vročino zlejka prenesen! F J I r '!;■ ll 't' *■ i*> -ii ii;' A/5j F f ■ / r I ■1..', ^■3 .JL-, v j, iJi ■J ki < ■ 11 r J i*. K 'I, Xv I I I 4. I .1, S' i J r-I . h . ■< .r,' J h 5i < ■JJ >■, ^''■ 'h ll r Fotografija: Natalija Juhnov J * l. Tl ''I VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, ' 27. julija, 2000, 64. številka I Zadnjega avgusta, ko izide naslednji PEN, bo že dišalo po jeseni. I XXMOXV7U.XXJX i XJ± 'l , VUOC«XV/ fJVF j Tadeja iz Vanče vasi bo počitniške užitke morala zamenjati s šolskimi obveznostmi. 2 julij 2000 tute Pen tute VESTNIK 34 OBISKI KRAP KRASI KOCONA T 1 v I LJUTOMERČANI p- - s -C( '‘•i >» ' t v !. b ■ Z. jT1x 7' dS- Prlek priša, Prlek ša! Ondan smo srečali v centru centrov (Murska Sobota] znanega zgovornega Ljutomerčana JOŽETA LEBARJA - JUSA, ki ga poznate z maxima]nih radijskih valov. — V SOBOŠKI »PURGI« 'L ' 7^ •* - Al Hš tszen tče^it, kakšna mrha! t='-- Več znaš, več veljaš! Potegniti na suho obilnega krapa (po pentutarskih virih je tehtal med 1.500 in 4.800 grami) je vrlina, v politiki lahko tudi primerjalna prednost. Lendavski župan JOŽE KOCON je že med tistimi, ki bo lahko na naslednjih volitvah dokazoval, da je od protikandidatov boljši med drugim tudi v vabljenju žrtev na trnek. Tokrat mu je (kot vidite) uspelo in poučeni pravijo, da to sploh ni edina (in največja) riba v županovi ribolovni karieri! jog NEKOČ JE BIL TRIM t cn H N^j tou škoda? k Xt?iS ' ■ -H i 7 I i* ‘a I I V prijetni senci kavarne Jelša sta ga spremljali VIDA in ZORA (sedita druga poleg druge). Na vprašanje, kaj jih je privedlo v Soboto, je Juš odgovoril tako, kot pravijo Malonedeljčani, kadar gredo v center centrov - v Bučkovce. Bojda so prišli malo na obisk v prekmursko >plirgo«. jog SLAVISTIČNO PGDJEVSTVO < k < E o co - G-ji so lahko različni, kot je različen svet, po katerem hodimo. Zato ni nič narobe, če šalovski gasilci G jemljejo drugače kot večina drugih. Morda je z goričkega konca vse videti obratno, mogoče pa je tudi, da bodo po osmih letih nehati jeziti slaviste in bodo na, pis popravili. , J Ne vemo, če veste, ampak pentutar-ski sodelavec GEZA GRABAR je med drugim znan po širokih pljučih. Ničkolikorat je to dokazal z uspešno udeležbo na tekih na dolge proge Se pa zna tudi čisto počasi sprehajati Tako zelo počasi, da zlahka opazi tistega, česar večina v vsakdanji ihti ne. Na primer žalostno usodo nekdanjega ponosa soboških »pljuč" ■ fazanerije, trimske steze. Potem ko so jo pozimi dodobra razrili delavci Vodnogospodarskega podjetja Mura, je zdaj steza zaraščena. Razbremenilni kanal ob njej je utrjen z debelim gramozom, tako da nekoč prijetni rekreacijski izleti praktično niso več mogoči. Gegra svoje opazovanje končuje takole: »Da pot odgovornih za ta objekt v naravi že dolgo ni vodila skozi Fazanerijo - če sploh kdaj -, je jasno. Škoda pa je, da od velikega pompa ob prenovljeni in vnovični otvoritvi trimske steze pred petimi leti, ko je bilo porabljenih skoraj milijon tolarjev, ni ostalo prav veliko, Gegra ZDRSI Zalet ■ M rif'- B. ROUSA ll I Ul TA A" V' ■ I 't' I I Konec zaleta I VESTNIK 35 tute P©" tute Julij 2000 VIDRE o G. MAG. M. GUJT V LJUBLJANI Vidre po gasilsko »II MALO NAOKROG K 3 u g t; § •u Z Taborništvo je veselo, običajno tudi koristno druženje mladih. Tokrat so se rod VIDRE iz LENDAVE pa četi iz BISTRICE in OD-RANEC odločili za pot nikamor drugam kot v belo Ljubljano. Najprej so šli tja kjer je veliko bitij, s katerimi se lahko razumejo: v živalski vrt. Med drugim jih je navdušilo hranjenje morskega leva, lahko so božali kačo in se smejali ob opičjih vragolijah. Vidre so prvič doživele tudi vožnjo z dolgim mestnim avtobusom, ki ,r jtit-. t Vidri’vodnici jz nojem in žiraroj r 'j se lahko »prelomi« in ima na sredi okrogli vrtljivi del. In kje bi še bili bolj zadovoljni (predvsem pa siti) kot v znamenitem McDonaldsu? Očitno ne bo dolgo, ko ga bodo pripeljali (McDonald’s namreč) v Pomurje! Foto: S. PETROVIČ fj l 2 Ml ■l 'r7 n; a Vtdr^ po iiKdnnaldsko 1J L I l. I 2 Firma, ki se ponaša z letečimi računalniki, je pred kratkim slavila 10 let obstoja. Leti tudi njen ustanovitelj, lastnik in šef MARJAN GUJT. Enako dobro se namreč počuti v zraku kot na zemlji. A nekaterih tuzemskih dejavnosti se še vedno priučuje: kot na primer lokostrelstva. Na fotografiji (prepoznali ga boste po svetli obutvi} cilja natanko v sredino tarče. Ali je zadel, lahko zveste na spletnih straneh MINICOMA! ■ 1 ^1. ■f: ■■il I 1' T v,--J'" 3^ Sobota 0 V i • >. f. h * moje mladosti kakši dijšt Se vam toži po nekdanji Soboti, polni zelenih nasadov, cvetja in dišeče opojnosti (z dreves in rož, da ne bo pomote)? Tu je dokaz, da taka Sobota še je! ,1- L s Kljub vedno večjemu številu bencinsko premikajoče se pločevinaste golazni si lahko najdete kotiček za mirno uživanje v mestni naravi. Če ne verjamete, vprašajte našega občasnega sodelavca DRAGA VINCETIČA. MUKE V PETIH SLIKAH Začetek vstajenja Čeprav se zdi, da v športu uživa, diplomirani etnolog, kulturolog in kar je še -ologov, BOŠTJAN ROUS, nekdanji tehnik in sedanji no-vinarsko-voditeljski pripravnik na MURSKEM VALU, nerad seže po (kakršnikoli) žogi. Še posebej, če nima trdnih tal pod nogami. A nazadnje je zaradi stave moral ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Z rolerji (na nogah) in košarkarsko žogo (v rokah) je za eno malico pri bližnjem mu KLEMENTU oddrsal proti košu. Nasprotni stavci so bili milostni: rekli so, da je stavo dobil že, če zadene v prvih 24 poskusih in se pri tem ne poškoduje. Čas so mu omejili na 6 ur. Fotografije pričajo, da je bil uspešen, saj je rolal, padal, metal in v predzadnjem poskusu uspel. Natanko po štirih urah in 39 minutah! Foto: JUZA Ji' ž- J. I Skok - »sut< Koš san si nej mislo, ka te tou tak motat julij 2000 Pe" VESTNEK 35 KOM Pen TAR Politična dogajanja v katerikoli državi so pravzaprav en sam dolgčas. Ne moreni si kaj, da se ne bi, ko opazujem slovensko politiko, spomnil dirk formule 1. Zanimiv je start, potem pa lahko vsi skupaj čakamo le, ali bo kdo zletel s proge, kdo bo koga izrinil, kolikokrat bodo dirkači zamenjali gume in ali bo kateri med njimi odstopil zaradi okvare motorja. Na cilju pa se, vsaj v zadnjem času, med zmagovalci ne more videti drugega kot Hakinena, Coultharda ali Schumacherja, Tekmovalcev dveh prestižnih moštev torej, ki sta v razvoj svojih avtomobilov vložili toliko več denarja, da si postavljaš vprašanje, ali je v takih razmerah avtomobilsko dirkanje sploh še šport, Ce namreč različni ljudje vozijo različno dobre avtomobile, ni vse odvisno le od njihovih telesnih, umskih in drugih sposobnosti in postaja vprašanje o športu toliko aktualnejše. Pa preskočimo v ljubo nam slovensko politiko. TUdi tu je zanimiv start. Volitve torej! Moštvi levih in desnih sta na zadnjih volitvah privozili v cilj tako tesno skupaj, da niti fotofiniš ni mogel določiti dokončnega zmagovalca. Potem sta vskočila dva narodnostna poslanca in en Pucko in smo dobili levega premiera in malo mešano vlado s Podobniki. Vse skupaj je v splošno jezo ali zadovoljstvo nekako funkcioniralo do trenutka, ko je Janša skupaj s Peterletom Marjanu Podobniku dopovedal, da se morajo ljudski in krščanski združiti (zamenjati gume) in potem z njim skleniti koalicijo Slovenija. In je Podobnik Drnovšku sporočil, da ne bo več v vladi, Drnovšek je izvedel prehitevalni manever s predlogom glasovanja o zaupnici in zletel s proge. FORMULA ENA SLOVENSKE POLITIKE Potem so bili pri glasovanju o Bajuku in njegovih ministrih poslanci nove koalicije neizmerno složni in so, takoj ko so prepričali Dobrajčevo in Okretič Salmičevo, prišli na oblast. Nova vlada je na prava mesta postavila svoje ljudi: v ministrstvih, skladih, podjetjih v večinski državni lasti. Prvi vidni zaplet se je v parlamentu zgodil, ko Janševi niso podprli kandidature Iva Bizjaka za varuha človeških pravic. To je žalostnega predsednika združene ljudske stranke še bolj razžalostilo. Zdaj je Zagožen potegnil potezo, s katero je prišel v neposreden spor s svojim podpredsednikom stranke in premierom Bajukom, da o koalicijskem partnerju Janši ne govorimo. Podprl je začetek spreminjanja volilnega dela zakonodaje brez referenduma, ali še bolje, podprl je spremenjeni proporcionalni način voljenja poslancev na bližnjih volitvah. Zver, Grims in Janša so že sporočili, da se je dr. Zagožen pregrešil zoper poglaviten ali skorajda edini razlog, zaradi katerega je koalicija nastala: volitve po večinskem volilnem sistemu. Kljub tej socialdemokratski jezi vladna koalicija bojda ni ogrožena: kako bi tudi bila, saj igra v njej kljub znamenitemu stavku: »Gospod Lipušček, predsednik vlade sedi pred vami!« prvo violino obrambni minister, v njej imajo socialdemokrati prevladujočo vlogo, pa tudi državnih sekretarjev iz svojih vrst so natresli, da noben ljudski minister ni brez kontrole. Kakšno je zdaj stanje na progi? Drnovškovi so v boksu in menjavajo gume. Pahor obljublja nov, bolj dognan motor, Jebnčiču in Kušarju grozi, da ju bodo z novim, 4-odstotnim pragom za vstop v parlament in drugačno razdelitvijo preostankov glasov diskvalificirali. Janša je trenutno v vodstvu, za repom mu vozi Zagožen, zelo pomembno pa bo, kako učinkoviti bodo njuni mehaniki, če bosta morala zaviti v boks. Vse kaže, da je slovenska volilna tekma zanimivejša kot formula 1. V igri ni tudi veliko manj denarja, bi pripomnil zlobnež! MARJAN DORA r * A6- Kaj se je pripetilo poštarju Črenšovčana Irma in Ernst predstavila prijatelja Ernsta Straussa. »Ko je s svojo veliko torbo, polno pisem, in cigareto, ki jo je kadil s pomočjo cigaretnega ustnika, prikorakal na naše dvorišče, je že od daleč spraševal mojega očeta, ali je Irma doma. Na dvorišču je namreč zagledal velik avto z nemško registracijo, kar je bilo za sedemdeseta leta v Jugoslaviji dokaj nenavadno. Ernst že od nekdaj vozi mercedes, veliki avtomobili pa so bili takrat na vasi redkost. Medtem ko mu je moj oče pritrdilno odgovoril na vprašanje, je poštar Jožko na stopnicah ugledal tudi mojega Ernsta. Segel mu je v roke ter glasno dejal; »Jožko. Poštaš.« Ernst, ki ob svojem prvem prihodu v Slovenijo še ni razumel slovenščine, pa je, misleč, da je poštarjev priimek Poštaš, vljudno odgovoril: »Ernst Strauss.« Šele kasneje je izvedel, da se poštar ne piše Poštaš, temveč je to njegov poklic. 