Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/lii Telefon št. 3487. interurban 34 S7 Kolcoplsi se ne vračalo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naroč-nina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SODin, polletna 25 Din, četrtletna 13 D in. lnserati po dogovoru liprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Tele j on štev. 2 S 49 Italijanske težave v severni Afriki Pariz, 15. junija, m. Italijanska oblast nad Cirenaiko je kljub temu, da traja že skoro dvajset let, Se vedno le nad najmanjšim delom zasigurana. Težkoče, na katere so Italijani na tem ozemlju, ki je trikrat večje kakor Italija, naleteli, so innogo večje kakor težkoče, ki so jih morali premagati v sedaj podvrženem Tripolisu. Cirenaika je raztrgana in deloma gozdnata gorska dežela, katero je tudi z napadalci, oboroženimi z bombami, tež-ško osvojiti. V Tripolisu so bili domačini med seboj nesložni in politično neorganizirani. V Girenaiki pa imajo organizacijo Senusov za seboj. Ker niso mogli domačinov podvreči z vojaško silo, so skušali Italijani pridobiti prebivalstvo s političnimi sredstvi. Po vojni so jim dovolili celo samoupravo s parlamentom v glavnem mestu Bengaziju. Fašistična vlada je samoupravo kot brezkoristno spet ukiuila in je znova prešla k politiki močne roke. Medtem pa se je tudi fašistična vlada morala odločiti za pogajanja z voditeljem upornikov Omar el Muktarjem. Omar pa ni držal dogovorov in je znova začel napadati. Tako se je morala Italija spustiti v boj na nož. Najpomembnejši general Italije, maršal Badoglio, je bil imenovan za guvernerja severnoafriških kolonij in je ukazal generalu Grazianiju, ki je premagal uporne domačine v Tripolisu, naj upor v Cirenaiki zatre z vsemi silami. Njegova prva naloga je, ukreniti vse potrebno, da bo gospostvo nad podjarm-ljenimi rodovi resnično, ne pa samo navidezno. Ti rodovi so se na zunaj podvrgli italijanski nadoblasli, ker so Italijani njihove poglavarje z več ali manj visokimi plačami podkupili in domačinom pustili orožje. Ti navidezno podvrženi so podpirali upornike z orožjem in živili. Graziani je zato kmalu po svojem prihodu v Bengazi odredil oddajo orožja in je vsem, pri katerih bi se našlo orožje, zagrozil s smrtno kaznijo. Enaka kazen bo zadela tudi tiste, katerim bodo dokazali, da so v zvezi z uporniki. Do začetka maja je bilo aretiranih 178 domačinov, od teh je bilo obsojenih 30 na smrt, 47 pa na težko ječo. Glavarjem rodov so zagrozili, da jim bodo ukinili plače, če se ne bodo bolj aktivno udeleževali boja proti upornikom. Če vsa ta sredstva ne bi učinkovala, je Graziani sporazumno s svojo vlado odločen, da bo celokupno prebivalstvo Cire-naike, ki šteje 450.000 ljudi, preselil v Italijo. Da morajo prihajati v poštev taka sredstva, je najboljši dokaz, kao težak boj bijejo Itali- jani v Cirenaiki. Italijanske čete obstoje skoro izključno iz eritrejskih Askarov in najetih Li-bijcev. Zdi se pa. da vsaj Libijci niso dovolj zanesljivi; pri nekaterih učinkuje religiozna agitacija Senusov, drugi se pn oči vi d no boje nevarnosti in naporov vojne. Vendar vlada tudi tukaj skrajna strogost: kdor se da zapeljati k dezerlaciji ali če gre celo k sovražniku, bo v bodoče občutil neizprosno strogost vojnih zakonov. Ko so na ta način Italijani v lastnem taboru napravili red, so se z vso silo vrgli na >vlado noči , kakor imenujejo vlado Omarja el Muktarja. Skušali bodo v bodoče onemogočiti vse roparske pohode upornikov, odkrivati s poizvedovalnimi letali vsa zbiranja in jih zatreti s četami, oboroženimi z bombami. S temi sredstvi hoče general Graziani polagoma zlomiti odporno silo sovražnikov in deželo, ki je staremu Rimu dobavljala velik del žita, končno in resnično spraviti pod italijansko oblast. S tem, da se Italija zadnji čas tako aktivno udejstvuje v evropski politiki, hoče prikriti svoje velike težkoče v severnoafriških kolonijah in obrniti pozornost javnosti drugam. Kongres Zveze obrtniških društev Belgrad, 15. junija, u. Tukaj se je danes vršil deveti kongres Zveze obrtniških društev. Kongresu je predsedoval Krsta Ginovič, v predsedstvu pa so bili zastopniki Hrvatov in Bolgarov, dočim niso bili izvoljeni v predsedstvo Slovenci. Zanimivo je dejstvo, da so se udeležili ikongresa prvič zastopniki bolgarskih obrtnikov, in sicer Hartitonov, tajnik bolgarskega obrtniškega društva, ter član osrednjega odbora bolgarske zveze obrtnikov Pale-kov. Bolgarska gosta sta bila prisrčno sprejeta. Zborovalci so odposlali pozdravne brzojavke Nj. V. kralju, predsedniku vlade in trgovinskemu ministru. Upravni odbor je podal pismeno poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. Na kongresu se je predvsem govorijo o gospodarski krizi naše države, nato pa o novem obrtniškem zakonu. Zanimivo je dejstvo, da so se pri tenj podčrtavale zasluge Zveze obrtniških društev z revizijo socialne zakonodaje v smislu zahtev delodajalcev. V poročilu upravnega odbora se pravi, da je velika zasluga obrtniške zveze, da je prišlo do te socialne zakonodaje in da so vsa pripravljalna dela v tem pravcu v končni fazi. Kongres se je vršil dopoldne in popoldne. Nastopili so mnogoštevilni govorniki. Mnogo se je govorilo o obrtniškem zakonu, o zakonu o strokovnih šolah ter o zadevah obrtnikov sploh. Bile so končno sprejete resolucije kot rezultat teh govorov. Kaj pripoveduje pilot Laluette Pariz, 15. junija. AA. Na pariško letališče »Le Bourget« se je vrnil francoski letalec Laluette, ki je pred dnevi prepeljal v Romunijo sedanjega romunskega kralja. S pilotom Laluetteom se je vrnil v Pariz ordonančni oficir kralja Karla kapetan Pop. Laluette je izja vil, da je bila vrnitev princa Karla v Romunijo organizirana od romunskega poslaništva v Parizu in od prinčevih