Oirektor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 37 -   LETOS^lf   -   CEUE, 14. 9.'95  -  CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Nerazumljive kadrovskeodločitvevSplošnibolnišnici Celje odpirajo Žariš
Kjer je volja,
tam je lahko
tudi pot
SrečkoVodebživikljubposledicamhudeprometnenesrečebogato
življene. Reportaža nastrani21.
Vse o letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju lahko preberete na straneh 2,6 in 7.
DOGODKI

Slovenska
kakovost
KRANJ, 12. septetnbr;
(Večer) - Na razstavišči
Gorenjskega sejma so od
prli 5. sejem Slovenski pr^
izvod - slovenska kako
vost. Pravzaprav gre bol
za razstavo, na kateri sode
luje 60 razstavljavcev,
katerimi se jih 14 poteguj
za pridobitev enega izmei
znakov SQ. Takšen znak s
doslej lasti 638 slovenski]
izdelkov.
Pozabljeni
Slovenci
LJUBLJANA, 12. sep
tembra (Delo) - Predstav
niki Slovenskega svetovne
ga kongresa so povedali, di
v zadnjem času namenjaji
osrednjo pozornost obliko
vanju zakonskega predlog
o posebnih pravicah ii
ugodnostih Slovencev bre
državljanstva. Sicer pi
kongres med drugim pred
laga še oblikovanje pred
stavništva Slovencev v dr
žavnem zboru ali svetu ii
ustanovitev tretje univera
ali univerze zahodne Slo
venije s sedežem na Gori
škem ali v Istri. Slovensli
svetovni kongres je zope
podprl tudi gradnjo slo
venskega parlamenta - do
ma slovenske državnosti
ki naj bi bil simbol in pom
nik vsem slovenskim vel"]
kanom in žrtvam, ki so g
branili ali ohranili njegov
identiteto.
Bol za pravice
MAŠUN, 10. septembi(
(Delo) - Okrog tisoč upokfr
jencev, članov in simpati
zerjev Demokratični
stranke upokojencev Slo
venije, je na zborovanji
odločno poudarilo, da n
bodo dopustili slovensl
vladi, da bi jim z novo re
formo pokojninskega siste
ma odvzela pokojninsk
pravice. Prva in druga slo
venska vlada sta si iz po
kojninskega sklada izposc
dili 22 milijard tolarjev, 1
jih upokojenci sedaj zahte
vajo nazaj do zadnjega tc
larja.
NSZS ni stranka
LJUBLJANA, 7. septein
bra (Večer) - Ministrstvo z
notranje zadeve je ugotovi
lo, da Nacional-socialni
zveza Slovenije s sedežen
v Velenju in katere pred
sednik je Matjžtž Gerlanc
ni vpisana v registe
strank, ki ga vodi ministr
stvo. Ministrstvo tudi ugo
tavlja, da s tem, ko s
stranka v svojih javnih na
stopih predstavlja kot poli
tična, krši zakon o politič
nih strankah.
Odgovorni urednik: Brant
Stamejčič.
PomoCnica odgovornega urf
nilia: Milena B. Poklic.
Uredništvo: Marjela Agrež, l|
na Saša, Tatjana Cvim, Janja I'
tihar, Brane Jeranko, Ksenija 1^
kič, EdiMasnec, Urška Seli$nj
Ivana Stamejčič, Željko Zu'
Tehnični urednilc Franjo Bo$
di, pomočnika: Robert Kojtef
Igor Šarlah. Oblikovanje: M'"
Bajagič. Tajnica uredništ^
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tedni
Prešernova 19, Celje. Telef*'
(063)442-500, fax 441-032.
Polivale
za mos
Letošnji, 28. MOS, je
prvič na 55 tisoč kva-
dratnih metrih, organi-
zatorji pa so se potrudi-
li, da je kar največ se-
jemskega razs ta višča
v pokritih, montažnih
objektih, kar manjša
odvisnost od vremena.
Čeprav se sejem pro-
storsko ne more več širi-
ti, organizatorji niso iz-
brah lažje poti do veča-
nja razstavnih površin
s »trpanjem« razstav-
ljavcev v manjše raz-
stavne stojnice in ože-
njem hodnic po sejem-
skih dvoranah. Po prvih
ocenah je MOS letos
najpregledneje postav-
ljen in tudi vizuelni iz-
gled sejemskih dvoran
je vse bolj všečen. Odlo-
čitev, da atrij med stal-
nimi sejemskimi dvora-
nami letos »diha«, da ni
zatrpan z lesenimi stoj-
nicami, se je izkazala za
pravilno že prvi sejem-
ski konec tedna. Ne sa-
mo, da je izgled lepši,
tudi pretočnost sejem-
skih obiskovalcev je za-
gotovljena. 28. MOS, ki
se svoj tretji dan lahko
pohvali z absolutnim
dnevnim rekordom obi-
skovalcev — v nedeljo je
MOS obiskalo 44.200
ljudi —prvičmineva brez
prometne gneče, ploče-
vinastih zamaškov okoli
sejmišča in na mestnih
vpadnicah. Organizira-
na parkirišča na vseh
štirih vpadnicah z brez-
plačnim avtobusnim
prevozom na sejmišče
ter drago- (500 oziroma
600 tolarjev) parkiranje
v neposredni bližini sej-
mišča, sta z odličnim
policijskim in redar-
skim nadzorom opravila
svoje.
Ne vem, če so pozivi
mestnega župana, naj
Celjani v sejemskih
dneh puščajo avtomobi-
le doma, naleteli na po-
slušna ušesa - res pa je,
da letos prvič v času
MOS v Celju ni stoječe-
ga prometa. In ob pre-
glednosti sejemskega
prostora ter zadovolj-
stvu razstavljavcev
s poslovno uspešnostjo
sejma, je to še ena poh-
vala za MOS.
IVANA STAMEJČIČ
Prepiri v Rimskih Toplicah
Se bosta vodstvo kralevne skupnosti In kulturno tiruštvo ventlarle začela
s skupnimi močmi boriti za oživitev zdravilišča?
Po dobrih štirih letih se je
tudi vodstvo krajevne skupno-
sti Rimske Toplice odločilo, da
skupaj s krajani spregovori
o svojih dosedanjih naporih za
oživitev zdravilišča, še zlasti
pa o tem, kaj lahko v kraju
sploh še naredijo, da bi se dr-
žava končno zganila in začela
reševati to, iz meseca v mesec
večjo slovensko sramoto.
Na zboru, ki se ga je v pone-
deljek zvečer udeležilo okrog
sto krajanov, prišla pa sta tudi
laški župan Peter Hrastelj in
poslanec v državnem zboru
Franc Lipoglavšek, se je zopet
pokazalo, da so bili in da so še
vedno v Rimskih Toplicah pre-
več skregani med sabo, da bi
lahko združno zahtevali od dr-
žave in ministrstev, naj se
končno odloči, kaj bo z zdravi-
liščem. Tako kot se je namreč
v preteklih letih stopnjevala
nestrpnost krajanov do lastni-
ce zdravilišča, države, tako je
rasla nestrpnost tudi med vod-
stvom krajevne skupnosti in
domačim kulturnim društvom
Slavko Avsenik. Vodstvo KS
trdi, da je v preteklih letih na-
redilo veliko za oživitev zdra-
vilišča, vendar tega ni javno
razglašalo, društvo pa je pre-
pričano, da je edino, ki mu je
mar, kaj se bo, predvsem pa
kdaj, zgodilo z Rimskimi To-
plicami. Obe strani sta doslej
delali vsaka zase in se vsaka
zase tudi dogovarjali s pred-
stavniki občine, države, mini-
strstev, Krke in Petrola. To pa
je, kar so ugotavljali tudi na
ponedeljkovem zboru, gotovo
vzbujalo čuden vtis o kraju in
krajanih.
Vodstvo krajevne skupnosti
je zato predlagalo ustanovitev
posebnega odbora, ki bi poslej
edini in legitimno sodeloval na
vseh pogovorih za oživitev
zdravilišča in v katerem bi bili
tako predstavniki kraja kot
društva. Predlog sta podprla
tudi župan Hrastelj in posla-
nec Lipoglavšek, ki je napove-
dal, da bo v parlamentu zopet
vprašal vlado, kaj namerava
narediti sedaj, ko je Petrol
preklical svojo namero o sode-
lovanju pri oživljanju zdravi-
lišča. Čeprav neradi, so zami-
sel o ustanovitvi odbora spre-
jeli tudi predstavniki kultur-_
nega društva, vendar bodo na
skupno delovanje dokončno
pristali šele po javni tribuni,
ki so jo napovedali za oktober
oziroma november. Kot je po-
udaril predsednik društva
Drago Zupan, bi vodenje vseh
aktivnosti v zvezi z zdraviliš-
čem že zdavnaj prepustili vod-
stvu krajevne skupnosti, če bi
bilo le-to bolj sposobno. Ka-
korkoli že, člani odbora in
predstavniki društva Slavko
Avsenik se bodo sestali v pri-
hodnjih dneh in se dogovorili,
kako bodo skupno nastopili na
javni tribuni, na katero so po-
leg predsednika vlade in par-
lamenta povabljeni tudi pred-
stavniki nekaterih ministr-
stev. Na tribuni naj bi se Rim-
ljani tudi odločili, ali odbor
sploh želijo.
Zadnji »državni glas«
o zdravilišču Rimske Toplice
je bil pismeni odgovor mini-
strstva za obrambo na peticijo,
ki jo je na pobudo društva ma-
ja letos podpisalo okrog 1800
Rimljanov. Ministrstvo je za-
pisalo, kaj je za oživitev zdra-
vilišča doslej že bilo storjene-
ga, da skrbi za vzdrževanje
objektov in da sedaj, ko je Pe-
trol odstopil od svoje namere,
Krka sama ne bo zmogla fi-
nančnega bremena obnove.
Zato menijo, da bi se v oživlja-
nje zdravilišča lahko vključili
tudi tisti v občini Laško, ki
imajo denar. Pri tem je, kot so
ugotavljali na zboru krajanov,
ministrstvo gotovo imelo v mi-
slih Pivovarno Laško, ki pa po
besedah župana Petra Hraste-
lj a za takšne poslovno poteze
trenutno ni zainteresirana.
J. INTIHAR
Srečanje
izgnancev na
Svibnem
Pod naslovom »Minilo let je
petdeset« je bila v nedeljo na
Svibnem osrednja prireditev
ob prvem prazniku nove obči-
ne Radeče. Zbralo se je kakš-
nih tisoč radeških izgnancev
s svojci, saj slavi občina svoj
praznik v spomin na izgnance
v času 2. svetovne vojne.
Slavnostni govornik na sre-
čanju je bil predsednik dru-
štva izgnancev Slovenije Vla-
do Deržič, ki je dejal, da se
tudi po petih desetletjih ne
more izbrisati posledic, ki jih
je zakrivilo »prvo dejanje zlo-
činskega načrta nacifašistov«,
in opozoril, da se vrste izgnan-
cev zelo hitro redčijo. Deržič je
govoril tudi o sprejemanju za-
kona o žrtvah vojnega nasilja,
o katerem naj bi državni zbor
že tretjič razpravljal še ta ozi-
roma prihodnji mesec. Izgnan-
ci pričakujejo, da bodo po-
slanci tudi pri tretjem branju
zakona podprli njihova priza-
devanja za priznavanje doživ-
ljenjske rente in za pokojnin-
sko dobo, in da bodo pri tem
zopet zavrnili vladne amand-
maje. Izgnanci od države tudi
pričakujejo, je dejal Deržič, da
bo od pravnih naslednic nek-
danjih agresorjev zahtevala
vojno odškodnino za njihovo
prestano trpljenje in jim konč-
no pripisala mesto, ki jim pri-
pada. Izgnanci namreč ne želi-
jo biti več le brezimne in po-
zabljene žrtve nacifašizma.
JI
Dovolj Je sovraštva
Srečanle borcev občine Žalec In
aktivistov OF Savinisko-celiske reglle
Vsako leto se v času prazno-
vanja žalskega občinskega
praznika srečajo tudi borci
občine Žalec in aktivisti OF
Savinjsko-celjske regije. To-
kratno srečanje je bilo v Tma-
vi v petek popoldan. Vreme je
bUo organizatorjem nenaklo-
njeno, zato so srečanje pripra-
vili v dvorani zadružnega do-
ma Tmava.
Zbrane je najprej pozdravil
predsednik žalske občinske
borčevske organizacije Janez
Cvikl, osrednji govor pa je
imel podpredsednik- republi-
ške borčevske organizacije
Boštjan Škrk, ki je med dru-
gim dejal: »Delovali smo pač
skladno z veterani vse Evrope
in sveta, ki ob 50-letnici osvo-
boditve niso želeli pogrevati
starih sporov in nasprotij. Do-
volj je bilo sovraštva, nestrp-
nosti in maščevalnosti ter pod-
pihovanj ideoloških delitev.
Zato hujskače pozivamo: pre-
nehajte že vendar s preteklost-
jo greniti naše žitje in bitje in
z njo obremenjevati mlade ro-
dove. Nekdanji borci in udele-
ženci narodno osvobodilnega
gibanja smo danes starejši lju-
dje, tako rekoč na odhodu, to-
da to ne pomeni, da nam je
vseeno, kaj bo v prihodnje
s Slovenijo, v katere osamo-
svojitev in blagostanje smo
vložili žar naše mladosti. Zato
imamo pravico zahtevati od
aktivne generacije slovenskih
politikov, naj se obnaša tako,
kot to zahteva sodobna civili-
zacija ter politična in pravna
kultura...«
Sledil je bogat kulturni pro-
gram, ki so ga pripravili učen-
ci OŠ Orla vas, Savinjski oktet
in Oto Rom s pevkama. Tova-
riško srečanje pa se je nadalje-
valo ob obujanju spominov.
TONE TAVČAR
Komunala ne bo odlagališče odvečniii delavcev
Svobodni sindikati o reorganIzacUl Javnega podieUa Komunala Celle
Druga faza reorganizacije Javnega
podjetja Komunale Celje poteka po
mnenju območne organizacije svo-
bodnih sindikatov v Celju povsem
drugače, kot je bilo predvideno, de-
lavci pa niso dovolj obveščeni o spre-
membah in odločitvah, ki vplivajo na
ekonomski in socialni položaj zapo-
slenih. Na to so med drugim opozorili
predstavniki območnega sindikata na
novinarski konferenci.
Po besedah sekretarja sindikalnega
odbora stanovanjsko komunalne de-
javnosti Franca Klepeja je sindikat
Komunale že v začetku julija opozoril
svet mestne občine, da je vprašljiva
uresničitev sklepov, ki jih je v zvezi
z lastninskim preoblikovanjem sprejel
delavski svet decembra 1994 in da je
ogrožena možnost, da bi lahko zapo-
sleni uporabili certifikate pri notra-
njem odkupu. Konec julija so bila
z odlokom ustanovljena tri nova javna
podjetja za dejavnosti na istih po-
dročjih, kot jih sedaj izvaja Komuna-
la. Zato je med zaposlenimi upraviče-
no prisotna negotovost in bojazen, da
bodo izgubili delo. Nikjer namreč ni
jasno navedeno, kako bo s prerazpo-
reditvijo sedaj zaposlenih. Če bo šlo
za prevzem delavcev na delo v nova
javna podjetja, potem sindikat zahte-
va, da se pri delovni dobi upošteva,
kot da delavec ni spremenil zaposli-
tve. Ker je za sedanje javno podjetje
predviden postopek likvidacije, sindi-
kat zahteva program reševanja more-
bitnih presežkov. Govori se tudi o ka-
drovskih spremembah v vodstvu jav-
nega podjetja, pri čemer se omenjajo
že preizkušeni kadri, ki najbrž ne bo-
do naklonjeni delavcem. Sindikat ob
tem opozarja, da ne bo dovolil, da bi
podjetje postalo odlagališče delovnih
invalidov in drugih presežnih delav-
cev. Na vse to so člani delavskega sve-
ta in sindikata pred tednom opozorili
tudi v posebnem pismu svetnikom in
županu mestne občine.
Na novinarski konferenci so spre-
govorili tudi o problemu prisilne po-
ravnave v Zdravilišču v Rogaški Sla-
tini. Terjatve za 679 delavcev do
Zdravilišča Holding d.o.o. znašajo
289,7 milijona SIT, terjatve za 468 de-
lavcev do Rogaške ZHT pa 141 milijo-
nov SIT. V primerjavi z obveznostmi
v celoti predstavljajo v obeh družbah
terjatve delavcev le 7 do 8 odstotkov.
Vodstvo Zdravilišča predlaga, da de-
lavci konvertirajo svoje terjatve
v lastniške deleže pod pogojem, da bo
prišlo do predlaganega programa sa-
nacije, ki predvideva pripojitev hol-
dinga k Rogaški ZHT. Sindikat meni,
da se bo moral v tem primeru vsak
delavec sam odločiti, kako bo ravnal.
TC
Te dni bo v Celju na obisku petčlan-
ska delegacija sindikata kovinarjev iz
Singena, ki bo gost območne organi-
zacije svobodnih sindikatov Celje.
Gre za dvajsetletno sodelovanje obeh
sindikatov, ki je bilo osnova kasnejše-
ga partnerstva obeh mest. V času obi-
ska v Celju si bodo nemški gostje ogle-
dali zdravilišče Atomske Toplice in
proizvodnjo v Uniorju v Zrečah ter
obrtni sejem v Celju.
Št. 37. - 14. september 1995
3
DOGODKI
llpokojenci
feaskrblieni. a odločni
»eilloo zakona o pokojninskem In Invalltiskem zavarovanju
fovenUe s kopico pripomb
Qe\}ski območni odbor De-
Ijratične stranke upokojen-
Slovenije je v ponedeljek
•pjavil med upokojenci zelo
iDieven posvet o predlogu
ifjniemb in dopolnitev Za-
i0a o pokojninskem in inva-
jskem zavarovanju Sloveni-
ja je bil v parlamentu že
pj^em branju in je doživel
sto pripomb, na jesenskem
sedanju pa bodo poslanci
kar precej amandmajev
Nekaj jih je vložila kar
.^lagateljica, torej vlada sa-
še več pa jih ima Ivo Sisin-
j' poslanec Desusa v držav-
55, zboru.
Bojazen nekaterih upoko-
ncev, da bodo morda lepega
,e ostali brez pokojnin je od-
je v Narodnem domu v po-
ideljek zatrdil Ivo Sisinger,
es pa je, da je mogoče nove-
u zakonu očitati precej po-
anjkljivosti. Desus se bo, na
imer, zavzel, da se tudi
prihodnje pokojnine s plača-
i usklajujejo mesečno in ne
I četrtletjih, kot predvideva
ivi zakon. Obenem naj bi dr-
va v prihodnje črpala denar
proračunskih sredstev za iz-
ačilo varstvenega dodatka,
idatka za pomoč in postrež-
)na domu ter kmečke pokoj-
ne, kar gre trenutno na ra-
ni pokojninskega sklada.
Sploh se je za bistveni pro-
blem, ki ga bo morala rešiti
država izkazalo, da je v skladu
pokojninskega in invalidskega
zavarovanja velik primanjk-
ljaj. Ta gre v veliki meri na
račun neplačevanja prispev-
kov za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje. Kako ta de-
nar izterjati, bo morala odloči-
ti država, čeprav se v Zavodu
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije zaveda-
jo, da bo marsikateri dolg
ostal neizterjan. Preko 20 mi-
lijard tolarjev skladu dolguje
tudi država, ki pa ga je letos
delno že pričela vračati, v ce-
loti pa naj bi dolg poravnala
v roku treh let.
V ponedeljek smo slišali še
en zanimiv podatek. Družbeni
sektor je lani zaposloval okoli
600 tisoč delavcev, ti pa so
plačevali prispevek za invalid-
sko in pokojninsko zavarova-
nje v višini 31 tisoč tolarjev
mesečno. V zasebnem sektorju
je bilo zaposlenih okoli 90 ti-
soč delavcev, ki so za omenjeni
prispevek odšteli v povprečju
11 tisoč tolarjev mesečno. Med
kmeti pa jih je prispevke za
kmečko pokojnino plačevalo
28 tisoč, prejemalo pa jo je 36
tisoč kmetov. Tudi ta neskla-
dja bo treba odpraviti, je bilo
zato rečeno v ponedeljek.
Janez Prijatelj, direktor Za-
voda za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje je dejal, da
so pri njih le korektni izvajalci
zakona, da pa, žal, pri obliko-
vanju nove zakonodaje nimajo
besede. Že sedaj namreč oce-
njuje, da bodo učinki predla-
ganih sprememb minimalni.
Po ponedeljkovi javni raz-
pravi pred polno dvorano Na-
rodnega doma lahko z goto-
vostjo zapišemo le, da bodo
upokojenci tudi v prihodnje,
ne glede na zakonske spre-
membe, prejemali pokojnino;
kako, kolikšno in podobno pa
je pravzaprav nemogoče zapi-
sati. Za tiste, ki nas status
upokojencev šele čaka, pa je
vse bolj jasno, da bo vlaganje
v prostovoljno pokojninsko
zavarovanje v prihodnje tudi
v Sloveniji dobra in skorajda
nujna naložba.
NATAŠA GERKEŠ
Sporazum o BiH
v ženevi so se s pred-
stavniki kontaktne skupine
za BiH in ameriškimi poga-
jalci prvič skupaj sestali
zunanji ministri vseh treh
držav, vpletenih v vojno na
ozemlju nekdanje Jugosla-
vije, torej Hrvaške, BiH in
t.i. ZRJ. Ministri so sprejeli
deklaracijo, ki naj bi bila
podlaga za končni mirovni
načrt. V njej je zapisano, da
bo BiH še naprej obstajala
v okviru sedanjih meja. Se-
stavljena bo iz dveh enot:
Federacije BiH, ki je bila
ustanovljena z washing-
tonskim sporazumom in iz
Republike srbske. Podlaga
za končno rešitev vojne je
razmerje 51 : 49 odstotkov
ozemlja, ki ga je predlagala
kontaktna skupina, ta
predlog pa je odprt za spre-
membe, če se sprti strani
zanje soglasno dogovorita.
Obe enoti bosta še naprej
obstajali v skladu s sedanjo
ustavo, ki bo spremenjena
toliko, da bodo upoštevana
ženevska načela. Imata pa
pravico, da vzpostavita po-
sebne odnose s sosednjimi
državami, vendar le ob
spoštovanju suverenosti in
ozemeljske celovitosti BiH.
Jugoslovanski zunanji mi-
nister Milutinovič je sreča-
nje v Ženevi označil kot
zgodovinsko (Republiko
srbsko so prvič javno ime-
novali kot priznano eno-
to!), bosansko zunanje mi-
nistrstvo pa meni, da je bi-
lo srečanje pozitivno in je
le prvi korak na poti poga-
janj, ki naj bi na koncu pri- ?
peljala do miru. Večina za-
hodnih držav je ženevsko ;
deklaracijo sprejela z veli- ;
kim optimizmom, ali kot se ;
je po srečanju v Ženevi ]
izrazil nemški zimanji mi- i
nister Klinkel, »da je zdaj ]
moč videti luč na koncu
predora obupa«.
Jelcin kritizira
NATO
v Moskvi sta bila na obi-
sku predsedujoči EU,
španski premier Gonzales
in predsednik Evropske
komisije Santer. Z ruskim
predsednikom Jelcinom sta
se pogovarjala o odnosih
med Rusijo in evropsko
petnajsterico, veliko po-
zornosti pa so namenili
vojni v BiH. Jelcin je ostro
obsodil napade Natovih le-
tal na položaje bosanskih
Srbov in menil, da niso
v skladu z resolucijami
Varnostnega sveta ZN, saj
se mednarodna skupnost
vmešava v spopad med voj-
skujočimi se silami in se
postavlja na muslimansko
stran. Če se bodo letalski
napadi na bosanske Srbe -
nadaljevali, je dejal Jelcin,
bo Rusija poleg humanitar-
ne pomoči začela Srbom
nuditi še kaj več. Izrazil je
tudi veliko nestrinjanje
s širitvijo Nata. Opozoril
je, da bi njegova enostran-
ska širitev na vzhod spet
razdelila Evropo na dva ta-
bora in poudaril, da bi bilo
treba pri zagotavljanju
evropske varnosti upošte-
vati tudi interese Rusije.
Kar se tiče interesov Rusi-
je, je Jelcin ostro kritiziral
zunanjega ministra Kozir-
jeva, ki da v svetu ne zasto-
pa dovolj odločno ruskih
interesov. Jelcin je dejal,
da se vsi problemi, v kate-
rih Rusija potegne krajšo,
pojavijo zaradi dejavnosti
zunanjega ministra. Vod-
stvu zunanjega ministra je
zagrozil s posledicarm, če
ne bo upoštevalo njegovega
mnenja. V ruskem parla-
mentu pa prevladuje mne-
nje, da Kozirjev ni dovolj
odločno zastopal ruskih in
srbskih interesov in je tako
pristal na poseg zveze
Nato.
Francozi izvedli
Jedrski poskus
Francija je v podzenmem
jedrskem poligonu na atolu
Mururoa v južnem Tihem ■
oceanu izvedla jedrski po- :
skus. S tem je prekršila'
moratorij na jedrske po-
skuse, ki so ga jedrske sile
z izjemo Kitajske spoštova- '
le dlje kot tri leta. Francozi
nameravajo izvesti največ
osem poskusov, ki jih opra-
vičujejo s tem, da nimajo
dovolj razvite računalniške
simulacije, da bi poskuse
lahko izvajali v laboratori-
jih. To je bil že 205-ti fran-
coski jedrski poskus; prve-
ga so izvedli leta 1961 v Al-
žiriji, nato pa so z njimi
nadaljevali v Tihem oce-
anu. Prvih 41 poskusov so
Francozi izvedb v atmosfe-
ri, od leta 1975 pa jih izva-
jajo pod zemljo v globini
med 600 in  1000 metri.
Zadnji jedrski poskus je
sprožil številne kritike in
ogorčenja po vsem svetu.
Organizacija   Greenpeace
meni, da gre za škandaloz-
no dejanje; ZDA obžaluje-
jo, da je prišlo do poskusa;
Nova Zelandija in Cile sta
poklicali na posvetovanje
svoja veleposlanika v Pari-
zu; v Avstraliji os se odlo-
čili  za  24-umo  blokado
francoske letalske družbe
Air France. Najhuje pa je
bilo v Papeeteju na Tahiti-
ju, kjer so se demonstranti
znašli nad vsem, kar jim je
prišlo pod roke. Rezultat
izgredov: najmanj 20 ra-
njenih, več kot 20 požganih
stavb in uničenih trgovin,
skoraj povsem poškodova-
na letališka stavba. Kriti-
kam na račun Francije so
se odzvale tudi evropske
države, predvsem s števil-
nimi       demonstracijami.
Konferenca
o ženskali
v Pekingu se končuje če-
trta svetovna konferenca
Združenih narodov o žen-
skah. Po podatkih Združe-
nih držav na uradnem delu
konference sodeluje več
kot 15 tisoč udeležencev in
udeleženk. Konferenca po-
teka pod strogimi varnost-
nimi ukrepi, oblasti pa
ženskam, ki so se zbrale na
Forumu nevladnih organi-
zacij v od Pekinga 50 kilo-
metrov oddaljenem Huari-
rou niso dovolile, da bi so-
delovale tudi na konferen-
ci. Zato konferenčni vsak-
dan spremljajo številne de-
monstracije, ki opozarjajo
na kršenje človekovih pra-
vic, kar je ena od tem kon-
ference. Udeleženci raz-
pravljajo tudi o pravici do
abortusa in o sterilizaciji.
Največ pozornosti je pri-
tegnil govor prve dame
Amerike Hillary Clinton,
ki je ostro obsodila kršenje
človekovih pravic na Kitaj-
skem. Kitajska uradna
sredstva obveščanja njene-
ga govora niso objavila.
Clintonova je obsodila tudi
vse oblike nasilja nad žen-
skami in se zavzela za pra-
vico do svobodne izbire pri
odločanju za rojevanje. Po-
udarila je, da abortus in
sterilizacija ne smeta po-
stati sredstvo za regulira-
nje rojstev. Delegacija Va-
tikana se je ob tem pritoži-
la, da konferenca ne name-
nja ustreznega poudarka
pogovorom o poroki in ma-
terinstvu. Številne nevlad-
ne organizacije pa so izdale
peticijo, v kateri zahtevajo
spremembo statusa Svete-
ga sedeža v OZN.
iŠoštanju bodo
aznovali
I. septembra
Prejšnji četrtek so se šo-
BDJski svetniki odločili, da
1» občina Šoštanj svoj prvi
faznik slavila 30. septembra
I na ta dan praznovala tudi
prihodnjih letih. Novousta-
Bvijena občina nanu-eč do
iiaj še ni imela določenega
I faznika. Datum, ki so ga na-
osled izbrali za svoj praznik,
, zapisan leta 1436 na listini
.riderika Celjskega, s katero
Šoštanj prejel svoje trške
, ravice. Prvi znani zapis o tr-
. tem sodniku pa sega že v leto
jHS, kar naj bi dokazovalo,
, 3 je imel Šoštanj trške pravi-
,!že pred letom 1436.
KL
V znamenju imenovani
Prva popočitniška seja občinskega sveta Radeče
Radeški župan Janez Za-
hrastnik je 8. septembra razpi-
sal redne volitve v svete kra-
jevnih skupnosti Jagnjenica,
Radeče, Svibno in Vrhovo, vo-
litve pa bodo 19. septembra.
O tem je na seji, ki je bila mi-
nuli petek, seznanil tudi ob-
činski svet, ki je zaradi razde-
litve bivše občine Laško moral
z novim odlokom določiti nove
volilne enote.
Razprava na seji radeškega
sveta pa se je pravzaprav zače-
la s temo, s katero se je konča-
la predzadnja seja - z odsto-
pom svetnika Andreja Kovača.
Na julijski seji je moral na-
mreč svet, ki je sicer že sprejel
Kovačev odstop, svoj sklep za-
radi veta župana Janeza Za-
hrastnika preklicati. Način, na
kakršnega je Kovač ponudil
svoj odstop namreč ni bil
v skladu z volilno zakonodajo,
saj odstopne izjave ni podal
niti predsedniku občinskega
sveta niti občinskemu svetu,
ampak samo vodstvu svoje
stranke. Napako je v začetku
septembra popravil, tako da je
svet ponovno glasoval o njego-
vem odstopu in ga tudi sprejel.
Občinski svet Radeče bo tako
do takrat, ko bo občinska vo-
lilna komisija ugotovila, komu
pripada nov mandat v svetu,
delal brez enega člana.
Svetniki so na seji precejšnji
del časa porabili za ustanovi-
tev najrazličnejših komisij in
odborov. Poleg članov nove
občinske volilne komisije so
imenovali še 10-člansko komi-
sijo za ocenjevanje škode po
naravnih nesrečah, člane od-
borov za gospodarski in ko-
munalni razvoj, za družbene
dejavnosti, za delo društev ter
člane nadzornega odbora, za-
pletlo pa se je z imenovanjem
statutarne komisije. Radeški
svet je namreč že na eni prvih
sej imenoval komisijo za pri-
pravo statuta in poslovnika
o delu občinskega sveta, na
predzadnji seji pa imenoval
novo komisijo za pripravo po-
slovnika in razrešil komisijo
za pripravo statuta, katere se-
stava je bila bolj strankarska
kot pa strokovna. Pa tudi sicer
je bilo treba imenovati novo
komisijo, saj so svetniki iz vrst
SDSS, SLS in SKD že dlje ča-
sa opozarjali, da župan ne mo-
re biti član statutarne komisije
in zahtevali njegov izstop. Za-
to imajo zdaj v občini novo
komisijo, ki jo poleg pravnika
sestavljata še dva svetnika. JI
predrli Golo rebro
Konec minulega tedna so,
'ribližno deset dni pred dogo-
'oiienim rokom, predrli drugo
Ifedorsko cev Golo rebro na
'^'tocestnem odseku Hoče — Ar-
«vas.
Predor je dolg 757 metrov.
- gradnjo druge dvopasovne
'fedorske cevi Golo rebro je
dajalec del SCT pričel konec
I^^rca, takoj po preboju pre-
'orja Pletovarje. Dnevno so
^kopali 4 do 6 metrov, podob-
kot v predoru Pletovarje je
Idi v predoru Golo rebro delo
•stekalo 24 ur na dan. Vsa de-
^ 'la predoru Golo rebro bodo
"■^dvidoma zaključena junija
'fihodnje leto.
I y predoru Pletovarje pa so
klavci SCT v teh dneh zaklju-
betoniranje oboka, konču-
^1? izdelavo kanalizacije in
^'^^njajo z izdelavo betonske-
Vozišča v predoru. Pogod^
11i rok dokončanja nove pre-
%ke cevi Pletovarja, ki je bil
^^^^it marca, pa je december
,, ^0 dograditvi obeh predor-
ih cevi Pletovarje in Golo
'"o načilujejo še sanacijo
,,^^oječih   predorskih   cevi,
'i^čno z namestitvijo nove
^l^^^,   ki  bo  zagotavljala
Ci^ prometno varnost. Pro-
' bo v tem obdobiu oreu-
smerjen po novih predorskih
ceveh.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Dela v predoru Golo rebro bodo zaključena sredi prihodnjega leta.
St. 37. - 14. september 1995
GOSPODARSTVO

Izvozni deficit še naprej narašča
Primerjavo rezultatov bla-
govne menjave s tujino smo
doslej običajno izražali v do-
larjih. Zaradi nestabilnosti
dolarja v zadnjem obdobju pa
je možnost kvalitetnih medča-
sovnih primerjav slabša. Gle-
de na to, da je tolar postal
konvertibilen in da je obdobje
visoke inflacije ter depreciaci-
je naše nacionalne valute že
preteklost, so tolarski indeksi
realnejša osnova in ponazarja-
jo gibanja v izvoznem in uvoz-
nem gospodarstvu.
V prvi polovici tega leta
v odnosu na isto obdobje lani
je bil izvoz, izražen v tolarjih,
za 16,2% višji, vrednost uvoza
pa je bila višja za 23,6%. Zara-
di močnega padca vrednosti
dolarja in predvsem spremem-
be med tečajem USD in DEM,
so dolarski podatki o uvozu in
izvozu v nadaljevanju znatno
višji, kot če bi veljala medva-
lutna razmerja iz primerljive-
ga obdobja lanskega leta (letos
1,44 in lani 1,69 DEM za
USD). Zaradi tega moramo
porast posameznih postavk
obravnavati manj optimistič-
no, kot če bi veljalo lanskolet-
no medvalutno razmerje USD/
DEM.
Po podatkih Zavoda za sta-
tistiko je izvoz znašal v prvih
šestih mesecih leta 4,2, uvoz
pa 4,7 milijard USD. Osnovna
značilnost blagovne menjave
s tujino je v prvem polletju le-
tos v odnosu na isto obdobje
preteklega leta hitrejša rast
uvoza (indeks 140,1) in zaosta-
janje porasta izvoza (indeks
131,4). V enakem obdobju pre-
teklega leta je bila rast izvoza
in uvoza medsebojno izenače-
na. Hitrejša rast skupnega
uvoza letos je predvsem posle-
dica hitrejše rasti uvoza proiz-
vodov za investicije (indeks
147,6) in proizvodov za repro-
dukcijo (indeks 140,6) in ne to-
liko rasti uvoza artiklov za ši-
roko porabo (indeks 133,6). Pri
izvozu v prvi polovici leta se je
najbolj povečal izvoz proizvo-
dov za reprodukcijo (indeks
141,2), za njim pa sta precej
zaostali rasti izvoza proizvo-
dov za investicije (indeks
128,3) in proizvodov za široko
porabo (indeks 122,4).
Iz grafikona je razvidno, da
je uvoz proizvodov visoke pre-
delave vrednostno nižji od iz-
voza tako v absolutnem zne-
sku kot v relativnem deležu
(71,29%), kar govori v prid
uporabe domačega znanja.
Jvmija je bil izvoz zelo visok,
kar je značilno tudi za marec
tega leta. Maja pa je bila re-
kordna razlika med izvozom
in uvozom oz. deficit blagovne
menjave 195,9 milijonov do-
larjev, ki se zaradi ugodnejših
izvoznih gibanj znižuje in je
junija znašal 96,2 milijona do-
larjev. Ker v zadnjih mesecih
vrednost uvoza znatno presega
vrednost izvoza, se hitro pove-
čuje kumulativni deficit v bla-
govni menjavi s tujino. Ta zna-
ša v prvi polovici leta 534,9
milijonov dolarjev, kar je za
184,1 milijona dolarjev več kot
v istem obdobju lani. Kumida-
tivna stopnja pokritosti vred-
nosti uvoza z izvozom je bila
v prvem polletju lani 95%,
v istem obdobju letos pa le še
89%. Pri takšnem prehiteva-
nju porasta uvoza nad izvo-
zom ni pričakovati, da bo se-
danja raven tečaja tolarja pre-
usmerila gibanje tokov bla-
govne menjave v nasprotni
smeri, t.j. v korist izvoza.
V prvi polovici leta je Slove-
nija realizirala na tržiščih dr-
žav Evropske unije 68,2% svo-
jega celotnega izvoza in 68,4%
celotnega uvoza blagovne me-
njave. Kljub navidezni izena-
čenosti uvoza in izvoza beleži-
mo v prvi polovici leta relativ-
no visok deficit v blagovni me-
njavi z EU v znesku 377 mili-
jonov dolarjev. Tako je urav-
noteženost blagovne menjave
s posameznimi državami čla-
nicami zelo različna. Z večino
držav imamo deficit v blagov-
ni menjavi, ki je najvišji z Ita-
lijo (193,6 milijona dolarjev) in
Avstrijo (188,3 milijona dolar-
jev). V blagovni menjavi
z Nemčijo imamo presežek
(191,8 milijona dolarjev), pre-
sežek pa je tudi z Veliko Brita-
nijo (42,2 milijona dolarjev).
Kot izvozno tržišče so za
Slovenijo pomembne tudi dr-
žave nekdanje Jugoslavije,
v katere je bil delež izvoza
14,1% in uvoza le 7%. S temi
državami smo v prvem pollet-
ju letos ustvarili 260,7 milijo-
na dolarjev suficita.
Čeprav je Slovenija po regi-
onalni usmerjenosti svoje bla-
govne     menjave     pretežno
usmerjena k razvitim zahod-
nim državam, pa ne bi smeli
podcenjevati pomena tržišč
držav v tranziciji. Za države
v tranziciji ugotavljamo, da so
bolj uspešne s svojim izvozom,
kot pa naša prizadevanja za
izvoz v te države. Tako beleži-
mo deficit v blagovni menjavi
s Češko, Madžarsko, Bolgarijo,
Romunijo in Slovaško v zne-
sku 175 milijonov dolarjev.
V blagovni menjavi s Poljsko
imamo 35,6 milijonov presež-
ka. Tradicionalni suficit v bla-
govni menjavi z državami nek-
danje Sovjetske zveze je bil
v prvem polletju letos znatno
nižji (26,1 milijona dolarjev)
kot v istem obdobju lanskega
leta (65,2 milijona dolarjev).
BOGDAN VUNJAK
Up v pričakovanju
stečaia
Sredi avgusta so večii^
delavcev lesnega podjetjj
Lip Vitanje poslali na čaka;
nje. Upnikom v tem podjetj*
dolgujejo dobrih 25 milij«
nov tolarjev, obresti do do.
baviteljev in banke znašajj
preko 12 milijonov tolarjev
Banka Celje pa ima nad prej
moženjem podjetja hipotek«
v vrednosti 21,3 milijona toi
larjev. Delavci so septembra
sicer dobili plačo za jimij, ne
pa tudi plač za julij in del
avgusta, denar za plače sc
zagotovili s SO-odstotnin
znižanjem cen izdelkov na
zalogi. Zaradi razmer v po,
djetju je 45 zaposlenih pred-
lagalo stečaj, trenutno čaka.
jo na odločitev sodišča. Za
nadaljevanje proizvodnje sc
se naj resneje zanimali v vi.
tanjskem zasebnem podjetju
Micra, kjer pa so prepričani,
da bi v podjetju bilo dovolj le
20 delavcev in da je najbolje,
če se agonija zaključi s stfr
čajem.
Avstrijske izkušnie
v EU
Gospodarska zbomics
Slovenije bo v sredo, 20. sep-
tembra, v sodelovanju z av-
strijsko zbornico organizira-
la v Ljubljani razgovor na te-
mo: Strategija avstrijskega
vključevanja v Evropskj
unijo ter ocena prvih učinj
kov članstva v tej integracij
V območni gospodarsk
zbornici Celje vabijo na ti
posvet tudi gospodarslveni
ke s celjskega območja, pa
drobnejše iiiformacije pa i
na voljo v območni zborni«
Rekorden
bencinski toiar
V avgustu se je z bencin-
skim tolarjem nabralo za
1,650 milijarde tolarjev na-
menskih sredstev za gradnjo
novih avtocest. Od začetka
leta do konca avgusta 1995 j€
bilo tako zbrano 11 milijard
tolarjev namenskih sredstev
za uresničitev programa gra-
ditve slovenskih avtocest, h
drugega namenskega vira za
gradnjo ter vzdrževanje in
upravljanje avtoceste - cest-
nine - pa se je avgusta nabra-
lo 585 milijonov tolarjev. Od
tega bo za gradnjo avtocest
namenjenih 321 milijonov
tolarjev, za vzdrževanje in
upravljanje že zgrajenih av-
tocest pa 264 milijonov to-
larjev. V prvih osmih mese-
cih se je s cestnino zbralo do-
bre 3 milijarde tolarjev.
IB
Končano obdobje prilagajanja
Kovinoiehna olastnln/ena In pripravljena na boj s konkurenco
»Danes lahko ocenim, da
smo v Kovinotehni zaključili
obdobje prilagajanja novih
tržnim razmeram. Kovinoteh-
na je stabilen poslovni sistem
z jasno zastavljeno razvojno
politiko in usposobljena za še
aktivnejši komercialni nastop.
Tako kot je za industrijo po-
memben izvoz, tako tudi Kovi-
notehna ne more biti odvisna
zgolj od domačega tržišča. Po-
večati nameravamo tržni delež
v Sloveniji, na območju nek-
danje Jugoslavije in na ruskem
tržišču.« To je med drugim po-
vedal generalni direktor celj-
ske Kovinotehne Aleš Ilc na
novinarski konferenci, ki jo je
vodstvo sklicalo v minulem
tednu.
V prvem polletju letošnjega
leta beleži celjska Kovinoteh-
na 5 odstotno realno poveča-
nje skupnega prometa, od tega
se je poslovanje doma poveča-
lo minimalno, poslovanje s tu-
jino pa je realno višje kar za
200 odstotkov. Stroške so real-
no znižali za 4 odstotke, obe-
nem pa za 2 tisoč kvadratnih
metrov razširili maloprodajne
površine in posodobili ter spe-
cializirali obstoječe trgovine.
Skupno maloprodajne površi-
ne Kovinotehne danes prese-
gajo 30 tisoč kvadratnih me-
trov površin, od tega je 6 več-
jih prodajnih centrov, zadnje-
ga in tudi najsodobnejšega so
pred časom odprli v Brežicah.
Veleprodaja, ki predstavlja
kar tri četrtine poslovanja Ko-
vinotehne, pa je v lanskem letu
zabeležila 18,5 odstotno real-
no rast skupnega prometa.
V prvem polletju letošnjega le-
ta je v Kovinotehni kupovalo
6.798 večjih kupcev. -Na enega
kupca se je povprečni promet
povečal nominalno za 28 od-
stotkov, blago pa jim dobavlja
2370 dobaviteljev. Kovinoteh-
na razpolaga tudi z izredno
velikimi skladiščnimi prostori,
ti obsegajo dobrih 75 tisoč
kvadratnih metrov, od tega je
večina skladišč v Celju.
Po oceni vodstva se krepi in
širi tudi zunanjetrgovinsko
poslovanje, z dobrimi poslov-
nimi rezultati pa se lahko poh-
valijo tudi v distribucijskem
prodajnem centru v Rusiji. Po
informacijah Aleša lica so
podpisali tudi pogodbo
o gradnji turističnega kom-
pleksa ob Črnem morju, nalož-
ba je vredna 34 milijonov do-
larjev, že od lanskega leta pa
v Sibiriji gradijo bolnišnico,
predračunska vrednost del
znaša 48 milijonov tolarjev.
O lastninskem preoblikova-
nju Kovinotehne je podrobne-
je govorila pomočnica direk-
torja mag. Milena Sedovnik-
.Kovinotehna je s pripravami
na lastninjenje pričela leta
1993. Osnovni kapital podjetja
je po otvoritveni bilanci znašal
dobrih 5 milijard SIT. Ker je
bila Kovinotehna že prej del-
niška družba v mešani lastni-
ni, so za lastninjenje namemli
68 odstotkov kapitala oziroma
3,2 milijardi SIT. 40 odstotkov
družbenega kapitala so prene-
sli na sklade, 20 odstotkov so
interno razdelili med delavce,
bivše zaposlene in družinske
člane, 40 odstotkov vrednosti
kapitala pa so ponudili v javni
prodaji. Le- to so poleti uspeš-
no zaključili, saj so zabeležili
128 - odstotni vpis, konec julija
pa od Agencije dobili tudi dru-
go soglasje. Delavcem Kovino-
tehne tako pripada 23,6 od-
stotni delež, 20 odstotkov ima-
jo poslovni partnerji, 27,5 od-
stotkov državljani, ki so se
vključili v javno prodajo. In-
vesticijskim družbam name-
njajo slabih 15 odstotkov, po-
kojninskemu in odškodnin-
skemu skladu pa po nekaj
manj kot 7 odstotkov. Do-
končna lastninska struktura
bo znana po prodaji delnic
Razvojnega sklada investicij-
skim družbam na dražbi, ki bo
predvidoma oktobra, novem-
bra pa načrtujejo prvi sklic
skupščine delniške družbe.
Kovinotehna se predstavlja
tudi na letošnjem Mednarod-
nem obrtnem sejmu. Skupno
se Kovinotehna predstavlja na
dobrih 400 kvadratnih metrih
površin. V času sejma se v Ko-
vinotehni odvijajo tudi naj-
večji komercialni dnevi, saj se
v tem času sklepajo novi po-
slovni dogovori, na sejmišču
ali v prostorih Kovinotehne pa
jih v teh dneh obišče preko
2 tisoč poslovnih partnerjev.
Obenem se Kovinotehna v teh
dneh predstavlja z novo gra-
fično podobo, ki simbolizira
mrežo oziroma mozaik dejav-
nosti tega podjetja.
Kljub težavam uspešni
Kolektiv Tovarne nogavic Polzela ima do-
ber razlog, da praznovanje svojega prazni-
ka, tako kot številni drugi kolektivi, še ni
opustil. 9. septembra, na dan tovarne, so se
tudi letos zbrali jubilanti, da bi za svojo 10,
20 ali 30-letno zvestobo kolektivu prejeli
priznanja in se poveselili.
Zbranim je najprej zapel nekaj pesmi
kvintet Lastovka, potem pa jih je nagovoril
direktor dipl. ing. Alojz Došler, ki je med
drugim dejal, da lahko kljub težavam, ki
tarejo kolektiv, gledajo v prihodnost z za-
upanjem. V osmih mesecih letošnjega leta so
glede na lansko leto uspeli realizacijo pove-
čati za 27 odstotkov, samo tisto v izvozu za
40. To pomeni, da imajo dober program,
program, ki je kakovosten. Za letos so načr-
tovali proizvodnjo 40 milijonov parov noga-
vic, od tega 80 odstotkov za izvoz na zahod-
no evropsko in ameriško tržišče, ki naj bi do
konca leta navrgel 25 milijonov nemških
mark.
TONE TAVČAR
Šivanje v prstih je zahtevana faza v proiz-
vodnji ženskih nogavic.
it. 37. - 14. s«pt«inb«r 1995

