1927
G O S V> O 22) M
S t. 4.
Znižanje zemljiškega davka
radi spremembe parcelne kulture.
Kakor je večini posotnikov znano, Jo v Sloveniji vsa zemlja v svrho odmere zemljiškega davka razdeljena v določene kulturne vrste po načinu uporabe oziroma obdelovanja. Teh kulturnih vrst imamo deset in sicer: njive, travniki, vrtovi, vinogradi, pašniki, planine, gozdovi, jezera (močvirja, ribniki), paTifikacijske zemlje (kamenolomi, javna pota, šotorišea, železnice itd.) in davka prosita neproduktivna zeml a (Id se ne uporablja na noben zgoraj omenjeni način). Razentega je v?aC:a kulturna vrsta razdeljena v osrm bonitetnih razredov po višini letnega čistega d<> no:a posamezne kulturne vrsto. Zakaj n.iva visoko v gerah po donosu ni enaka nji"i v ravnini, ta na pustem, peščenem svetu ne oni z rodovitno prstjo itd. Pri vsaki kulturni vrsti je tako. Po teh razredih jo za vsako kulturno vrsto zakonito določen povprečni čisti donos enega joha. 20% tega donosa snaša temeljni državni davek od joha, oz. hektara.
Ker pa so razlike med temeljnim donosom raznih kulturnih vrst zelo različno, navišjo navadno pri travnikih, j? jasno, da plaču jem več davka na joh travnika kot na joh njive, več na joh pašnika koi na ion planine itd. P«ju se to por.obno / obči-nan, ki imajo visoko doklade na serciji-gki davek. Zato ni prav, če 36 posestnik, ki jo na kaki parecli namesto ene kulturne vrste u pel jat dru?o, ki, recimo, ne upravlja več travnika za travnik, ampak (v si od elementarnih ali podobnih vzrokov) kot pašnik in to "A stalno, ne pobrip,-*, ko-likr. bi so mu rad* tet?, mogel znižati rera-ljišk; davek, ki je po prevratu razmeroma pre-ccj višji kot pred vojno. Po lanskih poplavah imamo slučaj", da je voda odnesla cele parcele zemlje, ali jih je zapeščenila in ne bodo nikdar več služile svojemu dosedanjemu namenu, kraje, kjer stoji zdaj lelo za letom voda itd.
Imamo zakon h leta 1898. z dne 12. julija, državni zakonik št. 121, ki določa, da (to morajo stalne kulturne spremembe zemlje upoštevati pri odmeri zemljiškega davka. Pod stalno kulturno spremembo je razumeti vsak spremenjen način uporabe zemljo, ,ki radi nje picido zemljišče za vedno iz ene naštetih kulturnih vrst v drugo. Seveda je možna tudi sprememba v boljšo kulturno vrsto, ki plačuje višji davek. (Za ta slučaj določuje zakon, ako jo naznanilo pravočasno, da se še deset let plačuje prvotni davek, v enajstem šele zvišan!. Ce je naznanilo prekasno, ali je bila uradno napravljena sprememba, pa seveda takoj. To velja seveda samo za slučaj, da se kulturna vrsta zbojša.)
Pok za prijavo oz. naznanilo tefie šest tednov po stalni spremembi. Če je naznanilo vloženo v tem času, prične znižanje davka že s prvim prihodnjim letom. Koi-
kovano naznanilo j«; treba vložiti pri domačem davčnem ali evidenčnem uradu. Geometer ugo'ovi potem na licu mesta v komisiji, ki je v njej župan, posestnik in dva od občinskega odbota določena moža izvedenca. Spremembo kulture in bonitetne vrste, se&lavi o tem poročilo in na tej osnovi odloči davčni urad. Proti rešitvi te vloge je možna pritožba na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani.
Naj tedaj posestniki no zanemarjajo zanimanja tudi za zemljiški davek in se poslužujejo ugodnosti, ki so po zakonu možne. Če komu ni kaj jasno in dvomi, bo li mogel kaj doseči, naj se ustno obrne za pojasnilo na davčni urad, ali geometra in bo lahko dobil natančen pouk.
Spomladn® gnojenje ozimsne.
Bliža se spomlad in z njo tudi obilna dola pri setvah. P redno oo pa vreme dopuščalo obdelovanje zemlje, moramo pregledati czimine, Kako so prestale zimski mraz. Marsikje bomo opazili, da oetev ni taka, kot bi 9i jo žeieli, ampak da ji bo treba nekoliko pomagati na noge: bodisi da smo jeseni imeti premalo gro;a na rtz-: polago, ozirom« da nismo gnojili i umevnimi gnojili ozimint, bodisi, da ie zimski mra/, pcirjal korenino ali pa predolgo ležeči 3neg uničil del rastlin, v vseh primerih moramo sedaj spomladi rastiii fm dati hrarie, da se okrepijo iii nam dado zado-1 voljivo pridelka.