prijateljev. Princ Karel se je vkrcal na letalo v Munehenu. Pariz, 15. junija. AA. Pilot Laluette je izjavil poročevalcu »Petit Journala« o poletu romunskega kralja Karla v Bukarešto to-le: K meni je prišel prejšnji teden romunski kapetan Pop in dejal, da se nahaja v posebni misiji v inozemstvu in da bi se rad vrnil v Romunijo z rezervatnimi dokumenti o obrambi države. Letalo je pristalo v Miinclienu in tu se nam je pridružil neki adjutant, ki pa je bil v resnici princ Karol. Navidezni adjutant je prispel na letališče v avtomobilu, ki ga je sani krmaril. Imel je potni list na ime romunskega šoferja. Na letalo se je vkrcal, ka-zoč pilotu hrbet in je v takem položaju ostal ves čas polela. V Aradea Mare je letalo pristalo. Tu se je pridružil kapetan Hristea, ki je izjavil, dn je adjutant v resnici kralj Karel. Ker ni bilo bencina, je kapetan Hristea vzel kralja Karla na svoje letalo in odletel s ka-petanom Popom vred v Bukarešto. Dunajska vremenska napoved: Vroče, poletno vreme bo trajalo dalje. Verjetno ie. vi« bodo tu iu tam lokalne nevihto. Nov Gandijev nasprotnik London, 15. junija, ni. Najvažnejše poročilo z indijskega >bojišča« je monsum (t. j. veter, ki ga povzroči razlika temperature na morju iu suhem) prinesel hude nalive nad Bombay. Cesar ni zmogla angleška policija, da bi namreč, končala Gandijev solni pohod, to se bo posrečilo monsumu. Zakaj v dežju pridobivanje soli ni mogoče. Svaradžisti so zato sedaj naperili svoj napad na nov cilj, na zganjamo in davkarije. Tabor prostovoljcev v Bandarju, ki je oddaljen 70 milj od Kalkute, je policija razgnala, pri čemur je bilo 30 sva-radžistov aretiranih. Kenworthy se je izrazil, da ne bo nihče bral Simonovega poročila. Vendar pa poročajo iz Indije, da knjigarne ne morejo zadovoljiti naročnikov na Simonovo poročilo in da morajo tisoči in tisoči čakati na prihodnje po-šiljatve iz Angleške. Mobamedanski krogi so s poročilom v splošnem zadovoljni. Mohame-danski voditelj Šaukat Ali je pripomnil, da je Simonova komisija na simpatičen način upo- števala želje mohamedancev. Da bodo svaradžisti poročilo odklonili, je bilo že naprej pričakovati in njihova trditev, da je Simonova komisija Indijo zasramovala, ne preseneča. Resen znak pa je nasprotno, da so tudi liberalci in zmerni zelo razočarani. Tako piše liberalni list r-Indian Daily Maik, da se sir John Simon zelo moti, če misli, da bo v etapah izvedeni ustavni napredek zadovoljil indijsko ljudstvo. Prvi zvezek Simonovega poročila ježe ubil dragi zvezek. Zastopnik lista >Daily Herald : v Bombayu, Slocombe, je dobil iz svojih razgovorov z vodilnimi indijskimi trgovci pesimističen utis. On je mnenja, da poročilo precenjuje težkoče na poti do dominijona in ne upošteva napak, ki jih je Anglija zagrešila v preteklosti. Odklonilno stališče liberalcev in zmernih se pojasnjuje s tem, da je branje prvega zvezka povsod privedlo do prepričanja, da drugi zvezek nikakor no bo priporočil takojšnje izpremembe Indije v dominijon. Slabi izgledi za španske revolucionarje Madrid, 15. junija, m. Republikanec Mar-celino Domingo, kateremu vlada delj časa ni hotela dovoliti, da bi govoril v madridskem Ateneu, je končno le govoril. Vladi je le ča-stitati, da je prišla do spoznanja, da so take vrste govori veliko bolj nevarni, če so prepovedani, kakor če so govorjeni. Nihče, ki je poslušal ta govor o ciljih in odgovornosti republikanskega gibanja, ni dobil vtisa, da bi bil govornik v stanu povzročiti vihar revolucijo. Govor je bil v gotovi meri govorjen z dvignjenim kazalcem. Če je govornik izjavil. da je španska monarhija podrtina, gotovo on ni bil prvi, ki je to izrekel. Čisto prav je. imel, ko je zahteval, da mora med nasprotniki monarhije vladati disciplina. Eden najvažnejših predpogojev za revolucijo bi moral biti sporazum med republikanci in socijalisti. Ampak socijalisti za kaj takega zaenkrat nimajo nobenega veselja. Domingo je zahteval, da se morajo pristaši bivših republikanskih strank, ki so pripravljeni prestopiti v republikanski tabor, požuriti, da priznajo svojo novo barvo, da ne bo prepozno. Vsi politični krogi pa so Mussolinijcvi metalci bomb kažejo, ka j znajo. Nu binkoštno r.edelj« -<> i.r II mm v na v/o. nosti kralja. Mussolinija in stotisočere množice vršile velike vaje italijanskih zračnih sil, pn katerih so nalašč v ta iinmcn 7,grajeno arabsko vos z. bombami popoln« •"» porušili. (Od kednj ima arabska vas cerkev s koničastim zvonikom?). Novi nemški poslanik n Belgradu Ilirih von Hnssel, mnenju, da jo In trenutek žo davno zamujen. Naravnost čudno pa učinkuje, če se mi oni strani kot dokaz za nesposbnosl monarhije ugotavlja, da ni bila v stanu nnjli zadovoljive rešitve katalonskega problema, na drugi strani pa zmerjajo Camba /. izdajalcem, ker skuša doseči katalonsko posebne cilje z monar-histično usmerjeno politiko. Skratka, kdor je zadnji čas poslušal revolucijonarne govore v madridskem Ateneu, ji; prišel do prepričanja, da je za enkrat za uspeli revolucije v Spanij' prav malo upanja. Vlada je sklenila, da bo izvedla 5. decembra nove volitve za zakonodajno narodno skupščino. Grof Romanones pa je mnenja, da st-volitve ne bi smele vršiti pred pomladjo prihodnjega leta. Obenem izjavlja, da ni prav razpisati najprej volitve za parlament in šele nato za občinske in provincijalne upravi*. V išini red bi moral l>ili, kakor so jo to prej vedno vršilo, obraten. Španska vlada namerava, ko bodo izpiti na vseučilišču končani in bodo dijaki, ki so povzročili največ nemirov, izginili iz glavnega mesta, dovoliti popolno sv obodo za javne pol i -tične prireditve. Letalska prireditev v Zagrebu Zagreb. 