodam. Tel.: 46 161, popoldan, m 18722 ZASTAVO 750, registrirano, prodam. Tel.: 57 289. m 18736 OPEL Corso in Golf diesel prodam ah zamenjam za kmetijski stroj. Informacije po tel.: 46 636. mI8767 ZASTAVO 101, lepo ohranjeno, registrirano do oktobra, ugodno prodam. Tel.: 421 096. m 18775 Živali NESNICE, MLADE JARKICE, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu d.o.o. po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: Go lip bled LIP lesna industrija Bled d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Bled, 22. do 30. maj 1998 UGODNI PRODAJNI POGOJI * DOSTAVA IN MONTAŽA • NAGRADNO ŽREBANJE V MURSKI SOBOTI, V TRGOVINI LIP BLED V MURSKI SOBOTI, Cvetkova 2 (v Šavlovem centru), tel.: 22 941,35 690 stilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Gostilna Raj-sar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda Galo-šak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, Gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146.m 17750 BELE RACE, stare 1 teden, prodam. Cena 350 SIT. Tel.: 27 257, po 15.uri. mtu AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa »Farma pri Mostu d.o.o.«. ml7759 NESNICE, mlade jarkice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m 18448 KRAVO, brejo, prodam. Tel.: 46 747. ml8687 PONI KOBILO Z ŽREBETOM, znova prepuščena, stara 6 let, poni žrebca, starega 7 let, zelo miren. Oba sta vozna in jahalna, prodam. Tel.: 51 072, zvečer. ml8703 DVE KRAVI, breji 6 in 9 mesecev, prodam. Tel.: 87 689 zvečer. ml8730 PUJSKE prodam. Gradišče 46. ml8734 ŽREBIČKO, pasme Norik, staro 16 mesecev, rjavo, prodam. Tel.: 57 131. ml8737 TELICO, brejo 6 mesecev prodam. Tel.: 062 731 334. m 18749 posesti VISOKO PRITLIČNA STANOVANJSKA HIŠA, 140 m2, klet, 100 m2, parcela okrog 1000 m2 in 100 m2 hiša z garažami in drvarnico, v centru M. Sobote. Tel.: 23 082. m 18744 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO, na parceli, v velikosti okrog 8 arov, v Tomšičevi 28 M. Sobota, prodamo. Tel.: 22 073 in 21 916. ml8109 GOSTINCI, prodam vinograd, 1 km iz Radencev (Kapela), 25 arov in 5 arov zazidalne parcele. Tel.: 041 616 128. ml8688 ENOSOBNO STANOVANJE najamem. Tel.: 062 757 219 popoldan. ml869O POSLOVNE PROSTORE, na lepi lokaciji, oddam v najem. Tel.: 53 097. ml8691 DVE STANOVANJSKI HIŠI in delavnico v Ozki ulici 2 v Lendavi prodam. ml8693 V NAJEM DAJO DVOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE v centru M. Sobote. Tel.: 22 815, po 20. uri. ml8701 GRADBENO PARCELO v Krajni prodam. Tel.: 46 428. ml8707 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Lendavski ulici 17 c, L nadstropje, prodam. Tel.: 22 907. m 18709 TRAVNIK NA KRAJNI, 60 arov, primeren za nasad in druge namene, prodam. Tel.: 48 345. ml8719 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice v Murski Soboti, damo v najem. Tel.: 31 89Lml8724 GRADBENO PARCELO in parcelo v izmeri 65 arov v Gornji Bistrici prodam. Informacije po tel.: 064 880 002. ml8728 ZAZIDALNO PARCELO v Dolini, v velikosti 43 arov, ugodno prodam. Tel.: 27 662. m 18731 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE na Lendavski ulici v Nfur-ski Soboti, za eno leto, dam v najem za 47.000 mesečno + tekoči stroški. Plačilo vnaprej za celo leto. Tel.: 23 166. ml8735 TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2 in eno in polsobno stanovanje, 40 m2 v Bakovcih, oddamo v najem. Tel.: 31 225, 041 685 265,ml8739 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in z zemljo prodam. Do-manjševci 133, tel.: 45 474. m 18744 GOSTIŠČE, 160 m2, letna terasa, skupaj 110 sedežev, parkirišče, parcela z gradbenim dovoljenjem za razširitev gostišča ali drugo namembnost, pritličje 100 m2, in etaža, 100 m2, prodam. Delno možen kredit, ki ga dobite pri nas. Brez provizije. Gostišče posluje. Možnost prevzema takoj. POPOTNIK, Dolga ulica 116, 9221 Martjanci ml8745 GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v Lemerju ugodno prodam. Plačilo po dogovoru. Možnost delno, na obroke. Tel.: 21 068. m 18746 KMETIJO na Goričkem prodam. Informacije po tel.: 061 376 923 ali 061 161 2699. ml8756 CERTIFIKAT št. 130 ISO 9001 HIŠO v Rakičanu, vseljivo, prodam. Tel.: 82 314, zvečer. ml8758 TRISOBNO STANOVANJE v Tomšičevi 2, v bližini hotela Lipa, prodam. Možna menjava za manjše stanovanje (garsonjera ali enosobno) z doplačilom. Tel.: 78 373. m 18760 GOSTINSKI LOKAL s kuhinjo, na Razkrižju, damo v najem. Tel.: 89 250. ml8762 DVOSOBNO KOMFORTNO PRITLIČNO STANOVANJE, V G. Radgoni, prodam. Tel.: 63 064. m 18765 GRADBENO PARCELO, 18 arov, s starejšo stanovanjsko hišo v Bakovcih, po ugodnih plačilnih pogojih prodamo. Vihor, d. o. o., tel.: 37 950. ml8766 razno VZIDLJIV ŠTEDILNIK ZA CB® Ralno ogrevanje, rij in kombanj, starejši letnik.