WHITE RAB
01/TBo£>e
www.lulokn jig a. net
wusfa cemeitteu wee
BENCINSKI SERVIS
mm ti Ho2fRJU
ipomfl ï mçomfl
LETUS
tel. 03 891 56 11
JANIH ri!l»4W N APD T N IK P PI Ker+'tär^hi r*nlP' n*H jrAJf; NVi 1 r tji» .11'. Mr«r ir |# -
HRMO 5GD.w
ŠM«4So,Prajola • lel.:03/70S 30 57 • BSM: 03}/5423*3
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(Rofiit, Baumit)
^EKO-POPUST 10 %
Velja za prednaročila za leto 2011.
' 5 le! garancija * kvcliiela po evitapstuhmenhti ' ugodno '
izdelujemo • vse vrsta fasad
• notranje in zunanje strojne omete - gradimo stanovanjske objekte
www,termo-sgd.com
Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 10
Tretja stran
»Sledi bankrot, ni druge ...
«
Zgodilo se je, kot so napovedovali: volivci so z veliko večino zavrnili vse tri zakonske predloge, ki so se po nesoglasjih v parlamentu znašli na referendumskih lističih. Že v nedeljo zvečer, takoj po zaprtju volišč, so se v medijih pojavili številni komentarji, zelo zanimiv komentar je v časniku Finance objavil ekonomist Jože P. Damijan, ki je v vladi Janeza Janše nekaj časa vodil resor za razvoj. Leta 2005 je s sodelavci pripravil reformni paket s 67 ukrepi za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje blaginje prebivalcev, ki pa je v javnosti naletel na silovit odpor.
Iz današnjega zornega kota Damijanove davčna, socialna in pokojninska reforma ter reforma visokega šolstva sploh niso bile tako radikalne. Kljub temu se je Janševa vlada misleč, da se bo s tem prikupila volivcem, od njih distancirala, avtorji reform na čelu z ministrom Damijanom pa so se neslavno poslovili. Ne glede na to je Janša volitve leta 2008 izgubil, premagal pa ga je, kakšen paradoks, Borut Pahor, ki je kot edini izmed opozicijskih voditeljev omenjene reforme javno podpiral.
In kje se je potem Pahorju zataknilo, da je danes tik pred tem, da odstopi ali da ga odstavijo? Po mnenju Jožeta P. Damijana so glavni razlogi trije: ekonomska nekompetentnost in mene-džerska neusposobljenost Pahorja za vodenje
vlade, »talibanizem« stranke SD, ki črpa svoj intelektualni potencial iz marksistične ekonomske miselnosti, in iztrošen slovenski razvojni model, ki temelji na nizkocenovnem »lohnarbeitu« in državni lastnini.
Čeprav bi vlada v gospodarski krizi morala samo slediti potezam ekonomsko močnih držav in rešiti banke slabih posojil, znižati davke, povečati naložbe v infrastrukturne projekte ter znižati plače v javnem sektorju, je naredila prav nasprotno: omogočila je rast plač in pokojnin kljub nižji gospodarski aktivnosti, dovolila je nadaljnje zaposlovanje v javnem sektorju, zamrznila je naložbe v infrastrukturo, sedaj pa grozi s povišanjem davkov in prispevkov. Toda za kakršen koli nadaljnji ukrep Pahor nima soglasja niti znotraj trhle koalicije.
»Sledi bankrot, ni druge. Morda bo na političnem področju pred tem uspelo premešati karte in bomo dobil neko novo vlado. Toda tudi nova Janševa vlada ne bo usmerjena nič bolj reformno. Nima teh prioritet in zato nima jasnih konceptov, kaj narediti z gospodarstvom. Ima le neizmerno željo po vladanju. Tudi v bankrotirani državi se seveda še da kaj upleniti,« je prepričan Damijan.

IZ VSEBINE: 23
Tema tedna:
Referendumi padli tudi pri nas..........................4
Nova Ljubljanska banka:
Gornjegrajska poslovalnica
bo zaprla vrata........................................................4
Zdravstvo:
Ali nam zaradi pomanjkanja zdravnikov grozi razpad javnega zdravstva in ukinitev dežurne službe?.....................................5
Elkroj d.d. v stečaju:
Kljub soglasju k pogodbi o prodaji
še vedno brez kupca.............................................5
Mozirje:
Še en bencinski servis v občini .
.7
Laze:
Kip sv. Florjana v Andraž in na Dobrovlje.....12
Galerija Mozirje:
Upokojenci razstavili svoje fotografije..........15
(TG)
Itjiygl
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 23, 10. junij 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
referendumi padli tudi pri nas
Zgornjesavinjčani trikrat odločno proti
V volilnem okraju Mozirje je glasovalo 5.866 volivcev ali 43,74 odstotka.
(Foto: Marija Lebar)
V	nedeljo smo slovenski volivci odločali kar o treh referendumskih vprašanjih. Glasovali smo o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o preprečevanju dela na črno in o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Značilna je bila kar precejšnja volilna udeležba.
Na ravni države je imelo pravico glasovati okoli 1.707.300 oseb, referenduma se je udeležilo 687.109 volivcev ali 40,25 odstotka. Pri delu na črno je bilo proti 75,54 odstotka, pri pokojninski reformi 72,18 in pri arhivih 71,01 odstotka tistih, ki so se referenduma udeležili. Vlada sedaj eno leto ne more sprejemati nove zakonodaje s teh področij.
V	volilnem okraju Mozirje, ki za-
jema vse območje naše doline, je v volilni imenik vpisanih 13.410 oseb. 204 osebe od vpisanih 413 so glasovale na voliščih dostopnih za invalide in pet oseb s potrdili za
glasovanje. Skupaj je glasovalo 5.866 volivcev ali 43,74 odstotka.
Pri delu na črno je bilo proti uveljavitvi novega zakona 81,98 odstotkov tistih, ki so oddali veljavne
glasovnice. Podoben je bil delež tistih, ki so glasovali proti pokojninski reformi, in sicer 80,04 odstotka, proti zakonu o arhivskem gradivu pa je bilo 76,28 odstotka volilnih upravičencev.
Število oddanih glasovnic po posameznih referendumskih vprašanjih se nekoliko razlikuje, kar priča, da nekateri volivci niso glasovali o vseh treh vprašanjih. Za glasovanje o arhivskih gradivih se je tako odločilo glasovati 70 volivcev manj kot o pokojninski reformi.
Če pogledamo še posamezna volišča po dolini, je bila najvišja udeležba na volišču Osnovna šola Šmihel, kjer je glasovalo 57,74 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najmanj zanimanja za referendum je bilo na volišču Osnovna šola Ljubno IV, kjer so zabeležili 33,61-odstotno udeležbo.
Marija Lebar
nova ljubljanska banka
Gornjegrajska poslovalnica bo zaprla vrata
Drugega julija se bo usoda poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Gornjem Gradu pridružila usodi poslovalnic NLB v Nazarjah, Lučah in na Rečici ob Savinji. Zaradi optimizacije in bolj racionalnega poslovanja se bodo nekatere manjše enote zaprle, med njimi gornjegrajska. Cilj banke je, da ob optimizaciji poslovanja z določenimi organizacijskimi prilagoditvami okrepijo in kakovostno nadgradijo obstoječe poslovne odnose z občani ali SMG skupino strank, to so mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki.
NUDIJO RAZNE DRUGE UGODNOSTI
Komitente je banka pisno obvestila o nameri in jim ponudila razne druge ugodnosti. Prebivalci Gornjega Grada so svojo nejevoljo izrazili s peticijami in pritožbami na naslov banke, kar je potrdil vodja Šaleško-Koroške podružnice NLB Anton Adam. Tudi župan Stanko Ogradi je na Adama naslovil peticijo z željo, da poslovalnica ostane, a žal prizadevanja niso prinesla uspeha.
»Poslovalnica Gornji Grad je ena manjših enot za poslovanje z občani, z le nekaj zaposlenimi in omejeno možnostjo razvoja posla in ponudbe celotne palete storitev banke. Analize poslovanja in obiskov so pokazale, da je v zadnjih letih obseg poslovanja upadal, upadalo
je tudi število strank. Zal se na območju, ki ga poslovalnica pokriva, zaenkrat ne kažejo potenciali, ki bi lahko prispevali k spremembi te situacije,« je povedal Adam.
POSLOVANJE OMEJENO NA BANKOMAT
Nadalje je razložil: »S prenosom poslovanja iz poslovalnice Gornji Grad v večjo poslovalnico Ljubno ob Savinji bomo strankam lažje zagotovili celovito ponudbo bančnih in obbančnih storitev z večjim številom strokovno usposobljenih bančnikov. Če bodo stranke želele poslovati v kateri od drugih enot, ki jim bolj ustreza oziroma jim je bližja enota v Mozirju ali Velenju, bomo seveda njihovo željo upoštevali. Vse stranke poslovalnice Gornji Grad, ki bo prenehala poslovati 2.
»Bankomati so enostavni za uporabo in vedno na razpolago, ne glede na uro in dan v tednu oziroma letu, kar pa ne velja za bančne enote,« je poudaril vodja Šaleško-Koroške podružnice NLB Anton Adam.
julija 2011, so v teh dneh že prejele pisno obvestilo s predlogom o prenosu poslovanja na najbližjo poslovalnico NLB d.d., to je Poslovalnica Ljubno ob Savinji. Ker želimo strankam čim bolj približati novo poslovalnico, bomo zanje organizirali predstavitveno srečanje, kjer se bodo lahko v sproščenem vzdušju spoznale z bančniki in vodjo nove enote.«
Odslej bo poslovanje v Gornjem Gradu omejeno na bankomat, ki bo v kraju ostal. Stranke bodo po besedah Adama lahko na njem dvigale gotovino, jo polagale, vpogledova-le v stanje na računu in tudi plačevale položnice. NLB je bila s 1. majem deležna notranjega preoblikovanja in poslovalnice v Zgornji Savinjski dolini sedaj spadajo v Šale-ško-Koroško podružnico. Glede na negativni odziv krajanov Gornjega Grada bosta lahko svojo poslovno priložnost v kraju izkoristili preostali banki, Deželna banka Slovenije in Poštna banka. Pošta in Poštna banka se bosta kmalu selili v nove, večje in modernejše prostore v Rifljevo hišo poleg blagovnice.
Štefka Sem
Gl
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
C
Aktualno
Ali nam zaradi pomanjkanja zdravnikov grozi razpad javnega zdravstva in ukinitev dežurne službe?
zgornjesavinjski zdravstveni dom mozirje
Zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini se v zadnjem letu sooča s številnimi težavami. Trenutno največja od teh je odhod že druge zdravnice iz nazarskega zdravstvenega doma. Pomanjkanje zdravnikov se je tako pričelo kazati tudi na našem območju, saj interesentov za delo na podeželju ni. Problematike zdravstva so se dotaknili občinski svetniki na seji v Mozirju in župani na kolegiju preteklo sredo v Lučah. Na kolegiju je direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ida Pustoslemšek Kramer podrobno obrazložila nastalo situacijo.
VSAKEMU ŠE 500 PACIENTOV
V lanskem letu je v dolini na petih zdravstvenih postajah delalo devet zdravnikov, od tega pet v mreži javnega zdravstva in štirje koncesionarji - zasebniki. Posamezni zdravnik je tako v povprečju skrbel za nekaj več kot 1.800 pacientov in število pacientov na zdravnika je bilo le malenkost večje od slovenskega povprečja. Po odhodu zdravnice mag. Damjane Podkrajšek so si njene paciente razdelili preostali trije zdravniki v Nazarjah.
Ker pa konec avgusta ambulanto v Nazarjah zapušča še zdravnica Andreja Podbregar Marš, se bo situacija precej zaostrila. Zdravnikov bo v dolini le še sedem in v povprečju bo na vsakega glede na stanje lanskega leta padlo še 500 novih pacientov. Kako bodo to zmogli, saj so vsi že prezasedeni, se sprašuje Pustoslemšek-Kra-merjeva.
RAZPISI BREZ USPEHA
Že pred odhodom Podkrajškove so preko razpisov pričeli iskati novega zdravnika, toda ustreznih ka-
Ida Pustoslemšek Kramer: »Najprej nujno potrebujemo zdravnike, nato je na vrsti izgradnja in selitev reševalne službe v nazarski zdravstveni dom.« (Foto: TG)
drov ni bilo. »Številni razpisi ne dajejo nobenega uspeha, zato zdravnike iščemo tudi preko poznanstev in na vse druge možne načine. Edini prijavljeni kandidati na razpisih,
večina iz nekdanjih jugoslovanskih republik, žal niso izpolnjevali osnovnih pogojev,« je povedala direktorica.
Pomanjkanje kadra ne bo vplivalo le na delo zdravnikov in zadovoljstvo pacientov. Pustoslemšek-Kramerjeva je povedala: »V kolikor bi se trend zmanjševanja števila zdravnikov še nadaljeval, bi to pomenilo tudi veliko težavo za organizacijo dežurne službe. Že sedaj si pomagamo z upokojenimi zdravniki in zdravniki zaposlenimi drugje, v kolikor bi kdorkoli prekinil sodelovanje z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom, bi bilo z manjšim številom zdravnikov dežurno službo zelo težko organizirati in prisiljeni bi se bili priključiti velenjskemu zdravstvenemu domu, kar pomeni, da bi bili prebivalci doline pri-morani ponoči in med vikendi iskati nujno pomoč v velenjskem zdravstvenem domu, kar pa je nesprejemljivo.«
ODNOSI MED ZDRAVNIKI SO DOBRI
Ob odhodu že druge zdravnice so se v javnosti pojavile številne govorice o neurejenih odnosih in nerazumevanju zaposlenih znotraj zavoda, kar pa je daleč od resnice, je povedala Pustoslemšek-Kramer-jeva. Nasprotno, Podbregar-Mar-ševa je preko direktorice sporočila, da odhaja izključno iz osebnih družinskih razlogov, da se v kolektivu dobro počuti in ji je žal, da od-
haja, ter da govorice, ki se širijo, nikakor ne držijo.
Ni pa nobena skrivnost, kar je potrdila tudi direktorica, da so zdravniki, ki delujejo v javnem zdravstvu, že krepko naveličani in nezadovoljni z delom nekaterih zasebnikov, ki se ne držijo delovnega časa in njihovi pacienti potem bremenijo tiste, ki delajo. Ambulanta na Ljubnem ob Savinji in zdravnik sta že dolgo tarča velikih kritik. Ambulanta deluje le trikrat tedensko, poleg zdravnika Igorja Hočevarja delata še dva upokojena zdravnika, vsak le enkrat tedensko, česar pacienti ne odobravajo. »Zasebnik ima do zavoda obveznost, da opravlja dežurstva, in če to opravlja redno, kaj več pri nas ne moremo storiti,« je povedala Pustoslem-šek-Kramerjeva.
