Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljA: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman reljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en raesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 18. oktobra 1884. Letrals: XII. Deželni zbor kranjski. Xni. seja, 17. oktobra 1884. (Konec.) Dr. P oklu k ar poroča o nasvetu dr. Bleiweisa, da ima uradni jezik deželnih uradov, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, od 1. januarija 1885 naprej biti slovenski. To je že bilo od 1. 1869 do 1878 ter je čisto naravno; vendar pa je treba to reč vnovič skleniti, da se odpravi sklep deželnega zbora 1. 1878. G. Dežmanu se predlog Bleiweisov zdi čisto nepotreben. Ko bi se to o načelu sprejelo, bi bilo treba več izjem, ki bi jih bili deželni odborniki prav lahko razložili odseku. Stavbeni urad bi nikakor ne mogel uradovati slovenski, in ko bi se mu to ukazalo, bi bilo to reči sami na škodo. Enako bi bilo s prisilno delavnico, z zemljišno-odveznim zakladom itd. Deželni odbor je vse storil, kar je le mogel, da se vstreza načelom izrečenih v Blei-weisovem predlogu. Ako se bo to splošno sprejelo, bo velika zmešnjava nastala v deželnih uradih in knjigah. Deželni glavar odgovarja Dežmanu, da se je kolikor mogoče držal zborovega sklepa. Dr. Bleivveis Dežmanu pravi, da iz njegovih besed še le sprevidi, kako je prav storil, da je stavil svoj predlog. Eavno Dežmanova stranka je napravila zmešnjave. Govornik misli, da stavbeni urad bi lahko slovenski uradoval, kakor se večinoma že zdaj godi tudi pri mestnem stavbenem uradu. Iz Gorice in Trsta dobivamo italijanske, iz Dalmacije hrvatske, iz Ogerske madjarske dopise, samo mi naj vsem odgovarjamo nemški. G. Murni k odgovarja Dežmanu, da deželno-odborovega sklepa ni, o kterem govori Dežman. Tudi trdi, da so knjige v neredu, pa gospodje poslanci naj se prepričajo, da so knjige v najlepšem redu. Ako bi kdo drug tako govoril o uradnikih, bi mislil, da je morda kje kaj slišal, ali da Dežman tako govori, ki ima priliko vse sam pregledati, to se mu vendar ne zdi prav. G. Dežman trdi, da je deželni odbor vendar le sklenil, deželnim uradom naročiti, naj slovenski uradujejo. G. Murni k mu ugovarja, da to ni res in g. Apfaltrern vsied tega predlaga, naj se zbornici predloži zapisnik dotične seje, da se bode pokazalo, kdo ima prav, ali Dežman ali Murnik. G. Detel a trdi, da se tudi on ne spominja takega sklepa, kakoršnega omenja g. Dežman, in konečno še g. glavar pristavlja, da bi ne bilo odveč, ko bi se zapisnik predložil deželnemu zboru. Poročevalec dr. Poklukar odločno pobija ugovarjanje in sumičenje gg. Dež m a na in Apfaltrern a, rekši, da naj se prej podučita, ako hočeta govoriti, in se ne bodo slišale take reči, kakor včeraj, ki je skoraj sramotno, da se je kaj tacega slišalo v našem zboru, in sicer še od moža, ki hoče prvo besedo imeti na uni strani. Baron Apfaltrern v svoje opravičenje odgovarja, da ni neveden in da bi mogel več govoriti, ako bi hotli več poslušati. Dr. Poklukar ga zavrača, da bi bil glede svojih pomislikov o 10 % prikladi za normalno-šolski zaklad lahko zvedel od svojega soseda, kar je pozneje zvedel od g. poročevalca. Tudi g. Dežman se še nekaj izgovarja, pa ga dr. Poklukar zopet pobija, potem pa se sprejmo naslednji predlogi upravnega odseka: „1. Uradni jezik pri v.sih deželnih uradih, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, je s 1. januarjem 1885 počenši, jezik slovenski. 