GOSPODARSTVO
Mont ima prihodnost
b prlreHIM predsednik države ter drugI pomembni gosti
»Spomniti je treba, da je
lont tisto podjetje, ki je raz-
ilo oklep nerazvitosti ter do-
azalo, da je na tej zemlji mo-
DČe živeti tudi drugače,« je na
etkovem slavcu za 40-letnico
)vame dejal predsednik dr-
ive, Milan Kučan. Slovesno-
li so se udeležili številni
gledni gosti, med njimi tudi
odpredsednik državnega
bora, Vladimir Topler ter mi-
istrica za delo, Rina Klinar.
la modni reviji so si zbrani
ihko ogledali Montove iz-
tlke.
y gasilskem domu v Kozjem
v petek hkrati obeležili kra-
'ni praznik v spomin na
wboditev kraja. Direktor
lonta, Jože Planine, je govoril
5i*isetletjih razvoja upošteva-
ijjga podjetja, vse od takrat,
m so imenitno graščino v sre-
išcu kraja nameravali kar
»dreti. Namero so preprečili
er tam ustanovili podjetje, ki
Bje pozneje združilo z Metko,
ato pa osamosvojilo.
V Konfekciji Mont Kozje je
anes zaposlenih 220 občanov
ožjega Kozjanskega. Pred
esetletjem in pol je nastala
lagovna znamka Mont, pose-
pa so ponosni na priznanja
a pomembnih sejmih. Pri-
odnje leto pričakujejo certifi-
at ISO 9001, nameravajo pa
• okrepiti še po kadrovski
lati. »Montovce« pa najbolj
'oti poplava tekstilnih izdel-
av najslabše kakovosti, zlasti
toženih, ki jih lahko uvaža
liorkoli,  je dejal direktor.
V prihodnje bo Mont delniška
družba, pri čemer naj bi bilo
60 odstotkov podjetja v lasti
zaposlenih ter bivših zapo-
slenih.
Na slavnostni prireditvi so
bili prisotni pomembni držav-
ni politiki, med katerimi je
podpredsednik di-žavnega
zbora, Vladimir Topler, opo-
zoril, da se je Mont uspel obdr-
žati tudi v času tranzicije, pri
tem pa ohranil blagovno
znamko. Montu ter krajanom
je za dvojni praznik čestitala
tudi ministrica za delo, Rina
Klinar. Zbranim je omenila,
da je podjetje od ustanovitve
povečalo zaposlenost kar za
štirikrat. Nato je govoril pred-
sednik države, Milan Kučan,
ki je spoftmil, da tovarna kaže
značaj Kozjancev ter njihovo
trdoživost, predvsem pa, da si
vedno najprej pomagajo sami.
Tovarna kaže življenjskost ter
voljo za prihodnost, kar doka-
zujejo številna naročila ter
stroji, ki se skoraj da ne usta-
vijo, je še dejal. Zupan Kozje-
ga, Božo Sok, pa je opozoril,
da je veliko dnižin v občini
odvisnih od zaposlitve
v Montu.
Po modni reviji z najnovejšo
kolekcijo izdelkov iz Kozjega,
ki jo je predstavila celjska
skupina Versus, so se predsta-
vili domači kultimiiki. Nasto-
pil je moški pevski zbor, ki de-
luje pod pokroviteljstvom
Monta, folklorna skupina, ki ji
tovarna tudi pomaga, ter
drugi.
Slovesnosti so se udeležili
tudi predstavniki ministrstva
za gospodarske dejavnosti ter
za obrambo, številni dobavite-
lji ter poslovni partnerji iz do-
movine in tujine, predstavniki
najrazličnejših podjetij in
ustanov od blizu in daleč ter
mnogi Kozjanci. Prireditev so
zaključili z dmžabnim sreča-
njem.
BRANE JERANKO
Na petkovi obletnici je podjet-
je Konfekcija Mont Kozje po-
delilo številne plakete ter priz-
nanja sedanjim ter bivšim za-
poslenim, različnim instituci-
jam ter dobaviteljem. Plakete
podjetja so podelili Ernestu
Kovaču, ki je vodil prvo skupi-
no delavcev, Vladu Kožarju, ki
je preprečil ukinitev obrata
v Kozjem, Veljko Kolarju, ki je
za njim prevzel vodenje tozda
ter Jožetu Planincu, sedanje-
mu direktorju. Med sedanjimi
in bivšimi delavci Monta so
prejeli priznanja Emilija Ka-
stelec, Slavica Osojnik, Darja
Kajba, Mira Postržin, Mirko
Kunst, Marjana Planinšek,
Ivanka Krofi, Janko Pečnik,
Alojz Frece, Majda Jakončič,
Silva Pečnik, Marjan Ljubi,
Ivica Osojnik, Marjeta Žižek,
Brane Rozman, Marija Kolar,
Emest Jereb, Franc Volk, Ani-
ca Debelak, Ivan Frece, Jože
Grobelšek in Franci Debelak.
^editve so se udeležili predsednik države, Milan Kučan, podpredsednik državnega zbora,
%dimir Topler ter ministrica Rina Klinar. Na fotografiji skupaj z direktorjem Monta ter
tpanom Kozjega.
Nezad banka v Laškem
^y Laškem so minuli četrtek slavnostno odprli agencijo Hmezad banke iz Žalca, ki je s poslova-
li,^, v novih prostorih pričela že 28. avgusta. V uvodnem govoru je direktor banke Mihael
'jčnik predstavil rezultate poslovanja in dejal, da bodo v kratkem pri banki postavili tudi
i^^ikomat. Delovni čas banke je od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 11.
Po 15. septembru bo delovni čas nekoliko spremenjen, saj bo ob delavnikih banka odprta cel
od 8. do 18. ure, ob sobotah pa bo delovni čas ostal nespremenjen.
D.S.
Cinkarna s Kitajci
s poslovno enoto ¥eflon podpisali pismo
o nameri
Predstavniki Fibcrglass Re-
search Instituta iz kitajskega
Nankinga so se potem, ko so
obiskali nekatere evropske dr-
žave, teden dni mudili v celjski
Cinkarni. Pogovarjali so se
s predstavniki poslovne enote
Veflon, kjer so po oceni Kitaj-
cev z lastnim znanjem razvili
tehnologije, kakršne poznajo
le malokje v razvitem svetu.
Predstavniki Veflona, kjer
predelujejo fluorirane polime-
re in elastomere, so s Kitajci
podpisali pismo o nameri, ki
tej celjski poslovni enoti odpi-
ra možnosti za prodor na ki-
tajsko tržišče. Proizvodnjo Ve-
flona so Kitajci spoznali na
razstavi gume in plastike
v Nemčiji, poslovne stike so
skušali navezati že pred tremi
leti. Skupen jezik pa so našli
po podpisu dogovora sloven-
ske in kitajske vlade o znan-
stveno tehničnem sodelova-
nju.Po besedah direktorja Ve-
flona Antona Žerjava so se
s kitajskimi partnerji sporazu-
meli o prenosu tehnologij in
poslovnem sodelovanju, načel-
ne dogovore pa bo treba zdaj
uresničiti v praksi. Trenutno
je za Kitajce najbolj zanimiv
njihov trak za tesnenje veflex,
prodaja tega izdelka na kitaj-
sko tržišče pa bo odvisna tudi
od njihovih carinskih dajatev.
Poleg veflexa Kitajce zanima-
jo še posebni ventili iz jekla,
oblečeni z veflonom, PTEF ce-
vi ter posebne tanke cevi, ki
naj bi nadomestile človeške ži-
le. Tudi Kitajci so navdušeni
nad sodelovanjem s Celjani,
edina ovira bodo tudi po nji-
hovem mnenju le visoke kitaj-
ske carine za končne izdelke.
V Veflonu so se s kitajskimi
partnerji dogovorili za joint
venture, nekatere izdelke bodo
delali na Kitajskem, Celjani
pa bodo prispevali znanje in
načrte. V Veflonu je sicer za-
poslenih 47 delavcev, ti so lani
ustvarili 287 milijonov tolar-
jev prihodka.
IB
Širitev »ponudbe
Ljubljanske borze
Piše Bojan Gradišnik
Ljubljanska borza vrednost-
nih papirjev se intenzivno pri-
pravlja na uvedbo novih trgov.
Za borze na sploh, za MLADE
BORZE, kot je naša, pa je še
posebej pomembno, da se na
trgu čimbolj uveljavi. To pa je
možno samo s kvaliteto in širi-
tvijo svoje ponudbe. Pomemb-
no je poudariti, da je naša bor-
za organizirana kot delniška
družba. Borza ima visoke fiks-
ne stroške, zato je njeno prila-
gajanje potrebam trga nujno.
Prvi novi trg, ki naj bi zaživel
oktobra letos, je denarni trg.
Na denarnem trgu v ožjem
smislu besede sodelujejo samo
centralna banka in ostale ban-
ke. Transakcije na denarnem
trgu sicer že dnevno potekajo,
gre pa za način trgovanja, ki je
zamuden in manj pregleden,
od tega, kar je pripravila bor-
za. Večina bank že ima BIS
(borzni informacijski sistem)
in bo le-tega lahko koristila
tudi za denarni trg. Uvedba
trgovanja preko sistema bo
vsekakor povečala pregled-
nost in učiiikovitost delovanja
denarnega trga.
Za primerjavo naj navedem
spremembo delovanja trgova-
nja z vrednostnimi papirji
pred in po uvedbi »elektron-
skega sistema« trgovanja. Tr-
govanje preko sistema je eno-
stavnejše, hitrejše in veliko
bolj pregledno. Drugi trg, ki
naj bi začel delovati tudi v ok-
tobru, je promptni devizni trg.
V ta trg naj bi bilo na začetku
vključenih 14 bank. Zadnja
novost pa je uvedba termin-
skega trga. Po seminarjih, ki
jih bo pripravila borza o delo-
vanju terminskega trga bomo
točno vedeli, s kakšnimi ter-
minskimi pogodbami se bo tr-
govalo in s katerimi opcijami.
Na določenih področjih bo
prišlo tudi do neposredne kon-
kurence med ponudbo blagov-
ne borze in borze vrednostnih
papirjev.
Zamenjava
certifilclov za deinice
Imetnike državljanskih cer-
tifikatov, ki še niso zamenjali
svojih certifikatov za delnice
podjetij, ki se javno lastninijo
oziroma za delnice pooblašče-
nih investicijskih dnižb bi rad
opozoril, da se jim čas za na-
ložbo počasi izteka. Do konca
leta 95 bi bilo dobro, da se
odločijo, kam bodo naložili
svoj  certifikat,  kajti  paleta
možnosti za naložix) se bo
v bistvu po novem letu zmanj-
šala na minimum. Po podat-
kih, ki jih redno objavlja
Agencija za privatizacijo tre-
nutno vpisuje certifikate še 17
pooblaščenih investicijskih
družb, ki imajo razpisanega za
60 milijard tolarjev osnovnega
kapitala. Za tiste, ki bodo vlo-
žili svoj certifikat v PID, je še
veliko možnosti, vendar samo
do konca leta, ko večina ome-
njenih družb končuje z zbira-
njem. Za tiste imetnike certifi-
katov, ki ne želijo vložiti svoje
certifikate v pooblaščene inve-
sticijske dntžbe ostaja mož-
nost, da sodelujejo pri direkt-
nem nakupu podjetij, ki se
javno lastninijo. Teh podjetij
je še kar veliko.
Opozoril pa bi, da je rok od
takrat, ko bodo podjetja zače-
la sprejemati certifikate pa do
zaključka samo 1 mesec. Mno-
gim se je že zgodilo, da so žele-
li naložiti svoj certifikat preko
javne prodaje, pa so zamudili
rok. Imetnike certifikatov bi
še posebej opozoril na dve
družbi, katerih javna prodaja
se bo začela spetembra oziro-
ma oktobra. To sta družbi KR-
KA Novo mesto in PETROL
trgovina Ljubljana. Ti družbi
omenjam tudi zaradi tega, ker
se po podatkih o tristo največ-
jih družbah po dobičku v letu
94, objavljenih -v Gospodar-
skem vestniku z dne 7. sep-
tembra letos, uvrščata na viso-
ko 3. oziroma. 10. mesto.
Dnevi ifuiturne
dediščine
MARIBOR, 8. septembra
(Delo) - S slovesnimi otvo-
ritvami v petintridesetih
evropskih državah, tudi
v Sloveniji, so se začeli tra-
dicionalni Dnevi evropske
kulturne dediščine, ki pod
okriljem Sveta Evrope po-
tekajo že od leta 1984. Na-
ša država se bo letos v to
kulturno manifestacijo
vključila s tematiko o zgo-
dovinskih parkih in vrto-
vih, ki so pri nas zaradi od-
nosa prejšnjega režima ter
zaradi urbanizacij skih in
kmetijskih posegov
v izredno slabem stanju.
Otvoritev Dnevov bo v ar-
boretumu Volčji potok,
prireditve pa se bodo kon-
čale z mednarodnim sim-
pozijem o obnovi zgodo-
vinskih parkov.
Poprave iirivic
LJUBLJANA, 8. septem-
bra (Delo) - Čeprav je bilo
sprva načrtovano, da bi bil
zakon o popravi krivic
sprejet pred petdeseto
obletnico zmage nad naci-
fašizmom, kar naj bi pri-
spevalo k narodni spravi,
ga bo zaradi mnogih zaple-
tov vlada obravnavala šele
ta mesec, druga obravnava
v parlamentu pa bo na eni
od jesenskih sej. Predlog
zakona, ki ga je na podlagi
marčevskih sklepov obli-
kovalo ministrstvo za pra-
vosodje, so konec avgusta
dobile tudi koalicijske
stranke, ki ugotavljajo, da
je v novem predlogu upo-
števana večina sklepov in
stališč državnega zbora,
pri čemer pa v SKD napo-
vedujejo, da bodo pri spre-
jemanju zakona vztrajali,
da bodo v zakonu upošte-
vani tudi vsi politični pre-
ganjane!.
Stranicarsice
prireditve
VRHNIKA, LJUBLJA-
NA, 9. septembra (Republi-
ka) - Na srečanju v Ljublja-
ni je predsednik demokra-
tov Tone Peršak povedal,
da bo stranka še naprej de-
lala na vseh ravneh, tudi na
lokalni in da se bo priprav-
ljala na čimbolj kompe-
tentno sodelovanje pri
upravljanju s slovensko dr-
žavo, na taboru na Vrhniki
pa je predsednik SDSS Ja-
nez Janša poudaril, da ko-
alicija z liberalni demokra-
cijo ni mogoča in pozval
stranke slovenske pomladi,
naj pripravijo skupni pro-
gram prihodnje vlade.
Dogovori
o proračunu
LJUBLJANA, 7. septem-
bra (Večer) - Predstavniki
vladajoče koalicije so za
zaprtimi vrati nadaljevali
pogovore o proračunu za
naslednje leto. Skrajni rok
za sprejem proračuna naj
bi bil januar 1996, koalicij-
ski partnerji pa naj bi se
najprej dogovorili, čemu
naj bi v naslednjem letu
namenili največ denarja.
Dogovorili so se tudi, da se
bodo posebej pogovarjali
o načinu uresničevanja že
uzakonjenega splošnega
otroškega dodatka in o de-
narju, ki ga država potre-
buje za ceste.
Št. 37. - 14. september 1995
MOS '95

Slovensko ogledalo uspešnosti v Celju
»Sejem Je priložnost za čelovne pogovore In Izmenjavo Izkušenj,^ meni tir. Janez Drnovšek
Predsednik Vlade RS dr. Ja-
nez Drnovšek je v petek
dopoldne slovesno odprl 28.
MOS. Slovesnosti se je udele-
žila vrsta vladnih predstav-
nikov, državnih poslancev in
svetnikov, veleposlaniki in
predstavniki diplomatskega
zbora v Sloveniji, obrtniki in
podjetniki pa so bili seveda
najbolj veseli predstavnikov
obrtnih, gospodarskih in tr-
govskih zbornic sosednjih dr-
žav. Kulturni program ob se-
jemskem odprtju je pripravil
Slovenski oktet.
Pomembnost malega gospo-
darstva in MOS za Slovenijo je
izpostavil predsednik Vlade RS
dr. Janez Drnovšek, ki je pou-
daril, da odprtje sejma ni zgolj
protokolarni dogodek, ampak
priložnost za delovne pogovore,
izmenjavo izkušenj in predloge,
kako zagotoviti boljše pogoje
gospodarjenja. »Slovenija je
mlada 4 leta in v tem času smo
veliko storili,« je dejal in pou-
daril, da smo z doseženim raz-
blinili vse tiste dvome, ki so se
porajali ob osamosvajanju drža-
ve. Zadnja 3 leta beležimo gos-
podarsko rast (zdaj okoli 5
odstotkov), hkrati pa nam je us-
pelo zaustaviti rast inflacije, ki
v letošnjih osmih mesecih zna-
ša le 4,5 odstotka, do konca leta
pa so prvič povsem realna
pričakovanja o enoštevilčni
inflaciji. Oboje hkrati je tudi v
svetu velika redkost.
S septembrom imamo v Slo-
veniji konvertibilno valuto in
prav trdnost lastnega denarja je
želja Slovencev še iz časov
prejšnje države. Stabilni pogoji
gospodarjenja, trdna valuta in
stabilna predvidevanja gospo-
darskih gibanj so pogoji, kakr-
šne si za svoje delo želijo tudi
obrtniki. Vseeno vlada priprav-
lja v dialogu z obrtniki zakon-
ske rešitve še za druga odprta
vprašanja (plačilni nered, viso-
ke obrestne mere, slabi finančni
pogoji poslovanja, drag investi-
cijski denar...) - ob vsem tem pa
se postavlja vprašanje, kako da-
leč, do katere mere zakonsko re-
gulirati posamezna področja, da
se ne bi razrasla birokracija.
Direktor Celjskega sejma
mag. Franc PangerI je uvodo-
ma poudaril, daje več kot 85 od-
stotkov letošnjega sejma v po-
kritih razstavnih prostorih, žal pa
je preko 200 razstavljavcev tudi
po odprtju sejma ostalo na listi
čakanja. V Celju je prijazno poz-
dravil vse razstavljavce, obisko-
valce in goste sejma mestni žu-
pan Jože Zimšek, ki MOS priz-
nava tradicijo, a vendar z letoš-
njim letom vidi v njem velik ko-
rak naprej. Tudi v Celju je pre-
bujanje vidno na vseh področ^
jih, posebej pa izstopata prav se-
jemska in trgovinska dejavnost.
Predsednik sejemskega poslov-
nega odbora in izvršnega odbo-
ra OZS Stanislav Kramberger
je poudaril prizadevanja, da se
sejem ne bi izrodil v trgovsko
podjetniško srečanje, amp
taja obrtniški. Vlada je o|
jemanju strategije gospo<
ga razvoja Slovenije d
2000 spregledala obrt, zal
to »nerodnost« popravlja
kovanjem posebne strateg
voja malega gospodarstva
niki v pripravi te strategije
delujejo, izpostavljajo kiji
področja, ki morajo biti dos
no, sistemsko rešena. Na
membnejše je zagotavljanj
nančne discipline, odpravlj
sive ekonomije ter podn
davčne politike.
Predsednik OZS Miha C
je ob zadovoljstvu, da se r
sprejeti obrtni z.akon v celoti
sničuje, izpostavil odprta v
sanja ob sprejemanju šolske
konodaje (poklicno izobraž
nje) ter o večinskem preosta
Vladi RS lani postavljenil
zahtev obrtnikov. 51 tisoi
venskih obrtnikov - prav to
pa je še pri njih zaposlenih
lavcev - je v pol leta ustvi
petino celotnega državn
družbenega proizvoda, zati
njihove zahteve na mestu.
Tranzicila ne more
trajati 20 let
BržavnozborskI oilbor za gospoiJarstvo
zahteva čimprejšnje spremembe zakonov
Slovenski obrtniki so si od
strokovnih obsejemskih prire-
ditev največ obetali od zaseda-
nja 16-članskega Odbora za
gospodarstvo DZ Slovenije.
Le-ta se je na prvi seji po par-
lamentarnih počitnicah sestal
v Celju, obrtnikom in malemu
gospodarstvu pa obljubil vso
podporo.
Da je v državi čimprej treba
zagotoviti plačilno disciplino, se
je strinjal tudi finančni minister
mag. Mitja Gaspari, ki pa je
hkrati zavrnil možnosti za admi-
nistrativno urejanje posameznih
področij. Menil je, daje v po-
gojih tržnega gospodarstva treba
postavljati sistemsko zakonoda-
jo na dolgi rok, v plačilni politi-
ki pa predvsem spremeniti zdajš-
njo logikov predpisov, ki so bolj
kot upnike ščitili dolžnike.
V OZS ocenjujejo, da plačil-
na nedisciplina v državi veliko
bolj ogroža obrtnike in samo-
stojne podjetnike kot pa velike
gospodarske sisteme. Obrtniki
so največkrat podizvajalci, na
plačilo za svoje delo pa čakajo
včasih tudi več kot leto. Nelik-
vidnost je pri majhnih zaneslji-
vo večji problem, njihovo ogro-
ženost pa dokazuje tudi podatek
o skupnem znesku blokiranih ži-
ro računov, ki zadnja tri leta zna-
ša okoli 50 milijard tolarjev, v
tej vsoti pa se povečuje delež
malega gospodarstva. OZS je
pripravila gradivo, v katerem so
natančno orisali svoje težave za-
radi plačilne nediscipline, pri-
pravili analizo razmer v Avstri-
ji, Nemčiji in Italiji, ter vladi in
parlamentarcem v presojo ponu-
dili svoje predloge za zagotav-
ljanje reda v Sloveniji.
Predsednik parlamentarnega
odbora Feri Horvat je pohvalil
sodelovanje s slovenskimi obrt-
niki, z gradivom, ki so ga pri-
pravili v OZS, pa se je v veliki
meri strinjal tudi minister Gas-
pari. Menil je, da bi morali v DZ
najprej obravnavati zakon o iz-
vršilnem postopku ter zakon o
stečaju in prisilni poravnavi, us-
kladiti pa je treba tudi določila
zakonov o obligacijskih razmer-
jih, menici in Agenciji za plačil-
ni promet, nadziranje in infor-;
miranje. Del zakonov je že v par-
lamentarni proceduri, osnovna
dva, ki bi ju bilo treba sprejeti
najprej, pa bi morali v ministrs-
tvih za pravosodje, finance in
ekonomske odnose po pričako-
vanjih poslancev pripraviti do
konca oktobra. Na vprašanje no-
vinarjev, ali je to realen rok, je
kratko odgovoril: »Upajmo.«
Poslanec Stane Frim je ob
tem opozoril, daje premalo po-
vedanega o vzrokih za plačilno
nedisciplino, Izidor Rejc pa je
ostro zahteval, da tranzicija ne
more trajati 20 let in da se čas za
Odbor za gospodarstvo je
pristojnim ministrstvom na-
ložil, da do konca oktobra pri-
pravijo za parlamentarno pro-
ceduro spremembe zakonov o
izviiilnem postopku ter steča-
ju in prisilni poravnavi. Osnut-
ke zakonskih besedil bodo do-
bili na vpogled tudi v vodstvu
OZS. Združenju slovenskih
bank so člani odbora priporo-
čili, da razmisli o ustanovitvi
bonitetne službe, ki bi skrbela
za izdajanje poročil o poslov-
nem položaju podjetij.
potuho posameznim gospodar-
skim segmentom izteka. Ob tem
OZS opozarja predvsem na nee-
nakopraven položaj samostojnih
podjetnikov in obrtnikov, ki po-
slujejo kot fizične osebe, ter
dejstvo, da država iz svojih in-
tervencijskih sredstev zagotav-
lja na zaposlenega v industriji 4
tisoč DEM, na zaposlenega v
malem gospodarstvu pa zgoj 80
DEM. Zahtevo, da bi v času do
sprejema sistemskih rešitev de-
lež intervencijskih sredstev za
malo gospodarstvo povečali, je
podprla tudi državna sekretarka
Staša Baloh-Plahutnik, mini-
strstvo za gospodarstvo pa v ce-
loti podpira izenačitev fizičnih
in pravnih oseb v poslovanju.
Drugačna pospeševaina mreža
Več kvalitetnih Informacij na enem mestu — Nov projekt m
pomeni ilotlatne ailministracije
V nabito polni Modri dvorani Celjskega sejma je bil v pone-
deljek posvet, namenjen novostim pospeševalne mreže za malo
gospodarstvo. Na pogovoru so sodelovali minister za gospo-
darske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, minister za znanost in
tehnologijo dr. Rado Bohinc ter ministrica za delo, družino in
socialne zadeve Rina Klinar.
Minister Tajnikar je uvodo-
ma povedal, da smo v Sloveniji
v zadnjih letih uresničili štiri
ključne naloge s področja ma-
lega gospodarstva. Pripravljena
je bila nova zakonodaja, uresni-
čene so zahteve obrtnikov.
kljub težavam oživlja Sklad za
razvoj malega gospodarstva in
organizirana je bila mreža za
pospeševanje drobnega gospo-
darstva. Po treh letih je zgraje-
na mreža, kakršno nam lahko
zavidajo številne države, vanjo
je vključenih približno 700
nov. Po Tajnikarjevi ocei'
sedanja pospeševalna li
vodi v nered, v mreži obst|
institucije z različnimi in«
nejasnimi pristojnostmi in
nosi. Posledica vsega tegi
dejstvo, da obrtnik ali pod
ni k, ki začenja obrt, trka na
liko vrat, pa kljub temu nec
vseh potrebnih informacij.
Zato Je v času, ko se pripi
IJa strategija razvoja drobr
gospodarstva, pripravljen
projekt pospeševalne mreže,
državnem nivoju naj bi sv'
vlogo odigral Pospeševalni (
ter za malo gospodarstvo,
leg tega pa naj bi delovali še
gionalni in lokalni pospeše'
ni centri. V uresničevanje;
Jekta pospeševalne mreŽ«
morala biti po Tajnikarjevih
sedah vključena ministrstvt j
gospodarstvo, znanost in teh
logijo, delo, družino in soc
ne zadeve, poleg tega pa t
šolsko in kmetijsko ministrsi
obrtna ter gospodarska zboi
ca. Ravno v zvezi s tem p
trenutno v Sloveniji tudi naj
dilem.
Pospeševalna mreža bi
Tajnikarjevih besedah nadi
morala pokrivati štiri kiju*
področja, to so promocijska'
Javnost, zagotavljanje potrel*
informacij, svetovanje terij
sničevanje finančne funkc!
Minister za gospodarske dej'
nosti Je v Celju še dejal, da"
šen sistem organiziranosti C
peševalne mreže ne bo p*"*
nil večanja administracije.'
leg tega pa bo pomenil
razdrobljenost finančnih ^
stev, namenjenih za pospeS**
nie drobnega gospodarstva-,
Finančna neillsciplina žuli
Obrtna zbornica pričakuje oiJIočneJše ukrepe finančnega ministrstva
Po otvoritvi Mednarodnega
obrtnega sejma se je pred-
sednik vlade dr. Janez Drnov-
šek v petek na celjskem sejmiš-
ču pogovarjal z vodstvom
Obrtne zbornice Slovenije.
Rdeča nit pogovora so bile raz-
mere v obrtništvu in zahteve
obrtnikov po večji finančni
disciplini.
Po besedah predsednika Slo-
venske obrtne zbornice Mihe
Graha vlada sicer še vedno pre-
malo upošteva vlogo zbornice,
a kljub temu so v obrti v letu dni
dosežene bistvene novosti.
Sprejet je kvaliteten obrtni za-
kon, uvedene so novosti na po-
dročju izobraževanja, zelo po-
zitivno je Grah ocenil sodelova-
nje z ministrstvom za gospodar-
ske dejavnosti. Obrtniki pa vla-
di očitajo, da obrt ni posebej
opredeljena v strategiji gospo-
darskega razvoja, najbolj pajih
še vedno pesti problem finanč-
ne nediscipline, za kar Je po
mnenju obrtne zbornice odgo-
vomo finančno ministrstvo.
Po besedah dr. Janeza Dr-
novška v finančnem ministrstvu
sicer ocenjujejo, da je sedanja
zakonodaja dovolj trdna pravna
osnova za zagotavljanje finanč-
ne discipline. Ker pa obrtniki
očitno menijo drugače. Je pre-
mier v Celju zagotovil, da bo fi-
nančno ministrstvo ponovno
proučilo problematiko, v krat-
kem pa naj bi se vodstvo obrtne
zbornice sestalo s predstavniki
finančnega ministrstva.
Minister za gospodarske de-
javnosti dr. Maks Tajnikar Je
v zvezi z vključevanjem obrti v
strategijo razvoja slovenskega
gospodarstva pojasnil, da bo
obrt opredeljena v posebnem
dokumentu, pripravili ga bodo
do konca leta. Še letos pa naj bi
po Tajnikarjevih besedah kljub
sedanjim težavam zaživel Sklad
za razvoj malega gospodarstva.
Preko sklada bo odprta kredit-
na linija za obrt, na začetku bo-
do podeljevali predvsem kratko-
ročne kredite za razvoj malega
gospodarstva.
Ministrica za delo, družino in
socialne zadeve Rina Klinar pa
Je na pogovoru z obrtniki napo-
vedala nov sistemski zakon o
delovnih razmerjih, ki bo prine-
sel novosti pri sklepanju delov-
nih razmerij tudi na področju
obrti.
Obisk kitajsl^e delegacije
Mednarodni obrtni sejem je v nedeljo obiskala tričlanska
kitajska delegacija pod vodstvom gospodarskega predstav-
nika kitajske ambasade v Sloveniji Han Binga.
Kitajski gostje so si ogledali sejmišče in se pogovarjali z vods-
tvom Obrtne zbornice Slovenije. Han Bing je povedal, da so si
Mednarodni obrtni sejem ogledali že lani, letošnji obisk pa sa-
mo potrjuje njihovo željo, da bi prihodnje leto tudi kitajski raz-
stavljavci sodelovali na tej največji gospodarski manifestaciji v
Sloveniji.
Št. 37. - 14. september 1^

MOS '95
zakonodala pod drobnogledom poslancev
y^zadnjih letih smo pri številnih programih presegli meje
gerimentov, marsičesa pa ni bilo mogoče uresničiti, ker ni
Jo ustrezne zakonodaje. Prihodnji teden bosta v državnem
joru ^ drugi obravnavi dva pomembna zakona, to sta zakon o
' .^iziranosti in financiranju ter zakon o poklicnem izobra-
s Ivanju« sprejetje teh bo pomenilo korak naprej v izgrajeva-
I lil jistema izobraževanja, ki ga v celoti opredeljuje 6 zako-
,l je med drugim na pone-
] .|jkovem posvetu na Medna-
\ ^nem obrtnem sejmu, name-
rnem izobraževanju, povedal
ij jpister za šolstvo in šport dr.
1 ovko Gaber. Predsednik OZS
Miha Grah ter predsednik od-
bora za šolstvo pri OZS Tone
Lampič sta najprej predstavila
stališča in zahteve obrtnikov, ki
se nanašajo na področje izobra-
ževanja. Po njunih besedah naj
bo nova šolska zakonodaja tak-
šna, da bodo učenci prihajali v
obratovalnice z več strokovne-
ga znanja, država pa naj finanč-
no podpre izobraževanje bodo-
čih vajencev in mojstrov, saj
obrtniki sami ne bodo zmogli
bremena. OZS predlaga oprosti-
tev carin za nakup didaktičnih
pripomočkov v obratovalnicah,
sofinanciranje izobraževanja
obrtnikov ter pomoč države pri
organizaciji vajeniških in moj-
strskih izpitov.
Minister Gaber je udeležen-
cem posveta predstavil tudi ce-
loten sistem izobraževanja in
med drugim napovedal, da naj
bi že prihodnje leto uvedli pet
višjih poklicnih programov, ti pa
naj ne bi zaživeli niti v Ljublja-
ni niti v Mariboru, temveč po
drugih slovenskih mestih. Na-
daljnjega šolanja v višjih poklic-
nih šolah si namreč po raziska-
vah želi kar 26 odstotkov mla-
dih. Poleg tega je minister na-
povedal, da naj bi prihodnje le-
to namenili za računalniško
opremljanje šol pol milijarde to-
larjev, za kolikor toliko normal-
no funkcioniranje celotnega šol-
skega sistema, ki šteje 350 tisoč
mladih, pa naj bi v Sloveniji na-
menjali 6 odstotkov družbene-
ga proizvoda.
|f ospredju kooperacije
mtrilcl za soUelovanJe s slovenskimi obrtniki In potiletnlkl^
V torek bili na MOS MaHžari, Jutri boHo Itaillani
D /Avstrijski poslovni dan prvo
i jemsko soboto je izzvenel v
Pivezovanju novih poslovnih
jkov med avstrijskimi in slo-
:i(nskimi poslovneži. Svoj
I gslovni dan so v torek pripra-
I Ii tudi Madžari, v petek pa
s g na sejmišču še dan Trsta.
I VCelju se letos predstavlja 58
iistrijskih podjetij, poslovneži
»ma MOS prišli navezovat sti-
t ;sslovenskimi kolegi. Na sre-
) inju v Celju se je neposredno
edstavilo 11 podjetij, ponud-
■: za sodelovanje ostalih pa je
linteresiranim slovenskim po-
ovnežem posredoval predstav-
nik avstrijske gospodarske zbor-
nice. Prav tako je tudi OZS iz
svoje računalniške banke podat-
kov posredovala dodatne infor-
macije o vseh svojih obratoval-
nicah.
O sodelovanju obeh malih
gospodarstev govorijo tudi na-
slednji podatki: leta 1991 so na
MOS sodelovala 4 avstrijska
podjetja, letos 58, v teh 4 letih
je bilo ustanovljenih 95 skupnih
podjetij, 3 pa so v tem času pro-
padla. Lani je bilo na MOS 70
odstotkov sodelujočih avstrij-
skih podjetij v celoti zadovolj-
nih s sejemskim uspehom, prve
številke o letošnji uspešnosti pa
so tudi že znane. Največji posel
avstrijskega podjetja je presegel
100 milijonov, najmanjši pa mi-
lijon šilingov.
Med avstrijskimi podjetji, ki
iščejo stike s kolegi v Sloveniji,
je največ predstavnikov tehnič-
nih strok ter prehrambene dejav-
nosti. Poslovni stiki so različni,
prevladuje pa kooperacijsko so-
delovanje, saj Avstrijci želijo
trdne partnerske odnose, ocenju-
je sodelovanje malega gospo-
darstva obeh držav ing. Kurt
Uhlmann iz avstrijske gospo-
darske zbornice.
Obisk nad
pričakovanji
Organizatorji letošnjega
Mednarodnega obrtnega
sejma so letos zelo. zado-
voljni z obiskom. V petih
dneh je MOS obiskalo
140.600 obiskovalcev, kar
napoveduje rekorden obisk
in presežena pričakovanja
organizatorjev, ki so pred
sejmom napovedovali 240
tisoč obiskovalcev.
psejemska razmišljanja
(Mednarodni obrtni sejem je v teh dneh v središču pozornosti,
f^tganizatorji ocenjujejo, da si ga bo do nedelje ogledalo prib-
I h 240 tisoč ljudi, saj so že v teh dneh dosegli izvrsten sejem-
1 liiobisk. Glede na to, da je za nami že sedmi sejemski dan, smo
I ibiskovalce, razstavljalce in organizatorje povprašali o sejem-
(kih vtisih, or&anizaciii. obisku in nonudbi.
1 Dr. Janez Drnovšek, pred-
j ednik slovenske vlade : Med-
1 arodni obrtni sejem v Celju ima
I; bogato tradicijo, letos ga v
fimerjavi s prejšnjimi leti odli-
1 ii še bistveno večje število ^
('alitetnih razstavljavcev iz do-
iBvine in tujine. Obrt je dejav-
ust, za katero menim, daje bila
(Sdno blizu mentaliteti Sloven-
(tv, vedno je bilo to področje,
I i" so bili ljudje uspešni in kjer
'se odpirala nova delovna me-
I »Tudi letos sem se v Celju po-
I >varjal z obrtniki, s katerimi
10 izmenjali poglede na reše-
I *nje problemov. Po teh pogo-
"rih sodim, da je plačilna ne-
,'sciplina eno najbolj perečih
[PfaSanj. Menili smo, daje se-
I '"ja zakonodaja, predvsem za-
°n o stečajih in zakon o prisil-
' poravnavi, dovolj trdna osno-
ureditev finančne discipli-
^ Obrtniki pa menijo, da bo
'^^lipise treba še okrepiti, zato
finančno ministrstvo po-
da se loti tega problema in
^fazreši tudi ta pereča vpraša-
la.
'^r. Rado Bohinc, minister
' znanost in tehnologijo: Za
Sled sejma sicer ni bilo veliko
^^9. v vsakem primeru je to naj-
'P^' dokaz ustvarjalnosti slo-
^"^kega malega gospodarstva,
.^^narodni obrtni sejem je tra-
^'onalen in zelo koristna pri-
^^ilev ter priložnost za sreča-
'^^ Podjetnikov, poslovnežev
^''^nih usmeritev in progra-
Tu se vedno najde nekaj
tistega, kar je zanimivo za vse,
kijih zanima raziskovalno delo.
Torej podjetnike, ki so uspeli
uveljaviti svojo lastno inovaci-
jo ali pa raziskovalni dosežek ra-
ziskovalcev z univerz in institu-
tov. Sejem vsekakor je zanimi-
va in koristna priložnost tudi za
vse tiste, ki se ukvarjajo s teh-
nološkim napredkom v sloven-
skem gospodarstvu.
Rina Klinar, ministrica za
delo, družino in socialne zade-
ve: Na celjskem Mednarodnem
obrtnem sejmu sem prvič, tako
da težko primerjam letošnji se-
jem s podobnimi manifestacija-
mi v preteklosti. Prav gotovo je
to pomemben prikaz vsega, kar
znamo in zmoremo doma, to je
priznanje naši lastni ustvarjalno-
sti.Tudi sodelovanje tujih part-
nerjev kaže, da smo zanimivi
partnerji. Po svoje je malo gos-
podarstvo nekakšna vest gospo-
darstva, ker se velikokrat govo-
ri le o težavah in problemih več-
jih podjetij, o uspešnosti in pri-
zadevnosti manjših podjetnikov
pa premalo slišimo. Zato je prav,
da ob takšnih priložnostih spre-
govorimo o tem, kaj smo in kaj
znamo, ne pa le o tem, česa ne
zmoremo in ne znamo.
Dr. Maks Tajnikar, minister
za gospodarske dejavnosti:
Osebno s.em seveda stalni obi-
skovalec Mednarodnega obrtne-
ga sejma v Celju in za letošnje-
ga bi dejal, daje drugačen kot je
bil doslej. Tokrat je predstavlje-
nih veliko več kvalitetnih izdel-
kov, manj je ali pa človek vsaj
dobi takšen občutek potrošnega
blaga. Morda bo zaradi tega se-
jem za nekatere obiskovalce
manj privlačen, za podjetnike,
obrtnike in celotno gospodars-
tvo pa je to pozitivno. Prepričan
sam, da prav nikomur, ki bo pri-
šel na letošnji sejem, ne bo žal.
Stanislav Kramberger,
predsednik Izvršilnega odbo-
ra OZS: Pri ocenjevanju Med-
narodnega obrtnega sejma mi
največ povedo mnenja tujih raz-
stavljavcev in obiskovalcev. Ti
so letošnji MOS ocenili kot iz-
jemno čisto postavljen in pregle-
den sejem. Izjema je hala C, kjer
je prišlo do napak, na istem pro-
storu se je namreč poleg kovi-
narjev in obrtnikov elektro stro-
ke pojavil madžarski razstavlja-
vec z oblačili. Še vedno se po-
javljajo tudi manjše pomanklji-
vosti pri sami organizaciji, raz-
stavljavci imajo na primer teža-
ve pri priključevanju hladilni-
kov, probleme z električnimi pri-
ključki in podobno. To so stva-
ri, kijih moramo v prihodnje od-
praviti. Zelo lepo je letos urejen
atrij sejmišča, kije bistveno bolj
zračen kot prejšnja leta. Tudi Av-
strijci, s katerimi je na lanskem
sejmu prišlo do nesoglasij, so le-
tos že pohvalili Mednarodni
obrtni sejem. Menim, daje tudi
vodstvo Celjskega sejma spoz-
nalo, da je sejem treba očistiti,
ga narediti zračnega in pregled-
nega. To smo dosegli in to je po
moji oceni ena glavnim pozitiv-
nih novosti letošnjega Medna-
rodnega obrtnega sejma.
Mag. Franc PangerI, direk-
tor Celjskega sejma: Domači in
tuji razstavljavci so letošnji se-
jem že pohvalili in prve ocene
so izredno ugodne. Za razstav-
ljavce so najbolj pomembni po-
slovni rezultati in tudi ti so po
prvih dneh nad pričakovanji.
Veliko pohvalnih besed smo sli-
šali tudi na račun drugačne ure-
ditve atrija, ki je letos bistveno
bolj zračen in lepše urejen kot
prejšnja leta.
Jože Zimšek, župan mestne
občine Celje : Letošnji Medna-
rodni obrtni sejem pomeni po-
noven korak naprej v kvaliteti.
Razstavni prostori so na visoki
kakovostni ravni, tudi estetska
podoba sejmišča je primerna,
najpomembnejše pa je veliko
število kvalitetnih domačih in tu-
jih razstavljavcev. Tudi letos se
je ponovno dokazalo dobro so-
delovanje med Obrtno zbornico
Slovenije in Celjskim sejmom.
Želim, da se takšno sodelovanje
ohrani tudi v prihodnje in da s
skupnimi močmi še naprej pri-
pravljata tako kvalitetne sejme.
Lucija Grobler, Kovinoteh-
na iz Celja: Z obiskom smo ze-
lo zadovoljni, še posebno z vi-
kendom, kije bil pomemben za-
radi končnih potrošnikov, med-
tem ko nas med tednom obišče
več poslovnih partnerjev. Glede
organizacije pa smo letos opa-
zili tudi nekaj premikov na bolj-
še, še posebno kar zadeva orga-
nizacijo prostora, kar pomeni, da
sejemski prostor bolj diha kot
druga leta. Seveda pa imamo tu-
di nekaj pripomb, ki se vlečejo
iz leta v leto. Celjski sejem še
vedno premalo naredi za posa-
meznike, v primerjavi s tem, ko-
likšen finančni vložek je potre-
ben s strani razstavljalcev, da se
dostojno predstavijo.
Marjan Pikelj z Vranskega:
Po mojem okusu je sejem zani-
miv in raznovrsten, zato sem se
tudi odločil, da kupim skrinjo in
štedilnik, saj so cene v tem času
nižje kot drugače.
Nagrajenci 28. MOS
Sinoči so v Modri dvorani Celjskega sejma podelili
priznanja najkakovostnejšim razstavljavcem letošnjega
MOS. Letos prvič so ob tradicionalnih priznanjih zlati,
srebrni in bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije ter
priznanjih Mestne občine Celje podelili tudi posebna
priznanja Celjskega sejma d.o.o. najodmevnejšim
razstavljavcem.
Priznanja Obrtne zbornice Slovenije
Zlati ceh:
♦ Ragosi d.o.o. iz Ljubljane (za računalniške gostinske
sisteme);
♦ Kamnolast Brezavšek d.o.o. iz Kromberg - Nova Gorica (za
fontano žabji raj, stojalo za rože, stojalo za dežnik, klubsko
mizo, nagrobna spomenika, knjigo in lista);
♦ HE!-R-I d 0.0. iz Nazarij (za program brusilnih strojev s
priborom za brušenje žag in krožnih žag)
Srebrni ceh:
♦EMG d.d. iz Žalca (za program za brezžični radijski prenosni
terminal);
♦RIPAK Ribič Edvin s.p. iz Medvod (za polnilno linijo za
ketchup z elektronskim krmilnikom);
♦ Kozmetika Zdenka Kahne s.p. iz Trbovelj (za naravne
kozmetične preparate Kahne iz morskih alg, mineralov,
liposomov in kot novost sadnih kislin);
♦Jekamin, Ježovnik d.o.o. iz Teharij (za vrtno garnituro in
cvetlično stojalo)
Bronasti ceh:
♦Steklarska šola Rogaška Slatina iz Rogaške Slatine (za serijo
vaz št. 1774 in serijo namizni komplet št. 1813);
♦Mizarstvo Jurkovnik iz Šoštanja (za spiralne stopnice);
♦T.R.I. d.o.o. iz Škofje vasi (za turistični informacijski sistem);
♦EMKOR d.o.o.. Tovarna elektromehanskih komponent iz
Rogatca (za navadne žične radiatorje Eterm in kopalniške žične
radiatorje Eterm);
♦KAISER iz Šoštanja (za pakirne in etikirne naprave);
♦ LOGO d.o.o, podjetje logistične opreme iz Lendave (za
visokodvižni paletni viličar BHV 12 i);
♦KOČEVAR & THERMOTRON d.o.o., iz Polzele (a stroje
za točkovno varjenje);
♦ M-GAL, Metod Smrtnik s.p. iz Horjula (za avtomatske
zapornice in pomična drsna vrata z daljinskim krmiljenjem)
Priznanja Mestne občine Celje
♦EMG d.d. iz Žalca (za brezžični radijski prenosni terminal);
♦Marjan Gorišek iz Ljubljane (za plinski varilnik - rezalnik
ML 2);
♦Podjetje BATILES iz Maribora (za lesene igrače iz programa
avtomobili)
Priznanja Celjskega sejma
♦Obrtna zbornica Slovenije (za sodelovanje pri uveljavljanju
MOS);
♦ Kovinotehna d.d. Celje (za kakovostno predstavitev in
dolgoletno sodelovanje);
♦ Wirtschaftskammer Osterreich -Avstrijska gospodarska
zbornica (za kakovostno predstavitev in dolgoletno
sodelovanje);
♦Handvverkskammer fiir Miinchen und Oberbayern - Obrtna
zbornica za Miinchen in Zgornjo Bavarsko (za dolgoletno
sodelovanje in kakovostno sodelovanje).
Domača obrt na MOS
Zanimanje za domačo in umetno obrt v Sloveniji se v zad
njih letih veča, kar dokazuje tudi število razstavljavcev n
letošnjem MOS.
Svetovalec za domačo in umetno obrt pri OZS Goran Lesn
čar Pucko pravi, da je zbornični Odbor za domačo in umetn
obrt tudi letos v okviru MOS poskrbel za prikaz domače in umei
ne obrti na Slovenskem. V hiši obrti v atriju sejmišča je prec
stavljeno 11 različnih dejavnosti, med njimi: lončarstvo, kc
vaštvo, klekljanje, sedlarstvo, pletarstvo, pihanje stekla, sve
čarstvo, lectarstvo, graviranje stekla ter pečarstvo. Mojstri dc
mače in umetne obrti prihajajo iz vse Slovenije. V dvorani A s
s svojimi izdelki domače in umetne obrti predstavlja še 84 sle
venskih razstavljavcev. Celjski sejem in OZS sta tudi letos pc
kazala veliko razumevanja za predstavitev domače in umetn
obrti, prikaz posameznih dejavnosti pa vsako leto v Hišo obr
privabi tudi vse večje število obiskovalcev.
S sejma poročajo Ivana Stamejčič, Irena Saša, Sergcja Mitič,
fotografije Sherpa.
Šff. 37. - 14. september 1995
VROČA TEMA

Skalpel za Don Kihota
Nerazumljive kadrovske odločitve v Splošni bolnišnici Celje odpirajo žarišča nezadovoljstva In dvomov
v Splošni bolnišnici Celje so
letos spomladi uvedli nekaj
organizacijskih sprememb,
skladno s spremenjenim Pra-
vilnikom o organiziranosti, or-
ganizaciji dela in sistemizaciji
delovnih mest. Po tem pravil-
niku, ki ga je sprejel direktor
Splošne bolnišnice Celje mag.
Aleš Demšar, dr. med., veljati
pa je začel sredi junija letos,
naj bi bolj smotrna organiza-
cija dela izboljšala in pocenila
delo v nekaterih tim. parame-
dicinskih delih delovnega pro-
cesa. Takšne spremembe naj bi
narekovale predvsem narašča-
joče izgube, ki regijsko zdrav-
stvo, bolnišnico pa še posebej,
pehajo v vedno globlje brezno
tehničnega in tehnološkega
zaostajanja za razvitim
svetom.
Združevanje
vzdrževalcev
Junijske spremembe so
močno posegle v organizacijo
dela v bolnišnični Službi za
preskrbo in vzdrževanje. Gre
za več enot v okviru te službe
oziroma za delavce, zaposlene
v toplarni, mehanični delavni-
ci in pralnici. Gre za pomemb-
na strokovna opravila v okviru
omenjene službe, bistvo nove
organiziranosti pa je v združe-
vanju posameznih strokovnih
oziroma vzdrževalnih opravil
v novi, večji enoti, in ta se po
novem imenuje Toplarna in
instalacije. Zdaj je namesto,
treh vodij oddelkov (toplarne,
mehanične delavnice in pral-
nice) en sam vodja.
»Zaradi učinkovitejšega iz-
vajanja vzdrževalnih del, raci-
onalizacije poslovanja, boljše
izrabe delovnih sredstev in de-
lovnega časa, se del dejavnosti
— vzdrževanje postrojenj in na-
prav Tehnično vzdrževalne
službe in Pralnice - organiza-
cijsko vključuje v enoto To-
plarna in instalacije... Zaradi
zgoraj navedenega je od 16. 8.
1995 dalje vaš vodja g. Silve-
ster Skutnik, vodja Toplarne
z instalacijami, ki bo vodil in
organiziral delo v enoti in vas
neposredno razporejal k de-
lovnim nalogam. V želji, da bo
delo v novi enoti uspešno in
korektno, vas lepo pozdravlja-
mo,« je zapisano v enem izmed
mno^ dopisov, ki si jih že
nekaj mesecev pošiljajo glavni
akterji v zadevi, ki je v celjski
bolnišnici dvignila že preveč
nepotrebnega prahu. Pod citi-
rani dopis, poslan Rudolfu Ba-
novšku, donedavna še vodji
mehanične delavnice, sta se 8.
avgusta letos podpisala direk-
tor Splošne bolnišnice Celje
mag. Aleš Demšar in Štefka
Presker, pomočnica direktorja
za kadrovske in splošne zade-
ve. Zakaj je Rudolf Banovšek
nezadovoljen s postopki in od-
ločitvami nekaterih vodilnih
v bolnišnici?
Pomisleki in uradna
pritožba
Ko so se zaposleni v meha-
nični delavnici oktobra lani
seznanili s predlogom omenje-
ne reorganizacije, so vsebini
dokumenta v glavnem pritrdi-
li. Združitev posameznih
vzdrževalskih služb v večjo
enoto, ki bi po novem imela
enega samega vodjo, se jim je
zdela smotrna, imeli so le po-
misleke glede usposobljenosti
človeka, .ki naj bi po novem
vodil strokovno precej razno-
lika opravila, med katerimi je
tudi izredno zahtevno vzdrže-
vanje medicinskih plinov.
Vodja enote Toplarna in in-
stalacije bi moral biti zares
večstranski tehnični strokov-
njak in dober organizator de-
la, takšnega pa je težko najti,
so vzdrževalci že od lanske je-
seni dalje premlevali zadevo.
Najbolj jim je šlo v nos to, da
je vodstvo bolnišnice tako re-
koč že imelo v mislih ime člo-
veka, ki naj bi prevzel vodenje
nove organizacijske enote.
S tem imenom pa se delavci
v mehanični delavnici nikakor
niso mogli sprijazniti. »Nihče
od podpisanih delavcev ni
proti temu, da je prišlo do re-
organizacije Službe za preskr-
bo in vzdrževanje, prav tako
smo vsi neposredno zainteresi-
rani, da bi bilo v bodoče delo
bolj učinkovito.. .Vsi pa zatr-
jujemo, da takšni cilji pod
vodstvom g. Skutnika ne bodo
in ne morejo biti doseženi. Že-
limo si vodje, ki bo strokovno
in tehnično tako sposoben, da
bo vedel in znal izpeljati raci-
onalizacijo poslovanja v naši
enoti, prav tako pa mora biti
vodja enote človek, ki ima tudi
moralne in druge človeške
kvalitete. To pa g. Skutnik
prav gotovo ni,« so prizadeti
vzdrževalci (med drugim) na-
vedli v protožbi zoper imeno-
vanje Silvestra Skutnika za
vodjo enote Toplarna in insta-
lacije. To pritožbo z dokaj ob-
širno obrazložitvijo in navede-
nimi dokazi so 11. 8. 1995 na-
slovili na Ministrstvo za
zdravstvo R Slovenije (mini-
stra dr. Božidarja Voljča), na
Splošno bolnišnico Celje (di-
rektorja mag. Aleša Demšarja)
in na Svet zavoda.
Izkušnja
z revolverjem
Delavci v vzdrževalnih eno-
tah naj bi imeli s predvidenim
novim vodjem Toplarne in in-
stalacij neprijetno izkušnjo že
oktobra leta 1990, ko naj bi le-
ta enemu izmed vzdrževalcev
grozil z revolverjem, pa tudi
sicer naj bi Silvester Skutnik
s svojim načinom komunicira-
nja slabo vplival na razpolože-
nje med delavci. Gre za gola
natolcevanja delavcev, ker se
je novi šef nemara komu kdaj
osebno zameril? Gre morda za
nezadovoljstvo, ker ta mož ka-
ni v delovni proces vnesti več
reda in discipline?
Dvom v resničnost nekate-
rih navedb vzdrževalcev neko-
liko razblini pravnomočni
sklep Okrajnega sodišča v Ce-
lju z dne 1. junija 1995, po
katerem je bilo Silvestru
Skutniku dokazano, da je sto-
ril kaznivo dejanje po čl. 145/1
KZ R Slovenije (Ogrožanje
varnosti). V izreku sodnega
sklepa (opomina po 61. členu
KZ) je bil obdolženi kaznovan,
ker »je ogrožal varnost večih
oseb z resno grožnjo, da bo na-
padel njihovo življenje in telo
s tem, da je 4. oktobra 1994
okoli 13. ure v Celju na dvoriš-
ču Splošne bolnišnice Celje
pred stavbo preventivne enote
vzdrževanja najprej zagrozil
Rudolfu Banovšku, da ga bo
ustrelil, nato pa zagrozil Ba-
novšku ter še Alešu Majceniču,
Martinu Polaku in Damjanu
Piršu, da jih bo z revolverjem
postrelil >kot zelence<, s tem pa
je pri vseh štirih, ki so vzeli
grožnjo povsem resno, vzbudil
občutek strahu in osebne
ogroženosti...« Torej je šlo že
za drugi primer hujšega kon-
flikta s sodelavci.
Opozorila brez haska
Da je predvideni novi vodja
Toplarne in instalacije nepri-
merna oseba, je Rudolf Banov-
šek s sodelavci vodstvo bolniš-
nice začel opozarjati že lansko
jesen, ko je dal tudi pisno po-
budo za uvedbo disciplinskega
postopka zoper Silvestra
Skutnika zaradi hujše kršitve
delovnih dolžnosti. V pobudi
je incident z dne 4. oktobra
1994 natančno opisal in pred-
lagal dokaze za izvedbo po-
stopka. O tem je z dopisom
z dne 18. oktobra obvestil tudi
direktorja Demšarja in po-
močnico direktorja za kadrov-
ske in splošne zadeve Presker-
jevo.
Rudolf Banovšek je pričako-
val, da bodo koga od vodilnih
zanimali ali zaskrbeli očitno
do kraja skrhani odnosi med
vzdrževalci in človekom, ki
naj bi postal njihov vodja, pa
nič. Vodstvo je še kar naprej
vztrajalo pri kadrovski rešitvi,
postavitvi Silvestra Skutnika
za vodjo enote Toplarna in in-
stalacije. Silvester Skutnik je
v bolnišnici zaposlen dvanajst
let, pred reorganizacijo je bil
vodja enote Toplarna, po po-
klicu je avtomehanik, opravil
je tudi delovodsko šolo ter te-
čaj za kurjača.
Odpoved
Namesto da bi se vodstvo
bolnišnice p(^trudilo in rešilo
nesoglasja z neposrednimi sti-
ki, pogovori s prizadetimi
stranmi, je vztrajalo pri svo-
jem, in to še potem, ko je vede-
lo za sklep Okrajnega sodišča,
po katerem je bil Silvester
Skutnik spoznan za krivega in
kaznovan. Če nič drugega, bi
se v vodstvu bolnišnice morali
vprašati, kakšno bo delovno
vzdušje v enoti, kjer delavci
svojega šefa ne cenijo in s ka-
terim imajo že lep čas različne
konflikte. Namesto tega pa je
Rudolf Banovšek dobil 7. juli-
ja letos v roke sklep o prene-
hanju delovnega razmerja za-
radi neupravičene odsotnosti
z dela. Banovšek pa ima doka-
ze o tem, da je bil v spornih
dneh v bolniškem staležu, zato
je o neosnovanem sklepu
o prenehanju delovnega raz-
merja obvestil direktorja bol-
nišnice. Nanj in na Preskerje-
vo je 8. avgusta 1995 naslovil
tudi zahtevo za izvedbo disci-
plinskega postopka zoper Sil-
vestra Skutnika na osnovi nje-
gove pobude z dne 6. 10. 1994
in sldepa Okrajnega sodišča
Celje z dne 1.6.1995. Banovšek
se je pritožil tudi na sklep
o prenehanju delovnega raz-
merja.
Disciplinski postopek zoper
Silvestra Skutnika še do danes
ni bil sprožen, Rudolf Banov-
šek pa po vrnitvi z bolniškega
staleža ni imel več dela. Jože
Čemelč, vodja službe za pre-
skrbo in vzdrževanje, naj bi
mu prepovedal vstopiti na de-
lovno mesto, in to kljub temu,
da je imel vse potrebne dokaze
o tem, da je bil Banovšek v ča-
su sporne odsotnosti z dela res
bolan in v bolniškem staležu
ter da ga je sproti obveščal
o trajanju bohiškega staleža
in ponovnem prihodu na delo.
Banovšek trdi, da je bolniške
liste pravočasno predložil in
da so se ti takrat nekje skriv-
nostno »izgubili«. No, bolniški
listi so zdaj že lep čas na pra-
vem naslovu, pa bi zato kazalo
uradno in po vseh pravilih
preklicati sklep o prenehanju
delovnega razmerja in Banov-
šku izplačati osebne dohodke
od tistega dne dalje, ko mu je
s sklepom prenehalo delovno
razmerje, pa še do kakšnega
drugega denarnega nadome-
stila bi bil upravičen po kolek-
tivni pogodbi. Ne, nekomu je
Banovšek napoti, pa se zato
ostali vzdrževalci sprašujejo,
kdo je naslednji na vrsti.
Rudolf Banovšek pravi, da
bo šel v iskanju pravice zase
do konca. Predvsem zaradi te-
ga, ker mu od oktobra lani do
danes ni nihče resneje prisluh-
nil, še manj ostalim vzdrževal-
cem, ki vodstvo bolnišnice že
dlje časa opozarjajo na nepra-
vo kadrovsko potezo. Pa zato,
ker je šele v spornem sklepu
o prenehanju delovnega raz-
merja uradno izvedel, da ni
več vodja mehanične delavni-
ce. Kakšnega sklepa (doku-
menta) o razporeditvi na dru-
go delovno mesto namreč še do
danes ni prejel, pa je od uved-
be reorganizacije preteklo že
četrt leta. Do konca bo šel tudi
zato, ker mu je direktor bol-
nišnice že 11. avgusta pismeno
sporočil, da je pravni službi
odstopil zahtevo za izvedbo
disciplinskega postopka zoper
Silvestra Skutnika in da bo na
podlagi ugotovitev pravne
službe Splošne bolnišnice Ce-
lje sprožil ustrezen disciplin-
ski postopek. Takšen postopek
še do danes ni bil sprožen, pa
so od dneva pravnomočnosti
sklepa Okrajnega sodišča Ce-
lje minili že trije meseci. »Le-
nobnost« bolnišničnega koles-
ja (del uprave) je prav nena-
vadna ob dejstvu, da so s po-
stopkom zoper Rudija Banov-
ška pohiteli, pa tudi sklep
o prenehanju delovnega raz-
merja je Banovšek zelo hitro
prejel in bil potem ob službo in
ob plačo. Zdaj je doma in ča-
ka, da mu kdo sporoči, da
sklep o prenehanju delovnega
razmerja z dne 7. julija 1995 ni
zakonit ter da se kdo spomni,
da mu je bila s takšnim skle-
pom povzročena tudi precejš-
nja gmotna škoda. Da je mera
polna, je tudi njegova pritožba
(z dne 19. 7. 1995) na nezako-
nit sklep o prenehanju delov-
nega razmerja še danes brez
uradnega odgovora pravne
službe.
Tako se ne dela
Tako pa se z delavci ne dela,
ne glede na to kolikšen in kak-
šen je njihov prav. Podvomiti
v postopke in odločitve vodil-
nih in opozarjati na napake
imajo najbrž pravico. Tudi ali
pa predvsem na takšne hude
napake, ki se pokažejo ob
skladiščenju infektivnih od-
padkov, pa na tiste, ko je zara-
di reorganizacij skih kadrov-
skih sprememb moteno delo
v službi za oskrbo z medicin-
skimi plini. Kakšne so možne
posledice takšnih napak oziro-
ma motenj, pa je odgovornim
v Splošni bolnišnici Celje
menda dovolj jasno.
MARJELA AGREŽ
Drugi krog
LJUBLJANA, 6. septen
bra (Večer) - Potem ko j
komisije za pritožbe pri i
birnem postopku letošn
ga vpisa na univerzi konč
le delo in v Ljubljani poj
tivno rešile okrog 15 o
stotkov vlog, v Maribo
pa 31 odstotkov, se lahko
kandidati za vpis pripravi-
jo na drugi krog. Tretjo
prijavo, za katero bodo za-
čeli prodajati obrazce po
15. septembru, morajo od-
dati najkasneje do 1. okto-
bra na šolo, na katero se
želijo vpisati. Do 10. okto-
bra bodo vedeli vsi, ali so
sprejeti. Tehniške in nara-
voslovne fakultete so napo-
vedale, da bodo ponudile še
dodatni vpis.
Primorska
univerza
PIRAN, 6. septembra
(Delo) - Ministrstvo za šol-
stvo in piranska občina sta
podpisala dogovor
o ustreznih spremembah
prostorskih načrtov piran-
ske občine. To naj bi pome-
nilo, da bo na območju
zdajšnje pomorske šole,
počitniškega naselja Koro-
tan, jadralnega kluba in
čolnarne zrasla tretja slo-
venska univerza oziroma
primorsko visokošolsko
središče.
Nova posojila
LJUBLJANA, 6. septem-
bra (Delo) - Stanovanjsk:
sklad RS je napovedal nov^
razpisa stanovanjskih p#
sojil. Za nakup in obno^
starih stanovanj bo tokral
na voljo 700 milijonov to-
larjev, neprofitnim stano-
vanjskim organizacijam pa
naj bi sklad ponudil okrog
1,47 milijarde tolarjev. Po-
sojilni pogoji bodo stan-
dardni, razpis pa bo name-
njen izključno tistim, ki pr-
vič rešujejo stanovanjsko
vprašanje. Prednost bodo
imele mlade družine.
Carreras osvojil
Slovenijo
LJUBLJANA, 11. sep-
tembra (Delo) - Znameniti
španski operni pevec Jose
Carreras je imel pred šte-
vilno publiko, ki je do zad-
njega kotička napolnila
Cankarjev dom, zelo od;
mevni in težko pričakovani
koncert. Carreras se je pred
koncertom pogovarjal tudi
s predsednikom Milanom
Kučanom in ga obvestil, da
bo 20 tisoč dolarjev hono-
rarja, ki bi ga dobil za tele-
vizijski prenos koncerta,
podaril hematološki kliniki
v Ljubljani.
Divje Odlagališče razburja krajane
Odpadki v Gmajni zagotovo niso le problem tamkajšnjih prebivalcev
Ljudje v naselju Breg pri Polzeli
imajo že nekaj let velike težave z div-
jim odlagališčem odpadkom v njihovi
neposredni soseščini. V zadnjem času
se je na območju Gmajne spet nakopi-
čila gora odpadkov, čeprav v občini za
problem vedo, pa zahteve ljudi očitno
letijo na gluha ušesa.
Kljub prepovedi ljudje iz celotne
Savinjske doline v Gmajno, kot tiste-
mu delu po domače pravijo vaščani,
vozijo vse mogoče odpadke. Na tem
črnem odlagališču se je znašla vsa mo-
goča navlaka, od starih aparatov do
ostankov gradbenega materiala in
drugih odpadkov, od katerih se širi
smrad daleč naokoli. Razen tega so
ljudje brez pomanjkanja čuta do oko-
lja na to smetišče začeli zlivati tudi
odpadna olja. Velik kup smeti seveda
ni prijeten na pogled, poleg tega pa se
ljudje bojijo, da se bodo v njihovi bli-
žini pojavile podgane ali da se bodo
začele pojavljati kakšne nalezljive bo-
lezni. To bi nenazadnje moralo skrbeti
tudi inšpekcijske službe, saj se odlaga-
lišče odpadkov širi na vodnovarstveno
območje pitne vode.
Vse dosedanje prošnje in zahteve
krajanov so naletele na gluha ušesa,
bodisi na žalski občini, inšpekcijskih
službah, celjski Komunali in krajevni
skupnosti Polzela. V Gmajni sicer stoji
kontejner, ki so ga v okviru pomladan-
ske akcije očistili, lani so krajani tudi
zasuli teren, a je bilo že v kratkem spet
vse po starem. Zato bi bilo po nmenju
tamkajšnjih prebivalcev treba odlaga-
lišče zagraditi z mrežo in tako fizično
preprečiti dovoz odpadkov.
Vodja oddelka za prostor v žalski
občini Slavko Šketa je na vprašanje,
kako bodo rešili ta problem povedal,
da razmere na Bregu pri Polzeli sicer
poznajo, problem pa je po njegovih
besedah v tem, ker se premalo ljudi
vključuje v organiziran odvoz odpad-
kov. Problem črnih odlagališč po bese-
dah Škete v občini rešujejo z vsakolet-
nim odvozom odpadkov v okviru očiš-
čevalnih akcij. Konkretno je občina
krajevni skupnosti Polzela za sanacijo
črnih odlagališč marca in aprila letos
plačala milijon tolarjev. Tudi Slavko
Sketa meni, da to ni rešitev, ker bi za
redni odvoz potrebovali še bistveno
več denarja, tega pa občina nima, reši-
tev je le v vključevanju ljudi v organi-
ziran in sprotni odvoz odpadkov. Ske-
ta nadalje odkrito priznava, da in-
špektorji v primeru črnih odlagališč ne
odigravajo svoje vloge, tudi ob more-
bitnih prijavah krivci niso kaznovani.
Poleg tega je onesnaževalce okolja mo-
goče prijaviti le s pomočjo prič, po-
stopki pa trajajo po dve leti. Vodja
oddelka za prostor v žalski občini je
obenem obljubil, da bodo poskrbeli za
ureditev črnega odlagališča v Gmajni,
najbrž pa bi morali za rešitev tega
problema več storiti tudi v sami kra-
jevni skupnosti Polzela. Če problema
s skupnimi močmi ne bosta rešili žal-
ska občina in krajevna skupnost da-
nes, se bo morala jutri z njim tako in
tako spoprijeti bodoča nova občina
Polzela.
IB
ZLATAR KRAGL IVAN IZ ŽALCA
ZOPET PRESENEČA!
Poseben sejemski popust 10% vsakemu
ki bo imel v žepu vstopnico z ogleda
Mednarodnega obrtnega sejma v Celju.
Ugodnost popusta velja do sobote,
16. septembra.
Pohitite v Žalec.
Zlatar Kragl Ivan in popust čakata na va^
Šff. 37. - 14. september 1995