Prav tako nimajo vpliva na težave v Mozirju, kjer letijo pritožbe na delo ene od zasebnih zdravnic, in v Gornjem Gradu, kjer so težave razumljive zaradi bolezni zdravnice. Poleg kadrovske podhranjenosti je nadzor zdravstvenega ministrstva pokazal še eno težavo, s katero se soočajo v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, to je ločenost reševalne službe in dežurnega zdravnika, ki bi morala biti na isti lokaciji. Možnosti za to so z gradnjo prizidka k nazarskemu zdravstvenemu domu in selitvi reševalne službe v Nazarje, več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
Štefka Sem
elkroj d.d. v stečaju
Kljub soglasju k pogodbi o prodaji še vedno
brez kupca
Okrožno sodišče v Celju je 1. junija izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, predmet prodaje pa so nepremične podjetja Elkroj. Stečajni upravitelj Stevo Ra-dovanovic bo, kot kaže, uspel prodati poslovni objekt s pripadajočimi deli za 1,2 milijona evrov, kar je skoraj 43 odstotkov ocenjene likvidacijske vrednosti upravne stavbe.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve naj bi se namreč Ra-dovanovic med sedmimi ponudbami odločil za nezavezujočo ponudbo A.M. Miklavc Tehnični pregledi iz Nizke, ki jo je posredoval direktor Anton Miklavc v začetku marca. Kupec naj bi kupnino plačal v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa
o prodaji ter plačal tudi vse stroške glede prenosa lastnine.
»Vse aktivnosti v stečajnem postopku Elkroja d.d. potekajo v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Glavna aktivnost se trenutno nanaša na vnovčitev premoženja stečajnega dolžnika,« ocenjuje dosedanje delo Radovanovic in dodaja, da glede tega, da je no-
vi lastnik poslovne stavbe Elkroja A.M. Miklavc Tehnični pregledi, gre za preuranjeno informacijo oziroma za dezinformacijo. Lastnik lahko namreč postane nekdo, šele ko plača celotno kupnino in vpiše lastništvo nepremičnine v zemljiško knjigo, kar pa po Radovanovicevih besedah v tem primeru ni bilo storjeno.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 5
Iz občin
deklaracija o trajnostnem razvoju savinjske regije
K izpolnjevanju se je zavezalo kar 47 podpisnikov
V torek, 31. maja, je v Celju potekal slovesni podpis Deklaracije traj-nostnega razvoja Savinjske regije, ki so se ga udeležili tudi županja in župani zgornjesavinjskih občin. Poleg županov 31 savinjskih občin so deklaracijo podpisali še predstavniki nekaterih organizacij, ki so pomembni nosilci razvoja v regiji.
Deklaracija, ki so jo sicer sprejeli ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, podpisali pa minuli teden, se nanaša na območje Savinjske regije, kjer na 2.301 kvadratnem kilometru živi več kot 255.000 prebivalcev. »Odločenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upoštevanjem načel trajnostne-ga razvoja, vidimo kot konkurenčno prednost naše regije,« je med drugim zapisano v dokumentu.
S slovesnega podpisa deklaracije (Foto: Andraž Purg)
»Podpisniki Deklaracije se zavezujemo, da bomo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji,« so med drugim podpisali v Deklaraciji in še: »Razvoj regije bo-
mo gradili na etičnih načelih in regijo uveljavljali kot družbeni ekosi-stem. V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne družbe-
ne spremembe in za ozaveščanje soljudi. O pomenu deklaracije so v priložnostnem programu spregovorili govorniki direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in mag. Jure Leben iz Službe Vlade RS za podnebne spremembe.
Pred slovesnim podpisom je potekalo regijsko strokovno srečanje, na katerem so sodelovali predstavniki občin, sodelavci projekta Savinjska regija - Ekoregija. Strokovnjaki s področja trajnostnega razvoja so predstavili spremembe, ki jih prinašata podnebni zakon in podnebna strategija, prednosti uporabe ogljič-nega odtisa za podjetja in občine ter nekatere primere dobre prakse.
Marija Lebar
koordinacija zupanov zgornje savinjske doline
Podpisali sporazum o sodelovanju na projektu RDO
Na povabilo Cirila Rosca, predsedujočega koordinaciji zgornje-savinjskih županov, so se le-ti in županja sestali v Lučah. Obravnavali so kar nekaj aktualnih zadev, v več točkah pa so jih poročevalci seznanili z izvajanjem posameznih projektov ali delom služb. Tako so poročale direktorica Savinjsko-ša-leške območne razvojne agencije
(SAŠA ORA) Jasna Klepec, Terezija Mavrič in Mateja Brlec Suhodolnik o delovanju društva LAS in Marjana Veršnik Fale o sodelovanju občin in Centra za socialno delo Mozirje.
Jasna Klepec je predstavila projekt Regijska destinacijska organizacija ali RDO, za katerega so se lani uspešno prijavili na raz-
občinski svet mozirje
Pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici
Ravnateljici Vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje Andreji Hramec bo konec avgusta potekel mandat. Na razpis za delovno mesto ravnatelja se je v roku prijavilo pet kandidatov, vsi so izpolnjevali pogoje. Svet zavoda je zaprosil občino, kot ustanoviteljico zavoda, da poda svoje pozitivno ali negativno mnenje o kandidatih prijavljenih na razpis. V kolikor občina v določenem roku tega ne bi storila, se lahko svet zavoda odloči brez tega mnenja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je podala pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici Andreji Hramec. Pri tej odločitvi so prevladale izkušnje z vodenjem osnovne šole, pridobljene v preteklih letih in dober program dela za naslednje mandatno obdobje. Občinski svet je upošteval mnenje komisije in podal pozitivno mnenje sedanji ravnateljici, preostalim kandidatom je bilo dano negativno mnenje zaradi pomanjkanja izkušenj.
Štefka Sem
Jasna Klepec je županom predstavila izvajanje projekta Regijske destinacijske organizacije.
(Foto: Marija Lebar)
pis. Projekt traja tri leta, vreden pa je 487.500 evrov. Od ministrstva za gospodarstvo je zanj odobrenih 284.000 evrov, sofinanciranje pa je različno; od 50 do 60 odstotkov glede na vrsto konkretne aktivnosti. Zasebni partnerji bodo prispevali 168.500 evrov in občine 35.000 evrov.
Županom je Klepčeva predstavila tudi razdelilnik stroškov po po-
sameznih občinah - deset jih je v SAŠA regiji - ki so ga oblikovali na osnovi števila prebivalstva in števila namestitvenih zmogljivosti v občini. Prva sredstva od občin pričakujejo konec tega meseca. Do 30. junija bo morala SAŠA ORA že poravnati del obveznosti iz projekta RDO, da bo lahko nato na ministrstvo vložila zahtevek za sredstva sofinanciranja. Predstavila je še časovno dinamiko izvedbe aktivnosti do leta 2012.
V projektu gre za promocijo turistične ponudbe celotne zgornjesa-vinjsko-šaleške regije. Sporazum je podpisan z 19 ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, kar prestavlja okoli 75 odstotkov kapacitet na tem območju. Kot je še dodala Klepčeva, jih letos še čaka izdelava strategije razvoja turizma. Županom je v podpis ponudila dogovor o sodelovanju med SAŠA ORA in občinami na projektu RDO, ki so ga župani tudi podpisali. Menili so, da je razdelilnik dobro narejen in da je skupna promocija na turističnem področju nujna.
O nadaljnjih točkah koordinacije županov in o predstavljenih poročilih bomo pisali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Organizacije, Iz občin
investicije v obmejnih občinah
Za nepovratna sredstva
•	v	••	I
se je mogoče prijaviti do konca junija
V večnamenski dvorani v Lučah je Slovenski regionalni razvojni sklad v sodelovanju s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo (SAŠA ORA) pripravil v sredo, 1. junija, delavnico s predstavitvijo novega razpisa. Gre za nepovratna sredstva, namenjena investicijam v obmejnih občinah. Dogodka se je udeležilo veliko število zainteresiranih podjetnikov, ki so imeli tudi precej konkretnih vprašanj. Javni razpis je predstavil direk- štev bolj investicijski nakup opre-
občina ljubno
tor sklada Velislav Zvipelj. Gre za nepovratna sredstva za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Maksi-
Velislav Zvipelj (levo) in Janez Jazbec na delavnici v Lučah
(Foto: Marija Lebar) malni delež sofinanciranja je 50 ne agencije Savinjske regije Janez
odstotkov. Namen razpisa je, da se pomembno pripomore k varnosti delovnih mest in dvigne dodana vrednost v obmejnem pasu desetih kilometrov.
Razpisanih je 14.658.200 evrov, in sicer za letos 7.220.000 evrov in za prihodnje leto 7.438.200 evrov. Denar je namenjen za začetne investicije v obmejnih in sosednjih občinah, če so te zelo oddaljene od avtocestnih povezav. V naši regiji torej prideta v poštev občini Solčava in Luče. Za sredstva lahko kandidirajo tako velika kot mala in mikro podjetja, zadruge in samostojni podjetniki. Ni pomembno, kje ima družba sedež, šteje občina, kjer se bo izvajala investicija.
Rok za prijavo za letošnja sredstva je 30. junij. Ker je morda nekoliko kratek, bo verjetna prišel v po-
Odstranjujejo še zadnje azbestne cevi vodovoda
me, kot na primer gradnja, če niso bila ustrezna gradbena in druga dovoljenja morda že »na zalogi«. Direktor Zvipelj, ki ga je na delavnici spremljal tudi direktor Razvoj-
Zaključna faza rekonstrukcije vodovoda na Ljubnem (Foto: Marija Lebar)
Na Ljubnem ob Savinji v teh dneh prenavljajo še zadnje metre vodovoda in odstranjujejo azbestne cevi. Na odseku ceste, kjer dela potekajo, so občasne delne ali popolne zapore prometa, obvoz pa je označen.
»Gre za zaključno, to je tretjo fazo večletnega projekta rekonstrukcije vodovoda v občini Ljubno, ki je sofinanciran s sredstvi pridobljenimi na razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Najprej smo prenovili vodovod na delu Homec-Okoni-na, druga faza je bila rekonstrukcija vodovoda Okonina-Radmirje-Ljubno, sedaj poteka tretja, to je za-
ključna faza na trasi. Odstranitev azbestnih cevi bo gotovo dodatno prispevala h kakovostnejši oskrbi s pitno vodo v naselju Ljubno,« je ob tem povedal župan Franjo Na-raločnik.
Dela na odseku od zdravstvenega doma do Šramelna je izvajalec pričel v maju, predvidoma pa bi morala biti končana v mesecu dni, to je sredi junija. V tem terminu so ob delavnikih možne delne ali občasne popolne zapore prometa, zagotovljen je označen obvoz. O poteku del in ovirah v prometu je občina občane, ki jih rekonstrukcija neposredno zadeva, pisno obvestila.
Marija Lebar
Jazbec, je priporočil, da se zainteresirani investitorji že zdaj pripravijo na razpis za prihodnje leto. V poštev pridejo začetne investicije v nakup objektov, gradnjo in obnovo objektov, nakup strojev in opreme, vlaganje v nematerialne naložbe in stroške dela na novo zaposlenih delavcev.
Vprašanj zainteresiranih morebitnih investitorjev je bilo veliko, številni so dobili odgovore že na delavnici sami. Tako Zvipelj kot Jazbec sta povedala, da so vedno na razpolago za individualne odgovore. Tudi direktorica SAŠA ORA Jasna Klepec je dejala, da bo tukajšnja razvojna agencija na voljo tako za pojasnila kot za pomoč pri sestavi vlog za razpisana sredstva.
Marija Lebar
mozirje
Še en bencinski servis v
■ H« •
občini
Na pobudo investitorja Hofer trgovina so mozirski svetniki obravnavali gradnjo bencinskega servisa brez osebja na obrobju parkirišča te trgovine v Mozirju. Investitor je predstavil idejno zasnovo, izvedba je po besedah urbanistke Ljudmile Grom možna, potrebno ga je umestiti v občinski prostorski načrt.
Zupan Ivan Suhoveršnik je povedal, da so že pred časom omenili Petrolu, da bi cesto ob bencinskem servisu širili, pa za to niso bi-
li zainteresirani do sedaj, ko so izvedeli, da je Hofer zainteresiran za gradnjo. Pomisleke zaradi umestitve bencinskega servisa povsem na konec parkirišča ob glavno cesto pa je Gromova utemeljila s tem, da mora biti med vhodom v trgovino in servisom vsaj 50 metrov. Čeprav je na območju Podrožnika, ob parkirišču supermarketa Tuš že planiran istonamenski objekt, za gradnjo le-tega tam ni interesa, saj je zemljišče v lasti bank.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 7
Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi
občina nazarje
Gradnja zahteva tudi prilagoditev prometa
V središču Nazarij investitor Gra-diatim gradi nove poslovno stanovanjske objekte. Pri tem dela potekajo tudi izven ograjenega gradbišča, saj je potrebno od trafo postaje ob blokih na Zadrečki cesti do novih objektov napeljati elektriko ter urediti ostale vode infrastrukture, na katere se bodo novi bloki priključili. Dela za polaganje javne infrastrukture so bila predvidena že v načrtih gradnje. Izkop jaškov za srednjenapetostni in nizkonapetostni vod je že zaključen, Elektro Celje in investitor bosta v kratkem položila tudi kable, tako da promet na tem delu ceste proti blokom ne bo več oviran.
Nedavno je občina Nazarje z okoljskim ministrstvom podpisala pogodbo o sanaciji cest, ki so bile
poškodovane v neurju septembra 2007. Gre za dve gozdni cesti, in sicer odsek Črni Graben-Tratica in Mostne-Kraple. Dela pa bodo izvajali tudi na občinskih javnih cestah Nazarje-Kokarje-Lačja vas (od domačije Podgoršek do križišča za cesto Kos-Vrhovnik), Pusto Polje-Potok-vodohran, Spodnje Kraše-Brdo v Spodnji Krašah in na cesti Šmartno ob Dreti-Brdo.
»Za sanacijo na cestah ima izvajalec izredno kratek rok, saj mora občina že avgusta na okoljsko ministrstvo podati zahtevek za sredstva s priloženimi in potrjenimi situacijami. Zato občane prosimo za strpnost, da se bodo dela lahko nemoteno opravljala,« pravi direktor občinske uprave Samo Begič.
Marija Lebar
poslovanje gorenja v prvem četrtletju
Čisti dobiček trikrat večji
Skupina Gorenje (Skupina) je v prvem četrtletju letošnjega leta dosegla skoraj 24 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov od prodaje. V tem času je ustvarila 370,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 27,2 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dve tretjini prihodkov od prodaje je ustvarila v svoji največji diviziji Aparati za dom, sicer pa je bila prodaja najuspešnejša na trgih Rusije in Ukrajine.
Čisti dobiček prvega četrtletja v višini skoraj 1,9 milijona evrov je več kot trikrat višji od doseženega v prvem četrtletju lani. Ob izločitvi učinkov družbe Asko, ki jo je Gorenje prevzelo lani poleti, znaša čisti dobiček Skupine 4,5 milijona evrov.
Kljub temu da je Skupina beležila 1-odstoten padec trga bele tehnike po številu prodanih gospodinjskih aparatov, je na tržne deleže pozitivno vplivala 3,2-odstotna količinska rast. Prihodek od proda-
je se je povečal z višjim obsegom prodaje in z izboljšano geografsko in produktno strukturo prodaje v Rusiji in Ukrajini, Nemčiji, Belgiji, Grčiji, na Slovaškem, Madžarskem in Bližnjem Vzhodu. Kar slabih 43 odstotkov višjih prihodkov od prodaje kot v enakem obdobju lani je dosegla divizija Ekologija, energetika in storitve in s tem prispevala 32 odstotkov celotnih prihodkov Skupine. Divizija Notranja oprema pa je v enakem obdobju pridelala 7,7-od-stotni padec prihodkov od prodaje.
Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac poudarja, da so razmere na prodajnih trgih so še vedno nepredvidljive in pod vplivom visoke brezposelnosti ter proračunskih težav večine držav. »V Gorenju se tem neugodnim trendom skušamo zoperstavljati z nenehnim inovativnim razvojem ter uvajanjem novih izdelkov in storitev na obstoječe in nove trge,« je povedal Bobinac.