2. Izvršitev tega sklepa nalaga se deželnemu odboru in njemu se ob enem prepušča, ono izjeme od tega sklepa določiti, ktere bi bile po sedanjih razmerah še potrebne." Konečno se sprejme tudi predlog Apfaltrernov, da se zboru predloži zapisnik odborove seje, o kterem je govoril Dežman. Deželnega glavarja namestnik g. Grasselli potem prevzame predsedništvo. Dr. M ose poroča o prošnji občine Bled in Gorje glede podporo za nastavljenje zdravnika v Bledu in predlaga v imenu finančnega odseka, da naj se pooblasti deželni odbor občini Bled dati podpore 300 gold. za povzdigo Blejskih toplic, ako se prepriča, da je občina Blejska vse storila, kar je za povzdigo teh toplic potrebno. G. deželni glavar grof Thurn prav toplo priporoča Blejske toplice deželnemu zboru in podpira odsekov predlog, ob enem pa prosi g. deželnega predsednika, naj tudi on podpira Bled s tem, da se bodo Bledu dovolile zdravstvene takse. G. glavar je govoril v začetku slovenski proti koncu pa nemški. G. Kersnik se oglasi zoper predlog rekši: „Jaz bom zoper ta predlog glasoval, ker čujem v njem nekaj druzega, kakor so prosile občine, česar pa, — kakor odkritosrčno povem, ne umem. Vprašam vas, kako bo Blejska občina dokazala, da je storila vse kar je treba, da se Bled povzdigne v vrste kopelišč? Gospod poročevalec tega ni pojasnil, in želel bi gorko, da bode to storil v svoji konečni besedi. Pa še nekaj — jaz se bojim, da s tem sklepom napravimo zopet nevarno luknjo v naš deželni žep, ktero luknjo bode skušala občina za občino zmiraj bolj razširjati — in da se jim bo posrečilo to sčasoma tako — da je nam ne bomo več mogli zamašiti ali zakrpati. Poleg tega pa se mi vidi, da občini Bled in Gorje niste tako silno ubožni, in da, ako bi se posamezni ondotnih grajščakov in gospodov s primerno požrtvovalnostjo lotili vprašanja, kako povzdigniti Bled v kopelišče, da potem ne bi trebalo sklepati nam o takih prošnjah. Jaz predlagam, da se preide na dnevni red." Dr. B1 e i w e i s tudi nasprotuje predlogu finančnega odseka, in omenja, da se za navadnega kirurga ne potrebuje tolika plača, kakor jo hočejo v Bledu dati zdravniku. Predlog g. Kersnika se potem zavrže, predlog odsekov pa, ki ga je tudi poročevalec dr. Moše prav gorko zagovarjal, sprejme. G. Franju Vilharju se dovoli za izdavanje svojih glasbotvorov 100 gold. podpore, prošnja podpornega društva filozofov na Dunajskem vseučilišču in ribškega društva za podporo se pa odbijete. Gosp. 2.5. LISTEK. Mladega Gašparja življenje in trpljenje. Prosto poslovenil 1. S. Gombarov. (Dalje.) XVI. Poglavje. Ga&par preganjan kot hcgun. Čudno njegovo ozdrav-Ijemnje griže. Podučljivo poglavje za marsikoga, kako ne sme delati. Gašparju se je večkrat prigodilo, da so ga ljudje za kaj imeli, kar ni bil, in da ga v njegovi oglodani obleki niso imeli za dijaka, kar pa je vendar bil. Enkrat je šel o počitnicah na potovanje in jo prišel tudi v slavni trg Lemberg ter si jo hotel Lemberžane in njihov trg ogledati. Vso mu je lepo dopalo; okolica, ljudje in trg. Ko si tako vse ogleduje, stopi nekdo k njemu in mu reče: »Ljubi prijatelj!" To je (lašparja zelo razveselilo, da soljudje tako prijazni ter se je lepo za pozdrav zahvalil. Uni pa ni bil samo prijazen, ampak tudi radoveden ter ga je vprašal: od kod in kam? Gašpar mu je vse odkritosrčno povedal, pa uni mu ni veroval. „Veš, kdo si ti? Begun!" odgovori uni osorno in ga ob enem za ramo prime; bil je namreč to „iblajtar". Tega pa Gašpar ni hotel verjeti ter pravi: ne; a uni spet reče: da, in tako sta so nekaj časa prepirala. Naposled je moral pred župana iti, kjer so ga ostro izpraševali, in prosto stanovanje dali, dokler ni dober prijatelj, ki je slučajno tje prišel, dokazal, da jo Gašpar študent iz Prihove doma. Gašparju pa se jo to prav zgodilo, zakaj pa ni svojih spričeval s seboj vzel na potovanje. Enako se mu je godilo v Konjicah, blizo njegove domačije. Gašpar ni mislil, da mora, če gre uro daleč od doma, krstni list, šolsko spričevalo