15. jun. p. Zagrebški Aeroklub je priredil danes na svojem aerodromu velik letalski miting, zn katerega se lahko reče, da je dosegel zelo lep uspeh. N« iierodromu se je že od dveh zbirala velika množica ljudstva, katerih se je nabralo okoli 1000. Od zastopnikov oblasti so bili navzoči armadni poveljnik general Mntič. divizijski general Dasknlovie, podbnn Sto janovič, predsednik upravnega sodiščn dr. Zoričič, uprava Aorokluba pa je bil« zastopana po Prpicu in Bosniču. Najprej se je dvignila skupina letal tipa BregueU in sicer trije aparati, ki so jili vodili poročnik Po povit'. podporočnik 1'eofilov in narednik Pavelič. Letala s,, pokazal« skupinsko letanje in zračni delile. Vršila se je tekma /a balonom, kar je predstavljajo izredno zanimiv de! današnjegn mitinga. Vršila s,> je tudi hitrostna tekma okoli Slemena. \ kateri je zinngnl narednik Pavel i Največje zanimanje pa je vladalo za akrobacije naših znanih izvrstnih pilotov, kapitana šindiča in Bupčien. Zndivila sta že pri startu. Vsem gledalcem je zastal dih, ko jc kapitan Sin-dič izvajal svoje predrzno akrobacije. Vršil je razne loopinge, obračal je aparat okoli kril. izvajal renversement. Dvignil se je \ višino preko 1000 m ter sc spustil nato navpično navzdol, dn so dobili gledalci vtis., da letalo pada. Pri padanju se je obračal na vse strnili. 50m nad zemljo jc izrnvnnl aparat ter sc |K>novno skoraj navpično dvignil v zrak. Publika je navdušeno aplnvdirnla. /. nič manjšo spretnostjo sc je pro-duciral nato kapitan Rupčič. ki je izvajal prav iste drzne akrobacije. Navzoči sc niso mogli odločiti, kateri od akrobatov je boljši. Letal« so vrgl« nato slepe bombe, ki so eksplodirale z velikansko detonacijo ter so vse ločno zadele cilj. Zadnja točka iiiiling« jc bilo letanje občinstvu i.i« letalu zagrebškega \ero-klubu. Prireditev sc je končala v mraku. Romunska vlada pred parlamentom Bukarešta, 15. junija. A A. Nova vlada se jc predstavila poslanski zbornici. Predsednik ministrskega sveta Maniu jc prečital kraljevski dekret, ki je ž njim podaljšano zasedanje parlamenta. Nato je Maniu imel govor o povratku kralja Karola II., ki je prevzel vladarske posle. Govornik je poveličeval ta dogodek, ki je še tcmoblj pomemben, ker bo novi vladar ostal zvest ustavi ter parlamentarnemu sestavu in vodil miro-ljubno potunvo napram vsem narodom. !. Eeihlen v Londonu j London, 15. junija. x. Matjjarski mini- ( strski predsednik, grof Bethlen je s svojo , soprogo dospel danes v London, kjer ostane i tri dni. Jutri zvečer bo v madjarskeni posla- i ništvu dinc, katerega se bosta udeležila tudi MacDonaid in Henderson., V torek bo grof i Rethlen gost angleške vlade v prostorih po- j slanske zbornice, v sredo pa ga bo sprejel , angleški kralj v buckinghamski palači. An- | jgješki listi naglašajo dar.es, da jc smatrati | obisk madjarskega ministrskega predsednika i v Londonu samo za čin vljudnosti ter da so ! vsa madjarska pričakovanja, da bi prišlo do I pogajanj o reviziji trianonske mirovne po- i godbe in reparacijskega vprašanja, neumestna. Dalje pa listi izjavljajo, da imajo Bethle-nova gospodarskopoiitična pogajanja glede izdaje madjarskega posojila več realnopolitič-nega pomena. Major Fabsi zapustil Avstrijo Dunaj, 15. junija. x. Major Pabst je danes dopoldne predložil dunajskemu deželnemu glavarju, to je županu Seitzu, rekurz proti odločitvi policijske direkcije, s katerim se odpravlja iz Avstrije. Ta njegov rekurz je bil odbit. Nato je izjavil Pabst, da hoče v akih razmerah čimprej zapustiti Avstrijo. Po kratkem posvetovanju se je s Pabstovim pristankom sklenilo, da ga pošljejo na letališče v Aspern, kamor sta ga spremljala dva policijska uradnika in kamor je prišla tudi Pabstova soproga, ki je bivala v Innsbrucku. Pabst in- njegova soproga sta v spremstvu dveh policijskih uradnikov odletela v Benetke, kamor bosta dospela tekom večera. Italijanstti kralj v Turinu Turin, 15. junija. AA. Semkaj je prispel italijanski kraljevski par, ki ju spremlja minister vojske Gazzera. Danes bodo v prisotnosti kralja in oblasiev otvorili spomenik topničarslvu. Spomenik jc zgrajen v obliki triumfalnega loka z alegoričnimi topničar-skimi skupinami. Na slavnost so prispeli zastopniki topničarstva in strojnih pušk iz vse Italije. Mesto jc v zastavah. Po ulicah vlada živahno vrvenje. Po Segrnvovi nesreči London, 15. junija. AA. Vsa javnost je še vedno pod vtisom nesreče, ki se je pripetila pri poskusu novega svetovnega rekorda za motorne čolne in ki je zahtevala življenje angleškega dirkača in rekorderja Segrava. Kraljevski par je poslal vdovi ponesrečenega športnika sožalno brzojavko. Med drugimi je izrazil sožalje italijanski minister za letalstvo Balbo. Strašna nesreča v kinu ■?8 otrok zgorelo. Pariz, 15. junija. AA. Po poročilu i/. iJoskve je v nekem kinu v Harkovu izbruhnil požar. Predstavi je prisostvovalo 500 oseb. V plamenih je našlo smrt 28 otrok. 6 je bilo težje, 5 lahko ranjenih. V zvezi s to nesrečo je bilo odstavljenih več višjih uradnikov prosvetnega oddelka v Harkovu, ki jih smatrajo za posredne krivce te požarne nesreče. 