Czimine zamoremo gnojiti spomladi ali z gnojnico aH pr. z umetnimi gnojili; izmed teh pa samo z dušičnatimi, !ce? ta vplivajo na raščo rastlin. Od dušična Jh pa jj edini čilski .joliter, ki učinkuje takoj na razvoj setve, kar se opažu že no osmih dineh v bujnejši rašči in temnejši barvi rastlin. Učinek tega gnojila je radi tega tako hiter, ker je to v obliki 1 ali k.j topljive soli, v kateri se nahaja dršik kot r-olitrra kislina, ki služi rastlinam kot du-šičnata hrana. Druga dušičnata gnojila vsebujejo dušik v kemičnih spojinah, ki bo morejo šele sčasoma pretvoriti v solitrno kislino, zato delujejo bolj polagoma. V tem torej 1-ži velika prednost čilskega solitra toot dušično gnojilo.
Kako se pa gnoji oriminam spomladi? To r.i nič težkega. Ko skopni sneg, potrosimo po enem hektarju pšenice, rži ali ozimnega ječmena okrog 150 kg solitra (na on oral ali joh pa 90 kg). To gnojilo mora bili pri troseaju suho in trositi ga je le po suhih rastlinah. Dobro je tudi po trošenju pšenice pobran ari jo z njivsko brano, da zemljo nekoliko zrahljamo in uničimo plevel. Da se soliter lažje in enakomerno trosi, ga ie nomešaiti s stihim peskom, zemljo ali š? bolje s pepelom.
Kak učinek pa dosežemo s čilskim so-litrom? Številni preizkusi gnojenja s čilskim solltrom, ki so se napravili v zadnjih letih v Sloveniji, so ugotovili, da se pri
spomladnem gnojenju ozimine doseže večji pridelek za vsak kilogram čil. solitra: do 2i/2 kg pšenlenega zrnja in 3'/2 kg slame, ali do 2 kg rženega semenja in 4 kg slame, ali do 2 kg ječmena in 2 kg slame. Te ugotovitve nam zadostujejo pri vprašanju, v koliko se nam tako gnojenje izplača.
V splošnem letošnja zima ni bila ravno huda in tudi ne preveč škodljiva za ozimine. Vendar bo v marsikaterem kraju treba tem setvam pomagati, da nam bodo vrgle zadovoljiv pridelek. In v takem primeru je edino to gnojilo umestno, da jih zbudi k živahnejšem razvoju in bujnejši rašči. Na to se opozarjajo kmetovalci, da si bodo vedeli pomagati pri redkih ozi minah.
Zimske hruške.
4. Dielovka je v naših krajih splošno znana zimska hruška. Žal, da ljudje premalo upoštevajo njene lastnosti in posebnosti. Največkrat jo sade po takih krajih, ki ji ne ugajajo in prav znto je v zadnjem času precej izgubila na veljavi.
? 1 o d je debel in zelo debel, (na kg gre 3—3 plodov), trebušast, včasih bulast. rumeni. Vsa je posuta z gostimi, rdečkastimi pikami. Meso je belo, raztopno, sočno, sladkega nekoliko dišavnega okusa. Taka je pa le z drevja, ki raste v toplih, zavelnih legah, zlasti ob steni. Trgati jo moramo, ko začne spreminjati barvo; navadno je to začetkom oktobra. Godna ie novembra in decembra, včasih prej, včasih pozneje, kakršno je leto. Na trgu ima veliko veljavo in dobro ceno.
Drevo raste močno pa precej rof;o-vilasto. Pod ugodnimi pogoji se pa vendar razvije v lepo drevo s pokončnim vrhom. Plitva, srha zemlja ji najmanj ugaja; pa tudi v težki ilovici se ne počuti dobro. Kot visokodebelno drevo uspeva le v zavetnih, toplih legah z globoko, rodovitno in primerno vlažno zemljo. Tokih leg je pa malo. Zato so pa malokje zadovoljni z njo. Kot pritlikavec, zlasti kot špalir ob solnenih stenah je pa izvrstna. Cvete srednje pozno in dolgo. Cvet nI občutljiv. Pač pa je jako dovzetna za škrlup. Zarodi kmalu in je sploh zelo rodovitna. Dielovka je hruška za izbrane, najboljše lege in za pritlične nasade. V to svrho jo cepimo na kutino, ki r prav dobro uspeva.
Rela domačih zajcev.
Viljem Sečnik — Št. Jošt.
Pri na3 v Sloveniji se ljudstvo obče premalo zanima za rejo domačih zajcev. Kljub tsmu, da so lahko goje v vsakem majhnem kotičku, z majhnim stroškom, ter da je najbolj dobičkanosno, zlasti za ono ljudstvo, ki nima sredstev za živinorejo. Vs:ik, bo lisi obrtnik, delavoc ali kdorkoli, na najlažji način pride do boljšo in cene hrane z rejo domačih zajcev.