TG
OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE
KS Nazarje praznuje svoj praznik 1 2. junija. Ob tej priložnosti Vas vabimo na naslednje prireditve:
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com
ČETRTEK, 9. 6. 2011
ob 17.00 uri, Jedilnica OŠ Nazarje
Plesni »ŽIV-ŽAV«
Nosilec prireditve: plesni krožek OŠ Nazarje
ČETRTEK, 9.6, 2011
ob 19.00 uri, dvorana Glasbene šole Nazarje
Koncert učiteljev in učencev tekmovalcev Glasbene šole Nazarje
Nosilec prireditve: GŠ Nazarje
PETEK, 10. 6. 2011
ob 19.00 uri, mala dvorana Doma kulture Nazarje
Otvoritev razstave »OD DANES DO JUTRI« ročnodelskega krožka VRBA
Nosilec prireditve: DU Nazarje
SOBOTA, 11,6. 2011
ob 17.00 uri, pred gradom Vrbovec
»IZ RODA V ROD« ter predtekmovanje za »Zlato harmoniko Ljubečne«
Nosilec prireditve: TO Nazarje
TOREK, 14.6.2011
ob 1 B.OO uri, velika dvorana Doma kulture Nazarje
Zaključni letni koncert otroških pevskih zborov OŠ Nazarje
Nosilec prireditve: OŠ Nazarje
SREDA, 15. 6. 2011 ob 19.00 uri, Galerija Nazarje
Predstavitev knjige in pogovor z Romano POCORELČNIK, avtorico knjige TVOJE IME - TVOJA OSEBNOST
Nosilec prireditve: KD Nazarje
PETEK, 17. 6. 2011
ob 19.00 uri, velika dvorana Doma kulture Nazarje
Proslava v počastitev 70. obletnice ustanovitve OF v Nazarjah in 20. obletnice samostojne Slovenije
Nosilec prireditve: KO ZB za vrednote NOB Nazarje
SOBOTA, 18. 6. 2011
START ob 8.00 uri, gasilski dom Nazarje
Pohod in kolesarjenje k SVETEMU URBANU na Dobrovlje
Nosilec prireditve: PO Nazarje
PETEK, 24. 6. 2011
ob 21.00 uri, pred Izolesom v Nazarjah
ŽAGA ŽUR - nastop glasbenih skupin AkuVox, The Rope, Ace of Spades (Motorhead Tribute Band), AC/DC Bon ScottEra Tribute
Nosilec prireditve: Kulturno društvo Nazarje
8 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Gospodarstvo, Iz občin
savinjsko-saleska gospodarska zbornica
Upravni odbor zbornice gostoval v BSH Hišni
aparati Nazarje
Člani upravnega odbora zbornice so si ogledali proizvodnjo v podjetju BSH Hišni aparati.
(Foto: Marija Lebar)
S sedemnajsto redno sejo je upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) gostoval v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati. Ogledali so si tamkajšnjo proizvodnjo in razvojni oddelek, direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup pa je predstavil kratko zgodovino in nekatere kratkoročne in srednjeročne načrte te gospodarske družbe.
Gorjup je dejal, da so zadnjih šest let v tovarni namenili širitvi in stabilnosti svoje proizvodnje. Letno v opremo vložijo okoli 10 milijonov evrov in v razvoj 7 milijonov. Pravkar izvajajo investicijo za nadzidavo proizvodne hale, kjer bodo dobile prostor razvojne službe. Zaradi precejšnjega
občinski svet gornji grad
širjenja proizvodnih zmogljivosti v zadnjih letih, povečanje proizvodnje pa načrtujejo tudi v bodoče, je nujna tudi prostorska širitev, zato iščejo ustrezno lokacijo za gradnjo objekta za potrebe logistike.
Potem ko so si gostje ob vodstvu Matije Petrina, vodje proizvodnje in tehničnih služb, ogledali proizvodnjo in oddelek razvoja, so izrazili zadovoljstvo nad pozitivno energijo, ki vlada v tukajšnji gospodarski družbi. Temu se je pridružila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, ki je izrazila upanje, da bodo tudi nadaljnje investicije tega podjetja našle prostor v občini.
Odbor je nadaljeval sejo s poročilom o poteku
Kritični do dela gornjegrajske Komunale
Direktorju gornjegrajske Komunale Zdenku Purnatu je na pretekli seji občinskega sveta svetnik Tomaž Čretnik omenil, da so štirje zaposleni na Komunali potrebovali ves dan za urejanje bankin po zimski sezoni na kratki relaciji. Purnat je takrat zadevo komentiral, da zaposlenih na terenu ne more nadzirati ves čas, da pa je hvaležen za vse informacije, ki jih dobi s terena.
Na tokratni seji je direktor Komunale podal razlago, koliko delavcev in kakšno delo so opravljali na omenjeni dan, vse to je razbral iz dnevnikov zaposlenih. Da pa v dnevnikih ne piše vse, so Purnata opozorili svetniki, saj je večina že opazila službene avtomobile podjetja v času službe parkirane marsikje drugje, ne le na deloviščih. Na to je Purnata opozoril tudi župan Stanko Ogradi, ki je povedal, da to ni prvo opozorilo o slabem nadzoru delavcev na Komunali.
»Delavci na Komunali so plačani iz davko-plačevalskega denarja in denarja strank, zato
so ljudje na to še toliko bolj občutljivi. Vsem je v interesu korektno poslovanje,« je dejal Ogradi. Franc Galin je dobil vtis, da se ljudi med delom ne da nadzirati in da je izgovor, da delavci v javnih delih niso tako zagnani za delo, ni posebej dober izgovor direktorja, poleg tega pa je večina redno zaposlenih. Pestro debato je zaključil župan z besedami: »Z avtoriteto se doseže vse. Delavci se morajo zavedati, da so v službi in kaj so njihove obveznosti.«
Nekoliko manj burna debata je bila ob poročilu o delovanju zimske službe, katere izvajalec je Komunala Gornji Grad. Zaradi dokaj ugodne zime so bili letos stroški zimske službe precej nižji od lanskih. Omenjeno je bilo, da je zgrešeno, da le trije podizvajalci solijo ceste in da je potrebno združiti pluženje s soljenjem in posipanjem. Zimska služba je potrebna določenih sprememb, o čemer bodo odločal odbor za gospodarstvo in krajevni odbori jeseni.
Štefka Sem
konstitutivne seje skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. Poročali so predstavniki SŠGZ Uršula Menih Dokl, Boštjan Gorjup in Primož Ro-šer. Za novega predsednika GZS je bil na skupščini izvoljen dosedanji generalni direktor te zbornice mag. Samo Hribar Milič.
Odbor se je seznanil s prvimi rezultati analize poslovanja gospodarstva v letu 2010 na tukajšnjem območju, ki jih je objavil AJPES, o čemer je poročal direktor SŠGZ Franci Kotnik. Člane upravnega odbora pa je tudi povabil na dva osrednja zbornična dogodka, in sicer na 2. razvojno konferenco Savinjske regije 16. junija in na podelitev priznanj za najboljše inovacije 21. junija.
Prisotne je v zaključnem delu direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, sicer tudi predsednik Odbora za razvoj SAŠA regije, seznanil s potekom aktivnosti v zvezi s traso hitre ceste tretje razvojne osi. Govoril pa je tudi o nadaljevanju investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.
Marija Lebar
mozirje
Največ sredstev za športne programe mladih
Občina Mozirje bo letos za športne programe namenila 25.500 evrov. Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev. Komisija je predlagala, da se večji del sredstev nameni za športne programe mladih. S tem bi upoštevali Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, zagotovila bi se možnost vadbe širšemu krogu otrok in mladine, odvračali pa bi tudi mladino od uporabe drog oziroma vseh odvisnosti v mladostniškem obdobju.
Del sredstev v višini 2.400 evrov bi kot rezervo namenili mladim in perspektivnim športnikom, saj nekateri trenirajo v klubih, ki nimajo sedeža v občini. Svetniki so predlagali, da se tudi glede organiziranja športnih prireditev naredi red, da ne bodo organizatorji vsak zase hodili prosit za sofinanciranje na občino. Jože Jelen je omenil, da so klubi, ki organizirajo športne prireditve, že prejemniki sredstev za izvajanje športnih programov. Na pobudo župana Ivana Suhoveršni-ka bodo tako v naslednji proračun dali posebno postavko za financiranje športnih prireditev.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 9
Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije
ljudska univerza velenje
Letos razne tečaje zaključilo 120 oseb
Zadnjo sredo v maju se je v Gornjem Gradu zaključil 45-urni tečaj angleščine, ki ga je obiskovalo 20 tečajnikov. Ob podelitvi priznanj so le-ti izrazili zadovoljstvo nad dolžino tečaja in hkrati željo, da se izobraževanje z nadaljevalnim tečajem nadaljuje že jeseni. Izobraževanje je sofinancirala Občina Gornji Grad, tečaj je vodila Petra Božič.
Priznanja sta udeležencem podelila župan Stanko Ogradi in predstavnica Ljudske univerze Velenje, svetovalnega središča Biserka Plahuta. Ogradi je obljubil, da bo sofinanciranje tudi v bo-
doče urejeno. Biserka Plahuta je povzela možnosti izobraževanja in svetovanja, ki jih nudi univerza. Anja Pukart iz nazarskega centra za samostojno učenje (CSU) je povedala, da se je letos po vseh zgornjesavinjskih občinah udeležilo različnih tečajev kar 120 ljudi. Največ je bilo jezikovnega in računalniškega izobraževanja. Vse, ki želijo obnavljati ali pridobivati nova znanja, je povabila v Nazarje, kjer se lahko v CSU naučijo 23 svetovnih jezikov ali svoje znanje izpopolnijo na drugih področjih, tudi s pomočjo svetovalke.
Štefka Sem
Zadovoljni udeleženci tečaja v družbi župana Stanka Ogradija, Biserke Plahuta, Anje Pukart in predavateljice Petre Božič (Foto: Štefka Sem)
Matična kronika za mesec maj 2011
ROJSTVA:
Rodili so se trije dečki in štiri deklice.
POROKE:
Jurij Rakun iz Mozirja in Tanja Klemenšek iz Nazarij, Andrej Rožanc iz Gorice pri Slivnici in Mihaela Kovač iz Ljubije, Andrej Grilc iz Klenika in Natalija Strmljan iz Laz pri Vačah, Marko Čepel-nik iz Florjana in Špela Zupanc iz Velenja, Boris Horvat in Saša Ahačič iz Preloga, Jernej Plano-všek in Darja Bezovnik iz Lok pri Mozirju, Robert Kovačič iz Malega Vrha in Maja Fužir iz Lepe Njive, Boštjan Lipnik in Anita Lipnik iz Nazarij, Robert Bevc iz Gornjega Grada in Bernardka Zavo-lovšek iz Bočne, Sebastjan Ošep in Barbara For-štner iz Šmartnega ob Dreti, Tadej Kolenc in Bojana Slapnik iz Vologa, Dražen Prskalo in Meli-ta Travnik iz Socke, Klemen Peklaj iz Hruševa in Maja Krivec iz Raduhe, Andrej Majerle in Nataša Tratnik iz Spodnjih Pirnič.
SMRTI:
Jože Vršnik iz Homca, Jože Prislan s Poljan, Franc Hren iz Lačje vasi, Silvester Fun-tek iz Luč, Marija Žehelj iz Bočne, Ivan Majko iz Gornjega Grada, Stanislav Plesec iz Savi-ne, Frančiška Lenko iz Spodnje Rečice, Helena Prislan iz Bočne, Kristina Prodnik z Ljub-nega ob Savinji.
center rinka solčava
Fosilno bogastvo Solčavskega
V prostorih Rinke so nedavno odprli razstavo, ki govori o fosilnih ostankih, najdenih na območju Solčavskega. Ob razstavi je bilo pripravljeno tudi predavanje, ki so ga izvedli Tomaž Hitij, dr. Jure Žalohar in dr. Bogomir Celarc. Ti že od leta 2007 podrobneje raziskujejo najdišča v Karavankah in Savinjskih Alpah.
Najdbe so iz zemeljskega obdobja imenovanega Trias, to je pred 250 do 200 milijoni let. Takrat je nastopilo tako imenovano perm-sko-triasno izumrtje, ko je na planetu izumrlo okoli 90 odstotkov življenja. Značilnost tistega obdobja sta tako imenovana vsezemlja in vse vsemorje, saj je obstajal en sam kontinent.
Sedanje slovensko ozemlje se je nahajalo v ravni črti z italijansko-švicarskimi Alpami in Ki-
Dr. Bogomir Celarc, Tomaž Hitij in dr. Jure Žalohar (od leve) se nadejajo novih fosilnih najdb na Solčavskem.
(Foto: Marija Lebar)
tajsko. Prav zato je na teh lokacijah mogoče najti podobne fosilne ostanke. Kot so povedali predavatelji, ki se udeležujejo tudi tujih strokovnih srečanj, so odkritja zadnjih let pokazala, da so ostanki živali prav na Solčavskem izjemno ohranjeni in jih po izkopavanju ni treba »retuširati«, kot to počnejo Kitajci, ki so se začeli ukvarjati s paleoturizmom.
Solčavske najdbe ne prinašajo le školjk, črvov in polžev, temveč tudi že više razvite vretenčarje, to je ribe in morske plazilce. Marsikaj zanimivega pa tukajšnje kamenine še skrivajo. Da je res tako, so potrdili tudi nekateri obiskovalci dogodka - solčavski domačini, ki so s seboj prinesli lastne najdbe fosilnih ostankov, da so jih strokovnjaki pregledali in analizirali.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Kultura
območna revija odraslih pevcev
Predstava za glasbene sladokusce
Glasba nas tolaži, spremlja nas v srečnih in žalostnih trenutkih, pomirja naše skrbi. Tako je o glasbenem vrhuncu sobotnega večera, območni reviji odraslih pevcev na Ljubnem menila moderatorka programa Tina Marovt. Številni pevci, ki so sodelovali na prireditvi Pa se sliš', ki so jo zadnjo soboto v maju organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, Osnovna šola Ljubno ob Savinji in Kulturno društvo Ljubno, so dokazali, da je glasba skrivnost, ki je nikoli ne bomo razvozlali.
Ubrano izvajanje številnih glasbenih zvrsti od ljudskih pesmi, liturgične glasbe, do vrhunca večera ob izvedbi skladbe Pie Jesu Andre-wa Lloyda Webbra in Ave Marie je zadovoljilo številne ljubitelje glasbe. Srečanje je spremljala strokovna spremljevalka Danica Pirečnik, pevcem se je za udeležbo zahvalila vodja projekta Ivana Žvipelj.
Uvodno besedo so v obliki prepevanja dobile članice ženskega pevskega zbora Jutro iz Rad-mirja. Umetniški vodja zbora je Rosana Štiglic. Žensko petje so dopolnile članice Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna. Zborovodja Jože Pustoslemšek daje velik poudarek prepevanju ljudskih pesmi, radi pa posežejo tudi po modernejših melodijah. V Bočni ima več kot stoletno tradicijo tudi moški pevski zbor, ki ga zadnjih sedem let vodi Matjaž Železnik.
Nastop moškega pevskega zbora iz Bočne, ki
Koledovanje je združilo pet pevcev, združenih pod imenom Mozirski koledniki. Njihov umetniški vodja je Jelka Repenšek. Anton Petek je na reviji vodil dva zbora. Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje ter Moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje deluje od leta 1998, vse od začetka je njihov zborovodja Toni Acman.