75 letni jubilej katoliških rokodelcev Ljubljana, 15. juni ja. Jubilej katoliškega društva rokodelskih |n>-niočnikov \ Ijubljani so jo v/.orno izvršil |x> določenem sporedu, /jut rti j ob H je v svoji pri-< i i jr i presvetli škuf dr. Gregor Rožnimi prelepo ru/predel versko |>liit društvenega delovanja in želel društvu na istem mestu božjega blagoslova. nn katerem je ob pr\i društveni obletnici blagoslovil društveno zastavo oče rokodelske organizaci je Kolping. Pri sv. maši. ki jo je opravil saui g. škof, je pel pomnoženi društveni pevski zbor. Ob tO so člani iu gostje dvorano v Rokodelskem domu iiopolnoma napolnili, tako da so je moglo slavnostno zborovanje točno začeti. Med udeleženci je bil prevzv. škof dr. G. Rož-mttn. vseuč. prof. dr. Ušen.ičnik in dr. V. Korošec, svetnik dr. Levičnik, dr. V. Gregorič, društveni člani in razni zastopniki, med njimi zastopnik g. burni lianski inšpektor Lužur, Ivan Ogrin z.a TOI. dr. Likar zu Oti/A), glavur Na rte Velikonja zu akatl. starešinstvo iu Ljudski oder, prof. Ivan Dolenci- zu Prosvetno /vezo, ravnatelj Janko Jeglič za Župansko zvezo, dekan Kete z.a Društvo rok. pomočnikov na Vrhniki, urednik Itadešček za Stavbeno obrtno zadrugo, delegati društev rok. pomočnikov iz Novega mesta in Maribora. Društveni predsednik kanonik VI. Stroj je otvoril zborovanje iu predlagal mlanostne brzojavke Nj. svetosti papežu. Nj. Vel. kralju in knezoškofu tir. A. B. Jegliču, ki so bilo vse .sprejete z bučečim aplavzom. Nato se jc zahvalil g. banu inž. Sernecu, ki se jo udeležil snoč-njo slavnostne predstave in tudi danes ]K>slal.na zljorovanje svojega zastopnika, ter iskreno i>o vrsti pozdravil vse zastopnike, oblast i in organizacij, omenjajoč, du jc številno zastopstvo in izredno veliku udeležba pri zborovanju dokaz priznanju društvu za njegovo tiho tlelo in mu bo to tudi bodrilo z.a bodočnost. Omenjal je mimogrede, kako je društvo iz svoje tihe celice pošiljajo i u šc pošilja zrele delavne može v razne stanove. Iz. njegove srede so izšli igralci Danilo. Vcrovšek, Bukšek, Nučič, Hasbergcr, operna pevcu Kovač. Bujtle in drugi. V društvenem imeniku so blešči ime umrlega tovarnarju Žab- karjtt..obče spoš-tovunegu podjetnika A v g. Mar- tinčiča, Rojinc itd. Vsi li uspehi so viden blagoslov tihega -društvenega delovanja v preteklih letih. (i. vseuč. prof. dr. V. Korošec je v jedrnatem govoru orisal razmerje kutoliča nstv a do rokodelstvu. Prešel je od tisočletij preti Kristusom preko poganskega Itinui, ki je smatral rokodelstvo za nevredno prostega državljana, pa tja preko delav nice v Nazaretu do današnjih dni. Prelepe besede so zagrabile )>oslii.šulco prav nu o-utlurjal potrebo umetno-obrtnili šol, ki bi nam mogle preskrbeti vse, česar potrebujemo, in bi nas osvobodile tujega uvoza. S tem podrobnim delom je treba pomagati pri graditvi naše velike domov ine. T tuli njegov govor je bil sprejet z iskrenim priznanjem, nakar jo proeitnl predsednik nekatere doišle eustitke in pozdrave, ki so jili poslali: prevzv. knezoškof dr. R. Jeglič, pomočnik g. bana tir. Pirkmajer. gledališki režiser I', ltasberger. prof. tir. Ažniun iz Novega mesta, ML,danski krožek s kodeljevega itd. Prvi je nato čustital društvu škof dr. l«ož-man, primerjajoč društvo s seminarjem in laboratorijem nu vseučiliščih, kakor se tum vse podrobno preštudira in preizkusi, preden se izloči javnosti, tako se v podrobnem društvenem dolu vse pretehta. ko so častitali društvu še zastopniki v imenu svojih organizacij, se je spomnil urednik Radešček še posebej društvenega predsednika in njegovega rojstnega dneva, ki ga obhaja prav danes. Ntivzoči so se pridružili častitki prav / iskrenim burnim aplavzom, nakar so pevci odpeli -Povsod Bogat iu s tem zaključili zborovanje. Popoldne sc jc vršila na vrtu Rokodelskega doma živahna zabava, poživljena s petjem in tamburanjem. Tudi lepo vreme je po svoje pripomoglo, tla se je izvršila vsa prireditev v najlepšem redil in v dobrem razpoloženju. Prosvetni tabor Gorenjcev šmartin pri Kranju, 15. junija. /a šmnrtinsko župnijo jc bil včerajšnji dan velik, slovesen trenutek, velepomemben in veličasten, ko sc jc vršila vpričo številnih slav-nosti prisostvujočih množic blagoslovitev ponosne m monumentalne stavbe šinurtinskega doma. Tiho, vztrajno in požrtvovalno — Ic v blagor bližnjega — posvečeno delo jc ta dan slavilo svoj triumf nad tako velikim in dovršenim uspehom, kot se lahko upravičeno smatra gradnja stavbe. Šmarlinski dom, bodoče žarišče in središče vsega prosvetnega udejstvova-nja, jc danes pred nami v popolni dovršenosti, tako da vzbuja mogočne vtise in občudovanje Icr domače in prijazno vabi vsakogar, da posveti in žrtvuje svoj prosti čas, svoje sposobnosti delu v teh vabljivih prostorih. Že na predvečer tega za vso obsavsko okolico tako izrednega dne je zavladalo med zbrano množico slovesno razpoloženje, ko jc kranjska godba v čast g. župniku Al. Šareu, velikopoteznemu tjraditeliu in zasnovatelju Smartin-skega doma, priredila pred župniščem podok-nico, ki ic privabila velike trume ljudstva in povzročila splošno navdušenje. V gledališki dvorani se jc noto vršila uvodna slovesnost z zelo pestrim programom. Množica ie popolnoma napolnila okrašeno in razsvetljeno dvorano, v prvi vrsti pa jc bil g. župnik, odbor prosvetnega društva in več odličnikov iz Kranja. Nastopil je domač pevski zbor iz Šmartno, ki jc občuteno zapel več narodnih pesmi. Vmesne točke jc izpolnila kranjska godba. Glavni del večernega programa jc bil govor tajnika Prosvetne zveze g. Zora, ki je obrazložil pomen važnega dogodka, in v imenu društva sporočil g. župniku, da ga je društvo imenovalo za častnega člana, predsednik pa mu je izročil veliko, lepo diplomo. Včeraj dopoldne ic bila v župni ccrkvi ob 9 slovesna sv. maša, ki jo je služil g. kanonik dr. Klinar. On je imel tudi prav lepo zasnovan cerkven govor. Pri sv. maši sla pela združena kranjski in šmarlinski moški zbor. Z zastavo Prosvetne zveze in z Jeseniško godbo na čelu sc jc sprevod po maši podal pred dom, kjer «-•: je zunaj in v notranjosti izvršila slovesna blagoslovitev prostorov. Nato pa je g. župnik Šorc otvoril prosvetno zborovanje, se zahvalil vsem, ki so pomagali pri graditvi doma in utemeljil p>'rcbo po tej stavbi. Glavni govornik zborovanja je bil bivši oblastni komisar g. dr. Marko Natlačen, ki ic z jasno in odločno besedo razkril sliko nosili socialnih potreb, teženj in kulturnih razmer, ki nas silijo k enotnemu energičnemu krščansko-prosvetnemu delil. Zborovalci so pozno sledili njegovim tehtnim izvajanjem