Zajčje meso je zelo okusno in ima v sobi veliko redilnih snovi. Profesor Verner
7*
r iran 128.
pravi, da je zajčje meso za dva odstotka slabši od govejega, ter za 10 do 13 odstotkov boljši od svinjskega mesa. Da je reja domačih zajcev res koristno in dobička-nosno, evo dokaza:
Ena samica se lahko letno okoli šestkrat vgnezdi, število mladičev je od 4 do 12 naenkrat. Pri pravilnem vzgajanju pustimo samo 4 krat. da se vgnezdi in ji pustimo le 4 do 5 mladičev, ostale pa odstranimo. To znači, da ista samica na leto vgnezdi in odhrani 20 mladičev.
Ako računamo enega zajca najmanj jx> dva kilograma čiste teže, potem smo dobili 40 kg mesa, t. j. dvajsetkrat več nego je težka sama samica.
Pri reji domačih zajcev moramo posebno paeiti pri odbiranju grlov (zajcev) za priplcd. Pri tej priliki je treba izbrati n: jmcčnejšc, zdrave, pravilno razvita grla, ker prenašajo svoje lastnosti na potomce. Onih grl, katera so mlajša od devet mesecev, ne smemo upotrebiti za priplod, ker se vsled tega poslabša njegov* nadaljni
vzrok zajčjih bolezni
„ . _	nečistost. Vsako
obolelo grlo — zajca moramo takoj, ko tpazimo, da je bolno, odločiti od ostalih 1 na toplo mesto ter skrbno lečiti.
Denar.
razvoj.
Samica nosi 30 do 35 dni. Kadar se ima samica vgnezditi, jo moramo ločiti cd ostalih v zasebni prostor ter ji postlati s mehkim prostirkom in v tem času dobro
hraniti.
Takoj, ko se samica vgnezdi, moramo pep.ljivo pregledati, dali so slučajno pri njej mrtvi mladiči, da jih (dstranimo. Mladiči so sprva popolnoma brez diake in slepi. devet dni pozneje spregledajo in dobijo dlako. Ko dosežejo starost približno 25 dni, zapuste svoje gnezdo in se počnejo hraniti z drugo hrano — travo.
Ko samica zapusti svoje mladiče, jih moramo ločiti po spolu, sicer postanejo že po štirih mesecih plodni. Pri tej priliki moramo odbrati mladič«, kateri li bodo za priplod ali za meso, da petem iste hranimo z boljšo hrano.
One samice, ko zapuste svoje mladice^ jih smemo tekom 14 dni pustiti, da se oplode. Ako pustimo, da se samica v par dneh po porodu oplodi, pcstane preje slabotna in nesposobna za priplod. Najplodnejši so domači zajci od 1. do 4. leta, sicer pa dožive celo od 10 do 12 let starosti.
G.ede hranjenja domačih zajcev moram omeniti, da je najboljša in najbolj zdrava zelena hrana, in to sočnate rastline, katere vsebujejo dovolj hranljivih snovi, oeveda za zimo si moramo preskrbeti suhe hrane, dobri so tudi razni odp?dki iz kuhinje, korenje bi drugo.
Ako hočemo umno gojiti domače zajce, Jim moramo napraviti posebne hleve -Najboljši so iz desk. Postavimo ga na dvo-nscu ali kjerkoli imamo primeren prostor.
Velikost hleva odvisd cd množine grl. Običajno se računa na eno grlo 10.80 do
do 1 m IK)VrSme' a višin® zadostuje 0.75
, Jj^f J'e> ako je hlev obrnjen proti vzhodu, ker na ta način dobijo zajci ju Janjo svetlost a preko dne so bolj v hladu Tlak v zajčjem hlevu mora biti na zadnji strani za par centimetrov nižji nego
„» JČ!rih, 8e .na™ primeri, da nam zajci »»en al. drugi način obolijo. Navadno je
o
g Vrednost denarja dne 22, februarja 1927. V zadnji dobi je naš dinar stalen in je notiral na borzi v Ourihu 9.135 centi-mov. Nekatere tujih valut so se pa na naših borzah nekoliko dvignile. V splošnem pa je kupčija na denarnem trgu precej mirna. Inozemske valute so se plačevale v Zagrebu in Belgradu kakor sledi: angleški funt 276.40 Din, ameriški dolar 56.80 Din, zlata nemška marka 13.50 Din, švicarski frank 10.95 Din, madžarski peng8 9.97 dinarjev, avstrijski šiling 8.02 Din. italijanska lira 2.47 Din, francoski frank 2.24 Din, čehc-slovaška krona 1.69 Din, bolgarski lev 0.41 Din, rumunski lej 0.33 Din.
g Porast državnih papirjev. Tečaj vojne odškodnine raste še vedno, četudi je izvršeno žrebanje za amortizacijo in je bil izplačan kupi i za leto 1927. Iz inozemstva, posebno iz Dunaja, Pr.iige in Berlina prihajajo dnevno kupni nalogi. Veliko zanimanje vlada tudi za 4odstotne agrarne obveznice. Tudi za ta papir so sklepajo večja kupčije na račun inozemstvu. Vojna škoda je dosegla kurz 345, agrarne obveznice pa 55.