DOGODKI
lHled včeraj in jutri
ii0 slavnostni seji žalskega občinskega sveta so podelili tudi
priznanja Inovatorjem
y spomin na 6. september
igta 1868, ko je bil na južni
strani današnje železniške po-
jgje v Žalcu II. slovenski ta-
bor, praznujejo v Žalcu svoj
((bčinski praznik. Kot je zna-
so zbrani na drugem slo-
^,g„skem taboru sprejeli reso-
lucijo- s katero so podpisniki
^litevali, da se vzpostavi
enotna slovenska dežela - Ze-
jinjena Slovenija, v kateri se
1^ uporabljal izključno slo-
venski jezik.
Slavnostne seje, ki je bila
minulo soboto v Zadružnem
domu v Trna vi, so se poleg
predstavnikov občinskega
sveta, župana Milana Dobni-
]{a, predstavnikov političnih
strank ter številnih občinskih
jjj krajevnih organizacij oziro-
nia društev, udeležili tudi šte-
vili gostje iz sosednjih občin,
■fi so Žalčanom šteli v prid
najbolj to, da se vsako leto ob
občinskem prazniku sestanejo
na slavnostni seji v drugem
Icraju oziroma v drugi krajevni
skupnosti. Letos so se tako pr-
vič po letu 1977 znova sestali
v Tmavi, prijazni vasici, ki je
le nekaj sto metrov v smeri
proti severu oddaljena od ma-
gistralne ceste Celje-Ljublja-
na. Razlog za to pa je bilo tudi
slovesno odprtje novozgrajene
nadomestne šole in pa vrtca
v Tmavi.
Slavnostna seja se je pričela
z enournim kulturnim progra-
mom, v katerem so sodelovali
Oktet iz Gomilskega ter učenci
Osnovne šole Tmava. V imenu
krajanov je zbrane pozdravil
predsednik KS Tmava Boris
Fišer. Predsednik žalskega ob-
činskega sveta, Franjo Zolnir,
je predstavil zgodovino občine
ter osvetlil nekatere pomemb-
ne pridobitve, na kratko pa je
spregovoril tudi o načrtih za
prihodnje. Sledile so čestitke
gostov Žalčanom iz drugih ob-
čin, župan Milan Dobnik pa je
v imenu občine podelil tudi
občinska priznanja za inovaci-
je. Gostje so si nato skupaj
ogledali nove prostore osnov-
ne šole in vrtca v Tmavi.
A. LEDNIK
Foto: TONE TAVČAR
Žalski inovatorji leta: Jurij Pešec, Rudi Kronovšek in Matjaž
Grobelnik.
Pohod
puntarlev na
Ojstrico
v soboto, 16. septembra, bo-
do v Grajski vasi, Miklavžu in
na Ojstrici obeležili 360-letni-
co II. kmečkih uporov na Slo-
venskem.
Prireditev, ki jo organizira
občina Žalec, se bo pričela ob
9. uri v Grajski vasi z zborom
puntarjev, nato bo slovesna
maša in kultumi program, ki
ga bo s slavnostnim govorom
zaključil predsednik SDSS Ja-
nez Janša. Po končanem pro-
gramu v Grajski vasi se bodo
puntarji odpravili v Miklavž,
kjer jih bo ob prihodu pozdra-
vil žalski župan Milan Dobnik
ter obenem slavnostno odprl
novo asfaltno cesto, dolgo
4 kilometre. Po govoru mini-
stra za kmetijstvo in gozdar-
stvo Jožeta Osterca se bodo
puntarji povzpeli na Ojstrico,
kjer se bo ob 14. uri nadaljeval
kultumi program.
Ob številnih instrumental-
nih in vokalnih izvajalcih bo
zgodovinsko plat dogodka
predstavil znani slovenski pu-
blicist Tone Partljič, slavnost-
ni govornik pa bo zunanji mi-
nister Zoran Thaler.
Prireditev, ki naj bi po prvih
ocenah stala od 1,5 do 1,7 mili-
jona tolarjev, so omogočili ob-
čina Žalec, Cestno podjetje
Celje, Podjetje Krajnc, Plima
d.o.o. Žalec, Zavarovalnica
Triglav Celje, Hmezad export
import Žalec, KIV Vransko,
LDS Žalec, Poslovna skupnost
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije Celje, Minerva Ža-
lec, Banka Celje in drugi.
B. JANČIČ
Poi stoietja
od vrnitve
V neileUo spominska proslava v Brestanici
Društvo izgnancev Sloveni-
je ter Skupnost borcev in akti-
vistov Kozjanskega priprav-
ljata spominsko proslavo v po-
častitev 50-letnice zmage nad
nacifašizmom in vrnitve izg-
nancev. Osrednja državna
proslava bo v nedeljo, 17. sep-
tembra ob 11. uri, na rajhen-
burškem gradu v Brestanici.
Gre za grad, ki je bil med
drugo svetovno vojno preseli-
tveno taborišče za izgon Slo-
vencev v različne dežele, naj-
več v Nemčijo, nekaj pa tudi
v Srbijo in na Hrvaško. Skozi
taborišče se je zvrstilo približ-
no 45 tisoč nesrečnih rojakov,
ki so jih v Nemčiji naselili
v delovna taborišča, od tam pa
na delo v tovame, rudnike ter
na polja. Nacisti so namerava-
li izgnati nad 200 tisoč Sloven-
cev, vsakega tretjega s Štajer-
skega ter z Gorenjskega. De-
jansko jim je uspelo izgnati 80
tisoč ljudi, pri čemer so všteti
tudi tisti, ki so se izognili izgo-
nu z begom v takoimenovano
Ljubljansko pokrajino.
Po podatkih muzeja izgnan-
cev na rajhenburškem gradu
so prvi slovenski izgnanci mo-
rali zapustiti domove 7. junija
1941, zadnji pa 30. julija 1942.
Največ so jih pregnali v Nem-
čijo in sicer 45 tisoč, na Hrva-
ško ter v Bosno 12 tisoč, v Sr-
bijo pa 8 tisoč. Preostali med
80 tisočimi so tisti, ki so bežali
v takoimenovano Ljubljansko
pokrajino. V nekaterih prede-
lih ob Sotli in Savi so nacisti
izgnali celo po 83 odstotkov
prebivalstva, pustili pa le ti-
ste, ki so jih nujno potrebovali,
na primer cestarje ali železni-
čarje.
Vrnitev izgnancev po koncu
vojne je pomenila novo trplje-
nje. Zaradi povojnih razmer so
se vračali tudi po dva ali tri
mesece. Med prevozom so bili
pogosto brez hrane, voda na
postajah pa je bila še marsikje
zastmpljena. Nekaj starejših
ter otrok je tako med vrača-
njem umrlo.
Na rajhenburškem gradu,
v Muzeju političnih zaporni-
kov, intemirancev in izgnan-
cev, so štiri različne muzejske
zbirke: o izgnancih, političnih
zapornikih in intemirancih,
o menihih trapistih, ki so žive-
li na tem gradu do dmge sve-
tovne vojne ter o zgodovini
Brestanice. Muzej si je mogoče
ogledati vsak dan, z izjemo po-
nedeljka ter praznikov, (med
10. in 17. uro, ob nedeljah pa
do 15. ure).
BRANE JERANKO
Začetek osrednje državne pro-
slave bo ob 9. uri, ko bo zah-
valna maša in zadušnica za
izgnance v brestaniški bazili-
ki. Ob 10.30 bodo odkrili spo-
minsko obeležje izgnancem ob
znani Cesti spominov, nad
osrednjim spomenikom, za-
tem, ob 11. uri, pa bo na gradu
Rajhenbui^ proslava ter od-
kritje spominske plošče v graj-
skem prostoru. Med uglednimi
gosti bosta predsednik države,
Milan Kučan ter predsednik
državnega zbora, Jožef Školjč.
Nova šola v Trnavi
z odprtjem nove nado-
mestne šole, ki so jo zgradili
namesto stare v Orli vasi, Id
je na trasi avto ceste Arja
vas-Vransko, so v žalski ob-
čini zaključili praznovanja
|ob občinskem prazniku.
Nova šola je sodoben ob-
jekt, ki meri 550 kvadratnih
•netrov. V njej sta dve učilni-
ci, mala šola in vrtec ter vsi
pripadajoči prostori, potreb-
^ za nemoteno delovanje.
Za gradnjo šole so morali.
odšteti 95 milijonov tolarjev,
ki so jih v celoti namenili iz
sredstev za gradnjo avto ce-
ste. Uradne otvoritve so se
poleg učencev, varovancev
šole in vrtca ter številnih
krajanov in predstavnikov
občine udeležili še minister
za šolstvo in šport dr. Slavko
Gaber, minister za promet in
zveze dr. Jože Umek in di-
rektor Darsa Jože Brodnik.
Šolo je odprl dr. Slavko Ga-
ber in pri tem izrazil zado-
voljstvo, da so ob nadomest-
ni gradnji našli skupen jezik
tako z Darsom kot s krajem,
v katerem je nova šola, obe-
nem pa je vsem položil na
srce, naj skušajo najti sku-
pen jezik tudi ob drugih pri-
ložnostih, ko gre na primer
za šolstvo, pa naj si bo to
glede prostorov ali ravnate-
ljev, o katerih se prav ta čas
v žalski občini dviga precej
hude krvi. Ob tej slovesni
priložnosti so se v bogatem
kulturnem programu pred-
stavili učenci in najmlajši iz
vrtca iz Tmave in Prebolda.
TONE TAVČAR
Bo IVIerxov blagovni center oživel?
^ času MOS bodo CelianI Vladi RS predstavili predlog za oživitev regijskega
vfoslstičnega oskrbovalnega centra
Na novo oživljeni regijski grosistični
•Oskrbovalni center, ki naj bi zrasel
* ponovnim podružbljanjem nekdanje-
Sa Blagovnega centra Merx, bi bil v la-
I*' Mestne občine Celje, za njegovo de-
'ovanje pa so trgovci širšega celjskega
piJniočja že dlje časa zainteresirani. Ta
"•teres se je po odprtju Centra Inter-
^Par še povečal.
Skladno s 30. členom Statuta Mest-
'^^ občine Celje so v občinski upravi
^'[^d kratkim imenovali začasno komi-
oziroma delovno skupino, ki naj bi
^fipravila predlog za ureditev status-
"^^ga položaja nekdanjega Blagovnega
l^^^tra Merx. Kot je znano, se je pred
Blagovni center razdrobil in priva-
tiziral po delih, zdaj pa naj bi se glede
na odredbo družbenega pravobranilca
vnovič podružbil. V Celju so prve se-
stanke z zainteresiranimi trgovci pri-
pravili že spomladi, po odprtju Centra
Interspar pa je interes domačih trgov-
cev za sodelovanje na regijski ravni ter
oživitev regijskega grosističnega oskr-
bovalnega centra še večji.
Delovna skupina, ki jo sestavljajo
Franc Ban, Venčeslav Zalezina, Maks
Maček, Marjan Babic, Ivan Grobler,
Franc Petauer in Darja Pavlina, se je
doslej sestala že dvakrat, v času MOS,
ko bo Celje obiskalo veliko vladnih
predstavnikov, pa naj bi zanje pripra-
vili tudi predstavitev svojega predloga
za statusno ureditev blagovnega
centra.
Celjski župan Jože Zimšek, ki se je
med prvimi zavzel za takšno statusno
in lastninsko preoblikovanje blagov-
nega centra, je prepričan, da je ena od
razvojnih vizij Celja prav oživljanje in
večanje obsega trgovske dejavnosti
v občini in regiji. Po zadnjih podatkih
je celjsko območje po svoji trgovski
moči na tretjem mestu v državi, z od-
prtjem trgovskega kompleksa Inter-
spar pa se bo najverjetneje že v krat-
kem približalo oziroma prehitelo dru-
gouvrščeno koprsko območje.
rVANA STAMEJČIČ
RiftSki akademiki
obiskali Gorenje
Delegacija Inženirske aka-
demije Ruske federacije iz
Moskve, ki je pred nedavnim
obiskala našo državo, si je
v petek, 8. septembra, skupaj
s predstavniki ljubljanske Fa-
kultete za strojništvo ogledala
proizvodnjo v Gorenju Gospo-
dinjski aparati ter razstavni
prostor v poslovni zgradbi Go-
renja.
Inženirska akademija
v Moskvi deluje peto leto,
v tem času pa so spoznali nad
3000 novih tehnologij v več
kot 30 državah sveta, od Švice,
Italije, Velike Britanije do
ZDA. Izredno presenečeni so
bili tudi ob obisku v Gorenju.
Vodja delegacije dr. Boris Vla-
dimirovič Gusev je ob tej pri-
ložnosti povedal, da je proiz-
vodnja v Gorenju naredila na-
nje močan vtis, še zlasti zato,
ker je organizacija proizvod-
nje na tako visoki ravni, prav
tako visoki pa sta kultura dela
in tehnična raven proizvodnje.
Gostje iz Moskve so izrazili tu-
di prepričanje, da se bodo nji-
hovi stiki z Gorenjem nadalje-
vali v obojestranskem inte-
resu. H. JERČIČ
Nova lekarna na Planini
v okviru praznovanja šentjurskega občinskega praznika bo
v soboto na Planini pri Sevnici odprtje lekarniške postaje. Ta je
odslej v novih, večjih prostorih domače zdravstvene postaje.
Lekarniška postaja obsega približno petdeset kvadratnih
metrov površine, v njej pa bodo na razpolago tudi zdravila brez
recepta, ortopedski pripomočki, različna kozmetika ter izdelki
za potrebe veterine. Postaja spada v okvir javnega zavoda
Lekarne Sevnica, lokal pa je za Planino pomembna pridobitev.
Z njim so delno rešili tudi problem prevelike zdravstvene po-
staje.
Odprtje bo ob 11. uri, trak pa bo prerezal šentjurski župan,
Jurij Malovrh.
B. J.
Popravili lokalne
ceste
Minuli konec tedna so se
člani vitanjskega občinskega
sveta zbrali na deveti redni se-
ji. Tokrat so se posvetili pred-
vsem sanacijam krajevnih in
lokalnih cest na območju obči-
ne. Prav teh dneh z vzdrževal-
nimi deli na cestah namreč že
končujejo.
Po besedah Gorazda Frica,
referenta za ceste, se je lokal-
na samouprava na področju
modernizacij cest v območju
bivše skupne občine Slovenske
Konjice izkazala zelo pozitiv-
no. Tako je samo občina Vita-
nje letos za ceste namenila 20
milijonov tolarjev, torej skoraj
toliko, kot lansko leto cela
bivša konjiška občina. Denar
so porabili za preplastitev pri-
bližno sedmih kilometrov lo-
kalnih cest. V občini pa zak-
ljučujejo tudi s sanacijami
drugUi cest in sicer po progra-
mu, ki ga je občinski svet spre-
jel aprila letos. Ta je obsegal
nasip gramoza, ureditev od-
vodnjavanja in grederiranje
na skupno 26 kilometrih lo-
kalnih in krajevnih cest, ki so
bile v skoraj neprevoznem sta-
nju. V treh mesecih so načrto-
vana popravila cest izvedli in
zato porabili dobrih 9 milijo-
nov tolarjev.
B.Z.
REKLI SO
Ivan Kuder, predsednik krš-
čanskih demokratov občine
Žalec: »Namen našega sreča-
nja na Gori Oljki je bil, da se
vsi člani sestanejo in'se med
seboj pogovorijo. Obenem pa
so imeli priložnost pogovoriti
se s svojimi vodilnimi in dele-
gatom, oziroma predstavni-
kom stranke iz Ljubljane Na-
cetom Polajnerjem. To je bil
tabor v malem, kakor ima
stranka cele Slovenije svoj ta-
bor, tako smo ga pripravili tu-
di mi na Gori Oljki. Svoje zbo-
rovanje smo obogatili še s sv.
mašo, ki jo je bral polzelski
župnik Jože Kovačec, oktet
Adoramus pa nam je zapel ne-
kaj pesmi.«
T. TAVČAR^
Šff. 37. - 14. sepffember 1995
immm
KULTURA
5,
Odkritje iz romanske dobe
Na Florjanu pri Gornjem Gradu so obnovili cerkev sv. Primoža In FelIcIJana — Pod
ometom najprej odkrili dve romanski okenci
v minulih letih so na ob-
močju gornjegrajske župnije
obnovili znamenito katedralo
v Gornjem Gradu in cerkev
v Lenartu, nakar so se letos
odločili, da bodo pristopili tu-
di k obnovitvi cerkve sv. Pri-
moža in Felicijana na Florja-
nu. Obnovljeno podobo cerkve
je v petek, 8. septembra, bla-
goslovil mariborski škof dr.
Franc Kramberger.
Pred ogledom obnovljene
znamenitosti so predstavniki
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje in
gornjegrajske občine ter žup-
nije na tiskovni konferenci po-
drobneje predstavili, kakšna
so bila obnovitvena dela, pri
tem pa so strokovnjaki še po-
sebej opozorili na presenetlji-
vo odkritje. Pod snetim ome-
tom sta se namreč prikazali
dve romanski okenci, to pa je
le še potrdilo dejstvo, da ima
prenekatera cerkev ohranjeno
starejše jedro, kot so doslej
domnevali. »Ladja ne nosi no-
benega znamenja starosti na
sebi, in vendar mora biti sta-
ra,« je že leta 1905 zapisal Av-
guštin Stegenšek v Gomje-
grajski dekaniji in zaključil,
da najverjetneje sodi v začetek
17. veka ali v romansko dobo.
Kaže, da je imel prav.
Na zavodu za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
v letošnjem letu sprva niso
predvideli kakšnih nadaljnjih
stavbnih raziskav v notranjo-
sti cerkve, saj je že načrtovana
obnovitev terjala veliko dela
in denarja. Tako so zamenjali
kritino na zvoniku, na preo-
stalem delu cerkve nadomesti-
li dotrajane skodle z novimi in
se na novo lotili tudi klepar-
skih del. Obnovili so stavbno
pohištvo, predvsem zaradi
varnosti pa zazidali dvoje
vrat. Najbolj so se pomudili
pri obnovi fasade, saj so bili
stari ometi tako slabi, da jih je
bilo treba v celoti zamenjati.
Pod beleži so našli baročno ar-
hitekturno poslikavo iz časa,
ko je cerkev dobila sedanjo
podobo. Odločili so se poslika-
vo rekonstruirati, prikazati pa
romanski okenci. Radovednost
jih gnala naprej in nadaljevali
so z raziskavami. V enem od
okenc je bil ohranjen prvotni
leseni okvir za »zasteklitev«,
kar predstavlja pravo redkost,
obenem pa so odkrili tudi ro-
mansko poslikavo okenskih
ostenij ter notranjščine. Do se-
daj odkriti fragmenti poslika-
ve z gotovostjo razkrivajo po-
dobo romanske cerkvene la-
dje, katere ohranjenost je iz-
jemna in redka.
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine je obnovi
namenil 3,6 milijona tolarjev,
denar za delo in material
v vrednosti 1,2 milijona tolar-
jev pa so prispevali Florjanča-
ni ter občina in župnija Gornji
Grad.
KL
Obnovitev cerkve sv. Primoža in Felicijana na Florjanu pri
Gornjem Gradu je prinesla pomembno umetnostnozgodovinsko
odkritje iz dobe romanike.
III. Mozalkova slikarska kolonija
Prejšnji teden v petek so v galeriji Mo-
zaik v Celju odprli razstavo slik, ki so
nastale na slikarski koloniji, ki jo je or-
ganizirala galerija.
Letos tretje leto zapovrstjo je galerija
pripravila likovno kolonijo, na katero so
povabili devet slikarjev. Gre za uveljav-
ljena imena, katerih dela lahko pogosto
vidimo na različnih razstavah v naših
galerijah. Organizatorji so v času med 4.
in 8. septembrom pripravili kolonijo, ki
je potekala na širšem celjskem prostoru,
ter v Savinjski dolini. Več slikarjev, ka-
terih likovno snovanje je naravnano
k pejsažom, je lahko neposredno v tem
okolju našlo obilico ustreznih motivov,
ki so jih prenesli na svoja platna. V drugi
skupini so umetniki, ki se ukvarjajo
predvsem s figuraliko in so tudi na kolo-
niji slikali tovrstna dela, ki pa je sicer
vezano predvsem na delo v ateljeju. Zato
razstava nima povsem jasnega vsebin-
skega predznaka, kar pa samo po sebi ni
moteče, saj gre v pretežnem delu za kva-
litetne slike, ki imajo težo že same po
sebi.
Na koloniji so sodelovali Darinka Pa-
vletič-Lorenčak, France Slana, Milan
Todič, Ismar Mujezinovič, Veljko Toman,
Viktor Šest, Jure Cihlar, Jože Tisnikar
ter Džemal Djokovič. Vsak avtor je raz-
stavil po več slik, ki so nastala v okviru
kolonije, večinoma po tri, ki jih je mogo-
če tudi kupiti.
BORIS GORUPIČ
V^ZAPISOVANJA
Pisateljska
podjetnost
Piše: Tadej Čate,
Hja, da se s pisatelji ne gre
igrati, je spoznala že prejšnja
oblast. Da bi si zagotovila mir-
no spanje, da bi v očeh javno-
sti, na katero je resnici na lju-
bo sicer bolj malo prisegala,
izgledala kolikor toliko kulti-
virano, da ji skratka ne bi kdo
očital barbarizma in sploh
vsakršnega neposluha za kul-
turo, za umetnost, za lepoto, če
hočete, si je na račun kulture,
zlasti tistega njenega dela, ki
so ga tvorili pisatelji, dovolila
nekoliko več strpnosti in po-
puščanja. Pisateljem je bilo ta-
korekoč dovoljeno vse; lahko
so pljuvali čez oblast, jo prika-
zovali v neprijetni in karseda
grozni luči. Kar posredno po-
meni, da je kot vsaka druga
oblast, kot vsaka druga druž-
ba, tudi jugoslovanska oblast
pisatelje potrebovala. Sicer bi
jih preprosto ukinila. Tudi
z dekretom, če bi bilo treba.
No, pa so nastopili novi časi.
In z njimi novi problemi in no-
ve tegobe. Vzpostavljeno pa je
bilo tudi novo razmerje med
pisateljem in oblastjo. Slednja
se s pisatelji ne potrebuje več
ponašati, si na njihovih hrbtih
graditi ugled itd. Pisatelji novi
oblasti več ne predstavljajo
nočne more. Oblast je skratka
z njimi razčistila. Tudi jav-
nost. V pisateljih vidi le še pi-
satelje, ne pa tudi borce za de-
mokracijo, za človekove pravi-
ce... pisatelji so se z odprte
scene preselili v — povedano
simbolično - kraške jame. Ker
Vilenica je zgolj kraška jama,
po kateri se imenuje srečanje
pisateljev "srednje Evrope", ki
se je ravnokar izteklo. In pisa-
telji se tega zavedajo. Kako se
tudi ne bi, ko pa prireditev, za
katero sami pravijo, da je ena
najpomembnejših kulturnih
prireditev, ki si jih privošči
Slovenija, ne pokrivajo več ni-
ti vsi slovenski dnevniki.
In jasno. Zavedajoč se pre-
prostega dejstva, da je država
izbojevana, da je demokracija
in slovenska samostojnost
stvarnost, o ka teri nihče več ne
dvomi, so organizatorji pri-
pravili jubilejno deseto sreča-
nje in ga zabelili s tematskim
vprašanjem, na katerega so
skušali odgovoriti sami: Ali
pisatelj potrebuje svet, ki nje-
ga ne potrebuje? Ker se je širša
slovenska javnost o tem i
kla že precej po koncu osgj
svojitvenega spopada med
in JLA za nadzor na siov
skih oziroma takrat še jul
slovanskih mejah, ker S{
o tem izrekla tudi že obj
država konkretno, ki vileni'
srečanje materialno podp\
so bili na vrsti pisatelji, da'
stvari postavijo še tisto f\
na »i«. In so jo; namesto, 4
se končno odločili, kako
stati bolj potreben, bolj i,
sten tako javnosti kot dri
so se spustili v debate, na \
terih so vsi po vrsti sicer u
tavljali, da svet pisatelje \
trebuje, le tega se dobro ne
veda. Toda zakaj hudiča
potrebuje?Zato, da bodok\
garne še bolj natrpane? Zi
da bo večja izbira na knjiz
policah, kadar so na vrsti
voletni darilni nakupu? Za
koracijo naših dnevnih s
Na to vprašanje ni znal od
voriti nihče izmed pisate{
Večna nerganja, kako se oh
sploh ne zmeni za pisatelj
tegobe, kako ne spozna in
zapopade njihovega posl
stva, kako postaja odreh
se pisatelju vse bolj barban
so - roko na srce - že na i
dolgočasna. Mi je prav :
ampak nenehno politizira
pisateljskih srečanj nepres
le meni osebno, marveč t
samim pisateljem. Tistim,
jih je popolnoma jasno, za
ga  pišejo,   ki  se  zaved,
v kakšni vlogi in v kakšnih
jih ta svet potrebuje. Kisik
razčistili s svojim nacionM
poslanstvom, ki so zapop.
dejstvo, jih bodo ljudje hn
če bodo zanimivi, če jim h
imeli kaj povedati. In da f
živimo v svetu, ki mu rit
narekujejo mediji, informa
je, televizija. Da je knjiga
zervirana le za tiste, ki se zi
profesionalno ukvarjajo in
tiste, ki so siti informacijski
bombardiranja in bi si ie
v miru tudi kaj prebrati. Pa
kot čtivo seveda ne nastc
časopis.
Najbolj priznani in najbolj |
nadarjeni na istem odru
Mesec september bo prežet z glasbo tudi v Velenju, saj
pripravljajo v Glasbeni šoli Frana Komna Koželjskega
zanimivo prireditev, ki naj bi združevala vrhunske glas-
bene umetnike in najbolj izjemne glasbene talente.
Pobudnik tega festivala, mariborski pianist prof. Janko
Šetinc, obenem redni profesor na srednji stopnji velenjske
glasbene šole, je prireditev zasnoval na nekoliko drugač-
nih temeljih. Poslušalci naj bi nanu-eč imeli možnost pri-
sluhniti izvajanju tistih glasbenih del, ki jih lahko zaradi
neobičajnih zasedb le redkokdaj slišimo. Mnogim prizna-
nim izvajalcem se bo letos pridružil tudi obetavni mladi
oboist Jure Volk iz Velenja. Koncerti, ki se bodo zvrstili
v naslednjih dneh, bodo v cerkvi na Ljubnem ob Savinji,
na grajskem dvorišču v Velenju in v koncertni dvorani
velenjske glasbene šole.
Streinikoff kot vesoljske gospodične
To soboto, 16. septembra, bo ob 22. uri koncert skup*"
Semprini in modna revija, na kateri se bodo člani znane ha^
core skupine Streinikoff predstavili kot manekeni v kreaci]'
Nataše Cagalj za vesoljske gospodične. .
Ves izkupiček je namenjen za finančno podporo Na^*
Čagalj, ki prihodnji mesec odhaja na elitno londonsko St.
tin SchooU of Art and Design in ji, kot vsem mladim umetnil'*'
tega sveta, primanjkuje ustreznih finančnih sredstev.
Uprava Kljuba naproša vse redne in občasne obiskoval^
prijatelje in simpatizerje, da s svojo prisotnostjo podprejo štu"
nadarjene umetnice. ^
Varovanje
dediščine
Občinska uprava v Radečah
pripravlja seznam objektov, ki
naj bi jih v občini razglasili za
kulturno in tehnično dediščino
in s tem zagotovili denar za
njihovo zaščito in varovanje.
Kot naravni spomenik je
v občini razglašen le park
Dvor Hotemež, za vse ostale
objekte, ki naj bi sodili v kul-
turno in tehnično dediščino,
pa v občini ne vedo, ali so
kdaj koli v preteklosti že bili
zaščiteni z odloki. Zato pri-
pravljajo seznam vseh po-
membnejših objektov, ki jih
bodo, če bodo s tem soglašali
tudi v celjskem Zavodu za va-
rovanje naravne in kulturne
dediščine in v pristojnih repu-
bliških ustanovah, razglasili
za naravno, kulturno oziroma
tehnično dediščino. Na sezna-
mu so med prvimi cerkve na
Brunku, na Svibnem, na Jelo-
vem in na Vrhovem, Plečnikov
spomenik na mestnem trgu,
kapelica pri radeškem poko-
pališču, leseni kip Svetega Ja-
neza Evangelista v kapelici pri
Šušteršiču in star železni most
preko Save. Med tehnično de-
diščino želijo uvrstiti še delav-
nico »Kolarstvo Laznik« in hi-
drocentralo radeške papirnice,
k doslej napravljenemu sezna-
mu pa naj bi na predlog občin-
skih svetnikov med drugim
dodali še celotno Starograjsko
ulico v Radečah in staro lekar-
no ob njej, cerkev in križev pot
na Župniku, grad na Svibnem
in razvaline starega radeškega
gradu.
JI
Avtocesta nad opekarno
Zanimiva najdbišča arheologov na trasi avtoceste
Na Hovici pri Vranskem so
že pred časom odkrili po-
membno in zanimivo rimsko
najdišče. Raziskovanja so se
lotili strokovnjaki celjskega
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine ter celjske-
ga pokrajinskega muzeja, ko-
nec minulega tedna pa so si
najdišče ogledali tudi pred-
stavniki Darsa.
Najdišče so odkrili, ko so
pred pričetkom gradnje obho-
dili celotno traso. Razen na
Vranskem so našli najdbe iz
prazgodovinskega obdobja še
v bližini Gotovelj, v Šmatevžu
in v Tmavi.
Po besedah arheologinje
celjskega Pokrajinskega mu-
zeja Irene Lazar so v Ilovici na
Vranskem naleteli na rimsko
opekarno. Našli so dve peči za
žganje opeke in pripadajoče
pa tudi bivalne objekte. Ope-
kama je bila po ocenah stro-
kovnjakov postavljena za po-
trebe 2. italske legije, ki je
imela svoj tabor na Ločici pri
Polzeli. Podobne opekarne so
v Sloveniji že odkrili na Ptuju
in v Trnovem. Z delom na
Vranskem bodo arheologi zak-
ljučili konec oktobra. Najdišče
bodo fotografsko dokimienti-
rali, zatem pa ga zasuli in nad
njim zgradili avtocesto.
Po oceni predstavnikov
Darsa bo najdba dela sicer ne-
koliko zavrla. Izvajalce so pre-
usmerili tja, kjer lahko gradi-
jo, trenutno delajo nadvoz in
most ter opravljajo še nekate-
ra druga dela. Izkopavanja pa
vsaj zaenkrat naj ne bi povzro-
čila zamude pri načrtovani
gradnji avtoceste.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Na Ilovici pri Vranskem so odkrili staro rimsko opekarno, poleg tega pa so na trasi avtoceste Arja
vas Vransko našli dragocene kovance Marka Avrelija ter nekaterih drugih tedanjih vladarjev.
Šff. 37. - 14. september 1995
KULTURA
Za vsakogar nekaj
^ laškem se pričenja bogata kulturna sezona
koncertom največje slo-
^^|(e pianistke Dubravke
^^ič-Srebotnjak se bodo
V^ptembra iztekle letošnje
Bjgke poletne prireditve. Že
pa se v Laškem pričenja
F^a abonmajska sezona, ki jo
\Lao spremljale še številne
jjfUge kulturne prireditve
^ v zdravilišču in v razstavišču
,^ Laški dvorec.
• 2a novo sezono so v Kultur-
pgni centru v Laškem pripra-
' dva abonmaja in še sedem
i ^enabonmajskih predstav,
I katerimi želijo popestriti ve-
\ iere vse tja do aprila prihod-
' ,jega leta. Ponudba bo tudi
"tokrat zelo bogata in pred-
' ysem raznolika, saj program
' sestavljajo tako komorni kot
' zabavni večeri. Zato ne čudi,
' da poleg  Laščanov  zahaja
* v Kulturni center tudi vse več
! obiskovalcev iz celotne celjske
jegije in Zasavja. V Laškem so
5 se pri pripravi abonmajskih
' večerov zgledovali po dunaj-
\ skih, tako da pri njih ni mogo-
' če v naprej odkupiti celotnega
■ abonmaja, ampak le abonmaj-
\ sko izkaznico,  ki  omogoča
predčasno obveščanje o prire-
ditvah in popust pri nakupu
vstopnice. Za prireditve
v Kulturnem centru, ki so že
zdavnaj presegle občinske me-
je in so izjemno kakovostne
tudi v državnem merilu, so
značilna tudi stalna in številna
pokroviteljstva. V centru priz-
navajo, da si brez finančne po-
moči domačih podjetij, pred-
vsem pivovarne, še zdaleč ne
bi mogli privoščiti toliko pred-
stav in tako dobrih.
Z uspešnico kranjskega gle-
dališča Zbeži od žene se bo
jutri zvečer pričel tako imeno-
vani abonma I, v okviru kate-
rega se bo do začetka aprila
prihodnjega leta zvrstilo še
devet predstav. Poleg večerov
resne glasbe je na sporedu še
nekaj komedij, aboruna pa bo
zaključila pevka šansonov Vi-
ta Mavric. Konec septembra se
bo začel tudi abonma II, ki so
ga poimenovali Vrtiljak polk
in valčkov in je novost v to-
vrstni ponudbi, 29. septembra
pa bo na sporedu tudi prva od
predstav iz izvenabonmajske
ponudbe. Nastopila bo znana
zagrebška umetnica Josipa Li-
sac, karte za koncert pa so že
v prodaji.
Za bogato kulturno ponud-
bo v Laškem bodo v septem-
bru poskrbeli tudi v zdraviliš-
ču, konec meseca pa bodo
v razstavišču Laškega dvorca
odprU razstavo akademskega
kiparja, karikaturista in zna-
nega risarja stripov Mikija
Mustra.
J. INTIHAR
Razstava dveh avtorjev
v prostorih jedilnice v celj-
ski bolnišnici razstavljata svo-
ja likovna dela Zoran Božič ter
Matjaž Kovačič.
Slikarstvo Zorana Rožiča,
ki živi v Prevaljah, je osredo-
točeno v razUčne tematske ci-
kle. Najpogostejša so tihožitja,
•pri čemer ga zanimajo pred-
vsem različne vrste cvetja.
Z njimi in dodatnimi elementi
kot so vaze, v celoti zapolnjuje
slikarsko površino. Uporablja
močne, intenzivne barve, s ka-
terimi se kar najbolj približuje
naravnim tonom, hkrati pa se
v barvni paleti tudi prepušča
domišljiji in jo razširja s po-
ljubnimi toni. Razstavljene so
tudi krajinske podobe, nareje-
ne s podobnim slikarskim pri-
stopom ter značilno sproščeno
potezo.
Povsem drugačna so dela
Matjaža Kovačiča iz Morav-
skih toplic, ki sodijo na po-
dročja dekorativne ustvarjal-
nosti. Na temno obarvane le-
sene plošče različnih dimenzij
je pribil večje število manjših
žebljičkov ter jih razporedil
v geometrijsko medsebojno
skladne odnose. Nanje je nato
napel množico barvnih niti ter
jih med sabo povezal v različ-
ne    omamentalne    modele.
S tem je ustvaril like v obliki
krogov, pravokotnikov, trikot-
nikov, ki so med sabo preple-
teni in sestavljajo celovito de-
lo, kot že rečeno z izrazito de-
korativnim učinkom.
BORIS GORUPIČ
Pestri Taborski dnevi
Zavod za kulturo iz Žalca je
organiziral tudi letošnje Ta-
borske kulturne dneve, ki si se
pričeli pretekli teden.
Uvodna prireditev je bila
v sredo, ko je v dvorani Doma
n. slovenskega tabora v Žalcu -
gostoval Slovenski oktet. Dva-
kratni dobitniki F*rešemove
nagrade že več kot štiri deset-
letje navdušujejo s svojim ši-
rokim repertoarjem, v katerem
dajejo še posebno pozornost
izvirni, slovenski narodni pe-
smi. Naslednji dan je bil v istih
prostorih koncert violinista
Marka Zupana in pianistke
Irene Kralj, ki sta izvajala
skladbe Mozarta, Schuberta in
Firšta.
Ponedeljkova prireditev je
bila v kino dvorani v Preboldu
s šansoni domačina Ervina
Fritza, enega naših najbolj
uveljavljenih avtorjev na tem
področju. Njegove šansone so
izvajale Meri Avsenak, Jerca
Mrzel, Vita Mavric, ob sprem-
ljavi mojstra Bojana Adamiča.
V torek zvečer so na osnovni
šoli v Tmavi odprli razstavo
likovnih del Milice Zupan,
njene poetične akvarele pa je
predstavila Anka Krčmar.
Sredin večer je zopet pote-
kal v Žalcu in sicer v prostorih
knjižnice z Milanom Natekom.
Gre za našega izjemno plodne-
ga raziskovalca s področja ge-
ografije, ki se ukvarja s ob-
močjem Spodnje Savinjske
doline, s katerim je pogovor
povezoval Branko Goro-
pevšek.
Taborski kultumi dnevi bo-
do še do konca meseca, za jutri
ob 19. uri pa je najavljeno od-
prtje razstave del imietnika
Adija Arzenška v Savinovem
likovnem salonu v Žalcu.
BORIS GORUPIČ
Planinska roža
\' tokrat na
prostem
• v letnem gledališču Lim-
' berk v Grižah bo v petek, 15.
I septembra že petindvajseta re-
^ priza priljubljene operete Ra-
?dovana Gobca, Planinska ro-
'' za. Posebnost tokratne uprizo-
1 ritve je ambient - prvikrat jo
' bo približno stočlanski an-
" ambel ob pomoči Celjsk^a
godalnega orkestra izvedel
' v naravnem okolju, na pro-
! Jtem.
Opereta se bo pričela pred-
•idoma ob 20. uri, prireditelji,
■ i'PD Svoboda Griže in žalski
: Zavod za kultviro, pa si želijo
po zaključku Planinske rože
' pripraviti še družabno sre-
Škrlatna plima
Režija: Tony Scott; vloge: Gene Hackman, Denzel Was-
hington...
Nepredvidljiva in upoma struja nekdanje sovjetske voj-
ske prevzame nadzor nad raketnim jedrskim oporiščem in
sproži najostrejšo svetovno po kubanskem Prašičjem
zalivu. Svet je na robu katastrofe, ameriška podmornica
2 jedrskim orožjem Alabama pa odpluje na opazovanje
v ruske vode. Dogodek lahko pahne svet v tretjo in zadnjo
svetovno vojno. Kriza se zaostri do točke, ki si je ni bilo
niogoče predstavljati: Alabama prejme ukaz za izstrelitev
jedrskih konic. V nastalem kaosu se dva vzorna pomorska
častnika: izkušeni kapitan podmornice Frank Ramsey (G.
Hackman) in njegov prvi častnik Ron Hunter (D. Was-
^gton) sporečeta glede veljavnosti ukaza in skušata
vsak zase prevzeti izključno poveljstvo.
Za Hunterja, ki se nepopustljivo oklepa predpisov in
Napadalnega, v bojih prekaljenega Ramseyja prihaja tre-
nutek resnice. Med kladivom in nakovalom se znajde tudi
posadka, ki spremlja dvoboj na življenje in snut; možje so
razdvojeni med kapitanom, ki ga poznajo in mu zaupajo,
ter novim poročnikom, ki jih s svojo etično dilemo peha
v upor. Dan škrlatne plime je pred durmi. Vendar bo en
Sam človek odločil, ali bo svet učakal sodni dan.
Zemlja je naš dom
Občinska matična knjižnica Žalec je bila tudi letos organiza-
torka in povezovalka mednarodnega knjižnega kviza za žalsko
občino. Letošnji kviz je bil uglašen na temo varstva okolja, zato
tudi naslov Zemlja je naš dom.
Od marca do septembra je kviz reševalo okrog 750 otrok.
Največ jih je bilo iz Osnovne šole Prebold (487), ostali pa iz i
drugih osnovnih šol žalske občine. Zaključek žrebanja je bil j
v soboto in sicer v dveh delih; dopoldan v Preboldu, popoldan
pa v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Prvo
nagrado, to je udeležbo na celodnevni ekskurziji po Ljubljani, je'
prejel Damjan Zagožen iz Prebolda. Izžrebanih pa je bilo še 46'
knjižnih in drugih nagrad. Vsi reševalci so bili nagrajeni še
z ogledom filma Ledene steze.
Nagrade so prispevali Dmštvo prijateljev mladine Žalec,
kino podjetje Cenex iz Vojnika in Zavod za kulturo Žalec.Na
sliki: Ema Štusej, ki je vodila kviz, pri podeljevanju nagrad"
v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. ,
T. TAVČAR!
PRIREDITVE
V dvorani Krajevne skupnosti
Pod gradom bo v soboto ob 19.
uri, predstava komedije z na-
slovom Mož moje žene, v iz-
vedbi ansambla Mojega gleda-
lišča iz Ljubljane.
V Kulturnem centru v Laškem
bo jutri, v petek ob 19.30, za I.
abormia KC, gostovalo Prešer-
novo gledališče iz Kranja,
s komedijo Kadar mačke ni
doma.
V Dvorani Doma krajanov
v Zagradu bo danes ob 16. uri,
koncert moškega pevskega
zbora DPD Svoboda iz Zagra-
da, ki ga vodi Matjaž Železnik
in ansambla Vikija Ašiča.
V Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini bo v torek, 19. sep-
tembra ob 20. uri, koncert
Ljubljanskega kvarteta sakso-
fonov.
V koncertni dvorani glasbe-
ne šole v Celju bo v sredo, 20.
septembra ob 20. uri, kabaret
Dve osebi iščeta Erika Satiea
s pianistom Bojanom Gori-
škom in dramskim igralcem
Janezom Škofom.
V Zdravilišču Laško bodo da-
nes, v četrtek ob 19.30, odprli
razstavo slik na svili ter akva-
relov, olj in aranžmajev dipl.
ing. arhitekture Marjete Za-
jec. V kulturnem programu ob
otvoritvi bodo sodelovali Mi-
lena Morača in Jiu-e Kušar, so-
lista Opere in baleta SNG
Ljubljana, mag. Vladimir Ko-
blar, dirigent Opere in baleta
SNG in Andrej Kurent, dram-
ski igralec.
V Savinovem likovnem salonu
v Žalcu bodo jutri, v petek ob
19. uri, odprli razstavo likov-
nih del Adija Arzenška.
V Likovnem salonu v Celju si
lahko ogledate razstavo avtor-
skega projekta Željka Opačka
z naslovom Hiše ali Vhod
v dva svetova. Razstava bo na
ogled do 25. septembra.
V Osrednji knjižnici bo do
konca septembra še na ogled
razstava Gimnazija skozi čas.
V Galeriji Mozaik v Celju bo
do 29. septembra na ogled III.
Mozaikova slikarska kolonija.
V Cafe galeriji v Celju in v Pop
teatru v Celju bodo danes v pr-
vi ob 18. uri, v slednjem pa ob
20. uri, odprli razstavi nadar-
jenih, ki so se v likovni šoli
Umbra pripravljali na preiz-
kuse na visokih šolah in aka-
demijah. Obe razstavi bosta na
ogled do 28. septembra.
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju si lahko do sobote še
ogledate razstavo Podobe sta-
rih industrijskih podjetij na
Celjskem, lahko pa si ogledate
tudi razstavo Ob petdesetlet-
nici konca druge svetovne voj-
ne, ki so jo pripravili ob sode-
lovanju Muzeja novejše zgodo-
vine iz Ljubljane in Muzeja
narodne osvoboditve iz Mari-
bora.
V hotelu Dobrna razstavlja
dela slikarka Jožica Tomazini.
V Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju je odprta razstava Meščan-
stvo v provinci.
V restavracijskih prostorih
Bolnišnice Celje so na ogled
dela Mitje Kovačiča iz Morav-
skih toplic.
Na Celjski koči razstavlja dela
v mešani tehniki Rajko Mli-
naric.
V Termah Zreče so na ogled
dela Alice Javšnik.
V prostorih Pošte Celje do
konca septembra razstavlja
dela Vlado Renčlj-Ver.
V hotelu Merx v Celju razstav-
lja svoja dela Vinko Pajek-Paj.
V prostorih Zdravstvenega do-
ma v Celju pa razstavlja dela
Maximilijan Nezman.
V Galeriji sodobne umetnosti
v Celju je do konca septembra
odprta razstava Forma etema,
likovna dela mladih sloven-
skih umetnikov.
Union: od 14. do 20. 9. ob
16.30, 18.30 in 20.30 ameriški
film Casper; Mali Union: od
14. do 20. 9. ob 20. uri ameriški
film Zloba; Metropol: od 14.
do 20. 9. ob 16.30 risani film
Trnuljčica, ob 18.30 in 21. uri
pa ameriški film Škrlatna pli-
ma. (Kinopodjetje Celje si pri-
držuje pravico do spremembe
programa).
Kino Dobrna 16. 9. ob 19. uri
in 17.9. ob 17. uri ameriški
film Rob Roy.
Kino Žalec 14. in 16.9. ob 20.
uri ter 17.9. ob 18. uri ameriški
fihn Podli fantje, 15. in 17.9.
ob 20. uri pa ameriški fihn
Zgodba iz Bronxa.
Kino Rogaška Slatina 15. in
16.9. ob 18. in 20.30 uri ameri-
ški film Rob Roy.
V Domu n. slovenskega tabora
v Žalcu bo v ponedeljek, 18.
septembra ob 16. uri, likovna
delavnica poslikav na kera-
miko.
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice bo v sredo ob 18. uri,
predavanje prof. Božene Oro-
žen na temo Ciril Kosmač med
obema vojnama.
V knjižnici v Šentjurju bo da-
nes, v četrtek ob 19. uri, pred-
stavitev knjige o Razbojniku
Guzaju, avtorja Milenka Stra-
ška in Emesta Tirana. Gosta
bosta Milenko Strašek in Dra-
go Medved.
V spodnji stranski dvorani
Narodnega doma v Celju bo
danes, v četrtek ob 17. uri,
zaključna prireditev medna-
rodnega knjižnega kviza pod
naslovom Zemlja je naš dom.
Potekalo bo tudi nagradno
žrebanje, nastopal bo pevec
Adi Smolar.
V dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni bo jutri ob 20. uri,
nastop folklorne skupine KUD
Dobma in vokalne skupine Vi-
gred.
V Kristalni dvorani v Rogaški
Slatini bo jutri, v petek ob 20.
uri, plesna revija v standard-
nih in latinskoameriških
plesih.
St. 37. - 14. sepffember 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