in z odobravanjem sprejeli njegov govor. Okrog 11 sc jc dopoldansko slavje zaključilo. Popoldne se jc po litanijah v dvorani vršil nastop in pevska tekma združenih zborov kranjskega pevskega okrožja. Zunaj oa se je nato razvila živahna ljudska zabava, ki so jo poživljale pevske in godbene točke. Slovesnost, ki sc jc končala z nastopom noči, bo vsled impo-/antnegu vlisa gotovo vsem udeležencem ostala v nepozabnem spominu. Šmartinski dom, ta simbol mladostne moči in podjetnosti, pa naj vsestransko služi programu in namenu, za katerega so ga faruni z obema gospodoma na čelu določili in zgradili. Družba JURIJA" Dunajska cesta št. Telefon: 2820 Premog Drva Koks Spomenik kralju Petru Belgrad, 15. junija, u. Iz Sremskc Mitro-vice poročajo, da se je danes vršilo tamkaj na izredno slovesen način odkritje spomenika pokojnemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Tej svečanosti so prisostvovali zastopniki Nj. Vel. kralja, vseh civilnih oblasti, številno prebivalstvo iz Sremskc Miirovice in Sretna sploh. Vsesokolski zlet Belgrad, 15. junija, u. Na sokolskcm zle-tišču so danes nastopile vojaške enote iz vseh krajev naše države. Dočim so sc včeraj vršile tekme v lahki atletiki, so bile danes na dnevnem redu proste vaje. Današnji dan je bil eden najpomembnejših za časa sokol-skega zleta. Ta manifestacija jugoslovanska misli je tako sijajno uspela, da je zadivila tisoče in tisoče gledalcev, ki so bili zbrani na današnjih prireditvah. Vajam vojaškega sokolstva sta prisostvovali Nj. Vel. kralj in kraljica, celokupni diplomatski zbor in deset-tisoča množica. Diven je bil pogled na krepko našo armado in na njeno vzorno disciplino. Ogromno odobravanje in navdušenje, ki je sledilo vsaki vaji, je bilo dokaz prijateljstva in velikih simpatij ler iskrenega zadovoijsva niosebnim ozirom na napredek mariborskega mesta. Podžupan dr. Lipold se je pri tej priliki zahvalil vsem. ki so na ta ali drugi način pripomogli k temu, da se je moglo kopališče že letos otvoriti. Okrožni inšpektor dr. Sehaubaeh izreka kot zastopnik državne oblasti mestni občini toplo priznanje. Mestni poveljnik, general Stanisav-ljevič napija v krasnih besedah mestnemu županu dr. Juvanu, podžupanu dr. Lipoldu in vsem občinskim svetnikom. Inž. Pebeljak pozdravlja v imenu Plavalne zveze. Priniarij dr. Cornic se pridružuje izjavam predgovornikov v imenu mariborskih zdravnikov, prof. Kenda pa v imenu Narodne odbrane. Med leni pa je v vseh treli bazenih zaživelo, zlasti je bilo veliko mladine, pa ludi preko ograje se je takoj v popoldanskih urah jeln zbirati velikanska množica ljudi, ki se je udeležila otvoritvenih slovesnosti. Računa se, da se popoldanskega narodnega slav.ii udeležilo preko 10.003 ljudi, ki so si r. zanimanjem in priznanjem ogledovali naprave krasnega kopališča. Od rane ure pa pozno v noč so mestni avtobusi prevažali ljudi na Mariborski otok. Po Kamniški cesti pa so ves čas drčnli avtomobili in motorna kolesa. Ljudsko slavje na otoku se je zlasti razgibalo ob neumornem svirnnju »Drave-. Zvečer pa je otok zažarel v blesteči ilumina-riji. ki je ob žarometu dobila še svoj poseben sijaj Za vse. ki so skozi leta delali na uresničenju spočetka drzne misli kopališča na Mariborskem otoku, pa je bil današnji dan praznik in dan zadoščenja. Zborovanje Jugo gasilske zveze Ljubljana. 15. junija. Danes ob 10 dopoldne se je vršilo v dvorani vsakoletno zborovanje Jugoslovanske gasilske zveze. Današnje zborovanje jc bilo j>o-vsem v znamenju bližajočih se kongresnih dni slovanskega gasilstva v Ljubljani. Na gasilsko zborovanje so prišli delegati v krojih. Po končanem verificiranju delegatov je ob poi 11 otvoril zborovanje starosta JGZ g. Josip Turk. Ugotovil je. da je zastopanih ua zborovanju 52 gasilskih žu.p s 74 delegati. Starosta je s primernim nagovorom pozdravil vse prisotne delegate, posebno pa častnega člana 'JGZ g. Ignaca M e r h a r j a i/ Dolenje vasi pri Ribnici. Posebej je poadrav.il še zastopnika banovine g. Kristana z -željo, naj pri banski upravi tolmači želje in potrebe gasilstva. Bonsko upravo pa prosi starosta nadaljne naklonjenosti in pomoči. Preoitan jc bil nato udanostni brzojftv JGZ Nj. Vel. kralju, ki so ga -zbrani delegati z velikim navdušenjem odobrili. Govoreč o bližajočem se kongresu .je starosta poudarjal, da hoče naše gasilstvo s tem kongresom poudariti svojo moč in zmožnost ter hoče poikazati, kaka disciplina vlada v njegovih vrstah. Zastopnik bauske uprave g. K r i s i a n sc je zahvalil za lep pozdrav staroste. Danska uprava kot nadzorstvena oblast posveča gasilstvu, tej prekoristni ustanovi, veliko pozornost. V imenu hanske uprave želi govornik Zvezi najlepše uspelie. Zveza v preteklem letu Tajniško poročilo je proča1 g. Milko llo j a n. Glavne misli je iz njegovega referata priobčil o binkoštih že »Slovenec«. Na njegov predlog je bilo soglasno sklenjeno, da Zveza posodi kongresnemu odboru za najnujnejšo potrebe znesek 10(1.000 Din. dokler ta odbor ne prejme obljubljenih inu podpor. Posebna delegacija Zveze pu bo prosila župana dr. Puca, na j dovoli otvoritev primernega kredita iz zneska 300.000 Din, ki ga je dovolil ljubljanski občinski svet za gasilstvo. Za nadaljnje častne člane Zveze so bili na predlog g. Sajovica izvoljeni gg. Jernej Vengust (Celje). Ludovik Mnšok (St. Vid pri Ptuju). Fr. Pristovšck (Ljubljana), Ivan Rus (Bled), Ivan Rakošc (Slru/a pri Novem mestu). Konrad Go-logranc (Gaberje pri Celju), Jožef Arhar (št. Vid mul Ljubljano). Franc Lojovic (Litiju). Fr. llanžolič (Ormož) in na predlog g. Mcžka še stari sodelavec pokojnega Burleta ili soustanovitelj Zveze g. Janko Ilojun. Vsi častni člani so bili izvoljeni z navdušenimi ovacijumi. O proračunu Zveze je poročal g. Pristovšck. Du so krije vsaj