g Denarni trg. Napetost na evropskih denarnih tržiščih je tekom 1926 1. znatno popustila. Obrestna mera je pričela naglo padati. To je poeebno očividno postalo v tekočem letu. Nemčija je na pr. že znižala obrestno mero na pet odstotkov. Avstrija je tekom tega lota že dvakrat znižala es-komptno obrestno mero in celo Francija je pred kratkim šla na 5.5 odstotkov. V primeri s stanjem v početku leta 1926 je uradna obrestna mera padla v Nemčiji od 9 na 5 cds-totkov, v Franciji od 7.5 na 5.5 odst., v Avstriji od 9 na 6 odsi., v Češkoslovaški od 6.5 na 5.5 odst., v Poljski od 12 na 9 odst., v Ogrski od 7 na 6, v Belgiji od 7 na 5.5, v Norveški od 5 na 4.5 odst., v Danski od 5.5 na 5 odstotke,v. Tudi na našem denarnem trgu se opaža v zadnjem času vedno večja obilica denarja, ki je tudi povzročila zna ton dvig kurza naših d rž. a vil i h papirjev, medtem ko se je pri naših denarnih zavodih pojavilo stremljenje po znižanju obrestne mere na vloge g Svetovni zakladi zlata. Statistika o razdelitvi svetovnega zaklada zlata pri državnih bankah različnih držav nam kažejo njih današnji denarni položaj. Zliti zaklad Združenih držav Severno Amerike znaša 16.8 milijard mark, Francija ima zlata za 4.4 milijarde, Anglija 3, Belgija 2.5, Španija 2, Argentinija 1.8, Italija 1.3, ISemcija 1.3 in Nizozemska 0.7 milijarde mark. Z ozirom na število prebivalstva pa odpade na osebo v Belgiji 350 mark zlata, v Argentini]i 200, v Franciji 170, v Združenih državah pa le 140, na Nizozemskem 110, v Anguji 70, v Italiji 30, v Nemčiji 22 mark zlata.
Laško in Istrsko BRINJE, slive
Liubt^^^r^ut rrN pogačX
Cene.
g Tržne ccne v Ljubljani. V zadnja času ni več ljubljanski trg tako živahen kot prej. Sadja in krompirja je vedn« manj. Cene so nespremenjene, le jajcem so pad.e za 25- 50 par pri komadu, slanin« se je podražila za 1 Din pri kilograL Mleka je obilo in mlečnih preizvodov tudi Cene raznim življenjskim pcirebščinam-meso in mast: goveje meso 15—jh dinarjev, telečje 17—20 Din, svinjsko 19—22.50 Din, slanina 19—21 Din, ma.st 23—25 Din. Perutnina : kokoši'25 do 35 Din, petelini 30—40 Din, raca 30 Din za komad. — Mlečni izdelki: mleko 2.50—3 Din, surovo maslo 44 Din, čajno maslo 55 Din, bohinjski sir 36—40 Din jajca komad 1—1.25 Din. — Mlevgkj izdelki : rmka ;0< 5.75—6 Din, št. ri< 5.50 Din, št. >3« 4.50 Din, koruzna moka 3.50—4 Din, koruzni zdrob 4.50—5 Din ajdova moka 9—7 Din, ržena 4.50 Din. — Kurivo: 100 kg premoga 42 Din, kuhi-čen meter trdih drv 150 Din, mehkih 73 dinarjev.
g Tržišče z lesom. Položaj na našem lesnem tržišču je precej ugoden, d as i niso svttovne nizke cene ravno prikladne za razvoj te naše največje panege narodnega gospodarstva. V zadnji dobi se posebno Nemčija in Inozemska zanimati za naš le«. Tudi s Francosko se trgovski posli razvijajo bolj ugodno, kar je v zvezi s stabilizacijo francoskega franka. Želeti bi bilo. da se tozadevne zveze s temi državami brjj poglobijo, da ne bodemo vedno odvisni samo od italijanskega trga. V minolem letu smo 97 odstotkov celokupne količine izvoženega gradbenega lesa spravili v Italijo. To je pa nezdravo in lahko postane nevarno za slučaj kakih zapletljajev s to državo,
Izvoz lesa v zadnji dobi, in sicer predvsem mehkega, iz nsše države je precejšen vk jub cenam, ki niso vedno ugodne. Sliši se tudi, da bo letos potrebovala Madžarska za velika gradbena dela, ki jih namerava izvesti država z bankami vred, velike količine mehkega lesa. Zaradi tega je madžarsko let.io tržišče preplavljeno s ponudbami avstrijskih, čehoslovaskih in romunskih lesnih tvrdk za letošnjo dobavo gradbenega materijala. Samo iz naše držaive se ni-kdo ne oglasi, dasi imamo veliko zaloge mehkega lesa. Tudi izvoz trdega lesa je za-dovo'jiv. Izvaža se slavonska hrastovina, parjena bukovina in hrastovi frizi. Precej se povprašuje po drvah za kurjavo. Cena prvovrstnim bukovim drvam je 2200—2500 dinarjev za vagon. Na zadnjem borznem sestanku v Zagrebu so bile cene za hrastove hlode I. 600—1200 Din, bukove L 200 do 300 Din, za merkantilni tesani gradbeni les 260—300 Din za kubičen meter.
