Štev. 47 TRST, sredo 16. februvarja I9IO. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN t Mil Ob nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih oh 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-95ini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po aO st. mm. Za ogla«e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-m tnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plačljivo In utoHjivo v Trstu. = ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. V editvisti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonlna na nedeljske lzdanj« „EDZVOSTI" ataae: x» oeio Uto Kron 5 20, z» pol ltU Kron S OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDMŠ l VO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost . - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica --—— Giorgio Galatti štev. 18. ■ —= Poštno-hranllnlini ra?un št 841 652. TELEFON št 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Vseslovanska Konferenca v Petrogradu. Govor dr. Kramafa. PETROGRAD 14. Včeraj je na vse-slovanski konferenci govoril dr. Kramar o unanji in notranji politiki Avstro-Ogrske. Najprej je rekel, da stanje v monarhiji ni povoljno, odkar so zmagali Nemci v vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine. Govoril je dalje o jezičnih zakonih za Nižo-Avstrijo in o stremljenju Nemcev, da se kraljevina Češka razdeli v dve narodni polovici. Omenil je češko obstrukčijo v državnem zboru, spremembo poslovnika, Friedjungov proces, kateri poslednji da je bil sramota in ponižanje avstro-ogrske diplomacije. Kar se tiče zbližanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo, je rekel, da danes ni čas, da se to zbližanje sklene tako tesno kakor prej. Vzlic temu bo to zbližanje blagodejno uplivalo na vse slovanske narode v monarhiji. Konečno je omenil češko-poljskega pobratimstva v Varšavi, ki da je bilo velika manifestacija proti nemškemu nasilju. Dr. Kramar pri Izvolskem. PETROGRAD 14. Dr. Kramar je imel daljši razgovor z Izvolskim in se je tudi pogovarjal z njegovim pomočnikom Saso-novom. Katastrofa parnika „General Chanzy". CIUDADELA 15. Francoski torpedovki sta potegnili iz morja 40 trupel. PARIZ 15. „Agence Havas" je priobčila v neki brzojavki iz Ciudadele opis katastrofe parnika „General ChanzyM kakor ga je podal Badez, edina oseba, ki se je rešila ob omenjeni katastrofi. Dne 9. februvarija, tako pripoveduje Badez, sem se ob 1 uri popol. ukrcal na ladijo, da se odpeljem v Alžir. Razun mene je bilo na ladiji še okolu sto pasažirjev. Kmalu po našem odhodu je začel pihati močan sever, vzlic temu smo nadaljevali vožnjo. Po noči naslednjega dne me je zbudil močan sunek. Bilo je, kakor da bi bila Iadija z enim svojih bokov trčila proti skali. Na moje vprašanje, kaj da se je zgodilo, so odgovorili mornarji, da ni nič. Vendar nisem verjel njihovim besedam in sem s približno 30 drugimi pasažirji, moškimi in ženskami, šel na krov. Kakor mož visoki valovi so se podili preko ladije. Eden valov je odnesel vrvi ladije. Veliko Število pasažirjev, ki so prej splezali na vrvi, je potemtakem padlo v morje. Jaz sem se prijel za nek obroček in ga nisem pustil iz roke. Tedaj sem videl, kako je prihajal slabeji val in dal sem se pograbiti od njega. V istem trenotku sem bil na morju. Ker znam dobro plavati in sem videl blizu kopno, sem bil gotov, da se rešim. Kmalu potem me je vrgel močan val na obrežje. Badez je potem nadaljeval: Ko sem se ogledal okolu, je bila ladija že izginila. Dostaviti moram, da sem, čim me je val zagnal v morje, začul grozno šumenje, kakor da bi se bil razpočil kotel. Istočasno sem videl, kako je zletel preko moje glave nek sod. Kmalu potem, ko me je vrglo morje na suho, se je začelo svitati. Tedaj še-le sem mogel spoznati svoj žalostni položaj. Pred menoj nisem videl druzega nego kose razbite ladije. Vas dan sem moral ostali v jami, v katero sem pribežal. Jedel sem surov krompir, ki ga je bilo vrglo moije na suho. PODLISTEK. Najveće razočaranje. Povest. (Italijanski spisal Govino Boy, poslovenil Rip.) — Ni res ! — je zavpila Bianca in planila vehementno po koncu, gledaje v obraz očetu, ki je zrl nanjo strogo in žalostno. Zadnje očetove besede so napravile nanjo učinek vdarca z bičem po obrazu, kri jej je plula po žilah, sileča jo v odpor proti kruti obtožbi. — On je pustolovec! — je mirno ponovil oče; a v tej njegovi mirnosti je bilo nekaj tragičnega in obenem bolestnega, kakor bi mu hotel krč stisniti preplašeno dušo. Bianca je ponovno protestirala. Besede so jej sikale izmej zob, kakor po sili izpuščene puščice, nameijene na nevidnega, a močnega in blizu stoječega sovražnika. — Ni res, ti pravim. In kdor je to rekel, je podlež in lažnjivec. — Kdo je to rekel ? Ampak to trdijo vsi, nesrečnica. To trdijo časopisi, in od Naslednjega dne sem zamogel splezati na približno 50 m. visoko steno in z veliko težavo sem prišel do hiše, kjer so me okrepčali. Potem so me ljudje odveli v mesto, kjer so me preiskali trije zdravniki, ki so ugotovili, da sem zadobil le lahke poškodbe. Badez se je konečno zahvalil oblastnijam za pomoč, ki so mu jo naklonili. Otvoritev angleSkega parlamenta. LONDON 15. Danes je bil otvorjen parlament. Nato se je zbornica odgodila na jutri. Potres. FOGGIA 15. Instrumenti tukajšnjega observatorija so danes predpoludne med 3. in 4. uro zabeležili močan potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 300 km. RIM 15. V Potenzi so danes ob 4. uri zjutraj čutili močan potres. Prestrašeno prebivalstvo je bežalo iz hiš. Škode ni bilo. RIM 15. Danes ob 11.15 predpoludne so čutili v Reggio di Calabria in v Messini močne potresne sunke, ki pa niso napravili škode. __ Madrid 15. Kraljeva rodbina je sinoči odpotovala v Sevilo. Bouges-en—Brest 15. (Dep. Ain). Po-vodenj je prodrla jez in poplavila dve vasi. Prebivalstvo se je komaj rešilo. V obrambo naše obrambene organizacije!! Ni dolgo temu, ko je „Slovenec" veselo vsklikal, da tržaška baraka poka. Nu, ne mislimo tu razpravljati o stanju te barake. Saj je že več nego dovolj značilna konstatacija, da