Pevci okteta Žetev, katerega umetniški vod-
ga vodi Matjaž Železnik. (Foto: Štefka Sem)
ja je Mitja Venišnik, so navdušili z izvedbo litur-gične pesmi Ave Marija. Zaključna pesem je pripadla domačemu Mešanemu pevskemu zboru Kulturnega društva Ljubno. Zbor, ki ga vodi Mitja Venišnik, je nastopil z dvema ljudskima pesmima in kot piko na i dodal skladbo Pie Jesu, v kateri sta kot solistki nastopili Jelka Bolko in Majda Nerat.
Štefka Sem
kud utrip rečica in glasbena sola nazarje
Koncert harfistke Katje Skrinar z gostjami
Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v petek, 27. maja, skupaj z Glasbeno šolo Nazarje pripravil koncert harfistke Katje Skrinar. Mlada harfistka, ki je na svoji glasbeni poti prejela že več visokih nagrad, je s sabo pripeljala nadarjene glasbene gostje, Nevo Beriša, Sanjo Repše in Matejo Mirkac. Dolge ovacije, ki so jih glasbenice prejele za svoj nastop, so dokazale, da je občinstvo v njihovi glasbi izredno uživalo.
S koncertom je pričela Skrinarjeva, ki je najprej zaigrala dve samostojni skladbi. Mlada glasbenica je leta 2008 postala prejemnica študentske Prešernove nagrade, že prej pa je prejela številne prve nagrade tako na pomembnih državnih kot mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje tako z orkestri SNG Maribor, SNG Ljubljana, Simfoniki RTV in Orkestrom Slovenske filharmonije. Veliko koncertira tudi v tujini, v študijskem letu 2010/11 pa se je vpisala na podiplomski specialistični študij na Akademiji za glasbo v Zagrebu.
Med koncertom so se Skrinarjevi na odru pridružile še Sanja Repše na violončelu, Mateja
Katja Skrinar in njene gostje so zbranim polepšale petkov večer. (Foto: Tatiana Golob)
Mirkac na violini in Neva Beriša na flavti. Vse tri gostje so se že izkazale na pomembnejših tekmovanjih doma in v tujini ter prav tako redno
koncertirajo s priznanimi simfoničnimi orkestri in komornimi zasedbami.
Tatiana Golob
Savinjkke novicešt. 223, lO.junij 2011
Organizacije, Oglasi
pokusina želodcev in salam v lacji vasi
Po ocenah obiskovalcev najboljši Časov želodec in
Krančičeva salama
Lovska družina Dreta Nazarje je pripravila tradicionalno ocenjevanje želodcev in salam iz svinjskega in divjačinskega mesa. Zadnjo soboto v maju se je v lovskem domu v Lačji vasi zbralo veliko število lovskih tovarišev in povabljenih gostov. Ti so skupaj z izdelovalci poskušali letošnjo »suhomesnato letino« in podali svoje ocene.
Po besedah starešine Milana Cajnerja niso določili strokovne komisije iz vrst strokovnjakov, ampak verjamejo, da je občinstvo najboljši ocenjevalec. Ker imajo »vsake oči svojega malarja«, so imele tudi rezine trinajstih želodcev in sedmih salam svoje pokuševalce. Kontrolirali so vonj, izgled, prerez in ob koncu še okus. Anonimno izpolnjen anketni listič z njihovo oceno vzorca pa je odločal o favoritih.
Tako je po mnenju obiskovalcev najboljši želodec letos naredil Matjaž Čas, za njim pa sta se uvrstila Aleš Benda in Aleš Krančič. Kljub temu da je Krančičev želodec pristal na tretjem mestu, sta bila Aleš in Simona Krančič zadovoljna, kajti pri salamah sta si razdelila prvo in drugo mesto. Tretja najboljša salama je bi-
Salame in želodce so ocenjevali obiskovalci brez strokovne komisije. (Foto: Marija Sukalo)
la salama Uroša Bende.	srnjakovi rogovi, ki so pričali o odličnem odstre-
Bolj kot ocenjevanje sta bila za udeležence	lu Aleša Bende. Srnjak je bil ustreljen v nazar-
pomembna druženje in izmenjava izkušenj ta-	skem lovilnem okolišu in je bil ocenjen z najviš-
ko s področja lovstva kot predelave mesa. Na	jo oceno do sedaj. ogled bila je namreč postavljena tudi trofeja - Marija Sukalo
laze
Kip svetega Florjana v Andraž in na Dobrovlje
Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti je minulo soboto pripravilo 21. tekmovanje za prehodni kip svetega Florjana. Kljub ne preveč prijaznemu vremenu se je v hitrosti in spretnosti preizkusilo deset moških in dve ženski ekipi.
Članice in člani so vajo z motorno brizgalno izvedli po dvakrat, za končno uvrstitev pa je štel le najboljši čas. Na Lazah so med tekmovalnimi ekipami manjkala številna gasilska društva naše doline.
Med tistimi, ki so svoje znanje le preizkusili, so bili le člani PGD Rečica ob Savinji, ki so se uvrstili na četrto mesto, in domačini PGD Gorica ob Dreti, ki so zasedli zadnji dve mesti.
V kategoriji člani A je tretje mesto pripadlo PGD Andraž nad Polzelo, na drugem in prvem mestu pa sta slavili desetini PGD Dobrovlje 1 in 2. Slednji so domov že drugič zapovrstjo odnesli kip svetega Florjana, ki bo v njihovem var-
Clani PGD Dobrovlje so letos s hitrostjo in natančnostjo pometli s konkurenco. (Foto: Marija Sukalo)
stvu do naslednjega leta. Prav tako je Dobrovlje 2 prejelo pokal kot najhitrejša ekipa. Med članicami A so bile najhitrejše gasilke iz Andraža nad Polzelo pred ekipo Svetega Štefana.
Tekmovanje je bilo po besedah predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntar-ja brezhibno organizirano. K temu so pripomogli tako člani PGD Gori-
ca z vodjem tekmovanja Dejanom Bastljom kot tudi sodniška ekipa, ki jo je nadzoroval Nikolaj Vihar. Ob zaključku tekmovanja so izkoristili še eno prijetno priložnost, in sicer so se organizatorji s skromnim darilom spomnili svojega dolgoletnega dobrotnika Hermana Remica, ki je v teh dneh praznoval okrogel osebni jubilej, 70-letnico.
Marija Šukalo
12 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Zgodovina in narodopisje
Začetki šole v Bočni
Piše: Aleksander Videčnik
Prav zanimivo je ugotavljati nastanke naših šol. Vsepovsod je najti odločnost domačinov za šolo v kraju. Edinstven primer je gotovo v Pustem Polju, kjer so ustanovili šolo kmetje in poskrbeli za učitelja. Vse to nam dokazuje željo po znanju med našimi predniki. Zavedali so se, da brez šole ne bo znanja in ne umnega gospodarjenja.
Upraviteljstvo ljudske šole v Bočni je v svojem poročilu Dravski banovini od dne 30. junija 1939 (hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani) zapisalo vrsto podatkov, ki zaslužijo objavo v našem časopisu.
»Ustanovitev šole: Na pobudo in prošnjo lokalnih faktorjev ter s posredovanjem okrajnega glavarja Ferdinanda Haas-a, ob sodelovanju šolskega nadzornika Ksaverja Hafnerja, ta je napravil načrt šolske občine Bočna - je bila leta 1877 ustanovljena ljudska šola v Bočni, z enim oddelkom (enorazrednica). Pred tem letom so otroci obiskovali »neobvezno-prostovoljno« v sosednjem trgu Gornji Grad.
Razvoj šole: Šola je bila od leta 1877 do 1903 z enim oddelkom, od 1903 do 1930 je delovala z dvema oddelkoma, od 1903 dalje in še danes, pa ima šola tri oddelke. Zaradi naraščanja števila prebivalcev in razširitve šolskega okoliša se je število učencev večalo. Leta 1877 je bilo 69 učencev, od tega 35 dečkov in 34 deklic; leta 1903 je bilo skupaj 120 šolarjev, od tega 58 dečkov in 62 deklic; v šolskem letu 1938/39 pa je bilo skupaj 158 učencev, od tega 82 dečkov in 76 deklic. Imeli so tudi ponavljalno šolo (nedeljski tečaji), v njo pa je zahajalo skupaj 30 otrok.
Vplivi oblastnih in drugih dejavnikov na delo šole: Vplivi so bili zelo dobri. Največ zaslug za razvoj in uspeh šole so imeli - okrajna glavarja Ferdinad Haas in baron Mueller Hornstein, nato okrajni šolski nadzorniki Ksaverij Hafner, Blaž Ambrožič, Josip Supanek, Miloš Germovšek, Valentin Pulko, Franc Lužnik in Josip Korban. Za uspeh so zaslužni tudi šolski upravitelji - Matevž Dedič, Josip Bizjak, Martin Sotler in načelniki krajevni šolskih odborov - Jožef Žmavc, Jožef Štiglic, Anton Marovt in Anton Žehelj.
Kateri znameniti slovenski možje ali žene so obiskovali to šolo: dr. Jože Tominšek, gimnazijski ravnatelj, dr. France Tominšek, odvetnik, Franc Časl, kanonik, Anton Časl, železniški uradnik, Franc Pevec, vojaški kapetan, Jože Žmavc, državni veroučitelj, Franc Strmšek, župnik, Anton Če-plak, sodnijski pisarniški ravnatelj, Ivan Čeplak, privatni tovarniški uradnik.
Kateri znameniti učitelji so poučevali na šoli: Anton Šket, nadučitelj (1877-1879), Antonija Šket, učiteljica ročnih del (1877-1879), Matevž Dodič, nadučitelj polnih 31 let (1879-1910), v nadaljevanju je naštetih še 30 imen učiteljev in učiteljic. Domnevamo lahko, da je bilo med temi veliko prizadevnih vzgojiteljev in učiteljev.
Posebnosti iz šolske kronike: Leta 1889 se je nad Menino utrgal oblak, ki je povzročil povodenj, ta je naredila ogromno škode. Leta 1902 se je po Savinjski dolini razširil trebušni tifus, ki je povzročil številne smrti, v Bočni niso zabeležili kakšne žrtve okužbe. Dne 28. 10. 1916 je pustošil v Zadreč-ki dolini močan potres z neštetimi popotresnimi sunki. Najhujše škode so bile v Čepljah, Zagradi-šču, Na Križu, v Gornjem Gradu, kjer se je porušila do tal stanovanjska hiša in tudi sicer je nastala velika škoda. Spomladi leta 1917 se je pričela širiti griža, ki je nastala v vojnem času zaradi velike suše in pomanjkanja dobre pitne vode. Pa tudi nezadostna hrana je botrovala epidemiji. Leta 1918 pa je gripa razsajala in bilo je kar nekaj smrtnih primerov tudi v našem šolskem okolišu.
V kakšnem jeziku se je uradovalo na šoli: Do leta 1910 se je uradovalo s šolskimi oblastmi večinoma nemško in pisalo v gotici. Takoj po nastopu nadučitelja Bizjaka so poslovali izključno slovensko. Tiskovine so bile večinoma dvojezične in le deloma slovenske.
O šolskem poslopju: Prvotno šolsko poslopje, ki sedaj služi kot stara šola občinski upravi in boč-ki hranilnici in posojilnici, v stavbi je tudi stanovanje občinskega tajnika. Prvotno stavba se je uredila iz župnijskega hleva v enonadstropno stavbo. V pritličju je bilo učiteljsko stanovanje, v prvem nadstropju pa okoli devet metrov velika učilnica, ter velika konferenčna soba, ki je služila tudi kot kabinet za učila in druge učne pripomočke. Stroški prezidave so znašali 2542 forintov. Za uporabo stavbe so plačevali cerkvi najemnino, dokler
stavbe ni odkupil krajevni šolski odbor. Kmalu je postalo poslopje pretesno in občina je pokrenila vse potrebno za gradnjo nove stavbe, ki je bila sodobna in šolskim potrebam prilagojena. V kroniki navajajo, da je to bila imenitna stavba 25 m dolžine in 10 m širine, v njej pa je bil prostor za sodobne učilnice in učiteljska stanovanja. Seveda so bili prostori za učila, knjižnico in druge potrebe poslovanja šole, več kot ustrezni, tako so se pohvalili v zapisu. Uredili so tudi vodovod z zdravo pitno vodo. Kot najbolj zaslužna pa omenjajo šolskega nadučitelja Matevža Dediča in predsednika krajevnega šolskega odbora Antona Marovta.
Šolski vrt: Poročilo omenja, da je bil šolski vrt najbolje urejen v času, ko ga je oskrboval nadučitelj Josip Bizjak. Pozneje je bil občasno zapuščen, v leta 1938 pa spet urejen, predvsem so ga posadili s cvetlicami in okrasnim grmovjem.
Šolski oder: Tega šola ni imela. Je pa razne igrice in proslave pripravljala v dvorani Olepševalnega društva Bočna v vasi. Dohodki od teh prireditev so bili namenjeni kritju stroškov enodnevnih podučnih izletov in to otrokom revnejših družin.«
Poročilo vsebuje veliko podrobnosti, ki smo jih morali v članku izpustiti in navesti le najnujnejše. Na voljo imamo še poročilo o dogajanjih v Bočni med drugo svetovno vojno, morda bo tudi vsebina tega našla mesto v našem časopisu.
Ob prebiranju poročila iz leta 1939 se poraja misel, da bi vendarle naše šolstvo dobilo kakšen zbornik o nastajanju in delovanju šol na območju Zgornje Savinjske doline. Vsekakor bi si ta dejavnost to zaslužila, saj so prav naše šole vzgajale mlade v duhu domoljubja in narodne zavednosti. Dokaz - naša dolina ni bila nikoli ponemčena kot, denimo, nekateri predeli spodnje Štajerske. Morda se bo kdo od mlajših lotil tega raziskovanja, ogromno gradiva hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani in kot vem, tam najdejo raziskovalci vso potrebno pomoč.
Iščemo stare fotografije
Zlata maša Jakoba Kitaka, župnika v Bočni, ki je bila leta 1937. Fotografijo nam je poslala Ida Štiglic.
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 13
Nasveti
Promet z nepremičninami še vedno
upada
mag. BORUT REPSE,
pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o.
Geodetska uprava Republike Slovenije je v maju objavila poročilo o povprečnih cenah nepremičnin v Sloveniji v prvem trimesečju 2011. Na ravni Slovenije poročilo ugotavlja, da čeprav je zmanjšanje prometa v prvem trimesečju leta sicer tudi sezonsko pogojeno, je upad števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v letošnjem letu razmeroma velik.
Beležimo tudi več kot polovičen upad prometa poslovnih nepremičnin in zemljišč za gradnjo ter skoraj polovičen upad pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči.
Padci števila transakcij bi lahko pomenili, da Slovenija po obdobju oživljanja drsi v nov krog krize nepremičninskega trga in da se povpraševanje ponovno zmanjšuje, predvsem zaradi cen neprodanih novogradenj, ki se še niso prilagodile trgu, in zaradi gospodarske krize.
V prvem kvartalu 2008 je lastnika zamenjalo 1.200 stanovanjskih nepremičnin, lani 800, letos pa samo 600. V primerjavi z enakim obdobjem lani je lastnika zamenjalo
29 % manj hiš in 26 % manj stanovanj. V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010 so padci še večji, in sicer 40 % pri hišah in 26 % pri stanovanjih.