Kraljestvo božje.
Novi časopis s tem naslovom piinoša zanimive to živahne poljudne članke, mične zgodbe iz nja in krasne umetniške verske slike. Vsak H bo čilal i užitkom in veseljem. Priporoču ga »«*• cena (10 Din! in bogata vsebina. Naroča se P" poverjenikih APOSTOLSTVA SV. CIRILA I« METODA ali pa naravnost pri upravi T M«riww»» Koroičevk ulic« 12,
Veliko konkurenco na svetovnem les-aem tržišču dela romunska lesna industrija, ki se je opomogla vsled padca leja. Ta konkurenca se kaže v največji meri v južni Italiji, medtem ko je severna Italija bolj pod vplivom Jugoslavije in Avstrije. Celo v Nemčijo je začela Romunija prodirati in izpodrivati les iz severnih držav. Koliko časa bo ta konkurenca trajala, je odvisno od stanja romunske valute. V zadnjih dneh se je pa lej začel znova dvigati, vsled česar bo tudi konkurenca težavnejša. — Vsa ta dejstva igrajo tudi v naši lesni kupčiji važno vlogo, zaradi tega je dobro. d>a jih poznamo.
Živina.
g živinski sejem v Ljubljani 16. t m.
Ta sejem je bil izredno živahen, posebno pa v primeri z januarskimi sejmi. Prignanih je bilo 318 konj, 2 žrebeti, 95 volov, 53 krav, 20 telet in 46 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 58 konj, 37 vdov, 29 krav, 17 telet in 25 prašičkov. Cene so stalne in sicer: voli prvovrstni po 8 Din za kilogram žive teže, voli poldebeli 7.50 Din, vprežni voli 6.50 Din, krave debele 5—6 dinarjev, krave klobasarice 3—3.50 Din, teleta 9—11.50 Din kilogram žive teže, prašički po velikosti 175—300 Din komr.d, konji po kakovosti 2000 do 4000 Din. Kupčija je bila živahno. Vsa prodana živina je ostala doma. Za inozemstvo se ni ničesar kupilo. — V splošnem se inozemski kupci pritožuj3jo, da ni dobiti prvovrstnih, opita-nih volov, ki imajo še vedno ugcdno ceno. Temu so krive deloma naše splošne gospodarske ruzmere, deloma pa tudi letošnja kvalitativno slaba krma.
g Živinski sejem v Mariboru. Prignanih je bilo: 3 konji, 7 bikov, 262 volov, 271 krav, 6 telet, skupaj 549 glav. Povprečne cene za kil-cigram žive teže so bile: voli debeli 8—8.50 Din, poldebeli 7.50 do 8 Din, vprežni 7—7.50 Din, biki za klanje 6.50 Din, krave debele 5.50—6.50 Din, plemenske 4—5 Din, za klobasarje 2.50—C dinarje, molzuie in breje 5—6 Din, mlada živina 6.25—6.75 Din. Kilogram govedine 9—18 Din, teletine 10—19 Din, svinjskega mesa svežega 15—27 Din. Prodalo se je skupno 329 komadov; od teh v Avstrijo 126 in v Italijo 30 glav.
g Prašičji sejem v Mariboru 18. t. m. Dogon je znašal 90 prašičev in 1 kozo. Cene za komad: prašički 5—6 tednov stari 105—125 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 400—450 Din, 8—10 mesecev 500—550 dinarjev komad. Za kilogram žive teže se je plačevalo 9 50—10 Din, mrtve teže pa 15 do 16 dinarjev. Prodanih je bilo 51 komah dov. Kupčija je bila bolj mrtva.
g Živinski potni list — popravila. Kmetijsko ministrstvo je na državne obmejne živiiioszdravnike izdalo okrožnico, iz katere sledi: >Živinski potni list je javna listina, ki jo izstavlja v to poklicana občina. Ta občina je dolžna v živinskem potnem lislu poleg drugega označiti tudi namembni kraj, v katerega se živina odpravi. To je važno posebno pri izvozu živine. Če-torej ni pri odpravi živine v inozemstvo določen kraj, kam naj se živina odpravi, je iivinski potni list že glede na predpise ve-
terinarske kovencije z Avstrijo pomanjkljiv. Izpremeniti namembni kraj sme samo občina, nikakor pa ne uradni vete-rinar.<
Razno.