se glavno glasilo največe slovenske stranke veseli, če slovenska stvar poka na točki, s katere ohranitvijo je v visoki meri združena politična in gospodarska bodočnost vsega naroda. Ker pa je že „Slovenec- primerjal našo organizacijo in vse nje delo z barako, ki poka, bodi nam dovoljeno, da otepanje „Slovenčevo" v tej frivolno izzvani borbi radi družbe sv. Cirila in Metoda primerjamo z barko, ki je po lahkomiselnosti krmiteljev zašla na visoko morje, kjer se na vzburka-nih valovih vrti in suče, da bi našla pot v kako varno pristanišče — vsaj kolikor toliko poštene obrambe. „Slovenec" mnogo govori, mnogo piše lepe fraze o krščanskem demokratizmu, teorezira, postavlja teze in se bahati z načeli, ki morejo hipnotizovati ljudstvo, da ne bi videlo „ Slove nčevegau čina v vsej njegovi grdobi. „Edinost" hoče utihotapiti renesanco zmernega liberalizma, tiste dobe, ko so se ljudje čutili le Slovence. To nam očita „Slovenec" in potem vsklika: „Vidiš slovensko ljudstvo, to so tvoji najhuji sovražniki!" In na drugem mestu: „Kadarkoli namreč liberalci napravijo kakšno posebno I u m parijo, jo skušajo zakriti z velikim narodnim tamtamom!" Iz teh dveh citatov pa je razvidno, kako bi hotel „Slovenec" s splošnimi insi-nuvacijami in frazami opravičiti svoje črno delo, svojo — Cirilmetodarijo. Kakor mačka okolo vrelega močnika se izogiblje jedra stvari. Kar piše „Slovenec" v svojo obrambo, to spada na polje politične borbe, nikakor pa ne na polje narodnega obrambenega dela, ki se ga morajo — izlasti v tako policije dobljene informacije gotovo niso krive. — A jaz ti ponavljam, da so vse same laži, laži, laži! Glas jej je uprav kovinsko zvenel, ko je izgovorila to poslednjo besedo. Oče jo je pogledal presenečeno po toliki ognjevitosti in gotovosti. Bila je bleda, skrajno bleda, a v črnih očeh jej je gorel nedoločljiv plamen. Ćelo se jej je bilo krčevito nagubalo, a roki sta jej bili stegnjeni ob životu, kakor bi se vpirali nevidni sili, hoteči jo upogniti, in sta se jej obenem tresle. Zavladala je bila v dvorani za nekaj trenotkov tišina. Še sta se oče in hči gledala v oči kakor dva nasprotnika, ki po prvem brezvspešnem napadu skušata eden druzega presenetiti z nenadnim naskokom. Zatem je oče počasi razvil neki časnik in ga pomolil hčeri, pokazavši jej s prstom, ne da bi pri tem kaj rekel, debelo tiskan naslov članka na prvi strani : „Predrznost pustolovca, ki je pobegnil in odnesel seboj dvestotisoč lir." Bianca je pogledala, prečitala in se hotela nasmehniti, kakor iz obžalovanja radi take klepeta ve brige za dogodek, ki »so ga vsi napačno tolmačili in o katerem ni nihče imel resničnih podatkov. A nasmeh se jej ni posrečil: to, kar je hotelo biti nasmeh, malem narodu kakor je naš — složno udeleževati vsi sloji brez razlike političnega mišljenja, ako sploh hočemo, da bo imelo to delo zaželjenega vspeha. Da bi nahujskal svojo nevedno maso, govori „Slovenec" o neki lumpariji! Da, tu je neka lumparija! Ali — na „Slovenčevi" strani! Lumparija proti nam Tržačanom in lumparija nasproti Ciril-Metodovi družbi. Nasproti nam zato, ker je notorično, ker tudi „Slovenec" dobro ve in ker smo slovesno naglašali zopet te dni, da tudi mi odklanjamo tisti liberalizem, ki nam ga „Slovenec" zdaj podtika. Proti družbi lumparija, ker „Slovenec" piše take hude obtožbe, ne da bi bil toliko pošten, da bi tudi konkretno dokazal, v čem obstoji ta lumparija, ki smo jo baje zakrivili in ki bi res opravičila njegov ljuti napad na družbo. „Slovenčeva" dolžnost bi bila, da konkretno in nepobitno navede, kaj se je spremenilo v ustroju družbe in kaj v učnem načrtu, v učni metodi — sosebno kar se tiče verske vzgoje — v družbinih zavodih! Tej dolžnosti najelementarnejega poštenja se „Slovenec" jednostavno in cinično izogiblje. Namen družbe, je isti slej ko prej. Izražen je v § 2 družbinih pravil: pospeševanje slovenskega šolstva na katoliško-narodni podlagi! „Slovenec" naj nam le navede en sam slučaj, ko se je na zavodih družbe učilo česa, kar bi bilo na kvar katoliški veri in slovenski narodnosti! Na strani 9. „Navodila otroškim vrtnaricam" je čitati: „Ker se morajo v otroški duši vzbujati in v lepem soglasju razvijati vse duševne zmožnosti, naj otroška vrtnarica pri raznih učnih predmetih porabi vsako ugodno priliko, da vzbudi v otroških dušah tudi verski čut in ga primerno goji. To bo blažilno vplivalo na vedenje in poznejše življenje otrok. Povej svojim malim gojencem, da Bog vse vidi in vse ve, da ljubi in blago-slovlja pridne otroke, kateri spoštujejo in ubogajo stariše, učitelje itd. Na vrtu in ob izletih jim v naravi razlagaj božjo vsega-mogočnost in modrost. Pred kako božičnico ali sploh v božični dobi jim razloži pomen jaslic in božičnega drevesca. Povej jim, kolikor morejo umeti o Zveličarju, ki je prišel na svet, da bi nas osrečil, in kako se imenuje njegova mati. Večkrat jih opozarjaj na angela varuha, ki jih povsod spremlja. Izmed molitvic jih nauči pravilno in dostojno delati križ in moliti Očenaš in Češčeno Marijo po besedilu katekizma, kako kratko molitvico ali pesmico v čast angelu varuhu in morda večje tudi „Češčena bodi kraljica !" ki jo slišijo pri sv. maši." Podčrtati moramo tu, da je družba izdala to navodilo leta 1908, torej po glasoviti skupščini v Bohinjski Bistrici, ko je prešla v baje brezverske roke. Kje je torej tista lumparija, ki jo „Slovenčevo" strupeno pero očita ljudem, ki vodijo sedaj družbo ?! Glede tržaškega ozemlja pa moramo posebno naglašati še neko dejstvo. Vse podružnice, ki so obstajale že pred skupščino v Bohinjski Bistrici, vodijo tudi danes isti ljudje, ki so jih vodili poprej, ko družba Še ni bila v baje brezverskih rokah. Vnovič vprašamo: kaj se je spremenilo, kje je tista lumparija? Še eno drugo odkrito besedo treba danes izpregovoriti. Dve lepi ideji sta, ki ja „Slovenec" najdrzneje zlorablja: ideja krščanstva in ideja demokratizma. Vsako nečedno protinarodno svoje delo pokriva ni bilo druzega, nego krčevito stiskanje ustnic, ki je komaj zadrževalo potok hudih besedij, ki so jo tiščale v grlu, besedij ogorčenja proti