itd. s seboj imeti, da bi ne bil osebam javnega reda in varnosti sumljiv. Ko je toraj v Konjicah na trgu stal in po ljudeh gledal, prime ga nekdo za rame in ga po posu (potnem listu) vpraša, iii ker Gašpsir ni imel posa, moral jo kot begun v grajščino, da se izkaže, kdo je in od kod. Sicer je bilo dosti kmečkih fantov, ki so ga poznali, pa nobeden se ni za (iašpara ogliisil, ampak vsi so se na tihem smejali, češ, Gašpar je že tako učen, da se bo sam vedel rešiti. Po dolgi preiskavi so ga res izpustili, ker nedolžnost naposled povsod zmaga, vendar kmalo poznej je prišel spet v enako nevarnost. Ker so bile počitnice, si je Gašpar hotel enkrat prav počitka zavžiti; potegnil si je suknjo čez ušesa in se pri belem dnevu vlegel v posteljo. In ko je nekoliko časa lenobo pasel, odprla so se vrata in prišli so v hišo „iblajtarji", ki so tobaka iskali. Vso hišo so preiskali, pa niso nič našli, ker pa s praznimi rokami vendar ne bi radi odšli, potegnili so Gašparja iz postelje, češ, on je begun, ker ima tako kratke lase. Gašpar je zatrjeval in se rotil, da je nedolžen, pa zastonj; iblajtarji so trdili svojo, odgnali Gašparja k -sodniji in še le ondi so verjeli, ko so od sodnika slišali, da je Gašpar študent in ne begun, ker na Avstrijskem ne more biti nihče begun, ki še ni bil vojak. Jako čudno se mi zdi, kako da je takrat vsak, ki ni imel pisem in pečatov s seboj, takoj se imel za beguna, če je le pred vrata stopil. Ali je morebiti takrat res bilo toliko begunov, in če jih je bilo, zakaj pa? (Dalje prih) Faberje predlagal, da bi se ribškemu društvu dala podpora 30 gold., pa je ostal v manjšini. Mariji Lovšin, ingrosistovi vdovi, se dovoli miloščina 120 gold. Pri prošnji za podporo obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani govoril je župan g. Grasselli ter je priporočal, da bi se tej šoli dovolila podpora 300 gold., kar je večina tudi sprejela. Odsek je bil nasvetoval samo 200 gold. Za čipkarsko šolo v Žireh se je dovolilo 80 gold. podpore, prošnja Gregorja Vizjaka se je pa izročila deželnemu odboru v rešitev. Poročilo deželnega odbora o deželno-kulturnih in zdravstvenih zadevah se vzame na znanje. Dr. Samec potem poroča o cesti iz Žirov do Spodnjega Eogatca in se sprejmo naslednji sklepi brez ugovora: 1. Slavni deželni zbor naroči naj iz svoje srede voljenemu odboru 3 udov, da si s pomočjo zastopnikov vseh vdeležencev, potem okrajno-cestnih odborov Logatec in Idrija, dalje referenta deželnega odbora v cestnih zadevah in deželnega inženirja eventualno tudi dogovorno s politično gosposko preskrbi z ogledom na lici mesta vse potrebne informacije glede cestnih črt Zora in Eačevo in da pove potem svoje mnenje deželnemu odboru v posebnem poročilu. Deželni odbor pa ima potem na podlagi tega poročila, ter z ozirom na tehnične, ekonomične in na razmere prometa projektiranih cestnih črt staviti v prihodnjem deželno-zbornem zasedanji svoje nasvete glede izpeljave onega načrta, ki se mu boljši zdi. 2. Deželni odbor se pooblasti, da v slučaji, ako se zastran sklada in zastran alternative Logatec-Eovte-Sovra-Žir in Logatec-Eovte-Račevo-Žir doseže sporazumljenje med cestnima odboroma Logaškim in Idrijskim in tudi med vdeležnimi občinami, dovoli deželno podporo v znesku 2000 gold. na korist dotičnemu cestnemu fondu in da dovoli tudi imenovanima cestnima okrajema priklade za dotični sklad. Dohodki iz teh priklad se ne smejo porabiti za druge cestne potrebe, ampak se morajo obrestno-nosno naložiti dotlej, da se začne graditi namero-vana cesta. 3. Deželnemu odboru se naroča, da dožene vse v tem oziru potrebne izvedbe in o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora poroča. 