ZahaviSčniki, paradniki, pogrehci, igralci
Laški gasilci bodo ¥ soboto proslavljali 125 let delovanja - Kronika društva od nastanka ao danes v posebni knjižici    1
Gotovo se lahko le malo-
katero gasilsko društvo pri
nas ponaša s takšno knjižico,
kakršno bodo ob svojem vi-
sokem jubileju dobili laški
gasilci. Zasluga gre pred-
vsem Juretu Krašovcu, ki se
je zato, da je knjižica dobila
takšno vsebino kot jo ima, ob
pomoči vodje laškega muze-
ja Jožeta Majcna kar nekaj
mesecev »sprehajal« po gra-
ških in ljubljanskih državnih
arhivih ter po starih listinah
in zapiskih, ki jih še hranijo
v Laškem. Seveda pa se mo-
rajo laški gasilci za svojih
pet srebrnih jubilejev zahva-
liti predvsem zavzetosti in
prosvetljenosti svojih pred-
hodnikov.
»Nobeno drugo gasilsko
društvo v Sloveniji nima ta-
ko natančno opisanih svojih
začetkov kot prav laško,«
pravi Jure Krašovec, ki je
knjigo napisal z željo, da
predstavi predvsem prva le-
ta društva in vpetost njego-
vega dosedanjega delovanja
v laško okolje. Pri tem po-
udarja, da ni namen knjižice
dokazovati, ali je Laščanom
po krivici odvzet naziv naj-
starejšega društva v Sloveni-
ji, ki je bil že pred leti pode-
ljen metliškim gasilcem.
Kljub temu je Krašovec za-
pisal, da bi morali za letnico
ustanovitve društva namesto
1870. postaviti 1869. leto, saj
so se že takrat, kot dokazuje-
jo dokumenti, pričele aktiv-
nosti gasilskega društva.
Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Laško nima samo enega
napisanega dokaza, da bi bi-
lo najstarejše pri nas, to je
zapisnika o ustanovnem
zboru. Vsekakor pa velja, da
so bili v Laškem med pionirji
slovenskega gasilstva, saj so
društvo uradno ustanovili že
dve leti potem, ko je avstrij-
sko cesarstvo uzakonilo pra-
vico do svobodnega združe-
vanja.
Knjižica, ki obsega 75
strani s številnimi fotografi-
jami in z okrog 300 imeni
nekdanjih gasilcev in članov
društva, bi lahko bila veliko
bolj obsežna, pravi Jure
Krašovec. Tako pa so v njej
zapisani le najbolj pomemb-
ni dogodki v zgodovini la-
škega gasilstva, ki naj bi bili
predvsem vodilo bodočim
generacijam. Zlasti podrob-
no so zapisana dogajanja do
2. svetovne vojne, saj so bili
kronisti nekoč veliko bolj
vestni in dosledni od zapiso-
valcev zadnjih petdeset let.
V knjigi je tudi nekaj sliko-
vitih podrobnosti iz posa-
meznih obdobij Laškega, ki
bi sicer ne sodile v takšen
splošni pregled, vendar bi
bila brez njih, kot pravi av-
tor, dosedanja zgodovina
društva okrnjena. Tako sta
podrobno opisana požara le-
ta 1840 in 1859, ko je najprej
skoraj do tal zgorel trg, nato
pa so ognjeni zublji v celoti
opustošili hrib Hum. Prav
slabe izkušnje iz preteklosti
so bile namreč tudi eden od
razlogov, da so v Laškem ta-
ko kmalu ustanovili »Prosto-
voljno požarno brambo«.
Istočasno kot gasilsko dru-
štvo, ki je ob ustanovitvi šte-
lo štirinajst članov, trških
veljakov in po večini Sloven-
cev, so na primer v Laškem
odprli tudi slovensko narod-
no čitalnico, iz opisov zabav
in veselic, ki so jih prirejali
gasilci, pa je moč razbrati
nekdanji utrip laškega trga.
Tako kot na prelomu sto-
letja sodijo laški gasilci tudi
danes med močnejša društva
v Sloveniji z zelo dobro mo-
derno opremo. Le tovarištva
ni več toliko kot včasih, ugo-
tavlja starosta laškega dru-
štva Rudi Cestnik. Pa tudi
»deklice za vse« niso več ta-
ko kot včasih, ko so poleg
svojega osnovnega poslan-
stva morali biti še zabavišč-
niki, paradniki, pogrebci in
igralci. Izgubili so tudi viso-
ko mesto na lestvici po-
membnosti v občini, saj je na
primer takrat, ko se je v La-
škem ustavil princ Aleksan-
der, prestolonaslednika si^
pozdraviti tudi gasilski p,
veljnik, danes pa v občini (
srečanjih s predstavniki p(
jateljskega nemškega mes
Pliezhausen skorajda pozg
Ijajo na gasilci, čeprav
prav oni zaslužni, da so
med oberna^ mestoma začg
plesti številne vezi. Laški gj
silci so prepričani, da imaj
precej zaslug tudi za uspešn
prva leta prireditve Pivo i
cvetje. Tako dobrih vesel
kot so gasilske, ni znal nek
prav nihče organizirati, pi
vijo. JANJA INTia
Slavnostna akademija oh \
sokem jubileju laških gasi
cev bo v soboto zvečer v Ku
turnem centru v Laškem. ^
prireditvi, ki so jo poimen
vali »Pet srebrnih jubilejev
želi društvo opozoriti |
vseh 125 let svojega dosed;
njega dela, pri čemer želi
še posebej osvetliti vsa tisi
zgodovinska dejstva, ki ]
jim morala prinesti prinu
med slovenskimi gasilskii
društvi.
Takole so se prvič postavili pred objektiv ustanovni člani »Prostovoljne požarne brambe
v Laškem tergu*. V prvi vrsti sedijo od leve na desno: Adolf Weber, Josip Drolc, Jurij Rozman,
Franc Divjak; v drugi vrsti sedijo Gustav Veutz, Kari Vlaga, Jožef Botz, Gustav Ulich, Franc
Tieber; zadnja vrsta: Jakob Laznik, Karel Valentinčič, Konrad Amon, Jernej Kačič in Matevž
Chemy. Fotografija, ki je ena prvih v zgodovini mesta na sploh, je last laškega muzeja.
Srečanje na Mrzlici
v nedeljo ob 11. uri se bodo na Mrzlici srečali Zasavci in
Savinjčani. Slavnostni govornik na prireditvi pred pla-
ninskim domom bo dr. Dimitrij Rupel, predsednik sveta
LDS in župan Ljubljane. Kulturni program bodo predsta-
vili pevci in recitatorji iz Trbovelj. Pričakujejo, da se bodo
srečanja v organizaciji občinskih odborov LDS iz Žalca in
Trbovelj ter občinskega odbora ZLSD iz Trbovelj, udele-
žili številni zasavski in savinjski planinci.
Le klekljal dekle, klekljaj J
Julka Fortuna iz Podlipe pri Vrhniki je že stara znanka j
Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, njene mojstrske spret-!
nosti pri izdelovanju čipk pa lahko obiskovalci opazujejo tudi
na letošnjem sejmu.
Umetnost klekljanja je Julka Fortima spoznala že kot otrok;
v rodni Poljanski dolini. Oblečena v slovensko narodno nošo in:
z obveznim rdečim nageljnom na prsih je prekrižarila dobršenj
del sveta, kjer je navduševala obiskovalce raznih prireditev;
s slovensko pesmijo in čipkami. Pred kratkim je izšla njena i
tretja knjižna zbirka pesmi o klekljanju in slovenskih čipkah.!
Svoje znanje je doslej prenesla na številne mlajše rodove, dobrih i
deset let je imela v Ljubljani lastno šolo klekljanja, ki so jo:
obiskovali mladi in stari iz vse Slovenije. Doma, pravi Julka i
Fortuna, jo čaka danes že odraslih šest sinov in hči, pa delo naj
kmetiji. S ponosom pove, da je kmetica in doda še nasvet, naj j
Slovenci previdno ravnamo z zemljo, ki nas preživlja in nas bo'
še preživljala tudi v prihodnje.
»Ukradeni otroci«
- že petnajsto leto
Krajevna skupnost Dolgo
polje v Celju že petnajsto leto
zapovrstjo prireja tradicional-
no krajevno praznovanje, s ka-
terim se spominja tragičnih
dogodkov pred več kot petde-
setimi leti, ko je okupator od-
peljal v nemška taborišča več
kot 600 otrok, od katerih se
200 ni nikoli vrnilo.
Letošnja prireditev z naslo-
vom Ukradeni otroci se je pri-
čela v soboto, 9. septembra in
bo trajala vse do 16. septem-
bra, v tem času pa se bodo
zvrstila številna športna tek-
movanja, obiski in srečanja
upokojencev. Danes, v četrtek
ob 17. uri, bodo v dvorani kra-
jevne skupnosti pripravili po-
gostitev la-ajanov steurejših od
75 let, jutri pa bodo socialno
ogroženim družinam in posa-
meznikom razdelili pomoč.
Osrednja prireditev bo v so-
boto, 16. septembra na I. os-
novni šoli v Celju. Ob osmi uri
bo najprej seja predsedstva
Društva taboriščnikov-ukra-
denih otrok. Nato bo nastopila
pihalna godba radeških papir-
ničarjev z mažoretkami, sledil
pa bo krajši kulturni program,
ki bo popestren z nastopom
Zorana Predina. Ob tej prilož-
nosti bo Društvo taboriščniko-
v—ukradenih otrok pripravilo
novinarsko konferenco, na ka-
teri želijo seznaniti s problemi
zakonskega urejanja njihove-
ga statusa.
D.S.
Zlata prstana namesto medeninastih
Zakonca Jože In Fanika Ocvirk sta praznovala zlato poroko
Vzela sta se pred petdese-
timi leti, spoznala pa sta se
že mnogo prej. »Leta 1936 je
bilo,« se spominja Fanika.
»Prvič sva se videla v gostil-
ni Janič na >belo nedeljo< in
še istega večera me je po-
spremil domov. Potem sva se
dogovorila za sestanek pri
tovarni, kjer sem delala.« Jo-
že je takrat že dan prej poi-
skal pravo ulico, da bi zago-
tovo prišel na zmenek.
Kasneje je moral Jože
k vojakom, med drugo sve-
tovno vojno pa je bil tudi
v ujetništvu v Nemčiji. Zara-
di težkih časov se nista mo-
gla poročiti prej kot leta
1945. »Takrat nisva imela
niti svoje pKJstelje,« se spo-
minjata. »Pohištvo so nama
posodili v tovarni pohištva
Teharje, kjer je delal Jože.
Imela sva samo kuhinjo in
šele kasneje tudi skromno
sobo, za poroko pa sva dobi-
la samo nakaznico za eno
rjuho.« Niti zlatih poročnih
prstanov nista imela. Jože je
prstana napravil kar iz me-
denine, svetila pa sta se
menda, kot bi bila zlata.
Jože je bil v mladosti akti-
ven kot pevec v pevske
zboru Jurklošter, pa tudi k
gasilec in lovec, večkrat se
tudi povzpel na Triglav. 1
desetih letih zakona se je r
dila hčerka Mojca in pr<
ona je pripravila slavje <
zlati poroki svojih staršev.
»To je bil res velik dog
dek, nekaj, kar se zgodi san
enkrat v življenju,« pra
Fanika. Priča zakoncema
bil njun edini vnuk SebaS
jan, prišli pa so vsi sorodu
ki. »Leta so minila, še san
ne vem, kako. Samo mi
potrpeti je bilo treba včaSJ
pa je prišla zlata poroka
Ob tem velikem jubileju S
si zakonca izmenjala praV
zlata poročna prstana.
NATASA VE^
Na Dobju bo veselo
Na Dobju pri Planini so gradili gasilski dom kar osem^i,
slovesno odprtje pa bo v nedeljo, 17. septembra, ob 15. uri.
Gradili so postopoma, saj so bili v hudi denarni stiski, najve
pa so si pomagali z izkupičkom priljubljene prireditve Pokai
kaj znaš. V kraju so precej prispevali tudi s prostovoljnii
delom. Trak bo v nedeljo prerezal šentjurski župan, Jurij Mal(
vrh, povabili so tudi štorsko pihalno godbo, podelili bo(
državna ter druga priznanja, kulturni program pa pripravi
gasilski podmladek. Za Dobje je namreč značilno veliko zan
manje za gasilstvo med najmlajšo generacijo, zato lahko veliki
krat sodelujejo na tekmovanjih v občinskem ter državne
merilu. Trenutno se pripravljajo za prireditev Mladi gasilec,
bo konec meseca v Škofji Loki.
Nedeljsko slavje bodo zaključili z veselico, igral pa bo ansar
bel Francija Zemeta. B.
Sestala se bodo planinska društva
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev priprav!
v nedeljo, 17. septembra, skupno sejo svojih društev, ki 1
v lovskem domu v Solčavi. Med drugim se bodo lotili razpra^
o delu z mladimi in njihovem vključevanju v planinarjenj
podrobneje pregledali tudi koledar akcij za prihodnje leto
spregovorili o gorski straži ter sofinanciranju meddruštvenei
odbora. K
Sff. 37. - 14. september 1995
5-
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVj-TjPNIK
Tri desetletla pod gradom
Prlreaitve za praznik celjske KS Poti gradom
Celjska krajevna skupnost
Pod gradom slavi letos 30 let
obstoja. Ta jubilej bodo pro-
slavili konec tedna, saj je 16.
september njihov praznik
v spomin na rudarsko zasedbo
rudnika Pečovnik leta 1944.
Prireditve se pričenjajo da-
nes, v četrtek ob 16. uri, ko bo
v dvorani Doma krajanov
v Zagradu srečanje starejših
krajanov. V petek ob 16. uri bo
na osnovni šoli Frana Kranjca
na Polulah slavnostna seja
sveta krajevne skupnosti, uro
za tem pa bodo odprli razstavo
akvarelov krajana Jurija God-
ca z naslovom Podoba mojega
kraja. Program praznovanja
bodo zakljvičili.v soboto ob19^
uri v dvorani krajevne skup-
nosti z uprizoritvijo komedije
Mož moje žene Mojega gleda-
lišča iz Ljubljane.
Krajevna skupnost Pod gra-
dom je po obsegu največja
v mestni občini in ima okrog
3400 prebivalcev. Na njenem
območju sicer ni pomembnej-
ših podjetij, je pa vse več obrt-
nikov in kar 26 zaščitenih
kmetij. Krajani so zlasti aktiv-
ni pri gasilskem društvu, De-
lavsko prosvetnem društvu
Svoboda z moškim pevskim
zborom, ki ga vodi Matjaž Že-
leznik in krajevni organizaciji
Rdečega križa.
Po besedah predsednika
sveta KS Vladimirja Ljubeka
je krajevna skupnost v tridese-
tih letih dela na prostovoljni
osnovi upravičila svoj obstoj.
V tem času so namreč z delom
krajanov in prostovoljnimi
prispevki uredili Dom kraja-
nov, obnovili in asfaltirali
okrog 20 kilometrov cest,
zgradili več vodnih zajetij, av-
tobusnih postajališč, pridobili
preko 500 telefonskih prik-
ljučkov, plinificirali Breg in
zgradili vod do Polul ter ure-
dili pogoje za plinifikacijo Za-
grada in Košnice. Na tem ob-
močju so tudi odprli nova za-
zidalna območja. Veliko dela
jih še čaka, ena najbolj aktual-
nih nalog je gotovo semafori-
zacija križišča na Polulah.
TCL
Ikupina iz Šentruperta je prikazala, kako so včasih mlatili s cepci.
jfaifo so mialili včasili
. Marija Gradcu so prikazovali stare ljudske šege In delovna
pravila _
' Kulturna društva v občini
'aško že več kot desetletje
'ačrtno raziskujejo in oživ-
ijo stare šege in običaje.
[ nedeljo so delček te bogate
' ediščine    predstavili    na
raščinskem dvorišču v Ma-
ija Gradcu.
Ta prav posebna narodo-
lisna prireditev, ki je bila že
Ivanajsto leto zapored, je
opet privabila številne Laš-
ane in okoličane, prišlo pa
Etudi nekaj priznanih slo-
enskih strokovnjakov s po-
Iročja etnologije. Člani sed-
lih etnoloških skupin iz vse
bčine so tokrat prikazali
I ilačev in številne šege, ki so
itkoč   spremljale   to   po-
, mbno kmečko opravilo,
lo^ajanje sta naznanila pri-
tovalec Jože Hrastnik in|
Vinko Križnik, ki je streljal
z možnarji, obiskovalci pa so
si lahko nato ogledali, kako
so mlatiči nekoč vrteli cepce
in kakšne šege so nekoč imeli
ob tem, čiščenje in spravilo
žita v shrambe ter rezanje
slame. Glasne perice so prale
pravo in tudi tisto drugo
umazano perilo, predice pa
so ob vrtenju kolovratov za-
pele stare pesmi. Prireditev
so obiskali tudi florjančarji
iz Jurkloštra in pokazali, ka-
ko se pri njih fantje na večer
pred svetim Florjanom od-
pravijo od hiše do hiše, pre-
pevajo posebno pesem in po-
birajo darove.
Prireditev v Marija Grad-
cu so tudi letos popestrile
stojnice, na katerih so svoje
mojstrovine ponujali lončar.
medičar, kranceljpintarica
in kmečke žene z dobrotami
iz kmečke kuhinje. Dvanaj-
sti prikaz starih ljudskih šeg
in opravil je bil tudi nekakš-
na generalka za etnološko
skupino iz Šentruperta in
folklorno skupino iz Marija
Gradca. 23. septembra se bo-
sta namreč s prikazom mlač-
ve predstavili na mednarod-
ni prireditvi in tekmovanju
mlatičev v avstrijskem Li-
enzu.
J. INTIHAR
Foto: SHERPA
Smcil in vasico veselje
12. vaške Igre v Šmartnem ob PakI
Krajanom pod goro Oljko ni
nikoli dolgčas in tudi minulo
nedeljo ni bilo nič drugače.
Spet so bili na nogah mladi in
stari, na zelenici ob krajevni
šoli pa smo lahko videli dogo-
dek, vreden pozornosti. Va-
ških iger v Šmartnem ob Paki
so se udeležile ekipe vaških
fantov in deklet iz vseh desetih
zaselkov te občine.
Pripeljali so se v ozaljšanih
vozovih, s konjiči, ki so vzbu-
jali simpatije in spoštovanje.
Igre so se pričele z veliko mero
humorja, prešernega smeha in
spodbujanja. Medtem ko so
gibčni mladeniči obešali vedra
na drog, so ženice ličkale ko-
ruzo, predvsem pa pletle vrvi
iz koruzne slame za predpraž-
nike, copate in slamnice. Ka-
tera bo spletla najdaljšo vrv?
Igra pa je bila brez zmagoval-
ca, kajti nekateri, ki so imeli
doma že nekaj rezervnih vrvi,
so jih prinesli kar s seboj. To
pa je povzročilo hudo zamero
pri komisiji, ki je spoštovala le
najbolj spretne roke.
Tekanju po igrišču ni bilo ne
konca ne kraja. Ko so tekmo-
valci uspešno pribili vse žeblje
in obesili skoraj vsa vedra, je
bilo treba sneti zimzelene ven-
ce z vrha droga. Z dolgimi ro-
kami in nogami v čim krajšem
času. Enako je veljalo tudi za
valjenje soda ter snemanje
ključev. Eni so bili dovolj urni,
a premajhni, drugi dovolj veli-
ki, pa preveč okorni. In spet je
bilo dovolj smeha in zabave.
Zmago so si priigrali Slatin-
čani, sledili so jim tekmovalci
Paske vasi, za las tretji so bili
Gavčani, četrti Rečičani... Vsi
skupaj pa so bili prav odlični.
JOŽE MIKLAVC
Kdo bo prej na vrhu droga, kdo ho prej snel zeleni venec?
Rušenje objektov v Aškerčevi
V teh dneh bodo začeli z od-
stranjevanjem drvarnic in le-
senih barak ter čiščenjem dvo-
rišča nekdanjega hotela Pošta
v Aškerčevi ulici v Celju. Kot
zdaj kaže, bi morala biti ob-
jekta v Aškerčevi 2 in 4 poru-
šena do novembra, najkasneje
pa do konca leta.
Denacionalizacijski posto-
pek za oba objekta je bil zak-
ljučen že pred časom, zdaj pa
je sklenjen tudi dogovor z de-
nacionalizacij skim upravičen-
cem glede odškodnine. Po be-
sedah celjskega župana Jožeta
Zimska je zagotovljenih tudi
šest nadomestnih stanovanj za
najemnike oziroma družine, ki
zdaj živijo v objektih, predvi-
denih za rušenje.
Porušenje obeh objektov, ki
sta zaradi dolgoletnega po-
manjkljivega vzdrževanja
v zelo slabem stanju, saj je bilo
to območje predvideno za ru-
šenje, pa je predpogoj za zače-
tek urejanja Aškerčeve ulice
v sodobno mestno štiripasov-
nico. Glede na ocene, da se je
promet v smeri jug—sever po
odprtju nakupovalnega centra
Interspar še povečal, pa je za-
četek urejevalnih del nujen.
IS
Oživljanje neučinkovitega društva
Minuli četrtek so sklicali le-
tos že drugi občni zbor Turi-
stičnega društva Mozirje, in
sicer zaradi preprostega razlo-
ga, saj društvo že dobri dve
leti sploh ne dela. To je nazor-
no pokazal tudi občni zbor, saj
niti tega ne vedo, koliko čla-
nov imajo.
V razpravi so se večkrat vr-
teli v začaranem krogu, češ da
zbor ne more izvoliti novega
vodstva, dokler ne izdelajo
programa dela. Zanimivo je
bilo prisluhniti razpravi enega
najstarejših članov, ki je na-
zorno povedal, kako uspešno
je bilo društvo pred vojno.
Znali so poskrbeti za turiste,
četudi na račun manjšega last-
nega udobja. Tudi gostinstvo
je tedaj cvetelo, danes pa sta
oba hotela tik pred tem, da
gresta v stečaj. Vendarle so
imenovali začasni 7-članski
upravni odbor, ki naj bi pri-
pravil program dela in poso-
dobil pravilnik. Po tem se bo-
do ponovno sestali in izvolili
upravni odbor, ki bo vodil
društvo v naslednjih dveh le-
tih. Vsi so pokazali prepriča-
nje, da bo društvo znova zaži-
velo, saj ima vse pogoje za kaj
takega, le moči, Id jih ima Mo-
zirje, je treba združiti.
L JURHAR
Izbrali najlepšo
Minulo nedeljo je bil v Slo-
venskih Konjicah polfinalni
izbor za Miss Slovenije 95.
Prireditev je bila v zabavišču
Tarantela, žirija pa je med tri-
najstimi lepoticami izbrala
osenrmajstletno Heleno Kerin
iz Mengša. Poleg nje so bodo
finalnega izbora konec sep-
tembra v Portorožu udeležili
tudi obe spremljevalki Lilija-
na Remich in Marija Buček ter
Tina Hrast, ki je bila četrta in
Petra Ritonja, ki je zasedla pe-
to mesto.
B.Z.
Nov telefonski imenik v prodaji    \
Nov telefonski imenik, ki so ga pred dnevi v knjižni obliki in j
na računalniških disketah oziroma CD ROM izdali v Telekomu]
Slovenije, je od včeraj v redni prodaji v vseh poštah in poslovnih 1
enotah Telekoma.
Telefonski imenik je tiskan v nakladi 160 tisoč izvodov,
knjižna izdaja pa obsega 6 knjig: 5 rednih za omrežne skupine
in knjigo takoimenovanih >rumenih strani,< v kateri so zajete
poslovne informacije. Knjižna oblika imenika stane 1.900 tolar-
jev, za imenik na računalniških disketah je treba odšteti 8.300
tolarjev, osnovna cena diska CD ROM pa je 12.500 tolarjev.
IS
Skrivnostni svet kristalov
v torek, 19. septembra bo ob 18. uri v dvorani Narodnega
doma v Celju predavala Nataša Zore iz Inštituta Essentie iz
Ljubljane. Na predavanju o skrivnostnem svetu kristalov bo
med drugim mogoče izvedeti, ali kristali res vplivajo na človeka
in ali je mogoče z njimi zdraviti bolezni in lajšati bolečine.
V Celju pa bo od 21. do 24. septembra tudi delavnica o kristalih
ter pregledi avre.
C.P.
Dijaki STŠ uspešni na maturi
Dijaki Srednje tehniške šole iz Celja že več let zapovrstjo
dosegajo dobre rezultate na raznih tekmovanjih - tako v občin-
skem in regijskem kot tudi v državnem in mednarodnem merilu.
Ker so se maturanti STŠ z nadpovprečnimi rezultati izkazali
tudi na letošnji maturi, je šola zanje pripravila slovesno podeli-
tev spričeval, ki je bila v torek dopoldne v Narodnem domu
v Celju.
Ravnateljica STŠ Marija Marovt je povedala, da se Srednja
tehniška šola Celje po rezultatih, ki so jih dijaki dosegli na
maturi, uvršča v vrh slovenskih srednjih šol, saj je povprečen
uspeh, ki so ga dijaki dosegli na letošnji maturi 84,53%, dijaki
STŠ pa so dosegli 96% uspeh. Po besedah Marovtove so se
izkazali predvsem gimnazijci - kar dvajset odstotkov jih je na
maturi namreč doseglo odličen uspeh, najboljša dijakinja pa je
Jasna But iz Gimnazije Lava, ki bo spričevalo in pohvalo prejela
iz rok ministra za šolstvo Slavka Gabra.
N.-M. S.,
P^Jaškl jurček je zrasel pod
'^horsko smreko
.Minula nedelja je bila za Elico Plajhner, trgovko iz Celja,
,l^men dan. Odpravila na se je na Pohorje, da bi nabrala nekaj
; ° in tokrat ni ostala praznih rok. Še več, blizu Rogle je
'Slastem gozdiču našla orjaškega jurčka, ki tehta skoraj kilo-
in pol. »Zdelo se mi je, da vidim nekaj pod smrekovo vejo,«
povedala navdušena gobarka, »in ko sem jo odgmila, nisem
^gla verjeti svojim očem... Takšno trofejo najdeš najbrž le
samkrat v življenju.« ^
iff. 37. - 14. september 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
1
Pikine ustvarjalne norčije
6. PIkIn festival v Velenju bo od 18. do 23. septembra - ¥ znamenju 50-letnlce
Pike Nogavičke - Največja lego delavnica v Sloveniji doslej
Na 6. Pikinem festivalu, ki bo v Vele-
nju od 18. do 23. septembra, se otrokom
obeta vrsta posebno zanimivih in pestrih
prireditev, od lutkovnih do glasbenih
predstav, obenem pa bodo lahko kreativ-
no sodelovali v največji slovenski lego
delavnici doslej. Že to nedeljo, dan pred
pričetkom pikastih dni, bodo iz Švedske
v dveh tovornjakih pripeljali kar pol mi-
lijona lego kock.
V Rdeči dvorani, ki bo letos osrednje
prizorišče množice dogajanj, bodo v po-
nedeljek ob 17. uri Pikin festival sloves-
no odprli. Ob zvoku fanfar se bo prikaza-
la Pika Nogavička, njeni zaobljubi pa bo
sledil še dvig festivalske zastave. Otroke
in odrasle bo pozdravil dr. Matjaž
Kmecl, predstavili pa bodo tudi Pikasto
komisijo, v kateri bo zasedalo devet de-
klic, starih devet let. Njihova naloga bo
izpolnjena ob koncu festivala, ko bodo
izbrale najbolj pikasto predstavo.
Naslednjih pet dni bo izpolnjenih
s programom od jutra do večera. Vsak
dan ob 9. uri bo v Rdeči dvorani pričetek
lego delavnic, v katerih bo poudarek na
mirnem in ustvarjalnem delu. Otroci bo-
do ustvarjali pravcate umetnije na sproš-
čene in dovolj široko zastavljene teme,
kot so Pikin živalski vrt, Pikin očka - za-
morski kralj. Nikoli nič narobe, Lego-
land na obisku, Pikine igrarije in Barbie
se predstavi. Organizatorji festivala, ki
ga je tako kot vsako leto doslej pripravil
Kulturni center Ivana Napotnika ob po-
moči velenjske zveze prijateljev mladine,
računajo, da se bo samo dopoldanskih
prireditev udeležilo več kot 4 tisoč otrok.
Lani je festival obiskalo kar 15 tisoč naj-
mlajših, letos pa jih pričakujejo še vsaj
enkrat toliko, saj bodo prireditve celod-
nevne.
Poživitev Pikinih dni bodo lutkovne
predstave, ki se bodo predvidoma zače-
njale ob 17. uri. Naj omenimo le nekatere
med njimi, denimo Sneguljčico in Žogico
Marogico (Lutkovno gledališče Maribor),
Velikanskega   dobrodušnega   velikana
(Lutkovno gledališče Ljubljana), Show
strahov (MGL Ljubljana) in Zvezdico za-
spanko (Primorsko dramsko gledališče).
Tudi vseh glasbenih gostov ni moč našte-
ti, čeprav se bodo na festivalu zvrstila
priznana glasbena imena, na primer Pop
Design, Čudežna polja, Jan Plestenjak,
Deja Mušič. Avtomobili, Zoran Predin,
Panda, Don Mentoni in še mnogi drugi.
Otroci bodo lahko sodelovali tudi na
Pikinem sejmu in stojnici s posebno po-
nudbo iz Švedske ter srečelovu. Vrhunec
festivala bo v soboto, 23. septembra, ko
bo na vrsti Pikin dan. Dopoldansko do-
gajanje bosta vodila Meta Ornik in Ro-
bert Bogataj, popoldne pa bo zaokrožila
pisana Pikina parada s Piko Nogavičko
na belem konju. Poslanico miru, name-
njeno otrokom vsega sveta, bo ta dan
poneslo več sto belih golobov. Ambasa-
dorki letošnjega festivala bosta Štefka
Kučan in švedska veleposlanica Anita
Gradin.
KSENIJA LEKIČ
Za pomoč družini Šteicovič
Zima je pred vrati in pri Območni organizaciji Rdečegj
križa Laško pospešeno poteka akcija za pomoč pri izgrad.
nji hiše družini Štekovič. Da bi se lahko mati s treruj
mladoletnimi otroki preselila pod varno streho še pre^
zimo, naprošamo vse, ki čutite njihovo stisko, da jijj|
pomagate s prispevkom na žiro račun:
50710-678-49285 in sklic, številko 05 60-762 za Šte.
kovic.
Organizatorji se za darovani prispevek v imenu družii«
vsem že v naprej zahvaljujejo. JU
Tabornilci na Biedu
Počitnice so mimo, številni šolarji pa se bodo še nekaj
spominjali lepih trenutkov, ki so jih preživeli v minulih
mesecih. Taborniki Rodu Izpod zelenih Dobro vel j Letuš-
slovče so avgusta taborili v Ribnem pri Bledu. Devetdnev
taborjenja se je udeležilo 48 članov, s seboj pa so povabili
otroke iz rejniških družin Centra za socialno delo Celje.
Ocenitev psov na Poizeii        \
Kinološko društvo Polzela je pripravilo telesno ocenitev p-
vseh pasem in velikosti. Prišlo je več kot 60 lastnikov štirim
cev, da bi tudi uradno vedeli, kam sodi po telesni oceni njit'
pes. Pse so ocenjevali republiški sodniki, ki so to delo opravlj
skoraj ves dopoldan. Čakajoči pa so med tem svoje Ijubljei
mirili, jih krtačili ali ljubkovali, psi pa so iskali stike s svoj'
vrstniki. Na sliki: vidimo lepega novofurlandca, ki si nekoli
negotovo ogleduje male čivave, ki iz strahu lajata na »velikatf
T. TAVCi
Zalcai se poročiti v Sentlurju?
Zanimiva novost Iz mesta ob VoglaJnI
Ljudje so različni. Nekate-
ri sklepajo zakonsko zvezo
v najožjem krogu, večina pa
si želi kar najbolj slovesno
poročno slavje. V mestu
Šentjur so združili zanimive
možnosti, ki to tudi omogo-
čajo. Se želite peljati k zaro-
ki ali poroki s konjskimi
vpregami, vas mika vožnja
s čudovitim Fordom iz leta
1930...?
V šentjurski upravni enoti
so izdali barvno zgibanko,
kjer posredujejo bogate
možnosti, pred dnevi pa so
jih dodatno predstavili na ti-
skovni konferenci z naslo-
vom »Zakaj se poročiti
v Šentjurju?«. Tako si lahko
mladoporočenci oziroma nji-
hovi najbližji naročijo vož-
njo s konjsko vprego, za naj-
zahtevnejše pa je na razpola-
'go celo možnost sprevoda
z nič manj kot štirinajstimi
konjskimi vpregami. Poseb-
na privlačnost je gotovo po-
ročna vožnja z oldtimerskim
Fordom Rudija Ferleža iz le-
ta 1930, z avtomobilom, ki je
pred davnimi leti služil za
taksi.
V mestu Šentjur, v imenit-
nem starinskem okolju
Zgornjega trga, pa imajo od
konca lanskega leta tudi eno
najlepših poročnih dvoran
pri nas. Dvorana je v Ipavče-
vi hiši, ki je kulturni spome-
nik prve kategorije ter spo-
minja na slavnejšo šentjur-
sko preteklost. Notranjost
hiše, kjer so domovali zna-
meniti slovenski skladatelji
Ipavci, je v starinski pohi-
štveni opravi, v kleti pa so
med obnovo uredili vinote-
ko, z najboljšimi vini iz Dol-
ge gore, Rifnika ter Straže
na Gori. Posebna dragoce-
nost Zgornjega trga je ob-
novljeni Plečnikov vodnjak,
delo arhitekta svetovnega
slovesa, iz leta 1939. Ta je na
vrtu Ipavčeve hiše, ob njem
pa kamnita miza ter klopi,
vse pod košato, stoletno Upo,
slovenskim narodnim sim-
bolom. Domiselni Šentjurča-
ni so se sponmili, da je to
lahko primerni kraj za skle-
nitev zaroke, že pozabljene-
ga običaja.
V zgibanki seveda pred-
stavljajo tudi del poročne
gostinske ponudbe šentjur-
ske občine in sicer v mest-
nem motelu ter na treh turi-
stičnih kmetijah v Dramljah
ter na Ponikvi. Zgibanko je
v 5 tisoč izvodih založila
upravna enota, vse skupaj pa
pripravijo v podjetju Mavri-
ca, last Marjane Novak.
Omenjeno    podjetje    ima
uradni potrjeni cenik najra-
zličnejših poročnih uslug.
Mag. Andreja Stopar, na-
čelnica upravne enote, je po-
vedala, da skušajo v Šentjur-
ju kar najbolj prisluhniti že-
ljam vseh, ki stopajo na novo
življenjsko pot. Zato obstaja
možnost za sklenitev zakon-
ske zveze med tednom ali ti-
sti sobotni čas, kadar to sami
želijo. Na posebno željo si
lahko izberejo celo pooblaš-
čenca za sklenitev zakonske
zveze - v Šentjurju jih imajo
namreč kar šest. Andreja
Stopar je povedala, da so iz-
dali zgibanko zato, ker je
najširši javnosti še vedno
premalo znano, kaj vse lahko
za lepo poročno slavje tu po-
nudijo.
Tega pa je, kot kažejo na-
štete možnosti, resnično ve-
liko.
BRANE JERANKO
V zadnjem času se šentjurski pari poročajo v poročni dvorani Ipavčeve hiše, v eni najprivlačnej-
ših pri nas.
Med poročnim slavjem se lahko peljete celo v sprevodu s štiri-
najstimi konjskimi vpregami. Med možnostmi je tudi vožnja
s starinskim Fordom Rudija Ferleža, iz leta 1930.
Šff. 37. - 14. sepffember 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVjTJPNIK
pogoreli so trije sosedi
l^jstarelša ženska na Prevorlu slavi 90. rojstni dan _
jeržanovi so bili pri zajtrku,
.g je prihitel sosed Žagar ter
gnoiorii na pretečo nevarnost,
pjl je čas vojnega gorja, druge
jjetovne vojne, podobnih pri-
pto^' kot so se na kratko po-
jovili pred štirimi leti, danes
pa jih spremljamo na televizij-
skem ekranu. Na partizanski
jgenj je sovražnik odgovoril
5 požiganjem domačij.
Teržanovi, Plahutovi ter Ža-
garjevi, tri kmečke dnižine iz
gtraške Gorce pri Prevorju, iz
]yaja med Slivnico ter Lesič-
uini, so se po brž umaknili
J, skrivališče. Tam so bili ves
dan, zvečer pa so se vrnili,
(jorje! Plahutovim ter Žagar-
'jgvim so požgali domova ter
. jieve, Teržanovim pa je ostal
^,saj dom. Tistega usodnega
omskega večera, 14. decembra
1944, se je v njem zbralo ter
ostalo dvajset nesrečnih ljudi.
Vseh dvajset nesrečnikov je ti-
sto hudo zimo ostalo skupaj,
lingela Teržan je imela osem
otrok - najmlajši, Zvonko, je
)il star manj kot leto dni, naj-
itarejša, Micika, oa štirinajst
et. Pa je bilo dovolj prostora
udi za sosede!
Tiste hude zime seveda ni
likoli pozabila. S hlevi je zgo-
rela  žitna   kašča,   krompir
.1 kleti je ostal, meso pa so od-
J lesli neznanci.   Za  potrebe
reh družin je ostalo nekaj
J Jimljenega mesa, pa so bili
I ačni tudi partizani. Doma so
lili   med   dvema   ognjema,
f večnem strahu, saj so se po-
■ loči oglašali partizani, za nji-
ni, podnevi, pa nacisti.
Angela Teržan, ki je najsta-
rejša ženska na Prevorju (naj-
tarejši moški je le pol leta sta-
jjši), se spominja, da je bilo
življenju veliko več hudega
dobrega. V oporo so ji bili
ter otroci, ki so pripravili
a   lepo   praznovanje   90.
itjstnega dne, pretekli konec
Mna. Obiskali smo jo pred
sobotno družinsko slovesnost-
», od domačih pa izvedeli, da
o naročili tudi muzikanta.
Lepo so jo presenetili že za 89.
rojstni dan vsi otroci, ki njene
dobrote niso pozabili. Le ena
hči, Micika, je žal že pokojna.
Njeni otroci živijo večinoma
v bližnji okolici, le sin Zvonko
je v Celju, kjer dela kot hišnik
v šoli s prilagojenim progra-
mom. Vsi so si zgradili lepe
domove, pri gradnji pa jih ma-
ma Angela in pokojni oče
Franc seveda nista pozabila.
V Straški Gorci pri Prevor-
ju, neuradno v Spodnjem Dra-
gomerju, kjer živi slavljenka,
so v dneh, ko smo ji prišli če-
stitat, pripravljali podlago za
asfaltno cesto. To je pot, ki je
16-letno dekle pripeljala z Go-
stince pri Virštanju. Tam so
imeli premalo zemlje, zato so
starši kupili kmetijo, kjer je
preživela pretekla desetletja.
Mladost je bila težka, v zna-
menju garanja na rodni grudi.
Oče jo je prebudil že navsezgo-
daj, ker je morala na njivo že
pred poukom - po vrnitvi iz
virštanjske šole pa se je z mo-
tiko vrnila na zemljo. Vzljubi-
la jo je, kmetovanje jo je vese-
lilo, v Straški Gorci pa ji je
bilo takoj všeč. Ostala je do-
ma, skupaj z možem Francem,
ki se je poročil iz bližnje okoli-
ce, iznad Žegra. »Spoznala sva
se na hitro ter se na hitro poro-
čila. Pa je bilo kar v redu,« se
spominja njune skupne poti.
Oba sta delala na kmetiji.
Mož je bil sodar ter je izdelo-
val še diuge lesene izdelke, že-
na Angela pa je skrbela za
družino. Skrbela je za gospo-
dinjstvo, delala na zemlji - še
zidarjem je pomagala pri delu.
Veliko veselje je imela s šival-
nim strojem, predvsem ponoči,
saj podnevi ni bilo časa. Tudi
na kolovratu je predla, nato pa
pletla. Mož ji je umrl pred de-
setletjem, v 85. letu starosti.
Zase visoke starosti ni priča-
kovala, saj je imela že v mla-
dih letih težave s srcem ter je
zato morala k zdravniku. Zdaj
gospodarita na domači kmetiji
sin Stanko z ženo Bernardo,
veseli se tudi vnuka Jožeta ter
njegove Marije, pa pravnukinj
Karmen ter Branke... Med
našim pogovorom se je mala
Branka pravkar vrnila iz šole,
iz Lesičnega. Sicer pa ima An-
gela Teržan kar dvajset vnu-
kov ter podobno število prav-
nukov. »Za vse smo poskrbe-
li,« se je pošalila slavljenka.
Tudi za to, da Slovenci ne bo-
mo izumrli, seveda.
Njen vsakdan je še vedno
pester. Popazi na vnukinji in
dom, pretekle dni je pobirala
sadje, preden smo prišli je se-
kala drva. Z motiko se rada
odpravi na njivo, kjer se loti
nadležne zeli. Z zdravjem ima
težave, zato jemlje zdravila,
sicer pa je kljub temu prava
kozjanska korenina. »Najbolj
se veselim, če lahko delam,« ne
skriva zadovoljstva, življenj-
sko voljo. V prostem času rada
prebira Novi tednik, predvsem
podlistke. Z velikim veseljem
je brala zadnjega, avtorja
" Slavka Topliška, ki ga je napi-
sal v njeni rojstni Gostinci,
v virštanjskih goricah. Izrezo-
vala je tudi druge tednikove
podlistke.
Voščili smo ji za častitljivo
obletnico ter izročili darilo za
zveste naročnike, zlato veriži-
co. Prvo v njenem življenju, je
dejala.
BRANE. JERANKO
Najstarejša krajanka na Prevorju, skupaj z domačimi. Z motiko
se še odpravi na njivo, cepi drva, pobira sadje... »Najbolj se
veselim, če lahko delam,« je dejala.
Obnovili dom in razvili prapor
Praznovanju občinskega
praznika občine Žalec, ki so ga
letos proslavili v KS Trnava,
so se pridružili tudi tamkajšnji
gasilci. Uresničila se jim je že-
lja po obnovitvi gasilskega do-
ma in razvitju novega gasil-
skega prapora.
V nedeljo dopoldne je bila
najprej slavnostna seja dru-
štva. O 70-letnici, o obnovi ga-
silskega doma in o novem pra-
poru je govoril predsednik Bo-
jan Grdjan, ki se je zahvalil
vsem, ki so kakorkoli pomaga-
li pri delih in nabavi novega
prapora. Člani društva in dru-
gi so namreč opravili več kot
tisoc prostovoljnih delovnih
ur.
V nadaljevanju slovesnosti
je govoril podpredsednik GZ
Žalec Vinko Debelak in dru-
štvu izročil plaketo GZ Žalec
-sv.Florjana-zaščitnikagasil-
cev. Podelili so tudi več dru-
štvenih priznanj, od GZ Slove-
nije pa so prejeli gasilsko odli-
kovanje plamenico II. stopnje.
Novi prapor in obnovljeni dom
je blagoslovil župnik z Gomil-
skega Martin Cirar. Na sliki:
Podpredsednik GZ Žalec Vin-
ko Dobelšek izroča plaketo
predsedniku GD Trnava Boja-
nu Grdjanu.        T. TAVČAR
Novo kombinirano vozilo
v šentjurskem Gasilskem društvu so po petih letih prizade-
vanj bogatejši za nov gasilski avtomobil. Tamovo kombinirano
vozilo ima rezervoar za 4 tisoč litrov vode ter za štiristo litrov
penila, metalec vode oziroma pene pa ima moč 2400 litrov na
minuto. Vozilo je namenjeno predvsem za gašenje ter reševanje
industrijskih objektov. Z njim bo omogočeno varnejše, hitrejše
ter zanesljivejše gašenje ter reševanje.       MELITA KOVAČIČ
Gasilski dom Je polepšal sveti Florjan
člani gasilskega društva iz Velike Pirešice praznujejo letos
65-letnico svojega delovanja. V jubilejnem letu so organizirali
vrsto prireditev, prav gotovo pa je to eno redkih društev, ki je
zunanjost svojega gasilskega doma polepšalo s podobo svetega
Florjana. Naslikal jo je Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki,
podoba pa daje svojevrsten pečat gasilskemu domu in prispeva
tudi k lepšemu izgledu celotnega kraja. IB
Nallepši
filmi
Na naslovnici Tedniko-
vega TV vodiča je bil prizor
iz filma Kleopatra, igralca
pa Elizabeth Tavlor in Ric-
hard Burton. V poštev za
žreb je tokrat prispelo 82
kuponov.
V naš oglasni oddelek se
naj tokrat po sodček laške-
ga piva oglasi Romana
SLUGA iz Griž 52b, majici
NT&RC pa bosta prejela:
Janez MAKOVEC, B. Vin-
terja 2 a iz Slovenskih Ko-
njic in Matjaž MLAKAR iz
Teharij 8.
Vljudno prosimo, da se
po sodček laškega piva
oglasite v naš oglasni odde-
lek, medtem ko vam bomo
majici poslali po pošti!
V Drešinji vasi in
Grobijali praznovali
v žalski občini so v soboto
praznovali gasilci GD Dreši-
nja vas in GD Groblje.
V Drešinji vasi so pripra-
vili slovesnost ob prevzemu
novega gasilskega vozila
Volkswagen, vrednega 45 ti-
soč DEM. Na slovesnosti, ki
so se je udeležili številni ga-
silci in predstavniki pobra-
tenega gasilskega društva
Gregurovac iz Hrvaške, je
" novi pridobitvi spregovoril
predsednik GD Drešinja vas,
^anc Završnik. Dejal je, da
^0 kljub težki situaciji, po-
"^anjkanju denarja, s po-
močjo krajanov, botrov,
sponzorjev in pokrovitelja
Avto hiše Seat Drev uspeli
zbrati sredstva za novo vozi-
lo. Upravičenost nakupa no-
vega vozila se je že veliko-
krat potrdila ob gozdnih in
travniških požarih in za pre-
voze članov na razne vaje in
tekmovanja. Na slovesnosti
so podelili več priznanj in
zahval, novo vozilo pa je bla-
goslovil petrovški župnik
Miran Cocej.
Gasilci Groblja v KS Pre-
bold pa so v soboto prazno-
vali 70-letnico delovanja. Ob
jubileju je bila skupna seja
sveta KS Prebold in uprav-
nega odbora gasilskega dru-
štva Groblja, nato pa zbor
gasiiskih enot sosednjih dru-
štev in slovesnost. Vinko De-
belak, predsednik GD Grob-
lja, je dejal, da so gasilci bili
vedno in so še pripravljeni
pomagati v nesreči in na raz-
nih požarih. Podelili pa so
tudi več priznanj in odliko-
vanj Gasilske zveze Žalec in
Gasilske zveze Slovenije. Na
sliki: novo vozilo, tajnik GD
Drešinja vas Zlatko Bobi-
nac. poveljnik Gasilske zve-
ze Žalec Franci Naraks, sek-
torski poveljnik Martin Drev
in predsednik GD Drešinja
vas Franc Završnik.
TONE TAVČAK
SI. 37. - 14. sepfember 1995
ŠPORT