onemu, ki je s tako lahkomišlje-nostjo dolžil človeka, ki ni bil storil nič hudega. Vsaj ona je bila uverjena o tem in nihče bi jo ne bil prepričal o nasprotnem. — Saj sem vedela že v naprej, da ga bodo dolžili — je rekla potem z neskončno grenkim naglasom. Sela je na to zopet in namignila očetu, naj stori isto. — Ti si že vedela? — je vprašal oče presenečeno. — Gotovo I Ali morem ti zagotoviti, da so vse te obdolžitve popolnoma krive in da se ti reveži varajo, kakor neizkušeni in neumni začetniki. — Ampak ti pretiruješ, Bianca ! Ti torej tako ljubiš tega človeka, da ga smatraš nedolžnim vzlic vsem očividnim in naravnost kričečim dokazom, ki govore o njegovi krivdi ? — Jaz popolnoma nič ne pretirujem, oče moj, in smeš mi verovati, da nima to moje trdno prepričanje prav nič opraviti z ljubeznijo, ki jo jaz gojim do Ozbalta. Ljubim ga, da, in ne treba, da ti pravim, kako in koliko da ga ljubim. Ljubim ga In ljubila "ga bom vedno, kakor se zna in more ljubiti prvi in obenem zadnjikrat na svetu. A vendar „Slovenec" z namišljeno voljo „ljudstva". To ubogo „ljudstvo" mora pokrivali s svojim poštenim imenom vsaki čin strankarske zdivjanosti in sebičnosti in tudi osebnega fanatizma. Rekli smo že, da vse, kar navaja „Slovenec" v svojo obrambo, spada na polje politične borbe. Ne verujemo sicer, da bi si gospodje pri „Slovencu" domišljali, da je v dobi civilizacije in v kulturnem narodu sploh možno politično mišljenje uniformirati. Za narod, v katerem bi bilo možno kaj ta-cega, bi bilo to le znak popolnega kulturnega zaostanka, kajti, kjer so prosvetljeni ljudje ki znajo misliti s svojo glavo, bodo vedno razne politične struje. Nu, vendar je na svobodo dano vsaki politični stranki, da skuša svojo nasprotnico politično uničiti. Te pravice ne odrekamo niti „Slovenčevi" stranki. Nekaj druzega pa jej moramo najodločneje oporekati v imenu slovenskega naroda in v interesu njegovega obstanka in njegove bodočnosti: pravico namreč, da politične drugomišljenike izključuje od nepolitičnega narodno-obrambenega dela! Kdor to hoče, ta želi svojemu narodu narodni pogin in je — izdajica ! To velja na sploh, a še posebej za naž mali in ubožni slovenski narod, ker potrebuje na narodno-obrambenem delu vseh si ravno zato, ker je šibak. Naj „Slovenec" le razmeče kolikor hoče s svojim demokra-tizmom, resnica pa ostaja vendar, da tisto ; slovensko „ljudstvo", katerega ime „Slovenec" neprestano po nemarnem valja po svojih predalih, nima ne intelektuelno rte gospodarsko zadostnih sredstev, da bi mogl* j samo zagotoviti narodni obstanek. j Najboljši dokaz za resničnost te naše 'trditve je ne le naravnost razveseljivo po-množenje dohodkov družbe, čeprav je „Slovenec" „ljudstvo" odgnal od nje, ampak tudi — „Slovenec" sam. Ravno te dni prinaša izkaze darov za svoj misterijozni sklad; in kaj vidimo tu? Vidimo, da je v „Slovencu" iz ljudstva z inteligenti skupaj izkazanih komaj toliko prispevkov po 20 K — in še teh prihaja ogromna večina od duhovnikov, in ne iz „ljudstva" — kolikor jih je izka-f zanih za obrambeni sklad družbe po 200 j K! To je dejstvo, preko katerega ne pomore vse mrcvarenje demokratizma. Da zaključimo! Ob takih razmerah je i sovražnik narodnega obstanka, kdor hoče 1 izključati premožneje in povprečno tudi in-teligentneje sloje od narodnega pozitivnega obrambenega dela. Kdor te sloje, ki z neizmernimi žrtvami rešujejo od leta do leta na i tisoče obmejnih otrok, zmerja z Iumpi, ta bi j hotel sam izvršiti največo lumparijo na ob-' stanku in bodočnosti naroda ! Nas boj na Štajerskem. Na Štajerskem se je pričel odločen boj za pravice slovenskega naroda. Takoj po zaključenju deželnega zbora, kar smatrajo Nemci za uspeh slovenske obstrukcije, so stopili slovenski poslanci med ljudstvo, katero jih je izvolilo, in mu na 34 shodih, ki so se vršili prošlo nedeljo po vsem slovenskem Štajerju, razložili pomen tega boja. Na vseh 34 shodih — od katerih je ; priredila 12 „Narodna stranka", a 22 „Slov- 1V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči. smeš biti gotov, da, če prav ga tako silno ljubim, vendar nima ta ljubezen toliko oblasti nad mojim umom, da bi jaz ne mogla spoznavati resnice. Jaz vem, kaj se je zgodilo ; jaz vem tudi, kaj govorijo in kaj bodo še govorili ljudje, in ravno zato ti ponavljam, da vse to, je le kup laži. Sedi, torej ! Se lagje pomeniva. Bila se je nekoliko umirila in tudi glas ji ni bil več tako rezek. Oče je sedel. Tudi nanj je bilo začelo učinkovati to trdno prepričanje hčerino. Vedel je, da je preveč inteligentna, razsodna in resna, da bi se pustila tako daleč preslepiti od strasti. Kajti menil je, da v očigled dejstvom, se mora vpogniti in mora odjenjati tudi največa in najiskrenejša ljubav. — Da slišimo torej — je dejal, videči, da se Bianca ne more odločiti, da bi govorila. — Kaj mi imaš povedati ? — Evo! Če bi tebi kaka oseba ob posebnih in resnično groznih okolnostih rešila življenje ; če bi te z nevarnostjo za lastno življenje rešila najgrozneje smrti, ki si jo moraš misliti, kaj bi ti storil za to osebo? — Gotovo vse ! — Karsibodi? — V mejah možnosti, da !... Pa ne ume-jem, kaj ima to opraviti pri tem.. (Pride še). Stran H. „EDINOST * št. 47. V Trstu, 16. februvarja 1910. kmečka zveza" — je bilo čuti samo en klic : Hočemo za slovenski Štajer samoupravo I Vsprejeta je bila tudi tozadevna resolucija. Dejstvo, da nastopati v tem boju obe slovenski stranki složno, in ste težišče vsega boja obrnili proti nemškemu sovragu nam jamči, da uspeh ne izostane! Dnevne vesti. Škof dr. Nagi odpotuje jutri na Dunaj, kjer prevzame takoj svojo novo službo pomožnega škofa. Trgovin, minister dr. Weisskirchner si je včeraj ogledal tukajšnji pomorski observatorij in zoologični zavod ter obiskal razne druge zavode, spadajoče v njegov resort. Popoludne ob 5. uri se je odpeljal na Dunaj. Vojna jahta „Fantasia" je včeraj po-pol. priplula v našo luko. Imenovanje finančnega svetnika za Pulo. Ozlrom na naš včerajšnji dopis iz Pule na adreso finančnega ravnateljstva, v katerem dopisu se zahteva imenovanje dežel, jezikov zmožnega