^ dam, kupim pa strešno opeko Km da. Tel.: 59 337. ml8695 Preklicujem veljavnost sprič^1 letnika Gostinske šole, izM1' šol. 1. 1985/86 na ime šec, Maistrova ulica 6, kmetijska mehanizacija AUTOREAL Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! (069)57350 SAMONAKLADALKO, PUHALNIK, S1LOSKOMBANJ SK 80, molzni stroj Vestfalia, transporter, obračalnik prodam. Tel.: 70 271, zvečer, m 18683 ŽITNI KOMBANJ DURO DAKOVI M 770 prodam. Tel.: 51 109. m 18685 PLUG OLT in brane prodam. Tel.: 45 694. m 18692 KOSILNICO POLJOSTROJ, s sedežem, dizel motor, prodam. Tel.: 57 262. ml8699 PODRAHLJALNIK - novi, s 5 krampi do globine 60 cm in novo cirkularko na traktorski pogon, prodam. Janez Vbrbš, Prekmurske čete 50 Črenšovci. m 18700 OKOPALNIK ZA KORUZO, z do-gnojevalcem za umetno gnojilo, prodam. Krajna 64, tel.: 46 694. m 18708 MOLZNI STROJ VITREKS prodam. Tel. 70 564. m 18713 KOMBANJ ZMAJ 142, z obema adapterjema, prodam. Beznovci 49, tel.: 49 021. m 18727 TRAKTOR FERGUSON 35, angležar, leto izdelave 1956, prodam. Tel.: 421 060, vsak dan. m 18751 TRAKTORSKO KOSO, znamke Du-brava, bočno, primerno za Ferguson, prodam. Tel.: 53 049. m 18752 KIPER VILE ZA BALE prodam. Tel.: 81 720. ml8757 CLAAS KOMBAJN - Dominator 88 SL Classic, letnik 1990, 160 PS, ohranjen prodam. Tel.: 0043 664 181 7496.m 18763 KOSILNICI BCS IN LA VERDA s sedeži, krožne brane in R 4 GTL, zelo ohranjeno, prodam. Fokovci 2, tel.: 44 011.ml8768 KOSILNICO BCS diesel, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Bratonci 10, tel.: 421 096. m 18773 m 18697 , STROJ za dolžinsko spajal Dimter HK800 KPN jjj 987, moč 85 kapacitete 12 m3/8n. voru. m 18698 VOLJČNA MON, letnik l972'^ prodam. Cena po dogovo _ ROBNA BRUSILKAJA mere 1250 x 3 m x Cena po dogovoru. „ SUŠILNICE za les, SC ®'j Cena po dogovoru. STROJ za dobljeni« 1972, prodam. Cena P m 18698 NAPRAVO za vrtanj« prodam. Cena P m 18698 aVAJES* LEP1LKA BRATSKO oVoi 1100 prodam. Lena h m18698 Al/ PNEVMATSKE STD razne, prodam. Le mI 8698 ŠTIRISTRANSKI STR ena p5L letnik 1969, prodaj voru. m 18698 ml mh, JEDILNICO, dobro rjavi barvi in lep „ prodan1.^ plet spalnico, ugodno^ na Velnarja L ml8711 |o FANTOVSKO KOL®’ 01» ohranjeno, 24 c ^gll-prodam. Tel.: 65 6 STRUŽNICO ZA lave, 125 cm del^s.^ no prodam. (069) . fgRl RA J N O G O REČ® rablje"0; TERM KV 35 se nera2J6913 no prodam- Te ■■ m 18741 clT|W LADIJSKI P°D' 720 te in te, 540 SIT 2. kvalitet fel' 1.250 SIT. Vse Z dos« 451 082. m 18753 N1fU KOTNO SEDEŽNO s foteljem m postelj 27 822. ml8754 KLETKE IZ PoC’"^ snice in zajce, P^tičn« svinjske bokse in P uaUčeC' različnih dimen2«'^ j 8?69 ci 10. tel.: 421 096-® ZAPOSLIMO4>E^ (J Žič, Hotiza 164, tel- kmetijski pridelki storitve SORTNO VINO ugodno prodam. Tel.: 21 803. m 18705 RDEČE VINO prodam. Tel.: 062 757 398. ml8723 VINO šmarnico prodam. Tel.: 48 606, Noršinci 32. m 18725 BELO VINO, lahko manjše količine, prodam. Tel.: 32 833. m 18732 VINO; šmarnico in žganje, prodam. Tel.: 72 147. m 18740 BELO MEŠANO VINO prodam. Tel.: 76 910. ml8748 VINO, laški in renski rizling, naprodaj od 101 dalje. Tel. 48 268. ml8717 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Tel.: 46 471. ml8733 OMEGA, d. o. o. sodobna čistilna oprema Ljutomerska cesta 28 9250 Gornja Radgona tel&faks: 069/ 61 762,61 524 Iščemo terenske sodelavce za prodajo nemškega gospodinjskega izdelka. Zaslužek 50.000,00 SIT tedensko. OMEGA, d. o. o., tel., 069/ 61 762, 041/ 665 441 petf"1^ DELNICE Telek«^ gihpodjetute^ da. Kmečki, TnjiM« ob sobotah m ned^8 J Melinci, tel.. 41 iejnl' p: NEMŠČINO za sre p vaja šole inštruiram 27 183 ali 23 °38-> podstrešna J^tJ / predelne stene K ^finoi mstrong, za,u .J mansard”i847 i. lamelne zaves . 