V tabeli prikazani podatki se nanašajo na našo regijo, ki jo GURS v svojih poročilih imenuje okolica Celja in Maribora. V tokratni tabeli so navedene cene za prve kvar-tale 2008-2011. Vidimo lahko, da so v naših regiji kljub nižjemu številu transakcij cene hiš, stavbnih in
Velika razlika med oglaševanimi in dejanskimi cenami hiš
kmetijskih zemljišč porasle. Cene stanovanj so upadle že drugo leto zapored, v zadnjem letu pa so upadle tudi cene gozdnih zemljišč.
Povsem drugačen pogled na trg nepremičnin daje spletni nepremičninski portal Slonep, ki spremlja predvsem oglaševane cene nepremičnin. Po podatkih tega portala znaša v Savinjski regiji v marcu 2011 povprečna cena ogla-ševanih hiš 900 EUR/m2 oziroma 200.000 EUR za oglaševano hišo. Kljub temu da se oglaševane ponudbe nanašajo na drugače opredeljeno regijo, kot je pri GURS-u, in da gre verjetno za drugačno vrsto hiš, so razlike med oglaševanimi cenami in cenami dejansko zabeleženih prodaj precejšnje. Glede na sklenjene posle lahko vidimo, da so oglaševane cene kar 80 % višje oziroma obrnjeno povprečna cena resnično prodane hiše je v povprečju 55 % nižja od oglaševane.
Invazivne vrste
f Razmišljam globalno,
lokalno
Spoštovani bralec!
Pred kratkim sem v domačem vrtu zagledal kar tri rastline ambrozije. Seveda so šle po hitrem postopku iz zemlje. Ambrozija je tujerodna rastlina. In to invazivna. Po-rašča predvsem zapuščene, neobdelane površine, pogosto jo najdemo npr. ob robovih cest. Po balkanski vojni se izredno hitro širi po Evropi.
Ambrozija, v grški mitologiji sicer znana kot hrana bogov, ki naj bi jim zagotavljala večno mladost oziroma nesmrtnost, sprošča ob cvetenju ogromne količine peloda. Ta je izredno močan alergent! Nanj je občutljiv znaten del ljudi. Zato jo povsod po svetu intenzivno zatirajo. V Sloveniji je od lani v veljavi odredba o zatiranju ambrozije.
Tujerodne vrste so vse rastlinske ali živalske vrste, ki so »prišle od drugod«, z drugih območij, celin. Tujerodne vrste prenaša v glavnem človek. Lahko namerno, npr. krom-
pir, lahko pa tudi nenamerno, npr. koloradskega hrošča. In če se prva brez človekove pomoči najverjetneje ne bi mogla obdržati ali pa bi se naturalizirala ter sobivala z domačimi vrstami v omejenem obsegu, tega ne moremo trditi za drugo. Če se taka vrsta širi ter povzroča gospodarsko in/ali ekološko škodo, ji pravimo invazivna vrsta.
Z razvojem transporta je takih vrst vedno več in več. Kadar imajo v naravi ugodne življenjske pogoje in ker ponavadi nimajo naravnega »sovražnika«, se lahko razmnožijo v taki meri, da ogrožajo obstoj do-
mačih vrst ali celo ekosistemov. Po mnenju strokovnjakov je širitev in-vazivnih vrst drugi najpomembnejši vzrok (takoj za spreminjanjem okolja) za izginjanje rastlinskih in živalskih vrst. Invazivne vrste se naselijo v okolju na različne načine. Velikokrat so kot plevel ali škodljivec primešane semenu kulturnih rastlin. Lahko so zasajene na-
merno, z željo gospodarske koristi. Nemalokrat pobegnejo z vrtov, iz kletk ali pa jih v naravo prinese posameznik, ki jih je gojil na vrtu ali v stanovanju.
Tudi v Zgornji Savinjski dolini je
prisotnih vedno več invazivnih vrst. Največ jih je ob bregovih vodotokov, saj imajo tam najugodnejše pogoje (ugodne rastne razmere in odsotnost motike). Preglejmo najbolj prisotne. Rudbekija in žlezava nedo-tika sta ponekod mestoma že povsem izpodrinili domače rastje. Vedno več je nahajališč japonskega dresnika. Ko se enkrat pošteno zasidra, se ga nikakor ne morete znebiti. Vsaj na ekološki način ne. Njegove korenine prodrejo tudi skozi asfalt. Veliko je tudi pajesena, prav tako tudi robinije (akacije po domače). Slednja je resda zanimiva za čebelarje in tudi njen les je kakovosten, poleg tega zadržuje erozijo, a hkrati na toplih, sončnih legah izriva domače drevje in grmovje.
Več o invazivnih vrstah izveste, če v iskalnik vtipkate besedno zvezo »tujerodne vrste« oziroma www.tu-jerodne-vrste.info. Zanimivo branje. Hitro vam bo jasno, zakaj so pred dnevi študentje biologije vsakoletno akcijo osveščanja o pomenu zatiranja tujerodnih vrst poimenovali »In-vazivne vrste le preko moje krste«.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
Japonski dresnik lahko raste čisto blizu vas. (Foto: MD)
14 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
slatina
Mihael Fajfar slovenski vinar leta
Nekaj več kot sto malih vinogradnikov iz vse Slovenije je dalo svoj letni pridelek oceniti na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Za najboljšega med njimi je bil izbran Mihael Fajfar iz Slatine. Na že tradicionalnem 29. ocenjevanju je sodeloval z laškim rizlingom izbor 2007 (ocenjen z 18,68) in 2009 (18,60) ter s šiponom - suhi jagodni izbor letnik 2009 (18,40).
Plaketo so najboljšemu med malimi vinogradniki Slovenije podelili v nedeljo, 22 maja, kar pri njem doma. Na turistični kmetiji z vinotočem v Slatini se je zbralo
Mihaelu Fajfarju je prišlo čestitat sedemdeset slovenskih vinogradnikov in vinarjev. (Foto: AG)
okoli sedemdeset slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Predsednik ocenjevalne komisije, predstojnik katedre za vinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Mojmir Von-dra, je bil tako kot vsi udeleženci podelitve navdušen nad gostoljubnostjo gostitelja.
Mihael Fajfar ima nasade vinske trte na Kolovratu pri Mozirju, v Halozah in na Rečici ob Paki. Leta 2008 je bil izbran za najkletar-ja Šmartnega ob Paki, lani je prejel priznanje in prehodni pokal članov Kluba kolovraška kapljica.
Andreja Gumzej
razstava v galeriji mozirje
Upokojenci razstavili svoje fotografije
Galerija Mozirje, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje, je v petek, 3. junija, gostila Društvo upokojencev Mozirje. Ti so pripravili razstavo fotografij, nastalih na tečaju digitalne fotografije, tečajnike in njihova dela pa je ob otvoritvi predstavil strokovni vodja tečaja Boris Šalej.
Na razstavi, ki je na ogled še do 12. junija, so se s svojimi fotografijami predstavili Lucija Ernst, Anica Rifelj, Hedvika Gumilar, Ivan Golič-nik, Adi Gorišek, Vlado Janko, Jože Skornšek, Martin Pipan, Ivan Bevc in predsednik upokojenskega društva Stane Podsedenšek. Slednji je v imenu društva pozdravil zbrane ljubitelje fotografije in jih pozval, da naj razstavljena dela ocenijo skozi svoje dojemanje v objektivu zamrznjenih trenutkov.
Fotografije je predstavil Boris Ša-
lej, ki je bil razstave del tečajnikov izredno vesel. Dejal je, da je to najboljši zaključek dela tečajnikov, ki so se v času skupnega fotografiranja učili iskati pravi motiv, spoznavati tehnične podrobnosti digitalnega fotoaparata in predvsem v fotografiranju uživati. »Upam tudi, da bomo po ogledu razstave vsi zapustili galerijo z nekaj več duhovnega bogastva v sebi,« je Šalej dejal ob koncu nagovora. Tečajnikom je podelil priznanja za uspešno zaključen tečaj. Razstava fotografij je postavljena po sklopih; portretna fotografija, pokrajinska, potopisna, bližinska fotografija in fotografija stavb.
Ob otvoritvi razstave je zbrane nagovoril tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Društvo upokojencev je pohvalil za številne aktivnosti, ki jih pripravljajo svojim članom in izrazil veselje nad dej-
stvom, da veliko teh v okviru različnih razstav in srečanj delijo z vsemi Mozirjani. Upokojenci so v veliki meri poskrbeli tudi za spremljajoči program, saj je upokojensko-in-validski pevski zbor pod vodstvom
Antona Petka na otvoritvi razstave zapel več pesmi, prav tako s pesmijo pa so se jim pri soustvarjanju kulturnega programa pridružili učenci Osnovne šole Mozirje.
Tatiana Golob
Tečajniki so ob otvoritvi razstave prejeli priznanja za uspešno opravljen tečaj digitalne fotografije. (Foto: Tatiana Golob)
Tradicionalni DE£ETf malo-nogomctni
* v
(omm-iiinMv
memo^Mi
Športni por k GfllflJflA Yor polje Soboto, 18.6.101 i ol> M.uri
Nagradni
sklad: »ooc
NAGRADE:
i, MESTO: 7QM, prehodni pokal, pafal v IrsJno Int ¡.MESTO: JflOf, ptjJi.nl v tr^nv l»t 3-MESTCl: |mli.il v tr.ijrm Is J t
N^ujem basu tudi iu{bd|Si igialet In vratar
PrijcJVilirld:
50t ■ nakazilo na TRR it.: 02374-0j 5 7151708 fltt na petkovem žreb«. Prijave in vse informacije: 041 76} $53 [Franjo) Žreb:
Petek, 17.6.2011 ob 19. uri na igrišču v Varpoljah
POHITITE število prijav OMEJENO!
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 15
Organizacije
2. ocenjevanje tolkca
Priznanja za pridelovalce najboljšega
tolkca
Štefka Goltnik iz KGZ in predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik (v sredini) sta podelila 22 zlatih, 20 srebrnih in 13 bronastih priznanj.
(Foto: Štefka Sem)
V četrtek, 2. junija, sta Kmetijsko gozdarski zavod Celje (KGZ), izpostava Mozirje in Sadjarsko društvo Franca Praprotnika iz Mozirja pripravila podelitev priznanj iz letošnjega ocenjevanja tolkca. Na drugem ocenjevanju je sodelovalo 47 pridelovalcev tolkca z 67 vzorci jabolčnega, hruševega in mešanega tolkca.
22 zlatih, 20 srebrnih in 13 bronastih priznanj sta pridelovalcem podelila Štefka Goltnik iz KGZ in predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik. Goltnikova je omenila, da je preko 70 odstotkov vzorcev prejelo nagrade, kar priča o dobri kakovosti tolkca. Plaznik je vsem prejemnikom čestital za priznanja in omenil, da je letošnje ocenjevanje privabilo en-
krat več pridelovalcev kot lansko in če bo takšen trend ostal, bodo morali spremeniti način ocenjevanja. Pošalil se je, da lahko ko-
misija v bodoče zboli na jetrih, če bo primorana v enem dnevu oceniti še več vzorcev te žlahtne domače pijače.
Podelitev in prijetno druženje je popestril Gregor Švetak iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne. Pripravil je predavanje o zdravilnih učinkih sadja in izdelkov iz sadja. Poleg tega, kako pomembno je, da je sadje vsak dan na našem jedilniku, je omenil, da so v vseh vrstah sadja antioksidanti, ki preprečujejo razvoj bolezni in staranje. Poudaril je, da je najboljše sadje domače, pravkar utrgano iz drevesa, v njem je največ zdravilnih snovi. Pohvalil je tudi zdravilne učinke domačega jabolčnega kisa in seveda tolkca. Dejal je, da je le-ta prav gotovo bolj zdrav kot podobni pripravki iz trgovine. Tol-kec je z veseljem tudi poskusil in mu dal odlično oceno.
Štefka Sem
zgornjesavinjski diabetiki na debelem rtiču
Izkoristili številne možnosti za
Člani Društva zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje se že nekaj let udeležujejo okrevanja v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli Rtič. Tudi letos so v začetku maja preživeli nepozaben teden v hotelu Bor sredi bogatega zelenja v neposredni bližini morja.
Člani so imeli na voljo številne možnosti za rekreacijo, s katerimi so si krepili svoje telesno in tudi duševno počutje. Vsako jutro so se podali na krajši sprehod ob obali ali na daljši pohod (kolikor je kdo zmogel) med razsežnimi in lepo negovanimi vinogradi ter z mnogih razglednih točk opazovali bližnjo in daljno okolico, zvečer pa so se razgibavali s telovadnimi vajami pod vodstvom Pavle Trogar.
Čez dan so si dali duška v bazenih z ogrevano morsko vodo in se, ker je bilo vreme čudovito, ogrevali na soncu. Tudi posedanje in druženje na terasi v objemu zelenih borovcev pod večer je bila svojevrstna sprostitev, kar marsikdo od starejših doma pogreša. Vsak od
rekreacijo
Mnogi člani Društva zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje vsako leto odhajajo na Debeli Rtič, kjer se počutijo že
povsem domače.
Če k vsemu temu dodamo še dobro hrano, primerno za diabetike, in prijaznost osebja, ki je skrbelo za njih, ni čudno, da mnogi čla-
udeležencev je imel tudi možnost merjenja krvnega sladkorja in tlaka, holesterola ter stopnje kisika v krvi.
ni vsako leto odhajajo na Debeli Rtič, kjer se počutijo že povsem domače.
MV
£61
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
C
Ljudje in dogodki, Kultura
jože mliner z ljubnega ob savinji
Za hrabrost prejel priznanje predsednika Tita
Ob začetku druge svetovne vojne je bil Jože Mliner z Ljubnega star 15 let in je bil priča, kako sta starejša brata morala oditi v nemško vojsko. Tri leta kasneje, avgusta 1944, se je sam pridružil partizanom.
OTROK VOJNE
Takrat osemnajstletnik je skupaj s še nekaterimi drugimi fanti pogumno in brez strahu odšel od doma na zbirno mesto v Kolovratu na Ljubnem. Od tam so se preko Homa in Menine odpravili do Svetega Valentina, kjer so prespali v sadovnjaku. Drugo noč so se preko Save odpravili do Starega trga ob Kolpi, kjer so imeli 14-dnevno usposabljanje. Nato so se pridružili 10. udarni brigadi, imenovani Ljubljanska brigada. Že prvo noč je bil postavljen na stražo in kot se sedaj spominja, je vesel, da ni bilo nobenega sovražnika blizu, saj je bil nepripravljen na kakršnokoli obliko boja s njim.
RANJEN V NOGO
Pozimi leta 1944 je bil med bojem ranjen v nogo in odpeljali so ga v partizansko bolnišnico v Kočevskem rogu. Zaradi varnosti lokacije bolnišnice so vsem ranjencem zavezali oči, ko so jih peljali na zdravljenje. V partizanski bolnišnici so Mlinerja dvakrat operirali in ko je prvič prejel narkozo, ki so jo uporabljali že v tistem času, je bil prepričan, da je umrl in da se ne bo nikoli več vrnil domov.
Po krajšem okrevanju so ranjence s sankami odpeljali na Hrvaško v Kordun, od tam pa z ameriškimi vojaškimi vozili v Zadar. Tam so se ranjenci počutili dobro, vendar so jih že po krajšem času z ladjo odpeljali v Trst, kjer je Mliner dočakal konec vojne. In ravno 9. maja, ko so okupatorske sile podpisale kapitulacijo, je v Trstu nastala fotografija, ki jo je Mlinar z veseljem pokazal. Fotografiral ga je Ameri-
Jože Mliner s fotografijo nastalo na dan osvoboditve v Trstu in priznanji predsednika Tita.