finančnega uradnika namesto v Gorico premeščenega višega komisarja Della Rosa, obvešča se nas, od verodostojne strani, da je za Pulo določen ravno te dni finačnim svetnikom imenovani gosp. Hilarij Vodopivec, naš rojak, ki je popolnoma vešč poleg materinemu tudi hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku. Toliko na znanje dopisniku iz Pule in vsej naši javnosti. Mestni svet. Sinoči je bilo zopet nekaj za galerijo. Pričakovati je bilo, da pride do kake interpelacije socijalistov, radi županove intervencije pri blagoslovljenju nove jezuitske cerkve. Zato so bile galerije natlačeno polne. Vendar, da preidemo k poročilu. Prečitalo se je več ulog raznih korpo-racij. Med temi uloge nekaterih društev, da bi mesto na kak način preskrbelo cenena delavska stanovanja. Svet. Z a n o 11 a je predlagal, da se naroči mestnemu odboru, naj študira v sporazumu s prizadetimi odseki vprašanje nakupa zemljišč od strani občine. Ta zemljišča naj bi se porabilo za gradnjo malih stanovanj, da se tako odpomore neznosnemu podraženju najemščin. Mestnemu odboru se naroči, da poroča do 30. aprila t. 1. in stavi svoje predloge. — Ta predlog je bil sprejet enoglasno. Svet. S p a z z a 1 je predlagal, da se naroči mestnemu odboru, naj stavi v isti dobi predlog, da se odstopi zavodu za gradnjo malih stanovanj brezplačno zemljišča za 2000 malih stanovanj. Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet. Svet. L u c a t e 11 i je predlagal, da se daruje 2000 K za ponesrečence vsled po-vodnji v Parizu. (Sprejeto enoglasno.) Svet. P i 11 o n i: Svoj čas je mestni svet sklenil, da se ne bo udeleževal nikakih cerkvenih slavnosti. Kljubu temu se je župan udeležil blagoslovljenja nove jezuvitske cerkve. To pa pri vsem tem, da je leta 1906 mestni svet sklenil, naj se dela z vsemi sredstvi na to, da se prepreči stalno naselitev jezuvitov v Trstu. On — Pittoni — takrat ni bil član mestnega sveta. A če bi bil, ne bi bil glasoval za predlog, ker on prepušča vsakemu, da širi svoje ideje, torej tudi jezuvitom. On ni nikak popožrc (man-giapreti), torej noče braniti niti jezuvitom, da širijo svoje ideje. Ne z zabranjenjem, da pridejo jezuviti v Trst, ampak na drug način se zamore preprečiti, da bi imelo njih delo uspeh. To se pa gotovo ne dela s tem, da je šel župan h blagoslovljenju jezuvitske cerkve. S tem se je župan postavil v navskrižje z večino mestnega sveta. Stavi predlog: Mestni svet ne drži za primerno, da se župan udeležuje sličnih slavnosti. Župan: Odgovarja enako, kakor je odgovoril že v mestnem odboru svet. Spaz-zalu. Storil je le svojo dolžnost napram članici vladarske hiše, ki je zastopala cesarja. Odstopil je predsedstvo 1. podžupanu Ri-chettiju in odšel iz dvorane. Podžupan R i c h e 11 i: Besedo ima svet. B r o c h i : Gre se tu za jako delikatne stvari in mestni svet ni poklican, dajati županu direktive, kako naj vrši repre-zentacijske dolžnosti občine. Svet. Pittoni očita županu, da je šel h jezuvitom radi pomanjkanja poguma. Pravi da pridejo oni če treba tudi na ulico. (En del galerije ploska). Očita Brochiju, da je premenil v zadnjih 4 letih svoje mišljenje. Podž. R i c h e 11 i je dal Pittoniju ukor, ker je očital županu pomanjkanje poguma. Svet. B r o c h i zagovarja ponovno župana. Pravi da bi mu morali biti hvaležni, ker se žrtvuje in obvaruje mesto pred škodo, ki bi jo gotovi krogi lahko prizadjali mestu. (Viharno odobravanje na klopeh večine. Ugovor na strani socijalistov. Italijani dvigajo pesti. Hrup je trajal par minut. Richetti zvoni brezuspešno.) Ko se je hrup polegel, je dal Ricchetti na glasovanje Brochijev predlog: Mestni svet vzame na znanje županova dejanja in preide o predlogu Pittoni-ja na dnevni red. (Ponovni hrup in protesti na klopeh socijalistov.) Svetovalci večine so vstali in odšli, ne da bi bila seja formelno zaključena. Seja je trajala tri ure, ne da bi bili prešli na dnevni red. Odgovor na „Cirilmetodarijo". V odgovor na zloglasni članek v „Slovencu" odgovarja konsorcij „Slov. Branika" sledečim pozivom na Slovence: „Slovenci! Rodoljubi! Ali ste čuli že kdaj kaj enakega? Sedaj, ko pokupujejo Nemci ob naših mejah posestvo za posestvom, zemljo za zemljo, in naseljujejo tjakaj protestante, sedaj, ko stoji sovražnik pred vratmi in odločno zahteva pogubo našega rodu, sedaj, ko nam preti tolika nevarnost, sedaj naj se potepta in uniči po 251etnem uspešnem delovanju naša obrambna družba sv. Cirila in Metoda, ustanovljena o ti-sočletnici smrti velikega apostola našega, sv Metoda. „Cirilmetodarija" — tako imenuje zaničljivo „Slovenec" našo krasno družbo in smešeč njeno ime, smeši hkratu sveti imeni katoliških svetnikov — „Cirilmetodarija" naj pogine; zatro naj se njene šole, ki je v njih 1519 otrok, zatro naj se njeni vrtci, vzgajajoči 1143 detet; 2662 slovenskih otrok naj bo zdajci brez poduka, v jeseni pa naj jih pogoltnejo nemške in laške šole. Zakaj naj se zatre družba sv. Cirila in Metoda ? Zato, ker „je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizem"; po takem bi bil njen namen liberalizem; da bi še utrd.il liberalizem, zato je zidala n. pr. šolo v Št. Ru-pertu pri Velikovcu, zato je odprla drugod lepo vrsto šol in vrtcev. Ali je to res?" Tu označuje poziv namene družbe in določila za vzgojo v družbinih zavodih, kakor jih navajamo danes na uvodnem mestu, ter nadaljuje: Tu so jasne besede; one nam pričajo, da družba sv. Cirila in Meloda ni nobeno agitacijsko sredstvo za liberalizem, ambak sredstvo za verskonravno in narodno vzgojo takih slovenskih otrok, ki so v nevarnosti, da bi jih ujel naš narodni nasprotnik v svoje zanjke in jih potujčil. Ali ni to blag in vse hvale vreden namen ? Ali ne zasluži družba, ki ima tak namen, vsestranske podpore? V šolah in vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda deluje 17 posvetnih učiteljev in učiteljic, 16 posvetnih vrtnaric, 21 šolskih sester in 6 katehetov; voditelj šentrupert-ske šole pri Velikovcu je župnik Treiber; v glavnem družbenem odboru se nahajata dva duhovnika: prošt Einspieler in župnik Vrhovnik — in taki družbi se drzne očitati „Slovenec", da je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizem! Na stotine molitvenih knjig je v teku dveh zadnjih let nabrala družba sv. Cirila in Metoda, jih dala vezati in razposlala na Koroško. Ali so to sredstva za liberalizem ? Boj do uničenja je napovedan naši dragi družbi sv. Cirila in Metoda! Ali naj mizo v drugo sobo, kamor Slejko tudi ni prišel več uradovat. Čule pa so se govorice (posebno o nekem precej glasnem gospodu nemškega rodu vemo to), da se je pokojniku mesto načelnika oddelka odvzelo in se ga postavilo v kot. Nadalje ve vsakdo, da je Slejko po tem premeščenju jel vidno hirati, pojemati na duševnih močeh, da ni mogel več mirno misliti in da je vedno tožil, da ga boli glava in da ga hočejo na pošti uničiti. Ko je bil že tako potrt, je prišel slednjič k nekemu prijatelju s prošnjo, da naj ga reši. Povedal mu je vso zadevo in razložil svoj položaj. Ko so mu po tem znanci in prijatelji zagotavljali, da zanj ni nikake nevarnosti, da mu odvzamejo če že hoče, vse obveze in odgovornosti radi sklenjene kupčije zemljišč, je ponovno zatrjeval, da, ako bi imel le eno samo civilno tožbo, bi ga na pošti gotovo uničili iz maščevanja, ker svoječasno ni hotel omenjene parcele prodati oneipu mogotcu. V takem duševnem razpoložaju in ko je bilo že vse odrejeno, je pa na pritisk prodajalca, popolnoma brez potrebe — ker je bila vsa kupnina v gotovini na razpolago pri več denarnih zavodih in, če treba, tudi pri nekemu zasebniku — podpisal neko listino. To je storil iz same bojazni pred even-tuelno tožbo, dasi se mu tega ni bilo treba bati, ker se mu je od ugledne osebe zajamčila vsaka posledica. Toda bil je že tako obupan, da ni mogel več misliti, kar se mu je takoj poznalo na obrazu in govorjenju. To je rekel vsakdo, ki ga je videl. Pozneje se je sicer kesal, da je to podpisal, ali bilo je prepozno. Vsa zadeva je prišla v drug, zanj neugodnejši tir. Prijatelji njegovi pa tudi sedaj še niso obupali nad njim. Sestali so se in sklenili, da mu rešijo vsaj nekaj, da tudi sedaj prevzamejo zemljišče za pogojeno ceno, da ne pride v narodno nasprotne roke, s katerimi se je prodajalec že pogajal. Vse je bilo že urejeno in Slejkotu bi bilo ostalo po končani likvidaciji še nekaj zemljišča in pa približno 10.000 kron gotovine. Bil je mož že zadovoljen in upati je bilo, da se polagoma vsaj malo pomiri. Kar je dobil zopet neko listino, ki ga je skrajno vznemirila. Kaj je to bilo zanj, si lahko predstavlja vsakdo, ki ga je zadnje čase poznal. Ves zbegan je bil in nestrpno je pričakoval prijatelja, ki mu je vodil vso operacijo. Ker pa tega gospoda tisti dan ni dobil ne v uradu ne pozneje v gostilni (bil je namreč odsoten) je šel Slejko žalosten domov. Doma se je vedel popolnoma mirno, je celo prvič po dolgem času spal; bil je videti pomirjen. Toda to je bil le mir pred nevihto. Drugo jutro je zgodaj vstal in ni se več vrnil. Strah pred eventuelno pravdo in novim zamota-njem ga je gnal v skrajen obup. Taval je še vse popoludne po mestu; k prijateljem se ni upal več, enemu se je celo izognil. Neume- propade ? Ali naj se zapro družbine šole in, sten strah je bil močnejši nego razum ; ideja, vrtci v Trstu, v Krminu, Št. Rupertu, Mariboru in drugod ob naših mejah, kjer šiloma pritiska na naše rojake sovražnik? Ne! Nikdar ne! Družba sv. Cirila in Metoda mora biti in ostati to, kar je bila doslej — naša dobra narodna mati, skrbeča za vsestransko vzgojo njej izročenih slovenskih otrok. Za obstoj in procvit družbe sv. Cirila in Metoda delujemo in žrtvujemo vsak po svojih močeh; osramočeni pa naj bodo in naj se sramujejo, kateri jej strežejo po življenju. Vse za družbo sv. Cirila in Metoda! Brzojavni urad na Borznem trgu ne vsprejema slovenskih brzojavk. Že razni trgovci so nam sporočili o tej neverojetno-sti, a ker so bile te pritožbe brezimne, jih nismo hoteli objaviti: Danes pa imamo konkreten slučaj. Evo ga! Gospod Tomaž Zadnik, mesar na trgu sv. Ivana, je že večkrat poslal slovenske brzojavke na imenovani urad in vselej somu jih zavrnili. Dne 16. jan. 1910 je poslal vajenca z brzojavko, namenjeno v Dobre-polje na Kranjsko. Dotični uradnik je izjavil v laškem jeziku, da on ne more najti tega kraja in je brzojavko vrnil stranki! Mladenič je šel na to na glavno pošto, kjer je oddal omenjeno brzojavko brez vsake opazke od strani uradništva. Pričakujemo, da ravnateljstvo prizadete uradnike primerno nagradi....! Dr. Slejko — trpin! — (Zvršetek.) — Mi stem nočemo ničesar trditi, nego to, da se je Slejko večkrat tako izrazil pred več osebami. Koga je menil in kake spise je imel in če jih je imel, ne trdimo. Vemo pa to, da so se ključi našli, ne pa kaseta! In pa to, da je najdena privatna korespondenca jako majhna, da pa bi moralo biti samo od ene osebe (imena še ne povemo) najmanj trikrat toliko pisem, ki so (kakor se je pokojnik izrazil) tudi precej važna. Če je pa komisija ta pisma smatrala uradnimi, nam ni znano. Ko je bil Slejko že precej izmučen, je pred nedolgim časom rekel, da zaprosi, da ga ravnatelj premesti, da ne bo imel tako napornega dela in tolike odgovornosti. Ali je to rekel nalašč, da bi med prijatelji preprečil sum, da se ga je zapostavilo, ko so mu vzeli oddelek in mu od-kazali mesto, katero je zavzemal dotlej neki drugi gospod, ki baje ne igra velike vloge med poštnimi uradniki; ali pa si je res da zanj ni več rešitve, je nadvladala. Za seboj je videl izgubo vsega svojega premoženja, pred seboj svoje sovražnike: Vklonil se jim je in poljubil grenko smrt. S pota. Minolo nedeljo sem se odpeljal z osebnim vlakom iz Trsta v Rihen-berg. Vlak (ob 5.50 zjutraj) je bil že v Trstu poln. Na kolodvorih v Rocolu, Vrdeli in Opčinah je ustopilo toliko potnikov, da so napolnili vse vozove in še jih je bilo, ki so se morali voziti stoje. Vedno stara pesem. S Rihenberške postaje sva jo s sinom ubrala preko Britofa in Brji v Skrilje pod Čavnom. Skrilje je lepa snažna in velika vas. Ljudje so tam inteligentni in dobri. Pri županu g. F. Kravos-u smo bili prisrčno vsprejeti. Ob 5 in pol zvečer naju je g. župan dal peljati na kolodvor