4. Deželnemu odboru se naroča, ako se sporazumljenje doseže, in ako se izpolnijo vsi postavni pogoji, da o uvrstitvi nameravane ceste Dolenji-Logatec-Eovte-Žir predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji postavni načrt. Prošnje občineMotnik, Eadence, Staritrg in Novomesto glede cestnih zadev se izroče deželnemu odboru v rešitev, prošnja občine Podkraj pa deželni vladi. G. Svetec poroča o mestnem štatutu Ljubljanskem in v imenu dotičnega odseka predlaga, da naj se ta statut izroči deželnemu odboru z naročilom, da do prihodnjega zasedanja z dogovoroma s slavno deželno vlado pripravi postavni načrt tega štatuta in ga precej v začetku deželnemu zboru predloži. Ta predlog se sprejme brez ugovora. Občini sv. Ožbalda, ki prosi razdelitev v dve občini, se odgovori, naj počaka dotlej, da se naredi nova 'občinska postava. G. Lavrenčič pri tej priliki vpraša, kaj je s sklepom glede ločitve Vrh-poljske občine od Vipavske, in g. deželni predsednik odgovori, da še ni prišel noben odgovor od ministerstva, kteremu se je izročil dotični sklep deželnega zbora. Poročilo deželnega odbora v § 8. marg. štev. 27., 28. in 29. letnega poročila se vzame na znanje, potem pa veliki posestniki za namestnika svojega deželnega odbornika izvolijo g. barona Tauffererja. Za pregled cestne črte iz Žirov v Logatec se izvolijo gospodje Samec, Lavrenčič in Faber, potem pa g. deželni glavar ob uri popoludne sklene sejo, ter prihodnjo sejo napove na soboto ob devetih zjutraj. XIV. seja, 18. oktobra 1884. Deželni zbor kranjski pričel je danes svojo .XIV. in zadnjo sejo, ki je bila napovedana ob devetih zjutraj, še le proti desetim. G. baron Apfaltrern e namreč v včerajšnji seji rekel: „,Jaz vem veliko reči in bi mogel veliko povedati, pa nečem, da ne bom škodoval koristim deželnim z razglašanjem reči, ki bi bilo v pojasnilo tega, kar sera rekel, kar bi pa bilo, kakor pravim, deželi na škodo. (Oho! na levi.) To moje ravnanje je zvesto spolnovanje moje dolžnosti. Zato naj se mi pa nikar ne očita nevednost; ako hočejo gospodje več slišati, bom več povedal." Narodni poslanci so vsled tega v klubu sklenili od g. barona zahtevati, da naj pov^, kar napačnega od deželnega gospodarstva ve, ako pa nič ne ve, naj svoje sumničenje prekliče. Gospodje dr. Moše, dr. Bleweis in Murnik so bili izbrani, da se o tej zadevi z gospodom barauom dogovore. Ti razgovori so trajali precej dolgo in bilo je skoraj deset, ko se prične zborovanje. Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnje seje, g. deželni glavar grof Thurn naznani, da so se pregledali vsi zapisniki deželno-odborovih sej, da pa v nobenem ne stoji sklepa, s kterim bi bil deželni odbor, kakor je včeraj g. Dežman trdil, deželnim uradom naročil slovenski uradovati. — G. Dežman se izgovarja, da je bilo napačno, kar je trdil včeraj (Čujte, čujte na levi med narodnimi poslanci.), da o takem sklepu res nič ne stoji v nobenem protokolu, on se pa dobro spominja, (veselost na levi), da je imel deželni odbor o tej zadevi obširen razgovor, ki se je njemu zdel tako veljaven, kakor sklep sam, in da so se precej potem po deželnih uradih izvršile velike premembe. — G. deželni glavar: To je gotovo, da trditev g. Dežmanova je bila jako drzovita in nevtrjena (sehr kilhn und hinfiillig). (Veselost na levi med narodnimi poslanci, na desni se posebno veselo smeja g. Dežman). G. poslanec Murnik potem poroča o predlogu finančnega odseka, da se pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljejev deželnega zaklada. Primanjkovalo bo namreč okoli 60.000 gld To primanjkavo provzročile so sledeče okoliščine: 1. se je moral za zgradbo muzeja Eudolfinum plačati iz deželnega zaklada znesek 24.185 gld. 56 kr. in 2. morali so se poplačati za prenovljenje deželnih poslopij ter