5> V. p ■I' Slika je iz družinskega albuma. Ernst in Irma imata še veliko podobnih, kajti v letih skupnega življenja v Nemčiji in Sloveniji ni bilo dogodka, ob katerem ne bi kdo pritisnil na sprožilec fotoaparata. Zgodba o trgovskem potniku S pokhci in poštarjem Jožkom pa je povezana še zgodba, ki smo jo izvedeli od Irme. Ko je naša sogovornica ob predstavitvi svojega prijatelja staršem razložUa, da dela v Nemčiji pri policistih, je oče svetoval, da tega ni pametno preveč glasno govoriti naokoli. Njegovo dejanje je bilo primerno razmeram v Jugoslaviji v začetku sedemdesetih. In ko je poštar Jožko vprašal, kakšen poklic opravlja Ernst, so mu odgovorili, da je trgovski potnik- In poštar Jožko je bil dolga leta zadovoljen z odgovorom. Spoznala sta se med nakupovanjem Irma in Ernst sta se spoznala v Nemčiji, kjer je Irma najprej delala kot trgovka, Ernst pa je bil kot inženir elektronike zaposlen pri tamkajšnji policiji. Irma pravi, da so se iskrice ljubezni utrnile med nakupovanjem. Kasneje je imela Irma v Manheimu tudi svojo trgovino, pri vodenju katere ji je pomagal tudi Ernst, ko so začeli po Nemčiji rasti veliki trgovski centri, pa jo je prodala nekemu Italijanu. Zaposlila se je pri nemškem podjetju, ki se je ukvarjalo s špedicijo, nato pa delala v nemškem predstavništvu slovenskega Alpetura. »Tudi v Nemčiji si moral delati, če si hotel zaslužiti,« je povedala Irma, »a življenje ni nikjer težko, če se prilagodiš.« Nemščine se je hitro naučila, tudi zato, ker ni delala v kateri od nemških tovarn, kjer so bili Slovenci v delovnih prostorih skupaj z drugimi Slovenci in so se med seboj pogovarjali samo v slovenščini, nemščine pa skorajda niso uporabljali, »Nemčija takrat tudi ni imela težav z zaposlovanjem tujcev, največjo napako pa so v zadnjem času naredili tamkajšnji Turki, ki niso želeli sprejeti nemških predpisov in pravil. Če živiš v tuji deželi, lahko ohraniš svojo narodno zavest, toda kar se tiče službe in zakonov, se moraš ravnati po njihovih predpisih In tako je povsod po svetu,« sta povedala Ernst in Irma. Potovanje domov Medtem ko so si Nemci privoščili dopust na obalah Španije in Italije, sta Irma in Ernst potovala v Črenšovce. Res da so včasih preživeli nekaj dni »Prvo jutro po najmem prvem skupnem prihodu v Črenšovce je bil prvi obiskovalec, s katerim se je srečal Ernst, naš poštar Jožko,« je pripovedovala Irma Faršang o času, ko je svojim staršem I' na morski obali toplejših držav ah pri Irmini sestri I na Reki, toda zares so se odpočili šele v okolju I Irminega rojstnega kraja, kjer je nekoč stal mlin I njenega očeta. V začetku so zeleh mlin predelati v I počitniško hišico, kamor bi prihajali nekajkrat na I leto. Pot od Manheima do Črenšovec je namreč I trajala v sedemdesetih letih zaradi slabih cest kar I 16 ur, to pa je zelo veliko v primerjavi z današnjimi I sedmimi urami. Toda načrti o počitniški hišici se I niso uresničili. Pravi vzrok za to je hčerka I Rosemarie, ki je v Nemčiji zatrjevala, da se želi I poročiti le s Slovencem in nikakor ne s kakšnim Nemcem, Naneslo je, da je ob enem od obiskov Črenšovec spoznala sedanjega moža, mi pa smo začeli spreminjati mlin iz počitniške hišice v stanovanjsko hišo. Gradnja ni bila lahka. Bili so časi, ko je primanjkovalo gradbenega materiala »En teden si dobil vrečo cementa, drugi teden vrečo apna, toda moram priznati, da smo včasih v petih tednih dopusta postorili toliko, kot drugi v enem letu. Imeli smo veliko volje. Stanovanje v Nemčiji je ostalo, in če smo prej hodili na dopust v Slovenijo, zdaj počitnikujemo v Manheimu,« je dejal Ernst. Ulice od A do B O svojem mestu v Nemčiji Ernst pripoveduje s ponosom; »Manheim je industrijsko mesto. Ima razvito tudi avtomobilsko industrije, veliko je kulturnih in športnih dejavnosti, nakupovalnih centrov. Imamo velik grad, ki je zelo znan po vsem svetu, velik vodni stolp. Mesto je znano tudi po tem, da uhce nimajo imen. Mesto je razdeljeno v kvadrante Tako imamo kvadrant A, sledi mu B in tako naprej po abecedi, v vsakem kvadrantu pa so potem ulice Prihoda v Črenšovce ne označene z Al, A2 ...« obžaluje. Prijatelji so ga sicer opozarjali, kaj neki bo le počel v takrat še Jugoslaviji, kjer naj bi vladala komunizem in socializem, toda Ernst je zaupal Irmi, nam pa pojasnil: »Jaz sem kozmopolit, zato ne pogrešam Nemčije. Človek lahko je in pije po vsem svetu. Pomembno je, da so l)udje okoli tebe prijazni. Ge je izpolnjen ta pogoj, potem lahko živiš kjerkoli in s komerkoli,« pravi Ernst. V Črenšovcih se razume z vsemi. Tudi sam je precej toleranten, ljudi spoštuje in ljudje spoštujejo njega, Kako brez besed naročiš pivo Kadar gre v gostilno, Ernst ponavadi naroči pivo. Zdaj že ve, kako se pravi tistemu v steklenici z zeleno nalepko. Prej pa je bila komunikacija z natakarjem ‘1 I 1' 1 Ernst je imel tudi svojo jahto, ki je bila zasidrana na reki Ren. Velikokrat je za krmilo stopila tudi Irma, čeprav je bila rajši, če je jahto vodil Ernst. VESTNIK 37 julij 2000 Jožku? ------p^n — Zaznamovan z žitnim ki Novomašnik J. k? ,^<1 F, '11 Sa 'li > <■/ ». 7.... 12: ■ J L Deian M 5 'i 5 * 1 r 7 ■ i t - '¥ rr 21= i J- ' i Bujni asparagusi pričajo, da ima Irma rada rože. Dom in okolica hiše sta polna zelenja, poleg lega pa najde tudi nekaj časa za vezenje. opravljena na znakovni ravni. »Ko sem prišel v gostilno, sem dvignil roke v višino glave, s prsti nakazal dva rožička in natakar je že vedel, da mora prinesti tisto pivo, ki ima na nalepki zlatoroga.« Izvedeli smo tudi, da naš sogovornik ceni slovenska vina, rad ima tudi grška, prav tako pa slovensko in grško kuhinjo. »Kljub vsemu pa je najboljši tisti bograč, ki ga skuha Irma,« se Ernst nasmehne ob odgovoru na naše vprašanje o prekmurski kuhinji. Prekmursko ravnico in griče ima rad, občuduje naravne lepote in termalna kopališča, z Irmo pa se včasih odpravita tudi na izlet v sosednjo Madžarsko ali Avstrijo. Radioamaterstvo, vezenje in rože Čeprav sta oba v pokoju, jima časa vedno zmanjkuje. »Spiva sicer malo dlje kot v letih, ko sva I 1 '1.1 k’t / J 1 > r fj Radioametrstvo je Ernstov najljubši konjiček. S pomočjo radijskih signalov vzpostavlja povezave z radioamaterji z vsega sveta, tudi iz Nemčije. oba hodila v službo, toda Ernst se poleg vsega ukvarja še z radioamaterstvom, moje veselje so pa rože ir vezenje,« nam je zaupala Irma. Vedno sta vesela tud obiskov prijateljev iz Nemčije. Veliko časa tudi preživita s svojimi vnuki. Ker živijo v skupnem gospodinjstvu s hčerko, so taka srečanja pogosta. Ester je stara dev« let, Julian jih ima osem, najmlajši Simon pa pet. Dobre se razumeta tudi z zetom Dušanom. Na vprašanje o prihodnosti Evrope, Ernst odgovori da ni politik. Kljub temu meni, da ni preveč dobro, da smo Slovenci zelo efvorični zaradi našega pridru zevanja Evropski uniji. »Kot da bi se premalo zavedali da bo pri tem dejanju treba tudi kaj žrtvovati.« Kljut temu pa združeno Evropo odobrava, tudi zarad večjega pretoka delovne sile, človeških virov, dežek brez meja in večjih možnosti za boljše življenje. Dejan Fujs Strehovci in Bogojina sta kraja, ki sta bila v nedeljo, 2. julija 2000, na nedeljo Jezusovega srca, eno samo veliko srce. Sedeminštiridesetič v zadnjih tristo letih je imela bo-gojinska župnija novomašnika. Dejan Horvat iz Strehovec 47 (kako simbolično?! jo dobil no-vomašniški blagoslov od pomožnega škofa mariborske škofije dr. Jožefa Smeja. f' »Sam ne vem, zakaj sem nekega dne kriz, ki sem ga sam naredil, odnesel v šolo in ga postavil pod Titovo sliko. V šoli je bil vik in krik, ampak ravnateljica dobrovniške osnovne šole je vse naredila tako, da se mi zgodilo ni nič hudega. S posebnim navdušenjem sem obiskoval maše in opravljal ministrantska opravila, to me je bogatilo. In užival sem na polju skupaj z dedkom, ki me je prepojil z ljubeznijo do polja in vinograda. Moja prva poklicna odločitev je zato vodila v kmetijsko šolo. Postal naj bi gospodar domačije. V tretjem letniku sem z dedkovo in mamino podporo stopil v novo življenje - odločil sem se za duhovniški poklic. Začutil sem, da je to moja dolžnost, da sem poklican.« V svetem letu 2000 je v družbi dveh letošnjih novomašnikov, Janeza Mraka iz župnije Radovljica in Marka Veršiča iz župnije Sv. Marico niže Ptuja, prejel novomašniški blagoslov. ' Mama Pavla in babica Rozalija sta svoj blagoslov simbolizirali z vinom in kruhom. Ob babici je bogoslovec Andrej Sraka (3. letnikj iz tumiške župnjqe, ki je bil na dan nove maše v vlogi ceremonera, organizatorja celotnega ceremoniala. ?■' C Med častnimi gosti je bil dob-rovniški župan Marjan Kardinar z družino. Strehovci so namreč v dobrovniški občini. Župan ni prišel samo na slavje, potrudil se je tudi, da je občina pomagala pri urejanju domačega dvorišča za tako velik in izjemen dogodek. a Tega, kako s srcem mu je pri slovesu od doma zapel brat Jurček, Dejan zagotovo ne bo nikoli pozabil. Za vse, kar so Akupoj preikeU v velikokrat tudi težkem, pa vendar razigranem otroštvu, ostaja hvaležen tudi sestri Petri in bratu Boštjanu. I r« M i ■■■ L>- "V V- r t' S I Krstna botra Brigita MagUca mu je darovala mašni plašč, izvezen z dvema simboloma - žitnim klasjem in vinsko trto. Plašč so izvezle pridne roke Šolskih sester v Mariboru. Na novi maši sta mu ga pomagala obleči sošolca s fakultete Mitja Markovič in Tadej Legnar, ki sta trenutno na civilnem služenju vojaškega roka. S simboličnim darilom so se izkazali tudi nekdanji kolegi ministranti. Podarili so mu kolo, ker je navdušen kolesar, in da bo lahko vedno dosegljiv na poti med Strehovci, Bogojino in Beltinci, kjer začenja kot kaplan. Po nekaj ur trajajočem ceremonialu, začel se je zjutraj na domačiji, ki se nadaljeval s procesijo do bogojinske cerkve po za to priložnost posebej ozaljšani poti in dosegel vrhunec v prenapolnjeni cerkvi in množici ljudi pred vhodom, ki so dogajanje spremljali prek televizijskega ekrana, se je novomašnik vrnil na domače dvorišče ter v družbi mame in drugih najbližjih, med njimi je tudi teta Elernarda Janžekovič (spredaj levo), nasmejan prišel proti velikemu prizorišču, pripravljenemu za primicijo. »Teta Bernarda je moja mariborska mama. Vedno, ko mi je bilo hudo, sem se zatekel k njej. Hvala jit« je bil Dejanov stavek, ko smo mu na ogled ponudili to fotografijo. v izjemno lepo okrašen šotor je bilo povabljenih osemsto gostov. Pred kosilom, ki so ga stregli domači fantje in dekleta, pripravljalo pa osebje motela Vindiš, so zbrani vstali k molitvi, potem pa pozno v noč slavili skupaj z novomasnikom in domačini. O primiciji bi lahko napisali še eno zgodbo. Dejan bi z največjimi črkami napisal imena tistih, ki so kakorkoli pomagali. Vse je naštel, vendar jih je preveč za omejeni časopisni prostor. Na koncu je rekel: Vsem moj veliki hvala, skušal jim bom poplačati z božjo besedo. Irma Benko, Jure Zauneker julij 2000 Pe" VESTNIK 38 Velika TRIPENKETA Tokrat smo šestim bralcem z obeh bregov Mure zastavili naslednja vprašanja: ^^Ste selektor nogometne reprezentance. Kdo