454' poročamo! lel> n^6l' GRETJE INVO<: \ Šarkezi Ivan s-P P m 18551 PROSTI ČAS ^0^4 NAR. V pr^^ens^M komercialno - te" dl^ m no usposobimo if) (j. u1 mo. Kličite med^ g747 061 159 90 03.tn J ODKUPUJEMO ^ini^ PUCONCI:^ Pomurskega mv T«' Aktive Lavant, N ve. Petrola, ' Tel.: 61 363. m Si Želite Intimnosti? 00.569.04571 Vzemi me strastno! 00.569.04575 Goli Sex! 00.569.04572I Mednarodna 1998 33 Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot želja in hrepenenj, nihče ne ve, kje tek njegov se jenja, in kje bo našel to, o čemer sanja. ZAHVALA V 87. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast Andrej Senica Ob b Beltince 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nJegovi zadn'1'3 6 -em *n znancem’ ki ste ga pospremili na druge na« POti’ darovah za svete maše, vence, sveče in Iskrena hvala nam pa izrek" P*sna 'n ustna sožalja. °hred, g ^Pnikonia Hozjanu in Poredošu za pogrebni Poslovil er. darovali cvetje in sveče ter za j Pa hvala nam pa izrekli besede sožalja. Glinke, gov za pogrebni obred, pevcem za odpete oknici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. sem še enkrat - iskrena hvala. moz Jože s sinovoma Romanom in Danijelom V SPOMIN Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza večnega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. 3. junija bodo minila 4' leta, ko me je zapustil dragi mož in življenjski sopotnik Ignac Glavač ^ala vsem 'Z Edince 86 ’ ^i Postojite ob njegovem grobu in se ga z lepo mislijo spomnite. Njegova žena Olga VE^>CA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9°00 MURSKA SOBOTA - _______________ IZDELKI MEŠIČ sJ^Ujjemo IN PONUJAMO: '•E 2| - 1 m’ = 930,00 sit + p. d. ' 30/kos - 105,00 sit + p. d. hlDAkLR°BNl^^ kanalete, travnate kocke, 10’ 201 25' 3o' OPAŽNE ZIDAKE 20, 30. VAS 2 UGODNMI CENAMI OD 20. MAJA I B2 B2 B2 8.6. -12.6. oh 8.00 do 11.15 W0RD osnovni 8.6. -12.6. ob 12.00 do 15.15 EXCEL osnovni 15.6. -19.6. oh 12.00 do 15.15 „ Računalniško za začetnike Up f w-* ■■ g VK W W • V gg, 0^1630898 0609630898,041630898 V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar) V SPOMIN Tiho in brez besed nas je za vedno zapustila naša draga mama, orna, sestra ZAHVALA Bojan Dražnik Minevajo tri leta, odkar se vedno znova sprašujemo - zakaj? Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje, sveče ter ga ohranjate v spominu. Tvoji najdražji Zaspala, draga mama, si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, in zdaj boš mirno spala. ZNRNNLK N ji. letu nas je zapustila draga • mama, žena in babica Marija Bagari iz Tešanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, osebju pljučnega oddelka v Rakičanu. Zahvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. t Wl W' 4 š ? k ....-14 ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Janez Recek iz Sotine 84 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi domačemu gasilskemu društvu in pogrebništvu • Banfi. Še posebna hvala negovalcema s Centra za socialno delo za vso pomoč v času njegove bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi najdražji Skrb, delo in veselje, bilo tvoje je življenje. Sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 69. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat, bratranec in prijatelj Karel Kisilak iz Doliča 149 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, šopke, svete maše, sveče, za mrliško vežico in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma g. Rudolfu Ficku in g. Andreju Zrimu za lep pogrebni obred in besede tolažbe, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Hvala pogrebništvu Maje za opravljene pogrebne storitve. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi. Vilma Ribaš Vanča vas 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na poslednji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala sosedi ga. Rautarjevi, ki je bila v najtežjih trenutkih v oporo naši mami. Hvala tudi sodelavcem kolektiva hotela Diana. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, skrb, delo in veselje, bilo tvoje je življenje. Sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHNMA V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Geza Smodiš iz Križevec v Prekmurju 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za mrliško vežico. Posebna zahvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Fsi, ki smo ga imeli radi Življenje je kot šumna reka, teče, vse prenese -svoj izvir ima in svoje ustje... ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Hozjan iz Črenšovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence, sveče, šopke in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Duški za besede slovesa. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. V 72. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in sestra Marija Peterec iz Trnja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu častnemu kanoniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak in gospe Anici Čurič za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marta in Marija in sin Ignac z družinami, sestra Marta in brat Martin z družino 34 28. maj 1998, Kupujete ali prodajate nepremičnine ... ŠARKANJ/ŠARKANJ, d. n. o. Potrebujete glasbo za poroko .... kličite 27 983 9000 M. sobota, Ivana Regenta 29, tel.: 22 326: fax: 28 141 IZDELOVANJE KRAVAT, METULJČKOV, RUT, ŠALOV IN DRUGIH MODNIH DODATKOV ZA VSAKO PRILOŽNOST IN VSAKOGAR TESARSTVO Ivan Mertuk 'BRUNARICE* STREŠNE KONSTRUKCIJE*KROVSKA DELA* MONTAŽNE GARAŽE* Bratonci 158, tel: 421 247 GSM: 041 639 852 TRGOVINA WOLF, Krašči la, tel.: (069) 40 138 Obveščamo vas, da trgovina od aprila 1998 posluje ob delavnikih od 7.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7.00 do 17.00. Ponujamo vam RIBIŠKO OPREMO, živila, galanterijo, gospodinjski plin ... Parketarstvo - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! FENX, Serdica 99, telefon.: 57 532 28 LET mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei ■ 65 830 w MODNI STUDIO SANJA ŠIVILJSTVO J MARIJA HALB S.p. Svet Osnovne šole Cankova razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in programom razvoja OŠ Cankova do leta 2002 pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 5. 6. 1998) na naslov: Osnovna šola Cankova, Cankova 27, 9261 Cankova, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 40, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo dvosobnega stanovanja v Murski Soboti na Lendavski cesti 45 a, II. nadstropje, v skupni površini 55,63 m2, zgrajeno leta 1985, z izklicno ceno 7,586.664,00 SIT. Stanovanje je vseljivo takoj. Javna dražba bo 15. junija 1998 s pričetkom ob 9. J v prostorih ŽVZ za Pomurje Murska Sobota, Štefana vača 40. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe plačati varščin0 v znesku 10 % od izklicne cene. Kupec bo dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v ro^ dni od dražbe in kupnino plačati v nadaljnjih 8 dneh. Vse dajatve vključno s prometnim davkom in ostale str°$ v zvezi s prodajo in zemljiško-knjižnim prenosom nepre nine bo nosil kupec. Interesi si lahko ogledajo stanovanje v petek, 5 ^ 1998, od 10. do 12. ure na Lendavski cesti 45 a Soboti. . PERTOČA 63, 9262 ROGAŠOVCI TEL.. 069 57 173. MOB: 0609 oli GSM: 041 624 60 l'J ŠIVANJE PO MERI AGROSVnjf ČERNELAVCI Ledavska 17, tel., faks: 22 943 * izdelava in prodaja vseh vrst rotacijskih mulčerjev in mini podrahljačev * popravila kardanov * prodaja gradbenega materiala - za vitke in močnejše postave - svečana oblačila, kostimi, jakne, bluze ‘posebnost - hlače na trapez* DRZNI IN KLASIČNI KROJI. UGODNE CENE! TESARSTVO Drago Črešnjevec, s. p. Hotiza 29a, 9220 Lendava, tel.: 76 324 TRADICIJA IN KVALITETA PO KONKURENČNIH CENAH j prekmurske mesnine VSE ZA PIKNIK, TUDI V NEDELJO Trgovina s športno opremo KEKO ŠPORT, Prežihova 4 v M. Soboti, kmalu tudi v Šavel centru na Cvetkovi 2. ADIDAS, BELFE& BELFE, FILA, LOTTO VODOINŠTALATERSTVO Vlado Preininger, s. p. Černelavci, Dolga ulica 83, M. Sobota, tel./faks: 21 594 GSM: 041 741 194 MESARSTVO KODILA, Markišavci betonski izdelki mešič jiMizr Noršinska 4, 9000 M. Sobota, tel.: (069) 22 002, faks: (069) 31 775 Kakovostne pletenine in obleke za vroče dni po zelo ugodnih cenah vam ponuja Pletilstvo IVANIČ, BTC M. Sobota, tel.: 31 616. r Mercator v akciji od 28.5. do 11.6J98 Pri nas dobite vse J dUDSirai stara cena 431,30 349, Mineralno gnojilo za sobne rastline 500 ml, Henkel Zlatorog in se 22posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! PREPUSTITE SKRB ZA SVOJ AVTO STROKOVNJAKOM V Avtoservisu Himelrajh iz Radencev bomo zo vaše vozilo poskrbeli tako, kot je treba. Sodobna opremo in