g Ukinitev carin«; na nekatere kmetijske potrebščine. V finančnem ministrstvu se je pred kratkim vršila konferenca, ki so ji prisostvovali ministri dr. Kulovec, dr. Gosar in Markovic. Na tej konferenci se jo načelno rešilo vprašanje uvoznih carin na predmete, ki so potrebni kmetijstvu. Ukiniti se ima carina na kmetijske stroje, umetna gnojila, modro galico in nekatere druge predmete. Ta predlog bo stavljen mm Istrskemu svetu. — Naravno, da je ta sklep naletel na hud odpor prizadetih industrij, ki dandanes kričijo, da bo ukinitev carin upropastila našo industrijo kmetijskih strojev, umetnih gnojil in ga>lice. Temu pa ni tako, zakaj dandanes ravno tvornico umetnih gnojil izvažajo veliko množino teh v inozemstvo in sicer z velikim dobičkom. Tudi ni verjotno, da bi inozemski prcducenti hoteli ubiti našo industrijo z nizkimi cenami. Sicer je pa dolžnost vlade, da predvsem podpira 90 odstotkov svojega prebivalstva in skuša dvigniti kmetijsko* produkcijo, ne pa da ščiti par industrjialcev, ki so večinoma tujerodci Li pri katerih podjetjih gre ves dobiček v inozemstvo.
g Pokrajinska kmetijska razstava na Ljubljanskem vclesejmu. Kmetijska družba za Slovenijo priredi v proslavo šestde-setletnice svojega obstoja septembra meseca t. 1. večjo pokrajinsko kmetijsko razstavo s precej pestrim sporedom, četudi so lo skromna sredstva na razpolago. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in lanetij-sko-strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava konj, govejo živine, prašičev in perutnine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Ta prireditev se bo vršila od 10. do 19. septembra t. 1.
g Sadni izbor m Slovenijo v sliki in besedi. Tako bo naslov knjigi, ki jo namerava izdati Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Knjiga bo obsegala 24 sort jabolk in 10 sort hrušk, torej 40 vrst v krasnih barvanih sliikah plodov in s popolnim opisom vsake posamezne sorte. Taka knjiga je pa zelo draga in zato si mora društvo zagotoviti prej naročnike, ki se obvežejo, da bodo knjigo kupili in tudi vnaprej plačali. Takih naročnikov je treba najmanj 2000. Dosedaj se jih je oglasilo le blizu 500. Manjka jih torej še precej, da bi se moglo začeti z izdelavo slik in s tiskom. Za predplaonike bi knjiga veljala samo 65 Din. Pozneje v knjigotrgtvu bo stala najmanj 85 Din. Želeti bi bilo, da se tudi med bralcd »Domoljuba« najde dovolj marljivih in naprednih sadjarjev. Da si jo bodo naročila izobraževalna društva in podeželske knjižnice, je gotove, saj zadostuje za sedaj samo dopisnica, s katero se to
delo naroči v Ljubljani, Resljeva c. 24-IL
g Eno javorovo drevo — dva milijona dinarjev. Pred kratkim je bilo v Han-Pje-sku v Bosni posekano staro ogromno javorovo deblo in prodano v Ameriko za dva milijona dinarjev. Les izgleda kakor da je sestavljen iz samih tankih listov, po katerih so raztreseno male cvetke, kar naprav-Ija izredno lep utis. Ti listki se izdelajo kot lik za najdražjo hišno opremo in za druge dragocene lesne izdelke, ki se plačujejo kot prave jedkosti. En kvadratni centimeter takega o-bložnega lista tega javorja se plačuje po dva dinarja. — Ta javor je bil visok 20 metrov, v premeru je dosegel spodaj 170 cm, na vrhu pa okrog 50 eni; vsebuje okrog 20 kubičnih metrov lesa, in je potem vsak štirjaški meter plačan z okrog 100.000 Din, ali vsak kg nekaj več cd 100 Din. Da se zagotovi prevoz tega nenavadnega javorja, so se morale priprav viti posebne naprave, ki so bile zelo drage.
g Učni tečaji na kmetijski ioli na Grmu, Razen kletarskega in vrtnarskega tečaja koncem januarja ozir. pričetkom februarja se je vršil 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se je udeležilo tudi 7 Gorenjcev, Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev in kmetskih mla-deničev. — V marcu se bosta priredila še dva enodnevna tečaja: 18. marca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praznik dne 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pouk ob 9. uri. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udele-enci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. marca. — Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti v maju mesecu,
g Važno za vinarje, viničarje in šole.
Gospod Andrej Ž m a v c , ravnatelj srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, prireja letak v obliki brošurice o najnevarnejšem živalskem škodljivcu vinske trte, o grozdnem sukaču (senenem črvu in kiscljaku), ki povzroča tudi že pri nas vsako leto milijonsko škodo. Letak je v tisku in se bo kmalu v tisočih izvodov razpošiljal. Opremljen je s podobami. Dragocena je priloga vbarvotisku z 12 podobami škodljivca po naravi, delo enega najboljših slikarjev žuželk v Nemčiji. Letak vsebuje ta-Ie glavna poglavja o škodljivcu: opis, razvojni kolobar in način življenja, škoda zatiranja itd. Letak se pošlje na ogled vsem Kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije z vabilom, da si ga skupno naroče za svoje člane vinarje. Cena je predvidena 5 do 10 Din, pri skupnih naročilih potom Kmetijskih podružnic pa še znatno nižja. Vsakdo bi moral bro-šurico proučiti še pred letošnjo trsno rezjo, da se z njo že letos izdatno okoristi.