bi bil v prvi enajsterici, de bi sestavljali ekipo iz uglednih Pomurk in Pomurcev, ne glede na to, ali igrajo »žogobrc« ali ne? To poletje nas daje huda vročina. Kaj je primernejše za njeno premagovanje: seks ah eks? Ali smo na zemlji sami, ali je še kdo z nami? TAMARA ŠTRUCELJ, slaščičarna -kavarna TAMARA, Radenci h I I ( JOŽE RUŽIČ, profesor, lastnik glasbene trgovine M shop. Murska Sobota Župani Vodenik, Šefer, Slavic, Prša in Špindler, zastopnik Madžarov Voroš, župnik Ivančič, Bavčarjeva in Tropenauer. Najprej SEKS, potem EKS. Zaradi vročine VRATAR: Maria Pozsonec OBRAMBA (neprehodna): Irma Benko, Simona Špindler, Marinka Glavač SREDINA (rahlo neuigrana): Andrej Gerenčer, Vlado Kreslin, Feri Lainšček KRILA (zelo prodorna): Rudi Cipot, Metod Grah NAPAD (izredno realizatorsko razpoložen); Anton Slavic, Milan Moreč / .1 v Najprimernejše za premagovanje hude vročine: hladno, z ledom na eks - v vročem seksi okolju. o oboje zmerno, < Mislim, da smo sami. Če pa je še kdo, naj se oglasi v moji slaščičarni. IZIDOR BAŠA, kmetovalec, Kamovci ^VRATAB: Maria Pozsonec OBRAMBA; Ladislav Gal, Anton Lapajne, Evgen Sep VEZNI IGRALCI: Marjan Podobnik (uvoženi igralec), 1 Andrej Gerenčer, Marko Slavič, Edi ŠpUak, Janez Bogdan NAPAD: Jožef Kocon, Miran Lovrin 9 F'" ^1; Najprej se ohladiš s pijačo in šele nato pride seks. Če obstaja posmrtno življenje, potem nismo sami. Na Zemlji smo bili dolgo sami, ker pa je bUo življenje preveč umirjeno in predvidljivo, nam je poslala Previdnost na Zemljo slovenske politike in nogometaše. I MATEVŽ JAKELJ, študent, Ljutomer 1 f j * 1 j 1 > ■ ^^Če bi naredili eno enajsterico Iz NK Beltinci in NK Mure, bi bUi skupaj dovolj dobri, da bi premagali kaki Feroterm ... I Definitivno eks, po možnosti v velikih količinah laškega. Zakaj? Saj ne, da seks ne bi bil >fajn<, : ampak če je prevroče, je pač prevroče. ^^Če ne štejemo inteligentnih termitov ter drugega živalskega in rastlinskega sistema, smo sami. MILAN GRAH, ekonomist, direktor Term Lendava, Murska Sobota ZORAN ŽEKŠ, kopališki mojster. Murska Sobota I ^^TUgo Frajman, Anton Slavic, Dušan Bencik, Duško Radič, Brigita Bavčar, Franc ŠUhtuber, Milan Kučan (delno uvožen), Snulja Baranja, Marko Slavič, Maria Pozsonec, Geza Farkaš. B^Najprej prvo - SEKS in potem še ^EKS. ^^Ne smemo biti prepričani, da smo na Zemlji sami, ampak da nas vedno kdo opazuje in je z nami. p O I GOLMAN; Jožef Kocon OBRAMBA: Alojz Behek, Božo Kuharič, Štefan Sobočan (Variš) SREDINA: Herbert Šefer, Anton Slavic, Marjan Dora NAPAD: Tibor Čarni, Rada Vukotič, Silva Eory, Maria Pozsonec Najprej seks, nato seks, še enkrat seks, na koncu si itak ali tak eks! Vse norosti, ki se dogajajo v slovenski politiki in gospodarstvu, kažejo na to, da nismo sami na svetu. Tistim, ki nas vodijo od Jk zgoraj, tudi ni vse Ul jasno. m VESTNIK 36 Pen julij 2000 Nindri indri 's " "'Tir Politika in lirika & •«v:( Lepo se je vračati v naše Prekmurje. Ko zapelješ čez petanjski most,reko Muro, ti kot vsakemu pravemu Prekmurcu zaigra srce. Tukaj začnemo »gučati« in »gesti«. Ravnice, polja in gozdovi ti božajo oko. Abraham mi že počasi trka na vrata in pri sebi začnem seštevati vse pluse in minuse svojega življenja. Nekoč sem živel v Jugoslaviji. Jugoslaviji, ki je bila »neuvrščena.«. V šoli so nam govorili o herojski borbi naših partizanov, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi mi lepše živeli. O tistem, kaj vse so še počeli partizani, med in po vojni, se je samo šušljajo. Goli otok - kot pionirček sem si ob tem imenu predstavljal otok, na katerem leži gruča nagih bab. Vse skupaj pa je vodil naš tedanji največji vodja in sploh skoraj nadčlovek J.B. Tito. Bila je nedelja , TV Ljubljana nam je pokazala prazen stol in čez nekaj minut nam je Tomaž Terček povedal, da je umrl največji sin jugo-slavanskega naroda. Vsem se nam je orosilo oko in zastavilo vprašanje, kaj bo pa zdaj? Nas bodo napadli Rusi ali Američani. Kdo si na nas bolj želi? Nihče. Deset let nas ni nihče napadel - zato smo se začeli napadati med seboj. Slobodan »ne čujem dobro« Miloševič si je zaželel Srboslavijo, Franjo IVidjman pa »Veliku Hrvatsku«. Slovenije se je Jugoslavija odrekla po desetih dneh. Izpolnila se nam je, kot nam spet govorijo, večstoletna želja, da bi imeli svojo državo. Na globusu je Slovenija malo večja od mušjega drekca, V Kanadi, kjer živim, moram vsakemu razlagati, kaj in kje je Slovenija. Ko rešimo zaplete, da Slovenija ni ne Slovakia in ne Slavonija, da je Slovenija del nekdanje Jugoslavije, vsak najprej zgroženo pogleda in vpraša: »Kako daleč je Kosovo od Vas?«. Razložim, da celih 500 milj. Uh, to je pa blizu. Vraga je blizu, si mislim, mi mejimo na Evropo - na Avstrijo in Italijo, in na Madžarsko in Hrvaško. OK mi pravi sogovornik, kaj pa ima Slovenija. Kaj? Dragi moj , mu povem , tako lepe dežele, ni na vsem svetu, imamo ravnice, polja, gozdove, hribe, alpe, morje. Imamo Bled, Bohinj, Kranjsko Goro, Portorož. Piran. Podatki, njemu, ki ga dve uri vožnje ločita od New Yorka, moje nakladanje ne pomeni nič. Kaj pa gospodarstvo? S tem me vedno spravijo v zadrego. Za Elanove smuči so mogoče že slišali. Za Gorenjeve hladilnike - no pa smo tam. Kaj mu naj povem? Ja, da smo z razpadom Jugoslavije izgubili tržišča. Da je šlo v stečaj, kdovekoliko podjetij, daje število brezposelnih več kot 11%. Ja, kaj pa prestrukturiranje podjetij. Ja ... no ... mu povem, veste, nekoč je bilo vse v družbeni lasti, V angleščini težko najdem izraz. Nepredstavljivo mu je; »družbeno last« so nekoč naši južni ^ratje imenovali »svačije, a ničije« Ja pa zdaj, kdo je zdaj lastnik? Razlago rajši preskočim, saj nikoli ne bi šlo v njegovo kapitalistično glavo, kaj so certifikati in kaj privatizacija na slovenski način. Za konec mi vedno postavijo vprašanje o politiki. In me vedno spravijo v zadrego. Imate več strank? Seveda imamo. Za katero bi se odločil, če bi živel v Sloveniji? Jaz, ja, ne vem? Nobena mi ni preveč pri srcu. Sogovornik mi pove, da je politika tako ali tako samo podaljšana roka biznisa. Začnem premišljevati, ja seveda, pri nas v Kanadi. V Sloveniji je drugače. Kako drugače? V Sloveniji politika nastavlja direktorje. Don' t fuck me! Really? Ves, mu odgovorim. Pa vendarle se veselim mojega naslednjega obiska Slovenije in Prekmurja. Nindri indri kruh ne diši tako lepo. Nindri indri te pajdaš ne cesti, čiglij te je nej vido par lejt, tak lipou ne pozdravi, pa ti povej: »Odi ka si enoga dujneva, pa ka mi malo doj povejš kak je f Kanadi.« Branko iz Listowella I »Ko boš hrepenel po domovini, boš ugotovil, da je Grk tvoj brat,« je zapisal v tridesetih letih mladi turški lirik Bullent Ečevit (prav tako prevajalec T. S. Eliota in R. Tagore a). Približno trideset let kasneje je kot predsednik vlade izvedel turško invazijo na Ciper ter začel vojno z Grki. Vsekakor primer, iz katerega se nihče od sodobnikov ni ničesar naučil. Vendar so ljudje, ki s svojimi književnimi vizijami, stihi in knjigami skušajo vplivati na politiko kot predsedniki držav, premieri vlad, politični voditelji Pri tem je težko določiti, kdo od njih je resnični književnik: ali tisti, ki se je vse življenje posvečal pisanju, ali tisti, ki je zagrešil ljubezenske stihe v mladosti in kasneje postal politik? Ali je pisatelj politik, ki je objavil izbor svojih političnih govorov, ali upokojeni predsednik kot de GauUe, ki je napisal svoje jedrnate spomine? Literarno Nobelovo nagrado je med drugimi dobil tudi britanski premier Winston Churchill za svojo obsežno knjigo Druga svetovna vojna. TU so še francoski minister za kulturo Andre Malraus pa jugoslovanska diplomata Ivo Andric in Miloš Crnjanski ter slovenski diplomat Izidor Cankar Kdo ve, kolikšne so imeli poleg pisateljske nadarjenosti tudi politične ambicije, ali pa je bila politična funkcija samo kratek izlet v neznano?! Najbolj brani pesnik (njegove pesmi in misli je prebralo najmanj milijarda ljudi) v drugi polovici dvajsetega stoletja je bil Kitajec Mao Zedong Utemeljitelj kitajskega komunizma velja še danes za reformiranega stilista, ki je uvedel kulturno revolucijo, podobno švicarskemu siru, v katerem je bilo več prozaičnih lukenj kot jedilne sredice Krvavo razliko med stihi in svojim ravnanjem je pokazal vodja bosanskih Srbov, pesnik Radovan Karadič. To je edini evropski pesnik, ki se je znašel pred haaškim sodiščem. Poljski publicist Artur Gorski je o njem med drugim zapisal: »Po letih je pesnik realiziral svojo mladostno Hzijo in postal eden od največjih demonov balkanskih vojn,- (Drugi srbski pesnik Boban Miletič - Bapsi iz Zaječarja pa je prvi pesnik, obsojen na zaporno kazen petih mesecev v najnovejši Jugoslaviji. V svoji knjigi Srbija, mati, joči, naj bi se posmehoval predsedniku Slobodanu Miloševiču.) Sicer pa prav z Balkana, iz različnih nekdanjih in zdajšnjih jugoslovanskih središč piJhaja do nas in še dalje v svet »večina najslabšega od slabega«. V svojem satiričnem stilu je češki pisatelj Gabriel Laub prerokoval, da bo Evropa 2020. takale: imela bo samo deset držav - združeno Evropo in devet jugoslovanskih držav! V nekdanji Jugoslaviji, kjer je imela kultura poseben status, so posamezni književniki radi posegali tudi po političnem lovorjevem vencu in Marsovih puščicah. Srbski književnik Dobriča Čosič je postal na začetku devetdesetih let predsednik srbske vlade - v bistvu pa lutka v rokah Slobodana Miloševiča Avtor romana Daleč je sonce je hodil dokaj nespretno po žici, ki je nihala med visoko umetnostjo in umazano politiko: z različnimi izjavami je Idvil moralno ravnotežje. Tako je med drugim izjavil: »Sodobni človek je zgubil strah pred Bogom, ne pa strahu pred ljudmi« In druga izjava: »Stil našega, srbskega življenja, je laž!« Njegov prijatelj po peresu in soborec po političnih izjavah Moma Kapor, ki ni naredil politične kariere pa tudi kot pisatelj je z leti zakrknil, je na začetku razpadanja nekdanje Jugoslavije Slovencem in Hrvatom (kjer so mu tiskali največ knjig, ker ga založniki v Beogradu niso cenili!) sporočil: »Vi s severa pojdite vsi čunprej v p... m... Srbija bo brez vas čez pet let postala Švica!