zn silo proračunski primanjkljaj, sc zviša letna članarina za člana cm I 3 na 4 Din. Občni zbor jc zaključil starosta Turk s pozivom na članstvo, naj še marljivejšc dela iu se pripravlja zu kongres in s prošn jo na zastopniku bauske uprave, naj tu še nadalje p:>d-pira gasilsko gibanje. Širite Slovenski lisi! I ucli letošnja liorbu za lc|x> Shollovo trofejo jo bila kakor lanska zelo napeta in so jc: končala z malenkostno razliko v prid Ilirije. Kur se samega tekmovanja tiče, je treba ugotoviti It p napredek napram lanskemu tekmovanju, bodisi \ kvantiteti kot v kvaliteti. Dočim jc luni startalo 18 štafet s 117 atleti, se jc- letos pomnožilo število stufet na 29 in število atletov na 188. Časi so letos v splošnem boljši, ker sta bila dva zboljšanu. eden celo precej, dočim sta bila dva neznatno poslabšana. Tekmovalo se je v štirih skupinah: Juniorji A. start pred slaščičarno Krzen na kongresnem trgu, proga dvakrat jx> sto in šeskrat po 60. torej 4+Om s petimi predajami. — Juniorji B. start nu Dunajski cesti blizu igrišča Primorja, proga dvakrat po tisoč in štirikrat po 100. torej 2400 m s petimi preclujami. — Juniorji C, start nekoliko višje od igrišča Primorja. proga 2000 plus dvakrat po I (HM) plus 300 plus 20(1 plus dvakrat po 100. torej 4700ni s šestimi predajami. — (XI-rusli. start par sto metrov proti severu od Primorju. proga 3200 plus 1500 plus 800 plus 400 plus trikrat po 200. torej 6500 m s šestimi pre-dajumi. Zu vse štiri skupine je bil cilj preti stranskim vhodom v palačo IPD na Aleksandrovi cesti. Klasifikacijo so določile propozicije zu ta lek tako, tla dobi prva štafeta toliko točk, kolikor jo v tisti grupi prišlo stufet na cilj, druga eno točko manj itd., zadnja štafeta prejme eno točk o. Klub doseže tedaj v \suki skupini toliko točk. kolikor pluccmcntov jc "dosegel. Vsota toč k iz poedinih skupin tla končni rezultat. Štafete so prišle v cilj tako: Juniorji A: I. Ilirija (60.9, lani 62.4). 2. Primorje-. 5. II. 4. II. 5. Pr. 6. Pr, 7. Pr. 8. Pr; točko 19 : 17 zu Ilirijo. Juniorji B: t Primorje (3:40.6. lani 7:26.2!), 2. Ilirija. 3. II. 4. Pr, 5. Pr. 6. II, 7. II: točke 14 : 14. skupaj 33 : 3| /.u Ilirijo. Juniorji C: t. Primorje (15:17.5, luni 14:51.8), 2. Pr, 3. ||. 4. II. 5. II, 6. Pr; točke 9 : 12. skupuj 42 : 43 /a Primorje. Odrasli: t. Primorje 19:34.8 (lani 18:24). 2. Ilirija. 3. ||. 4. Pr. 5. II. 6. Pr. 7. II. 8. II: točke 20 : 16. skupaj 62 : 59 zu Ilirijo. Od posameznih mest sta kluba dosegla: prvih II I. Pr 3. drugih II 2, Pr 2, tretjih II 4 Pr 0, četrtih II 2. Pr 2, petih II 2, Pr 2. šestih 11 I. Plavalne lekme na Mariborskem otoku Vrhovni sodnik Sancin. sotlniki ing. Debe-tjak. Kulič. dr. Kramaršič. Posehl. Ribar ter ing. Bleivvcis. I. m prsno zu gospode: I. skupina: t. Wilfan (Primorje) 31. 2. Turnšek (Ilirija) 3t dve petini, 3. /irovnik (Ilirija). — 2. skupina: L Parma (Primorje) 34. 2. Otrirbo (Ilirija) 55.8. II. 50 m zn dame, prosti stil: t. Lnmprct (11.) 59 d\o poti ni. 2. Prodan (U.) 41 osem desetin, 3. Fcttich (II.). IU. 100 m prsno dame: I. Sever Klu (II.) 1.47 štiri petine. 2. Sever II. (II.) 1.47 šest de&c-tin, 3. Tome (Pr.). IV. Gospodje 100 m hrbtno: 1. Wilfun (Pr.) 1.26 tri pcitne, 2. Zirovnik (II.) 1.29, 3. Sturm (Primorje). Skoki tO m: Struad in Cerček (II.) 4 skoki. Zilierl (II.) 3 skoki. Dovčar (Železničar) 2 -koku. Zu mariborske plavače: Dame 50 m prosti stil: 1. Leskov ur Ljubica. 2. Vadno-v in 5. Fiirst (vse tri Maribor). Moški 30 m prosti stil: I. Jundl (Maribor), 2. Bcrtoncelj (Maribor), 5. Bezjak (Rapid). 4. Kukovoe (Maribor). 5. Hartlieb (Železničar), \Vntcniolo med Ilirijo in Primorjem jc žu-l:!>og izostal. Zukaj, ni znano. Bastya : Ilirija Penovno gostovanje madžarskih profesionulov. Nu praznik 19. junija (v čctrtckl odigra Sk Ilirija zopet važno mednarodno nogometno tekmo. to pot z izvrstnim Bastva FC, rcnomirnnim klubom madžarske I. profosijonalne ligo. Bustya prične s tekmo v Ljubljani daljšo turnejo po Jugoslaviji. Proti Iliriji nastopi tedaj odpočitu in ker so od ljubljanskega rezultata odvisne nekatere uatlaljne tekmo, bo imel naš prvak proti njej mnogo težje s-tulišče kot ti. juniju proti Budupesti 5. ker. FC. Izredno kvaliteto Bastvc dokazujejo zlasti rezultati 4 : 2 proti llapidu na Dunaju, 3 : 0 proti Ferenczvaros FC. v prvenstvu. 2 : I preti Kispest. 1 : 1 proti Ilun-gariji. 5 : 0 proti Bocskuv. Bastva nastopi proti Iliriji kompletna. V moštvu jc več madžarskih reprezentativnih igralcev. Hrvatski spori Zagreb. 15. jun. p. JNS je odgodil odigraujo tekem za državno prvenstvo, ker bi bilo na ta način otežkočeno naše sodelovanje pri tekmovanjih za svetovno prvenstvo v Montevicleu. Zagreb. 15. jun. p. Danes sc jc vršila mnogo pričakovana tekma mod Haškoni in Concordio, ki jo končala s 5 : 0 (3 : 0) za Haška. S tem si jo ila.šk priboril naslov prvaka zagrebško nogometne potlzveze. — Kot predigra tej tekmi je igral Grarljanski proti Železničarju s 7 : I. — \ nižjeraz,rednem prvenstvu so se pri današnjih tekmah dosegli sledeči rezultati: Grič : Uskok 7 : 3. Slavija : Makabi 4 : 0. Savn. : Maksi mir 8 : I, Zmaj : Žš.k 6 : 3, Olimpiju : Učna 5 : I. Zel : Zrinjski I : I. Sloga : Meteor 8 : 0. Scgedin. 15. jun. p. tukaj so je vršila prijateljska tenis tekma nietl Jugoslavijo in Madžarsko. ki jc končala /1:1. Inozemski šport Milan. 15. jun. A A. Semilinalnc teniške tekme inctl Italijo in \vstraIijo za Davosov pokal so izpadle nastopno: De Štefani jc premagal Bopmauna, De Morpurgo pa je odpravil Cravv-forda v tekmi, ki jc trajala tri ure. Dunaj. 15. jun. \. Turško moštvo GalaU Se-rail je igralo proti llakoah ili izgubilo igro z 0 : I (() : o). Poprej pa sta igrala nu igrišču llakoah VVSk : Poštnemu športnemu klubu z 2 : I C : n. Debrec.in, 15. jun. v boju za madžarski pok a I jo Bocskuv i/ Debrecinu nepričakovano porazil Fercu/vafos i/ Budimpešte /.2:0(1: 01. Budimpešta. 