v Dobra vije, ki je oddaljen le črtrt ure od Skrilj. Omenim naj, da je bilo vreme v Skriljah ves dan lepo, da-si je bilo precej hladno. Okolo 4 ure popoludne pa nas je iznenadit grozen vrtinec, ki ni trajal nad dve minuti. Mislili smo, da je že 18. maja! Ta vrtinec je bil tako silen, da je otroke, nahajajoče se pred županovo hišo v zatišju — kar zmešal. Vsi so bili polni zemlje in smeti. Nastala je bila taka megla prahu, da nismo videli ped daleč od oken. Ker je pa drevje brez zelenja, ni ta nenavadna prikazen napravila posebne škode. V Dobravljah smo vstopili med same naše može korenjake. Ob določeni uri smo izstopili v Prvačini. Ker je imel brzovlak, s katerim smo imeli odpotovati v Trst, 15 min. zamude, smo počakali na kolodvoru, ter poslušali, kako se tamošnje uradništvo in služabništvo pogovarja le v nemščini in laščini. — In to so sami sinovi slovenskih mater! Sramota! Radi zamude brzovlaka smo vzeli vozne listke le do Opčin, misleč, da pridemo hitreje, ako se z Opčin popeljemo s tramvajem v mesto. Na openskem kolodvoru je bila občutna buija in mraz. Tramvaj smo čakali nekoliko minut — v tramvaju na kolodvoru pa gotovo 10 minut. Upali smo, da bo stem konec zamud, a smo se prokleto varali! Pred postajo na Opčinah smo čakali skoraj celo uro ! Mesto da bi bili v Trstu ob 8 in nekoliko minut, smo se odpeljali z Opčin ob 8 uri 40 minut! Kedor želi priti v Trst pozno, naj se le posluži električnega tramvaja, drugače pa želel mirnejšega mesta, tega ne* vemo.* Vemo jstori boljše, da se vozi vlakom! pa, da od takrat ni več uradoval, da so v' Št- Jakobska mladina prosi vse go-njegovi odsotnosti prenesli njegovo pisalno spode, društva in denarne zavode, da bla- govolijo, ko se jim predstavi društveni pooblaščenec, poravnati poslane vstopnice. Denar za vstopnice pa sprejema tudi „Trg. obrtna zadruga", ter prosimo posebno oddaljenejše, naj blagovolijo pri isti poravnati. Ker je čisti dobiček določen naši dični Ciril-Metodovi družbi upamo, da se vsi odzovejo prošnji. Ne 600, ampak 6000! Celjski „Narodni dnevnik" piše: „Nad 600 K čistega dobička je prinesel ples tržaške mladine C. M. D. To je lepa pljuska v obraz uničevalcem Ciril-Metodarije". Opozarjamo svojega celjskega tovariša, naj v svrho informacije blagovoli popraviti ta očividno tiskovni pogrešek, da je omenjeni ples prinesel nad 6000 K čistega dobička in da se upa doseči svoto 6500—7000 K, od katere dobi polovico (nad 3000 K) slovenska družba sv. Cirila in Metoda. — Torej desetkrat večja pljuska sovražnikom družbe! Letošnje novačenje na Primorskem. Letošnji vojaški nabor na Primorskem se bo vršil v naslednjih nabornih okrajih tako-le: A. v Trstu: dne 14., 15., 16., 17., 18., 21., 22., 23., 29., 30. in 31. marca 1., 2., 5. in 6. aprila. B. v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški: v Gradiški dne 7. in 8. marca; v Korminu dne 9. in 10. marca ; v Gorici (za okolico) dne 11., 12., 13.. 14., 15. in 16. aprila; v Gorici (za mesto) dne 11. in 12. marca; v Ajdovščini dne 18. in 19. aprila; v Kanalu dne 21. in 22. aprila; v Tolminu dne 16. in 17. marca: v Cerknem dne 14. marca; v Kobaridu dne 21. marca; v Bovcu dne 23. marca; v Komnu dne 1. in 2. marca; v Sežani dne 4. in ,5. marca; v Tržiču dne 5. in 6. marca; v Červinjanu dne 7., 8., in 9. aprila. C. mejni grofiji Isterski: v Krku dne 29. in 30. aprila; v Čresu dne 22. aprila; v Lošinju dne 25. in 26. aprila; v Poreču dne 15. in 16. aprila; v Bujah dne 11., 12. in 13. aprila; v Labinu dne 18. in 19. aprila; v Voloskem dne 21., 22., 23., 29., 30., 31. marca in 1. aprila: v Kopru dne 1., 2., 3., in 4. marca; v Piranu dne 7., 8. in 9. marca; v Škofije dne 5. marca; v Rovinju dne 18. marca: v Puli dne 11, 12. in 14. marca; v Vodnjanu dne 15., 16. in 17. marca; v Buzetu dne 25., 26. in 27. aprila ; v Pazinu dne 21. 22. in 23. aprila; v Pod-gradu dne 18. in 19. aprila; v Motovunu dne 29. 30. aprila. Mamzelle Nitouche (Santarellina). — Kakor že včeraj objavljeno, ponovi Št. Ja-kobška Čitalnica prihodnjo nedeljo 20. t. m. na splošno zahtevo to krasno opereto. — Primijeri, ki je dosegla nepričakovan uspeh, sledila bode repriza, upamo z istim, ali še boljšim vspehom. Opozarjamo posebno okoličane, da se vrši predstava ob 3.30 pop. tako, da je možno vsakemu še tako oddaljenemu vdeležiti se je. — Predstava se bo vršila v gledališki dvorani „Narod, doma." V odgovor „Slovencu" radi napada na našo šolsko družbo. — V protest proti „Slovenčevi" kloba-sariji" daruje g. Slavko Vončina K 1. —G. Martinček Akički KI. — Denar hrani uprava. — V protest proti umazanemu članku „Slovenčevemu" daruje za možko podruž. sv. Cirila in Metoda zavedna Divačanka K 2, z željo da dobi mnogo posnemalk. — Denar hrani uprava. — Plesni venček v korist Ciril Metodovi družbi priredijo dame v „Trgovskem izobraževalnem društvu" v ul. S. Francesco št. 2 dne 27. t. m. v odgovor na sramotni članek v „Slovencu". — V protest proti „Slovenčevim" napadom na našo šolsko družbo se je nabralo preteklo nedeljo na Repentabru o priliki krsta „Tržaškega kvarteta" in izleta akad. fer. društva „Balkan" 35 K 43 stot. za obrambni sklad Cir.-Met. družbe, h kateremu pristopi „Tržaški kvartet". — Obžaluje zmoto v Ljubljani daruje cenjena družina dr. Pertota tržaški moški C. M. podruž. 