drugi vsled 6001etne slavnosti narastli stroški v znesku 61.387 gld. 98 kr., ki se pa znižajo na 58.791 gld. 01 kr., ako se odbijejo stroški za omare, ki se bodo porabile v novem muzeji. Brez ugovora se sprejmeta sledeča nasveta finančnega odseka: „1. Deželni odbor se pooblasti, da v ta namen, da pripravi v pokritje vsakokratne blagajnične pri-manjkave pri deželnem zakladu potrebni kapital okoli 60.000 gld. (šestdeset tisuč goldinarjev) sme zastaviti k glavinskemu premoženji omenjenega zaklada spadajoče javne obligacije po potrebi in do najvišjega zneska 60.000 gld. (šestdeset tisuč goldinarjev) po bankini valuti. 2. Deželnemu odboru se naroči, da zadobi Najvišje potrjenje temu sklepu deželnega zbora." Dr. Moše poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada. V splošnji razpravi se oglasi g. baron Apfaltrern in izreče, da s svojimi gori navedenimi besedami ni hotel sumničiti deželnega gospodarstva, da mu ni nič znano o slabem gospodarenji ali napačnem računenji, ampak da je imel v mislih edino le računski sklep, ki je tako nejasno sestavljen, da kmalo ne bo noben poslanec vedel, kako in kaj, ako pojde tako naprej. Dalje g. baron Apfaltrern odgovarja gosp. dr. Poklukarju, češ, da gaje včeraj neolikano napadel, in se skuša opravičiti, da tako hude graje ni zaslužil. Naposled se silno razjari nad deželnim knjigovodjem, g. Eavnikarjem, ki pismeno od njega tirja zadostenja za napade na njegovo osebo. Gosp. baron se huduje nad tem pismom, ki ga prečita in ki po njegovih mislih kaže veliko predrznost deželnih uradnikov, in konečno tirja od gosp. deželnega glavarja in deželnega odbora, da mora pričeti disciplinarno preiskavo zoper g. Ravnikarja in v prihodnjem zasedanju poročati, kako zadostenje se mu je dalo. Dr. Pokiukar izreka svoje zadostenje, da je g. baron Apfaltrern tako odločno preklical, kar je včeraj in prej enkrat govoril o katastrofi, ki žuga deželnemu gospodarstvu. Ako je on (Poklukar) včeraj bolj debelo govoril, kakor sicer, storil je to zarad tega, ker ga je obhajala velika nevolja nad takim ravnanjem, kakor so ga kazali nasprotniki, in ki ga je zakrivil edino le g. Dežman, kteremu bi bili edinemu v deželnem odboru smeli očitati, da ni spolnil svoje dolžnosti. On je kriv, da seje pri stavbi muzeja tako zelo prekoračil proračun, in no samo ta, ampak tudi una stran bi mu morala zarad tega izreči nezaupnico! Gosp. Dežman se skuša nekoliko zagovarjati. potem pa poročevalec g. dr. Moše zavrača gosp. l)arona Apfaltrerna in dokazuje, da so ničevi njegovi ugovori zarad davka na žganje, ker so se enaki davki potrdili brez ovir tudi v drugih deželah. Ako so mu računski sklepi nejasni, naj pomisli, da ravno njegova stranka je 1. 1882 sklenila, da se imajo sestavljati tako in ne drugači. Potem se prične posebna obravnava o deželnem proračunu za I. 1884. Pri četrti točki II. naslova (dnine) g. Eobič predlaga, da naj se premenljive re-muneracije in pripomoči za deželne uradnike in služabnike zaračunijo pri zakladu, pri kterem je dotični uradnik ali služabnik nastavljen. Ta resolucija se sprejme, ravno tako tudi resolucija finančnega odseka pri V. naslovu (1. žandarmerija), *da se izreče zahvala žandarmerijskemu majorju g. Grampošiču, ker se je največ njemu zahvaliti, da se stroški za žandarmerijske potrebe znižajo na 12.300 gold. (Konoe prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 18. oktobra. [STotranje dežele. Na Gorenje-Avstrijskem prosil je „Schul-verein" podpore. „Linzer Volksblatt", strogo kato-liško-nemški list, o tem-le pravi, da bi bilo greh podpirati društvo, od kterega dežela nima prav nobene koristi, država in katoliška vera pa naravnost veliko nevarnost. Iz tega vzroka bode pač konservativna večina