« [Zdaj mora za obisk Rovinja prositi hrvaško veleposlaništvo za vizo, čeprav ve, da za zdaj še nima možnosti, da bi svojo ■švicarsko zadnjico« namakal v Jadranskem morju!) Thdi na Hrvaškem je pokojni Franjo Tudman hotel biti ne 1 »! J f ■ - ) B * J t 4' J I samo general in zgodovinar, marveč tudi vplivni književnik Sprejeli so ga v Društvo hrvaških književnikov, iz katerega so potem iz protesta izstopili Dubravka Ugrešič, Slavenka Drakulič, Vlado Gotovac, Predrag Matvejevič... Franjo TVidman je namreč v svoji knjigi Zgodovinska resnica objavil tudi trditev, da so Judje sami krivi za svojo usodo v drugi svetovni vojni. Protesti zoper takšno površno, neobjektivno pisanje so bili glasni in z velikimi posledicami: predsednik, ki si je kupil za državni denar zasebno letalo, da bi z njim potoval po svetu -kot nekoč Tito -, je ostal doma, ker ga nihče ni vabil na obiske. Hrvaška pa je bila vse do njegove smrti v prikriti izolaciji. Njegove knjige so kljub razprodajam nezanimive za hrvaške bralce... Tudi predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovtč je izdal več knjig, Spomini iz zapora, Islam med vzhodom in zahodom - obe zanimivi in širšemu krogu bralcev neznano razmišljanje o muslimanski religiji v sodobnem svetu Slovenski predsednik Milan Kučan se še ni lotil pisanja spominov - čeprav je o njem že izšel droban biografski zapis. Verjetno bi bil njegov pogled na politično podobo Slovenije še kako vznemirljiv in izviren, saj je Milan Kučan v političnem življenju navzoč že skoraj štirideset let. Razumljivo, da so bili nekateri slovenski kulturni ministri obenem tudi uspešni književniki in so postali politiki zaradi svojih književnih pogledov na svet. Sijajen minister za kulturo je bil književnik Beno Zupančič. Kasneje Matjaž Kmecl. Najnovejši slovenski kulturni minister Rudi Šeligo, nekoč pozavnist v Akademskem plesnem orkestru (APO), je prav tako ustvarjalec z vidnim literarnim opu Milan Kučan, prijazen z vsemi sosedi som in izvirnim političnim konceptom. Politično kariero je naredil tudi književnik in nekoč na televiziji satirični igralec Dimitrij Rupel, pesnik in »chegevarovec“ Jaša Zlobec je kasneje zašel med diplomate... Kučanov najbližji sosed, predsednik Madžarske Arpad Goncz, ni samo cenjen politik in šarmanten gospod, marveč tudi dober pisatelj, dramatik in prevajalec. Doma ga poznajo po romanu Blatni in zbirki novel Srečanje V zaporu je prevajal Faulknerja, Doctorowa, Goldinga, Styrona, J. R. R. Tolkiena in Shakespeara ... Njegovo dramo Madžarska Elektra igrajo številna evropska gledališča V madžarski politiki deluje prav tako še cenjeni dramatik Istvan Czurka, vodja opozicijske Madžarske stranke pravičnosti in življenja, in prav polemike obeh dramaturgov v politični areni so za madžarske volivce pomembne in ostre. Primer dobrega dramatika in cenjenega politika je češki predsednik Vaclav Havel. Njegov življenjepis je obarvan, tetoviran z značilnimi znamenji m brazgotinami »notranjega disidenta«. Prehodil je pot od ignoriranega srednješolca, ki se v socializmu zaradi bogatih staršev in »imperialističnih« zvez po vojni ni mogel vpisati ne na gimnazijo in kasneje tudi na fakulteto ne, prenašalca kulis in obiskovalca večerne šole, do večkratnega zapornika in političnega mučenca, ki ni samo moderno pisal, marveč je bil tudi moderen, dober govornik. Imel je izreden vpliv na prijatelje, somišljenike In poslušalce: verjeli so mu. Vedno je bil obsojen v imenu ljudstva, a ko so narod prvič resno vprašali, kaj misli o njem, ga je izbral za predsednika. Mandat se vedno traja. Poleg Clintona in Kučana postaja njegov novi prijatelj šarmantni hrvaški predsednik Stipe Mesič: Dubrovnik je postaja, kjer so se vsi trije srečali za mizo, obloženo z željo po miru, za Združeno Evropo brez problemov in meja. In zakaj ravno Dubrovnik? Zato, ker je že angleški džentlemen in dramatik B. Shaw leta 1926 zapisal: Kdor želi videti raj na zemlji, mora obiskati Dubrovnik V njem se bo morda začela pisati nova stran srednjeevropske zgodovine In parafe pod dogovor bodo dali pismeni intelektualci. Vaclav Havel, prvi politik Nata, ki je prišel na Kosovo. Branko ŠOMEN julij 2000 Pen VESTNIK 40 Resnični ’ dogodek iz \ Slovenskih goric Roman Rajter iz Spodnje Ročice št. 1 mi je pokazal območje v dolini, kjer naj bi se zgodila tragedija. Foto: F. Š. Živo blato pogoltnilo konja in voz s hlapcem vred Ročica se imenuje potok, ki izvira izpod cerkve sv, Ane v istoimenskem kraju (nekdanja Zgornja Ščavnica), Prvi kilometri potoka se vijejo po močvirni dolini. Na desni strani se vzpenja sleme Zgornja Ročica, na levi Spodnja Ročica. Domačini se izogibajo nekaterim skrivnostnim območjem, ker je tam »živo blato«, ki golta divjad in ne prizanese niti človeku. Starejši in mlajši prebivalci tega dela Slovenskih goric so mi pripovedovali, kako je na tem območju živo blato pogoltnilo konja in voz s hlapcem vred. Roman Rajter iz Spodnje Ročice št. i mi je zatrdil, da se je to resnično zgodilo. In pokazal mi je kraj nesreče. Njemu sta dogodek opisala starša in o tem je slišal pripovedovati še starejše okoličane. Bilo je nekega vročega poznopom-ladnega dne pred približno sto leti, Špindlerjev hlapec je v Zgornji Ročici vpregel par konj v »letrnati« voz in se z njim odpravil v dolino po seno. »Previdno vozil Izogni se tistemu močvirju. Tam je živo blato!« mu je pred vožnjo v dolino zabičal kmet Špindler. In hlapec je potegnil vajeti ter konja hitro pognal navzdol. Gospodarjeve besede je hipoma odnesel piš pomladnega vetra in hlapec je zdaj pognal konja še hitreje. Ni kaj dosti spoštoval gospodarjevih nasvetov. Ženske, ki so takrat grabljale Maitreja ne prihaja kot verski voditelj tako pripravil na svoj skorajšnji prihod, ali zato, da bi ustanovil novo religijo. Prihaja kot učitelj in voditelj za pripad- Žitni krogi (agroglifi) v Angliji. Takoj, ko bo svet pokazal pripravljenost, se bo Maitreja razodel v svoji pravi luči. Njegov Ponujena roka medplanetarnega prij atel j stva Žitni krogi (agrogliofi) in drugi čudeži seno »v redi«, so začudeno gledale za drvečimi konji in slišati je bilo celo svarilo: »Hej, ti! Počasi vozi, da te ne bo zaneslo v tisto blato!« Utopitev v blatni godlji In zgodilo se je, da sta konja brezglavo podivjala in odvihrala naravnost v močvirje. Hlapec, ki je sedel spredaj na vozu, je z vajeti miril živali, ki sta zdaj začeli na njegovo grozo toniti v blatno godljo. In še preden se je nesrečnik zavedel, v kakšni nevarnosti se je znašel, je potonil v živo blato tudi voz in on z njim. Domačini vedo povedati, da se je iz tistega močvirja več let slišalo zvonjenje. Ljudi je bilo strah in so plačevali župniku za maše. Z žrdjo ni dotipal dna Danes je tam nekakšen zapuščen ribnik. Nihče si tu ne upa loviti rib. Takemu območju pravijo domačini >?tunf«. To pomeni močvirje brez dna. Lastnik tistega zemljišča živi v Ameriki. Romanova mama Marija Rajter mi je povedala, d^ je podobno močvirje tudi pri Avguštinu v Spodnji Ročici. Otroke so vedno svarili, da naj se izogibajo tistemu območju. Njen oče pa je nekoč drezal v tamkajšnje živo blato s štiri metre dolgo žrdjo in se ni dotaknil dna. FRANČEK ŠTEFANEC Čudež v Nairobiju Enajstega junija 1988 je bil v Nairobiju v Keniji množičen shod, na katerem je zelo znana afriška zdraviteljica Mary Aktasa molila za bolne, pohabljene in druge. Na srečanju 6.000 ljudi so tudi prepevali, ploskali in plesali. Nenadoma pa se je med ljudmi pojavil {po domače bi rekli: kot strela z jasnega) visok, bosonog in v belo oblečen mož z brado in brki ter turbanom na glavi. Od njega je sevala nenavadna razpršena svetloba. Ljudje so popadali po tleh, vzklikali Jezus m še bolj molili. V neznancu so prepoznali Jezusa Kristusa. Neznanec je zbrani množici povedal v afriškem jeziku svahili, da so prebivalci Kenije blagoslovljeni in jih pozval, da se držijo svoje vere: »Bližamo se vladavini nebes. Pred tem pa se bom vrnil in vam vsem prinesel zvrhan koš blagoslovov« Se preden je odšel, je rekel, da bo kdorkoli, ki' bo šel po njegovi poti, ozdravljen težav in problemov. Potem je govoril z Mary Aktasa, nato stopil v avto Gumama Singa, po nekaj sto metrih vožnje pa je rekel šoferju, naj ustavi, da bo izstopil in šel v nebesa, In res: naredil je nekaj korakov in se razblinil - ni ga bilo več. Prihaja Učitelj sveta? Tak je naslov predstavitvenega članka v časopisu Ponovni prihod, ki občasno izhaja pri publikaciji Share International. »Pričakujejo ga že številni rodovi vvseh večjih religijah. Kristjani ga poznajo kot Kristusa in verjamejo, da je njegova vrnitev neizbežna, Židje ga pričakujejo kot Mesijo, hinduisti kot reinkarnacijo Krišne, budisti kot novega Budo z imenom Maitreja Buda, muslimani pa so prepričani v prihod Imana Mahdija ali Mesije. Imena so različna, toda mnogi so prepričani, da se nanašajo na isto osebo, na Učitelja sveta, ki mu je ime Maitreja. nike vseh religij kot tudi za tiste, ki ne pripadajo nobeni.... Maitreja bo navdihnil človeštvo, da bo spoznalo, da je ena družina in da bo ustvarilo civilizacijo, ki bo temeljila na delitvi dobrin, ekonomski in socialni pra vičnosti ter mednarodnem sodelovanju... Maitre prihaja postopoma Vesti o Maitrjevem prihodu prihajajo v zadnjih letih od škotskega umetnika in ezoterika Benjamina Crema. Pravi, da je Maitre, kot se je pojavil pred 6.000 ljudmi 1988. leta v Nairobiju. Maitre julija 1977. leta zapustil svoje starodavno bivališče v Himalaji in se naselil v indijsko-pakistanski skupnosti v Londonu, Tam živi in dela kot navaden človek, njegova prava narava in poslanstvo pa sta znana le redkim posameznikom, V javnosti se pojavlja postopoma, zato da ne bi posegal v svobodno voljo ljudi. Deluje na različnih ravneh, da bi pripravil človeštvo na svojo odkrito navzočnost. Tok njegovih energij, ki delujejo iz ozadja, spodbuja spremembe na vseh področjih. Povzročil je padec komunizma v SZ in drugod, konec apartheida v Južni Afriki, izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, naraščanje moči javnega mnenja in usmeritev človeštva na problem varstva okolja. ’ »Od leta 1988 se Maitreja čudežno pojavlja po vsem svetu večinoma ortodoksnim verskim skupinam in jim na preprost način predstavlja pomembne duhovne zakone, ki vodijo naše življenje. S čedalje številnejšimi znamenji in čudeži, o čemer mediji na veliko poročajo, se je dotaknil src milijonov in jih VESTNIK 41 julij 2000 r- P©n Alkotest a sfSiSs«- na kolesu Tam 9 5L,y8!{ Krog s premerom 32 metrov, ki se je pojavil julija 2000 na njivi s pšenico in ječmenom v Pečarovcih. obraz bomo videli na televiziji in vsak od nas bo v sebi telepatsko slišal njegove besede v svojem lastnem jeziku, ko bo istočasno presvetlil vse človeštvo. Istočasno bodo stotisoči po vsem svetu doživeli spontane ozdravitve...