dobro usposobljeni delavci so najboljše zagotovilo zo kakovostno opravljeno servisno storitev. Poleg tega vam v Avtoservisu Himelrajh ponujamo tudi Proton, motorno olje vrhunske kakovosti, ki zanesljivo ščiti in varuje motor vašega avtomobila. Motorno olje Proton je preizkušeno v najtežjih tekmovalnih razmerah, zato mu zaupa največ slovenskih mehanikov in voznikov. V Sloveniji je Proton motorno olje številka 1! PETROL PROTON MOTORNA OUA : 28- maj 1998 NAPOVEDNIK 35 „ ^^Muinjepotreb-Sciio n? e prenove- z ™derni-iodenaPra°d aŠaj0’ ker ni navol‘ ki bi jo ceste P° ozitl °b rekonstrukciji mora dati ava' Mani Apač in 1,0 sredi/■ V°ZI,° Skozi to kraiev" narinta? Zbrah potreben de-ko uredili cesto. (L. Kr.) Delimo vstopnice za kino Nov film Matta Damona se imenuje Rainmaker, kar je edini vedel naš nagrajenec Saša Horvatič, Kranjčeva 78, 9220 Lendava. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: V katerem francoskem mestu podeljujejo Zlato palmo kot najvišjo filmsko nagrado? Odgovor: Kupon št. 60 Odgovore pošljite do 2. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. • SU ToTamo pji N MURSKEM VALU: N S T S N M V ■ BORN |N pu^ S LE LAZI - Plavi orkestar WHAT VVILL rniK 5,2° ■ Paul simon '»FATHERS Eyf °F LHIS - Vava Con Dios '>CAN I doYE® -EricCIapton 6- ALRFAnv pL. ~ The Corrs fen?IVAF^ Logi, - Špice Girls SaVa9e Garden lestvi RL°'Chumbawamba J' P°GREŠAM tpE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH ‘ LESTEBOI .7 Helena Blagne 3-Tl Sl Zore 5' ™ BlM. DUB™L n Daria švaiSer 2 $AŠE NALU^^^^NE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF VREČKI n Ans'Lojzeta Slaka ®ORjesK^ 5 SMoVlN°GRADE LEP ’ Frai kinclari ■ gMrkua Slovenskogoriški kvintet , S°NCU a Štajerke ^kE ’ Kraški kvintet S Braco Koren . Ie ta Novaka * 3°qT*e do četrtka, 4. junija 1998, na naslov: Murski val, Ulica ’ 000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. C0" št. 22-------------------------------------------------------- Lža: Sk'adb0 ■ M*_______________________________________________ ^dno; S Nabavna; Pr'irnek ter naslov: En ^sdžerjev ■ M ln POdJetnikov v Lendavi ima 46 članov, vanj pa se Podjetniki, župani, predsedniki zbornic ।, Št6fan Na letni skupščini so izvolili ponovno za pre- °b°čana, ki je sicer direktor Varisa. (J. Ž.) imela družinsko tekmo v lovski kombinaciji. ^©sto je ' rsko Puško na tarčo in s šibrenico na glinaste golo-X|5 Mi pa ie ^de' doze krali 'z Hovec, drugo Marjan Pihlar iz Ra-\ p°kale m J M'ran Ficko iz Desnjaka. Najboljši so dobili priz-X. K.) Sr®NM KMETIJSKA ŠOU ^^8-1998 uo jo m w w ■, du. Od gradu do gradu kulturni koledar Nove knjige LJUTOMER: V petek, 29. maja, bo v prostorih županata v mestni hiši ob 20. uri predstavitev prvenca Rajka Topolovca Pot do kruha. Gledališče GORNJA RADGONA: V soboto, 30. maja, si lahko ob 20. uri v Kulturnem domu ogledate predstavo Življenje profesorjev. Gostuje gledališka skupina Torpedo. Takoj za tem bo sledil nastop improvizacijske-ga gledališča Die talburger, ki bodo uprizorili.deset različnih scen po predlogu gledalcev. Sledil bo glasbeni večer v avli kulturnega doma z nastopom skupine Elite, ki bodo predstavili glasbo 50,-tih in 60-tih let. Kino Park Murska Sobota Na sporedu bo ameriška komedija Raztreseni profesor, ‘in sicer v četrtek, soboto in nedeljo ob 18. uri ter v petek ob 20. uri. Ameriško dramo Dobri Will Hunting bodo tako vrteli v četrtek, soboto in nedeljo ob 20. ter v petek ob 18. uri. Kino Gornja Radgona Ameriško komedija Mišji lov bodo vrteli v petek, 29. maja, ob 19., v nedeljo, 31. maja, ob 18. in' 20., ter v ponedeljek, 1. junija, ob 18. uri. Angleško črno ljubezensko komedijo Odštekano življenje pa si lahko ogledate v petek ob 21.00, v soboto ob 21.30 in v ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 30. maja, ob 20.00 in v nedeljo, 31. maja, ob 18. in 20. uri je na sporedu ameriški film Ognjeno obzorje. K Selišči - Kupetinci PGD Selišči - Kupetinci so ustanovili 1932. leta in po treh letih so postavili lesen gasilski dom. Leta 1962 pa so sezidali nov dom iz opeke, ki so jo sami naredili. 