Češka in Finska
v Cellu In Laškem kvalifikacijski tekmi za EP moških — PolzelanI v Koračevem
pokalu štartall z zmago
Košarkarska sezona za
moške bo prvi reprezentanč-
ni vrhunec (novi selektor je
Andrej Urlep) dosegla že na-
slednji mesec s kvalifikacij-
skimi tekmami za evropsko
prvenstvo 1997. Dvoboj
s Češko bo 11. oktobra v Ce-
lju, s Finsko 15. novembra
v Laškem, v naši skupini
C pa so še reprezentance Ita-
lije, Madžarske in Makedo-
nije.
Oktobrska tekma s Češko
bo v Ck)lovcu in bo del osred-
nje slovesnosti ob 50-letnici
košarke v Slovenije. Celje je
bilo eden začetnikov igre
pod obroči pri nas, zato ima
izbira prizorišča akademije
posebno ozadje in ob slavju
bodo v mestu ob Savinji
zbrani domala vsi pomemb-
neži slovenske košarkarske
zgodovine.
Laščani so si tekmo s Fin-
sko (na jimijskem EP v Grči-
ji je bila v skupini z našo
reprezentanco) zamislili kot
del promocije nove dvorane
Tri lilije. S podobnimi akci-
jami želijo v prihodnje še
bolj utrditi primat košarke
in someščane s kvalitetnimi
tekmami pripraviti na pro-
dor svojega kluba v A-1 ligo.
Dober Euro start
Polzelani so prvo tekmo
Koračevega pokala s Szekes-
fehrvarjem dobili z 90:72
(46:33), pozno sinoči pa so
Madžarskem odigrali še po-
vratni dvoboj. Strelci: Petra-
novic 22, Tiller 19, Zaletel
18, Stavrov 15, Cizej 7, Rovš-
nik 5, Jagodnik 4. Na evrop-
ski start se pripravljajo tudi
košarkarice Celja, ki bodo
v 2. krogu Koračevega poka-
la ekipo Wolfenbuttla 27.
septembra gostile v dvorani
STŠ. Nemke so ostale brez
edine reprezentantke Pfeif-
ferjeve, toda po napovedih
dobile odlični hrvaški igral-
ki Baranovičevo in Kovčo.
Prvenstveni start
Za uvod v novo prvenstvo
se je Rogaška v gosteh dobro
upirala Ohmpiji in z boljšim
izvajanjem prostih metov
(19:34) bi lahko celo pripra-
vila presenečenje. Polzelani
so na polčasu v Kranju še
izgubljali, nato pa z never-
jetno serijo 30:0 dosegU naj-
višjo zmago kroga. V A-2 ligi
sta Pivovarna Laško in Co-
met z odhčnima obrambama
potrdila kandidaturi za na-
predovanje v zgornjo konč-
nico.
Laščani so še zadnjič igrali
v Hrastniku, kjer je bil za
koše zadolžen Tovornik, za
obrambo pa Gole, ki je sijaj-
no zaustavil reprezentanč-
nega centra Bačarja (8 točk).
Konjičani so prvič v ligaških
tekmah nasprotnika limiti-
rali pod 50 točkami, Toljeva
agresivna igra pa je povsem
preporodila anemično mo-
štvo. Celjani so na startu ra-
zočarali, Čeko in Jesenek sta
dosegla dobri dve tretjini
točk, še bolj problematična
pa je bila obramba.
V B ligi Kemoplast z niče-
mer ni upravičil visokih na-
črtov, povsem nasprotna
ugotovitev velja za Plimo iz
Prebolda, pomlajena Elektra
pa se bo borila za obstanek.
Mladinci so kvalifikacijski
turnir za uvrstitev v prvo li-
go igrali v Laškem, kjer so
gostitelji premagali Interier
z 91:50, izgubili z Bistrico
s 75:82 in bodo v nedeljo
imeli še drugo priložnost za
napredovanje.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
V 1. krogu pokala Slovenije
za ženske je Celje premagalo
Domžale s 103:51, Comet pa
izgubil s Pomurjem s 44:77. Za
vstop na finalni turnir bodo
Celjanke v torek ob 19.30 do-
ma igrale z Ilirijo.
Ivica Jurkovič (z žogo) iz Rogaške Slatine bo prve nastope v slovenski reprezentanci morda
dočakal v Celju ali Laškem.
Devet kolajn in rekorii
Na državnem prvenstvu v streljanju z MK orožjem^
serijske izdelave je zastopstvo Dušana Poženela
Rečice osvojilo devet kolajn, Peter Tkalec, Damjan
Sajovic in Andrej Brunšek pa so s pištolo Drulov
s 1537 krogi izboljšali ekipni državni rekord. Zlati
kolajni sta osvojili še mladinski ekipi v konkurenci
3 X10 in 3 X 20, drugi so Vojka in Dejan Matek med mla-
dinci in ekipa mladink v ležečem položaju, tretji pa
Tkalec s pištolo Drulov ter v mladinski konkurenci
dvakrat Gozdnikarjeva.
Deseterica za PEP
Konec tedna je bilo v Celju
posamično državno prven-
stvo v atletiki za starejše
mladince in mladinke, včeraj
še ekipno, konec meseca pa
bosta ekipi Kladivarja Ceti-
sa v Ostravi med udeleženci
14. pokala evropskih prva-
kov skupine A.
Na celjskem prvenstvu je
dobitnica bronaste kolajne
na mladinskem EP v teku na
1500 m Jolanda Steblovnik
(Velenje) po napovedih tekla
na 400 metrov z ovirami in
zmagala, na krajši progi
z ovirami je kolajno osvojila
skakalka Anja Valant, naj-
boljši rezultat pa je dosegel
Sebastijan Grosek (oba Kla-
divar Cetis), ki je v metu
kopja lasten državni rekord
s 64,94 m izboljšal na 66,30
m. V primerjavi z lanski se-
zono se je popravil že za de-
vet metrov in za klubskim
rekordom Uplaznika zaosta-
ja samo še za 52 cm.
Pokal prvakov mladinskih
ekip skupine A bo 30. sep-
tembra v Ostravi, v obeh
konkurencah pa bo nastopi-
lo po deset ekip. Češka kot
domačin ter lanski prvaki
imajo pravico do nastop
dveh ekip, vsi udeleženci pa
so že znani. Pri mladincih
bodo tekmovali Kladivar
Cetis, Torino (Ita), Moskva,
St. Petersburg (Rus), Mla-
dost (Hrv), Szekesfeherva
(Mad), Bzdgoszcz (Pol), Ja
blonec in Vitkovice (Češ'
med mladinkami pa Kladi
var Cetis, Gdjansk (Pol
Skelmesrdel (VB), Sudstro
itelj (Ukr), Metanopoli (Ita
Moskva, St. PetersbuT
(Rus), Budapest (Mad) te
Jablonec in Vitkovice (Ceš)
ipaiifNi
ii@ikeiai
Sobota, 16, 9.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaški
Satex (19), Litija: Litija-Kovi
notehna (2. krog A-1 moške li
ge, 19.30); Celje: Celje-Krk
(19), Škofja Loka: Loka-Pivc
vama Laško, Sežana: Krašl
zidar-Comet (1. krog A-2 m.
ške lige); Šentjur: Kemoplasi
Elektra, Slovenska Bistrici
Bistrica-Plima (2. krog B m(
ške lige, vse 19).
Motokros
Slovenske Konjice: dirkiu
državno prvenstvo do 125 ii
250 ccm ter Anderličev memo
rial (od 13. ure).
Nogomet
Zreče: Unior-Bakovci, Sl<
venske Konjice: Dravinja-B
strica, Odranci: Odranci-Sti
klar (4. krog III. lige, vse IC
Brežice: Brežice-Usnja
Hrastnik: Tim Laško-Odre
Vransko: Kiv Vransko-Šma
je, Štore: Kovinar-Krško (p
vratne tekme 1. kroga poka
MNZ Celje, vse 16. 30).
Nedelja, 17, 9.
Nogomet
Celje: Publikum-Gorici
Murska Sobota: Mura-Rud!
(8. krog I. lige); Šmartno fl
Paki: Era Smartno-Zagorj
Šenčur: Naklo-Šentjur, Ljul
Ijana: Železničar-Radeče C
krog II. lige).
Sreda, 20, 9,
Košarka
Polzela: Kovinotehna-Lif
stroj, Idrija: Idrija-Rogaškal
krog A-1 moške lige, obe
Laško: Pivovarna Laško-Sli'
niča (20), Slovenske Konji«
Comet-Loka (19), Ljubljai*
Olimpija ml-Celje (3. krog A'
moške lige, 17. 30).
Nogomet
Čentiba: Čentiba-Publ"
kvun, Šenčur: Naklo-Šentj>'
(osmina-finala pokala Slo^
nije, obe 15. 30).
Rokomet
Žalec: Žalec-Piran, Koč^
je: Kočevje-Vegrad (1. krog
ženske lige, obe 19).
OKROŽNO SODIŠČE V CELJU
v stečajnem postopku nad dolžnikom
HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec - v stečaju
po sklepu senata z dne 8. 9. 1995 pod opr. št. 31/93
objavlja
vlAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1. Obrat MIZARSTVO PREBOLD
-stavbno zemljišče v izmeri 1.924 m2, paro. št. 577/1 in
pare. št. 3/2 vi. št. 704 k.o. Prebold
-upravni prostori v izmeri 56,16 m2
-pomožni prostori in lopa v izmeri 154,78 m2
-delavnica - hala v izmeri 399,16 m2
-oprema in stroji po inventurnem spisku
po izklicni ceni 24.300.000,00 SIT.
2. bivalni kontejner v avtokampu INDIE pri Puli
-kontejner priklopljen na vodovod in kanalizacijo
-kontejner in predprostor pokrita z leseno streho
-najnujnejša kamp oprema
-letnik 1988
po izklicni ceni 380.000,00 SIT.
3. 49 %-neqa poslovnega deleža
Hmezad Strojne, d.o.o. Žalec - v stečaju v podjetju DURI, d.o.o.
Šempeter v Savinjski dolini. Družbenik v podjetju DURI, d.o.o. je z
51 % podjetje Hmezad Export-lmport. Za premoženje podjetja je vlo-
žen denacionalizacijski zahtevek.
Izklicna cena znaša 9.900.000,00 SIT.
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji
in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak
ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na
žiro račun Hmezad Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju, št. 50750-690-591
pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje: z name-
nom "varščina za javno dražbo". S potrjenim prenosnim nalogom se
mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščino bomo
uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov vračunali v kupnino, dru-
gim pa brez obresti vrnili takoj po končani javni dražbi. Predstavnik
pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za licitiranje.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo skleniti
najkasneje v 8. dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na
žiro račun stečajnega dolžnika v 15. dneh po sklenitvi pogodbe. Če
uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celot-
ne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano varš-
čino pa bo zadržal stečajni dolžnik. Dražba se opravi po načelu 'vide-
no-kupljeno".
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastniš-
tva mora plačati kupec.
Javna dražba bo 18. 10. ob 9. uri v sobi št. 209 tega sodišča.
Vse informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu Posede-
lu, 063/711-475.
Doberšek in Jezernikova teniška prvaka
Državno prvenstvo v tenisu se je končalo
z velikim uspehom celjskega zastopstva.
Boštjan Doberšek (na sliki) in Tjaša Jezer-
nik, ki že več let nastopa za mariborski
klub, sta v Murski Soboti osvojila svoja
prva naslova prvakov, uspešni pa so bili še
nekateri posamezniki.
Jezernikova je na turnirju izgubila le niz
in v finalu gladko premagala reprezentant-
ko Lušničevo, ki je bila februarja v Celju na
dvoranskem prvenstvu prav tako v finklu.
Freitagova je izpadla v četrtfinalu, Gluviče-
va (obe Celje) pa v 1. krogu. Doberšek je
skupaj z Mulejem presenetljivo zmagal
v igrah moških dvojic, med posamezniki se
je prebil do polfinala, Dovšak in Rupar (oba
STK) sta izpadla v 2. krogu, za Viranta
(Celje) pa je bil usoden že uvodni dvoboj.
llAICRATKa
Pantigan: na 2. svetovnem prvenstvu invali-
dov v plavanju je Damjan Pavlinec iz Celje na
50 m prosto s časom 34,09 osvojil srebrno ko-
lajno. Ostale uvrstitve: 100 m prosto - 13.; 400
m prosto - 10; 50 m delfin - 9.
Dunaj: na Ironman triatlonu (3,8 km plava-
nja, 180 km kolesarjenja, 42 km teka) je Mitja
Dečman (Kovinotehna) s časom 13;24 zasedel
213. mesto. V svoji starostni kategoriji 25 do 29
let je osvojil 58 mesto, nastopili pa so triatleti
iz 15 držav.
Žalec: zmagovalka regijskega turnirja v te-
nisu za konkurenco do 12 let je Globočnikova
(Žal), med fanti pa je bil Ivanovič (ŠTK) drugi.
Rogaška Slatina: kolesarskega maratona
Kozjansko (80 km) se je udeležilo rekordnih
245 rekreativcev, najstarejši je bil Rudolf Per-
kič (62 let), najmlajši pa šestletni Nejc Fišer.
(J. T.)
Pozdravi
v uredništvo so se s pozdravi bral-
cem Novega tednika oglasili atlet Ro-
bert Teršek z univerziade na Japon-
skem, mladinska rokometna reprezen-
tanca s svetovnega prvenstva v Argen-
tini in košarkarice Celja s turnirja
v Banski Bystrici.
Št. 37. - 14. Mpfvmber 1995

ŠPORT

PO treh desetletjih
ff^g prvenstvena zmaga Celjanov v Velenju po letu 196U - NSZS sponzor Izole?
I Spremembe v pokalu
1 Gorškovim golom je celj-
enajsterica v nedeljo pre-
dla več kot tri desetletja
P^o tradicijo prvenstvenih
^pehov v Velenju (lani je
dobila pokalno tekmo),
^tvo Rudarja pa je zaradi
((izpolnjenih pogodbenih ob-
^0osti ostalo brez vratarja
joberta Volka, ki je odšel
I k Gorici.
Celjani so imeli v Velenju
[ m^i nekaj sreče, saj je Ekme-
.jjf v uvodnih minutah zadel
prečko, toda v nadaljevanju so
\ rumeno-modri boljši tek-
p,ec. Eden boljših je bil junak
^ reprezentančne tekme za z Ita-
lijo, vratar Zupan, obe moštvi
I jjsta nastopili nepopolni: pri
' Sudari" so manjkali kaznova-
' ^ Cvikl, Sila in Pranjič, v celj-
ski enajsterici ni bilo kaznova-
nega Bajraktareviča in poško-
dovanega Bašiča, po dolgem
času je priložnost dobil Ade-
jiovič, na klop pa je znova mo-
ral Bauman. Nogometno sceno.
je med tednom razgibala novi-
ca, da bo Gerlančeva NSZS
i prevzela sponzorstvo nad Izo-
lo. Po neuradnih novicah se
odkritemu strankarskemu
ffitopu v tabor edinega obal-
nega prvoligaša močno upirajo
izolski občinski možje, proti je
• tudi direktor kluba Sinožič, iz
Velenja pa ni novih informa-
cij, čeprav je bila sprememba
napovedana za 10. september.
Večina tekme osmine-finala
pokala bo v sredo, natrpan
program naših predstavnikov
v evropskih pokalih pa je Ru-
darjev dvoboj z Mariborom
prestavil na 4. oktober. Zaradi
decembrskega gostovanja re-
prezentance sta spremenjena
sta tudi termina četrtfinalnih
tekem, ki bodo 25. oktobra in
22. novembra.
Mladi nogometaši Vranske-
ga so z zmago na turnirju
v Maria Sallu dosegli lep med-
narodni uspeh. V Avstriji so
premagan SAK s 13:0, ASV
Dunaj s 6:0, domači Maria Sall
s 4:0 in z Mariborom igrali 1:1.
V ekipi so bili Sušnik, Konm,
Košica, Ocvirk, Krivec, Vo-
dovnik, Kreča in Zupan. Vsi so
učenci prvega in drugega ra-
zreda osnovne šole z Vranske-
ga, trenerja Marjana Kozmelja
pa je na turnirju uspešno za-
menjala Marija Satler.
ŽELJKO ZULE
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Strelec zmagovitega gola Andrej Goršek je dvoboj za visoko žogo z vratarjem Stankovičem
izgubil, toda v finišu je žogo le poslal v mrežo.

Nogomet
I. liga
7. krog: Rudar-Publikum
0:1 (0:0); Goršek (86); Primor-
je-Izola 6:0, Olimpija-Mura
1:2, Gorica-Korotan 2:0, Bel-
tinci-Maribor 0:0. Vrstni red:
Mura 15, Primorje, Gorica 14,
Rudar 11, Korotan 10, Publi-
kum 9, Maribor, Olimpija 8,
Beltinci 6, Izola 0.
II. liga
5. krog: Šentjur-Nafta 2:0
(1:0); Kidrič (40), Marinček
(70, 11-m); Drava-Era Šmart-
no 2.:1 (1:1); Druškovič (42);
Radeče-Vevče 3:2 (0:2); Zild-
ževič (50), Milidragovič (75,
82); Železničar (Mb)-Čmuče
0:1, Koper-Rudar (T) 1:0, Pi-
ran-Naklo 3:1, Mengeš-Dom-
žale 1:1, Zagorje-Zelezničar
(Lj) 1:3. Vrstni red: Črnuče 13,
Nafta, Drava 10, Železničar
(Lj) 9, Šentjur, Piran, Radeče
8, Era Šmartno, Koper 7, Na-
predek 6, Rudar (T) 5, Naklo,
Železničar (Mb), Zagorje 4,
Vevče 3, Mengeš 2.
III. liga
4. krog: Pohorje-Dravinja
2:3 (1:1); Kruder (40), Križanič
(51), Kuk (55); Bistrica-Unior
0:2, Bakovci-Kungota 1:0,
Aluminij-Dravograd 2:4, Pa-
loma-Beltrans 1:3, Tumišče-
Odranci 4:2, Steklar-Kovinar
(Mb) preloženo. Vrstni red:
Dravinja, Bakovci 10, Dravo-
grad 9, Tumišče 8, Pohorje 7,
Odranci, Aluminij 6, Kovinar
(-) 5, Beltrans, Steklar (-), Bi-
strica, Kungota, Unior 3, Palo-
ma 1.
MNZ Celle
Pokal - prve tekme 1. kroga:
Usnj ar-Brežice 1:1, Odred-
Tim Laško 0:1, Šmarje-Kiv
Vransko 0:5, Krško-Kovinar
6:1.
Košarka
A-1 liga
Moški - 1. krog: Triglav-Ko-
vinotehna 65:98 (44:43); Zale-
tel 26, Tiller 21, Petranovič 17,
Jagodnik 13, Stavrov 6, Cizej
5, Skrabe, Ritoper 3, Kobale,
Rovšnik 2; Olimpija-Rogaška
76:66 (39:31); Novakovič 22,
Jurkovič 21, Petrovič 9, Lerič
8, Sušin 4, Mičunovič 2; Repu-
blika-Litija 56:50, Satex-He-
lios 88:89, Idrija-BWC 85:66,
Interier-Litostroi 69:67.
A-2 liga
1. krog: Comet-Jezica 67:49
(28:24); Plevnik 21, Železnikar
16, Šporar 13 Benič 7, Sivka,
Nerat 4, Kožar 2; Pivovarna
Laško-Kraški zidar 82:63
(37:36); Tovornik 43, Vujovič
13, Gole 10, Starovasnik 7, Je-
ras 5, G. Čop 3, Durnik 1; Sliv-
nica-Celje 96:77 (44:34); Čeko
29, Jesenek 20, Grahovec 8,
Strašek 7, Herman 5, Drobnik
4, Jurak, Kitek 2; Olimpija ml-
Loka 59:76, Koper-Ilirija
81:87, Zagorje-Kika 85:71.
B liga
Vzhod -1. krog: Plima-Janče
94:80, Brežice-Kemoplast
78:61, BP-Elektra 88:60, Ma-
ribor-Hrastnik 83:72, Starše-
Bistrica 76:90.
Atletlica Državno
prvenstvo
Celje: st.mladinci - 100 m: 1.
Acman (KI) 11,01; 200 m: 1.
Acman (Kli 25,15; 3000 m: 3.
Ojsteršek (Sent) 9:05,28; 5000
m: 3. Gračner (KI) 15:40,13;
110 m ovire: 3. Resnik (Vel)
15,18; 400 m ovire: 1. Bračič
(KI) 54,98, 2. Poles (Vel) 55,28;
2000 m zapreke: 1. Gračner
(KI) 6:14,58; 4x100 m: 2. Vele-
nje 44,59; daljina: 2. Topolov-
čan (KI) 680; troskok: 1. Topo-
lovčan (KI) 14,88; krogla: 2.
Verbnjak (Vel) 13,47; disk: 3.
Grosek 41,50; kopje: 1. Grosek
66,30 - ml. rek., 2. Šolajič
54,68, 3. Ambrož (vsi KI)
54,64.
St. mladinke - 100 m: 1. Ma-
tul 12,29, 3. Valant 12,42; 200
m: 1. Matul 25,24, 3. Jurčak
26,45; 400 m: 3. Jurčak 58,23;
800 m: 3. Djumič (KI) 2:19,36;
1500 m: 2. Gluvič 4:49,64;
3000 m: 1. Gluvič (vse KI)
10:26,30; 400 m ovire: 1. Ste-
blovnik (Vel) 1:03,81; 4 x 100 m:
1. Kladivar Cetis 49,97; tro-
skok: 1. Valant (KI) 12,14; vi-
šina: 3. Majdak (Vel) 163; kop-
je: 1. Randjelovič (KI) 51,40.
Judo_
Državno prvenstvo
Celje: mladinci - do 60 kg: 1.
Košir; do 65 Ig: 2. Petrak; do
71 kg: 2. Lakner-Bevc; do 86
kg: 3. Janjič; do 95 kg: 1. Pete-
linšek (vsi IR); nad 95 kg: 2.
Juhart (Konj); mladinke - do
52 kg: 3. Kranjc (Vel) in Na-
reks; do 56 kg: 2. Žolnir (oba
Sank), 3. Uranjek; do 61 kg: 3.
Terzan (obe IR); do 66 kg: 3.
Lavrinc in Karupovič; do 72
kg: 2. Jerneje; nad 72 kg: 2.
Frece, 3. Šuster (vse Sank) in
Zdaj ponaredek Zg. Savinjske
disciplinski postopek zaradi nepravilnih registracij
mojkaric Nevenke Merhar in Lucije BIvšek
v ženski odbojki se nada-
^jejo afere s ponarejenimi
judpisi. Lani je Koper
\ končnici državnega prven-
ca goljufal Olgo Skhumo-
ro, nato je Celje za pokal pr-
vakinj z lažnim podpisom
prijavilo Barbaro Kislinger,
novi spor pa je sprožila po-
dobna poteza Zgornje Sa-
vinjske, ki je ponaredila
podpis Lucije Bivšek in ne-
pravilno registrirala Neven-
j ko Merhar.
. Zaradi zapleta z registra-
I cijo Merhar je ve - Bivškova ni
f odigrala nobene tekme in
jiijen primer za odgovorne ni
1 toliko sporen — sta bili
' končnici zadnjega prven-.
stva razveljavljeni dve tekmi
Savinjčank. Za predstavnike
34 klubov ponovitev tekem
ni bila ustrezna kazen, zato
so na skupščini OZS konec
tedna celo zahtevali izključi-
tev kluba iz prve lige, vendar
delegati niso podprli radi-
kalnega predloga.
»Nekateri predstavniki re-
gistracijske komisije niso bi-
li zadovoljni s sklepom Pred-
sedstva in še prej tekmoval-
ne komisije. Zaradi koprske-
ga primera in izključitve
ekipe v občinsko ligo, je
skupščina lani sprejela
sklep, da se v podobnih pri-
merih ne bo več ukrepalo zo-
per klub, marveč samo proti
odgovornim posamezni-
kom,« je ozadje zapleta po-
jasnil generalni sekretar
zveze Matic Ramšak.
Zgornja Savinjska tako
ostaja prvoligaš, klub bo za-
radi nepravilnih postopkov
denarno kaznovana, Srečku
Skoku pa grozi časovna pre-
poved opravljanja vseh
funkcij. Novo prvenstvo se
bo začelo 8. oktobra, nekate-
ri klubi pa so na skupščini
zagovarjali uvedbo enotnih
lig in strokovna komisija
mora skupaj s tekmovalno
do konca leta pripraviti
predloge morebitnih spre-
memb.
ŽELJKO ZULE
i^i^i lilije odprle vrata
J ^Portna dvorana Tri lilije (na sliki) je konec tedna z zarisavanjem črt na igralno ploskev dobila
'končno podobo. Parket so kot pr\i preizkusili košarkarji, naslednji teden pa se bodo zaradi
^enosti .Golovca v Debro preselili še rokometaši.
^j.^a uradna tekma v novem objektu bo 20. septembra med košarkarji Pivovarne Laško in
ip'^'^ice, odprtje z manjšo slovesnostjo pa 7. oktobra z rokometno tekmo evropskega pokala
J^akov Celje Pivovarna Laško-Lulin in prijateljsko košarkarsko tekmo Pivovarna Laško-Illy
*lo ?^^šarkarji so želeli pripeljati zmagovalca Koračevega pokala Albo, ki se je podobno kot
kjiti italijanski prvoligaš Benetton opravičil zaradi nepopolne .ekipe in reprezentančnih obvez-
ati večine igralcev. Foto: SHERPA
8. krog LIGE DESETIH:
BIOSTART PUBLIKUM: HIT GORICA
V predprodaji lahko cenejše vstopnice kupite na PETROLOVIH
bencinskih servisih v okolici Celja, v gostilnah Ojstrica in Berger, v
bistrojiih: Točka na Skalni kleti in Time Out na Celjskem sejmu
ter v Foto studiu Fonda v Celju.
Pokrovitelj:    ^^JS
SP brez
Meianška
Mladen Melanšek ne bo na-
stopil na svetovnem prvenstvu
v kolesarstvu, čeprav je vodja
naše ekipe Cimprič dolgo fa-
voriziral Velenjčana. Celjsko
moštvo ni skrivalo razočara-
nja, kot edina slovenska ekipa
pa zadnje dni tekmuje na dirki
Po Jugoslaviji. Uvodno etapo
je s šprintom po ulicah Beo-
grada dobil Lauk s povprečno
hitrostjo prek 47 km/h, v drugi
pa je bil skupaj z Melanškom
v vodilni skupini.
Kragiju bron
skupine B
Na 49. pokalu narodov
v motokrosu je reprezentsmca
Slovenije zaradi odpovedi Si-
tarja nastopila samo v skupini
B in zasedla 24. mesto. Sašo
Kragelj (Banex) je zmagal
v svoji kategoriji do 125 ccm in
v absolutni konkurenci (125,
250 in 500 cm) osvojil bronasto
kolajno. Sezona se bo v soboto
nadaljevala z državnim prven-
stvom na Skednju pri Sloven-
skih Konjicah, kjer bo dirka
po dobrem letu dni.
Št. 37. - 14. sepffember 1995

J!
Spogledovanje z Evropo
Pred začetkom državnega prvenstva v rokometu za ženske — Žalčanke za vzpon
med najboljšo četverico, Veleničanke vsal v sredinsko končnico
v sredo se bo začelo državno prvenstvo
za rokometašice (moški bodo štartali 23.
septembra), tekmovalni sistem pa bo
enak kot lani: po dvokrožnem ligaškem
delu še mini-lige s po štirimi ekipami za
naslov prvaka, uvrstitve od 5. do 8. mesta
in za obstanek v prvi ligi. Favorit za peto
lovoriko je okrepljena ekipa ljubljanske-
ga Krima, v boj za mesta v evropskih
pokalih se želi vmešati tudi Žalec, cilj
Velenja pa je sredinska končnica.
Žalec: s Sonjo Zidar
Tone Tiselj se je šele minuli teden vrnil
z mladinskega SP, v trenerjevi odsotno-
sti pa je šesta ekipa lanskega prvenstva
vadila pod vodstvom Mira Kocuvana in
Brede Lorenci ter z žogo Zorana Kaca in
Anite Seles. Za eno najmlajših prvoliga-
ških ekip sta značilna nenehen vzpon in
velika želja po prodoru v Evropo, ki je
zdaj zelo realna.
Elena Popovič je zaradi bolezni ekipo
zapustila že sredi lanske sezone, Marina
Brekalo ni izpolnila pričakovanj in je
dobila proste, uprava pa se je pred četr-
tim startom v elitni konkurenci v celoti
odločila za oki-epitvi iz Rusije. Novinki
sta nekdanja reprezentantka Elena Šil-
kova (desna zunanja) in Irina Ermolina
(srednja zunanja) iz Jekaterinburga,
tretja tujka Ljudmila Denisova (vratar-
ka) je med Savinjčanke prišla že lani, po
daljši odsotnosti pa se je k rokometu
vrnila Sonja Zidar (srednja zunanja) iz
Velenja, ki je bila v začetku devetdesetih
let ena najboljših slovenskih igralk.
»Pravega vpogleda v ekipo še nimam,
po remiju s Krimom (27:27) pa je bila
naslednja prijateljska tekma veliko slab-
ša in neznank je še veliko. Šilkova in
Ermolina sta nekoliko slabši od Popovi-
čeve, toda zdaj je v ekipi več kvalitetnih
in rokometno bolj raznovrstnih igralk.
Slab met z razdalje je še vedno naša
največja pomanjkljivost, močnejši pa
smo na bokih,« je igralske potenciale
ocenil trener Tiselj, ki napoveduje pre-
moč Krima in Olimpije, za preostali pro-
sti mesti za končnico pa naj bi poleg
Žalčank enakovredno štartale ekipe Bra-
nika, Burje, Mlinotesta in Vegrada.
Vegrad: vrnitev Tanje Oder
Pri vrnitvi v vrh v Velenju ne želijo
pretiravati; po lanskem obstanku šele
v končnici si zdaj želijo samo sredinsko
mini-ligo in šele čez tri leta uvrstitev
v evropske pokale. Pokrovitelj se z vizijo
majhnih korakov strinja in zato ima tre-
ner Zlatko Papak nekoliko lažjo, a zato
nič manj odgovorno delo.
»Načrt obsega štiriletno obdobje, lani
smo položaj normalizirali in zdaj lahko
začnemo graditi temelje močne ekipe, ki
bi bila sčasoma sposobna poseči v krog
najboljših,« pravi trener, ki ima v pri-
merjavo z lansko sezono zelo prenovljeno
ekipo. Ana Karaman in Marija Medar sta
se vrnili na Hrvaško, odšla je tudi Milena
Topič, toda po dveh letih se je iz Maribo-
ra vrnila reprezentantka Tanja Oder. Po-
polni novinki sta Marjana Semerdjijev in
Ruta Bižuene, ki v Šaleški dolini dopol-
njujeta bolgarsko-litavsko rokometno
navezo.
Velenjčanke so se pripravljale tudi na
Slovaškem in odigrale večje število pri-
jateljskih tekem s kvalitetnimi ekipami.
Največ so pokazale vse tri novinke, ki so
v napadalnih akcijah zelo konkretne in
veliko se pričakuje predvsem od Odrove.
Po nogometni epizodi in naslovu najbolj-
še strelke prvega prvenstva se je dokonč-
no odločila za rokomet, z dobrimi pred-
stavami vrnila v reprezentanco in v na-
slednjih sezonah bi moral biti prva igral-
ka velenjske ekipe.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Barbara Hudej bo konec tedna v dveh
prijateljskih tekmah s Švico edina repre-
zentantka Žalca.
ZLATOROGOVJI
J^flČElT J|g
I
Graški rokometni dnevi so
bili polomija, rumeno-zeleni
bi tudi brez Perica, Jeršiča,
Puca, Pungartnika in Načino-
viča morali premagati turške-
ga prvaka Cankayo in igrati
v finalu. Odsotnost petih
igralcev prve postave kratko-
malo ni opravičilo za slab ro-
komet, ki je razgalil povprečne
potenciale nekaterih posamez-
nikov in prevelike želje
mladih.
»Nič ni bilo videti na igriš-
ču, toda marsikaj mi je jasno,«
je bil razočaran Zdravko Zov-
ko, ki je v tekmi za 3. mesto
namesto Tomšiča na črto po-
slal mladega Pajoviča. Za-
skrbljen je bil tudi Miro Po-
žun, ki bo konec meseca z re-
prezentanco začel s kvalifika-
cijami za EP (tekma s Hrvati
bo 2. decembra v Laškem), saj
se v prehodu iz stranskih
v glavne vloge niso znašli niti
najbolj izkušeni igralci.
Celjani so uvodoma izg^i
s Cankayo z 28:31 (13:15),
tem ko so v v 52. minuti
vodstvu s 27:24 imeli napa(
čez pet minut pa že zaostaj
treh golov. S povprečnim
strijskim prvoligašem Graj
so se ob neodgovorni igri i
čili za zmago z 22:21 (U;
v malem finalu pa so v Ba
bachu premagali udeleže
pokala EHF Koflach s 33
(16:13).
V Avstriji so bili Straš
Podpečan, Safarič 10, Vuj
nec 16, Pajovič 6, Bon 1, Iv
dija 11, Šantl 6, Stefanovič
Trbojevič 1, Tomšič 5, L
6 in Marčen 1. Prvaki so zar
sejemskega Golovac od p«
deljka v popolni zasedbi
pripravah v Slovenskih Koi
cah, Zovko pa je odpove
prijateljsko tekmo s Slovan
in v ospredju je bila samo
zika<.
Tomažič
v reprezentanci
Ljubljana: med dvanajsteri-
co reprezentantov za oktobr-
ske kvalifikacije za evropsko
prvenstvo sta tudi Tomažič
(Sportklub) in Dolenc (Juven-
tus), širši krog kandidatov pa
je bil konec tedna zbran na
mini pripravah v Celju.
Slovenske Konjice: končni-
ca 10. revialnega pokala bo 16.
in 17. decembra v športni dvo-
rani, finalist pa je tudi Oplot-
nica. Vrstni red po rednem de-
lu: Samba (Post) 57, Zdenex
(SI. vrh) 54, Vuko (Lj) in Kri-
ževci po 48, SI. Gorice in
Oplotnica po 45 ... 27. Draža
vas 21, 30. Krošelj (Log) 18, 45.
Mineral (Opl) 3. Sodelovalo je
53 ekip.
Maribor: v 6. pokalu občin-
skih prvakov bo sodelovalo 24
klubov, med njimi tudi Fori
(Skale), Liverpool (Petrovče),
Draža vas in Loče.
MNZ Celje: v 1. krogu: Ješo-
vec-Krošelj 5:7, Rola-Štraus
6:3, Oplotnica-Orkan 7:4, C
lero prost. Po dvokrožnem i
lu prvenstvo bo še ligaš
končnica štirih klubov s p
nosom vseh rezultatov.
Celje: v 15. krogu Č. ban
Klateži 0:2, Sokoli-Skavti 3
Ščurek-Šmartno 6:4, Peli)
ni-Cosmos 3:2, Umetniki-I
win 2:2, Marinero-Stalin 1
v 16. krogu Klateži-Marini
3:0, Kewin-SokoU 1:5, Ska\
Ščurek 2:2, Šmartno-Č. bai
1:5, Cosmos-Umetniki /
Stalin-Pelikani 4:2. Visi
red: Klateži 39, Marinerdi
Sokoli 32, Pelikani 31, km
26, Ščurek 22, Č. baron. Stat
20, Šmartno 17, Umetniki 1
Cosmos 13, Skavti 6.
Laško: v 10. krogu Gre
Aranžerji 0:2, Zimšek-Cosn
3:0, Zlatorog-Breze 3:2, B
munala-Koln pobi 3:4, Str
ca-Goldhorn 3:12. Vrstni n
Goldhom, Zlatorog 18, An
žerji 14, Strmca, Koln pobi
Cosmos 10, Gren 7, Breze
Zimšek 3, Komunala 2.
Slovenske Konjice: v 1. k
gu Florjan-Žiče 1:1, Vitan
Nirvana 10:0, Dobrava-Mii
ral 1:3, D. vas-Bazar K
DSV-Unimont 3:2, Konji
Loče 5:1; v 2. krogu: NirvaJ
Loče 3:5, Žiče-Konjice 3
Mineral-Florjan 5:2, Baa
Dobrava 3:6, Unimont-D. i
4:5, Vitanje-DSV 7:4. Vrs
red: Vitanje, D. vas. Mineral
Žiče 4 itd.
Šentjur: v 2. krogu Al«
Maratonik 2:3, Tratna-L«
1:10, Ronex-Jakob 3:2, Slivi
ca-Dramlje 3:3, MacrocO
S-Vodruž 0:0. Vrstni red: f
nex, Maratonik 6, DraH
4 itd.
Šmarje: v 12. krogu Rebi
Štraus 0:5, Atom-Dobovec 2
Kostrivnica-Alatnica |
Rodne-Janina 1:5, K. vrh-
bika 0:5. Vrstni red: Dobo'
29, Alatnica 24, Atom 21, Z«
ka 20, Janina 19, K. vrh
Štraus 17, Rodne 14, Kostr
niča 5, Rodne 1.
Gorenju turnir v Ostravi
Cvetko najboUšI Igralec, SemerdUev prvi strelec — Lemgo
novo prvenstvo začel z zmago
Celje Pivovarna Laško bo tudi v novi sezoni
doma brez konkurence, sodeč po prijateljskih
tekmah pa je številka dve rezervirana za Gore-
nje, ki bi v pokalu pokalnih zmagovalcev lah-
ko celo presenetilo Lemgo. Velenjčani so v ve-
likem slogu dobili močan turnir v Ostravi, za
njimi pa sta bila celo lanski udeleženec pokala
prvakov Duklo in finalist pokala EHF Polyot.
Gorenje je premagalo domačega prvoligaša
z 29:19, Polyot s 27:26 in Tmavo s 30:20, z Du-
klo pa igralo 25:25. Krožni napadalec Marko
Cvetko je bil izbran za najboljšega igralca tur-
nirja, Konstantin Semerdjijev je bil s 25 goli
prvi strelec, na parket sta se po poškodbi z goli
vrnila Kimčenko in Krejan, v ekipi pa ni bilo
poškodovanega kapetana Plaskana in zaradi
študijskih obveznosti Lapajneta.
Prva tekma pokala pokalnih zmagovalcev
z Lemgom bo 8. oktobra ob 17. uri v Rdeči
dvorani, Nemci pa so konec tedna že začeli
s svojim prvenstvom. Za uvod je Lemgo doma
premagal Diisseldorf z 20:16, še prej pa po
podaljšku izgubil superpokal s Kielom s 24:27.
Vsi prvoligaški trenerji z izjemo Moscaia (že
od leta 1989 je trener Lemga) so za novega
prvaka napovedali prav velenjskega tekmeca
v PPZ, ki bo nocoj v neposrednem prenosu na
DSF igral s Kielom. ^ 2
Športne igre oiirtnilcov
Preko 300 slovenskih obrt-
nikov in pri njih zaposlenih
delavcev se je konec minulega
tedna udeležilo 17. Športnih
iger MOS. Tekmovalci so se
pomerili v tenisu, kegljanju,
vlečenju vrvi in malem nogo-
metu. Skupno je na letošnjih
športnih igrah sodelovalo 24
ekip.
Tekmovalci so dosegli na-
slednje rezultate. Kegljanje
moški: 1. Saiko Maribor, 2.
Ravne na Koroškem, 3. Izo-
la... 7. Celje. Kegljanje žen-
ske: 1. Piran, 2. Slovenj Gra-
dec, 3. Izola. Vlečenje vrvi: 1.
OZ Grosuplje, 2. Lenart, 3.
Slovenj Gradec, 4. Celje. Mali
nogomet: 1. Maribor, 2. Slo-
venj Gradec, 3. Piran. Tenis
moški: 1. Kamnik, 2. Celje, 3.
Slovenj Gradec in Tržič. Tenis
ženske: 1. OZ Celje, 2. Slovenj
Gradec, 3.Pesnica in 4. Mo-
zirje.
Skupno je 1. mesto osvojila
ekipa OZ Slovenj Gradec, 2.
Celje, 3. Škofja Loka... 23.
Mozirje.
Predstavnik ekipe Saiko Maribor prejema pokal.
Cankar 828 crt
Na mitingu na Sardinij
je Gregor Cankar v daljah'
skočil 828 cm, vendar dosf
žek ne bo priznan kot
žavni rekord. Prireditev j'
sodila v sklop tekmoval
na mestnih trgih, ki so s*
skozi vse poletje vrstila P*
Italiji, za rekorde pa velj^'
jo samo rezultati, ki so d":
seženi na atletskih štad"'
onih.
Št. 37. - 14. september 1995

Kučerju poical
MOS
Tradicionalno konjeni-
ško tekmo v preskakovanju
ovir za pokal MOS je
v Škofji vasi dobil državni
prvak Andrej Kučer, ki je
še četrtič zmagal v parkur-
ju za pokal Slovenije. Tek-
mo za pokal Samsung je
dobila mladinska Jasmina
Kapetan (oba Celje), zaradi
poraza v neposrednem
dvoboju z Lauferjem iz
Maribora pa je Kučer ostal
brez lovorike.