« Maitreja že 2.600 let Maitreja naj bi bil najstarejši brat v človeški družini, glede na to, da je v sebi dovršil in v celoti izrazil božanskost, ki je sicer skrita v vsakem od nas. Sedaj prihaja, da bi razkril božanski vidik in da bi človeštvo vodil v naslednjo dobo duhovnega potovanja. Zanimiva pa je tudi tale trditev: »Pred 2.000 leti v Palestini je Maitreja deloval prek svojega učenca Jezusa. Od krsta v reki Jordan do njegovega križanja je Maitreja Jezusa presvetljeval s svojo zavestjo, To je postopek, ki se včasih uporablja med mojstri in njihovimi učenci Sv. AvrelijAvguštin: Čudeži se ne dogajajo v nasprotju z naravo, ampak v nasprotju s tistim, kar nam je poznano kot narava. kot način, s katerim se človeštvu predstavi novo učenje. Maitre je lahko z Jezusovim popolnim privoljenjem in sodelovanjem v svet predal veliko duhovno moč, ki jo imenujemo Ljubezen. Jezus, ki je sam mojster (seveda v duhovnem pogledu, op. p,), ima pomembno vlogo pri pripravi poti za Maitrejevo vrnitev in bo eden prvih mojstrov, ki se bodo ob dnevu razglasitve predstavili svetu,« Tudi duhovni svet Ljudje smo vedno bolj prepričani, da obstoji ob materialnem (vidnem, čutnem...) svetu še duhovni (nevidni svet). Thdi verjamemo (vse bolj), da na tem svetu (Zemlji) nismo sami. Ni pa nam dano (vsaj na tej razvojni stopnji ne), da bi videli prav vse. Tudi določenih izrednih pojavov si ne moremo vselej pojasniti Potem ko ostane stroka brez besed (na primer pri nenadnih ozdravitvah), pravimo, da se je zgodil čudež. In teh je vedno več. »S tem, da se takšni ali podobni čudeži dogajajo, se rušijo v nas predstave o realnosti sveta, kakršne smo si ustvarili. V nas se zbujajo ugibanja o tem, ali je nekaj res ali ne, in kako neki je to mogoče. Vem, da nič ne vem je izjavil že grški filozof Sokrat. Pa vendar prvotni namen duhovnih čudežev ni, da zbegajo naš razum, ampak da predvsem - pesniško povedano - »potrkajo na naše srce«. Kajti - kot je rekel francoski filozof in matematik Blaise Pascal: »Srce pozna razloge, ki so razumu skriti.,. Čudeži se dotikajo src in v človeku prebujajo vero v dobro, lepo, sočutje, skromnost. Ljudje, ki kaj takega doživijo in dopustijo, da se jih dotakne, pravijo o sebi, da niso več enaki kot prej. Spremeni se jim vrednostni sistem, razumevanje sveta, v sebi čutijo navdih za plemenitejše, človeka vredno življenje. Mnogi, ki so bolni, tudi spontano ozdravijo. Poleg tega so duhovni čudeži znamenja, ob katerih se osupli zavemo, da je z nami ves čas neka, razumu nedoumljiva, božanska navzočnost, tukaj in zdaj,« je zapisala Barbara Škoberne v knjigi Prihaja čas čudežev. Agroglifi in drugi pojavi Pomurskemu človeku so čudeži »zelo blizu«. Povedano drugače: verjame vanje, zato romanja v Fatimo, Lurd, Medjugorje, Kurešček ... Pred nekaj desetletji pa naj bi se zgodil čudež v radmožanskem gozdu, saj naj bi mnogi videli Marijo. Prejšnji mesec pa je ljudi na Slovenskem (torej ne samo v Pomurju) vznemiril pojav krogov (agroglifov) na pšenično-ječ-menovem polju v Pečarovcih na Goričkem, Tedaj smo bili prepričani, da je to prvi tak pojav v Sloveniji, teden dni pozneje pa odkrili sledi vesoljcev tudi na travniku pri Beltincih, Da, sledi, kajti skrivnostni osmerokotnik je nastal pred osmimi leti - kmalu potem, ko je Horvatova družina videla leteti neznani leteči predmet (NLP). Prav gotovo se je kaj podobnega zgodilo še kje, a ni bilo odkrito ali pa ljudje tega niso dali v javnost, ker so se bali, da bi se jim kdo smejal. Žitni, travni, koruzni in drugi krogi so samo eden od znamenj o navzočnosti višje razvitih bitij na našem planetu. Druga znamenja so na primer svetlobni križi, čudežni pojavi premikajočih se kipcev, krvave in oljnate solze, prikazovanja device Marije, Jezusa, angelov ... Žitne in druge kroge oziroma like naj bi ustvarjali naši vesoljski bratje z drugih planetov, druge »čudeže« pa razsvetljeni posamezniki, tako imenovani mojstri modrosti, ki so izšli iz človeške vrste tega planeta in so v človeški evoluciji dosegli popolnost. NLP in Maitre »Liki v žitu so povezani s pojavom NLP in obstaja povezava med NLP in žemljino duhovno hierarhijo z Maitrejo na čelu,« trdi Škobernova. »Duhovne hierarhije vseh planetov so povezane med seboj. Izjemno povečanje agroglifov in pojavov NLP v zadnjih 20 letih, odkar je Maitre osebno navzoč med ljudmi, kaže na intenzivno sodelovanje in pomoč vesoljskih bratov pri evoluciji žemlje in ek-sternalizacije duhovne Hierarhije, Njihova navzočnost je znak upanja in obljuba boljših časov za človeštvo. Ponujajo nam roko medplanetarnega prijateljstva. Po svobodni volji bomo lahko vzpostavili trden stik z njimi in se vključili v sozvočje medplanetarne skupnosti. Pred tem pa bomo morali doseči uglašenost odnosov med ljudmi in z naravo.« ŠTEFANE. SOBOČAN če jih imajo Ameriki, jih v »Hill I moramo imeti tudi mi, so si najverjetneje rekii soboški oblastniki. In smo jih dobili. Kajti, češe s kolesi dandanes vozimo že prav vsi, zakaj se ne bi še ‘miličari’, pa še zdravo in okolju prijazno je in še davkoplačevalskega denarja za bencin ne trošijo. Sendviče za kondicijo pa si, in to lahko povem iz izkušenj, kupujejo sami. |■l^ >! 5(S«E M Si »4 7 ..h: ■ >“ >-v' ■ ; 5 -M . : '/j 5 'L' •1 "®4S< '^1 's S policistoma Denisom Župančičem in Boštjanom Sedonjo sem poganjal pedale ne kolesu dva dni tudi sam. In lahko napišem, da je najpomembnejši in najus pešnejši del službe na kolesu reklamiranje firme, za katero delata (čeprav dvomim, da policija potrebuje reklamo). 'Stik z občani' bi temu lahko rekli strokovno. Da se z 'biciklistoma’ vsi radi pogovarjajo, sem lahko videl, ko se je zbralo okoli njiju v ulici Stefana Kovača kar nekaj ljudi, četudi sta ‘kasirala’ zaradi nepravilnega prečkanja ceste. In kaj počnejo kolesarji? Največji del posla je kar O. K., le šiht do dveh zjutraj je šel do kosti, in to dobesedno, zaradi 7 “C. Skoraj zmrznili smo. Sicer pa sta pešce učila, kje je zebra, nekaj mladostnikov je priznalo, da so preglasni, štirje trinajstletniki pa so soglasno ugotovili, da so za pivo še premladi. Matjaž ^•1 In kaj imata v škatli nad zadnjim kolesom? Hladilnik s pivom? Ne ... kup papirjev, za katere lahko zgolj upate, da na njih ne bo Štefan: »Zakon je zakon. Napaka je moja. nekoč vašega imena, in ALKOTEST, Priznam!« julij 2000 po Pen tepanje VESTNIK 42 ČAMP SLOVENIA -NORVEŠKA (3. 3, do 13. 3. 2000f Trinajst mladenk in mladeničev iz Pomurja [vsi so ljutomerski gimnazijci) je potovalo letos pozimi prek Agencije za šport Ljutomer s finančno podporo staršev. Evropske skupnosti programa Mladi za Evropo ter nekaterih sponzorjev v Oslo na Norveško. Tam sta nas pričakali skupini mladih iz Danske in Norveške. Pred odhodom smo vedeli, da bomo devet dni bivali v naravi, da bomo spali tudi na snegu, v ogrevanih šotorih, in vedeli smo, da Norvežani ljubijo življenje v naravi. Vsi mladi smo imeli podobne želje: preživeti skupaj deset dni v Čampu Slovenia, videti in spoznati kaj novega in se imeti dobro. In vsi odrasli spremljevalci smo imeli podobne želje: doživeti nekaj novega, spoznati nove ljudi in se vrniti domov s prijetnimi vtisi. Pa poglejmo, koliko so se naša pričakovanja uresničila. L DAN: SOBOTA, L MAREC, LJUTOMER - FURUKOLLEN LESENA KOČA S KAMINOM 2. DAN: NEDELJA, 5. MAREC, EURUKOLLEN OSLO - FJORD NA LADJI PRI -4 ’ C Po zajtrku smo se pripravili na predstavitve svojih držav, mest in šol. Začeli so Danci, ki so predstavili Dansko in svojo šolo. Presenečeni smo bili, da je najvišja danska točka samo I73mnad morjem. Danci so prihajali iz posebnega razreda Youth class, kjer se šolajo mladi iz tujine. Nekateri od njih so prišli na Dansko samo v šolo, drugi so tam emigranti ali priseljenci z družino. Zelo smo bili presenečeni, saj so bili vsi črnci. Za Danci smo bih na vrsti Slovenci Norvežani so govorili o glavnih značilnosti Norveške. Zaželeli so nam prijetno spoznavanje njihove države in Osla v naslednjih dneh. Po končanih predstavitvah je bil že čas za vožnjo z ladjo po fjordu Oslo, Toplo smo se oblekli in se odpravili v 5 minut oddaljeno pristanišče. Obala fjorda, ki jo je prekrival sneg, ni preveč strma in členjena. Od dreves smo videli lahko le smreke in breze, med katerimi stojijo pisane lesene hiške. Z ladjo smo se peljali do vojaškega oporišča. Pa ne mislite, da nas ni zeblo (vožnja je trajala 2 uri, temperatura zraka pa je bila blizu -4 ’ C), Občutek mraza je povečal še ledeno mrzel veter 1' 'REK - POPOLDNE Takoj po kosilu nas je že priganjal Svein, ki je moral z minibusom odpeljati 40 ljudi do Lynhytte - našega doma za naslednja dva dneva. Šla sem s prvo skupino. Odpravili smo se proti podeželju in se ustavili na pobočju nekega hriba Naložili smo si nahrbtnike in Jan j nas je v temi odpeljal do na- še rezidence. Po petnajstih L DAN: TOREK, 7. MAREC, minutah hoje po zaledenelem jezeru smo prispeli do koče Tam smo imeli na iz- SELITEVVOSLO J biro: ali kurjenje tabornega ognja ali nošenje prtljage POD NOGAMI JE ŠKRIPAL LED V zgodnjih jutranjih urah smo se še vsi zaspani odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal do brniškega letališča. Opravili smo »čekiranje" in vstopili v letalo, kjer so nam postregli z zajtrkom. Po eni uri letenja smo prestopili na munchenskem letališču in nadaljevali let proti Oslu, kjer nas je sprejela zimska narava. Na letališču sta nas čakala Svein in Dragica, organizatorja, ki sta n'as s kombijem in avtomobilom odpeljala do koče na polotoku Furukollen ob fjordu Oslo Na strmini fjorda je bila pravljična lesena koča, V njeni notranjosti je grel lep kamin Opolnoči so se začele priprave na igro »eggfight«. V njej so sodelovale tri skupine, policisti, tihotapci in kupci Naloga tihotapcev je bila, pretihotapiti »alkohofi do kupcev. S streljanjem so jih ovirali policisti. Vse tri skupine so imele namesto orožja surova jajca različnih barv. 2. DAN: Matevž Domajnko, Vanja Odar PONEDELJEK, 6. MAREC} SMUČANJE Katja Magdič -ŠOLA^ SNOW BORDANJA 1“] Minila sta že dva dneva našega druženja na Norveškem in obetal se je še en zanimiv dan. Na smučišču Va-ringkollen se je dobršen del slovenske ekipe odločil, da bomo poskusili snowbordati Razdeljeni v dve skupini smo se odpravili na pot. Dolgo pot do smučišča in prve ob-■ čutke domotožja 9 smo si krajšali s H prepevanjem, Po-I govarjali smo se z I danskimi prijatelji, I ki živijo nekaj tisoč I kilometrov od do-I ma in družin. Ne-I kateri od njih so na I Danskem čisto sa-I mi, pa so vseeno I veseli. 