30 K. — V isti namen je dal bolnik v ulici Pieta 3 K. — Srčna hvala! — Državni poslanec dr. Otokar Rybar je pristopil k obrambenem skladu s svoto 200 K. _ Tržaška mala kronika. Požar. Predvčerajšnjem zvečer sta se zakonska de Gregorio, stanujoča na Korzu štev. 21, I. nad., podala v gledališče Fe-nice; doma sta pustila le psa in mačko. Kmalu po polunoči se je v spalnici razvil požar, ki je k'malu postal precej nevaren. Prihiteli so ognjegasci, ki so po dveh urah pogasili ogenj. Zgorelo in poškodovalo se je mnogo pohištva; zgorelo je tudi K 320 papirnatega denarja, ki se je nahajal v predalu omare. Škoda je sploh precej velika. Lastnik je zavarovan proti požaru. Kakor se domneva, je požar provzročila mačka, ki je prevrnila gorečo nočno svetilko, stoječo na nočni omarici. Še o tatvini Liebigovega ekstrakta. Kakor smo naznanili, je policija aretirala tukajšnjega štacunarja Fausta Zuccherich, v katerega skladišču so našli velik del škatelj V Trstu, 16. februvarja 1910. EDINOST" St. 47. Stran III Liebigovega mesnega ekstrakta, izvirajočega iz velike tatvine. Sedaj je na policijo prišla analogna ovadba tudi proti njegovemu bratu Petru Zuccherich, ki ima prodajalnico v ul. Cavana št. 18 in ki je baje kupil 120 ukradenih škatelj od aretiranega agenta Emila Cioccolanti. Smrt na morju. Včeraj zjutraj je iz Levanta priplul Lloydov parnik „Karlsbad". Poveljnik Iadije je naznanil tukajšnjemu pomorskemu kapitanatu, da je dne 1. t. m., ko se je parnik nahajal v luki Limasolski, ladijski natakar Anselm Rovelli, star 24 let iz Ronk v Furlaniji, hipno umrl vsled kapi na možganih. Naslednega dne so ga pokopali na Limasolskem pokopališču. Smrtna nezgoda. — Deklica umrla za opeklinami. 16-Ietna deklica Frančiška Petvar, hišna pri neki rodbini v ul. Giu-seppe Gatteri štev. 28, je včeraj zjutraj postala žrtev lastne neprevidnosti. Ob 7. uri zjutraj je postavila na plinovo ognjišče ko-sitrasto škatljo, v kateri je bila zmes voska in terpentina, namenjena za čiščenje parke-tov. Zmes se je takoj užgala in deklica,{prestrašena, je zagrabila gorečo posodo, da jo vrže med pomije. — Takoj pa se je tudi užgala njena obleka. Vrgla je posodo strani in z gorečo obleko na smrt prestrašena je begala po kuhinji. Gospodinja, ki je bila še v postelji, je skozi steklena vrata zagledala svetli žark plamena. Vpijajoči deklici je zaklicala, naj se vrže na tla, ker da s tekanjem okolu kuhinje še bolj razvname ogenj. Na upitje obeh žensk so pritekli sosedje, ki so nametali odej na ubogo deklico in tako udušili ogenj. Deklico so potem prepeljali v bolnišnico. Vse telo, od glave do nog, je bilo polno opeklin, tako da je bila zdravniška pomoč zaman. Pol ure kasneje je revica, ki je strašno trpela, izdihnila.. Nasilen krfski Žid. Predvčerajšnjem ob 9. uri zvečer je hotel neki skrajno umazan pijanček vstopiti v gledališče Fenice. Redar ga je opravičeno ustavil in ga pozval, naj se odstrani. Ali pijanec je osorno pahnil redarja, vsled česar je bil aretiran. Tedaj je ves razkačen dvakrat oklufotal redarja, mu raztrgal plašč, ga ozmerjal z najbolj umazanimi psovkami in slednjič vrgel ■a tla. Trebalo je nemalo napora, predno so ga spravili do redarskega inšpektorata. Nasilni pijanček je 28 letni Žid Elij Vivante z otoka Krfa, po poklicu Čevljar. Poslali so ga u ul. Tigor. Koledar in vreme. — Danes : Kvaterna sreda. — Jutri: Donat in tov. muč. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dHe -h 10° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Padavine. Naše gledališče. V soboto se je uprizorila igra „TatM v kateri je gostoval g. Danilo iz Ljubljane. — V celoti se je igro uprizorilo precej dobro, dasiravno bi izpadla igra sicer boljše, če bi bilo gledališče v primeri s trudom vsaj raz-merno dobro obiskano. — G. Danilo je izvršil svojo ulogo kakor Richard Vojrsin prav dobro, pogodil je srečno značaj zadovoljnega in srečnega zakonskega moža v prvem dejanju, nasproti nesrečnemu in varanemu soprogu v drugem in tetjem dejanju. G. Danilova je bila izborna soproga Vojsina, ki je izvedla srečno in ne lahko nalogo potratne žene, ki se je radi oblek spozabila tako daleč, da je ukradla velike svote pri Logardesovih. — Malokdaj je bil g. Bratina tako izvrsten, kakor v tej igri. Njegov značaj in obnašanje je bilo izvedeno prav umerjeno in upamo, da nam ostane na tej višini in da še napreduje. — Tudi druge uloge so bile dobro izvr-šeae. G.a Ponikvarjeva je izvršila svojo ulogo kakor Isabelle Lagardes s primernim dostojanstvom in g. Štoka ji je bil izboren partner, ki je ugajal posebno v tretjem dejanju kakor odločen oče. — Ulogo tajnega policista Gondoisa, oziroma Zambaulta je izvedel g. Rajner zadovoljivo. — Gledišče je bilo slabo obiskano, čemur pa je kriva deloma tudi uprava, ki po pust->ifa prireditvah uprizarja takoj dva dni zaporedoma predstave. X. Društvene vesti. Telovadno društvo Sokol v Trstu. Odborova seja se vrši danes v sredo ob 9 uri zvečer v restavraciji Balkan. „Trgovsko izobraževalno društvo" ima danes v sredo svojo sejo. — Ker so važne stvari na dnevnem redu, so gg. odborniki uljudno vabljeni, da se gotovo udeležijo seje. Tržaška podruž. „Slov. plan. društva" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v torek dne 22. febr. 1810 ob 8.30 uri zvečer v gornjem restav. prostoru Hotela Balkan. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Poročila upr. podz. jam. — 5. Volitev odbora. — 6. Razni predlogi in nasveti. Odbor. Odbor starišev za slov. šole. ima jutri, v četrtek zvečer ob 8. uri važn,o sejo. Vabljeni so vsi odborniki, da se iste vdeleže. __Tajnik. DAROVI. — Ob priliki veselice pevskega društva „Adrija" v Barkovljah, ki se je vršila dne 6. t. m. so darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči gg.: Prof. Valentin K 10, Martelanc Ante podjetnik K 9, Silvester Pertot K 2, Ćergolj Ivan trgovec K 2, Ščuka Anton trg. K 1.50, Martelanc Svetko K 1.50, N. Mikuš K 2, po 1 K : L Krošelj, N. N., Sušmelj Jurij, Grill Elizabeta, Čok Jurij, G. Svoboda, Dr. Pertot, Dr. Vagaja, Lavrenčič J., Jež Josjp, Zabrič J., Vincenc Pertot; po 50 stot: Sovljansky Niko, N. N., Scheimer N. učiteljica, Stare M., Žnideršič M., Kari M., Pertot Valentin, Pertot J. cerk. Pertot J. pod., Pertot Ivan ; N. N., 30 stot., Martelanc Anica 1 K. — Srčna hvala vsem darovateljem. _ Nar. del. organizacija. Deputacija N. D. O. pri ministru dr. Weisskirchnerju. Včeraj popoludne ob pol dveh je minister dr. Weisskirchner vsprejel deputacijo N. D. O., ki je želela govoriti ž njim o razmerah v svobodni luki. Minister je deputacijo, obstoječo iz tovarišev dr. Man-diča, Kranjca, Sajovca in strokovnoga tajnika Ekarja, vsprejel zelo prijazno in obljubil, da se bo, kolikor le mogoče, oziral na izražene želje. Avdijenca je trajala okrog 10 minut. Odbor N. D. O. skupine „plinarna" ima svojo sejo v četrtek, dne 17. t. m. v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Prosim