15. jun. \. Ing. Lampilh je vče-* raj s svojim malim letalom >Romat atartul, da Pr 3. sedmih II 2, Pr t. osmih II I, Pr I; Ilirija je dosegla tudi ono deveto mesto (v skupini odraslih). toda ta stiilelu je bila diskvalificirana. Ilirija je loroj postavila 16 štafet (plusiralo sijih jc 15), Primorje pu 14. Morda jo ta mali plus, otlnosno minus odločil, kajti moči so bile .sicer, kakor jo videti i/, te ruzpredelbc, proce/ uravnovešene. G leti o eu so v jo omeniti, tla sta jih izboljšali najmlajši skupini, dočim so jih seniorji in starejši juniorji kolikor toliko poslabšali. čeprav jc bilo /natno zanimanje /u tek ju* niorjev. ki so prišli prvi nu vrsto, je vendar glavni sportui interes veljal štafetam odraslih, /lasti obema najmočnejšima. V teh štafetah so nastopili stari borci, davne lirme, /o mnogokrat preizkušene- in uspešne. Zmagala jc v tej skupini tudi letos sluieta Primorju (v postavi SLip-ničur. Blatnik, Žorgu, Korče, lludelist. Slamič. Jug) preti ilirijansko (v postavi športi, Kutner, sifror. Ha k. Habie*. Zupančič' V. Stepišnik). Slap-uiour in sporu slu prodala skoro istočasno, ku-mer po jo oddal kukih 30 m pred Blatnikom, tako tla ie moral /.orga loviti svojega tekmecu šifrerja; razdalja med obema se> jc počasi manjšala. ob vstopu v (V>j/.o\o cesto --tu bila ua enaki višini, pri predaji pu je bil /orga 10 m prod šifrcrjrni. Odslej \odijo tekati Primorju. ki razdaljo čedulje bolj stopnjujejo: Jug režo cilj kakih 150111 pred Ste pišnikom. Prava borba je bila tore j samo mod K umer jeni in Blatnikom ter med /orgo in šifrorjem. potlej so sprintarj Primorju >umo večali pridobljen teren. Ce torej resumirumo: l.op številčen napredek. tudi kvaliteta zadovoljil jc. Ilirija si jc v drugič priborila peikal (lani je zmagala v rušili« r ju 20 : 24). O orgaiii/.ai iji pu je trehu reči. Ha je bila slaba. Ne/adostnu \ udininistrativ nem pogledu saj sc nj moglo ugotoviti niti. kdo jc startni, nemogočo v tehnični izvedbi: vsa prireditev sc jo zavlekla od 10.43 (čctrtiirnu zamuda!) do 13' S tc pluti, v propagandnem pogledu, prireditev ni uspelu. ker >o so ljudje v poedinih intervalih strahov ito tiadologoensili: ta ugotovitev jc tem težju, ker so lanska poročilu organizacijo zelo pohvalila. Pohvalila pu so tudi zadržanje občili siva. cesar lotos ne' moremo storiti. Nedorasla mladina sc je okoli e il ja žc tako nedisciplinirano vedln, du zasluži nujostrejšo grujo. -c. |K>bijc elosetlanji trajnost ni ickortl /i< h ie s tem ptibil lanski francoski rekord l amela za več kakor 300 k m. Dunaj. 15. jun. v. Ob silni vročini jo bila danes mednarodna tenis tekma mod francoskimi mojstri in dunajskimi igrulc-i. Navzlic vročini sc je obralo nn igrišču mnogo občinstvo. Igra jo potekla zelo živahno. Zmagali so Kran-cozi proti I)unujčnnom s 7 : I. Ljubljana Umrlu jo v vis.uki starosti gospa Ana pl. To r nago. Pogreb bo v torek ob 4 popoldnc-Blug ji spomin! Preostalim nase iskreno so-žnljc! * Vojaški obvezniki, čdslnilti iu moštvo, ki so sposobni planinci in kvalificirani planinski voditelji ter žive stalno v Ljubljani, naj sc ztjlasc v svrho cvidcncc in morebitne spremembe voi-necja razporeda s tozadevnimi dokd/ih v torek 17. juniia ined uradnimi urami (od do 14) v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1, st)bu šl 4. * V l>cli dvorani l niouu sc jo zvečer ob 8 v r-šrla Ic|ki priroelitcv tukajšnjih Rusov in prijateljev ruskega narodu. Prireditev jc imela naslov .-Dan ruske kulture«. SALDA-K0NTE ŠTRACE - J0URNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. N0D1 PO IZREDNO UGODNIH CENAH KN JEGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE najlnftjega in naimodernejšetfa tip* naj- |SpMff^ boljših svetovnih tovarn. OtroSki ro-zički od najpriproslejšejja modela. Izdelujejo »e tudi po oknsu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „T»8BUWA.~ S". SS. S;., toraraa drskoSes . otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karloiik« c it. 4. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 1. poglavje. Plavajoča čer. Čudovit dogodek, ki si ga nihče ni mogel razlagati, je v letu 1866. razburil ljudi po vsem svetu ter je gotovo ostal vsem v spominu. Posebno razburjeni so bili pomorščaki. Veletrgovci, ladjedelci in posestniki brodov, kapitani tako trgovskih kakor bojnih ladij, oficirji vojne mornarice evropske in ameriške, in seveda tudi vlade vseh držav — vsi pa so sc pečali s to izvanredno zadevo. Stvar je bila ta, da so nekaj časa sem mnoge ladje na visokem morju zapažale nekaj ogromnega: dolg, vretenu podoben predmet, ki se je včasih svetil. Pomorščaki so trdili, da je zagonetna stvar bila daljša od kita in da je tudi veliko hitrejše plula. Zapiski, ki so jih beležili kapitani v ladijski dnevnik, so se precej natančno vjemali tako glede oblike in obrisov zagonetnega stvora kakor glede njegove velike hitrosti, ki se ni dala oceniti, pa neverjetno velike sposobnosti kroženja in kretanja, ki je izgledalo, kakor da izhaja od živega bitja. Če je to bila žival iz razreda cetacej ali kitov, potem je presegala dimenzije vseh živali, ki jih je znanost dotlej klasificirala. Niti Cuvier niti Lacepede ali Du-meril ali Quatrefages ne bi bili priznali obstoja takega velikana, razun če bi ga bili videli v lastnimi očmi. Če se je vzela povprečna mera opazovanj, potem je to čudovišče, ki so mu nekateri pripisovali dolžino 200 čevljev, drugi pa, ki so brez dvoma pretiravali, 1000 čevljev, vsekakor bilo večje nego katerakoli pošast, ki je kdaj živela v morskih vodah — čc je sploh eksistirala. Eksistirala pa je — to dejstvo se ni dalo več tajiti! In če vpoštevamo nagnjenje, ki človeške možgane nagiba k vsemu čudovitemu, bomo razumeli razburjenje, ki ga je ta nadnaravna prikazen po vsem svetu povzročila. Nihče se ni upal označiti zadevo kot bajko. 