5. DAN: SREDA, 8. MAREC, LYNHYTTA DIVJINA IN ČLOVEK S PEČJO Po včerajšnji (težavni in naporni) namestitvi smo danes ... čez ledeno jezero. Po temi dolgo spali. Po zajtrku smo naleteli na nekaj golih ljudi. Šli so v - smo hodili dvajset minut in pod nami je večkrat zašk- ■" ripaJ led Bilo je vsaj -10 ■’ C. savno in se čez nekaj minut pojavili na snegu pred kočo. Sprva smo se vsi prestrašili skoraj golih ljudi, ki hodijo po snegu, ko pa smo ugotovili, da prihajajo iz savne, smo se zakrohotali. Pogled na uro je pokazal, da bo šlo s časom na tesno. Na poti do koče nas je pre-Pograbila sem toaletno torbico in z Majo sva pohiteli v strašila lisica, za katero kopalnico, ki je bila v drugi koči. Tudi ta hip čutim ledeni zrak, smo kasneje ugotovili, da je ki naju je v trenutku prebudil. napol udomačena. Zvečer Nestrpno sva čakali na zajtrk, saj sva vedeli, da nas po smo opravili še intervju za zajtrku čakata pakiranje in selitev Ta dan smo bili namenjeni najbolj brani norveški ča- Kosilo je bilo šele ob 21.00, saj je kuhal Carlos - »mojster-kolumbijske hrane Pozno ponoči smo imeli sankaško tekmovanje. Doživimo nekaj hrupnih minut stokanja nad mrazom zunaj, nato pa se vsi hitro spravimo spat. Komaj čakam jutri, ko se bomo preselili vkamp. Samo divjina in človek s pečjo, v šotoru in s spremstvom vojske ob najbolj gledani tekaški progi na v Oslo in nato v drugo kočo ob jezeru Jerneja SvenŠek sopis. Maja Slana Norveškem. Hm!? Leon Žunec I Sam sem kmalu ' prvič stopil na ču-1 dežno desko Še v istem hipu sem bridko obžaloval svojo odločitev za snowbordanje. Ni-■ kakor se nisem uspel pobrati s tal in obstati pokonci -pa nisem bil edini Kakor pijanci smo padali nazadnjice, bunda je bila že vsa premočena. Po večkratnih uspešnih poskusih nam je postajalo snowbordanje vedno bolj vaftč Darko Rajtman VESTNIK 43 po Peli tepanje julij 2000 MRZLI SPOMINI I' ■■ “K DAN: ČETRTEK, 9. MAREC, POT V TABOR 77 SJ J 'I [prvi opis istega dne) 7. DAN: PETEK, to. MAREC, ( PIKNIK PRI-10’c Zajtrk smo pojedli kar v šotoru. Vroča čokolada je prijetno pogrela premrle prste, ki so nam kljub rokavicam zmrzovali. Po zajtrku smo še nekaj časa ostali v šotoru. Ko sem prvič pomolil glavo iz šotora, sem hitro ugotovil, da mraz ni popustil. Večino časa smo ta dan prebili kar v toplem šotoru. Pridružili so se nam tudi vojaki, eden med njimi je igral na kitaro in ure so hitro minevale. Ko nam je bilo dovolj, smo se šli sankat. Ob tekaški progi smo pred tekmo že lahko videli nekaj pripravljalcev. Danes sem doživel svoj prvi piknik pri -10 ° C. Miran Korošec, Petra Cesarec 8. DAN: PSLOVENIA '-<11 <7 b'-* ii || SOBOTA, IL MAREC, ČAMPSLOVENIA - OSLO SMUČARSKI TEK IN PASJE VPREGE Zunaj sta nas pričakala novozapadli sneg in še en sončen dan. Že med našim zajtrkom se je začela tekma v teku I^a smučeh. Najprej so tekle ženske na 30 km, zatem moški na 50 km. Ker je bil naš tabor ob tekaški progi in ker med tekmovalci ni bilo nobenega Slovenca, smo navijali kar za vse tekmovalce. Zelo nas je presenetilo, da med tekmo ob progi ni pravega nadzora. Gledalci in smučarji tekajo % te MB ' v ’ Tt w I I f ob progi ali celo po njej. Takoj po tekmi smo podrli tabor in se odpravili proti Oslu Pot nas je vodila po tekaški stezi, ki je rekreacijski prostor mnogim Norvežanom. Ob poti nekateri tečejo, drugi se samo sprehajajo, spet tretji sankajo. Srečali smo dve pasji vpregi in ogromno tekačev. Tečejo vsi - od najmlajših do najstarejših. Malčke prevažajo v posebej prirejenih saneh, ki jih vleče tekač. Srečali smo cele družine tekačev. Pot do Osla je bila lepa, in čeprav se sliši kičasto, skoraj pravljična. Zasneženo ledeno jezero, smreke vse naokrog in sonce. Naš cilj je bil hotel SAS v Oslu, saj smo bili tam dogovorjeni za srečanje s slovenskimi smučarskimi skakalci. Zvečer smo se v mladinskem domu zbrali v skupnem prostoru na zaključni večerji. Norvežani so nas obdarovali z zanje značilnimi troli (škrati). Tina Mlinarič URO IN POL GAZENJA PO SNEGU Pričakovali smo težavno pot in nismo se ušteli. Za hojo po visokem snegu skozi gozd smo potrebovali več kot uro in pol, dodatno oviro pa nam je predstavljala prtljaga. Nekateri so še dodatno »trpeli«, saj so morali vleči sani s hrano Najtežje pa je bilo verjetno norveškemu vodniku Janu, ki je s sanmi vlekel dansko vodnico, saj se je že prvi dan tabora poškodovala in ni bila sposobna prepešačiti dolge in naporne poti. postavljanje šotora se je zavleklo in z mrazom je rasla naša nestrpnost. Ko je vojakom končno uspelo sestaviti naše domovanje, smo v pečico na sredini naložili drva in zakurili. Tilen Pokrivač (drugi opis istega dne) JOTA ZA OGREVANJE V našem šotoru nas je spalo trinajst, od tega dva Slovenca, šest Norvežanov in štirje Danci. Večerjali smo slovensko specialiteto - joto -, nato so sledile priprave na spanje. Oblekla sem dvoje hlač, štiri puloverje, na noge sem si nataknila tri pare nogavic. Šele nato sem se I's>s4: $ lil 9. DAN: !' I ^^t ii NEDELJA 12. MAREC, OSLO - LJUTOMER NAVIJAČI NA HOLMENKOLLNU zavlekla v spalno vrečo. Pripo- kfurtu. vedovali smo si šale in Miran nam je celo zaigral na kitaro. Pa še to: Čez noč bi morali dežurati ob ognju, a smo vsi utrujeni zaspali. Zbudil nas je mraz, vendar si nihče ni »upal« iz vreče, da bi ponovno zakuril. Tako smo v hudem mrazu pri- čakali jutro. Nina Frančič 0.1 - 1.3 Km 1x3 f ■•^1 ■' J Danes so bili na vrsti smučarski skoki na HolmenkoUnu. Tam smo najprej kupili različne norveške kape, da bi se že na daleč videlo, kako navijaško smo razpoloženi. Takoj smo ponosno razvili slovenske zastave in čakali na začetek prve serije skokov. Sedmo mesto Damjana Frasa v poskusni seriji je bila optimistična napoved za tekmo. Po prvi seriji skokov smo se poslovili od naših novih danskih in norveških prijateljev ter se hitro odpravili nazaj v Oslo, kjer smo pobrali naše stvari in se odpeljali proti letališču. Naše letalo je ob sedmih vzletelo proti Fran- Z nami se je peljala tudi celotna avstrijska skakalna ekipa. Srečo sem imel, da je blizu mene sedel Andreas Withdlzel, ki sem ga lahko povprašal o rezultatih tekme. Prijazno mi je odgovoril, da je zmagal Sven Hanavald in da je bil on sedmi. Jernej Kunčič d. J .t-i n _ll In namesto zaključka: Če vzamemo mraz kot del severnjaške zimske idile, če dojamemo umivanje nog s snegom v »kopalnici pod smreko« kot del nevsakdanje avanture, če odmislimo občasno lakoto in spanje na mrzlih in trdih tleh, če..., potem lahko strnemo skupne spomine slovenskih udeležencev Čampa Slovenja na Norveškem v eno misel: Da, bilo je vredno in šli bi še enkrat! vtise zbrali in uredili odrasli udeleženki mednarodne izmenjave mladih: Martina Domajnko, prof, in Sonja Ferčak, prof. 3 L L ■■ I julij 2000 Pen VESTNIK 44 20 X NAJ za JANKA IRGOLIČA enega najboljših slovenskih nogometnih vratarjev vseh časov, gornjeradgonskega podžupana, strastnega ribiča (z lastnim ribnikom), trenerja vratarjev reprezentance Slovenije in udeleženca letošnjega Eura 2000. o o o I V Rodil se je kot bik v Gornji Radgoni 23. aprila 1959, v letih 1976 do 1986je branil pri Mariboru, od takrat do 1990. pri Olimpiji (v CM ■ t. takratni močni prvi jugoligij, v 90. pa še pri j Potrošniku in Muri. Do tega poletja je bil B strokovni delavec radgonske tortne zveze, B zdaj pa začenja kariero samostojnega podjetnika. Po zgodovinski zmagi v UKRAJINI so bili nekateri zelo utrujeni. Prijazna stevardesa govori s spečim trenerjem vratarjev. Irgoličev! (ker je družina prevelika, da bi >šla' na eno, objavljamo dve fotografiji): učiteljica športne vzgoje NATAŠA z 9-letno ILONO in 6-letno NANO (na zimski Rogli), ponosni očka pa razkazuje mediteranske prelesti Svetnemu sinčku NINU. Vsako leto februarja reprezentanca gostuje v Omanu. Medtem ko mi zmrzujemo, se KATANEC (levi ležalnik), POPIVODA (na desnem boku) in ARABEC JANKO predajajo sončnim užitkom. K WT 71 V P; >4 HH O o o CM 0 I Še ena vrnitev je bila zelo zmagoslavna: po prepričljivih igrah v Belgiji in na Nizozemskem so bili zeleno-beli na sprejemu pri predsedniku države KUČANU, tokrat je videti, da nobeden ne spi. 7 I. NAJljubši šport: ....... 2, NAJlepša barva: ..... 3. NAJhujši sovražnik: ... 4. NAJvečja (ujeta) riba: .. ......ribolov (nogomet je bolj ali manj poklic). ......... vijolično-zelena (spet zaradi nogometa). ........................zahrbten (»Ijigav*) človek, krap -13,40 kg, v Serčevem ribniku v Gederovcih. 5. NAJvečja riba (ki je v zadnjem trenutku pobegnila): ■. -... Princesa Stefanie ,», (1976., ko sem bil na sprejemu pri mona^ knežji družini). 6. NAJboljši SLO-nogometaš: .... 7. NAJboljši nogometaš nasploh: ... 8. NAJboljša nogometašica: ........ 9. NAJlepši nogometni stadion: .,.. 10. NAJboljši nogometni trener: ,... 11. NAJboljši vratar: .......... .......Branko Horjak. .......Johann Cruijff. .........Ilona Irgolič. Stade de France, Pariz. .........Fabio Capello. .. Edwin van der Saar. 12. NAJ država, v kateri bi živel: .......Portugalska, otok Madeira (ker je tam vse »easy«). 13. NAJokusnejša hrana:............. 14. NAJ pijača: .................... 15. NAJlepša (filmska) igralka: .... 16. NAJboljši film: ................ 17. NAJ glasbenik: ................. 18. NAJvečja živalska ljubezen: .... 19. NAJljubši predmet v osnovni šoli: . 20. NAJvečja želja:.............*... ................ jastog na buzari. ..............črno vino. ..............Liv UUman. ..............Dolina miru, trio 4N (Kreslin, Lovšin, Predin). ..............pes. ..............likovni pouk. .... da bi otroci srečno odrasU ...... in se znašli v vedno bolj čudnem in zahtevnem življenju. El I Poleg ribnika porabi JANKO IRGOLIČ največ prostega časa za otroke (ob rojstnih dnevih jim ' zaigra na kitaro, a nismo uspeli preveriti, ali ga tudi poslušajo ...), rad pa je tudi na konju. Kdo pa ni... t'5- J Eden najdražjih spominov: rokovanje s prvim človekom Fife BLATTERJEM. Foto: osebni arhiv J. L, tekst: Bojan Peček 20 X NAJ '1 VESTNIK 45 Pen julij 2000 Upanje za tiste, ki se boje starosti Pilula mladosti Zlata mrzlica bralci Ameriški znanstveniki z vseučilišča v Wisconsinu so v skupini telesnih hormonov, ki so znani pod imenom thy-mosin, odkrili snov, ki zadržuje staranje človekovega organizma. I 5 Thymosin je doslej pokazal svojo učinkovitost predvsem kot zdravilo proti gripi in hepatitisu B, Zdravniki so ga vmes začeli uporabljati tudi pri obolenju ledvic, sklerozi multipleks, artritisu in različnih vrstah ra-■ ka. Zdaj hočejo na bazi thy- v vesolju p e n a mosina dobiti še pilulo mladosti. Firma Hoffman iz Basla je od Američanov že odkupila licenco za proizvodnjo preparata Thymosin alpha I. »Kljub vsemu je to majhen korak v prihodnosti hormonalne medicine. Za zdaj je edino zanesljivo, da preparati na bazi thymosina delujejo pomlajujoče. Trenutno želimo ugotoviti, ali je ta hormon sposoben pomembneje podaljšati človekovo življenje, in to predvsem na tak način, da bo človeka obvaroval številnih bolezni, ki jim je podvrženo njegovo telo,« pravi William Ershler, profesor z univerze v Wisconsinu. Ni izključeno, da se bo začela že konec tega stoletja v vesolju prava zlata mrzlica. Kot vse kaže, bo prvo »zlato najdišče« asteroid Eros. To je dokazalo ameriško vesoljsko plovilo NIER, ki je