(Foto: Štefka Sem)
čan, na fotografijo pa je moral počakati le eno uro.
ODLIKOVAN ZA HRABROST
Kljub koncu vojne se Mliner še ni vrnil v domače kraje. Po osvoboditvi so se partizani borili še za Trst, ki je bil pozneje priključen Italiji in s transparenti »Tujega nočemo, svojega ne damo« ter podobnimi parolami so se še naprej borili za slovensko ozemlje. Po prihodu iz Trsta so vojaki in tudi Mliner v Ljubljani stražili razna skladišča, nato pa je še dve leti preživel v Rimskih toplicah, kjer so vojaki ostali v pripravljenosti in se
še naprej urili. Leta 1947 je bil odpuščen iz vojske in se vrnil na Škrubejevo domačijo. Za svoj doprinos v času vojne je Mlinerja z medaljo za hrabrost in še enim odlikovanjem leta 1962 nagradil sam takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
ČAS ZA UČENJE PISANJA IN BRANJA
Obdobje po vojni pa ni bilo v vsem le slabo. Mliner, ki zase pravi, da je šolo od blizu videl le, ko je šel ob nedeljah mimo nje k maši, se je v Rimskih toplicah s pomočjo oficirja naučil pisati in brati, tako da je lahko kasneje sam pisal staršem. Veliko domačinov, s katerimi je skupaj odšel v vojno, se ni vrnilo in Mliner zase pravi, da ga je pač usoda izbrala, da je na svetu še sedaj.
Po vojni se je poročil in z ženo bi morala ostati pri njej doma na kmetiji. Tukaj pa je usoda posegla v njuno življenje malo drugače in žal se jima ta želja ni uresničila. Večino časa je Mliner potem delal v gozdovih. Z ženo Francko sta se ustalila na Ljubnem, pred nekaj leti pa sta se zaradi njene bolezni preselila k hčerki Frančiški v Šentjanž. Po 51 letih skupnega življenja je ostal sam brez svoje življenjske sopotnice, a je pri 85 letih še vedno pripravljen na obujanje spominov, klepet in tudi kakšno dobro šalo.
Štefka Sem
Junak med bojem ne misli na smrt, marveč na zmago.
Ruski pregovor
v galeriji stekl razstavlja dasa fajfar
Skozi slike izraža svoj temperament
Gornjegrajsko kulturno društvo je v domačem kraju zadnjo soboto v maju na ogled postavilo likovne stvaritve Daše Fajfar iz Trbovelj. Razstavo v Šteklu je odprl župan Stanko Ogradi, s kulturnim programom pa so dogodek obogatili trobilci, dijaki srednje Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja. O svojem delu in ustvarjanju je spregovorila umetnica sama.
Trboveljčanka Daša Fajfar je likovno znanje začela pridobivati na pedagoški akademiji v Mariboru, na smeri likovna pedagogika. Nadgradila ga je na visokošolskem programu omenjene smeri. Že dve desetletji kot likovni pedagog predaja svoje znanje mlajšim na trboveljski osnovni
šoli. V času službovanja je obiskovala tudi različne seminarje.
Obiskovalcem je na ogled postavila tako slike človeških figur kot cvetja živih barv. Skozi njih želi, tako Daša Fajfar, izraziti svoj temperament. Njena dela so realistična, preizkuša pa se tudi v drugih stilih. Razstavo si je moč ogledati vse do 20. junija.
Marija Šukalo
V Galeriji Štekl je o delu in ustvarjanju spregovorila umetnica sama.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjkke novicešt. 223,10.junij 2011
Ljudje in dogodki, Informacije
nazarje
Sejemski utrip popestren z delavnico in koncertom
Bohačev toplar je bil zadnjo soboto v maju koncertni oder Frančiškove mladine in delovno območje solčavskih filcark. S koncertom in delavnico je upravljavec JP Dom Nazarje uspešno popestril sejemsko dogajanje v kraju.
Prijetne melodije, pester program in ubrani glasovi so privabili naključne obiskovalce, da so prisluhnili zmagovalcem nedavnega tekmovanja Marijafest na Ptuju. Pevovodkinja Sara Chuuya Kobolt je ob svojih pevcih predstavila program različnih zvrsti. Slišati je bilo tako narodne napeve, pesmi z versko vsebino kot tudi moderne zabavne ritme številnih domačih in tujih avtorjev.
Na stojnici, kjer so oblikovali polstene izdelke, je bilo moč opaziti tako tiste, ki so le opazovali, in tiste, ki so se aktivno vključili v delavnico. Pod budnim očesom Špele Orešnik so nastajali številni uporabni izdelki. Razkrita je bila marsikatera skrivnost polstenja, ki jo bodo udeleženci s pridom uporabili pri izdelavi svojih izdelkov doma.
Marija Šukalo
Pod Bohačevim toplarjem so se obiskovalci preizkusili v izdelavi polstenih izdelkov.
(Foto: Marija Sukalo)
Tehniški dan - »Varnost v prometu«
V sredo, 18. maja, se je na mozirski osnovni šoli odvijal tehniški dan z naslovom Varnost v prometu. Rdeča nit tehniškega dneva je bilo preverjanje znanja o cestnoprometnih predpisih v obliki reševanja testov, spretnostne vožnje in vožnje po naselju.
Sodelovali so vsi učenci od 6. do 9. razreda, ki so v nižjih razredih že uspešno opravili kolesarski izpit. Vsak učenec je zbiral točke oziroma se izogibal kazenskim točkam na vseh treh prej omenjenih nivojih preverjanja. Končni seštevek točk je štel za šolsko tekmovanje »Kaj veš o prometu 2011?«. Najboljši štirje učenci so se uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki je letos potekalo na OŠ Ljubno ob Savinji.
Za pestro in zanimivo dogajanje skozi ves dopoldan so poskrbeli gostje. Povabili smo policiste Policijske postaje Mozirje, gasilsko prometno enoto PGD Nazarje, reševalce iz reševalne postaje Mozirje, inštruktorje avtošole Relax, An-
tona Miklavca iz podjetja A.M. Miklavc Tehnični pregledi, servis koles Pavlin Filip in upokojene člane Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki so aktivno sodelovali pri ocenjevanju kolesarjev pri vožnji po naselju.
Učenci so si lahko od blizu ogledali dejavnosti in opremo, ki jo za to izurjeni strokovnjaki uporabljajo pri svojem delu. Lahko so se pogovarjali in spraševali o izkušnjah in dogodivščinah, ki jih policisti, gasilci, reševalci, inštruktorji in serviserji doživljajo pri opravljanju svojih dolžnosti. Preizkušali so lahko različne dele opreme in pripomočkov ter se tako še bolj vživeli v delo, ki ga opravljajo naši gostje.
Naši učenci in otroci se vedno pogosteje pojavljajo v prometu kot samostojni udeleženci, zato je zelo pomembno, da jih v tej smeri tudi izobražujemo. Prav in pomembno je, da spoznajo delo ljudi, ki so zaslužni zato, da promet na naših cestah čimbolj nemoteno poteka. Pomembno
je, da se zavedajo, da je njihova varnost v največji meri odvisna od njih samih in njihovega znanja ter odgovornosti.
Primož Planovšek
S I LC\
— .......... " ¡¡HS *
: ■ -'■. ;V. ■■ '■'. r~ --'-'S i lr - t

S fr *: ■ji® • ^ ■

i " -f/i-»—«ctfte?
m

Učenci so si lahko od blizu ogledali dejavnosti in opremo, ki jo za to izurjeni strokovnjaki uporabljajo pri svojem delu. (Foto: Primož Planovšek)
(la Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
knjižnica mozirje
Novitete v mesecu juniju 2011
ODRASLI:
Porter, Eleanor H.: Poliana, Laurens, Stephanie: Skrivna ljubezen, Martin, George R. R.:
Vranja gostija, Mead, Richelle: Zadnja žrtev, Howard, Linda: Mackenziejeva misija, Oprešnik, Marija: Podrta ograda, Mcgahern, John: Pornograf, Gruen, Sara: Opičja hiša, Paasilinna, Arto:
Srečni človek, Patterson, James: V navzkrižnem ognju, Gibbins, David J. L.: Trojanska maska, JewelL, Lisa: Nepozabna zabava.
MLADINA:
Lozej, Doris: Govoreči boomerang, Cole, Stephen A.: Prekletstvo mu-mije, Cole, Stephen A.: Ter-mu-natorji, Lasky, Kathryn: Ugrabitev, Simon, Francesca: Ne skuhajte Pepelke!, Friedman, Joe: Bubelka in črv, Deary, Terry: Upor na piramidi.
STROKOVNA LITERATURA:
Larson, Christian D.: Darilo zdravega razmišljanja & Bodi hvaležen, Tasic, Goran: Razvoj človeške avre in čaker, Pearce, Stewart: Alkimija glasu, Hamilton, David R.: Usoda proti svobodni volji, Blavatsky, Helena P.: Glas tišine, Thomar, Jürgen: 42-dnevno zdravljenje raka po Rudolfu Breussu, Brown, Susan E.: Alkalizirajte se v praksi, Pirjevec, Jože: Tito in tovariši.
Organizacije, Ljudje in dogodki
spomladanski pohodniški dnevi na solčavskem
Matkov škaf je bil letos precej manjši
Prvi vikend v juniju so se na Solčavskem odvijali pomladanski pohodniški dnevi. Kljub napovedi slabega vremena je Planinskemu društvu Solčava uspelo izpeljati pohod v Matkov škaf. Na pot se je podalo okrog 150 pohodnikov. Zaradi mile zime in majhnih količin zapadlega snega je bil škaf letos precej manjši kot lani, globok je bil le okrog osem do deset metrov. Lani se je na robu škafa naredila lepa ploščad, ki je omogočila dober pogled v notranjost in tudi plezanje po škafu, medtem ko je bil letos dostop do škafa malo težji, a vseeno vreden truda, plezanju so se ljubitelji tega športa odpovedali. Med potjo je bilo moč opazovati redko in zaščiteno rastlino lepi čeveljc, imenovano tudi slovenska orhideja.
V petek je bilo v Centru Rinka predavanje o alpinističnih podvigih v Patagoniji. Člani odprave so bili Matjaž Dušič, Lovro Vršnik, Tanja Pahov-
Dostop do škafa je bil malo težji kot lani, a vseeno vreden truda. (Foto: Žiga Prepadnik)
nik in Maja Zerovnik. Ob številnih fotografijah so predstavili svojo uspešno alpinistično popotovanje. Sobotni pohod na Klemenčo jamo v organi-
zaciji turističnega društva je zaradi slabega vremena odpadel.
Štefka Sem
planinsko društvo ljubno ob savinji
Številni pohodniki na Travniku
Pri koči, kjer so za lačne in žejne poskrbeli gostoljubni mladi planinci PD Ljubno, se je zbrala kar
poldruga stotnija pohodnikov.
Tradicionalni pohod na Travnik, ki so ga tudi letos tretjo majsko nedeljo organizirali člani lju-benskega planinskega društva, je bil že 32. po vrsti. Pri organizaciji so svoje dodali tudi člani krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Ljubno. Ti so okoli tridesetim pohodnikom, ki so se podali na pot iz Rastk, pri nekdanji partizanski bolnišnici predstavili dogodke iz časov druge svetovne vojne. Lepo pomladno vreme je številne planince in pohodnike privabilo tudi iz drugih planinskih poti, ki peljejo proti priljubljeni planinski postojanki ljubenskih planincev.
Franjo Atelšek
osnovna šola nazarje
V ponedeljek, 23. maja, smo se zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se peljali preko Črnivca skozi Kamnik, mimo Jesenic do Kranjske Gore. Z Be-danc busom smo se peljali v Kekčevo deželo. Najprej smo srečali Tinkaro. Peljala nas je v Bedanče-vo hišo. Tam je bila zaprta naša učiteljica. Tinkara je odprla kletko. Pred hišo je imel devet kuhanih kosti, malo naprej pa je bila velika past. Hodili smo in hodili ter srečali Bedanca. Malo smo se pogovarjali, potem pa smo ga s skovikanjem pregnali. Ustavili smo se pri Brincljevi hiši. Pokazal nam je dvižne stopnice in tobogan. Pokazal nam je tudi Bedančevo past. Videli smo Kekca, ki se je gugal na gugalnici. Pokazal nam je skrivni rov. Tam blizu je pokopan Volkec. Kekec je poklical koze in jim dal kruha. Ustavili smo se še pri Pehti. Pehta nam je dala zeliščni čaj in kruh za ko-rajžo. Nato smo odšli še v Planico.
Jon Remic, 3. a, OŠ Nazarje
V Kekčevi deželi
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Ij?)
Organizacije, Pisma bralcev
mrazekov pohod v bočke grabne
Druženje v spomin na zavednega Slovenca in
aktivista
Spominskega pohoda so se udeležili tudi hčerka, sin in nečakinja Ivana Zmavca - Mrazeka.
(Foto: Štefka Sem)
Ivan Zmavc iz Bočne, katerega partizansko ime je bilo Mrazek, je bil prvi partizan v Bočni. V spomin nanj so v bočki krajevni enoti Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB), v sredo, 25. maja, prvič organizirali Mrazekov pohod v Bočke grabne, kjer je spominska plošča
petim padlim partizanom. Pohoda so se udeležili domačini, predstavniki sosednjih krajevnih enot ZZB NOV in svojci.
Pohodniki so se zbrali v Bočni pri spomeniku, kjer je pozdravne besede spregovoril predsednik krajevne enote ZZB NOB Ivan Rop. Med
športno društvo orli mozirje
Pohodniki od cerkve do cerkve
Sedmim pohodnikom na štartu so se ob poti pridružili še drugi. (Foto: Benjamin Kanjir)
Prva junijska nedelja je za člane Športnega društva Orli Mozirje namenjena tradicionalnemu pohodu od cerkve do cerkve. Ob tem prehodijo domala celo mozirsko župnijo.
Izpred župnišča jih je pot vodila najprej čez vrhe do Žekovca, od koder so se napotili proti cerkvi sv. Radegunde. Kolikor je bilo mogoče, so se držali utrjenih poti, saj je sobotni dež dodobra namočil potke in stezice. Prvi cilj so dosegli do desete ure, ko so se pri sv. Radegundi udeležili maše. Od tam so se podali proti Šmi-helu in nato navzdol proti Lepi Njivi. Ob poti so
se jim pridruževali še drugi pohodniki, zato jim ni bilo dolgčas in so lažje premagovali dolgo in naporno pot. Iz Lepe Njive so odšli proti Lju-biji in od tam do svojega cilja pri cerkvi sv. Roka na Brezjah.
Pot od cerkve do cerkve je zelo naporna, veliko je vzponov in spustov, zato je potrebno kar nekaj kondicije in dobra telesna pripravljenost. Leta pa niso pomembna, kar sta dokazala najmlajši in najstarejši udeleženec, med katerima je bilo okoli šestdeset let starostne razlike.
Benjamin Kanjir
udeleženci je pozdravil Mrazekovega sina Petra, hči Marijo in vnukinjo Majo. Tako Peter kot Marija sta se zahvalila za povabilo, predvsem pa sta izrazila hvaležnost, da spomin na njunega očeta še živi. Ob spremljavi partizanske pesmi na harmoniki so se podali na dobro uro trajajočo pot k spominski plošči v Bočkih grabnih, kjer je Jani Tevž predstavil Mrazekovo življenjsko pot.