RADIO
ladijski festival
jO v Kranjsiti Gori
A18. do 20. oktobra ga bo pripravil Radio Triglav z Jesenic,
0ske postale pa bodo spet tekmovale v šestih novinarskih
(2 iiveh EPP zvrsteh
^» željo nekaterih radijskih
^taj. ki želijo sodelovati na
jjjeditvi Marketing 95 v Por-
,rožu. je organizator 6. festi-
Združenja radijskih po-
(3J v Sloveniji Radio Triglav
-Jesenic določil nove datume.
^|50 bo festival 18., 19. in 20.
^tobra v Kranjski Gori.
{{adijske postaje bodo tek-
jovale v osmih kategorijah in
Ijer:  hurnoristično-satirična
^daja (največ do 15 minut),
■onientar (4 minute), glasbena
[(Jdaja (30 minut), kontaktna
ddaja (45 minut), radijska re-
lortaža (30 minut), dnevno in-
jnnativna oddaja (15 minut)
produkcija (do največ
minute) in samoreklamni
jiroma image spot (do največ
ne minute).   V   kategoriji
nevno informativnih oddaj se
odo v tekmovanje uvrščale
^daje, ki bodo predvajane
adnjih pet delovnih dni v sep-
»mbru, tekmovalni dan pa bo
. [žrebal izvršilni odbor zdru-
l enja tik pred začetkom festi-
[ala.
Tudi Radio Celje se bo za
■ »tošnji festival prijavil v vseh
'i smih kategorijah, kar je tudi
'i a nas tradicija. Ali pa bomo
'oživeli  po  tradiciji visoke
^Tstitve - lani smo bili v skup-
i razvrstitvi srebrni NAJ-ra-
" 6o, dve zlati plaketi pa smo
Bvojili v kategoriji EPP pro-
5'likcije in za glasbeno oddajo
« pa je seveda odprto vpraša-
je. Vsekakor bo izjemno tež-
s obdržati oziroma skoraj ne-
mogoče ostati peto leto zapo-
red nad tretjim mestom
v skupni uvrstitvi. Dejstvo je,
da je konkurenca vsako leto
hujša, mnoge radijske postaje
pa se za festivalsko tekmova-
nje tudi izraziteje pripravijo.
V novinarskem delu radij-
ske redakcije smo si razdelili
delo za udeležbo na festivalu,
svoje tekmovalne izdelke pa
moramo prijaviti do ponedelj-
ka, 18. septembra. Zaradi se-
jemskih aktivnosti smo sicer
v rahli časovni stiski, vendar
je glede na oktobrski festival-
ski čas to tudi naša vsakoletna
»tradicija«.
Osrednje prizorišče festiva-
la bo hotel Relax v Kranjski
Gori, sicer pa jeseniški radijci
obljubljajo pester program tu-
di za spremne prireditve in
družabni utrip.
MITJA UMNIK
{omaž Tozon - Kekec: dobra volja
\ najbolja!
Pevca, če je dober seveda,
i prej zapomnimo po glasu,
:ot po imenu in zunanjosti.
*repričana sem, da vam ime \
'omaž Tozon ni tuje, kaj vse;
'•a k temu imenu sodi, pa i
'erjetno ne veste. i
Tomaž Tozon, ki bo v so-
»otni oddaji Glasba je življe-
f na zaslišanju, izhaja iz
iubljanske glasbene druži-
Imenovali so ga celo Mali
fozart, saj je veliko obetal
^pri petih letih starosti, ko
f igral klavir, pri dvanajstih
'5 je že napisal spevoigro, ki
o jo predvajali na radiu in
«lo v Argentini. Kot otrok je
1^1 tudi v operi Romeo in
''lija. Pri dvanajstih je prvič
^čel z zborovodstvom - za-
'Pali so mu elitni zbor kla-
"^fte ginmazije.
Ni ga Slovenca, ki ne bi
'<>2nal pesmico Dobra volja
^najbolja, iz filma Kekec,
Mo je prav tako zapel To-
maž Tozon - pred mnogimi
leti...
Danes je gospod Tozon
član Slovenskega okteta,
kvarteta Do, umetniški vo-
dja nmogih zborov, največ
pa si prizadeva pri mešanem
zboru v Škofji Loki, saj se
pevci poleg vseh vaj in na-
stopov družijo tudi vsako so-
boto na pohodih po Slove-
niji.
Pa naj še kdo reče, da v na-
ši oddaji ne zaslišujemo za-
nimivih gostov!
Ne preveč usodne glasbene
zmote (prosto po Tofu):
Simfonična zmota je, če
misliš, da kantato izvajajo
s - kantami.
Škotska zmota je, če mi-
sliš, da zapeljive! igrajo na
- dude...
Narodnozabavna zmota je,
če misliš, da je Slak ovijalka,
ker je prerasel Avsenika.
Simona H2O
Zlata harmonika;
Ljubečne '95
Radio Celje in Novi tednik
sta medijska sopokrovitelja
Zlate harmonike Ljubečne - le-
tos že petnajstič zapored - in
vsako leto podarita najbolj
priljubljenemu harmonikarju
tradicionalno majoliko
NT&RC. Letos jo je iz rok od-
govornega urednika Radia Ce-
lje Mitje Unmika prejela brh-
ka Zgomjesavinjčanka Ber-
narda Podlesnik s Tera nad
Ljubnim. Pa še poljubček za
povrh...       FOTO: SHERPA
iVlegatrend? Vse kaže na to
Gorsko kolesarlenle tudi za novinarle
Novinarska srečanja, na ka-
terih sodelujemo tudi radijci,
so dokaj pogosta, upali bi si
celo trditi, da je naša stanov-
ska organizacija, kar zadeva
tovrstne aktivnosti, lahko kar
zgled ostalim. Še posebej to
velja, ko gre za športna sreča-
nja: novinarji tekmujemo v te-
nisu, smučanju, kegljanju, vle-
čenju vrvi, zdaj pa smo si omi-
slili še enega najbolj modemih
in vročih športov, poleg smu-
čanja tudi najtežjega — gorsko
kolesarjenje. Šport, ki je privi-
hral k nam iz ZDA in ki bo
prihodnje leto v Atlanti pre-
miemo tudi olimpijska disci-
plina.
Veliko podatkov kaže, da se
ljudje, veliko preveč zasedeni,
vse bolj vračamo h kolesu.
Vsakdanji prizori z vedno več-
jim številom kolesarjev in sta-
tistika o prodaji koles to ned-
vonrmo potrjuje. Bližamo se to-
rej stanju pred dobrimi petde-
setimi leti, ko je v Ljubljani, ki
je leta 1938 štela okrog 80 ti-
soč prebivalcev, bilo registri-
ranih kar 21 tisoč 500 koles ali
eno kolo na štiri Ljubljančane.
Še več koles je bilo v Spodnji
in Zgornji Savinjski ter Za-
drečki doUni. V vasi Bočna je
bilo pri vsaki hiši prav toliko
koles kot ljudi. Tik pred drugo
svetovno vojno je bila Sloveni-
ja druga kolesarska dežela
v Evropi, za Nizozemsko. Ra-
ziskave tudi kažejo, da kole-
sarjenje kot aerobni šport zelo
ugodno vpliva na zdravje,
hkrati pa je lahko prijetno tu-
ristično doživetje. Žal je pri
nas za ta turistični trend še
premalo posluha, saj ne pre-
moremo pravih kolesarskih
poti, za razliko od sosednje
Avstrije, kjer imajo speljanih
nekaj tisoč kolesarskih prog.
Kdo drug, če ne novinarji,
naj bi bili »na tekočem«. To-
kratno državno prvenstvo
Društva novinarjev Slovenije
v »mountain bike dirki« je bilo
v Bohinju, v čudovitem okolju
slovenskega turističnega bise-
ra, pripravilo pa ga slovenska
novinarska stanovska organi-
zacija, skupaj s prostovoljnim
gasilskim društvom Savica-
Polje in revijo Stop (Stop te-
am). Proga, ki je bila speljana
po bohinjskih gozdovih in
travnikih, je bila dolga 6 kilo-
metrov in najzahtevnejša do-
slej. Kajpak je bila za novinar-
je obvezna čelada, saj kot so
zapisali prireditelji v vabilu za
nastop, so brez nje drevesa še
trša, kot sicer. Ker je država
z znanim razvpitim zakonom
o poseganju v naravnem oko-
lju zelo zapletla zadeve, prido-
biti dovoljenja za takšno dirko
ni mačji kašelj, prav tako pa
tudi ne od vseh domačinov, da
se navdušenci za gorsko kole-
sarjenje smemo poditi po nji-
hovih livadah in gozdovih.
Novinarski gorski kolesarji
smo se zaradi teh razlogov
priključili pravim tekmoval-
cem, ki so prav tako imeli svo-
je državno prvenstvo. Seveda
so morali narediti nekaj kro-
gov več kot novinarji.
Čeprav niso najpomembnej-
ši, pa vseeno še rezultati: Žen-
ske do 40 let: 1. Aljana Jocif
(Radio Slovenija), 2. Branka
Grujičič (Jana). Ženske nad 40
let: 1. Albina Podbevšek (Ja-
na), 2. Sonja Žnidaršič (Radio
Slovenija). Moški nad 40 let: 1.
Tine Guzej (Delo revije), 2.
Matjaž Fuchs (Slovenske novi-
ce), 3. Ivo Sekne (Delo revije),
4. Luka Škobeme (Naša Slo-
venija). Moški do 40 let: 1.
Aleš Fevžer (Mag), 2. Primož
Kališnik (Stop), 3. Gorazd
Šink (Gorenjski glas), 4. Igor
Savič (Stop), 5. Andrej Vodu-
šek (Radio morje), 6. Primož
Gabrielčič (Monitor), 7. Ro-
bert Gorjanc (Radio Celje).
ROBERT GORJANC
Foto: IGOR SAVIČ
»Ja, kaj je zdaj, boste samo govoril in se sprehajal ali boste tud kaj tekmoval?« je nervozen od
dolgega čakanja na start sebe in novinarsko srenjo spraševal njen predsednik (DNS) Marjan
Sedmak.
Slovensko
ljudsko Gledališče WK Celje
vabi cenjene obiskovalce k vpisu
abonmaja za sezono 95/96:
VELIKI ODER
1. D. Jančar: HALŠTAT
režiser FRANCI KRIŽAJ
2. J. Anouiih: SKUŠNJA
režiser DUŠAN MLAKAR
3. W. Shakespeare: OTHELLO
režiser VITO TAUFER
4. M. Držič: DUNDO MAROJE
režiser IVICA KUNČEVIČ
ODERPODODROM
1. S. Shepard: NEVIDNA ROKA
režiser PRIMOŽ BEBLER
2. P. Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV
režiser FRANCI KRIŽAJ
OTROŠKA PREDSTAVA
1. M. Ende: ČAROBNI NAPOJ
režiser ALEŠ NOVAK
V času vpisa bo gledališka blagajna odprta vsak
delavnik od 9. do 11. in od 17. do 19., ob sobo-
tah pa od 9. do 12. ure. Informacije lahko dobite
no telefonu 063/442-910 int 208
Kratkoročna posojila
z devizno klavzulo
i v SKB banki nudinno občanom in
I obrtnikom kratkoročna gotovinska
I posojila.
j • Letna obrestna mera:
i - če sodelujete z banko: D + 11 %
: - če ne sodelujete z banko: D + 12 %
j • Rok vračila: do 1 leta.
j Podrobnejše informacije dobite v
j vseh enotah SKB banke in na
j Zelenem telefonu: 080 15 15.
SKIIMKAVJ.
te
šff. 37. - 14. sepffember 1995
NOCTNIK
REPORTAŽA
Veterani požlahtnili
Zlato harmoniko
Letos Jubilejna petnajsta prireditev, ki Je trajala tri dni
Petnajsta Zlata harmonika
Ljubečna 95 v organizaciji
KUD Ljubečna, NT&RC, ZKO
Celje in Radia Slovenija ter
pod glavnim pokroviteljstvom
Ljubečne IKI je letos prvič
trajala tri dni in sicer od 8. do
10. septembra. Največ pohvale
si organizatorji zaslužijo za
nastop veteranov harmonikar-
jev, starih več kot 60 let. Dolgo
je bila zaradi nenastopanja teh
praznina, žal pa njihovega na-
stopa poslušalci letos niso iz-
koristili, saj je bil večer izred-
no slabo obiskan. Veterani
harmonikarji pač ne igrajo ta-
ko, kot tisti v kategorijah do
14 in od 15 do 25 let, prav
gotovo pa imajo mnogo več,
kar daje nastopu poseben
šarm, lepoto in privlačnost.
Organizator je veteranom
harmonikarjem odstopil prvi
večer, ko je v dvorani Zadruž-
nega doma nastopilo deset
harmonikarjev veteranov. Sli-
šali samo vrsto takih skladb,
ki jih naše generacije žal ne
poznajo, kar je to velika ško-
da. Koliko pravega ljudskega
blaga smo slišali! Najbolje je
večer, ki si ga je ogledalo mor-
da 30 poslušalcev (!), ocenil
Albert Završnik, sicer tudi se-
lektor (ob Zoranu Kolinu) in
predsednik strokovne žirije za
tekmovanje drugega in tretje-
ga dne: »Od vseh dosedanjih
Zlatih harmonik sem tokrat
najbolj užival po glasbeni pla-
ti, bil pa sem tudi najbolj razo-
čaran^ ker ni bilo obiskoval-
cev. Ce bi vsak mentor pripe-
ljal enega ali dva svoja učenca,
bi bila dvorana polna, učenci
pa bi doživeli najboljšo možno
učno uro, kako se harmonika
res igra.«
Prvo mesto in naslov ljud-
skega godca je osvojil odlični
Hii^ Sune 5.Šiftartnajpa Po-
horju, drugi je bil Anton
Špringer iz Novege mesta in
tretji Jože Škrl iz Ilirske Bi-
strice. Posebno nagrado je do-
bil tudi najstarejši udeleženec,
84-letni Alojz Govekar iz
Kranja.
Drugi in tretji dan priredi-
tve sta potekala na ploščadi
ga.silskega doma na Ljubečni.
Vse je bilo pripravljeno tako,
kot se za taka srečanja spodo-
bi. Mnogo zastav in transpa-
rentov, razstavljavci harmo-
nik, pojavila se je celo Zlatar-
na, Id je razstavila in prodaja-
la nakit v obliki različnih in-
strumentov, največ harmoni-
ke. Bil je tudi srečolov pa do-
brote z žara, prišli so novinarji
z lokalne televizije in osred-
njega radia, bilo je najprej tu-
di sonce in potem, v soboto,
redni spremljevalec zadnjih
dni poletja — dež, ki je močno
ponagajal prav ob koncu prve-
ga dela, ko so nastopili zadnji
tekmovalci in so ljudje z njimi
vred čakali na razglasitev. Ne-
delja pa je bila takšna, kot si jo
je je mogoče samo želeti. Ču-
dovito vreme in viže, številni
obiskovalci pa so se oddolžili
za oba prejšnja dneva.
Najboljši med
najboljšimi
Na desetih predtekmovanjih
je nastopilo rekordno število
422 harmonikarjev, preko 70
pa se jih je uvrstilo v dve polfi-
nali in 26 v finale, kjer pa jih je
po odpovedi lanskega absolut-
nega zmagovalca Franca Raj-
gla z Vetemika pri Kozjem na-
stopilo 25 v štirih starostnih
kategorijah. Najbolj so ogreli
tisti najmlajši do 14 let, čeprav
so tri glavne nagrade pobrali
starejši iz druge kategorije.
Podeljenih je bilo šest brona-
stih plaket, osem srebrnih in
enajst zlatih, ki so jih prejeli
Robert Goter iz Velenja, Alek-
sander Pacek iz Krškega, To-
maž Škrjanc iz Grosuplja, Ro-
bert Kožar iz Ribnice, Boštjan
Kovše iz Vitanja, Bernarda
Podlesnik z Ljubnega, Robert
Furar iz Artič, Dejan Raj iz
Kranja, Klemen Leben iz
Mengša, Vili Marinšek iz Po-
stojne in Primož Kelenc iz Go-
rišnice.
Odločitev za tri najboljše je
bila zelo težka, saj je bila kon-
kurenca huda, razlike pa mi-
nimalne. Občinstvo se je odlo-
čilo za živahno Bernardo Pod-
lesnik z Ljubnega, za katero je
navijal kar cel avtobus potni-
kov, ki so prišli na izlet na
Zlato harmoniko, dobila pa je
nagrado - majoliko NT&RC, ki
jo je izročil odgovorni urednik
radia Mitja Umnik. Urednica
Radia Slovenija Jasna Vidako-
vič je izročila plaketo Avgusta
Stanka Tomažu Škrjancu iz
Grosuplja, Milan Brecl v ime-
nu organizatorja pa velik po-
kal absolutnemu zmagovalcu
prvega dne Robertu Kožarju iz
Ribnice. In kdo je dobil pokal
za Veliko nagrado Slovenije?
Domen Jevšenak s Stranic, ki
je v nedeljo na tekmovanju za
to nagrado osvojil prvo mesto
med seniorji. Med jimiorji je
bila najboljša Evelin Kircher
iz Avstrije.
V vmesnih točkah so nasto-
pili 88-letm Tonček Plut in sin
Slavko iz Semiča v Beli Kraji-
ni (Tonček igra na bršljanov
list in poje samo ljubezenske
in vinske pesmi, ker, kot sami
pravi, o krompirju še ni slišal
nobene) ter sestri Zdenka in
Tonika Zaje iz Šentruperta
nad Laškim, medtem ko je
v soboto napovedani
ansambla Mira Klinca iz
zaradi dežja odpadel.
Čas za premislelc
15. Zlata harmonika je«
nami. Predvsem bo treba vj
toviti, zakaj je vsako leto n3
obiskovalcev in če je vzrok |
v istočasni organizaciji
nega sejma, bo treba harmoij
ko prestaviti. Če je vzi,
drugje, pa bo treba najti n^j
ne, kako občinstvo vrniti \
Ljubečno. Nekdo je v šali i
kel, da je bilo največ ljudi t
krat, ko so razstavili najden
ga krokodilčka. Pa si mem
ne bo treba ob odličnem igj
nju harmonikarjev pomagj
s kako živalsko atrakcijo!
Največje srečanje harmoj
karjev na svetu se je prijelo
prav je tako. Organizator ij
vsako leto več težav - zlasti]
nančnih - in prav bi bilo, da
se bolj vključila Mestna oh(
na Celje, saj ta »obrobna« pj
reditev le nekaj pomeni v sv
tu, da v državi sploh ne gov
rimo.
In nenazadnje se sliši, da n
bi letos zadnjič sodeloval dui
Zlate harmonike Milan Br«
Če je to res, pa je sploh potu
ben pravočasni alarm, da d(
bra prireditev s prihodnjimi
tom ne bi nazadovala. To ]
bila velika škoda, ki je ne siq
mo dovoliti.
TONE VRAB
Foto: SHERPA, 1
Najstarejši ljudski godec Tonček Plut s sinom Slavkom v belokranjski noši.
Tretjeuvrščeni veteran Jože Škrlj iz Ilirske Bistrice.
Polni želodci z darovi zlate jeseni
Bod' moja, hod' moja,
fbom lešnikov dav,
boš tiste potovkla,
Vbom drugih nabrav.
(ljudska)
Pomlad je gotovo lepa. Zdi
se celo, da je najlepši letni čas.
Po trdi in pusti zimi še sploh.
Ni pa bil najbolj brezskrben.
Vsaj nekoč ne. Najprej je treba
pomisliti na to, da je bila ne-
koč zima za večino ljudi nad-
ležna, ne kot danes, ko vsaj
malce premožnim pomeni ve-
liko zimskih športnih užitkov. •
Pomlad je bila torej v olajša-
nje, vendar ne popolno. Kdor
se je pozimi otepal s pomanj-
kanjem, se je spomladi odtajal,
vsaj zeblo ga ni več. Kar zade-
va stradež, če mu je zmanjkalo
zalog, na pomlad ni bilo nič
bolje. Kočarji, ki so se vdinjali
za dnino, so se spomladi spet
preživljali pri premožnejših
sosedih, gruntnarjih. Torej je
bila že lepša jesen. Radodarna
in barvita.
V jeseni, če je bila količkaj
rodovitna, je bil vsaj za krajši
čas vsak stradež preč. Še berač
si je spotoma napaberkoval
kaj za pod zob, pa da mu ni
bilo treba trkati na vrata in
moledovati vbogajme. Če je
pobral jabolko, si vtaknil ne-
kaj mehkih hrušk ali slastnih
sliv v bisago, ni bil v nevarno-
sti, da bi ga kdo spodil. Jesen
je bila in če je kipela v izobilju
- kdo bi bil malenkosten.
No ja, bile so tudi izjeme.
Dva primera:
Prvi. Bil sem šolarček in
s sošolcem sem bil na poti
k stari mami. Vreme je bilo
lepo, pot navkreber. Zažejalo
naju je. A je bilo treba samo
stegniti roko po sadežu. Češp-
Ija ob poti se je modrila in lo-
mila od rodnosti. Utrgala sva
si sadež, da bi si s sočnim me-
som ovlažila ustnice... Iz bliž-
njega vinograda je gospodar
naščuval na naju psa, ki je
ugriznil sošolca. Saj, če bi ga
videla, gospodarja, bi ga pro-
sila ... Vsa soseščina se je po-
tem zgražala nad njegovo sko-
postjo, saj je bilo tisto leto sa-
dja, da ga je veliko zgnilo, ker
ga niso mogli vsega pospra-
viti ...
In še drugi. Šel sem mimo že
zdavnaj opuščene kmetije, ki
jo je kupila neka meščanka.
Nemalo sem se začudil, ko se
videl, da je ravno s sekiro po-
dirala mlado za moško roko
debelo slivovo drevo. Sadeži
na njej so se ravno začeli bar-
vati. Vprašal sem, zakaj to
počne, a mi odvrne: »Jaz je ni-
mam časa obirati, drugi jo pa
tudi ne bodo!«
Tudi takšni ljudje so bili, so
in bodo.
Najbolj so radodarno jesen
uživali otroci. Vse je bilo užit-
no in uporabno. Ko se je začela
jesenska paša, je dozorevala
koruza. Pastirci in pastirice, ki
so si na paši zakurili ogenj, so
na ošiljene palice nataknili
oličkane koruzne klase. Ko-
ruzni storž je moral biti še
mlečen. To so pokovci preiz-
kusili tako, da so z nohtom
predrli zrno in če se je iz njega
pocedil bledorumen sladek
sok, je bila koruza za peko. Če
niso bili preveč nestrpni in so
počakali, da je bil ogenj raz-
gret do žerjavice, da se je čim
manj kadilo, potem je bilo ko-
ruzno zrnje zlatorjavo zapeče-
no. Če je bilo le preveč okaje-
no, je bilo treba storž obrisati
ob travo in že so se zobje za-
grizli v sladko in hrustljavo
zrnje. I*rezrele storže so otroci
spodobno odnesli domov na
suho, kjer je zrnje do kraja do-
zorelo. Odrasli otrokom niso
prepovedovali teh jesenskih
užitkov, le da bi delali škodo
- tega niso radi videli.
Krompir je bil v tem času že
izkopan, toda pastirci so ga na
njivi zase še vedno našli, da je
bil za peko. Za krompir je bilo
treba več ognja, predvsem pa
več vročega pepela, v katerega
so zakopali gomolje. Nad
plastjo pepela so nalagali še
suh drobir, tako da se je krom-
pir v zmerni vročini bolj paril
kot pekel. Če je bilo prevroče,
se je preveč obžgal. Potrplje-
nje se je tudi pri krompirju
splačalo. Tudi jabolka so otro-
ci pekli na odprtem ognju,
včasih tudi gobe, bolj pozno
v jesen pa kostanj. Seveda so si
neučakanci vedno opekli prste
in dlani, ko so valjali prevroče
plodove in pihali vanje.
Od tu je ljudski rek, češ ne
bom hodil za drugega v ogenj
po kostanj ali vroč krompir.
A ni samo peka jesenskih
plodov mikala sladkosnedce
na paši. Starejši in pogumnejši
so staknili tudi dupla z divjimi
čebelami. Preganjali so jih
z dimom prižgane drevesne
gobe in s palicami drezali v sa-
tovje ter jih nato oblizovali.
Težko bi danes dopovedal!
mladeži, da so nekoč, ko so še
kuhali v kmečkih pečeh, bile
imenitne slaščice celo gomolji
krmilne pese ali >runklja<. Ti-
sto, kar je prevrevalo pri vrhu
lončenega >piskra<, se na pol
skuhalo, napol speklo, je imelo
čudovit okus in tudi prijeten
vonj. Da ne govorimo o kroni
pirju v oblicah, ki se je na ta
način scmaril vrh pri vrhu Ion
čene posode. Dobrodušne ma
me so ob peki kruha, ko s
z grebljico potegnile v ospre
dje krušne peči žareče oglj«
zakopale v vroč pepel še krom
pirja, čeprav so se malo zads
že nunenile tudi majhne štruč
Kako imenitno tekne pečena >turš'ca<! Dekleti je totogn^
prikazom pastirskih iger v Beki pri Laškem.
Št. 37. - 14. september 1995
REPORTAŽA
20,21
pvalec prvega dne Zlate harmonike: Robert
aastopila tudi 60-letna Francka Mlekuš Pesjak
JI testa.
li odrasli niso
je gospodinja
'M v peči ku-
li v lončenih
jabolk. Pone-
10 sadje vmes-
ne, obrok med
ižino. Kožuha-
»za likof na-
3 mizo veliko
5 kostanja ali
^nega krom-
'zraven — ve se
fga mošta, ki je
^an<, se pravi.
[    letoma med
napol odkisan, da je ob pitju iz
maiolke žgečkal v nos.
Ce je bilo kaj napol prepo-
vedanega od plodov v zlati je-
seni in kar večini gospodarjev
ni bilo po godu, potem je bilo
to zobanje grozdja. Vse preveč
ga Slovenci čislamo v tekočem
stanju. Vsaj moškim se je zo-
banje grozdnih jagod zdelo
grešno. Otrokom ga sicer niso
odrekali, za odrasle pa je vsak
sneden grozd pomenil kupico
rujnega in opojnega vinčka
manj.
Tudi v jesenskem času pečen
kruh je bil slajši od spečenih
v vseh drugih letnih dobah. Je-
seni, ko so gospodinje polagale
kruh na zeljne vehe, da je bila
spodnja krušna skorja potem
bolj mehka in je imela prijeten
okus in seveda tudi vonj.
In dokler plodovi zlate jese-
ni niso bili v >škrinjah< po kaš-
čah, v zasipih, shrambah,
v kleteh na policah in v sodih,
tako dolgo se tudi revežu ni
bilo bati, da bi vsaj za silo ne
potolažil želodca.
Toda tako je bilo nekoč. Da-
nes, ko večji del prebivalstva
živi v mestih, v strnjenih nase-
ljih in ko le manjši del pridelu-
je hrano za vse, bi bilo takšno
oskrbovalno izletništvo že hu-
do breme za kmečkega člove-
ka. Tako se nekdanja vredno-
tenja tudi močno spreminjajo.
Vse bolj razumem že pokojne-
ga znanca - kmeta, ki je skušal
vse, kar je zraslo na njegovi
zemlji, unovčiti.
Drugi časi so, je dejal, lju-
dem po službah vsak mesec
»krava teli«.
Foto: EDI MASNEC
Kjer le volja,
tam je lahko tudi pot
Srečko VoHeb žM kljub posledicam bude prometne nesreče bogato življenje - ¥ delavnici
nastaja že njegov drugI avtomobil
Ko sem obiskal Srečka Vodeba, se je vrnil iz
hišne delavnice. Doma, na Zdolah nad Koz-
jem, izdeluje že drugi avtomobil. Lani se je
lotil prvega dvoseda, ki spominja na oldtimer-
skega Citroena, z njim pa se prevaža po doma-
či kmetiji. Ljudje so nevsakdanje vozilo opazo-
vali z zanimanjem že med nastajanjem, še bolj
pa, ko se je z njiih začel voziti. Lepo je tudi na
pogled, zato izdeluje drugo vozilo za nekoga iz
Gorice pri Slivnici, ki želi obdariti vnuka.
Malo pred mojim obiskom je dokončal zavo-
re. Računal je, da bo avtomobil čez dva ali tri
dni gotov. In za koliko je Srečko Vodeb pri-
pravljen izdelati takšen avtomobil? Omenil je
številko od 1500 do 2 tisoč mark. Z izdelova-
njem avtomobilov je začel pravzaprav zaradi
osebne potrebe. Srečko se namreč po težki
nesreči, v 2. letniku srednje šole, prevaža z in-
validskim vozičkom. Tehniški dar ima, zato si
je želel poganjati voziček z motorjem, pri tem
je brž ugotovil, da bi se lahko med prevaža-
njem, ker je preozko, voziček prekucnil. Tako
je začel z izdelavo čisto posebnega vozila. Ko
je nastal okvir je opazil, da bi ga lahko olepšal
s pločevino, nato pa še s primemo barvo. Začel
je lani, maja, čez tri mesece pa se je že peljal
kjer koli se je hotel. Marsikdo si je nato želel
avtomobila, ki je nekaj čisto posebnega, »made
in Kozjansko«. Pri hiši imajo seveda tudi pravi
avtomobil, Vodebovemu sinku, Julijanu, pa je
očitno najbolj pri srcu tisti, ki je nastal v de-
lavnici njegovega očka.
Tehniški in glasbeni dar
Srečko Vodeb živi na Zdolah nad Kozjem,
v gričevnatem svetu med Kozjem in Lesičnim.
To je svet Kozjanskega parka, nevsakdanje
pokrajinske lepote. Blizu je znana turistična
kmetija Pirševih. Asfaltno cesto imajo že vrsto
let, v času, ko so Vodebovi starši gradili sodob-
ni dom, pa prave ceste ni bilo. Srečko pravi, da
mestnega življenja sploh ne pogreša, pogrešal
bi vas. Čuti, da je vaško življenje bolj razgiba-
no, všeč mu je spreminjanje narave, pa tudi
ljudje so tod zelo dobri, ne pozabi povedati.
S svojo zaročenko Cvetko ter sinkom Julij a-
nom živi na kmetiji svojih staršev, v bližini pa
gradijo svoj novi dom. Dom brez arhitekton-
skih ovir, seveda.
Srečkova mama ter oče, Cilka in Bogdan
Vodeb, delata na domači kmetiji. Pozdravili
smo se, kmalu po petnajsti uri pa še z zaročen-
ko Cvetko, zaposleno v konfekciji Mont Kozje
ter s prisrčnim Julijanom, ki se je vrnil iz
vrtca. Srečko Vodeb pri kmečkih opravilih ne
more pomagati, dolgčasa pa vseeno ne pozna.
Največje veselje ima s kovinskimi izdelki, saj
zna napraviti tudi kovinske hišne stopnice,
avtomobilsko prikolico, pa sosedom marsikaj
zavari, če potrebujejo njegovo pomoč. Celo za
domačega psa čuvaja je izdelal čisto posebno
uto, v obliki črke L. V delavnici sta pogosto
skupaj s svojim bodočim svakom, s podobnim
tehniškim talentom. Srečko Vodeb je v kovin-
ski stroki v bistvu samouk. Vedno ga je zani-
malo, pogledal je pri tem in onem mojstru ter
se naučil.
Precej znanja je nasledil po očetu, tudi glas-
benega. Oče Bogdan je daleč naokrog znan
muzikant, ki ga poznajo po številnih ohcetih,
vse do Celja in Ljubljane. S svojim klarinetom
je pred leti igral tudi v ansamblu, nekaj mese-
cev celo v Nemčiji. Igra tudi harmoniko, sicer
pa se je temu lepemu instrumentu najbolj po-
svetil sin Srečko. Z igranjem klavirske harmo-
nike je začel v 5. razredu osnovne šole, tri leta
je obiskoval glasbeno šolo v Kozjem, po hudi
prometni nesreči pa je igranje prekinil. Zadnja
leta znova igra, predvsem v družinskem krogu.
Če ne bi bilo tiste prometne nesreče, bi se
harmoniki še veliko bolj posvetil, razmišlja.
Nova prihodnost
Do poškodbe je prišlo v času, ko je bil dijak
drugega letnika rudarske šole v Krškem. V Le-
sičnem je bil prvomajski kres, odpravil se je
z motorjem, preden je prišel na cilj, pa ga je na
cesti spodneslo. V naslednjih treh letih življe-
nja je dve leti preživel v bolnišnici. Tam so
resnico dolgo tajili, pa jo je bistri fant sam
spoznal. Ko je vedel, ni mogel verjeti, upal je,
da bo boljše. Sprva na novo prihodnost ni
računal, pa so mu veliko pomagali njegovi
dobri starši.
Potrebna je bila močna volja, to pa ima.
Želel se je postaviti na lastne noge, hotel je
gospodarsko neodvisnost. Sčasoma se je zapo-
slil - za zasebnika v Krškem je doma lepil ter
sestavljal velike količine izdelkov za potrebe
tovame Iskra. Sprva, ko še ni imel avtomobila,
so mu s prevozi pomagali njegovi starši. Z leti
se je invalidsko upokojil. Približno tri leta po
nesreči, leta 1990, je v Ljubljani, v okviru
Soče, opravil vozniški izpit ter si kupil prvi
avtomobil. Pozneje, skupaj z zaročenko Cvet-
ko, sta si kupila drugi avtomobil.
S Cvetko, ki je doma iz Ješovca, sta se spoz-
nala v Kozjem, posebej pa se veselita malega
Julijana. Približno tri leta že razmišljata
o gradnji nove hiše, prvo lopato pa so zasadili
v začetku poletja. Kletne prostore so že dogra-
dili. Srečko pri gradnji ne more pomagati, z iz-
jemo številnih opravkov. Ko bodo na vrsti no-
tranja dela, pa bo s svojim bogatim znanjem
opravil marsikaj.
Mlada dmžina se, kadar je dovolj časa, od-
pravi na kopanje v Laško in Zreče. Srečko
Vodeb, ki uporablja invalidski voziček, je
v bližnjih Atomskih Toplicah redko, saj v nove
kopališkeTerme z vozičkom ne more vstopiti.
Zato so velikokrat v Termah Zreče, kjer je
invalidom namenjena celo posebna garderoba,
posebej pomaga reševalec... Bili so tudi na
prireditvi Pivo in cvetje, pa ne ves teden, se
pošali Srečko. Mali Julijan pa je bil posebno
navdušen nad letošnjimi obmorskimi počitni-
cami, ki so jih pred kratkim preživeli v prikoli-
ci, v Fiesi pri Piranu.
Srečko, ki je star 26 let, je po nesreči našel
smisel življenja. Njegovo življenje je bogato,
mnogi povsem zdravi ljudje pa živijo zavoženo
življenje, brez smisla in pravega cilja. Srečko
se tega dobro zaveda, pravi, da z marsikom ne
bi zamenjal, z izjemo zdravja. Prikrajšan je za
marsikaj, zato pa najde več v dmgih stvareh.
Zadnje čase pa se mu, z njegovo močno voljo,
izboljšuje celo zdravje. Z opornicami lahko gre
nekaj korakov tudi brez invalidskega vozička.
Saj, kjer je volja, tam je lahko tudi pot...
Veliko sem se pogovarjal pri Vodebovih.
O družini je na straneh Novega tednika že
pisalo in sicer takrat, ko so prejeli »zgodovin-
sko« položnico za plačilo elektrike, primerno
za Guinessovo knjigo rekordov. Bilo je spo-
mladi leta 1991, ko je prinesel pismonoša red-
no položnico, na kateri je pisal znesek v vred-
nosti 6 tisoč nemških mark! Bil je poslednji čas
jugoslovanskega dinarja, Vodebovi pa so lahko
dosegli le to, da so jim omogočili plačilo na
obroke...
. . BRANE_JERANKO _
Srečko Vodeb živi z zaročenko in sinkom pri starših. Mlada družina je začela letos z gradnjo
lastnega doma.
Po nesreči v 2. letniku rudarske šole, si 26-letni Srečko pomaga z inva-
lidskim vozičkom. Za vožnjo po kmetiji je izdelal posebni avtomobil.
Vodebovi imajo tudi družinski avtomobil. Za Srečkov avtomobilski
izdelek »made in Kozjansko* je seveda veliko večje zanimanje.

it. 37. - 14. Mplembar 1995
PISMA BRALCEV
3^

Izjava za
javnost II.
Prijatelji so me dobronamer-
no opozorili na članek LDS
Šentjur "Izjava za javnost", ki
se nanaša predvsem na njihovo
delo v Občinskem svetu.
Ob prebiranju meje nekajkrat
stisnilo od smeha, s kakšno
otroško naivnostjo in prepriča-
nostjo pišejo o nekaterih zade-
vah.
O tem, kakšne zasluge imajo
pri sprejetih amandmajih v Dr-
žavnem zboru, kot da ne bi ve-
deli, da amandmaje lahko vlaga
samo poslanec v Državnem zbo-
ru. Pri amandmaju za obvozni-
co Šentjur mi je pa prav LDS
napravila medvedjo uslugo.
Amandmaje bil vložen v višini
370 mio, kolikor znaša dolg z
dokončanjem, skozi Odbor za
infrastrukturo v Državnem zbo-
ru je šel s 197 mio, na posebno
iniciativo dveh poslancev LDS,
pa je bil znesek zmanjšan na 94
mio tako, daje dolg do Cestne-
ga podjetja še kar precejšen.
Ob navajanju uspešnosti nji-
hovega kandidata v preteklem
mandatnem obdobju bi jim kar
pritrdil. Vendar, da je ostal na
krmilu Izvršnega sveta, je zaslu-
ga predvsem stranke SKD, ki
mu je nudila podporo ves man-
dat.
Član LDS, ki je pozneje iz-
stopil, pa je vedno postavljal
njemu provokativna vprašanja
(isto kot LDS sedaj) in imel do
njegovega dela izredno kritično
stališče. LDS pozablja, da sem
bil kar dobra tri leta predsednik
skupščine in da je prav skupš-
čina odobravala projekte izvr-
šnega sveta, katere pa je seveda
danes potrebno še dokončati.
Z medsebojnim sodelova-
njem in spoštovanjem je bilo v
Šentjurju kar precej narejenega.
V prejšnji spregi Grdina - Ko-
vač ni bilo nič narejenega in bi
tudi ne bilo nič narejenega...
O telefoniji pa samo toliko,
daje do danes podpisano že nad
500 pogodb o telefonskih pri-
ključkih v južnem delu občine
in bo ta problem v dogovorje-
nem roku rešen.
Na koncu mi je prišel na mi-
sel latinski pregovor: "Kamni
letijo samo v drevo obešeno s
sadjem."
Poslanec in župan
JURIJ MALOVRH,
Šentjur pri Celju

Dori odhaja
z nemim
pogledom
Ko sem prebiral razne časo-
pise in ugotavljal, koliko se pi-
še o župniku Izidorju (Doriju)
Pečovniku, sem prišel do za-
ključka, da bom tudi jaz napi-
sal nekaj o njemu. Nisem faran
te fare, bil pa sem rojen v njej
in sem Dorija tudi osebno do-
bro poznal, ker pravi star pre-
govor: "Dober glas seže v de-
veto vas". In prav takšen glas je
imel Dori. Vsi tisti, ki mislijo,
da so Dorija iztrgali ljudem, se
motijo, ker on kot človek je od-
šel ali njegov lik in njegov glas
je ostal med ljudmi daleč nao-
krog. Če je premestitev edina re-
šitev, bi morali slabe in nespo-
sobne tudi kaznovati za neus-
peh. Naj mi gospodje župniki,
ki se čutijo užaljene, pokažejo
enega župnika in eno faro, kije
v šestih letih tako zaživela kot
je Šentrupert, Šempeter in Sv.
Barbara, ki jih je on prebudil in
zato je bil tudi to ponos kraja in
njega osebno. In za to njegovo
dobro delo so ga njegovi nadre-
jeni kaznovali. Gospod Kram-
berger se premalo zaveda, da
več ko bo imel dobrih cerkva in
več ko bo imel vernikov, več bo
vredna škofija in tudi on, in če
bo delal tako, se mu lahko zgo-
di, da bo nekega dne prišel na
birmo mogoče s kakšno drugač-
no palico in ne s škofovsko. Vse
bolj, ko te stvari berem in raz-
mišljam, pridem do zaključka,
da vlada v Cerkvi takšen sistem,
kot je bil v partiji. V partiji niso
smeli biti pametni, niso smeli
biti napredni, ampak so morali
imeti papir, da so pametni in
morali so imeti dobra vratna
vretenca, da so lahko kimali z
glavami in seveda tudi knjigo
partije. Tolaži naj te, daje mo-
ral tudi tvoj somišljenik pater
Robert v Švico poučevati in de-
liti slovensko kulturo, tako kot
jo boš moral ti v Nemčiji. Mi,
ki imamo denar, bomo pa to kul-
turo potem kupili od tujcev, ta-
ko kot smo že razne patente od-
kupili v tujini, inovatorji so bili
pa naši rojaki.
1. G.,
Laško
Je Storam
namenjen
pogin?
Ljudem, ki že kar nekaj časa
nazaj krojijo usodo Železarne
Štore (vsi pa so od drugod, iz
Ljubljane, z Ravn, z Jesenic), bo
šel tale članek v nos - pa kaj mi
mar! Želim govoriti o resnici in
povedati tisto, kar večina člo-
veško razvrednotenih, odpušče-
nih in pozabljenih delavcev v
Štorah, čuti. Po božji volji in po
volji Državnega zbora, smo po-
stali Občina, ki je s 150 let sta-
ro tovarno (v celjskem Muzeju
novejše zgodovine bo na ogled
naš razvoj skozi čas od 10. ok-
tobra naprej) življenjsko pove-
zana in tudi tu se dogajajo čud-
ne igre, ki nas vse občane Štor
dodatno obremenjujejo, siroma-
šijo in spravljajo v obup. ■
Največjo firmo v bivši Žele-
zarni Štore so dali v Metal Rav-
ne, ki pa Jekla noče in noče, tu-
di tamkajšnji sindikat je proti
pripojitvi. Kljub temu nas od
tam "krmilijo", naš lastni stro-
kovni kader so razpršili v vse
vetrove - v prid preostalim, zdaj
še zaposlenim delavcem, tuli,
grozi in prosi le še fabriški Svo-
bodni sindikat.
Čeprav je Metal v Jeklu že
opravil dezinvesticijski posto-
pek - dosegel plan s prodajo v
višini cca 40 milijonov DEM,
je zdaj spet 150 delavcev v Je-
klu preveč. S tem se seveda
sproži verižna reakcija in tako
postaja odveč tudi firma Ingstor,
d.o.o., prejšnji Holding, kamor
so odlagale svoje "pufe" vse os-
tale firme. 100 zaposlenih, ki
opravljajo usluge vsem tovar-
nam (in privatnikom) na loka-
ciji, ti pa jim kronično pozab-
ljajo (izvzemši Jeklo in Valje)
te usluge plačevati, naj bi tudi
bilo odveč!
Delavci smo se na dveh zbo-
rih odločno izrekli proti takemu
načinu in sprejeli sklep o racio-
nalni reorganizaciji v lastnem
kolektivu in prehodu v lastno
družbo ter izrekli podporo di-
rektorju Mavčiču. Enoto Ener-
getika hočemo obdržati skupaj,
poleg tega tudi del Laboratorija
- tako je tudi na Ravnah in Je-
senicah. Na osnovi sklepa zbo-
ra delavcev bomo takšni zami-
sli dali v Svobodnem sindikatu
vso podporo in v imenu delav-
cev v ta namen izkoristili vse
oblike sindikalnega boja.
Ker je prej omenjena dezin-
vesticija v Jeklu končana, smo
v sindikatu predlagali vodstvu
Metala, naj premisli o izročitvi
objektov družbenega standarda
sindikatu kot predstavniku de-
lavcev, namesto, da jih proda-
ja, kar zdaj po uspešni dezinve-
sticiji ni več potrebno - v teh ob-
jektih so žulji, znoj in odreka-
nje treh generacij štorskih žele-
zarjev. S čigavo pravico bi jih
torej radi prodali, gospodje?!
Štore so v velikem delu od-
visne od tovarne. Če nam to
vzamejo, bodo s tem napravili
občino siromakov. In prav to se
sedaj dogaja!
Nova tovarna - Štore 11 je po
novi razmejitvi že v Občini Ce-
lje, geografsko mejo gori na
Svetini so takisto na kompetent-
nem ministrstvu v navezi z ob-
čino Celje pomaknili za kakšna
dva do tri kilometre do prvih hiš
na Svetini, ki se je sicer refe-
rendumsko odločila za priklju-
čitev k večji občini. Če se bo vse
to res zgodilo, potem bo imela
občina Store manjši obseg kot
prej krajevna skupnost Štore -
brez virov "napajanja". Ta črni
scenarij ne sme zaživeti.
Dost mam, je bil slogan zdaj
vodilne politične opcije v pred-
volilnem nastopu (tudi jaz mam
dost) in prav v njenem imenu in
z njenim blagoslovom se Štore
pogrezajo v apatično stanje - ob-
čino siromakov. Do kdaj še ta-
ko?!
Dajte mi odgovor, vsi vi pri-
kazovalci uspehov naše nove dr-
žave, ki jo imamo radi tudi mi,
čeprav nam je slaba mačeha!
Vem, da vam je socialna drža-
va hudičevo malo mar, vendar
nas je na meji socialne revšči-
ne, ponižanih in razžaljenih vse
več - ukrepajte v naš prid! Ali
pa si dovolite udobnost ignoran-
ce nas, tu spodaj, ki ne more tra-
jati v nedogled, v to sem pre-
pričan.
JOŽE KRAGELJ-JOK,
Štore
Nova šola v
Hruševcu pri
Šentjurju
Ne želim zmanjšati naporov
in prizadevanj odgovornih ak-
terjev pri gradnji šolskega ob-
jekta v Hruševcu pri Šentjurju.
Nasprotno, želim izreči prizna-
nje za opravljeno delo. Še po-
sebej je lahko hvaležna doraš-
čajoča generacija občanov tega
dela Šentjurja.
Predsednik gradbenega odbo-
ra in bivši predsednik občinske-
ga izvršnega sveta ing. Ladislav
Grdina je ob otvoritvi prikazal
dosežke pri razvoju in pridobi-
tvah šolskega prostora od časa
prvega mandata občinske
skupščine v svobodni Sloveniji
do danes. Župan Jurij Malovrh
je orisal razvoj šolstva v Šent-
jurju od začetkov v 18. stoletju
do 20. stoletja, kar je nekoliko
popestril minister za šolstvo dr.
Slavko Gaber. Oba sta zaklju-
čila razvojni ciklus z letom 1909
in takratno otvoritvijo sloven-
ske osnovne šole v Šentjurju v
času avstroogrske monarhije.
Nehote sem se zamislil na čas
dogodkov med leti 1909 in
1990. Ali se v tem času v obči-
ni ni nič zgodilo? Spomini in za-
beležke iz obdobja 1965 do
1980 leta so me prepričali o na-
slednjem.
Leta 1966 je bila zgrajena po-
polna osemletka v Gorici pri
Slivnici, kateri so kasneje do-
gradili telovadnico in še nekaj
učilnic. Občini je bil takrat sku-
paj s še desetimi drugimi priz-
nan status "manj razvitih", da-
nes "demografsko ogroženih".
To je omogočilo nekoliko več-
je participiranje v republiških in
bančnih sredstvih za razvojne
programe. Sledila je izgradnja
nove osemletke s telovadnico
leta 1972 na Planini pri Sevni-
ci. V najbolj nemogočih prosto-
rih so se šolali otroci v Loki pri
Žusmu (vlažna graščinska stav-
ba). In sreča v nesreči - priza-
del nas je potres. Iz sredstev od-
prave posledic potresa je bila
kot prva leta 1974 zgrajena
montažna osnovna šola v Loki
pri Žusmu. Ljubljanske občine
so z obvezo odprave posledic
potresa v šentjurski občini zgra-
dile leta 1975 osemletko na Po-
nikvi s telovadnico in prostori
otroškega varstva.
Pri končni konstrukciji obra-
čuna sredstev z republiško ko-
misijo za odpravo posledic po-
tresa smo rezervirali del sred-
stev za izgradnjo nove osemlet-
ke v Dramljah, ki je bila nato z
dodatnimi viri republiške izo-
braževalne skupnosti zgrajena s
telovadnico in otroškovarstve-
nim oddelkom. Večina šol je bi-
la grajena koncem 19. stoletja,
zato je povsod manjkalo prosto-
ra, sodobnih sanitarij in opreme.
Skoraj vse je bilo v tem obdob-
ju prenovljeno. Povsod so vgra-
jene sodobne sanitarije in nova
oprema učilnic. V slogu av-
stroogrske arhitekture posluje-
ta le še osnovni šoli na Kalobju
in Prevorju, čeprav obe prenov-
ljeni.
Predšolsko varstvo otrok je
pridobilo po 1. 1966 v Šentjur-
ju dve otroškovarstveni stavbi,
vrtec v Gorici pri Slivnici in na
Planini pri Sevnici.
Ustanovili smo tudi glasbeno
šolo. Šentjurska osnovna šola je
imela leta 1965 edina v občini
malo telovadnico. Leta 1973 je
bila dograjena še večja, za ta-
krat ena modernejših. Razvoj tr-
ga, sedaj mesta z okolico, seje
hitro širil. To nas je primoralo,
da z veliko napori in razumeva-
njem pri zagotavljanju potreb-
nega denarja dogradimo še 12
učilnic. Že takrat smo se neka-
teri ogrevali, da se šola gradi v
Hruševcu ali Novi vasi, vendar
odločilni v šolstvu niso bili ena-
kega mnenja.
VINKO JAGODIC,
Ponikva
Protest proti
jedrskim
poskusom
Podpisana Društva proti mu-
čenju živali z ogorčenjem pro-
testiramo proti odločitvi Fran-
cije, da bo v kratkem obnovila
jedrske poskuse na področju
atolskega otočja, natančneje na
otoku Mururoa v Južnem Paci-
fiku.
Takšni poskusi so nehumani
in rušilni za ekološko ravnoves-
je, zato so nedopustni in jih je
treba takoj zaustaviti. Večletno
radioaktivno sevanje ne pušča
tragičnih posledic zgolj na člo-
veku, temveč povzroči tudi uni-
čenje velikega števila avtohto-
nega živalstva. Še več: pri iz-
vedbi jedrskih poskusov okrog
centra jedrske eksplozije na raz-
lično oddaljene kraje namestijo
(fiksirajo) primerke domačih in
v naravi prosto živečih živali.
Po jedrskih eksplozijah te živa-
li služijo raziskovalcem kot eks-
ponati neposrednega vpliva ra-
dioaktivnega sevanja na orga-
nizme. Na preživelih živalih pa
več let delajo genetične analize
o vplivu jedrskega sevanja na
potomstvo.
Zato z vso močjo podpiramo
pogumna prizadevanja organi-
zacije Greenpeace za prepreči-
tev tega in vseh drugih načrto-
vanih jedrskih poskusov po sve-
tu.
LEA EVA MUELLER^
po pooblastilu DPMŽ
Celje, Koper, Nova Gorica,
Slovenj Gradec, Trbovlje
in "Štiri tačke"
Dol pri Ljubljani
Celje je Almi
Karlin krivično
v poročilu s tem naslovom,
objavljenim na kulturni strani
Dela v soboto, 9. septembra
1995 (podpis D.S.), meje zbo-
del podnaslov "Do začetka fe-
stivala žensk bi po njej lahko
poimenovali vsaj eno ulico". To
pobudo je - kot piše - dalo celj-
skemu županu "nekaj celjskih
kulturnih delavcev". Toda Ce-
lje že ima ulico, poimenovano
po svetovni popotnici in pisa-
teljici in sicer na Ostrožnem.
Treba bi bilo samo pogledati na
načrt mesta. Nekaj, čeprav ne
dovolj, je bilo v pretek ih letih
že opravljenega. Za sobo z nje-
nim etnografskim gradivom v
Pokrajinskem muzeju ve mar-
sikdo. Osrednja knjižnica je le-
ta 1992 oskrbela spominsko
ploščo na mestu, kjer je stala
med vojno zbombardirana pisa-
telj ičina rojstna hiša. Že poprej,
leta 1989, ob stoletnici njenega
rojstva, je bila v Osrednji knjiž-
nici znameniti Celjanki posve-
čena razstava. Leta 1990 pa je
skupina amaterskega gledališča
Železar Štore (zdaj Amatersko
gledališče Teharje) uprizorila
dramatizacijo njene novele Pod
košatim očesom, ki jo je v slo-
venščino prevedla Zdenka Se-
rajnik, dramatiziral in režiral pa
Peter Simoniti. Nastopili so že
več kot tridesetkrat po vsej Slo-
veniji, tudi v zamejstvu (v sa-
mem Celju štirikrat). Odlomek
je bil vpleten v televizijsko do-
kumentarno oddajo o Almi Kar-
lin.
To seveda še ni dovolj, zlasti
boli človeka usoda njene hiši-
ce. Predvsem pa nedostopnost
njenih del: slovenski knjižni
prevod Samotnega potovanja je
že zdavnaj pošel. Pač pa kaže,
da bo Mohorjeva družba vklju-
čila v svoj program izdajo dru-
gega dela njenega potopisa, |
je pred leti izbajal v Jani.
BOŽENA OROŽE!
Cel
Protestno pismc
NK Žalec
Svetniki občini Žalec se d
vsega, kar smo ustvarili v mn«
gih letih, obnašate čudno - ki
čez noč nameravate zapreti "p
pe" športu, kulturi, šolstvu, hi
manitarnim. organizacija!
(RK), s tem pa kolo časa zav
teti nazaj. Z veseljem se lahli
pohvalimo, da imamo strokom
njake na teh področjih (Kral
Ocvirk, Vidmajer, Pilih, Ji
kop...). Z njihovo pomočjo s
se naši državljani angažirali i
ustvarjali prijazno skupnos
Njihov vloženi trud in napore pa
nova oblast premalo spoštuje.
Vsa leta so skrbeli za mladi rod,
njegov socialni položaj in nor-
malne razmere na vseh podrc^
jih. I
Svetniki žalske občine bi ■
morali tega bolj zavedati!    ]|
Ne more in ne sme se poza-
biti, kaj je bilo doseženo in kaj
se uničuje. Vprašanje je, kaj bo
mladina že v kratkem počela,
kje bo reševala svoje probleme
- teh je vse več kot posledica
neurejenih razmer in ker je iz
dneva v dan prepuščena sama
sebi. Vsak dan je manj zaupa-
nja v izvoljeno žalsko oblast, ki
bi rada odstranila s pomembnih
mest sposobne strokovne kadre.
Kot zavedni državljani tega
ne bomo dovolili! Postali smo
kritični in občutljivi. Ne pehaj-
te nas v stanje, ki vse bolj diši
po anarhiji in ne spoznajte svo-
jih napak prepozno. Razmislite
in ponudite nam smiselne reši-
tve ali pa prisluhnite ljudem, ki
so vam ob volitvah zaupali. V
nasprotnem primeru pa svoja
mesta prepustite sposobnejšim.
Ob tej priložnosti se želimo
zahvaliti vsem, ki so za dobro
ljudi mnogo storili. Radi bi bili
ponosni na našo samostojno dr-
žavo Sloveniji, ki naj jo gradijo
pošteni državljani na pošten in
razumen način. Ponosni bi bili
radi na našo občino, tako kot
smo bili nekdaj.
NOGOMETNI KLUB
ŽALEC
O dobrodelnosti
v občini
Podčetrtek
Območje občine Podčetrtek
spada pod okrilje Centra za so-
cialno delo, ki ima sedež v
Šmarju pri Jelšah. Center oprav-
lja predvsem upravno socialnOi
delo ter oglede na terenu. Vzr«
je v velikosti teritorija in majB
nem številu zaposlenih.       I
Št. 37. - 14. september 1995
?3
PISMA BRALCEV
Vendar na tem območju ob-
lajajo tudi druge manj znane
samopomoči in pomoči.
V ol^vir dobrodelnosti spadata
Rdeči križ in Karitas. Rdeči križ
spravlja predvsem pakete za
Ltarele. V Podčetrtku je orga-
nizirana Karitas, ki ima zaradi
majhnosti območja sedež v Ro-
gjlci Slatini. Ljudje se veliko
obračajo tudi na župnika Aloj-
za Krašovca. Po njegovih bese-
dah je z vidika socialne stroke
največ družinskih in zakonskih
težav. Vzrok je v pretiranem pit-
ju alkohola. Sledijo težave z
Inladostniki, kar je odraz polne
zaposlenosti in odsotnosti star-
jgv z doma.
Marsikje že obstajajo skupi-
ne za samopomoč. V sklopu
jentra sta organizirana kluba
zdravljenih alkoholikov. Samo-
pomoč so različne oblike dru-
ženja. Človek si skuša pomaga-
ti sam in na ta način premaguje
svoje težave, to je reševanje te-
žav in stisk v mejah sorodstva,
prijateljstva ali pa težave rešu-
jejo kakšne organizacije, takrat
pa govorimo o samopomoči. Te
skupine so nastale na iniciativo
posameznikov in niso splošno
znane, zato je težko priti do vseh
natančnih podatkov. V Sloveni-
ji na žalost še nimamo katalo-
ga, kjer bi bile na enem mestu
objavljene informacije, kam se
obrniti po kakšno pomoč. Kon-
kretno raziskovanje na terenu
dokazuje, da obstajajo najrazlič-
nejše skupine, le najti jih je tre-
ba.
Znane so naslednje: verouč-
nc skupine, klub zeliščarjev,
skupina "Mlečni dnevi". Ve-
roučne mladinske skupine
obravnavajo svetopisemske te-
me in razpravljajo o vseh pere-
sih temah današnje družbe. V
Klubu zeliščarjev razširjajo zna-
nje s področja nabiranja in kon-
kretne uporabe zelišč. Skupina
"Mlečni dnevi" pa je namenje-
na vdovam in osamljenim žen-
iam. Zbirajo se enkrat teden-
sko in svoje težave rešujejo s
pogovori in medsebojnim sve-
tovanjem. Ljudje se veliko dru-
žijo tudi v zvezi borcev in druš-
tvu upokojencev. Gotovo pa je,
da ta spisek ni popoln.
Lastna vključenost v katero
izmed teh dejavnosti je lahko še
dodatna osmislitev in obogati-
tev življenja. Dobrodelnost naj
bi izvirala iz človekove notra-
nje drže, da pomaga bližnjemu,
kije v težavi, ne pa zato, ker je
"naš".
IVANA PERKOVIČ
Lažne
človekoljubne
organizacije?
Stari trik mafije je, da se na
zunaj hoče pokazati poštena.
Mafijaši revežem poklanjajo de-
nar ali finančno podpirajo do-
brodelne organizacije. Radi se
fotografirajo z otroki in se tako
hočejo pokazati kot zaščitniki
nemočnih.
Podobne reči počne naša rde-
mafija že ves čas. V goste po-
vabi Amnesty International, da
si pred svetovno javnostjo poiz-
kuša umiti s krvjo poškropljen
obraz. Zadeva se prikaže za
Upravičeno, ker neke osebe na-
padejo udeležence kongresa
Omenjene organizacije, nedav-
no v Ljubljani. Policija je po-
trebovala kar nekaj časa, da je
našla potencialne osumljence.
K.do ve, mogoče niso mogli do-
biti nobenih prostovoljcev za
dežurne krivce. Vse skupaj mi
smrdi na partijski štos delanja
Sovražnikov, če trenutno ni no-
^^enega na zalogi. Po moje je to
^ila kakšna novodobna trojka
stare Udbe.
Amnesty International je v
Sloveniji deloval že pred letom
^0, ne da bi se jaz spomnil, ka-
'^0 se je kdaj boril proti partij-
skemu totalitarizmu. Spomnim
se samo predsednice Slovenske-
ga A.I., kako je v gostobesed-
nem in naučenem slogu na TV
zatrjevala, da pri nas ni nooene
omembe vredne kršitve člove-
kovih pravic. Po njenem takrat-
nem in sedanjem govorjenju bi
človek lahko sklepal, da je ZK
dobrodelna in humanitarna or-
ganizacija.
V Sloveniji imamo vsaj dve
organizaciji, ki pomagata parti-
ji obdržati oblast in delata rav-
no nasprotno od tistega, kar bi
dejansko morali. Tudi Helsinš-
ki Monitor s svojim prosrbsko
usmerjenim vodstvom ni nič
boljši. Ta ne počne drugega, kot
da brani izgubljene pravice nek-
danjih jugokomunističnih privi-
legirancev. Vodstvo te združbe
pripravlja teren za priznanje no-
vih manjšin v naši državi. V os-
predju so srbski interesi.
Glavni namen partije je, da v
Sloveniji naredi zdraho in ne-
rede, ker je s prelivanjem krvi
prišla na oblast in le tako lahko
tam ostane. Vzporeden primer
je jug nekdanje države, kjer ko-
munizem umira od orožja.
Že sedaj imajo marginalne
skupine v Sloveniji ogromno
pravic in nekatere še razvita
Evropa ne pozna. Madžarska in
italijanska manjšina imata v dr-
žavnem zboru zagotovljena dva
mandata. Zakaj jih naša manj-
šina v njihovih parlamentih ni-
ma, ne pove nihče. Kolikšen od-
stotek zneseta dva mandata v
parlamentu, si lahko izračuna-
mo sami. Tako maloštevilna an-
tikomunistična opozicija izgu-
bi že pred volitvami, saj ta dva
poslanca vedno glasujeta z rde-
čimi. Priznanje novih manjšin,
kar je cilj partije, bi pomenilo
nove stalne mandate v parla-
mentu in njihovo večno prevla-
do. Država tudi podpira malo-
številne verske skupnosfi, kijih
v Sloveniji nikdar ni bilo. Tako
dela zdraho tudi na verskem po-
dročju in vnaša tuje ideologije
v slovenski prostor.
Zanimivo je, da v Sloveniji ni
organizacije Greenpeace, ki edi-
na na svetu od nevladnih orga-
nizacij dela tako, kot je treba.
V tej organizaciji je pogoj za
sprejem kakšna konkretna akci-
ja potencialnega člana. Tu ud-
baški provokatorji odpadejo.
MIRAN ŠNEBERGER,
Celje
Proti gradnji
džamije
Slovenska nacionalna desni-
ca z veliko zaskrbljenostjo
spremlja zadnje dogodke v zve-
zi z nameravano gradnjo džami-
je za slovenske državljane mu-
slimanske vere.
Po dosegljivih podatkih je v
Sloveniji preko sto tisoč
(100.000) muslimanov, ki želi-
jo izražati svoje versko prepri-
čanje, kar jim zagotavlja tudi
Ustava Republike Slovenije.
Vendar v naših krajih musli-
manska vera nikoli ni bila, ni in
ne bo avtohtona in je zato tujek
na narodovem telesu. To načrt-
no mešanje narodov bivše Ju-
goslavije, ki so jo izvajali ko-
munisti z namenom narediti en
narod, moramo sedaj z nadčlo-
veškimi napori v parlamentarni
demokraciji reševati nacionali-
sti.
.Slovenska nacionalna desni-
ca kot desna parlamentarna,
konzervativna in nacionalistič-
na stranka je poklicana in dolž-
na v takih primerih brezpogoj-
no zaščititi nacionalni interes
slovenskega naroda. Od ZL in
LDS-a kaj takega ne gre priča-
kovati, saj muslimani predstav-
ljajo 8 odstotkov volilnih gla-
sov, ki jih omenjeni stranki ne
želita izgubiti.
Rešitev je ena sama. Teh lju-
di Slovenija v večini ne potre-
buje, zato bomo nacionalni de-
sničarji zahtevali, da se na ok-
tobrsko sejo Državnega zbora
uvrsti že eno leto vložen zakon
(vlagatelja 1 .sept. 1994 Lap in
Poljšak), ki odvzema slovensko
državljanstvo vsem, ki so ga pri-
dobili po 40. členu (brez pogo-
jev)!
Vsem internacionalistom, ki
vodijo kampanjo "vsi drugačni
vsi enakopravni" pa svetujemo
naj končno pomislijo kdaj tudi
na neenakopravnega slovenske-
ga človeka v odnosu do prise-
ljencev, neslovencev in tujcev,
ki uživajo v naši državi tudi za
opevano Evropo nenormalno
visoko zaščito in standard.
SND bo v primeru izdaje do-
voljenja za gradnjo džamije v
Ljubljani, ki ga lahko s politič-
no podporo vladne koalicije
odobri le župan, organizirala
protestno zborovanje!
SAŠO LAP,
predsednik SND
Pravi in nepravi
borci
Borci, ki so oskrunili verska
znamenja v Kočevskem Rogu,
so izzvali polemiko, kdo je pra-
vi in kdo nepravi borec. Menim,
daje med njimi velika razlika,
ki pa je bila doslej uspešno pri-
krita. Na dan prihaja tudi dru-
gačna resnica in dogodke med
drugo svetovno vojno lahko vse
bolj in bolj natančno in objek-
tivno pojasnimo.
Biti borec je v komunističnem
sistemu pomenilo biti najmanj
svetnik, položen v najvišji in
najbolj čaščen oltar. Bolj ali
manj uspešne družbene spre-
membe pa so pripomogle, da so
nekoč čvrsti šivi "fenomena bo-
rec" začeli močno popuščati.
Zaradi neenakega obnašanja
med borci, zaradi neenakih po-
kojnin in socialnega stanja, smo
začeli ločevati borca od borca.
Čeprav poznamo zasluge pravih
borcev in nosimo v srcih njihov
svetel lik, postaja podoba naših
"osvoboditeljev" iz dneva v dan
bolj motna, tu in tam celo krva-
vo umazana. Zato vse bolj lo-
čujemo prave borce od nepra-
vih po nekakšni vrednostni oce-
ni, ki se je v nas izoblikovala
povsem spontano.
Slišati in verjeti je, da pravi
borci med vojno niso delali svi-
njarij in jih zato logično tudi po
njej ne delajo. Zločinom, ki jih
odkrivamo danes, so se običaj-
no uprli, se umaknili ali celo za-
pustili partizanske vrste. (Od teh
jih je kar nekaj pobegnilo v ta-
bor ideoloških nasprotnikov.)
Ker so bili v času težkih preiz-
kušenj dovolj močni distancirati
se od zločinov, prav gotovo so
toliko trdni tudi danes, da ne
uničujejo verska znamenja in
spominska obeležja sirom po
Sloveniji.
Večina pravih borcev je pad-
la v borbi, še živečim pa značaj
in vest ne dovoljujeta obnavlja-
ti prirejeno in lažno zgodovino
s trkanjem po z medaljami ob-
loženih prsih. Kolikor vem, ne
zagovarjajo več, kar takole na
slepo in na pamet, svojo borčev-
sko organizacijo, še posebej ne
tisti del vodilne elite, ki je naj-
bolj umazal lik pravega borca in
celotno NOB.
Pravi borci so se pravočasno
umaknili od dejanj "krvoločnih
vitezov", katera krvava početja
želijo danes osredotočiti le na
Žana Moreta, Načeta Majcna in
druge posameznike. Pravi bor-
ci v mirnem času mirujejo in se
ne gredo "borce" v času, ko to
ni potrebno. Svoje junaštvo iz-
kazujejo na bojnem polju, ne pa
v mirnem zapečku, kjer jih vsak
mesec čaka izredna pokojnina.
Pravi borci so danes potisnjeni
na obrobje družbenega dogaja-
nja in prejemajo zmerne pokoj-
nine. Ne iščejo afirmacij, ne pi-
šejo pravljic in fantastike, niso
nestrpni, predvsem pa se ne
"grebejo" za priznanja in višji
položaj v družbi. Zaradi svoje
mirne in čiste vesti so priprav-
ljeni odgovoriti na vsako, še ta-
ko neprijetno vprašanje.
Predsednik krovne borčevske
organizacije z izredno pokojni-
no (in še general po vrhu!) g.
Ivan Dolničar pa odgovarja le
na tista vprašanja, ki ne morejo
in ne smejo zamajati ugleda nje-
govega "borčevskega fevda".
Mislim, da je skozi ta očala
videnja zgodovine kristalno ja-
sno, kateri borci so sposobni po-
čenjati podvige, kakršnega so
storili letos poleti v Kočevskem
Rogu. Pravi borci prav gotovo
ne.
IVE. A. STANIČ,
Kočevska Reka
Rešimo Mileno
Močivnik
Zelo meje presenetila in pri-
zadela novica, objavljena v zad-
nji Jani, daje možno, da se bo
Milena Močivnik s svojimi psi
preselila v Italijo, kar smatram,
da bo državna sramota in škan-
dal.
Ali pri nas res ni humanosti?
Ali imajo glavno besedo hudo-
be in brezsrčni ljudje? To so vsi
tisti, ki so zlili ves svoj žolč na-
njo: od nekdanjega soseda z Vi-
sokega, predsednika DPMŽ Tr-
bovlje in njegove klape, neka-
terih novinarjev, ki so pisali tra-
če in s tem negativno vplivali
na javno mnenje, namesto, da bi
ljudi osveščali, do veterinarskih
inšpektorjev, ki izdajajo odloč-
be, ki jim Močivnikova ne zmo-
re zadostiti, ko bi vendar mora-
li pokazati zaradi svojega pokli-
ca več ljubezni do te vrste pri-
jaznih in ljudem vdanih živali.
Sramota, da ne moremo pre-
živeti 150 psov, ko pa imamo
na mesec 20 ton pogina.
Milena je bila korak pred ča-
som. Ko je ona že imela azil, se
nam še sanjalo ni, da je to
spremljajoča nuja sleherne de-
mokratične države. Zato bi jo
morali nagraditi in ji s svojo
močjo odločanja pomagati ure-
diti azil. Očitno pa bo prav nas-
protno, namesto, da bi jo nagra-
dili, bo kaznovana.
Kadarkoli so psi odveč in se
komu zdi neumno, da bi ostali
pri življenju, je krutost odloču-
jočih brez primere glede na to,
da jih je Milena reševala in zdra-
vila, oni pa jih želijo usmrtiti.
To bi tudi njo psihično strlo.
Le redko kdo je tako koraj-
žen, da si upa imeti toliko psov
in prav zaradi njene ljubezni in
usmiljenja jo mnogi občuduje-
mo, drugi pa bi namesto laježa
raje poslušali grmenje topov.
Spoštovani bralci in vlada, če
se res zgodi, da se bo Mileno
Močivnik pregnalo v Italijo, po-
tem nismo dozoreli za Evropo,
ampak sodimo nazaj na Balkan
in beseda Slovenec je le zvene-
ča faza.
Pozivam vse dobro misleče,
da priskočimo na pomoč in po-
magamo, da se uredi njen azil.
MARIJA DRSTVENŠEK,
članica Kinološkega društva
Zg. Sav. dol.
Mozirje