naredilo prvo posnetke tega asteroida iz bližine tisoč metrov, Eros, ki po obliki spominja na banano, je dolg 33 km, premer pa ima 13 km. Analiza posnetkov je pokazala, da ta asteroid vsebuje dragocene kovine, vredne tisoče milijonov dolarjev. Po prvih izračunih vsebuje njegova notranjost po 20 milijonov ton zlata, platine pa tudi na milijone ton aluminija, cinka in srebra. To je več, kot znaša celotna proizvodnja teh kovin v zgodovini človeštva. sto let v bolnici Najtežji bolnik, ki je trpel zaradi mtin-chausenove bolezni (nenehna želja po zdravljenju česarkoli), je Irec Wllliam Mac Chilroy, rojen leta 1906. V petdesetih letih svojega življenja je ležal pod dvajsetimi različnimi imeni v sto bolnicah in preživel štiristo manjših ali večjih operacij. Umrl je v domu za ostarele star sedeminsedemdeset let. Najdaljši »bolnišnični staž« pa ima po vsej verjetnosti Marta Nelson, V mesto Vermont je prišla v bolnico pozimi leta 1875, Umrla je v bolnici mesta Cholumbus v začetku leta 1975, ko je imela 106 let, V bolnicah je tako preživela kar sto let. Kar lahko narediš danes, pusti za jutri, mogoče bo to naredil kdo drug. Najbolj len je človek, ki dovoli, da mu še otroke delajo drugi. Pregovori za vsak dan Kot revolucionar je že zdavnaj zaslužil pokojnino, sodeloval je v seksualni revoluciji. HOJO Od 26. julija do 31. avgusta HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Ho^od I J-"" za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen N OVEN (21. III. - 20. IV.) a vse mogoče načine se poskušate usmeriti v delo in ustvarjalnost, pa vam gre težko od rok. Čim manj nalog si naložite v tem obdobju, sicer se vam bodo preveč nakopičile. Razmere niso ravno ugodne in boste tako doživeli neuspeh, s tem pa pride nezadovoljstvo. Nasprotne temu so ljubezenske zadeve. Postajate atraktivni in zaželeni pri nasprotnem spolu. Že samo s pogledom v pravo smer boste uspešni! N BIK (21. IV - 21. V.) ekaj naslednjih dni vam ne bo ravno prijetno. Od vas bodo marsikaj pričakovali, vi pa tistega ne boste mogli dati, Ihdi osebe, ki bi vas motivirala, ne bo. Prihaja obdobje, ko lahko naredite usodno napako. Zdaj je pomembno, da ostanete na realnih tleh in ne sanjarite o nedosegljivih ciljih. Počakajte na svojem mestu, da se stvari -usedejo«. Ce stč poročeni ali imate stalno zvezo, se vam obeta kar nekaj prijetnih zadev, K DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) ar nekaj časa bo trajalo dobro razpoloženje. Mogoče se bosta pojavila utrujenost in pomanjkanje energije, a ne bosta imela pomembnejšega vpliva. Odkritega pomenka se ne bojte. Izbrali boste nenavadno LEV (23. VIL - 22, Vili.) rijatelji vam bodo ponudili pomoč, kolegi bodo z vami z veseljem sodelovali, vi pa boste kljub temu osamljeni. Najprej morate končati tisto, kar ste že pred časom začeli. Višja sila ne sme biti izgovor. Če se ukvarjate z umetnostjo ali kreativnim delom, pustite fantaziji prosto pot. Slabo enostavno ne more biti. Ljubezensko in zasebno življenje čuvajte zase, kolikor se le da. Čenče! p DEVICA (23, Vlil, - 22, IX.) onudila se bo priložnost, da boste storili tisto, kar ste že dolgo želeli, vendar ste oklevali. Zdaj je primeren trenutek, da naredite korak naprej. Prav tako prihaja obdobje za razmislek o vaši prihodnosti, predvsem v zvezi z vašim poklicem. Če imate občutek, da nekatere stvari delate zaradi partnerja, vam pa to ni všeč, razčistite. Odprite srce tistemu, za katerega^veste, da je pravi prijatelj. 41“ u 1 EHTNIC (23. IX, - 22. X,) - e se počutite ali pa ste sami, se vprašajte, ali to ni posledica tega, da se morda precenjujete. Mogoči so odnosi s tujino ali tujcem. Če vas bodo poklicali, ne oklevajte, ampak pojdite. Če pride do prepira, bodite tokrat vi tisti, potezo ali osebo. Med 7, in 13. pazite na poškodbe z ostrim ’ ki bo popustil. Ugoden čas za večjo akcijo, finančno predmetom Upoštevajte sodelavčevo ali prijateljevo mnenje. Od 23. do 26. pozitivne novice in zabavna družba. transakcijo ali nakup. Pri ljubezni se tudi daje, ne samo sprejema! Vodilo: materialno bogastvo ni vse! , O STRELEC (22.XI.-21.XIL) seba, s katero ste nekoč že imeli opravek, bo ponudila zanimivo sodelovanje. Bežen pogled bo imel vsebino, zato lahko pričakujete kaj več. To, da bi dosegU uspeh hitro in brez posebnega prizadevanja, so le vaše želje. To se bo kmalu pokazalo. Ste že razmišljali, da bi v svojem obnašanju nekaj spremenili? Ne počnite česa takega, da bi bil vaš partner lahko ljubosumen. R KOZOROG (22. XIL - 20. L) udj ste, ko vas občudujejo. Nič slabega, toda če kdo iz vaše bhžine pri tem pretirava, se vprašajte, zakaj. Dobili boste zanimivo ponudbo, ki bo tudi materialno privlačna, Vaše vsakodnevno življenje se bo še izboljšalo, če boste uspeli pridobiti na svojo stran osebe, ki vam sicer niso preveč všeč, V ljubezni ste nedostopni ah celo malce arogantni, Vaš optimizem postane nalezljiv in na koncu koristen N VODNAR (21. L - 19.11.) e morete se odreči novim izzivom, zato je tujina čedalje bližja. Neka družba si želi, da se ji posvetite. Novo poznanstvo se lahko spremeni v ljubezen ali celo trajnejšo zvezo. Če ste mladi, lahko pride do stikov z osebo, ki je mnogo starejša. Kmalu pride obdobje negativne energije. Preživite ga v družbi, brez večjih obveznosti in naporov. Ne ocenjujte in ne komentirajte, če vas nihče ne prosi. B RAK (22. VI. - 22. VIL) urno obdobje, ki vam bo vzelo tudi veliko časa. Do s ŠKORPIJON (23. X, - 21. XL) izraza bo prišla vaša kreativna energija, ki vam bo pomagala, da kar nekaj problemov rešite mimogrede. Za nasvet vam bodo hvaležni. Nekdo bi rad na vaš račun zaslužil ali imel koristi od vašega dela. S partnerjem ravnajte previdno, drugače bodo prepiri na dnevnem redu. Belo cvetje: dajte ali sprejmite. Srečna številka 4, te na začetku nove, zelo pomembne faze, ki jo morate šele utrditi in (pozneje) izkoristiti. Nekdo vam bo ponudil možnost ali poslal sporočilo, da misli o vas vse najlepše. Prihaja finančna injekcija. Karkoli se bo zgodilo, ne stopite z ustaljene poti. Razmislite, če niste morda domišljavi, ker bo to zelo pomembno pri neki odločitvi. Verjemite v resnico. Nekdo potrebuje vašo pomoč. Ne razočarajte ga! S RIBI (20.11. - 20. III.) te na pragu velikih, pozitivnih sprememb. Ob prijateljih boste uspešni. Vse, kar ima zvezo z umetnostjo, bo dobro. Če imate denar, zdaj investirajte v nakup kakšnega umetniškega dela ali nepremičnine. V odnosih z ljudmi bo potrebno nekaj spremeniti ali odpraviti kakšno napako iz preteklosti. Kmalu val pozitivne energije, ki bo omogočil, da opravite tisto, za kar prej niste imeli volje in moči. Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen [tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. izdaja ga Pod(et|e za InCarmiranle.Odgovarnl urednik matičnega fasaplsa je Janko Votek, uredniki Pena ao Bojan Peček. Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gdnler, la fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnineI julij 2000 Pen VESTNIK 46 Se bo končno poročila? i »Končno sem ponovn J t -- 1 / , V I je izjavila Jerry Hall, nekdanja soproga Micka Jaggera, s katerim se je ločila pred dobrim letom. Kaže, da se je Jerrv bo boleči ločitvi od prvega rolingstonovca pobrala in začela novo življenje. Pravijo, da ji je kariera dobre filmske igralke zagotovljena. O zakonu z Mickom ne govori rada. Veliko sta se smejala, se rada spominja. Pravi, da sta še zdaj prijatelja. Vsakič, ko je Mick skočil čez plot, ji je kupil dragocen nakit. Vendar, kot zdaj ugotavlja, je bila pri tem preveč tolerantna, in to je na koncu pripeljalo do ločitve. Morda pa jo ima Mick vseeno še malce rad, saj je pred kratkim kupil hi- i« «<> K' .■l' Kje pa, to so samo špekulacije, pravijo tisti, ki poznajo Claudio Shiffer, Se je pa govorilo, da je ljubezen dokaj resna. Claudia in Tim sta se skupaj pojavila na sprejemu in zabavi ob 60. rojstnem dnevu nekdanjega grškega kralja Konstantina, ki zdaj živi v Londonu, Tim Jefferies je bogat poslovnež, na katerega se lepijo lepotice, ki želijo ob bogatašu zanesljivo starost. Walter se šo v tistem predelu Londona, kjer stanuje Jerrv. Mick Jagger ima otroka tudi z Luciano Morad, brazilsko manekenko. Punca je lahko srečna. Za svojega {in njenega) sina Luciana ji Jagger plačuje 70.000 mark mesečno. 4 T 1» if Il' 1 Kdo ecna h >1 n'5 to/ ilj> J’ .jt Števen Spielberg je kupil stanovanje še prej, preden je bil nebotičnik I zgrajen. Janet, sestra Michaela Jacksona, gleda iz svojega stanovanja na Manhattan. 5$ p’**:' Kralj Savdske Arabije Fahd namenja svoje stanovanje ifc’ predvsem svojim Bi predstavnikom. TUdi Sophia Loren je bila med prvimi kupci, ima kar dve etaži. .uasJ^. '? ■> Elton John stanuje v 53 nadstropju. / VESTNIK 47 Pen rockre^erep julij 2000 RAŽEVA NJENO IME JE REGINA 1 'I LUBIKA NE JOKA To ni nič nenavadnega, ko pa tolažijo besede in čuten glas kočevskega kantavtorja Andraža Hribarja. Andraž je nase prvič opozoril na lanskoletni Slovenski popevki, kjer je s skladbo Ne jokat' lubika zasedel drugo mesto; od tam je odnesel tudi naslov najboljšega debitanta. Sicer študent komunikologije, ki se resnično predaja življenju in čutenju le tega, kar seveda odseva iz njegovih besedil in glasbe. Njegova glasba je pravzaprav sodoben, lahko bi rekli slovenski šanson, in ker je šele na začetku svoje glasbene poti, je še toliko bolj ponosen na svoj debitantki album, ki nosi naslov Lubika. Tisti, ki si želite Andraža bolje spoznati, ga boste z njegovim prvencem prav gotovo. Poleg Ne jokat' lubika boste našli na plošči in kaseti prav gotovo kakšno skladbo, ki vam je pisana na kožo, Tbdi letošnja predstavnica Slovenske popevke je na njej in seveda njegov pomladni hit. Pomlad. Prav za to skladbo je na zeljo oboževalk posnel tudi videospot. In kaj počne Andraž zdaj? Pred kratkim se je vrnil iz Argentine, kjer je predstavil svojo Lubiko tam živečim Slovencem. Poleg prepevanja je užival v lati nog! as bi in plesu ter v lovljenju rib ob reki Parani. Poln južnoameriških ritmov in spominov na zagorela dekleta se je vrnil v Slovenijo in s svojo spremljevalno skupino načrtuje več koncertov. Pa vendar ni, je umetniško ime, ki si ga je nadela, ko se j^s svojim možem podala na glasbeno prizorišče. Irena Jalšovec je njeno dekliško ime, toliko za tiste, ki se boste morda prijavljali na kakšen kviz in odgovarjali za 3 milijone tolarjev. Najprej si je nadela umetniško ime Regina, potem je prevzela možev priimek Kogoj, zdaj pa ima še eno ime: Moje ime - album, ki je izšel te dni in je prvi po evrovizijskem hitu Dan najlepših sanj. Moje ime lahko označimo kot krog, ki sklepa Reginino in Aleksandrovo glasbeno življenje, zato ni naključje, da boste našli na plošči in kaseti tudi tiste prave prve uspešnice, začenši z Naj ljubezen združi vse ljudi. Naslovna skladba predstavlja nekak konec, ki je vsekakor uspešen, saj je dobila skladba na Slovenski popevki 2000 najbolj prestižno nagrado tega festivala, strokovna komisija jo je izbrala za najboljšo popevko, in da je uspeh še popolnejši, je skladba dobila tudi nagrado za najboljši videospot, Ta konec pravzaprav ne pomeni tudi resničnega konca; na plošči je že nadaljevanje, pravzaprav najbolj zanimiv del Regininega projekta, lahko rečemo nekakšna poslastica, V njem lahko spoznamo, da je Regina Prekmurka, gre namreč za izvedbo prekmurske ljudske pesmi Ne ori, za katero že obljublja tudi videospot in seveda večjo promocijo, to pa takoj po počitnicah. 