Kot zavednega Slovenca in aktivista, očeta šestih otrok, so Mrazeka Nemci iskali in nanj razpisali nagrado, podrli so njegovo hišo in razen sina Frančka, ki se je očetu pridružil v boju, so otroke odpeljali v nemška taborišča. Leta 1943je bil izdan in ko je ugotovil, da mu ne bo uspelo pobegniti pred sovražnikom, si je sodil sam. V vojni je umrl tudi njegov sin Franček, oba sta bila pokopana na pobočju Menine, po vojni so ju pokopali na bočkem pokopališču. Udeleženci spominskega pohoda, ki naj bi postal tradicionalen, so v Bočkih grabnih poklepetali s svojci, ob povratku so na pokopališču prižgali svečo na Mrazekovem grobu.
Štefka Sem
Sanje so
Gosp(e)odje poslanci, gospod premije, gospod predsednik ali sploh veste kako živijo, tisti ki so vam omogočili da ste to kar ste, postali. Takole. Sedim v restavraciji velikega nakupovalnega centra, ura je za večerjo, k sosednji mizi se usede štiri članska družina, opazujem, poslušam, oče in mati si nista naročila nič, otrokoma sta kupila pico, takšno na kartonu, 1,90 evra za kos, pijače niso vzeli, ker je predraga, je rekla mama. Pojedla sta, pa so šli, ko to vidiš in slišiš, ti gre do srca... Da vas ni sram vsi zgoraj navedeni, po imenih vas tako vsi poznajo ker vsak dan pljuvajo po vas.
Kdo je večji tajkun, tisti ki to dopušča, ali tisti ki je to izkoristil, kar vi ki vladate dovoljujete.
Tudi v našo lepo Zgornje Savinjsko dolino se hodite samo kazati in obljubljati. Koliko znanih vladarjev se je že sprehodilo med rožicami Gaja, a za njimi so ostale samo koprive (Glin, Elkroj...) in nikoli izpolnjene obljube.
Dragi moji prebivalci doline, kje je prag, kje je meja potrpežljivosti, da se temu enkrat naredi konec in bomo, to kar govorijo, tudi dobili. Kdo je že pred dvajsetimi leti rekel; Danes so dovoljene sanje.
Sašo Štiglic Attemsov trg 8 3342 Gornji Grad
20 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Šport, Črna kronika
letne športne igre sds na ptuju
Dobre uvrstitve Mozirjanov
Na Ptuju so prvo soboto v juniju pripravili 13. letne športne igre stranke SDS. Člani občinskih odborov stranke so se pomerili v malem nogometu, odbojki na mivki, košarki, tenisu, namiznem tenisu, šahu ter hitrost preizkusili na krosu.
Med več kot 400 udeleženci, ki so se pomerili v omenjenih disciplinah, so športno srečo na Ptuju preizkušali tudi člani mozirskega občinskega odbora stranke SDS. Da so športno dobro podkovani, dokazuje prvo mesto v malem
nogometu, v krosu v kategoriji moški od 41 do 50 let prvo mesto Jožefa Jelena in pri ženskah v kategoriji od 16 do 25 let 2. mesto Urške Jelen.
Po besedah predsednika mozirskega odbora stranke SDS Jožefa Jelena so igre dobrodošel dogodek za boljše spoznavanje in povezovanje članov. Uvrstitve pa jim pomenijo veliko nagrado, saj tako dosegajo tudi dobro prepoznavnost njihovega odbora v slovenskem prostoru.
Marija Šukalo
Na Ptuju so po prvih mestih posegli tudi člani OO SDS Mozirje. (Foto: Marija Šukalo)
zadrečko tekmovanje v košarki
Zmagovalci Veterani iz Gornjega Grada
Člani Športnega društva Bočna so v soboto organizirali zadrečko tekmovanje v košarki, ki se ga je udeležilo pet ekip. Turnir so ga organizirali drugič in je del zadrečkih tekmovanj v različnih športih. Vse ekipe so bile dobro pripravljene in tekmovanje je bilo napeto do konca. Zmage so se veselili člani ekipe Veterani Gornji Grad, drugi so bili Nazarčani, tretji domačini ekipa Bočne, četrti Športno društvo Gornji Grad in peti ekipa Kokarij. V tem mesecu bodo v ŠD Bočna organizirali še košarkarski maraton, 12-urno tekmovanje med košarkarji Bočne in Gornjega Grada, ki je postalo tradicionalno, in kolesarjenje.
Štefka Sem
Pod košem se je bil trd boj.
(Foto: Štefka Sem)
smučarski skoki
Pikl, Slatinšek in Mavc v izboru
Zbor za skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije je potrdil sestavo ekip za novo sezono 2011/2012. Novi trener A reprezentance Goran Janus bo s svojima pomočnikoma Frankom in Grilcem sezono začel z osmimi tekmovalci, med katerimi tudi letos najdemo najuspešnejšega zgornjesavinjskega asa Primoža Pikla.
»Piko« pa v reprezentančnem izboru ne bo osamljen, saj se bo mladinski izbrani vrsti pridružil klubski kolega Matevž Slatinšek. Prav tako mladince, vendar v nordijski kombinaciji, bo okrepil še en predstavnik SSK Ljubno BTC Borut Mavc.
Franjo Pukart
strelsko društvo gornji grad
Tekma z malokalibrsko
puško
Člani gornjegrajskega strelskega društva so v nedeljo organizirali tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču Lovske družine Gornji Grad. Tekmovanje je bilo leže brez naslona, pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Prvi je bil Boris Purnat (85 krogov), sledila sta mu Ivko Po-ličnik (80) in Igor Petrin (77). Ker je tekma štela za točkovanje za naslov družinskega prvaka, so trenutno prvi trije: 1. Peter Bezovšek, 2. Boris Purnat in 3. Tomaž Trogar.
Jože Gomboc
še o nesreči štirikolesnika
Kdo je vozil v času nesreče?
Pretekli teden smo poročali o nesreči štirikole-snika, ki se je 29. maja zvečer zgodila pod Šmi-helom in v kateri je ena oseba utrpela tako hude poškodbe, da je preminila na mestu dogodka, druga pa je utrpela hude telesne poškodbe. Zapisali smo, da je bil umrli voznik štirikolesnika.
Policisti so v svojih poročilih vseskozi omenjali, da je bil umrli mladenič zgolj eden izmed dveh udeležencev, saj rezultatov uradne preiskave o tem, kdo je vozil, še ni bilo. Policisti in ostale pristojne službe v okviru policije so v tem času prišli do novih ugotovitev. Preiskava namreč še vedno ni potrdila, da je štirikolesnika v času nesreče res vozil umrli, ampak bi lahko bil voznik tudi drugi udeleženec, ki je bil v nesreči huje poškodovan. Raziskava še poteka, zato bo potrebno na uradne ugotovitve še počakati.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
I2D
Črna kronika, Zahvale, Pisma bralcev
C R N A K R O N I K A
•	Z AVTOMOBILOM V KOLESARKO
Mozirje: 31. maja popoldan je v Mozirju, v bližini zdravstvenega doma, prišlo do prometne nesreče s telesno poškodbo. Vzrok prometne nesreče je bilo izsiljevanje prednosti voznice osebnega avtomobila, ki je trčila v kolesarko. Pri tem je bila kolesarka lažje telesno poškodovana.
•	PADEL S KOLESOM
Luče: 31. maja okoli pol enajste ure zvečer so bili policisti obveščeni, da je na cesti Luče-Podvolovljek prišlo do prometne nesreče s telesno poškodbo, v kateri je udeležen voznik kolesa. Z ogledom kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je voznik kolesa zaradi vinjenosti padel po vozišču in se telesno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici.
•	NEPRILAGOJENA HITROST MOTORISTA
Gornji Grad: 2. junija ob drugi uri zjutraj je na cesti med Gornjim Gradom in Črnivcem voznik motornega kolesa padel po vozišču in se telesno poškodoval. Vzrok za nesrečo je bila neprilagojena hitrost.
•	PREPIR MED OČETOM IN HČERKO
Mozirje: 3. junija ob 21.35 uri so bili policisti obveščeni, da v stanovanjski hiši v Mozirju znana oseba krši javni red in mir. Po opravljeni intervenciji in z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je prišlo do prepira med očetom in hčerko. Zaradi neprimernega obnašanja je bil očetu izdan plačilni nalog.
•	TRKAL PO VHODNIH VRATIH
Gornji Grad: 4. junija ob 3.15 uri so bili policisti obveščeni, da je v več lastniški stanovanjski hiši v Gornjem Gradu neznana oseba kršila javni red in mir s tem, da je trkala in razbijala po vhodnih vratih stanovanj. Po opravljeni intervenciji in z zbiranjem obvestil je bila ugotovljena identiteta kršitelja, katerega so policisti oglobili.
•	METEORNA VODA ZAMAŠILA JAŠEK
Mozirje: 4. junija zvečer je v nevihti meteorna voda zamašila jašek na Hofbauerjevi ulici v Mozirju. Ker je pretila, da bo zalila stanovanjsko hišo v bližini, so domači gasilci jašek očistili in omogočili vodi, da odteče.
V neurju se je ob potoku Struga zlomilo drevo in padlo v vodo ter s tem ogrožalo bližnji most. Gasilci so drevo potegnili iz potoka in ga razžagali.
•	VLOMILEC V HIŠI
Šmartno ob Dreti: 5. junija so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Šmartnem ob Dreti. Naznani storilec, ki je izkoristil odsotnost lastnikov, je iz stanovanjske hiše ukradel več vrednejših predmetov in s tem lastnike oškodoval za okoli 5.000 evrov.

Primož
Tvoje življenje je bilo kratko
in ni bilo posuto z rožicami.
Hvala ti, da smo lahko s teboj delili ta delpoti.
Odšel si tja, kjer ni več gorja.
Nikoli več nihče te ne zbudi,
zdaj živiš drugje - med angeli.
A nekoč, nekje se bomo zopet srečali,
nekoč, nekje - nad zvezdami...
Ni te več med nami,
a ostal boš v spominu med solzami...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Primoža BREZOVNIKA
z Brezja pri Mozirju 20.8.1979 - 29.5.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi zdravstvenemu osebju, pogrebni službi Morana, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Alojzu Glušiču iz podjetja BSH in govornici Albini Rajter. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Najlepše, kar lahko človek zapusti, ko odide, je nasmeh na obrazu tistega, ki misli nanj.
Vsi domači in vsi, ki ste ga imeli radi!
Odgovor na prispevka v pismu bralcev v Savinjskih novicah št. 21 z dne 27. maj 2011
Z zanimanjem sem prebral pismi župana občine Luče in Ivana Robnika, ki ga kljub redkim srečanjem doživljam prijateljsko in naklonjeno. Želim si, da najin odnos tak tudi ostane.
Zavedam se, da tako obsežni posegi v okolje, kot je ureditev prometa v občini Luče zahtevajo prilagoditve posameznikov in da nobena rešitev ne more biti v zadovoljstvo vseh.
Zato je potrebno postopke voditi poudarjeno transparentno, korektno in do slehernega občana, ki
ga sprememba zadeva, ves čas postopka, vključujoče. V tako majhni lokalni skupnosti še posebej. To, da tovrstne izmenjave mnenj terjajo veliko intelektualnega in čustvenega angažmaja in so lahko burne, je razumljivo. Koristno je, da nosilci postopkov priznajo lokalni skupnosti, ki jo vodijo, moč in resurse za izravnavo nepravilnosti in možnih nepravičnosti. Ti se pogosto multiplici-rajo, ne le seštevajo. Kadar se predstavnike skupnosti podcenjuje in deluje netransparentno, se ustvarja
zaplete, ki jim ni videti konca. V to se je hote ali nehote podal Svet občine Luče z županom na čelu.
Dejstva so naslednja:
•	Svet občine Luče je odločitev o trasi ceste sprejel dne 27.3.2008 in ob tem prvotno traso krožišča premaknil tako, da jo je približal stanovanjskemu objektu Luče 78 in s tem omogočil stanovalcem stanovanjskega objekta Luče 43 odmik od dosedanje ceste in pridobitev dodatne zelene površine, stanovalcem v objektu št. 78 pa brez njihove vednosti izrazito poslabšal življenjske in bivalne možnosti. To je storil pred javno obravnavo.
•	Občanom je bila na javni obravnavi dne 23.6.2009 predstavljena prvotna trasa obvoznice (krožišča) brez pojasnila, da je bila s strani organa občine Luče spremenjena kot je zgoraj opisano. Gre za netranspa-rentno in nekorektno ravnanje, ne le do prizadete družine, temveč do vseh volivcev občine Luče.
Glede na to, da so bili v tem obdobju kar trije izvoljeni člani Sveta občine Luče, ki je o spremembi tra-
se odločal, bližnji sorodniki stanovalcev na naslovu Luče 43, je seveda možno in potrebno razmišljati o elementih korupcije.
•	Najbolj boleče v celotni zadevi je dejstvo, da so stanovalci na naslovu Luče 78 leto dni živeli v prepričanju, da so bili korektno informirani. Skupaj s sosedi iz naslova Lu-če 43 (ki so dejstva poznali) so se dnevno pogovarjali, pili kavo, se veselili in delili vsakodnevne skrbi, ne da bi vedeli za odločitev organa občine, ki jih negativno prizadeva. O spremenjeni trasi so izvedeli slučajno, kar je poleg prizadetosti seveda tudi zravnalo njihove hrbtenice v zaščito lastnih pravic.
•	Tega niso dolžni le sebi, to dolgujejo celotni skupnosti, ki ob njihovi izkušnji lahko ozavesti dejstvo, da ima sleherni posameznik kot občan in državljan svoje dolžnosti in pravice, ki so tako univerzalne, kot globoko osebne.
•	Ena teh pravic je biti informiran o postopkih državnih in občinskih služb, ki ga osebno zadevajo in prizadevajo,
22 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
• druga pa, da so izvoljeni organi lokalne skupnosti z županom na čelu dolžni v delovnih procesih in postopkih, ki jih vodijo, vedno in obvezno zagotoviti varstvo temeljnih pravic slehernega občana.
Omenjeni pravici, sodita v kategorijo ustavnih pravic v Republiki Sloveniji in sta bili s strani Sveta občine Luče v odnosu do stanovalcev naslova Luče 78 kršeni. Dolžnost izvoljenih članov Sveta občine z županom na čelu je, da krivico popravijo.
Je težko, je zoprno in je sitno - je pa posledica neustreznega odnosa oseb s funkcijo. Konec koncev so po izvolitvi v roke dobili moč, s katero je potrebno znati ravnati.
Tudi oglašanje v pisma bralcev ni prijetno, je zoprno in sitno - in vendar potrebno.
Upanje vlivata razumnost in odločenost posameznikov v Svetu občine Luče, ki uveljavljajo svoje znanje in stališča o zavezi njihovega organa, da v upravno - pravnih postopkih upoštevajo tako veljavne predpise kakor moralne in etične norme.
Razumljivo je, da so stanovalci z naslova Luče 78 prisiljeni v varstvo svojih temeljnih pravic po pravni poti.
S spoštovanjem.
mag. Tone Kladnik Vlačičeva ul. 3 6000 Koper
Tisoče žarkov v jutru žari; sonce blesti
na kapljice rose srebrne! Nežno jih boža ter ogreje do konca! »Prav takšno je bilo srce naše drage mame.«
ZAHVALA
V 87. letu življenja nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
Kristina PRODNIK
iz Logarske doline 23, p.d. Perkova.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo! Srčna hvala sorodnikom, prijateljem, znancem; za tolažbo, ustna in pisna sožalja! Hvala Vam za molitev in podporo v najtežjih trenutkih; za cvetje, sveče, sv. maše ter darove za cerkvene potrebe.