Reklamna
kaseta
Preko 160 šmarskih upoko-
jencev se je udeležilo tradicio-
nalnega "Srečanja upokojencev
Slovenije - Koroške" v Pliber-
ku, kjer so z ljudskimi pevci iz
Šmarja, Grobelnega in Sv Šte-
fana ter mladim muzikantom
Marjanom popestrili dopoldan-
ski kulturni program. Popoldne
pa so si med ostalim še ogledali
grad Globasnico.
Prijateljem - upokojencem
Koroške in vsem ostalim pa bo-
do Šmarčani z "Reklamno ka-
seto" predstavili pomembnosti,
kulturne znamenitosti in gospo-
darski razvoj šmarsko-kozjan-
skega področje. Ta kaseta pa bo
predstavila tudi znamenitosti in
pomembnosti sosednje Koroš-
ke in tudi to mednarodno sreča-
nje s kulturnim programom.
Številni šmarsko-kozjanski
poslovneži so se odzvali proš-
nji za pokroviteljstvo oziroma
finančno in materialno pomoč
za izdelavo te "Reklamne kase-
te".
Posebno so upokojenci vese-
li in hvaležni, da so prisluhnili
njihovim željam, ko so s svo-
jim vsestranskim delovanjem
pokazali, da so kljub korakanju
v pozno jesen življenja še spo-
sobni prispevati vsaj delček kul-
turnega utripa na svojem po-
dročju.
Generalni pokrovitelj je Zve-
za društev upokojencev Slove-
nije Ljubljana, katero smatrajo
upokojenci za svojo drugo ma-
ter, saj skrbi, da niso okrnjene
njihove pravice iz minulega de-
la, predvsem pa za pravično za-
konodajo iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, zelo
pa tudi pomaga pri vsem kultur-
nem delovanju.
Hvaležni so tudi županu ob-
čine Šmarje g. Čakš Jožetu, ki
ima vsesplošen posluh tudi za
upokojence oz. njihovo udejs-
tvovanje na vseh možnih po-
dročjih z upoštevanjem, da se
tudi na izkušnjah učimo.
Hotel "Delfin" v Izoli je dru-
gi dom vseh upokojencev, kjer
imajo ceneno, solidno in kultur-
no obmorsko letovanje, saj si
tam tudi do 400 šmarskih upo-
kojencev letno pridobiva zdrav-
je in pozabo na vse težave in
skrbi.
Ostali sopokrovitelji pa so še:
Brusilnica stekla Kozje, Izletnik
Rogaška Slatina, Štajerski val,
Urša center Šmarje, Atomske to-
plice, Megrad Mestinje, Amon
Olimje, Jelenji greben Olimje,
Kmečki turizem Založnik, Tr-
govina Fenik Šmarje, Banka
Celje, ekspozitura Šmarje, Tr-
govina Keros Roj^ška Slatina,
Trgovina Štraus Šmarje, Me-
sarstvo Jurij Šentjur, Kmetijska
zadruga Šmarje, Mont Kozje,
Vital Mestinje, Trgo Šmarje in
Cvetličarna Gekott Šmarje.
V mesecu oktobru pa bodo v
Šmarju nastopili koroški ljudski
pevci - upokojenci, kjer bo sku-
pen kultumi program s predsta-
vitvijo navedene "Reklamne ka-
sete".
IVANKA VEHOVAR,
Šmarje pri Jelšah
Šff. 37. - 14. september 1995

KRONIKA

• Modri angeli so bili 5.
septembra zvečer v lokalu
Astra klub v Gosposki uli-
ci. Prišli so zaradi Janeza
P., ki je metal kozarce nao-
krog in si s tem prislužil
sodnika za prekrške.
• Prejšnji četrtek ponoči
je bilo glasno na Goriški.
Tam je bil tisti Vinko, ki se
je spet spravil nad svojo iz-
venzakonsko Jožico. Reva
je bila tako glasna, da je
priklicala patruljo, ta pa je
grobjana toplo priporočila
sodniku za prekrške.
• Naslednji dan je bila
spet intervencija na Gori-
ški, kjer sta se zmerjala za-
konca, ki v zakonu očitno
ne znata kaj bolj pametne-
ga početi. Sicer pa bo njun
zakon v bližnji prihodnosti
razrešil sodnik, še prej pa
jo bosta združno mahnila
k sodniku za prekrške
• Robert S. iz Zadobrove
je v petek popoldne v Škof-
ji vasi s solzivcem pospre-
jal Andreja. Ker je solzivec
precej neprijetna zadeva za
oči in nos, bo tudi Robert
stopil pred sodnika za pre-
krške.
• Nič ni tako nenavadne-
ga, če te udari zakonska so-
proga, prava katastrofa pa
je, če te focne bivša žena,
kot se je to prejšnjo nedeljo
zgodilo Tonetu. Klofuta je
pač klofuta, in bivša je še
vedno prejšnja.        M.A.
Očividca posilstva,
oglasita se!_
Dejanje Je bilo storjeno v hribih nad Šoštanjem
Bilo je 6. septembra, ko je
mladoletno dekle policiji pri-
javilo, da je bilo tega dne nad
njo storjeno posilstvo.
Storilec je izkoristil bežno
poznanstvo z žrtvijo ter njeno
naivnost ter jo, s pretvezo, da
ji bo pomagal najti zaposlitev,
s svojim rdečim avtomobilom
yugo odpeljal v neznano. Vozil
je po stranskih poteh in vozilo
ustavil nekje v hribih nad Šo-
štanjem. Tam je dekle posilil
na posebej grob in poniževalen
način.
Dekletu, ki se je sredi noči
znašlo na nepoznanem in ne-
obljudenem kraju, sta na po-
moč priskočila dva moška, ki
sta se na njeno srečo takrat
povsem slučajno pripeljala
mimo in ki sta del posilstva
tudi videla.
Kaže, da osumljenec policiji
oziroma kriminalistični službi
ni neznana oseba, saj je bil že
mnogokrat v obravnavi zaradi
različnih kaznivih dejanj, pa
tudi spolnih zlorab ima že kar
nekaj na vesti. Ta čas tečejo
zoper osumljenca postopki na
sodišču, in to prav zaradi ob-
tožb za kazniva dejanja večih
posilstev. Kaže, da ga to dej-
. stvo ni oviralo pri nadaljnjem
posiljevanju žensk, kot se je to
zgodilo tudi 6. septembra po-
noči.
Po dejanju je osumljenec
pobegnil. Še vedno se skriva
ter izmika prijetju, zato obsta-
ja možnost in nevarnost, da
s takšnim početjem nadaljuje
in si poišče nove žrtve. Pri raz-
jasnitvi podrobnosti tega hu-
dega kaznivega dejanja pa bi
bila kriminalistom UKS UNZ
Celje v veliko pomoč moška, ki
sta pomagala nesrečnemu de-
kletu. Upajmo, da se bosta
oglasila in sodelovala pri prei-
skavi, saj sta že s svojim dose-
danjim ravnanjem pokazala
veliko mero občutljivosti in
človečnosti.
M.A.
Preverjanje znanja
ekip civiine zaščite
Ob stoletnici potresa
v Ljubljani sta Uprava za
obrambo Celje in Regijski od-
bor Rdečega križa celjske regi-
je minulo soboto v Zrečah or-
ganizirala prvo izbirno pre-
verjanje znanja ekip prve po-
moči civilne zaščite.
Največ znanja je na prever-
janju, ki so se ga udeležile eki-
pe iz devetih občin celjske, ko-
roške in zasavske regije, poka-
zala ekipa občine Slovenske
Konjice, sledita pa ji ekipa
Uniorja Zreče in ekipa občine
Zreče.
Po   besedah   predsednika
ocenjevalne komisije prim. dr.
Milana Žuntarja so tudi ostale
ekipe pokazale visoko stopnjo
znanja s področja nudenja pr-
ve pomoči poškodovanim ob
prometnih nesrečah, požarih,
potresih in delovni nesreči, or-
ganizatorji pa so pogrešali
večje število prijavljenih ekip
iz ostalih občin. Ob koncu pre-
verjanja se je organizatorjem
akcije zahvalil podsekretar in
direktor Uprave za obrambo
Celje Miro Terbovc in prvo-
uvrščenim zaželel tudi uspeh
na državnem preverjanju zna-
nja ekip prve pomoči, ki bo 4.
oktobra letos v Ljubljani.
Patricija in njen
očka sta rešena
Minuli teden smo poročali
o hudi prometni nesreči, ki je
terjala dve mladi življenji.
Zgodila se je v Podčetrtku,
kjer je tovorni vlak trčil
v osebni avtomobil. V kritič-
nem stanju sta bila voznik in
njegova dveletna hčerka Pa-
tricija, vendar so obema rešili
življenje zdravniki v celjski
bolnišnici. N.G.
Ziom Icrmiia
Na lokalni cesti v Veliki Pi-
rešici se je, v torek 5. septem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri se je hudo telesno
poškodoval kolesar.
Živojin T. (44) iz Velike Pi-
rešice je vozil kolo od doma
proti Ložnici pri Žalcu. Med
vožnjo po klancu navzdol je
v desnem ovinku zaviral, med
tem pa se je zlomilo krmilo
kolesa. Padel je po cesti in se
hudo poškodoval.
Vicleščen v piočevini
Na magistralni cesti v Gro-
belnem se je, v torek 5. sep-
tembra zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri dva bili dve ose-
bi hudo ranjeni, dve pa sta
utrpeli lažje telesne poškodbe.
Na vozilih je nastalo škode za
okoli 5 milijonov tolarjev.
Zvone Š. (43) iz Šmarja je
vozil osebni avtomobil avstrij-
ske registracije iz smeri Šmar-
ja proti Šentjurju. V Grobel-
nem je v levem preglednem
ovinku zapeljal na levo polovi-
co vozišča v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, Bo-
židar Š. (33) iz Mestinja. Po
oplaženju vozil je voznik Zvo-
ne Š. vozil okoli 20 metrov po
levi strani, potem pa je čelno
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je za Božidarjem Š. vozil Jožef
K. (24) iz Rogaške Slatine. Ta
je ostal vkleščen v pločevini, iz
razbitin pa so ga rešili gasilci
iz Rogaške Slatine. V nesreči
sta hude telesne poškodbe utr-
pela voznika Zvone Š. in Jožef
K., voznik Božidar Š. in njego-
va sopotnica Jožica Š. (32) pa
sta bila lažje ranjena.
Avto na bolcu
Na magistralni cesti v Veliki
Pirešici se je, v sredo 6. sep-
tembra ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda na vozilu pa
znaša približno 200 tisoč to-
larjev.
Iztok Š. (36) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Vin-
ske gore proti Rušam. V Veliki
Pirešici ga je v levem nepre-
glednem ovinku zaneslo v levo
z vozišča, nato pa je zapeljal
nazaj na svoj vozni pas, od tam
pa ga je spet zaneslo čez pas za
vozila iz nasprotne smeri, kjer
je trčil v nabrežino. Pri trčenju
je vozilo odbilo, se zavrtelo
močno v levo ter se prevrnilo
na bok. V nezgodi je hude te-
lesne poškodbe utrpel voznik
Iztok S.
Na mestu mrtva
Na regionalni cesti v krt
Dole se je, v četrtek 7. septe^
bra popoldne, pripetila smrt
nesreča. '
Vera H. (44) s Planine 11
Sevnici je vozila osebni avj
mobil po lokalni cesti iz sin
Proseniškega  proti  Ponik
V Dolah je hotela prečkj
prednostno regionalno cest
in to v času, ko je iz sm« \
Šentjurja    pripeljal    vozq ,
osebnega avtomobila, 35-leti
Vili Z. iz Marija Dobja. V sili
vitem trčenju je na kraju a'
sreče imirla 82-letna Marija S
iz Planine pri Sevnici, sopoj
niča v vozilu Vere H. Oba voj
nika sta bila lažje ranjena.
Med obračanjem
Na Ljubljanski cesti v
se je, v četrtek 7. septemb
ponoči, pripetila nezgod
v kateri je bil en udeležen
hudo ranjen, na vozilih pa
škode za okoli 500 tisoč t
larjev.
Hamdija I. (27) iz Celja
polkrožno obračal svoje ose
no vozilo, da bi s parkiria
zapeljal na Ljubljansko ces
Obračal je v času, ko se je
smeri Čopove ulice pripel
voznik osebnega avtomobi
23-letni Mladen P. iz Celja, t
krat pa sta vozili trčili. Hu
telesne poškodbe je utrj
voznik Hamdija I.
Osem ranjenih
Na magistralni cesti v B
kovljah pri Stranicah se j«
v petek 8. septembra ponoč
pripetila nezgoda, v kateri st
bili dve osebi hudo ranjen
šest oseb pa je utrpelo lažj
telesne poškodbe. Gmotn
škoda na vozilih znaša olul
1 milijon 300 tisoč tolarjev. |
Silvo K. (21) iz Ljubnice pi
Vitanju je vozil osebni avto
mobil po magistralni cestiJ
smeri Celja proti Slovensl«
Konjicam. Ko je v Buko^
pripeljal v oster desni nepB
gledni ovinek, je zapeljali
levi vozni pas v trenutku, kc
mu je nasproti pripeljal voznii
osebnega avtomobila, 21-letii
Kristijan S. iz Ivence pri Voj
niku. Vozili sta silovito trčili
pri tem pa je vozilo Silva K
zaneslo z vozišča, Kristijanov"
vozilo pa na levi vozni pas
Tam je v njegovo vozilo trči
18-letni Zvonimir O. iz Doli
pod Gojko, ki se je z osebnin
vozilom pripeljal iz smeri Ce
Ija. V nezgodi sta hude telesm
poškodbe utrpeli sopotnic
v vozilu Kristijana S., 16-letni
Sandra F. iz Križevca in 18
letna Damjana Š. iz Belegi
Potoka. MjV
Prometa ni manj. Je pa boij telioč
ZaratJI MOS zastoji le na cesti Celje-Uubljana
Pri organiziranju prometa v času Med-
narodnega obrtnega sejma so se letos
v Celju zgledovali po lanskem modelu, ki
se je med obiskovalci očitno dobro prijel.
Kot je povedal svetovalec za promet
v mestni občini Celje Iztok Uranjek so
tudi letos glavnino prometa usmerili na
tri večja parkirišča izven sejemskega
prostora. To so parkirišče v Opekamiški
jami, pri Aeru in Cinkarni, na vsakem od
teh parkirišč je na voljo približno tisoč
parkirnih prostorov, vozniki pa morajo
za parkiranje plačati 300 SIT. Z vseh
treh parkirišč vozi dnevno 10 avtobusov,
3 izpred Aera, po trije izpred Cinkarne in
3 do 4 avtobusi iz Opekamiške jame, vsi
avtobusi pa obiskovalce brezplačno pri-
peljejo do glavnega vhoda na sejmišče.
Nekaj parkirnih mest je na voljo tudi na
ulicah v neposredni bližini sejmišča, tam
pa je treba za parkiranje odšteti 500 SIT.
V dogovoru z lastniki hiš in blokov je
ponekod mogoče parkirati na dvoriščih,
tudi v teh primerih stane parkiranje 300
SIT. Seveda pa so se znašli posamezniki,
ki parkiranje na takšnih mestih zaraču-
navajo po 600 ali celo tisoč SIT.
Po besedah Iztoka Uranjeka se promet
letos odvija bolj tekoče, kar dokazuje
tudi podatek, da posebni sejemski vlak
Rogačan potrebuje za pot v mesto le do-
bre tri minute, medtem ko je prejšnja
leta vožnja trajala petnajst minut.
Največ težav se pojavlja na cesti Ljub-
Ijana-Celje, kjer se dnevno pojavlja str-
njena kolona že v Šentrupertu. Promet
na tej cesti sicer urejajo policisti, ki voz-
nike v Žalcu in Arji vasi usmerjajo na
avtocesto, vsem obiskovalcem pa seveda
priporočajo strpno vožnjo.
Pajeic ima dovolj deia
Za organizacijo redarske službe na
Mednarodnem obrtnem sejmu so tudi le-
tos poskrbeli v celjski ZŠAM. Kot je po-
vedal pomočnik vodje redarske službe
Slavko Vetemik skrbi za red na ulicah in
preprečevanje parkiranja na zelenicah
ter kolesarskih stezah 21 redarjev. Na
parkiriščih je še dodatnih 15 redarjev in
inkasantov, skupno šteje redarska služba
45 ljudi. V času sejma ima po besedah
Vetemika precej dela*tudi pajek. V dogo-
voru s policisti dnevno odpeljejo 7 do
8 vozil in sicer v primerih, ko vozniki
puščajo vozila na javnih cestah in s tem
onemogočajo normalno odvijanje pro-
meta.
Sejemski Rogačan
v časiKMednarodnega obrtnega sejma se lahko obiskovalci na sejmišče pripeljejo iz celjskega
mestnega Wra s cestnim vlakom. Vlak, ki sprejme nekaj več kot 40 ljudi, vozi vsakih 45 minut od
9. do 19. ur^, vožnja z njim pa je za obiskovalce sejma brezplačna v obe strani. Rogačan stoji pri
glavnem sejemskem vhodu, njegove postaje pa so še pri Agrotehniki, kinu Metropol, na avtobusni
postaji in po želji še pri Kovinotehni. Po besedah sprevodnika Dejana Kalana na cestnem vlaku,
ki sicer vozi v Rogaški Slatini, ne prodajajo sejemskih vstopnic. Vlakovodja Julij Ogrizek pa je
povedal, da krožna vožnja traja približno pol ure, vlakec pa vozi s hitrostjo 35 kilometrov na uro
14-krat na dan.
S kočijo na sejem
Vsi tisti, ki se zehjo izogniti prometnim zagatam, se lahko na sejmišče pripeljejo tudi s pravO
konjsko vprego. Zamisel o tovrstnih prevozih se je porodila Zdravku Koželu iz Škofje vasi ki
sicer ukvarja tudi s prevozi porok in izletov. S prevozi obiskovalcev na sejmišče je začel pred
petimi leti. S kocijo se lahko naenkrat popelje pet ljudi, vožnja do parkirišča stane 1500 SIT. z«
krožno vožnjo pa je treba odšteti 2500 SIT.
Sf. 37. - 14. september 1995


HOCTNIK
Eksplozija zaradi
neizterjanega doiga
jfiHBl    oškotlovanec prilavll dejanje šele po štirih urah?
y Četrtek 7. septembra je
^ zgodnjih jutranjih urah,
pajverjetneje okoli 2. ure,
fijio do močne detonacije
dvorišču stanovanjske hi-
•g Srečka V. v Paki pri Vele-
pju. Detonacijo je povzročil
^0 zdaj še neugotovljen eks-
plozivni predmet.
Eksplozija je poškodovala
sprednji del stanovanjske hi-
(fasado, vrata, okna) tri
jvtomobile, ki so bili takrat
parkirani na hišnem dvoriš-
ču ter avtomobil v garaži,
poškodovana pa je tudi fasa-
da na hiši soseda Ivana S. ter
njegov avtomobil. Skupna
pnotna škoda znaša približ-
no 2 milijona tolarjev.
Na ponedeljkovi redni no-
vinarski konferenci na UNZ
Celje nam preiskovalci še ni-j
so mogli posredovati vseh^
dosedanjih izsledkov in re-i
zultatov preiskave, saj bi ji i
to bilo (preiskavi) le v škodo:
pri nadaljnjih dejanjih na
poti do storilcev. Izvedeli pa
smo, da zbrana obvestila ka-
žejo, da gre za poskus nasil-
ne izterjave dolga. Po bese-
dah Staneta Venigerjam, no-
vega načelnika UNZ Celje,
bi bili s preiskavo danes
mnogo dlje, če bi oškodova-
nec eksplozijo takoj prijavil,
ne pa šele čez štiri ure, torej
okoli 6. ure zjutraj. Detona-
cijo si slišali tudi sosedje,
vendar tega ni nihče sporočil
velenjskim policistom. Ker
je bila prijava tako pozna,
območja ni bilo smiselno
blokirati in storilca morebiti
spraviti v past.
Na očitke oškodovanega
Srečka V., češ da policija ni
storila vsega, da bi do četrt-
kovega dogodka sploh ne
prišlo, je načelnik UNZ po-
jasnil in potrdil, da je Srečko
V. že 22. avgusta velenjskim
policistom res prijavil dej-
stvo, da mu neznanci grozijo
po telefonu. Takrat so mu
policisti svetovali, naj
o grožnjah obvesti svoje so-
sede in delavce, zaposlene
v njegovem podjetju, pri Po-
šti pa naj si priskrbi »lovca«
telefonskih Idicev. Na osnovi
sporočila o telefonskih grož-
njah se takrat niso odločili
za fizično varovanje prijavi-
telja oziroma njegovega pre-
moženja, o grožnjah pa so
bili obveščeni vsi policisti, ki
so dobili tudi ustrezna navo-
dila. Prijavitelju so naročili,
da naj v primeru nadaljnjih
groženj nemudoma obvesti
policijsko postajo. Toda no-
vih groženj ni bilo, 7. sep-
tembra pa je počilo. Preiska-
va se nadaljuje in je to zdaj
ena izmed prednostnih nalog
celjskih kriminalistov, je še
povedal načelnik Stane Ve-
niger.
MARJELA AGREŽ
Pomemben delež mladih prometnikov
Prvi šolski dnevi so na območju UNZ Celje tudi letos minili brez večjih prometnih nezgod
v katerih bi bili kot žrtve udeleženi otroci oziroma šolarji. Kaže, da so vozniki le upoštevali
pozive in priporočila tistih, ki so bili v minulih dneh zadolženi za kar najbolj vame poti
v šolo. Seveda pa so pomembno vlogo odigrali tudi učenci - prometniki, ki so, največkrat
v družbi policistov, skrbeli za prometno varnost na cestah v bližini šol, pri avtobusnih
postajališčih in na podobnih nevarnih točkah.
Fotografija je nastala v Velenju, kjer so se ekipe mladih prometnikov lepo izkazale in
prispevale svoj delež k varnosti v prvih dneh novega šolskega leta.
JOŽE MIKLAVC
Sesedena učilnica
Neznanci so v času od 1. do
}, septembra uničili leseno
konstrukcijo učilnice-kolibe
a letni pouk. Lesena in s sla-
no krita koliba je stala na
torišču osnovne šole v Što-
rah, zdaj pa se je sesedla, saj so
\\ storilci spodmaknili nosilne
Išre. Škoda, ki je nastala,
ma okoli 250 tisoč tolarjev.
Nomll v vrtec
v noči na 6. september je
nekdo vlomil v vrtec Tončke
Cečeve na Aškerčevi ulici
v Celju. Otrokom je ukradel
radiokasetofon znamke gold-
star in prenosni šivalni stroj
znamke bagat. Vzgojnovar-
stvena organizacija je s tem
oškodovana za približno 60 ti-
soč tolarjev.
izmalcnil prstane
Neznani storilec je 6. sep-
tembra popoldne izkoristil
trenutek nepazljivosti proda-
jalke v Zlatarstvu Kragolnik
aa Gosposki ulici v Celju in
izmaknil šest zlatih prstanov
fazličnih velikosti in oblik.
Z dejanjem je lastnika Viljema
K. oškodoval za dobrih 113 ti-
soč tolarjev.
Ukradena mazda
v noči na 7. september je
•neznani storilec neznano kam
''dpeljal osebni avtomobil
znamke mazda 323, tip GLS,
■■deče barve, reg. št. CE
K7-283. Vozilo, ki je vredno
1 milijon 200 tisoč tolarjev in
je last Stanka G. iz Celja, je
■^ilo parkirano pred stano-
vanjskim blokom na Čopovi
»»lici v Celju.
IVlicIca ob žago
v noči na 8. september je
^ekdo vlomil v barako Marije
^- v Pristavi pri Vojniku. Iz
■barake ji je ukradel krožno
l^^otomo žago znamke metabo
^ s tem dejanjem lastnico
oškodoval za približno 40 tisoč
^larjev.
Ukradel Marijo
. v dneh od 6. do 9. septembra
neznani storilec skozi dvo-
'^Ina vrata vlomil v kapelico
J' ^epelnem in iz nje odnesel 60
star in 70 dm visok lesen
Marije, vreden okoli 100
^^oč tolarjev, za kolikor je
oškodovan lastnik Martin L. iz
Pepelnega.
Tat z daljnogledom
v času od 7. do 9. septembra
je nekdo vlomil v vikend hišico
v Založah. Iz objekta je odne-
sel daljnogled in električni
brivnik. Z vlomom oziroma ta-
tvino je Miran G. iz Šempetra
oškodovan za približno 50 ti-
soč tolarjev.
Strelivo na meji
Na mednarodnem mejnem
prehodu v Dobovcu so tam-
kajšnji policisti ustavili vozni-
ka nemškega golfa Emira H.,
državljana BiH. Ob vstopu
v našo državo so mu pregledali
vozilo in v njem odkrili 46 na-
bojev kalibra 7,62 mm in roč-
no bombo M 75. Strelivo so mu
policisti zasegli, sodnik za
prekrške pa ga je naslednji
dan oglobil s 100 tisoč tolarji.
Uporniški Aleš
v nedeljo, 10 minut po pol-
noči, je prometna policijska
patrulja v Petrovčah ustavlja-
la voznika osebnega avtomo-
bila, 22-letnega Aleša K. iz Pe-
trovč. Ta se na znak policista
ni hotel ustaviti, ampak je
s pospešeno hitrostjo nadalje-
val vožnjo in zavil k sušilnici
hmelja v Arji vasi. Tam so ga
izsledili, na zahtevo po legiti-
miranju pa se je Aleš uprl in
hotel s kraja pobegniti. Ker se
mladenič ni nehal fizično upi-
rati, je bila potrebna policij-
ska okrepitev, med preriva-
njem v intervencijskem vozilu
pa si je razboritež privoščil še
to »eazkošje«, da je enega od
policistov brcnil v glavo in ga
lažje telesno poškodoval. Za-
radi uporabe fizične sile je bil
lažje poškodovan tudi kršitelj,
kateremu so varovalke prego-
rele zaradi 1,53 promile alko-
hola v krvi.
Vlomilec s smolo
Celjan Roman P.(35) se je
v ponedeljek ponoči hotel za-
ložiti z različnimi prehrambe-
nimi proizvodi, pa iz te moke
ni bilo kruha. Ko je na izložbe-
nem oknu prodajalne Voglajna
na Teharski cesti v Celju raz-
bil izložbeno okno ter vstopil
v notranjost, je hitel spravljati
v vrečke vse, kar je bilo pri-
mernega za v usta. I*ri odhodu
iz objekta pa ga je sreča nena-
doma zapustila, saj so ga pri-
čakali možje postave. Tisto,
kar je Roman nakradel in ne
odnesel, je bilo vredno okoli 50
tisoč tolarjev.
Tatici v župnišču
v ponedeljek, 11. septembra
okoli 16. ure, sta v prostore
župnišča v Slovenskih Konji-
cah vstopili dve ženski, po iz-
javi očividcev sta bili temnejše
polti, ki sta izkoristili krajšo
odsotnost Ivana P. in iz omare
ukradli okoli 100 tisoč tolarjev
denarja.
Vlom v market
v zgodnjih nedeljskih jutra-
njih urah je neznani storilec
vlomil v trgovino Market na
Pohorski ulici v Celju. Ukra-
del je večjo količino različnih
znamk cigaret, kalkulator, ne-
kaj kozmetike in 24.900 tolar-
jev denarja. Lastnik Zlatko P.
iz Žalca je oškodovan za okoli
117 tisoč tolarjev.
Cigarete in vino
v noči na 10. september je
neznani storilec vlomil v bife
Kongo v Trnavi, last KZ Tma-
va. Iz lokala je odnesel večjo
količino cigaret, škoda pa zna-
ša okoli 42 tisoč tolarjev, to-
larjev.
Isto noč je bilo vlomljeno
v gostinski lokal Porsche v Ra-
dečah, last Franca M. Tudi
v tem lokalu je storilec ukra-
del več steklenic vina in ciga-
rete v skupni vrednosti okoli
10 tisoč tolarjev.
Okradel Jeklo
v dneh od 8. do 11. septem-
bra je neznani storilec kradel
v podjetju Jeklo v Štorah. Iz
odklenjenih pisarn je odnesel
električni pisalni stroj znamke
carrera ter računalnik in ti-
skalnik epson. Ukradeni pred-
meti so vredni okoli 120 tisoč
tolarjev.
Na silo v Tinko
v noči na 11. september je
nekdo vlomil v kiosk Okrepče-
valnica Tinka na Prešernovi
cesti v Velenju. Odnesel je več
zavojčkov različnih cigaret,
nekaj žvečilnih gumijev in čo-
kolad. Lastnici Kristini G. je
povzročil za okoli 36 tisoč to-
larjev gmotne škode
Stoletni kipec
v nedeljo ali ponedeljek je
neznani storilec vstopil skozi
odklenjena vrata v kapelo Sil-
vestra Ž. iz Sentjungerta in
mu ukradel okoli 100 let star
in 1 meter visok lesen kip ma-
tere Marije, ki v naročju drži
približno 40 cm dolgega Jezu-
sa. Po nestrokovni oceni je kip
vreden 85 tisoč tolarjev.
IVIlnute za lopova
Samo slabe pol ure je bilo
dovolj, da je neznani storilec
izkoristil nepazljivost lastnika
kombija, ki je v nedeljo zvečer
vozilo zapustil nezaklenjeno
in stopil v stanovanjsko hišo
na Polzeli. Božidarju B. je sto-
rilec ukradel usnjeno torbico,
v kateri so bile nemške marke
in tolarji, skupna škoda, ki jo
je utrpel lastnik, pa znaša oko-
li 320 tisoč tolarjev.
AvtovlomI
v sredo, 6. septembra med
19. in 21.30 uro, je neznani
storilec vlomil v tri osebne av-
tomobile, ki so stali na parki-
rišču pri osnovni šoli na Polze-
li. Iz vozil je ukradel avtoradio
znamke neon, ojačevalec bo-
ster in radijsko postajo znam-
ke concord. Lastnike je oško-
doval za okoli 80 tisoč to-
larjev.
V četrtek popoldne oziroma
zvečer je neznani storilec vlo-
mil v osebni avtomobil znam-
ke nissan, ki je bil parkiran na
Mariborski cesti v Celju.
Ukradel je avtoradio kaseto-
fon, denamico z dokumenti ter
majico. Antona Č. iz Nemčije
je oškodoval za okoli 250 tisoč
tolarjev.
V soboto čez dan pa je nekdo
vlomil v osebni avtomobil
znamke zastava yugo, ki je bil
parkiran na Poti na Lavo v Ce-
lju. Storilec je iz avtomobila
ukradel alarmno napravo in
Simona S. s Ptuja oškodoval
za približno 25 tisoč tolarjev.
V noči na nedeljo je nekdo
vlomil v osebni avtomobil za-
stava yugo, ki je stal na Trgu
mladosti v Velenju in ki je last
Velenjčana Boštjana L. Stori-
lec je ukradel dva zvočnika,
vredna 13 tisoč tolarjev.
Iz golfa, ki je bil isto noč
parkiran na Šaleški cesti v Ve-
lenju, pa je neznani storilec
ukradel fotografski aparat,
usnjeno jakno in manjšo torbi-
co v skupni vrednosti okoli 20
tisoč tolarjev, za kolikor je
oškodovan Boris A. iz Velenja.
M.A.
^Vlomilci In tatovi v Tkalnici
iilačevine v Celju so prejeli
zasluženo kazen
Pred okrožnim sodiščem
v Celju se je v četrtek, dne 26.
junija, zagovarjala vlomilska
in tatinska družba (13 oseb), ki
je v teku leta 1951 zagrešila
več vlomov v Tkalnico hlače-
vine v Celju in v poslovalnico
Mestnega magazina v Ipavčevi
ulici zraven Tkalnice hlačevi-
ne, nekateri iz dmžbe pa so
bili udeleženi pri skrivanju ali
razpečevanju ukradenega bla-
ga. Iz Tkalnice hlačevine in
poslovalnice Mestnega maga-
zina so pri vlomih ukradli raz-
nega tekstilnega in galanterij-
skega blaga, živil in drugih
predmetov v skupni vrednosti
okrog enega milijona dinarjev.
Razen vlomov in tatvin v ome-
njena objekta, se je tatinska
dmžba ukvarjala s tatvinami
pri posestnikih v celjskem
okolišu, na Ostrožnem, v Gali-
ciji, v Tmovljah in drugod. Pri
kmetih so kradli prašiče, kure-
tino, vino, žganje, radioapara-
te in vse, kar jim je prišlo pod
roke. Tudi te tatvine so pov-
zročile nad 100.000 din škode.
Ukradeno blago so skrivali pri
nekaterih soobtožencih, ga
razpečavali, deloma v okolici
Celja, deloma na Hrvaškem,
nekaj pa so ga uporabljali tudi
za sebe. Vamostni organi so
tatinsko tolpo izsledili v začet-
ku letošnjega leta in jo spravili
za zapahe. Vsem je sodišče pri-
služilo zaslužene kazni...
Savinjski vestnik, 5. julij 1952.
Udar
strele
Med neurjem, ki je divja-
lo 9. septembra v popol-
danskem času, je strela
udarila v kozolec Janeza L.
na Ponikvi in zanetila po-
žar. Ogenj se je z ostrešja
zelo hitro razširil na celo-
ten objekt in ga povsem
uničil. Znotraj kozolca je
zgorelo okoli 30 ton sena,
30 ton slame, 3 tone komze
in pšenice, mlin za žito,
stroj za luščenje koruze in
lesen voz. Požar so pogasili
gasilci s Ponikve, gmotna
škoda, ki jo je utrpel last-
nik, pa znaša približno pol-
tretji milijon tolarjev.
Lastnik, oglasi se!
Delavci Policijske postaje Celje so zasegli avtoradio kaseto-
fon znamke blaupunkt, tip hambiu-g SQM 23. Ta aparat je bil,
letos julija ukraden iz osebnega avtomobila na parkirišču pri;
Šmartinskem jezeru. Lastnika policisti pozivajo, naj se oglasi j
na PP Celje in aparat prevzame.
Fotografija: UNZ Celjem
it. 37. - 14. september 1995
NOViTgPNIK
GLASBA

Vitez v dolini kraljic
Nova kaseta in piošča Petra Lovšina
Pero Lovšin, bivši Pankrt,
pa Sokol in nazadnje eden iz-
med Vitezov obložene mize, je
po predlanski uspešnici, z Zla-
to noto nagrajenemu albumu
»Hiša nasprot sonca«, pred
dnevi spet presenetil s »sve-
žim« projektom. Tokratno
presenečenje, kaseta in kom-
paktna plošča »Dolina Kra-
ljic« ima negativni predznak,
saj Pero tokrat vključno
s spremljevalci zveni še bolj
razglašeno kot smo bili vajeni.
Lastnost, razglašenost na-
mreč, ki jo Pero že več kot pol-
drugo desetletje pridno goji in
je v njegovih boljših časih
(Pankrti) bila prav dobrodošla
in poživljajoča, je na prej ome-
njeni plošči prignal do absur-
da. Lovšin je za svoje viteško
omizje tokrat poleg izkušenih
glasbenikov, kitarista Marka
Cucka in klaviaturista Boruta
Činča, povabil tudi člane sku-
pine Big Foot Mama in pihal-
no sekcijo zasavskih Orlekov,
v priredbi slovenske narodne
»V dolini tihi« pa je sodelovala
tudi pevka Tanja Ribič. Album
naj bi bil po besedah avtorja
precej raznolik, predstavljal
pa naj bi kombinacijo surovih
rockerskih komadov in otož-
nih, a strastnih balad. Balade
(»Tole je zate«, »Billy«, »Dama
širozga srca«) pa so strastne le
v besedah, Lovšinova lirika je
še vedno nad povprečjem slo-
venskih verbalnih akrobatov.
Surovi rockerski komadi
(»Dons bi plesu«, »Enkrat ko
boš velika«, »Pridi k men«) pa
so bolj podobni naivnim kva-
zi-rockerskim komadom sku-
pine Big Foot Mama in daleč
zaostajajo za izdelki, ki jih je
Pero produciral skupaj s Pan-
krti in Sokoli.
Zadnji Lovšinov izdelek je
gotovo eno izmed razočaranj
leta, kljub temu pa se založbi
Helidon ni potrebno bati ne-
nadejane izgube. Minulo delo
in stara slava se da vedno do-
bro prodati, vendar ponavadi
le enkrat - takšna je vsaj prak-
sa na tako opevanem »zahod-
nem« diskografskemu trgu - in
skrajni čas je, da Pero svoje
mnoge talente kanalizira kje
drugje, košček pogače s slo-
venskega glasbenega tržišča
pa prepusti mlajšim, inovativ-
nejšim ustvarjalcem.
STANE ŠPEGEL
Novi roclc '95
v soboto, 16. septembra. Ra-
dio Študent in Škuc ROPOT,
spet pripravljata, zdaj že kar
tradicionalno predstavitev
slovenskih novo-rockerskih
skupin. Študentje bodo poskr-
beli za »slovenski del« koncer-
ta - šest še neuveljavljenih sku-
pin, izbranih med petdesetimi
na natečaj prijavljenimi. Škuc
ROPOT pa bo v Križanke pri-
peljal goste, velenjske Res
Nullius in hrvaške Zadruga,
slednji so le beden nadomestek
za obljubljene ameriške pun-
kerje Rancid.
Novi ročk bodo nekaj po 19.
uri zvečer odprli Psyho Path iz
Murske Sobote. S klasično
ročk sestavo, bas, bobni, kita-
ra in vokal, se Sobotčani na- '
slanjajo na stebre že pred leti
umrlega newyorškega kitar-
skega hrupnega ročka a la So-
nic Youth.
Žalski Interceptor so najsta-
rejši bend letošnjega Novega
ročka. Za sabo imajo že dve
kaseti, v koncertni izvedbi pa
se jih je dalo videti že na večini
slovenskih ročk prizoriščih.
Zaščitni znak njihovega power
trash metala je ogromni in
energični pevec, sicer pa so In-
terceptor gotovo najboljše kar
se je v zadnjih nekaj letih zgo-
dilo slovenskemu metalu. Ska-
.ytower prihajajo iz Rakeka,
ljubiteljem slovenske alter
godbe pa so se prikupili
z izredno energičnim funk me-
talom. Dosedaj so izdali dve
demo kasete, še posebej pre-
pričljivi pa so na živih na-
stopih.
Petčlanski bend iz Grosup-
lja Dicky B. Hardy obljublja
oster in dinamičen nastop,
njegova glasba pa v ničemer
ne odstopa od klasičnega alter
ročka. Po Novem rocku se bo-
do Dicky B. Hardy odpravili
na Nizozemsko, kjer bodo pos-
neli material za svoj prvi LP.
Brežiški kvartet A je to... je
žirijo prepričal z mešanico
punka, folklore in duhovitih
besedil. Na Novem ročk bodo
premierno predstavili svoj pr-
vi CD single »Juriš v svobodo«,
material zanj pa so posneli
v ljubljanskem studiu Kif Kif.
Na Novem rocku bo nasto-
pila tudi skupina Ksenija Jus
iz Frama. O njej se vse do da-
nes ni dalo dobiti nikakršnih
informacij, organizatorji pa
obljubljajo, da bo skrivnostna
Ksenija Jus gotovo eno izmed
večjih letošnjih presenečenj.
STANE ŠPEGEL
Vlak samotnih src
Duo Black Jack iz Pirana je
končal snemanje svojega no-
vega, tretjega glasbenega pro-
jekta z naslovom Vlak samot-
nih src.
Dušan Šandrič, pevec in ki-
tarist, ter Aleš Lavrič, klavi-
aturist, sta napisala, aranžira-
la, posnela in producirala vse
sama in tako bodo na tretjem
CD in kaseti izključno avtor-
ske pesmi.  Posnela sta   i
'v studiu Xavier v Cezarjih
Kopru.   Koproducent  je
snemalec  in  lastnik  stu(
Aleksander Pohlen.
Kompaktna plošča in kase
bo prvi izdelek Dušanove z
sebne založbe Lander i]
d.o.o. Piran. Pri tej založbi bo
do predvidoma pred novim le
tom izšli tudi vsi njegovi sol
projekti, ki jih je do sedaj pos
nel. Gre za 6 CD in kaset. M
njimi bo prav gotovo najbi
zanimiv zadnji izdelek z n
slovom Maska, ki je sveže po
net in še neobjavljen. Gre ;
nadaljevanje njegovega avto
skega solo ustvarjanja, ki
melodično, a po glasbi in bes
dilih, progresivno obarvanOj
Sicer pa duo Black Ja
pridno nastopa po Sloveniji
pričakuje svoj Vlak samotr
src, ki bo izšel novembra. FŠ
ta pravita, da so pesmi v velik
meri komercialne, čeprav a
v estetsko drugačnem stilu ko
glasba, ki jo izvajajo drugi slo
venski komercialni ansamhj
in pevci. Njuna zadnja kasel
Nazaj v šestdeseta leta, gre«
priredbe evergreenov, je bi
v minulem letu pri zasebni zP
ložbi Corona najbolj prodaja-
na kaseta takoj za Alfijem Ni-
pičem. Na svojih nastopih fan-
ta rada zapojeta tudi kakšne
svojo skladbo s kasete in CE
Sex bum revolucija, čeprav
gledalci raje zaplešejo na vsen
dobro znane večno zelene me-
lodije.
V naslednjih mesecih bo duc
Black Jack nekajkrat gostoval
tudi na Štajerskem, med dru-
gim v clubu Barfly v Celju.
SIMONA BRGLEZ
Harmonika ali medicina
Tanja Čretnik, odlična mlada harmo-
nikarka s Frankolovega, je tako kot
mnogi otroci z začetkom septembra sedla
v šolske klopi. Zdaj je v 8. razredu, torej
tistem, ko se bo treba odločiti, kam na-
prej.
»Pravzaprav še ne vem,« pove kratko
in se pri tem nasmeji, kot zna le ona.
»Hannonika je moja velika ljubezen in
rada bi se glasbeno izpopolnjevala, ven-
dar ne vem, kake bodo možnosti. Mika
me tudi bolj resno področje medicine.
Sicer pa počakajmo!«
Tanja Cretnik se je prvič srečala s har-
moniko, ko ji je bilo devet let. Kot vse
ostalo učenje ji je šlo hitro od rok tudi
spoznavanje vseh tajnosti velikega pisa-
nega meha, ki se tako rad »smeji«. Tanja
je bila zaradi svojih let, majhnosti in
tega, ker je dekle, prava posebnost pov-
sod, kjer se je pojavila. Ljudi navdušuje
z dobrim igranjem in res prisrčnim,
sproščenim nastopom mlade deklice, ki
se med drugim tudi rada kotalka in rol-
ka. Vrstili so se nastopi in tudi prvi uspe-
hi. Že pred dvema letoma je zmagala na
zlati harmoniki na Ljubečni, kjer je
osvojila nagrado občinstva in NT-RC.
Igrala je v Gallusovi dvorani Cankarje-
vega doma, letos na Alpskem večeru, ve-
liko je gostovala v tujini, trikrat je bila
najboljša na popularni oddaji Pokaži kaj
znaš v Dobju pri Planini, zmagala je n?
Graški Gori in še kje. Igrala je Slavku
Avseniku na 1. mednarodnem glasbenem
sejmu v Celju, veliko sodelovala z Radio
Celjem. Tisti, ki ji je doslej »vcepil« naj-
več glasbenega znanja in ljubezni do
harmonike pa je Tine Lesjak, sicer tudi
vodja popularne skupine Bratje iz Oplot-
nice.
Največ nastopa sama ali pa v zadnjem
času tudi v triu. Pripravljenih ima že
nekaj skladb za prvo kaseto, s katero pa
ne misli hiteti. Pred dnevi je bila na vrhu
Triglava (brez harmonike), zdaj jo čaka
zanimiva pot: »Sredi oktobra bom s pev-
sko skupino Cvet in večjo skupino medi-
cinskih sester gostovala v Vatikanu, kjer
se bomo srečali tudi s papežem. To bo
vsekakor eden najlepših dogodkov v mo-
jem življenju.«
Prva Tanjina harmonika je odromala
v Nemčijo, zdaj pa igra na izredno lepo
harmoniko, ki jo je prav zanjo izdelal
mojster izdelovanja harmonik Rutar.
»Upam, da bom tudi v prihodnje uspešno
kombinirala učenje s harmoniko in zdra-
vo zabavo, med katero sodi tudi lovljenje
rib,« je Tanjina želja ob začetku šolskega
leta.
T. VRABL
Šff. 37. - 14. september 1995
11
GLASBA
Televizijska mreža MTV je prejšnji četrtek že dvanajstič
zapovrstjo podeljevala nagrade za najboljše letošnje video
clipe. Na spektaklu v New Yorku so največ nagrad, kar štiri
izmed devetnajstih, pobrale temnopolte TLC. MADONNA
je zmagala v kategoriji »ženskih« vidospotov s skladbo
»Take A Bow«, TOM PETTY pa je bil z spotom za pesem
»You Don't Know How It Feels« najboljši med moškimi.
MICHAEL JACKSON je dobil nagrado za najboljši »dance«
video. komad »Keep Their Heads Ringing« DR. DREA pa je
nagrajen kot rap video leta.
PAUL McCARTNEY se je
konec prejšnjega meseca, pr-
vič po 26. letih, mudil v le-
gendarnem londonskem stu-
diu Abbey Road, kjer so The
Beatles posneli in po studiu
tudi naslovili eno izmed svo-
jih najboljših plošč. McCart-
ney je, skupaj s herojem bri-
tanskega delavskega ročka
Paulom Wellerjem, posnel
priredbo skladbe »Come To-
gether«, ki se je znašla na
plošči »Help«, katere dobi-
ček od prodaje bo namenjen
otrokom v Bosni.
Scott Weiland, kjub veli-
kik težavam z zdravjem
(droga) in policijo (droga) še
vedno ostaja na čelu seattle-
ških grungerjev STONE
TEMPLE PILOTS. Natolce-
vanja nekaterih glasbenih
časopisov o njegovem odho-
du iz skupine so Weilnad,
brata Deleo in Eric Kretz,
demantirali z vedno pogo-
stejšimi obiski v studiih, kjer
že pripravljajo material za
svojo tretjo veliko ploščo.
Z novim singlom »Runa-
way« se je v ponedeljek na
lestvice spet zavihtela JA-
NET JACKSON. Založba
Virgin je v promocijo singla
in videospota vložila več kot
milijon dolarjev, glede na
trenutno popularnost Jack-
sonove, pa bo vložen denar
kmalu povrnjen; še pred
koncem letošnjega leta bo iz-
šel njen novi album, ki bo
brez dvoma spet velika pro-
dajna uspešnica.
CAT STEVENS je bil ko-
nec šestdesetih in v začetku
sedemdesetih eden izmed
najuspešnejših kantavtorjev.
Do leta 1978, ko je pristopil
v islamsko vero in se popol-
noma umaknil z glasbenega
prizorišča, je prodal kar 25
milijonov plošč. Ljubitelje
njegovih  skladb   (nekatere
izmed njih so že postale
evergreeni (»Morning Has
Broken«, »Wild World«...),
je pred kratkim razveselila
vest, da se je Stevens vrnil
v studie in posnel dvojni al-
bum. Navdušenje je kmalu
po izidu plošče minilo, saj se
je na plošči, poleg treh tradi-
cionalnih islamskih pesmi,
znašlo le še nekaj skladb, ki
opevajo dejanja islamskega
preroka Mohameda.
Film »Human Highway«,
ki ga je leta 1982 NEIL YO-
UNG posnel skupaj s takrat
izredno popularnimi alter
poperji DEVO, je v začetku
tega meseca končno le izšel
tudi na video formatu. V črni
komediji, ki govori o ekolo-
škem opustošenju Amerike,
člani skupine Devo nastopa-
jo kot nuklearni smetarji,
poleg glavnega igralca De-
ana Stockvvella, se v filmu
pojavi še cel kup takrat manj
znanih, danes pa že uveljav-
ljenih imen iz sveta filma
(Dennis Hopper, Russ Tam-
blyn, Charlotte Stevvart...).
Vsestranski umetnik
- igralec, slikar in pop zvezd-
nik - DAWID BOWlE, se po
petih letih mirovanja spet
vrača na koncertne odre. Na
dvomesečni turneji »Outside
Tour« bo Bowie skupaj
z ameriškimi noiserji Nine
Inch Nails igral v nekaterih
največjih ameriških mestih,
nastope pa bo izkoristil tudi
za promocijo svoje nove
plošče, ki jo je naredil pred
kratkim, skupaj s studijskim
čarovnikom Brianom Enom.
Dobitnik številnih Zlatih
not in avtor najboljše slo-
venske pop plošče devetde-
setih »Od srca do srca« Ro-
berto MAGNIFICO, bo slo-
vensko javnost spet pretresel
s svojim novimi glasbenimi
stvaritvami, LP-jem »Kdo je
Čefur« in istoimenskim sin-
glom, ki naj bi izšel že na-
slednji teden. Pri nastajanju
plošče je poleg nekaterih
znanih slovenskih glasbeni-
kov, Janija Haceta, Miha
Dovžana, Ota Pestnerja,
Milka Lazarja..., sodelovala
tudi popularna hrvaška pev-
ka in avtorica tekstov Alka
Vuica.
STANE ŠPEGEL
Angleški heavy-metalci IRON MAIDEN se po triletnem
molku spet vračajo na sceno; tokrat z novim pevcem Blazom
Blayleyom in LP-jem »The X-Factor«. Naslovno stran
albuma je narisal Hugh Syme, sicer tudi avtor sporne in
v nekaterih državah prepovedane naslovnice zadnjega stu-
dijskega podviga »Vouthanasia« ameriških metalcev Mega-
deth. Iron Maiden se bodo še ta mesec odpravili na svetovno
promocijsko turnejo, ki se bo začela v Južni Afriki, končala
pa aprila prihodnje leto v Bejrutu.
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 20. septembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 37. - 14. september 1995
ZA AVTOMOBILISTE
2^
Mercedes S 600 puliman za predsednike
Nemški Mercedes Benz bo kmalu postavil na
cesto novo različico največjega mercedesa
z oznako puliman. Gre za 622 centimetrov
dolgo vozilo, sicer razreda S, ki bo imel med
drugim ločen voznikov prostor od prostora za
potnike. Seveda bo avtomobil opremljen
z vsem nujnim in potrebnim (mini bar, satelit-
ska telefonska zveza, fax ipd.), poganjal pa ga
bo znani Mercedes Benzov dvanajstvaljnik
z gibno prostornino 6,0-litra in močjo 394 KM.
V začetku 1996 tudi novi ford fiesta Ford,
avtomobilska hiša, ki je z mondeom začela
uveljavljati projekt Ford 2000, se je lotil naj-
manjšega evropskega avtomobila v svoji po-
nudbi, torej fieste. Navzven se bo nova fiesta
dokazovala z oblo in torej moderno karoserijo,
pri čemer bo na prednjem delu značilna okro-
gla maska, sicer opazna tudi pri vseh drugih
fordih. Nova fiesta naj bi na trg pripeljala
v začetku prihodnjega leta, navdušenje kupcev
pa naj bi podžgali tudi s povsem novo notra-
njostjo. V začetku prihodnjega leta naj bi na
trg tako pripeljali izvedenke z imenom focus,
flair, fun in ghia (najbolje opremljena različi-
ca), vse izvedenke pa bodo že serijsko oprem-
ljene z dvema zračnima varnostnima blazina-
ma. Pri motorjih seveda ni zadreg, kajti po-
nudba je široka in različna: Vsekakor bodo
vgrajevali motorje serije zetec, pri čemer naj bi
bila osnovna izvedenka nove fieste opremljena
z 1250-kubičnim bencinskim štirivaljnikom
z močjo 75 KM, medtem ko naj bi 1,4-litrski
motor ponujal 90 KM. Zanimivo je, da naj bi
v fiesti ponujali tudi 1,3-litrski dizelski motor
z močjo med 50 in 60 KM. Kdaj naj bi se
obnovljeni malček iz Forda pojavil pri nas, še
ni znano. Na sliki: novi ford fiesta.
Volkswagen pretresa
stavka delavcev
Pred nedavnim je stavkalo
skoraj deset tisoč delavcev
nemškega avtomobilskega
koncema Volkswagen.
Sama stavka morda ne bi
bila pomembna, če ne bi šlo za
zahteve, ki utegnejo tako eno
kot drugo stran povsem ločiti,
VW pa znova pahniti v ne-
predvidljiv poslovni položaj.
Bolj ali manj je znano, da je
Volkswagen pred dobrim le-
tom in pol uvedel štiridnevni
delovni teden ter tako ohranil
kakšnih 30 tisoč delovnih
mest. Sedaj je vodstvo VW
mnenja, da bi morali delati
v povprečju 32 ur na teden,
nekajkrat pa tudi ob sobotah,
ki pa bi bile plačane nekoliko
dmgače kot si to predstavljajo
zaposleni. Precej nejasnosti
oziroma sporov je tudi okoli
plač; tako vodstvo za 19 mese-
cev ponuja triodstotno pove-
čanje in to od začetka nasled-
njega leta, poleg tega pa še do-
datnih 150 mark na mesec od
avgusta do decembra. Sindi-
kat delavcev, združenih
v močnem IG Metallu, še ni
odgovoril na ponudbo, zdi pa
se, da bo težko prišlo do so-
glasja, po drugi strani je vse
bolj spornih tistih 30 tisoč de-
lovnih mest, pri čemer je vide-
ti, da vodstvo VW razmišlja
tudi o drastičnih ukrepih (od-
pusti). Zdi se, da se položaj vse
bolj zapleta, kajti po sedanjih
trditvah naj bi bilo zaradi
stavk škode že za kakšruh 200
milijonov mark. To je presun-
ljiva številka, kajti v prvem le-
tošnjem četrtletju je imel VW
dobička za 113 milijonov
mark, kar pomeni, da stavka
ni mačji kašelj. Nasploh pa
zdmženje nemških delodajal-
cev opozarja, da so stroški de-
la v Nemčiji izjemno veliki in
da to slabi nemško tržno kon-
kurenčnost. To pa je opozorilo,
ki ga verjetno ne bodo presli-
šali niti v sindikatu IG Metali.
Prestiž po Renauitovo se imenuje initiaie
Renault, ki ga preko novo-
meškega Revoza prav dobro
poznamo tudi pri nas, bo prav
kmalu postavil na ogled rena-
ult initiaie (na sliki).
Gre seveda za prototipno
vozilo, vendar je opazna razli-
ka predvsem v tem, da se s tem
avtomobilom francoska tovar-
na poskuša v višjem oziroma
skoraj prestižnem razredu,
medtem ko je doslej pogosto
predstavljala takšna vozila
v srednjem ali nižjem razredu.
Initiaie ponuja zelo ekstrava-
gantno zunanjo karoserijsko
podobo in notranjo prestiž-
nost. Zunanjost je mešanica
preteklosti in prihodnosti, ob
vsem dmgem pa so značilne
velike steklene površine oziro-
ma okna in v celoti steklena
streha, ki se na zadku konča
v obUki izreza V.
Notranjost je izjenma, pa
prav tako kombinacija tistega,
kar so avtomobili prestižnega
razreda nekoč že ponujaU, in
onega, kar šele bodo. Pod mo-
tornim pokrovom pa se vrti
bencinski dvanajstvaljnik, ki
ga je prispeval Renault Šport,
gre pa za nekoliko predelano
verzijo agregata iz Fl. Ta po-
nuja kar 392 KM pri 8000 vrt-
ljajih v minuti in precej navo-
ra (360 Nm pri 6200 vrtljajih
v minuti); menjalnik je šest-
stopenjski, zavore štirikrat
kolutne in seveda oplemenite-
ne z zmogljivim protiblokir-
nim zavornim sistemom ABS.
Notranjost ponuja nekaj zani-
mivih   posebnosti.   Tako  se
prednja sedeža ob vstopu ozi-
roma izstopu obmeta za 20
stopinj navzven, pred vozni-
kom pa je v les odeta armatur-
na plošča. Initiaie je seveda
zgolj študijsko vozilo, s kate-
rim pri Renaultu dokazujejo,
da bodo (morda) hoteli imeti
v prihodnje večjo besedo tudi
v razredu, kjer sedaj niso po-
sebnega upoštevanja vreden
konkurent.
Mazda 323 C - družina Je popolna
z Mazdo 323 C se zaključuje
paleta dnižine 323, ki velja za
najuspešnejšo Mazdino serijo.
Ta je, kot je znano, sestavljena
iz treh popolnoma novih karo-
serijskih oblik: s tremi vrati
(C), s štirimi (sedan) in s peti-
mi vrati (F). Na tržišču še ved-
no ostajata modela FRO in Ad-
dition s tremi vrati in v kara-
vanski izvedenki.
Osnovni motor modela 323
C je 1,3 i 16 V DUHC sklop
s 73 KM (najdemo ga tudi
v novem sedanu 323), na voljo
pa sta še dva: 1,5 i 16 V DUHC
z 88 Km in poskočni 1,8 i 16
V DOHC s 114 KM. Motorje
krasi izredna ekološka čistost
(zadovoljujejo ameriške in ce-
lo kalifornijske ekološke stan-
darde), nizek nivo švunov,
majhna poraba, hitro reagira-
nje, enakomerni potek navora
na visoki ravni, hkrati pa gre
za komercialne motorje, ki se
serijsko vgrajujejo.
Mazda 323 C se - kar zadeva
vamosti - uvršča v najvišji
kvalitetni razred. Nasploh je
vernost postala zaščitni znak
Mazdinih modelov. Trdna
konstmkcija vozila z močno
ojačenimi vozlišči precej iz-
boljšuje zdržljivost pri trkih
- strategija vamosti se dosled-
no upošteva pri izbom opre-
me. Že osnovni model ima
stranske ojačitve, zategovalni-
ke varnostnih pasov za vozni-
ka in sopotnika, na novo raz-
viti čelni zaščitni sistem
(FIMS), pločevina se pravilno
deformira, posebnost pa je
varnostna celica, ki so jo v mo-
del 323 C najprej vgradili. Ta
služi vamosti potnikov na
zadnjih sedežih in preprečuje
stisk vozila (med dve težji vo-
zili oz. pri bočnih trkih). Pri
Mazdi so poskrbeli tudi za
udobje in bogato notranjo
opremo. V večino modelov se
serijsko vgrajujejo naklonsko
nastavljivi voznikovi sedeži,
obarvana stekla, električno
nastavljivi zunanji ogledali,
vamostne luči v vratih, var-
nostni meh in višinsko nastav-
ljiv volan.
Strategija opremljanja Maz-
de 323 C izhaja iz cenovno
ugodnih začetnih modelov, ki
nudijo več kot osnovno udob-
je, pa vse do popolnosti v dm-
gih modelih. Bistvo udobja je
dobra vidljivost in vodljivost,
kar je eden predpogojev za do-
bro vamost.
323 C l,3i ima kot enkratno
vozilo v svojem razredu serij-
sko vgrajeno centralno zakle-
panje, servo volan, deljivo
zložljiva naslonjala zadnjih
sedežev, ki lahko povečajo
prostomino prtljažnika s 305
1 na 523 1, nastavljivo osvetli-
tev instrumentov (armaturne
plošče, opozorilni zvok pri
vklopljenih lučeh, osvetljeno
ključavnico). Od modela l,5i
dalje pa so serijsko vgrajeni
tudi električna dvižna - pomič-
na streha, električno dviganje
- spuščanje stekel na vratih - za
Mazdo 323 C lahko rečemo, da
je najbolje opremljeno vozilo
v svojem razredu.
Generalni uvoznik za vozila
Mazda je ljubljanski MMS,
pooblaščeni prodajalec za
celjsko področje pa je Stigma
93.
PRIMOŽ ŠKERL
it. 37. - 14. september 1995