1969. leta je društvo pridobilo motorno brizgalno, 1974. leta pa je razvilo prapor. Prizadevanja, da bi dobili sodobno motorno brizgalno, so se uresničila 1984. leto, ko so prevzeli rozenbaueri-co. Orodno gasilsko vozilo so dobili 1990. leta, štiri leta pozneje pa so dozidali k domu garažo in orodjarno. (Š. S.) VKI1 ODPRTJE____________________ > Info-raziskovalnega centra Muzeja na prostem Zeliščnega vrta OTVORITEV------------ /grad Rakičan / > Vinske kleti in vinoteke PRIPRAVA RAZSTAV------------------ /13.5.1398, od 9.00-17.00 ur«/ > Iz življenja in dela naše šole > Kulinarična razstava > Elementi domače obrti /29.5.1398, ob 16.00 uri / /grafiko dvorit ta - grad Rakičan / Glasba LJUTOMER: V Domu kulture bo v soboto, 30. maja, ob 20. uri revija pevskih zborov društev upokojencev štajerske regije. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji odprli razstavo Davida Smytha Beležke iz New Yorka, ki jo Razstavo posreduje Mestna galerija Ljubljana. Odprta bo do 2. junija. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zau-nekerja. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava Petra Laszla in razstava starih knjig. LENDAVA: V razstaven prostoru hotela Lipa so na ogled likovna dela Suz LJUTOMER: V galeriji A. Trstenjaka je na ogled razstava slik Todorče Atanasova. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC VOZNIK; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C; ostali pogoji: PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z IZKUŠNJAMI; do 29. 05. 98; POSTRUŽNIK ANDREJ S. P. TRANSPORTI IN POSREDNIŠTVO, SELIŠČI 17, VIDEM OB ŠČAVNICI NATAKARICA; določen čas 1 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 02. 06. 98; ZVER ELIZABETA S. P. OKREPČEVALNICA, VELIKA POLANA 128, VELIKA POLANA ZIDAR ZIDAR; določen čas 10 mes.; do 29. 05. 98; KRIŽAN MIRKO S. P. TESARSTVO IN ZIDARSTVO, ČA-KOVA 14, VIDEM OB ŠČAVNICI ZIDAR; določen čas 3 mes.; do 29. 05. 98; PATIK GABRIJEL S. P. ZIDARSTVO, ROŽIČKI VRH 61, VIDEM OB ŠČAVNICI KV ZIDAR - ZA DELO V NEMČIJI; določen čas 12 mes.; do 29. 05. 98; S G P GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA -LENDVA; št. del. mest: 5 PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC USNJA IN OBUTVE; določen čas 3 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik -govorno; do 02. 06. 98; PLANIKA KRANJ, PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO OBUTVE PRODAJALNA LENDAVA, PARTIZANSKA ULICA 036, LENDAVA - LENDVA SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN z dijaškim domom praznuje 60 let uspešnega dela Vljudno Vas rabimo na praznovanje našega jubileja, ki bo v petek, 29. maja 1998, ob 13.00 uri na kmetijski šoli Rakičan. dijaki In delavrl Me . PROGRAM PRAZNOVANJA ».00 _ 10.00 13.00 15.00 Otvoritev razstav Srečanje dijakov kmetijskih šol Slovenije Svečana proslava Otvoritev vinske kleti in vinoteke v gradu Rakičan DRUŽABNO UM ZABAVNO SREČANJE 16.00 18.00 na dvorišču gradu Rakičan Srečanje bivših diplomantov kmetijske šole Rakičan Omizje: Brskanje po spominih Voaitel>j proor urna:dij. Jerneja Gaber, in o. Milan Zfinski ^NOSTSO POSEBEJ VABLJENI VSI DIPLOMANTI NAŠE ŠOLE! PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje __________________________Izobrazba __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 13 4 0 3 22 KUHAR KUHAR; določen čas 8 mes.; do 29. 05. 98; VEBERIČ SABINA S. P. OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR NATAKARICA V KAVA BARU LASER NA VANEČI 56; nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO DRUGI POKLIC; do 29. 05. 98; BEDETI NAMIKS. P. GOSTINSTVO, PREVOZ POTNIKOV, MAISTROV TRG 1, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 KV NATAKARICA ALI PRIUČENA NATAKARICA - DELO V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: "IZRECNO ŽENSKI SPOL"; do 20. 06. 98; MILOSAVLJEVIČ DOBRIVOJE, CAF-FE BAR AS LENDAVA, PARTIZANSKA ULICA 1 5, LENDAVA - LENDVA KMETIJSKI TEHNIK ZA VRTNARSTVO CVETLIČARKA - VRTNARKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 09. 06. 98; FERENČAK MARIJA S. P. CVETLIČARSTVO IN POGREBNIŠTVO, TRNJE 58, ČRENŠOVCI GRADBENI DELOVODJA GRADBENI DELOVODJA - DELO V NEMČIJI; določen čas 12 mes.; do 29.05.98; S G P GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA-LENDVA EKONOMSKI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; do 29. 05. 98; MURAKEM D. O. O., GRAJSKA 1B, MURSKA SOBOTA SODELAVEC I V ODS. ZA DAVČNO KNJIG. IN IZTERJAVO; določen čas 6 mes.; 2 L delovnih izkušenj; do 29. 