Hvaležni smo vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti! Zahvaljujemo se gospodu Vikiju Košcu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, ministrantom, pevcem, praporščakom, govornici Mateji Brlec Suhodolnik ter citrarju Karliju Gradišniku!
Posebna zahvala velja dobrim sosedom za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, še posebej Bredi Pod-brežnik, ki jo je negovala, Jožici Lakner ter zdravstvenemu osebju ambulante Luče - še prav posebej patronažni sestri Verici!
Iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
K>!b>M!0*$t8iri!U
Dobnik Franc & Jani, s.p.. Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in <v " DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi,
delo za vselej končali, v hišo očetovo šli, takrat, zvonovi, zvonite...
(A.M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice
Marije FORŠTNER
roj. Vratnik, z Dobrovelj 16.11.1928 - 14.5.2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedi Jožici in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Zahvala g. p. Mateju Papežu ter g. župniku Franciju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem z Dobrovelj, ministrantom, zahvaljujemo se tudi govornici Marinki Napotnik ter predstavniku Zveze borcev g. Vikiju in praporščakoma.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Marije GRUDNIK
Loke 27, Ljubno ob Savinji 27.2.1935 - 31.5.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala tudi dekanu g. Pušenjaku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 23
Za razvedrilo
ZELJE ZA VAS IN ZA NAS Miran Lever, predsednik PGD Gorica ob Dreti (desno): »Gospod Herman, čestitam vam ob visokem jubileju in vam želim, da bi bili vsaj še 70 let naš sponzor.«
Herman Remic, sponzor prehodnega pokala za tekmovanje sv. Florjana: »Hvala. Zdaj bi bil red, da rečem kakšno o pokojninski reformi, a je predvolilni molk.«
(Foto: MŠ)
KAJ BO, CE BO?
Ivan Krefl, predsednik komisije na tekmovanju za kip sv. Florjana (levo): »Kaj bomo v primeru neurja, če bodo poplave?«
Anton Blatnik, predsednik komisije za odlikovanje: »S črpalko bomo črpali vodo.«
Ivan: »Kaj pa, če odpove?«
Anton: »Bomo vzeli pa drugo.«
Ivan: »Kaj pa, če tudi ta odpove?«
Anton: »Bomo vzeli pa tretjo.«
Ivan: »Od kod nam sploh toliko črpalk?«
Anton: »Od tam kot tebi tako dolgo in hudo neurje.«
(Foto: MŠ)
FOTOGRAFIJE SI BO OGLEDAL NA FOTOGRAFIJAH Stane Podsedenšek, predsednik mozirskih upokojencev:
»Vsi samo občudujejo razstavljene fotografije, jaz bom pa kar nove začel delati za naslednjo razstavo. Že vem za naslov zanjo - Foto utrinki s foto razstave.«
(Foto: CMS)
24 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Križanka, Oglasi
avtor P. L.
PREBIVALEC SICILIJE
KOVINSKI ZVOK
PRIPR. ZA VKLEPANJE ARETI-RANCEV
LISTEK Z NAPISOM
HIMALAJSKA KOZA

OKRASNI TRAK NA LASEH CUCELJ
PREDSTOJNIK FAKULTETE
UROS ROJKO
KRVNI STRDEK
SPODRSLJAJ (ŽARG.) OSEBNI ZAIMEK
KRAJ V SELŠKI DOLINI TELESNI OKRAS
MEMOARI
KRAJ NA KRASU PRISTOJBINA ZA CESTE
AMERIŠKA IGRALKA (AMY)
BEVKOVA POVEST
PISANA ŽOLNA
HUNSKI VLADAR
KATHY IRELAND
RIMSKA 101
SOSEDI ANGLEŽEV
AM. IGRAL. ARKIN
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZ
IZRAELSKA LUKA
PRITOK VLTAVE
ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS
NAFTA (ANG.)
KLUB, KI TEKMUJE V LIGI
RICHIE SAMBORA
ZAJETA ŽENSKA
ASHTON KUTCHER EL. NABITI DELCI
POPRAV-LJAVEC ELEKTRIČNIH NAPRAV
AMERIŠKI ROCKER COOPER
PREBIVALCI CALAISA
KIPAR (ZDENKO)
mini slovarček
SELCA - kraj v Selški dolini KALIN - Zdenko, slovenski kipar
rešitev prejšnje križanke
ejo
a g
jü
=
ata
KATOLIŠKI BERAŠKI RED, USTANOVLJEN L. 1215
n ¿¡»r s
o s
sj<
n a
ser
oto
ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
SLOVENSKI RAPER
o n
u u f
a l
kj^jo
lan
n
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 17.00. Igrišče v Lokah Inline hokejska liga Mozirje
Petek, 10. junij	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Otvoritev razstave ročnodelskega krožka Vrba
	ob 19.00. Prostori društva Gal na Rečici ob Savinji Odprtje razstave Relief
	ob 8.00. Planinski dom na Menini planini Zlatorogova transverzala ponosa (akcija Gremo v hribe)
	ob 9.00. Pred Občino Rečica ob Savinji Pohod na Kuglo
Sobota, 11. junij	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Revialna tekma - RK Nazarje : ŠD Vrbovec (rokometna sekcija)
	ob 17.00. Pred gradom Vrbovec Iz roda v rod in predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne
	ob 20.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji Nočno gasilsko tekmovanje z družabnim srečanjem
Nedelja,	ob 10.00. Igrišče v Lokah Inline hokejska liga Mozirje
12. junij	ob 13.30. Sejmišče v Mozirju Dobrodelna prireditev Srečanje ljudi odprtih src
Torek,	ob 17.00. Galerija Nazarje Brezplačno predavanje Romane Pogorelčnik o numerologiji
14. junij	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zaključni letni koncert otroških pevskih zborov OŠ Nazarje
	ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ...
Sreda, 15. junij	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor s pesnikom Ervinom Fritzom
	ob 19.00. Galerija Nazarje Predstavitev knjige Romane Pogorelčnik Tvoje ime - tvoja osebnost
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje; Fišar; gsm 041/619-372. Prodam brejo telico sivko, pašno; gsm 041/793-519.
Prodam bikca, starega 2 meseca, simenta-lec in kupim teden starega bikca mesni tip; gsm 070/744-487.
Prodam bikca simentalca, starega 10 dni in traktor zetor 6245: gsm 041/519-507. Prodam bikca, starega en teden; gsm 041/324-438.
Prodam telice breje, pašne, 2 breji ovci in manjšo traktorsko prikolico; gsm 041/339-017. Prodam kunce za zakol ali nadaljnjo rejo; tel 583-55-34.
Prodam deblo kostanja, primeren za mizarstvo; gsm 041/535-569.
DRUGO - KUPIM
Kupim starinska vhodna vrata, stara več kot 100 let, lahko so slabše ohranjena; gsm 031/491-381.
DRUGO - NAJDENO
V Strmcu se je našlo kolo, 18 predstav, kdor ga pogreša, naj pokliče, gsm 041/535-233.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg -mesni tip; gsm 031/533-745.
Poceni prodam obračalnik - pajek 4, starejše izvedbe (v dobrem stanju); tel. 03/58452-83.
Prodam traktor zetor, letnik 1972. Cena 2.000 eur; gsm 041/591-090. Prodam dozirni trak, dolžina 4,5 m. Cena po dogovoru; gsm 041/879-706.
DRUGO - PRODAM
VOZILA - PRODAM
Prodam otroški lesen pograd z dvema, 90 x 200, jogijema, cena 30 eur; gsm 041/682923.
Prodam jesenovo klubsko mizico v kombinaciji s steklom, nova; gsm 031/800-852. Ugodno prodam: otroški voziček, globok in športni, avto sedež romer do 18 kg, kolo, ski-ro, zložljivo posteljico, tricikel, kotalke; gsm 041/627-205.
Prodam zamrzovalno omaro gorenje, stara 5 let, cena 200 eur; gsm 051/206-045. Prodam peruč, dobro ohranjen; gsm 041/265-288.
Prodam zemljo-prst, z dostavo; gsm 031/695-208.
Ugodno prodam rabljeno leseno vrtno ograjo; gsm 031/396-089. Prodam več klafter bukovih drv; gsm 041/220-503.
Prodam renault safrane, l. 1998, prevoženih 200.000 km, cena po dogovoru; gsm 041/249-983.
Prodam škodo felicijo 1.6 sportline l.1999, klima, cent. zaklepanje in še več dodatne opreme; gsm 051/357-683. Prodam motor suzuki bandit 650 GSF, abs, letnik 2005, prevoženih 23.300 km; gsm 041/549-217.
NEPREMIČNINE
V	najem oddam opremljeno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809.
V	najem oddam sobe za delavce; gsm 041/416-809.
Prodam enosobno stanovanje + kabinet 35 m2, obnovljeno, 25.000 eur, Lačja vas 15; gsm 051/206-045.
Kupim zazidljivo parcelo ali manjšo hišo; gsm 031/776-396.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
IZDELUJEMO STOPNICE
iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 040/866011.
TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA?
Ne skrbite ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. RAČUNOVODSKI SERVIS Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah. Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525.
Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE ZA SREDNJE ŠOLE
Imaš popravni izpit iz matematike ali fizike? Pokliči me in pomagal ti bom pri pripravah na popravni izpit. Gsm 031/656-902.
Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20, 3330 Mozirje.
26 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
Šport, Oglasi
mali maraton mozirja
Zmagovalcema	častno mesto v
gaju
Preteklo soboto so člani Športnega drušlva Mozirje izve-	enajst kilometrov. Med ženskami je to razdaljo najhitreje
dli drugi mali maraton, ki se ga je udeležilo preko 350 teka-	pretekla Neža Pogorelčnik. Njen čas je znašal dobrih 49
čev. Velika zmagovalca, katerih imeni bosta vse leto zapi-	minut. Deset minut hitreje je to dolžino pretekel najhitrejši
sani na spominski tabli v Mozirskem gaju, sta postala Na-	med moškimi Ivan Hrastovec.
taša Aničič in Peter Tonkli.	Na malem maratonu oziroma polmaratonu na dobrih
Proga je bila speljana iz parkirišča pred Mozirskim ga-	21 kilometrov je bila med ženskami najhitrejša Nataša Ani-
jem okoli krožišča pred upravnim centrom, skozi mozirsko	čič. Progo je pretekla v času ure in 35 minut. Zmagovalec
trško jedro in naprej po Savinjski cesti na sprehajalno pot	v moški konkurenci Peter Tonkli je progo pretekel v rekor-
ob Savinji. V Nazarjah so tekači krenili levo in prečili most	dnem času, saj je pritekel čez ciljno črto v času ure in sla-
Zmagovalci Malega maratona Mozirja za leto 2011 (Foto: Benjamin Kanjir)
čez Dreto ter se po makadamski cesti ob desnem bregu Savinje vrnili v Mozirje. Tekači na družinskem teku so se po najkrajši poti vrnili na start oziroma cilj, ostali pa so tekli še okoli Lok. Rekreacijski tek se je s tem zaključil, polmaraton-ci pa so se podali še enkrat v krog.
Ob mozirskem športnem parku ob Savinji je župan Ivan Suhoveršnik s štartno pištolo označil začetek teka. Pred tem je udeležencem teka zaželel veliko uspeha in izrekel dobrodošlico. Tekmovalci so tekali na treh različnih dolžinah teka. Najkrajša razdalja, družinski tek, je znašala šest kilometrov. Najhitrejši na tej razdalji je bil Jan Kramer, ki je razdaljo pretekel v dobrih 22 minutah. Med ženskami je bila najhitrejša njegova sestra Nastja, ki je tekla dobrih 25 minut.
Druga tekaška razdalja, rekreacijski tek, je znašala
bih 15 minut. S tem je lanski najboljši rezultat izboljšal za več kot sedem minut.
Po koncu podelitve nagrad in priznanj najboljšim sta bila Aničičeva in Tonkli s kočijo popeljana v Mozirski gaj. Pod cvetnim slavolokom so ju pozdravili predstavniki Gaja, ki so za častno mesto, na katerem bosta vse leto zapisani njuni imeni, namenili prostor ob tem cvetnem loku.
Ker so bili vsi trije teki razdeljeni tudi v starostne kategorije, so organizatorji podelili kar 42 kompletov medalj. Organizacija pod vodstvom Roberta Brezovnika je potekala na visokem nivoju, kar se je odražalo v skrbi za varnost udeležencev, ob poteh pa so bile postavljene postaje z okrepčili.
Obiščite spletno stran www.savinjske.com, kjer si lahko ogledate še več fotografij.
Benjamin Kanjir
O
C	:
TJ	:=,
(D	> "5
*	I
:	(0
_ CD
,<S 'c	N
o S	>
TS I	g
E o)
._ o	<d	c
% 2	ČT'(0
o —	S?	»N
>	ro	>	ra Oh5	c ■O C	CD	o
O Q)	>	r
>	o	to	E
06 L ££ OZ £0
(D	CO
1° h
"E	°
CD	.E
-O	._ TJ
co	co
O) >
S S
jo -t — co
CD iS ČE co co
-q c/j
Maratona se je udeležilo preko 350 tekačev. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 23, 10. junij 2011
vsiiiafii-binjjjj fe prctehiih
so od 2i% do 50<Va
znitsni!
Melika »^ira
nahrbtnikov
Target-
TEČAJ, CBB:
I
Hote Plesnik
teuto suijoio In nedeljo
Vam nudimo družinska kosita po
cen/ io.oo tUR.
'Jfii.1 i. ilu :'.:. teto HfiG/O kosilo bKiiplOtftO
mu ur.tir na emu odrustooseba/.
Vtiudflo vabl/enH
Vaš Hote W4Sflik ****
Tel.: 03 839 23 00
Trgovina in papirnica Bohač
lm,<|t|M llMI ni II.I....................L~» II . J. MiVJKIb
l^L. ŠT. 58 33 660
Vabimo vas v nato papirnico, kjer (mo pripravil* zelo veliko izbiro iolskih potrebiiin po zelo ugodnih cerinil.
MOZIRJE
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI
16 let za voifi 10 s sprem li«vakhn ■!!
mozirje, savinjska t.29 www.avtosola-relax.si
Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure trt v soboto od 8. do 12. ure.
štiri kol esnike, skuterie in motociklc
Prodaja, prevoz ii^gjj^i betonskih mešanic
raliuj;e'.i :.! er-f-rg 1?;Jmireizev Mariboru v iludijsV^fn Iplu 2011/2012 vJbl k Vpisu v :
Magistrski studijski program Energetika
(M DolLUijst,-! Itopnp}
Informativni dan bor
v sredo, 15. junija 2011 ob 16.00
j pfuttofh fakultctr nj MIC-ur Kuro^kj ii:;!;] Vtlen c
Rok za pri javor 1. september 2011
GRADI FE IN POTREBUJET L POKLIČITE 04,1.^53
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažja tovorna vozita traktorje, delovne
KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja m motaza
MARIM a.p., Vransko IBb. 3305 Vransko
TeL/fai: 03 5725 Iflfi, gsm il-ll 5irX (155, OH nu W>
r-mjil; u ii.nKiru <j si&net, «vi n.mjrn-i runskoAi
mucm ki
liUirriiA V M-iriiOTu
Fukn/Mu i J rnarpttikv
Mto Wi ti?MH2 31*. ta UT CHU 321
V-I.n,. b.1 Di frnurr m H^ffMfft ■ "tu F W<V_-i-nni h