NASVETI
NpyL!!5N!K
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
' jjaj še enkrat ponovimo na-j
gjenki    meseca    avgusta:
Lpibažen pulover v vijolično-
odrih odtenkih se že plete za
parjo Koprive iz Planine pri
gevnici, v drugi polovici sep-
tembra pa bo lahko ročno po-)
jlikan svilen šal dodala k svoji \
garderobi tudi Marta Jug iz i
Celja-
ne še dobrih štirinajst dni
jjas loči do prvega jesenskega
vrtinčenja na modnih valovih
jjadia Celje. Oddajo bomo se-
veda začeli kot se spodobi
, z modnimi smernicami za je-
sen in zimo. Osrednja tema pa
kljub temu ne bo sicer najbolj
aktualna moda po merah
izložbenih oziroma krojaških
lutk. Uganili ste. Brez dlake
na jeziku se bomo lotili pro-
blematike oblačenja debelušk
in debeluhov. Da debeluhi ni-
so vselej srečni ljudje, posebej
ob izbiri nove modne gardero-
be, ki se pri nas kar nekako
konča pri konfekcijski številki
50, bo iz lastnih izkušenj potr-
dila tudi gostja v studiu. Zna-
na slovenska medijska zvezda
bo to, njeno ime pa vam bomo
zaupali prihodnji teden.
(rojači, vaš čas prihala
^, to ni nikakršna protire-
Mna poteza za konfekcijo,
itošnja moda se je pač odloči-
la, da si bi bilo dobro nov ko-
stim ali obleko tokrat sešiti po
meri. »Po meri« pa pomeni ta-
te strupeno oprijeto od prsi
preko pasu in bokov, včasih še
tja do stegen ter naprej, da bo-
do konfekcijska novomodna
oblačila (bodo takšni kroji le-
tos že sploh prišli iz naših tek-
stilnih tovarn?) odlično pristo-
jala le tistim srečnicam z me-
rami krojaških lutk.
Pravzaprav gre pri novih
oblačilih zaradi skrbne izdela-
ve in finih materialov (usnje,
volna, svila) za vtis ročnega ši-
vanja. Pa tudi zaradi krojev, ki
se zgledujejo po 40. in 50., sem
ter tja tudi po 60. letih.
Kostim je seveda na prvem
■nestu, z daljšim čez boke ali le
ttialce čez pas segajočim suk-
njičem. Med barvami so
v ospredju črna, siva, temno
fjava, ki se svetli, vse tja do
bai-ve bele kave in smetane.
Krilo - kotrečeno - izzivalno
ozko, do kolen, decimeter pod
koleni, včasih pa koleno veli-
kodušno razkriva. Žepi so vši-
ti, okrašeni s poklopci, z istim
blagom preoblečenimi gumbi,
ovratniki pa... no, ali jih
sploh ni, kot se je odločil Ar-
mani, ali so ljubko zaobljeni
kot pri otroškem plaščku ali
drzno široki, ustvarjajoč izrez
v obliki črke U.
Kakšen občudujoč »U...«
pa bo slišati tudi za damo, ki si
bo vitek pas še preščipnila
z ozkim usnjenim ali kovin-
skim pasom.
Tudi to je značilnost letoš-
njih jesenskih kostimov, prav
1 tako kot čevlji z visoko peto in
jermenčkom čez nart.
Prihodnjič pa še nekaj »pri-
zanesljivejših« izpeljank letoš-
nje mode, v katerih se bomo
lahko bolj udobno gibali in
bolj sproščeno dihali.
^ketno nagradno vprašanje meseca septembra:
VAM JE V PRIHAJAJOČI JESENSKI MODI NAJBOLJ VŠEČ?
^ oprijeti, po meri sešiti tvidasti kostimi;
* nova dolžina krila - tik nad ali pod kolenom;
'^^ lakasto usnje in svetleči se materiali tudi za dan;
il.............................................................
ZDRAVILNI RASTIINi

Boris Jagodic'
Hren (Armoracia rusticana
Gae. Mey.Scher.) spada v dru-
žino križnic. To družino se-
stavljajo zelnate rastline, ki
rastejo večinoma na severni
polobli. Družina zajema okrog
3000 vrst, ki jih združujemo
v 350 rodovih. Značilen zanje
je cvet, sestavljen iz štirih
venčnih listov, ki si stoje na-
sproti, v obliki križa. Tudi plo-
dovi teh rastlin so svojevrstni
in zelo značilni - dvopredalasti
stroki. Po obliki jih delimo
v dve skupini: luski so dolgi,
nad trikrat daljši kot široki,
medtem ko so luščki krajši ter
so le trikrat tako dolgi kot ši-
roki.
Hren ima v zemlji debelo,
valjasto, globoko v tla segajo-
čo koreniko, ki je lahko enojna
ali večdelna. Iz nje poganja
šop podolgovatih, do 60 cm
dolgih listov, ki so na dolgih
pecljih. Včasih so srčasti, ne-
enakomerno narezani. Med li-
sti poganjajo do 90 cm visoka
vejnata stebla, ki nosijo precej
manjše liste. Ti so tem manjši,
čim višje rastejo. Na koncu vej
so beli cvetovi združeni v lata-
sta socvetja. Plodovi so majhni
luščki, ki so večinoma jalovi.
Cveti od maja do julija.
Domovina hrena so sicer po-
krajine ob reki Volgi, vendar
ga zaradi zdravilne korenike
gojijo pri nas po vrtovih in na-
sadih, pa tudi podivjan raste
po travnikih, ob jarkih in
poteh.
Nabiramo koreniko v sep-
tembru in oktobru in tudi spo-
mladi do konca marca. Hreno-
vo koreniko uporabljamo sa-
mo svežo.
Vsebuje žvepleni glikozid
sinigrin, zelo hlapno eterično
olje, aspargin, arginin, gluta-
min, sladkorje, sluzi, različne
žveplove in rodanove spojine,
vitamin C, magnezijeve, silici-
jeve, kalijeve, železove soli itd.
Uživanje sveže hrenove kore-
nike olajša in spodbuja izloča-
nje žolča, delovanje želodčne
sluznice ter poveča izločanje
sluzi v bronhijih, topi sluz in
olajša izkašljevanje. Eterično
olje draži ledvici in zato po-
spešuje izločanje seča.
Hren zelo priporoča ljudsko
zdravilstvo kot čaj ali pa sveže
nariban in kuhan hren pri na-
penjanju, vnetju ledvic, skor-
butu, slabi prebavi. Svež hren
lahko namočimo v dober ja-
bolčni kis za 14 dni in nato
precedimo. Tak aromatični kis
pijemo po žlicah po jedi pri
napenjanju, pomanjkljivem
izločanju želodčne kisline, le-
nem črevesju, pri presnovnih
motnjah, revmi in putiki, pa
tudi pri katarju dihal, kašlju
in težki sapi. Sveže nariban
hren lahko tudi pomešamo po
enakih delih z medom in to
uživamo po žličkah večkrat na
dan pri vnetju mehurja in led-
vičnih čašic. Pospeši se izloča-
nje seča. Če pa z uživanjem
hrena pretiravamo, lahko pri-
de do okvare ledvic. Če uživa-
mo mastno hrano, nam sveže
nariban hren olajša prebavo.
Podobno učinkuje tudi aro-
matično vino, ki si ga pripra-
vimo tako, da 2 dela sveže na-
ribanega hrena namočimo
v 8 delih dobrega belega vina.
Pri vseh zgoraj opisanih teža-
vah popijemo po eno veliko je-
dilno žlico tega vina pred je-
djo. To je priporočljivo zlasti
za starejše ljudi, ki jih pesti
slaba prebava in napihovanje.
Sveže nariban hren se lahko
uporablja tudi za obkladke pri
glavobolu, vnetju živcev, išija-
su, bolečinah v hrbtu, omotici
in pri pikih nadležnih žuželk.
Sejte, presajajte, sadife,
zalivajte, negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
FRANCOSKA« 1"
KUHINJA      M
Opečen kruh
z Jajčevcl
Potrebujemo: 4 rezine bele-
ga kruha, 40 g surovega masla,
1 žlico olivnega olja, 2 jajčev-
ca, 1 čebulo, 4 stroke česna,
2 žlici sesekljanega peteršilja,
1 del smetane cream fresh,
2 trdo kuhani jajci, sol in po-
per ter sveže nariban sir par-
mezan.
V ponvi razpustimo malo
surovega masla in na njem po
eni strani zlatorumeno pope-
čemo kruhove rezine. V drugi
ponvi segrejemo olje in v njem
dušimo sesekljano čebulo in
olupljena ter na drobne listke
narezana jajčevca. Ko je zele-
njava mehka, solimo in popo-
pramo s sveže mletim poprom,
potresemo s sesekljanim zele-
nim peteršiljem in vmešamo še
smetano in strt česen.
Neopečene strani kruhovih
rezin namažemo s surovim
maslom in z zelenjavno zmes-
jo, obložimo z rezinami jajčev-
ca, potresemo s sirom, naloži-
mo v pekač, pomazan s suro-
vin maslom, in vse skupaj zla-
tonuneno zapečemo v vroči
pečici. Zraven ponudimo ko-
zarec jogurta.
Alf iiliiiii w^mm
■stroloslnj« Ivan« _
Šifra: Jackv
Pišem vam že tretjič z veliko
željo, da bi mi odgovorili na
vprašanje, ki me muči že dalj
časa. Ali bom še naprej uspeš-
na v šoli in ali mi bo fant v ka-
terega sem zaljubljena, poka-
zal da mu je kaj do mene?
Astrologinja: Poskusila bom
ustreči prošnjam bralcev in
zato bo odgovorov v vsaki šte-
vilki malce več, čakalna doba
pa se bo zmanjšala. Kar tiče
šole, boš uspešna tudi vnaprej,
saj si ena tistih srečnic, ki jim
je šola pisana na kožo. Kaže pa
se tudi talent za jezike, poto-
vanja ali poučevanje drugih.
Pedagoški poklic ali ukvarja-
nje z ljudmi bi ti zelo ustreza-
lo. Tvoja ugodna letna časa sta
poletje ter jesen. Po novem le-
tu - predvsem februar in marec
pa je zate napomejše, zato ta-
krat bolj pazi na zdravje in
seveda tudi pri šolskih obvez-
nostih. Kar tiče najpomemb-
nejšega - ljubezenskih čustev,
pa se bo vse, prav vse začelo
zares in na novo šele aprila
1996. Sicer pa se do takrat pač
zabavaj s .šolo, prijatelji, hobiji
in minilo bo, kot bi mignil. Vse
do novega leta ti kaže zelo
ugodno in zabavno obdobje!
Ovni (žal mi nisi napisala nje-
govih rojstnih podatkov) so ti
nekoliko komplementarni, saj
te privlači njihova močna ču-
stvena energija in iskrivost.
Mislim, da bo tudi tista bodo-
ča prava obojestranska ljube-
zen rojena v tem znamenju, ali
pa bo imel nekaj lastnosti tega
znamenja, privlačni pa so ti
tudi Vodnarji in Ribe. Vse po-
membne čustvene zadeve se
pri tebi dogajajo malce pred
polno luno in še kakšen dan po
njej. Polna luna je zate vsak
mesec pomemben duhovni in
čustveni dogodek. Na vzhodu,
predvsem v Indiji jogi j i še po-
sebej častijo ta dan. Ker si ti
rojena malce pred polno limo,
je zate vsak mesec to izredne-
ga pomena. Priporočam ti, da
si vsak mesec bolj aktivna od
prazne pa do polne lune, po-
tem pa bolj počivaš in načrtu-
ješ zadeve, dokler spet ne pri-
de obdobje za akcijo!
Z začetkom naslednje po-
mladi se bo zate začelo povsem
novo življenjsko obdobje,
v katerem boš tako srečna, da
boš pozabila, da je bilo kdaj
drugače. Sicer pa je z ljubezni-
jo v življenju tako, kot je rekel
veliki indijski pesnik Tagore:
ljubezni se ne da nagnati ka-
dar prihaja, niti zadržati, ko
odhaja.
Št. 37. - 14. september 1995
VRTILJAK
3^
RIN60ŠPIL ^
SPOROČA... ,^51^
Dobro jutro,
rockerji. Kako ste? Ste dobro vskočili v novo šolsko leto? Ste,
po možnosti mrtvo pijani, povedali nekomu v obraz vse tisto,
kar ste si že od nekdaj želeli povedati, pa niste nikoli mogli ali
hoteli? Se zdaj počutite kaj bolje? Se vam zdi, da je kaj več
razčiščenega, da se odnos normalizira? Ali pa ste ugotovili, da je
najboljše tako kot je? Malo utrgano, malo prijazno, malo
nepredvidljivo...? Ja, kot bi rekel Iztok Mlakar: »Življenje zna
spisat ma prov strašno hrde romane...« Ampak, sčasoma se vse
razplete. Človek se potem boljše počuti. Lep občutek je takrat,
ko veš, da gre šov še vedno naprej. Ko se ti zdi, da bo vedno šel.
Vedno drugače, nikoU idealno... Vendar vedno privlačno.
V tem je smisel šovov in ljudi, ki jih imamo radi. Za katere si
želimo, da bi bih vedno takšni, kakršni so v resnici. Ker v takš-
nih odnosih ni treba nikomur igrati! Ker so lepi takšni, kot so.
In ker si jih še vedno želimo.
Morda se...
vrneš
Postaja. Čakava na vlak.
Molčiva. To ni v najini navadi.
Od daleč se zasliši pisk vlaka.
Torej bo kmalu tu. Bila sva
soseda in prijatelja že od ma-
lega. Dve leti si starejši od me-
ne. Se spominjaš, kako sva
skupaj o<Uiajala v gozd? Kako
sva veselo tekala po livadah?
Veš, še zdaj imam tisto vrtni-
co, ki si mi jo dal, ko sem bila
stara pet let. Se spominjaš, ka-
ko sva se kopala v reki; imela
sva svoj zaliv?! Še včeraj sva
bila tam; objeta sva ležala na
vročem pesku. Brez tebe bo
pusto. Tja bom odhajala obu-
jat spomine. Kje jih boš obujal
ti? Me boš pozabil? Se boš na
fronti kdaj spomnil name? Na-
jine ljubezni? Se spominjaš,
kako sva kašljala, ko sva po-
skusila kaditi? Nikoli več, sva
si rekla. In kako sva se skrega-
la, ko mi nisi ponudil čokola-
de? Tisto noč si se napil, da bi
me pozabil. Boš zdaj tudi pil,
da me boš izgnal iz miili? Da
boš lahko mislil na to, kako se
boš ubranil, ko boš vrgel bom-
bo ali sprožil petelina? Veš, ti-
sto noč nisem spala. Ure brez
tebe so se vlekle, a se niso pri-
vlekle nikamor. Takrat sva bi-
la narazen en dan, pa sem ko-
maj zdržala. Kaj sedaj, ko od-
hajaš morda za vedno? Veš,
besede znancev, da se boš vr-
nil, ne pomagajo. Ne pomaga
tvoja dobrota, tvoja ljubezen,
tvoja lepota. Ne pomaga srce,
želja, upanje. Ne pomagajo ne
solze ne spomini... Prispel je
vlak. Ostalo nama je le še par
minut, ki se delijo v sekunde,
te pa neusmiljeno minevajo.
Praviš, naj ne jokam? Pa ne
morem. Praviš, da me ljubiš in
da nočeš oditi? Vem, da nočeš.
Nihče od teh fantov, ki počasi
odhajajo na vlak, noče oditi.
A morajo. Tudi ti moraš. Mo-
raš; ker nisi nobena izjema. Še
zadnjič me primi za roko. In
potem me še zadnjič poljubi.
Vem, da ne boš odšel. Odšel bo
vlak; in z njim tvoje telo. In del
mene. Ti pa boš ostal.
Vlak se je premaknil. Sloniš
na oknu in tvoje žalostne oči
prodirajo skozi mene. Poglej
me še zadnjič. Ne obljubljaj,
da se vrneš, ker vem, da oblju-
be ne moreš držati. Ne govori,
da to ni res. Ne slepi me. Spoz-
naj resnico: koliko možnosti
imaš, da preživiš med milijoni
tankov, metkov in bomb? Ko-
liko?
Vlak je izginil za ovinkom.
Postaja se že počasi prazni.
Jaz pa še zmeraj stojim kot
vkopana. Preklinjam tebe,
preklinjam svet, preklinjam
usodo, preklinjam državo.
Preklinjam politiko, človeka.
Preklinjam vojno. Preklinjam
čas. Preklinjam vse, kar obsta-
ja. Vrni se, prosim! Vrni se!
Bodi eden tistih, ki bo v tem
sranju preživel. Vrni se. Vrni.
Vrni!
Nikoli se nisi vrnil. Tvoje sr-
ce je prenehalo biti že v prvem
boju. Veš, še danes hodim na
postajo. Čakam te. Morda se le
spomniš name... in se vrneš.
MOJCA FILIPIČ
Naša najbolj odkrita dejanja
so hkrati tudi najbolj prera-
čunljiva.
(Andre Gide)
Tehtnica - moški
24. septembra Ho 23. oktobra
Moški - tehtnica ima zelo
rad seks in jezdi na ljubezni.
Vladar njegovega znamenja je
namreč planet Venera. Moški
- tehtnica se neposredno zave-
da vsega, kar je povezano
s seksom: njegovega fiziolo-
škega, čustvenega in psiholo-
škega pomena. Povsem razu-
me normalne oblike spolnosti,
znanje o njih pa si še poveča
s študijem, opazovemjem in
preizkušanjem. Za moškega,
rojenega v znamenju tehtnice,
je živeti v vročih, razburljivih
in nepremišljenih zvezah pravi
užitek. Ker je tehtnica zračno
znamenje, ga prej najdemo
v lebdenju kot pa vezano na
tla. Zaradi tega je moški, rojen
v znamenju tehtnice v svojih
spolnih razmerjih brezskrben,
mobilen, lahkomiseln in vča-
sih površen.
Venera, ki je boginja lepote
ne vlada samo nad lepoto tele-
sa, temveč tudi nad lepoto
imia in njegovih največjih
umetniških in najbolj estet-
skih stvaritev. To se nanaša na
vse stvaritve kreativnega uma:
na poezijo, film, fotografijo,
na tako imenovano živo umet-
nost. To kaže na ljubezen mo-
škega, rojenega v znamenju
tehtnice, do lepote v vseh
oblikah.
Simbol znamenja tehtnice je
naprava za tehtanje. To je edi-
no znamenje zodiaka, ki za
svoj simbol nima niti živali ni-
ti človeka. Še nekaj kaže na
enkratnost osebnosti, rojene
v tem znamenju: simbol ozna-
čuje osebo najbolj plemenitih
lastnosti človeštva. To ravno-
težje lahko pri moškem - teht-
nici vidimo v njegovih kreativ-
nih naporih in sporočilih nje-
gove umetnosti ter v njegovi
filozofiji o jingu in jangu.
Ženska, ki ujame moškega,
rojenega v znamenju tehtnice,
je lahko srečna. On pa je lahko
srečen, ker ga je narava obda-
rila z dobrim videzom, magne-
tično osebnostjo, svetlečim pa-
rom oči, nadpovprečno višino,
lep hojo in dobro držo. Tak
moški je junak svojega sveta.
Sreča ga ne zapusti in ne pok-
vari njegovega izgleda, dokler
ni to neizbežno. Takrat spoz-
na, da mu njegova magnetična
osebnost prinese prav toliko
srčkov, kot mu jih ie prej samo
njegova postava. Članice nje-
govega »seks kluba« niso samo
vrstnice, saj se zdi privlačen
tako dekletom kot starejšim
ženskam. Tehtnica, simbol
njegovega znamenja, mu daje
izreden občutek ravnotežja
v tistem svetu, kjer vodi svoje
življenje - vključno s svetom
spolnega življenja. Ta ljubi-
mec ima lahko dvajset ljubic
in vsa razmerja mu uspe
skladno vzdrževati. Zelo red-
ko se zaplete v škandale, saj se
zna obnašati tako v poslovnem
kot tudi v družinskem in
v vsakdanjem življenju.
Glavni pogoje za srečo mo-
škega, rojenega v znamenju
tehtnice, je ljubezen. Veliko
možnosti ima za spolna obče-
vanja, ki so zanj precej prazne
izkušnje, če jih poleg org^^^
ne spremljajo globoka čusv
Medtem, ko se veseli tre^J
kov združevanja, je zra^
včasih potrt. Postavlja si ^
mreč vprašanja o njeg^
vrednosti in resničnosti
zevanj. Posledica dediščj,
njegovega znamenja je, da m,
ra pripraviti druge, da se j
ljubijo vanj. Zaveda se svo
velike privlačnosti in v s«
nosi potrebo po samopotrdit^
Spolna partnerka, ki mu ]
posvetila največ pozornosti
mu bo dala veliko komplim^
tov, bo tista, ki bo nagrajei
s strastnim ljubljenjem.
Poleg svojega idealizma
romantične narave ima moj
- tehtnica tudi telesno stran,
postane izrazitejša z večanje
števila njegovih izkušenj. ^
videzno večna mladost mu d
je leto za letom lep in skoi
naiven obraz.
Moški - tehtnica začne spe
no dozorevati že zgodaj v ij
Ijenju. Zaradi svojega privla
nega izgleda, povezane]
z njegovo spolno privlačnos
jo, postane predmet poželen
sošolk ter mladih in starejš
žena. Kmalu spozna uži
spolnega občevanja in kai
za druge skoraj preveč, ima
za uspeh. Z osebo, ki je ne
držujejo moralne ali veri
ovire, doživlja čudovite t
nutke in postane pravi st
kovnjak v spolnem občevan
Moški, rojen v zname
tehtnice, ima čudovito prih<
nost. Sreča se mu je nasmeh
la že z določitvijo njegov«
rojstva; ko je bilo sonce v ta
niči. 1
V tujem mestu
Hodim po mestu tem tujem,
glas povsod domač čujem,
prave poti pa ni in ni.
Stopim v stavbo mogočno,
počutim se srečno, a majhno,
profesorji z vseh koncev drve,
oh, saj mi vendar lepo je.
Zvečer, ko se luč na cesti prižge,
takrat mi najtežje postane.
spomin na domačo hišo,
globoko v srcu ostane.
Tam daleč nekje sem doma,
a tu je moja mala sobica,
čez teden tu bom živela,
že v petek pa domov odhitela.
Doma me čakajo vsi,
doma so starši in prijatelji,
tam so otroška doživetja
in prva razočaranja življenja.
STANKA ŽLOF - STANY
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA d. d.
Ljubljana
Filiala CELJE
Savinova 3,63000 CELJE
vabi k sodelovanju
sodelavce, samostojne podjetnike in
agencije za sklepanje zavarovanj na
območju Celja z okolico.
če ste komunikativni in samostojni, z najmanj srednjo izobraz-
bo, vas čaka prijetno in dinamično delo. Vse dodatne informa-
cije dobite po telefonu (063) 26-446.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite
na naslov: Ljubljanska zavarovalnica d. d., Vojkova ulica 48,
61000 Ljubljana.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d.
Ljubljana
Območna enota Celje
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1. zavarovalni zastopnik za zastop
Bistrica ob Sotli
2. zavarovalni zastopnik za zastop
Velenje - center
Poleg splošnih morajo kandidati Izpolnjevati še
naslednje pogoje:
- da imajo srednješolsko izobrazbo (5. stopnja)
- najmanj eno leto delovnih izkušenj
- osebno vozilo in vozniško dovoljenje
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na po-
dročju zastopa.
Za obe delovni mesti se bo delovno razmerje sklenilo
za določen čas enega leta s 3-mesečnim poskusnim
delom, kasneje je možna zaposlitev za nedoločen čas.
Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva obja-
ve na naslov: Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Ot)-
močna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh od dneva
izbire.
it. 37.-14. septembM" 1995
31
ZA RAZVEDRILO
Št. 36. - 7. september 199S
INFORMACIJE
3
Zdrave in oiiusne
novosti iz Klasja
Proizvodi nove blagovne znamke As - MoJ žitni krožnik. Hruški In DI$co blazinice
Celjsko podjetje Klasje se na
letošnjem Mednarodnem obrt-
nem sejmu, natančneje v hali
F, predstavlja z novostmi, ki
dopolnjujejo že sicer bogato
ponudbo izdelkov tega podjet-
ja. Njihov razstavni prostor
velja za enega najlepših na le-
tošnjem sejmu, kar dokazuje
obisk predsednika vlade dr.
Janeza Drnovška, ki je tudi
poskusil nekaj proizvodov
Klasja.
Klasje Celje je eno tistih po-
djetij, kjer se že vrsto let zave-
dajo pomena lastnega znanja
in nenehnega razvoja, na teh
temeljih pa so zasnovali svoje
kratkoročne in dolgoročne
programe. Vodstvo podjetja je
prepričano, da je bistvo po-
slovne uspešnosti Klasja ravno
v njihovem razvoju, če ne bi
imeli tako kvalitetnega razvo-
ja, najbrž danes že ne bi več
govorili o Klasju kot soraz-
merno uspešnem podjetju.
Klasje ponuja preko 50 vrst iz-
delkov na žitarskem področju
in preko 250 vrst izdelkov
s pekarskega in slaščičarskega
področja. Z razvojem se uk-
varjajo praktično vsi, še pose-
bej pa v njihovi kontrolno raz-
vojni službi. V njej je zaposle-
nih 8 ljudi, v razvojnem oddel-
ku so magister, 3 diplomirani
inženirji živilske tehnologije,
pri razvoju pomaga vseh 13
tehnologov. Močna ekipa to-
rej, ki Celjanom in potrošni-
kom na širšem celjskem ter
slovenskem področju nenehno
ponuja nove izdelke.
Na sejmu v Gornji Radgoni
so pred kratkim prvič predsta-
vili izdelke nove blagovne
znamka As, v teh dneh lahko
nove proizvode pokušate m
kupujete na razstavnem pro-
storu Klasja na Mednarodnem
obrtnem sejmu v hali F. Novi
proizvodi pomenijo novo širi-
no v proizvodnem programu
Klasja, gre za več proizvodov,
s katerimi posegajo v prehra-
njevalno verigo potrošnikov.
V Klasju so namreč prepriča-
ni, da se morajo približati po-
trošniku s čimbolj zdravo va-
rovalno prehrano, to pa pome-
ni tudi ponovno uvajanje žita-
ric v prehrano ljudi.
Paleto proizvodov nove bla-
govne znamke As sestavljajo
proizvodi Moj žitni krožnik,
Hruški in Disco blazinice. Moj
žitni krožnik je lahka, varo-
valna in okusna hrana, pri-
merna za zajtrk, večerjo ali
katerikoli drugi vmesni obrok.
Vsebino lahko prelijete s to-
plim ali hladnim mlekom, sad-
nim sokom ali jogurtom, doda-
jate suho sadje, čokolado
v prahu ali ovsene kosmiče.
Moj žitni krožnik pa lahko po-
nudite tudi obiskovalcem.
Hruški so proizvod, ki ga na
slovenskem tržišču doslej še ni
bilo. Namenjen je uporabi in
potrošnji ob družabnih sreča-
njih ali gledanju televizije, bi-
stvena značilnost tega izdelka
pa je v tem, da ne vsebuje maš-
čob in je zelo zdrav v primer-
javi z drugimi podobnimi pro-
izvodi. Odlikuje ga lepa emba-
laža, tako da je primeren tudi
za darilo. Hruški vsebujejo
malo soli, imajo veliko sira in
so prijetnega okusa, osnova
proizvoda je pšenična moka,
Tretji proizvod iz blagoV
znamke As je namenjen slad
kuscem. Disco blazinice so a
lo krhke rezine, polnjene z 1(
nikovo kremo, so odlična si
dica ob kavi, čaji in družabn
srečanjih. V Klasju pravijo, i
so resnično mamljive, grizlj
jih tako dolgo, dokler vreča
povsem prazna.
Vsi trije proizvodi pomeni
nedvomno konkurenco vse
tujim proizvodom, ki so se d
slej pojavljali na slovenske
tržišču. Izdelki so izredno kv
litetni in pod stalno kontrol
povsem v skladu slogana Kla
ja Ko si narava in zdravje s
žeta v roko. Vse izdelke bi
govne znamke As je mogočei
sejmu tudi poskusiti in sevei
kupiti, proizvode pa je že m
goče dobiti na prodajnih po
cah večjih trgovin. Sicer ;
v Klasju pravijo, da so vse i
novosti izhodiščni proizvoi
ki jih nameravajo v prihodr.
še razvijati in jim dodati no
okuse.
Klasje Celje je še vedno druž-
beno podjetje, v kratkem se
bodo temeljito začeli ukvarjati
z lastninskim preoblikova-
njem, pri čemer računajo tudi
na javno prodajo delnic.
V Klasju se ukvarjajo s prede-
la\o žit, peko kruha in peciva,
iz tega izvirajo tudi njihovi
razvojni programi. Zaposlenih
je 480 delavcev v 14 profitnih
centrih, delajo v 32 enotah in
po novem v 12 občinah. Letna
realizacija znaša približno
3 milijarde SIT. Imajo 8 last-
nih prodajaln, v Celju so to
Ada, Štručka in nova proda-
jalna Mlakar, poleg teh imajo
lastne prodajalne še v Štorah,
Žalcu, Ljubljani, Rogaški Sla-
tini in Zagorju. Klasje je pri-
sotno na domačem tržišču, za
izdelke blagovne znamke As
pa pravijo, da so v resnici
takšni, da bi z njimi lahko
uspeli tudi na tujih tržiščih.
Št. 37. - 14. september 1995
[33
INFORMACIJE

SI. ar. - 14. september 199S
INFORMACIJE
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
1.9.: Valerija VRBNJAK iz
Laškega - deklico, Majda
KRAJNER iz Nazarij - deklico.
Barbara PILDEK iz Šmarja
deklico in Anela ČAUŠEVIČ
iz Celja - dečka;
2.9.: Karolina BOLTE ROC-
NIK iz Celja - deklico;
3.9.: Marjana REBERŠAK
iz Lesičnega - dečka, Nataša
LEUŠTEK iz Celja - deklico,
Vojka TERAŽ iz Sevnice - de-
klico, Milena GABER iz Pre-
bolda - deklico, Marjanca
VERDEV iz Celja - deklico in
Dušanka KRAJNC iz Šentjur-
ja - dečka;
4.9.: Simona GORENAK iz
Zreč - dečka. Greta VENE iz
Vojnika - deklico, Štefanija
KUMER iz Vranskega - dekli-
co, Nada LEVA iz Loč - dečka,
Brigita PODGORŠEK iz Fran-
kolovega - deklico in Martina
KOŠAR iz Vojnika - deklico;
5.9.: Lilijana TOJNKO iz
Celja - deklico. Dragica VRA-
ČUN iz Bistrice ob Sotli - deč-
ka, Suzana DRENŠKI iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Agica
KOLAR iz Šentjurja - dečka in
Anica DEBELJAK iz Polzele
- dečka;
6.9.: Suzana JOŠOVC iz
Polzele - dečka, Sabina
ŠPLAJTiz Celja - dečka, Vero-
nika KOROŠEC iz Šentjurja
- deklico, Julijana KEJŽAR iz
Zreč - deklico in Milojka BE-
DEK iz Polzele - deklico;
7.9.: Zvbnka BRGLEZ iz
Laškega - deklico, Darinka
ŠPACAPAN iz Celja - dečka,
Ksenija IVIČ iz Škofje vasi
- dečka, Branka KOTNIK iz
Celja - deklico. Cvetka DO-
JjAR iz Tabora - dečka in Ma-
rija KUMBERGER iz Ponikve
- dečka.
POROKE
Celje
Poročila    sta    se   Miran
KRAJNC iz Arje vasi in Tatja-
na PUŠNIK iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: VUjem HA-
RINSKI in Dragica VRABIČ iz
Sv. Jurija, Franc IVIČ in Mari-
ja Vlasta RAKIČ iz Rogaške
Slatine ter Andrej NAPOT-
NIK iz Celja in Metka ŽA-
FRAN iz Brezja pri Podplatu.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Dejan EISNER iz Mari-
bora in Natali PERBIL iz Pake
pri Velenju ter Dušan KVAR
in Monika PLOH oba iz Ve-
lenja.
Žalec
Poročili so se: Roman
OCVIRK iz Ponikve pri Žalcu
in Darja ŠVAJGER iz Bra-
slovč, Janez RAZBORŠEK iz
Arje vasi in Rozika ARNŠEK
iz Šmartnega v Rožni dolini
ter Marjan VAŠL in Alenka
TRANTURA oba iz Ločice ob
Savinji.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jožefa OBLAK, 64
let iz Rdeč, Franc ŠANTEJ, 79
let iz Celja, Amalija MAČEK,
80 let iz Lopace, Anton TO-
MAŽIČ, 58 let iz Celja, Karol
ŠTIGLIC, 87 let iz Polzele,
Marija ZAGAJŠEK, 70 let iz
Ješovca pri Šmarju, Vinko
PUŠNIK, 66 let iz Hrastnika,
Kari MARKOVIČ, 85 let iz Po-
nikve, Alojz KONČNIK, 43 let
iz Velike Pirešice, Franc PE-
RE, 77 let iz Kasaz, Franc
STANIČ, 88 let iz Celja, Marta
VREČEK, 76 let iz Celja in
Franc VERZEL, 89 let iz Štor.
Šentjur pri Celju
Umrl je Vjekoslav BLA-
ŽUN, 67 let iz Kamena.
Šmarje pri Jelšah
Umrii so: Neža KUNEJ, 85
let iz Trebč, Justina NUČ, 56
let iz Rogaške Slatine in Anton
SAVSKI, 85 let iz Zg. Gaber-
nika.
Velenje
Umrh so: Adolf ŠANTL, 61
let iz Pečovnika, Frančiška VI-
POTNIK, 86 let iz Griž, Fran-
čišek FRIŠKOVEC, 87 let iz
Velenja, Adolf KUNC, 64 let iz
Črne na Koroškem, Marija
PRAZNIK, 82 let iz Raven,
Branko MEŽA^ 74 let iz Vele-
nja, Ana RAMŠAK iz Laškega,
Slavko SOLINA iz Velenja in
Justina DOBREJC, 85 let iz
Lokovice.
Žalec
Umrli so: Ana DOSEDLA,
74 let iz Žalca, Jožef BRECL,
60 let iz Kasaz, Jože KRO-
FLIČ, 67 let iz Kasaz, Karoli-
na ZAJC, 95 let iz Žalca in
Andrej ZAJC, 79 let iz Sp.
Grušovelj.
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- \
jev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dani
(razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. j
ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana^
v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je odJ
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, i
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na
veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotno-
sti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri,
vratarju Pivovarne, telefon 731-121. •
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure^
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na^
veterinarski postaji: 754-166. s
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-'
rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem^
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-j
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob i
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17.1
ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna i
dopoldanska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. Do 17. septembra?
bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, od 18. 9. dalje pa Dragoi
Zagožen, telefon 0609 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni-
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure^
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.;
V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na tele-i
fonsko številko mobitela 0609 618-772.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo med vikendom je
organizirano od petka od 20.
do ponedeljka do 7. ure zju-
traj, vmes je v soboto odprta
redna ordinacija od 7. do 15.
ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno de-
lo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo po
dve ambulanti in sicer ob po-
nedeljkih Mozirje in Ljubno,
v torek Nazarje in Gornji
Grad, v sredo Luče in Nazarje,
četrtek Mozirje in Nazarje, ob
petkih pa le Mozirje. Telefon
v Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoU, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 434-
000 ali 434-211, za nujne ur-
gence pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od 7.
od 19. ure, od 19. do 7.ure zju-
traj pa je organizirano nepre-
kinjeno dežurstvo. Telefon
741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE       KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira
no nočno dežurstvo. Dežura
služba je organizirana tui
v Rogaški Slatini, izmenoH
pa je po tedenskem razporel
organizirana dežurna služI
tudi v Bistrici ob Sotli, Ko^
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmariu je 821-021. i
ZDRAVSTVENI DOM žJ
LEC: Redni delovni čas je vsal
dan od 7.30 do 13.30 ure, ne
prekinjeno dežurstvo pa je or
ganizirano od 15. do 7.30 ur(
naslednjega dne. Telefon 715
731.
Infonnacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
dne 11.09.95. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih
Št. 37. - 14. september 1995
15
INFORMACIJE
^1- 37. . 14. s«ptemb«r 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI

it. 37. - 14. september 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 37. - 14. september 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3«
Št. 37. - 14. september 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 37. - 14. september 1995
RUMENA STRAN
3
Interspat z druge
plati
Včasih smo se morali poni-
ževati pred tujimi trgovci na
tujem - zdaj pa se pred tujimi
doma.
v celjskem Intersparu je,
na primer, moral občan pri
blagajni ob dvakratnem obi-
sku kar obakrat osebno po-
kazati vsebino nakupovalne-
ga nahrbtnika, kljub vsem
dodatnim varovalnim ko-
dam, alarmom ter varnostni-
kom v civilu, ki tiho in glas-
no krožijo po vsem objektu.
Ali smo v Celju resnično sa-
mi tatovi? v ljubljanskih tr-
govinah, tudi Intersparovi,
ni niti približno tako, sramo-
tenje nakupovalcev pri bla-
gajnah pa rešujejo predvsem
z garderobami. Za Celjane in
okoličane pa je očitno vse
dobro.
Priključitev
Kozjanskega
v središče Kozjanskega,
kjer so tovarni Mont, Dekor
in turistični Kozjanski park,
je iz celjske smeri še vedno
nekaj kilometrov državne
makadamske ceste!
Nekateri gostje, ki so se
v petek odpravili na prazno-
vanje 40-letnice Monta so,
ko je na cesti zmanjkalo as-
falta, mislili da so zgrešili.
Zdaj, ko so lahko to kozjan-
sko cestno sramoto videli
sam predsednik države, pod-
predsednik državnega zbora,
ministrica za delo ter še
predstavnika dveh drugih
ministrstev, bo središče Koz-
janskega gotovo brž v celoti
priključeno Sloveniji, celj-
skemu koncu... V Zagreb so
namreč z asfaltom povezani
že dolgo vrsto let, Kozjanci
pa zagotovo bolj potrebujejo
Celje.
Tika, taka (2)
Nova občina Radeče je pr-
vič praznovala svoj občinski
praznik. Iz nepreverjenih vi-
rov smo izvedeli, da je laški
župan ob tem zgodovinskem
dogodku poklonil radeške-
mu stensko uro. Pa menda ja
^e tiste iz tračnice dve šte-
vilki nazaj!?
Druže Tito, mi ti...
Zveza za napredek Radeč
je med redkimi, če ne že kar
edina politična stranka na
Slovenskem, ki je v svoj pro-
gram zapisala, da bo spošto-
vala tudi pridobitve NOB...
Zato sploh ne čudi, da so
njeni občinski svetniki od-
ločno zavrnili prijazen pred-
log svojih socialdemokrat-
skih kolegov, da bi ob voli-
tvah novih vodstev KS kra-
jane tudi povprašali, ali si
morda ne želijo spremeniti
imena nekaterih ulic. Naj-
daljša ulica v Radečah bo to-
rej še naprej Titova.
Novinarka z registracijo
Novinarka Radia Velenje Bojana Špegelj (s špegli) je tist
del ekipe velenjskih radijcev, ki imajo nekaj jamesbondov
ske krvi. Prispevke vedno zvrta v zakulisju, kjer se spretno
komaj opazno smuka tudi sama. Da pa kdo le ne bi spregh
dal tega njenega poslanstva, se običajno opremi z registrsk
tablico. Tako jo policisti prej opazijo in ji seveda ne delaji
nobene zgage, česar pa za nekatere lokalne strankarski
vodi telje ne bi mogli trdi ti... ,      ..^ 1
»A kako obdržati ženo?Ha, pravijo, da je treba žival dobro krmiti...«
Šalo prejšnjega tedna je spisala Melita
Knez, izžrebali pa smo tudi Sonjo Kranjc iz
Celja. Čestitamo.
Šala tetina
Jecljanje
» G -g-g-go -spoddoktor,po- ]
magajte mi, d-d-da ne bom
več jecljal!«
Zdravnik   ga   natančno
pregleda in pove:
»V možganih se vam je po-
drlo ravnotežje, ker vas pre-
dolgi preveč naprej nese. Če
vam ga odrežemo 20 cm, bo
zanesljivo pomagalo.«
Jecljač na to pristane in ga operirajo.
Čez pol leta je spet prišel v ordinacijo.
Govoril je gladko, kot bi pel Homer: »Res,
jecljam ne več, ampak žena pa ni zadovolj-
na. Mi ga lahko, lepo prosim, prišijete
nazaj?«
Zdravnik: »N-n-n-ne g-re! Sem ga že
>p—p-p—po—nucu<.
OlJštevanje
v šoli so imeli uro matematike. Učili so se
odštevati. Učitelj je razlagal učencem, dani
mogoče odštevati na primer: 3 hruške od
5 jabolk ali 10 konj vzeti od 12 mačkov, pač
pa se mora vedno enako glasiti kar odvza-
memo. Nato Mirko dvigne roko, da bi rad
nekaj povedal.
»No, kaj pa je Mirko?«
»Ni res, kakor nas učite. Mar ne moremo
10 litrov mleka vzeti od 2 krav?«
Hrbtenica
»Moram nehati kaditi - boli me hrbet,«
reče klošar klošarju.
»Od kajenja te boli hrbtenica?«
»Da, od nagibanja, ko pobiram ogorke.«
Na pokopališču
Grobar koplje jamo za mrliča. Pride poli-
cist in reče: »Zdi se mi, da je ta jama pre-
plitva.«
Grobar mu odgovori: »Meni ni še nihče
ušel, tebi pa že marsikdo...«
Hitra
Rešilec je na prehodu za pešce povozil
pešca. Voznik in bolničar sta skočila iz av-
tomobila, poškodovanca naložila na nosila,
voznik pa je pri tem komentiral: »Sva hitra,
kaj? Do sedaj nama še nikoli ni uspelo tako
hitro prispeti na kraj nesreče.«
WC račka
Ko je policist prišel iz stranišča, ga je
Janez vprašal:
»Gospod policist, zakaj vedno nosite s se-
boj drobtine?«
Policist mu je odgovoril: »Zato, da nahra-
nim WC račko.«
Župnik
župnik je spraševal pri verouku: »Če ste
vi moje ovčice, kaj sem potem jaz?«
»Če smo mi vaše ovčice, ste vi naš ko-
štrun!«
V vojski
Starejši možakar se prostovoljno javi
v vojašnici.
Častnik: »To je zelo hvalevredno od vas,
vendar ste le že preveč priletni, da bi postali
vojak.«
Možakar: »To je res. Toda, ali ne potrebu-
jete nič generalov?«
Šale so prispevali: Amadej JAZBEC iz Žal-
ca, Helena Vodeb iz Gorice pri Slivnici, Haris
KONJIČ iz Celja, Štefka TOPLIŠEK iz Laške-
ga, Marinka VOŠNJAK s Polzele, Peter KA-
RIČ iz Celja in Karin HOFMAN s Polzele.
if. 37. - 14. september 1995