1 1 Oje ime F i„ I. I T v »■ ŠTRKI (člani narodnozabavnega ansambla Štrk iz Ljutomera) so se že vrnili z dvotedenskega dopusta in nestrpno čakajo nastop na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe v začetku avgusta, kjer bodo nastopili z dvema skladbama - Življenje je čudež ter Srček moj in srček tvoj. Avtor obeh je Edvin Fliser in z njima računajo na uspeh tudi zato, ker s ptujskih festivalov nikoli niso odhajali slabe volje. Teden pred festivalom bodo skladbici posneli, sicer pa je pripravljena že tudi polovica skladb za tretjo kaseto. Izšla bo proti koncu leta, na njej pa bo polovica narodnozabavnih in polovica zabavnih melodij. Uspešnost takšnega projekta se je pri poslušalcih že potrdila. Njihova glasba in lepote reke Mure od kroškega broda do ižakovskega Otoka ljubezni so se zlile na treh videospotih, ki so jih posneli junija. Z izdelkom so zelo zadovoljni. Enako z letošnjo sezono, saj ogromno nastopajo v Prekmurju, Prlekiji in na Štajerskem, velikokrat tudi skupaj z humoristom Korlom iz Gornje Radgone. Že zdaj držimo pesti za ptujski festival! PO MAMINIH STOPINJAH Če še enkrat osvežite spomin ■ na Slovensko popevko 2000 in na nagrajene debitante, vam bo vse povedalo ime Ana Dežman. In če se vam bo ob njeni fotografiji zazdelo, kot da ste jo že nekje videli, vam lahko povemo, da je pač zelo podobna mami, ki je svojčas, tako kot ona, prebijala led na Slovenski popevki. Ste že uganili, kdo bi to bil? 1« Ana Dežman je hčerka Elde | Viler in tudi ona je zaljubljena v F glasbo, tako kot je bila njena j mama. Trenutno še vedno žuli I srednješolske klopi, njeni načrti I za prihodnost pa so tesno po- I vezani s petjem. Vsekakor se I navdušuje za klasično petje, čeprav okuša tudi zabavnjaštvo. Mama Elda, ki ve, kako trd kruh je to, nad njeno odločitvijo ni preveč navdušena, saj bi hčerki rada prihranila vse bridke solze in razočaranja, ki jih ta poklic prinaša s sabo, Ano bomo vsekakor še slišali. ČILIJA JE PREVZEL CARACAS Po predstavitvi skladbe Don Juan se javlja Čili Patrol z novimi vročimi ritmi; s skladbo Caracas. Če niste več najstnik, potem se boste gotovo spomnili te skladbe, ki jo je pred približno dvajsetimi leti prepeval Drago Mlinarec. Če skladbe še ne poznate, vam lahko omenimo, da je seveda obarvana z latinoritmi, besedilo pa jasno govori o nori plaži, dobri glasbi, lepih dekletih in na splošno o zabavi na Caracasu. Sicer pa nam ni treba na Caracas - če smo željni vsega tega, priporočam malo dobre volje in Čili Patrol v kasetniku pa bo šlo. Zabava je Čilijev moto, vendar ga poletna vročina ne odvrne od dela. Pravzaprav je njemu delo zabava, zato se je tudi letos pridružil delu z otroki na Debelem rtiču, kjer bo z njimi preživel štirinajst dni, na koncu pa priredil še koncert. ‘iSr, . “-s*. ,A. 'V * Čakata ga še potepanje po Sloveniji z njegovo skupino R BANDA, v začetku avgusta pa nastop na festivalu Črtica, kjer se bo predstavil z novo skladbo Pod soncem dobro je, v kateri ravno tako ne manjka lati no ritmov in zvokov. I i' s?;: kitare. I ww. SLOSCENA. COM To je naslov spletne strani, ki nas je na začetku leta prijetno presenetila, saj si prizadeva na enem mestu združiti glasbene posnetke, fotografije, videospote, informacije o slovenskih novih in že uveljavljenih glasbenikih. www.sloscena.com se je povezala s sorodnimi spletnimi stranmi, kot so www.music-net.si, www.krama. com, ki promovira mlade slovenske glasbene ustvarjalce, in www.akcija.net. Cilj teh povezav je, skupna promocija slovenske glasbene scene. S tem mesecem se začenja sodelovanje spletne strani www.slos-cena.com z biltenom SI PROMO PLAV. Na strani bodo objavljeni posnetki s promocijskega CD-ja SI PROMO PLAV. Vi, bralci, pa boste lahko prek spleta med njimi glasovali za svojega najljubšega I izvajalca. Pa le pogumno, srečnežem se obetajo darila. Pen Bralci Pena se predstavljaj^ IgnaC Ceh 0 Dosedanje življenjske postaje; Rinkovci, Ljubljana, Maribor, Gor, Petrovci, Bodonci Rojen v »ukinjeni« vasi D Velikost 177 cm, teža 99,9 kg, številka čevljev 43 D Ime Ignac, priimek Čeh, poreklo štajersko-prekmursko A^a/ takojpovemj da to, da se predstavljam, ni bila moja ideja, ampak me je nagovoril Penov sodelavec ob koncu tabora Življenje na vasi, ki sem ga vodil na OŠ Puconci, kjer sem tudi v službi kot predmetni učitelj, Zakaj to S Takšen I# ____ Tako me je nekdo ujel, ko sem tekel na sindikalnih igrah TAM-a. Bil sem med najboljšimi. Sodeloval sem tudi v slovenski ekipi mlajših članov, ki je zasedla na državnem jugoslovanskem prvenstvu v Križevcih na Hrvaškem 2. mesto. Kot svoj □ajvečji uspeh pa si štejem dosežen čas na 10 kilometrov na stadionu v Celju - 32,30. v. S' I I poudarjam, najbrž ni potrebno razlagati. Sicer pa mislim, da sem res doživel marsikaj zanimivega, posebnega... Nekoč Rinkovci, danes Kutinci Vasi, kjer sem rodil, to so bili Rinkovci pri Vidmu ob Ščavnici, danes ni več. Okrog leta 1954 so jo ukiniti oz. priključili Kutincem. Ohranile so se namreč samo še tri domačije. Naši se je reklo pri Sketovih. Oče je bil v službi na železnici, mama pa je doma gospodinjila. Oba sta imela prednike od drugod - oče s ptujskega konca, mama pa iz Velike Polane. Njeni strici so mi pripovedovali, da smo v sorodu s pisateljem Miškom Kranjcem. Ona se je sicer pisala Perša, zvedel pa setn, da so se njeni predniki pisali Prša. Potemtakem bi bil lahko v sorodu tudi s sedanjim veUkopolanskim županom Stefanom Pršo Imam namen, da se enkrat srečam z njun. V Rinkovcih pa sem sicer preživel le šest mesecev, kajti oče je dobil potem službo na železnici v Ljubljani in z njim smo se preseli tja tudi drugi člani družine. Tam ll j .^1 J y- Hi sem bil, ko mi je bilo tri leta. Fotografija je bila zalepljena v železničarski izkaznici. n Starost; več, kot se počutim (bliža sc Abraham) Q Najbrž je moj sorodnik tudi pisatelj Miško Kranjec D S kolesom prevozil okrog 4.500 kilometrov po Evropi Tole fotografijo sem prinesel iz Nizozemske. Stojim skrajno levo, oblečen pa sem v modro majico in >tra-pezarice*, ki so bile takrat zelo popularne- r,- J |Fj F ■4! 1 V ni --41 ? J I I I J i N r ■ 1 > J IV elopa 4 h ANA iz Murske Sobote je novopečena srednješolka, od septembra bo dijakinja športnega oddelka na soboški gimnaziji. Leta je pridno trenirala gimnastiko, zdaj je njena največja ljubezen odbojka. Z veseljem vam bo napovedala dvoboj v namiznem tenisu ali tekmo na atletski stezi. Zdaj je na počitnicah. Pravkar se je vrnila s Hvara, do septembra pa bo uživala v odbojki, plavanju in sončenju ob bazenu. Foto: Jure Z. smo si čez čas zgradili tudi svojo hišo, v kateri smo stanovali do leta 1964, ko smo jo prodali in se preselili v hišo, ki smo si jo zgradili v Mariboru. Očeta je namreč močno vleklo bliže svojemu rojstnemu kraju. Tako sem peti ali šesti razred osnovne šole nadaljeval v Mariboru, kjer sem končal tudi srednjo šolo in se zaposlil v tovarni TAM, ker sem želel čimprej priti do svojega kruha. Zaradi atletike v učiteljski poklic že kot srednješolec sem rad tekel na dolge proge. Aktivno pa sem se začel ukvarjati z atletiko kot delavec vTAM-u. Takrat sem namreč vključil tudi v Atletski klub Branik. Njegov predsednik je bil profesor na Pedagoški akademiji Maribor Milan K. Ko sem mu omenil, da bi tudi jaz rad študiral telesno vzgojo, mi je svetoval, naj se raje vpišem v študij tehnike in fizike, češ da sem nagnjen k tehniki Tako sem tudi storil. Ko sta minili dve leti šolanja na Pedagoški fakulteti, sem se podal v učiteljski poklic - kot absolvent naOŠ Ribnica na Pohorju. Tam mi je bilo res lepo. Stanoval sem v hiši, v kateri je bival tudi igralec Stane Sever. Tbdi sam sem postal amaterski dramski igralec. Nastopal sem v igri Miklova Zala, ki smo jo igrali na prostem, in to z velikim uspehom. Preden sem diplomiral na PA, sem delal nekaj časa kot manipulator v knjižnici, nato pa sem dobil redno zaposlitev na drugi gimnaziji v Mariboru kot učitelj tehnike in fizike. Ampak čez leto in pol sem se preselil zaradi družinskih razlogov na Goričko, v G. Petrovče, kjer sem se zaposlil na tamkajšnji osnovni šoli. Nekaj časa sem se -umiril«, nato pa me je spet zamikala druga služba. Naredil sem mojstrski izpit za grafika in se zaposlil v tovarni Elrad v G Radgoni kot tehnolog za sitotisk v razvojnem oddelku. Sedaj pa sem že nekaj let spel v učiteljskih vrstah na OŠ Puconci, prebivam pa v Bodoncih, kjer mi je čedalje bolj všeč. Zaljubljen v rože in koprivo Najbrž sem se na Nizozemskem, kjer sem kot študent nekaj časa delal na eni od cvetličarskih firm, zagledal v rože. Tam sem spoznal, da obstajajo tudi temni in zeleni tulipani. Ampak moje naj ljubše rože so trenutno kalanhoja, božični in velikonočni kaktus ter asparagus. Gojim tudi še nekatere druge rože in zadravilne rastline, kot so pelin, metlika, meta, ameriški slamnik, žajbelj idr. Verjetno jih imam v lončkih vseh skupaj okrog tisoč. Z ženo Majdo sva se dogovorila, da je to moje delo, kajti rože nimajo rade dveh gospodarjev. Zelo pomembno je predvsem zalivanje. Voda mora biti mehka, zato imam pod streho nastavljene sode, v katerih zbiram deževnico. Zalivanje pa je najboljše na kapljični način, in to že v nekoliko nočnih urah, da rastline ne Med rožami se sprostim in si naberem nove moči. jd J- A /'J 3' rž "'rf' Pišem tudi pesmi, ki jih imam zapisane v tejle knjigi. Velikokrat pa razmišljam, kako bi kakšno stvar izboljšal ali naredil kaj novega. Na OŠ Gornji Petrovci sem izdelal skupaj z učenci sončni kolektor in vetrnico, na OŠ Puconci pa smo uspeli -skonstruirati« večnamensko gobo za brisanje stekel, predvsem v avtobusih in tovornjakih. Pridobili smo si certifikat in upam, da bo iz tega morda kdaj še kaj več. doživijo šoka. Med zdravilnimi rastlinami zelo cenim tudi koprivo. Če bi ženske vedele, kako je koristna, bi ji namenile najlepše mesto na Zapisal: JOŽEK G. BISTRIŠKI svojem vrtu.