Dobro in poceni
s« kupuje v manulakturni trgovini A. & E, SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10
a*
Stran 130_._
113. Vzroki in pcstedics krize našega kmetijstva.
Gospodarska in socialna slika. - Napisal Fran Erjavec. (Dalje.)
velja v polni
Stov. 8.
Kar meri tudi listika:
smo videli zgoraj glede poljedelstva, velja v polili i za živinorejo, kar nam kaže naslednja sta-
Država	Na 1 km* površine pride			
	konj, oslov, mezgov, mul	1 goved	prašičev	ovc in koz
Jugoslavija	4-2	15-2	lOM	37-5
Slovenija	38	254	19-1	——
Francija	6 —	27-	13 —	35 —
Švica	3-4	36 —	12 —	14 —
Anglija	T—	37-—	13'—	92 —
Nemčija	8"—	38 —	41"—	20'—
Danska	13-—	56-—	36"—	19 —
Nizozemska	9'9	63'—	33'—	34--
Belgija	81	63 —	37 —	12 —
Torej ista slika, kot pripoljedelstvu: med vsemi kulturnimi evropskimi državami smo skoro na z a d n j e m mestu, čeprav imajo morda ie malokje še tako ugodne pogoje za razvoj živinoreje (planinski pašniki itd.), nego pri nas. Tudi tu jo prav očividno, da živinoreja skratka ne razumemo in 110 znamo, 6icer ne bi redili na enako velikem prostoru skoro trikrat manj živine nego Nizozemska in Belgija ter dvakrat manj nego Danska in Nemčija. Bazen tega pa daje n. pr. danska krava tudi povprečno po 98 1 mleka dnevno, dočim ga daje naša komaj 5 1, kar ptmenja 1(20 1 razlike letno pri vsaki kravi.
Najmanj ,kar moremo zahtevati od našo živinoroje je, da dvignemo njeno številčno stanje ter mlečnost krav vsaj za polovico, kar je gotovo dosegljivo, ka! ;or nas uče tozadevne izkušnje po drugih državah. Kakega ogromnega pomena bi bilo to ne lo za našo kmetijstvo, temveč za ves gospodarski položaj našega naroda, je na dlani, kajti krili bi z lahkoto prav vso domače potrebe, razen teja pa še izvažali desettisoče glav in milijone litrov mleka. °
Tako torej vidimo, da velik del našega kmetiške^a ljudstva res trpi na občutnem pomanjkanju zemlj3, da pa na drugi 6trani niti te zemlje, kar jo imamo, ne izrabljamo tako plodonosno, ko delajo to po drugih kulturnih drlavaii. Zgoraj-enjo statistike nam jasno dokazujejo, da bi morali mi tudi na tej površini, s katero razpolagamo, pridelati in prirediti vsaj polovico več, s čemer bi se skraino neugodna Blika ki smo jo videli v prejšnjem poglavju, ni irali izpre-rnenila: danes znatno pasivno slovensko kmetijstvo bi postalo visoico aktivno. Vzrok, da smo v tem pogledu še tako daleč taostali za drugim narodi in državami, pa tiči v prvi vrsli v tem, da se trdovratno držimo zastarelih oblik
iZVSZr^ lDre "e, brig?mo 23 °Sromne uspclio in na-
Ssill drugi* narod L3 lm*a*km P°ljU fa dMB"U in d°hro
lo JLTt.arClo3Lnam Že na zunaJ ^pričujeta zlasti dve stvari,
i^evilo kmoti?^3 "petnih gnojil in razmeroma majhno »tevilo kmetijskih strojev, katerih se naš kmet Doslužuie V Sloveniji Bmo porabili n. pr. 1. 1925. okroglo 5750 t^vsel
umetnih gnojil skupaj (303 vagone superfe^ata, 140 vag. To maževe žlindre, 6(5 vag. kalijeve soli in 56 vagonov drugih umetnih gnojil), kar znese na vsak ha poljedelske z-mlje komaj T, To je očividno tako majhna množina, da pri nas skoro nitfv poštev ne prihaja. (Francija porabi n. pr. samega super-fosfata po P4.G kg letno na 1 ha, mnogo vec seveda se Nemčija, a celo Kalija po 20 kg.) Mali kmet pri nas umetnih gnojil sploh ne jx>zna in tudi srednji se jih poslužuje le redko, kar seveda mora vplivati na množino pridelka.