tovariše odbornike, da se te seje udeleže prav zanesljivo in v popolnem številu. Začetek ob 8. uri zvečer. — Strokovni tajnik. Debatni tečaji. Da izobrazi svoje člene v praktičnem duhu in preskrbi posebno za agitacijo sposobnim členom umevanje vseh socijalna politična vprašanja zadevajočih stvari, se je N. D. O. odločila otvoriti posebne debatne tečaje. V teh tečajih se bo v poljudni in popolnoma neprisiljeni obliki razpravljalo o najrazličnejših in naj-aktuelnejših problemih. To ne bodo nikaka stroga in dolga predavanja, marveč izvajanje nekoliko misli, katerim bo sledila preprosta debata. Vsak se bo lehko priglasil k besedi, stavil razna vprašanja itd. Prva taka debata se bo vršila prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoludne v dvorani N. D. O. ul. Lavatoio št. 1. Debato bo vodil strokovni tajnik tov. E k a r, in sicer bo debata veljala zanimivemu predmetu : pogled svetovnih delavskih organizacij. Opozarjamo vse delavce, posebno člene, naj se udeležujejo redno in v velikem številu teh debatnih tečajev. Le DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši danes 16. t. m. od 9.—11. predpoludne: Ura iz ruskega srebra in zlata verižica, kredenčna omara nepulirana z črnim mra-morjem in zrcalci, oljnate slike, mizice, majhna ura, chiffonier, nočne omarice, zrcala, jedilna miza, pisalne mize, umivalnik za 2 osebi, majhna stiskalnica za pisma. Pogrebno druituo zn Rocol In Rlndln VABILO na 46. redni občni zbor ki M bo vršil v ncieljo, 20. febr. ob 4. ari popoL v dvorani gost. „Pri Lovcu" p. d. pri Juretu. DNEVNI RED: 1) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev novega odbora. 5) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Pristno tonsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in vz telovnik n: stane Kos u ealon&ko obleko K 20. Blago za površnike, loden z* planince, svileni bungirn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poitn. prosto. Privatni kupec ima b tem, da natoči blago Btfa*ao«t Is tovara, m—ta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje v »dno mi« bltfo. — Stalma, ofođas oca*. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst. ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar „mr Ripinista« jg-jst STIflMO štev. 7. In vi, Cehi tu bivajoč, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaS lepi k jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine Bjlza hribolazce in potovalce sploh. udani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl oredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. • Nepre-močljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■ Novi: dohodi W za zimsko sezono. Moške rbleke zadnje novosti . . . od E 14 do 48 Mofiki Paletot „ , . . . , „ 14 n 50 Jope z ovratnikom iz kožuhovine . . „ „ 11 „ 44 Deške obleke zadnje novosti ....„, 9 „ 26 Deški paletot „ ...... , lO , M Oblečice za otroke od 3 do 10 let. „ , 6 „ 16 Paletot ta. otroke od 3 do 10 let. „ „ » „ 20 Velika Izbera inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — Spe* cijaliteta: hlače, srajce, maje in druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE M ulica Giosue Cardacci st- 40 (prej Tcrrenle). Oglase treba nastavljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. Giuseppe Brisi Uvoz In Izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trat - ulica Campanile št. 15 vle fc-via Alberti : VEDNO VELIKI DOHODI : kokofii. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in praženje. Poulards, gosi (stare tri leto), kakor tndi PURANI. O O 8 8 O Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom I&tarmu^jonalno prevažasmo in selitvi —--na vse kraje--- Or e posebnimi zaprti Bil vozovi. ~3B3 i* m * «5 _ tm m ® ti o. « a £ m Cclef.16-27. Jrst- Ulica Carraaori 15-Irsi. Zaloga obuvala in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst oL Giosue Cnrduccl 31. Velika izbera moSkih Ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po 2mermh cenah Čudovito nizko cona s-; tookoioo, šivalnih »troja«, vsakovrstnih gnso-fbaov za gostilno, kakor trti različnih aajasvnjiib plošč. Izvršajojo oo tudi vss psprsvs. - Prt tvrtki Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 4 Prodaja na obroke. - Ceniki franko. m HH^ AH Mnkel Trgovinska družbo. Trst Corso štev. 27 Podružnica: ulica Cavana št. II Moški čevlji: st. » n n rs 30 ...... 83 s povezami . 92 box Kalf . . 102*/, » o S«" • 6079 „ m . K 7'— 7'SO 950 12 5« Ženski čevlji: Št. 253 K 6'SO H 268 box Ealf . . . r> 8 50 349 z gumbi . . . 1» 9 — ti 387 chevreau 8 povez. n 12 50 9 362 chevreau z gumbi n 13'— n 390 čreveljčki (trpež). n 5 — a 405 „ (chevreau) n 7-50 if 412 fiai čreveljčki (chevreau) . . » IO«— n 461 odprti čreveljčki n 3-— « 467 lakirani odprti čreveljčki . „ . n 3 Štajerca vina S (pripravna za mlš-mas) 9 kakor tudi pristni Opolo In bel« z Visa s adfeo, tli pa prlntni istrski teran domaČe vrvte, Izboren refoSk in A*'ti apumunte se dnbivaolud« iti Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, kuncesijon»«f ttat«nln*. irikniM, drif«tta»i|i % 2»fKih «r Kupu|i t« un>nj«{i staro itat? ia c novimi prvdmetl. — Spro|«iu »ure?*« in yopravljj vsakovrstna, ■i «r« F' Oama s^ara«. ' r u i ■>■ u ■■ o—m—n >šftiwos —mu »i «iow m« iiiiso>fti#ŽMW>i a sđiat Posteljna / mokrota. Popolno oairavljeuje zajamčeno. BrezpUčnt navodila. Naznaniti je starost in spni. Mn< gj zabvalmh pisem na razpolago. — — ZdravniSfeo ^riporoimo. mSTITUT „SflHITflS" žJg UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravnikom kabineta Br.]. Čermak in g. euseher •• TRST • nlioa deli a Caserma št. 13, II, n. n Fo nizki o eni se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri (JMBERTO CESCfl, TRST Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. TSKKTBr ssss „N č ved k&šlj«" ss ao ed no sredstvo p oti kaž ju, prehlaje^ju, zagrlj^nos i in vsem boleznim nihalnih organov. Škatlja z navodilom 7 0 atotlnk se r—- dobi eamo v lekarni -- —— PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) Telefon 377 VELIKA ZAiOGA -s- apnenega karbida *o