05. 98; RS MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA IZPOSTAVA MURSKA SOBOTA, KARDOŠEVA ULICA 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA, nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 29. 05. 98; OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI, POLJSKA 2, MURSKA SOBOTA RAČUNALNIČAR; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PROFESOR ALI PREDMETNI UČITELJ S 150-URNIM TEČAJEM RAČUNALNIŠTVA; do 29. 05. 98; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK PROFESOR ANGL.-SLOV. JEZIKA ALI ANGL.-NEMŠ. JEZIKA; nedoločen čas; do 29. 05. 98; OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI; (*) na kratko*na kratko Sveti Jurij ob Ščavnici Lani so ustanovili pri Sv. Juriju ob Ščavnici Literarno-kulturno ljubiteljsko društvo, katerega predsednica je Irena Kurbus. Izdajali bodo glasilo, prirejali literarne večere ... Iščejo skrite talente (pesnike, pisatelje, govornike, dramatike, humoriste ...). Sedež društva je na Blagušu 20, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. (Š. S.) Spodnja Ščavnica Rezultati lani uvedenega krajevnega samoprispevka se že kažejo. Ta čas že modernizirajo 1.300 metrov dolg cestni odsek Spodnja Ščavnica-Plitvički Vrh. Za dela, ki sodijo v občinski program posodobitve cest, bodo porabili 10.500.000 tolarjev. Seveda pa je nepogrešljiv tudi prispevek občine. (L. Kr.) Gornji Petrovci Lani so se krajani Gornjih Petrovec prvič vključili v akcij Moja dežela: urejena, lepa in čista. V kraju sicer deluje Turistično društvo Vrtanek, ki ga vodi Marija Došen. Letos bodo sodelovali v akciji za najlepše urejen kraj v občini. Sicer pa je ta kraj, odkar so uredili občinsko poslopje in okolico okrog njega, veliko pridobil. Mogoče bo poslej tudi kaj več turistov. (J. K.) Beltinci Občina in KS Beltinci sta začeli lani financirati modernizacijo Ulice Štefana Kovača v Beltincih. Letos pa so uredili še pločnike in kolesarsko stezo, nakar so vse to še asfaltirali. Pridobili so tudi nekaj parkirišč. (J. Ž.) ZADNJA STRAN V dvoje je lepše 21-letna Mateja Kuzma iz Melinec je končala gostinsko šolo in se zaposlila v kuhinji bolnišnice v Rakičanu. Ta čas je v velikem pričakovanju, saj bo julija zibala. Postaven 23-letni Tomi Somi, rojen v Dobrovniku, pa je po poklicu mesar. Poklica se je izučil v Avstriji in tam (v Steinzu pri Gradcu) je tudi zaposlen. VESTNIKOV KOLEDAR 28. mq|, četrtek, Avguštin 29. maj, petek,Magdalena 30. maj, sobota, Ivana 31. maj.jTedelja; Binkošti 1. junij, ponedeljek, Juš 2. junij, torek,'Erazem 3. junij, sreda, Pavla Lunine mene: 31. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 16 minut, zašlo pa ob 20. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 28 minut, naslednji dan pa bo še za dve minuti daljši. V torek, 2. maja, bo ob 3. uri in 45 minut nastopil Lunin prvi krajec. NI Kot mlad očka se seveda tudi on veseli prvorojenca. Mladoporočenca sta tudi že določila imeni: če bo fantek, bo Leon če pa bo deklica, ji bosta dala ime Sara. Mateja in Tomi sta se spoznala pred štirimi leti v gostišču Bolero na Gornji Bistrici; dve leti in pol pa je minilo, odkar živita skupaj (kot je pač to zdaj moderno, še preden se poročiš). Naposled sta tudi onadva našla trenutek in stopila pred matičarja, nato pa še v beltinsko cerkev, kjer jima je župnik Jože Hozjan podelil zakrament svetega zakona. Nevesti je bila poročna priča nekdanja soseda Ida Horvat, Cerkvenjak Na OŠ Cerkvenjak so pripravili projektno delo Od zrna do kruha. Izdali so tudi posebno številko šolskega glasila in pripravili pestro in privlačno razstavo. Tja do 15. avgusta naj bi dokončali gradnjo prizidka k OŠ Cerkvenjak, v katerem bo šest učilnic, ki bodo omogočile, da bodo z novim šolskim letom prešli na enoizmenski pouk. (F. Br.) ki živi zdaj v Ižakovcih; ženinov poročni priča pa je bil birmanski boter Pavel Koren iz Dobrovnika. Mateja je prevzela možev priimek Somi. Gostija, na kateri je bilo kar 150 gostov, je bila v gostišču Matjašec v Turnišču; igrali pa so domači Varašanci in dobro so zaslužili. Ne, zgodbe še ni konec! Čeprav je Tomi živel v Melincih (resda le ob koncu tedna, ker je druge dni v tujini), je »moral« teden dni pred poroko prebiti v rojstnem Dobrovniku. Nekaj ur preden so krenili k poroki, je prišel s svojimi svati v Melince in v Murski ulici, kjer je doma Mateja, so naleteli na zaprto cesto. Seveda so »mladoženec« in njegovo spremstvo segli po denarnicah in melinskim nogometašem plačali »cestnino.