20. julija 1866 je parnik ^Governor Higginson« od paroplovne družbe »Kalkutta in Bumach« kreta-jočega se velikana srečal pet milj od avstralske obali. Kapitan Baker je izpočetka mislil, da ima pred seboj neznano čer. Bil je že na tem, da določi širino in dolžino po Greenwichu, kjer se je nahajala — ko sta naenkrat z neznanskim švistom in žvižgom iz- bruhnila iz »čeri« dva 150 čevljev visoka vodena stebra. Pomorščaki niso zdaj vedeli, ali imajo opraviti z geyzirom, ki je bruhal iz podvodnega ognjenika, ali pa z dotlej neznanim vodnim sesavcem, ki je metal iz sebe vodna stebra, pomešana z zrakom in paro. Isti dogodek je opazoval 23. julija istega leta v vodah Tihega oceana »Christobal Colon« od »Za-padnoindske in Pacifiške parobrodne družbe«. To je pomenilo, da se je ta ogromni ekscmplar družine kitov kretal s čudovito brzino, kajti »Governor Higginson« in >Christobal Colon- sta v presledku treh dni opazila na dveh točkah zemljevida, kista bili razdaljeni druga od druge nad 700 morskih milj. Štirinajst dni zatem sta -Helvetia« od »Com-pagnie Nationale« in »Shannon« od »Royal-Mail-družbe«, ki sta pluli krov proti krovu v tem med Združenimi državami in Evropo ležečem delu Atlantskega oceana, 2000 milj daleč od gori omenjene točke, druga drugi signalizirali, da sta videli pošast med 42" 15' severne širine in 60" 25' zapadne dolžine po Greenvviškem meridijanu. Na podlagi tega opazovanja, napravljenega istočasno od dveh nasprotnih strani, so prišli do zaključka, da znaša dolžina se-savca minimalno 350 angleških čevljev ali 160 metrov, ker sta namreč obe ladji bili krajši od živali, dasi je vsaka od njiju merila 100 metrov od prednjega do zadnjega števena. Znano pa je, da v vodah Aletntskih otokov, kjer se nahajajo največji kiti, celo v bližini Kulammoka in Umgullija niso še nikoli vlovili živali, ki bi imela več ko 65 metrov. Komaj sta dospeli v Evropo te dve poročili drugo za drugim, so že sledile nove vesti in sicer s krova transatlantskega parnika Pereisa«. Potem je prišlo poročilo, da je »Aetna« od »Immanske linije« z morskim velikanom trčila skupaj, o čemer so napisali protokol častniki francoske fregate »Norman-die«. Na krovu angleške bojne ladje »Lord Clyde« jc štab kommodora FitzJamesa tudi napravil zelo natančen zapisnik o svojem srečanju s čudoviščem. Vsa ta potrdila tega izvanrednega pojava so javnost silno razburila. V deželah, kjer se ljudstvo bolj nagiba k šalam, so brili burke iz čudežnega pojava, toda v Angliji, Ameriki in Nemčiji, kjer prevladujeta resnoba in praktičen smisel, so se s pojavom bavili z učenjaško temeljitostjo. Povsod v velikih središčih trgovine in prometa je poštast prišla v modo. Opevali so jo v kavarnah, napadali v časopisih, predstavljali na pozornicah. Novinarji so si izmišljali o njej najbriljantnejše race in objavljali najbolj fantastične podobe. Ponatiskovali so celo poročila o sličnih dogodivščinah: mnenja Aristotela in Plinija, krsta v take pošasti verovala, potem norveške pripovedke škofa Pontoppidana, beležke Pavla Eggede-ja in končno poročila Harring-tonova, o katerem smemo pač predpostavljati, da je bil v dobri veri, ko je trdil, da je leta 1857. na krovu »Castillana« videl oni orjaški eksemplar kače, v katero je verovalo človeštvo do najnovejšega veka. Zdaj je izbruhnila polemika brez konca in kraja med onimi, ki so ta pojav imeli za resničen, in med velikim tropom nevernih Tomažev; prepirali so se v učenjaških zavodih in v znanstvenih publikacijah. »Vprašanje orjaške pošasti« je razplamtevalo vse duhove. Resni časnikarji, ki delajo iz znanstvenega nagiba, so se nahajali v ljuti borbi s pisači, ki z duhom trgujejo, in na obeh straneh so se prelivali potoki črnila. Nekateri so pa tudi izgubili nekaj krvi v dvobojih, ki so si jih napovedovali, ker so se čutili užaljene po svojih nasprotnikih, ki so obstoj čudo-višča priznavali ali zanikovali. Pol leta se je ta borba vodila, ne da bi mogla ta ali ona stran reči, da je zmagala. Globoko učenim razpravam Brazilskega Geografskega Instituta, kraljeve Akademije Znanosti v Berlinu, Velikobritanske družbe, Smithsonovega Instituta v Washingtonu, člankom v »Indian Archipelago«, v »Cosmosu«, abbeja Moigno, v »Mitteilungah« Petermanna itd., je odgovarjal mali tisk z bombami svojih več ali menj duhovitih protirazlogov in smešnic. Najbolj vneti zagovorniki napredka človeškega duha in zahleti sovražniki babjeverstva, ki se večinoma najdejo v redakcijah provincijalnih listov, so rotili svoje sodobnike, naj za božjo voljo ne verujejo v obstoj veli-kanov-osmonožcev, morskih kač, devic in podobnih izrodkov prismojenih mornariških možganov. Končno je glavni sotrudnik nekega francoskega satiričnega žurnala, katerega se je bal ves svet, pod psevdonimom Hippolyt prizadjal morski pošasti zadnji udarec, tako da je med gromovitim smehom velike množice nejevernikov popolnoma izginila s površja. Časnikarska duhovitost je zmagala nad resnobo onih, ki so se bili z učenjaško vestnostjo lotili preiskave pojava, v katerega resničnost po tolikih opazovanjih niso mogli dvomiti. V prvih mesecih leta 1867. se je zdelo, da je vprašanje za vedno pokopano in da se ne bo nikoli več pojavilo. Kar so se iznenadoma pojavila nova dejstva in sicer take narave, da zdaj ni več šlo za rešitev kakšnega znanstvenega problema, ampak za resnično in resno nevarnost, pred katero se je bilo treba zavarovati. Vprašanje je dobilo čisto drugo lice. Pošast je postala otočič, ostrov, čer, pa plavajoča čer, katere lega se ni dala določiti. ijsrr-" as-g-w|oD-a£" faflil toOS« -Si 2N aPl^B, s5