Podobno je tudi s poljedelskem orodjem. Sicer smo Slovcnci v tem pogledu ; daleč pred hrvaškim ali srbskim kmetičem (pač pa so veleposestva v tamošnjih krajih opremljena navadno z najmodernejšimi stroji), vendar tudi pri nas še po mnogih krajih skoro ne poznajo strojev, ki j h drugod že splošno uporabljajo. To nam prav lepo kaže statistika poljedelskega orodja in strojev, ki nam navaja naslednjo šetvilke:
----			od teh v	
	V vse i			
Vrsta orodja (strojev)	Juios.avij. i.	' IJubljttik a ckri.ii«	■irtter ken ekroU (tr:j	vsej
		(trn Usitiri)	Medjurearltl	SI iveniji
plugi, popolnoma lesrni	314.8'G	186		186
pluji, del. ali pop. /,e'eznl	874. 31	47.8 0	51.381	68.251
plutji parni in traktatorji	82 i	3	S	8
brane	G »5.671	55.128	57.513	112.C71
vnljarjl	63 JI 1	2.1 >26	1.152	3.178
sejnini stroji	78 755	251	393	051 .
kulti\a'orji	219.399	4.7 7	9.270	14.(07
kosilnice /a žito	9.804	19	2t	43
k isilnice za t a,o	5.90/	731	152	916
konjske grablje	3.'i7U	1.2	1.3	205
mla iln ce ročne	13.850	2 0o2	4.250	0.Ji2
m lat In ce na vitelj	11.9-1	4.140	3.yi8	fc.'i5S
mlatilnice p.irne (etlektr.)	7.905	312	517	
čistilniki	117.4J8	ll.ltA	22.2 4	33.1G2
trijerji	18.334	o-o	l.ii 8	1.724
robkalnikl	5 .t30	885	1.002	1.947
slnmoreznce. rofne	9 '.449	18.(26	J 18.723 270	
s'amoreznlM na vilelj		| 939		
slamoresn c« nio'orne				
sušiln ce za sadje	55.440	2.: 18	510	2.031
kotli za kuhinja žgania	70.588	3.981	3.78J	7.773
kotli za kuhan;e maruiel.	9.824	II	2	13
stiskaln. za gro-die in sadje	79.ii 3	12.541	22.7i/9	35.C4J
drozgalniki (g.ozdni mlini)	28.1i tO	4.903		13.881
škropilnice	187.901)	1I.M4	13.410	i 5.314
žvepljatni <1	30.381	1.431	3.175	4. .01
poljedelski vo7.ovl	1,032.862	67.940	65.413	133J59
Bes je, da so po nekoterih, zlasti hribovitih krajih marši-kaki poljedelski stroji le težko uporabljivi a'i pa sploh ne (n. pr. stroji za košnjo, žetev, motorni plugi i. dr.), vendar imamo tudi pri nas toliko ravnin, zlasti v vzhodnrm delu Slovenije, da j3 n. pr. le 8 motornih plugov in traktorjev vsekakor jako značilno za nezaupanje, ki ga goji naš kmet v splošnem še do strojev. Tudi izredno koristnih sejalnih strojov imamo odločno premalo, prav tako valjarjev itd. Deloma je vzrok tega pomanjkanja modernih kmetijskih strojev nepoznanje njih koristi pri našem kmetiškem ljudstvu, deloma pa naša premajhna posestva, na katerih so stroji ne rentirajo, oziroma kmetič zanje tudi nima dovolj vprege, a kmetijske strojne zadruge so, žal, ša vso premalo razširjene. Posledica tega je seveda ta, da je prt nas obdelovanje zemlje dražje, nego bi bilo pa s pomočjo strojev in pogosto tudi slabše, saj je že nepobitno izpričano, da je strojno delo v mnogih primerih izdatno bolje, nego ročno (n. pr. sejanje).
LEPA DOMAČIJA:
{lova hiSa; 3 sobe, kuhinja, poslovni lokal, 2 kleti obrlm-k,"	"rCh0' ?riPravna ** kmetijo)
obrtnika, trgovca, zraven rodovitne niive v« ti« ta hifai inventar. NAPRODAJ rkup o all oo« »ezno^na prostovoljni JAVNI D3AŽBI v po^eJelHt 28. februarja ob 1 popotdne. - Cena za.kunnl prevzem Din 100 000. _ J0S STURM* SKofe * Ctiklje, ponuja Brežic«.	1263
Gozdni čuvaj, rwr.£:
g.čen, se U:« ta nastavitev ▼ spomladi 1927 na
sredni«. veliko gozdno posestvo v StovenijL Pole« pa U blinietna razpolago ve« njiv ter par glav živine. Ponudb« , navedbo, je-li samec ali oi,-nicn ter zahtevo plae. kakor tudi dosedanjega
,17?? e vpos,al1 n«	lista pod » Uro:
»Gozdni Suvaj« SUv. UW< . Samci lma|0^dnwt
Cepiča, perilo lo dr. modno
■	__ — znižani ceni za
Ljubljana, 1129
IflnhlllfO čepice, perilo In dr. mo l\IUMUIVG, kupite po izdatno zniža Velikonoč »PRI AM1LR1KANCU« -*' rl trg It. 10.
Neveste In ženini, pozor !
Nabavit« si najceneje PERNICE In postelj« pri IVANU OSOLNIKU Domžal« It. 31
perje «
— spotim* lltS