« Ti so potem izročili darilo, nekaj denarja pa jim je seveda še ostalo. Ko pa so prišli h Kuzmovim, da bi odpeljali »sneho,« so se pojavljale lažne (našemljene) neveste, pa tudi prava se ni kar ponudila, ampak se je »skrila.« Seveda je bilo vse to za šalo. Našel jo je, potem so vsedli v avtomobile, ki so drveli poročnemu obredu naproti. - Š. S. ■ ■ H W a ■ _ v Menjalniški teca Pomurske banke 26. 5.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 26. 5. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.328,5603 1.305,00 1.319,00 Francija 100 2.787,6210 2.710,10 2.767,30 Nemčija 100 9.348,1588 9.180,00 9.280,00 Italija 100 9,4809 9,12 9,41 Švica 100 11.221,5298 10.909,50 11.139,70 ZDA 1 164,8080 161,00 163,60 Tako nizkih obresti za posojila pa res še ni bilo! Od 1. junija 1998 naprej odobravamo posojila po naslednjih obrestnih merah: gotovinska posojila • z odplačilno dobo nad 3 do 6 mesecev po TOM + 3 % letno'. • z odplačilno dobo nad 6 do 12 mesecev po TOM + 4,5 % letno • z odplačilno dobo nad 12 do 24 mesecev po TOM + 6,5 % letno • z odplačilno dobo nad 24 do 48 mesecev po TOM + 8 % letno • z odplačilno dobo nad 48 do 60 mesecev po TOM + 8,25 % letno namenska posojila • z odplačilno dobo nad 3 do 6 mesecev po TOM+ 3 % letno • z odplačilno dobo nad 3 do 12 mesecev po TOM + 4 % letno • z odplačilno dobo nad 12 do 24 mesecev po TOM + 6 % letno • z odplačilno dobo nad 24 do 48 mesecev po TOM + 7,5 % letno • z odplačilno dobo nad 48 do 60 mesecev po TOM + 8 % letno Poslovnim partnerjem odobravamo vsa posojila brez depozita ter ne glede na odplačilno dobo in namen posojila. O podrobnostih v zvezi z odobravanjem posojil se lahko osebno pogovorite z našimi referenti v vseh 20 organizacijskih enotah banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 2. mednarodno prvenstvo v kuhanju bograča: sobota, 30. maja, ob 9.00, pred restavracijo ZVEZDA v Murski Soboti. Razstava prekmurskih gibanic! ob 10.30 program za otroke (čarodej BINČ) ob 11.00 zabava s skupino Avantura ob 12.00 skoki s padali ob 12.30 Tamburaši, folklora iz Beltinec ob 18.00 Ptujskih 5 ZVEZDA - DIANA POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! Ulica: Ime in priimek: 106 razlogov za PEUGEOT 106! Izpolnite priloženo naročilnico in dobili boste palični mešalnik. __ - \ 7 P (najmanj Naročam za eno leto) NOVEMBRA ŽREBANJE za STARE in NOVE NAROČNIKE. Kraj:_ Pošta: Podpis: ................................................ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Milan Kučan - Sezone el potem, da se rad g* J mi, saj zlobneži pravijo, 0. je procesije, kje^J* ven. Toda, ko ne g procesijo in bi bilo po rati kak žulj, pam® njajo, Hotižanize nekaj ca 9 saj si prizadevajo, so lahko dosegli, jet^ stop do njegovega op ,a[( na Šiftarja-Večnega^ pismo pa tudi ni odg *** ti čano prepeljal plem čaS|jte- iz svoje črede v čred P ga gospoda županji na - Zidanice. <>e »geografsko« por® rsKeiisti-fitosanitarne m v ne. Torej ni azusked Oven, ki bo pleme čredo, pa je ta caj prihaja iz osrčja 8° *** §0^ Obiskovalci prve razsta 3 škega podjetništvai ^el, šeni,, do sedaj nara .^ da so soboskipo pešni v proizvodnj i ipzasf Po razstavljenih zn ^bilsIP denem prostoru j industrija nedvomn P noga podjetnis va.. leto so že napo delavo zrakoplovov ,' j^pte-takrat nared že n J rjev.kijihbodo^ j Na otvoritvi bolj pogrej1 bePoJ.( vske kovačije . Ringe- . skupaj z ekspe opčine no promocijo so ~ ranom Gyoreko ^^retnc® odpotoval v Z .j, plenil PT1 priznanim Pr0'z orn. Harlyem Davide’ dase6^ tako zaposlen* večimi Sloven Sobotos delovanja z Morsk° sta uspela sreča«' *** (j.0, čiata TeŠanOVS$prjd0^ o’dezaC 7^ činskedokum iama rn ^1 propustov.s j^ enota pa ie z ;eviiane j# . vulkanskih k lokalnih cestah' ritve p k informacijah s®,njega|ea’ lečejodonasle^r da-nacija"^ Kar nekaj po^^ podjetništva'z ze čun direktonc poCjjetn bili izredno ha cjjaHli7pP' žavaskapita^O mest tako USP ra|nC^ cese d^gala ma in jim P° akumulacije' j r odi5* $ v soboto še kaj videti nk7 / drobneje Pred 0