v Linškem deželnem zboru veliko dobroto storila deželi in državi, ako odreče „Schul-vereinu" vsako podporo, kajti njegovo delovanje je politično, postopanje njegovih pristašev, saj večina pa je Avstriji naravnost sovražna. Eavno taisti „Sehulverein", kterega čista nemška dežela tako ojstro obsoja, rizšopiril se je tudi pri nas Slovencih po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem in Primorji. Tudi tukaj hoče pripravljati tla Prusom, da bi ob svojem času laglje v Trst prišli, kamor so že dolgo namenjeni. Ne dajmo vendar, da bi se z našo pri-pomočjo ta protiavstrijska in veleizdajska nakana izvrševala. Mi smo zvesti Avstrijani in hočemo veri in cesarju zvesti ostati, to bomo pa najbolje dokazali, ako nemški „Schulverein" nam le priložnost nezvestobe ponuja, po mogočnosti odbijemo. Ne delimo mu nikakih dobrot, nikakih podpor, in tudi če bi še tako človekoljubno zunanje lice kazal; vse je le pesek v oči, da bi ne videli izdajalskega namena njegovega. Premožni rojaki naši naj toraj „Schulvereinu" namenjene krajcarje darujejo rajši pošteni ,.Niirodni šoli", ktera ima nalogo uboge in domoljubne ter cesarju zveste državljane izgojevati. stariši naj nas pa s tem podpirajo, da naj svojih otrok ne pošiljajo v take šole, ktere „Schulverein" vzdržuje. Pomena vredne so besede, ki jih je v cesliem dei^elnem siboru govoril cesarski namestnik feld-maršallajtenant Kraus glede Herbstovega predloga, da bi se Češka razdelila v češko in nemško polovico. Eekel je, da v državi, kakoršna je ravno Avstrija, ni mogočo, da bi se en narod toliko povzdignil nad druzega, da bi bil prvi za gospoda drugi za hlapca. V Avstriji je le enakopravnost vseh narodov mogoča in le ta ima nado na vspeh in na srečo narodov. Naj se dii vsakemu svoje, vsakemu kar se mu prilegajn Avstrija bo kmalo srečna država brez primere. Čisto napačna pa je ideja nemško-liberal-cev, da hočejo s tem spravedljivost doseči, ako bi se dežela razdelila. Delo je, naravnost rečeno, ne-izvršljivo, kajti odločno se mu bodo vprli vsi, ki imajo nalogo čuvati stoletja staro kraljevino pred zgodovinskim razpadom. — A kaj pomaga liberalnim Nemcem resnico še tako živo pripovedovati; gluhi so za njo in ostanejo gluhi. Nemec v Avstriji druzega ne poznA nego gospodstvo, in je nesrečen, ako se mu tisto iz rok izpuli in na njegovo mesto postavi enakopravnost. Stoletja životarili so v Avstriji Slovani, preden se je čula taka inisel iz ust cesarskega moža na javnem mestu; sedaj pa se je čula in to si hočemo smatrati za dobro znamenje. Klubi deželnega »bora ijalUkega pečajo se s predlogom grofa Dzieduszyckega, da naj se po vseh galiških srednjih šolah in po univerzah učita oba deželna jezika, namreč poljskih in rusinski. Po tistih srednjih šolah, kjer je učni jezik rusinski, vpelje naj se poljščina za obligatni predmet; kjer je pa poljščina učni jezik mora se rusinščina poleg taiste učiti. Povod temu predlogu je dala narodna ravnopravnost, ktero hočejo Poljaki dejansko izvrševati pri svojih sorojakih Eusinih. Eusinščina vpeljala se bo po Galiciji v urade, kjer take potrebujejo in v šolo, da se jo priuče tudi Poljaki. S poljščino se bo pa ravno taka godila. Vsled tega se bo ondi omogočilo, da bodo Poljaki lahko med Eusini, Ič-ti pa lahko med Poljaki službovali. Vsak, kdor bo hotel javno službo dobiti, bodisi v administrativnem ali pa v pravnem stroku, moral bo dokazati temeljiti znanje obek jezikov. Kaj pa pri nas? Tako daleč smo sicer dospeli, da se to zahteva. Ali jo pa dotični kandidat znii, in ako je tudi zmožen slovensko pero v roke vzeti, je pa vendar-le še velikansko vprašanje, ki se ne bo prej rešilo, kakor še le tedaj, ko privatna spričevala v tem oziru ne bodo merodajna in slovenščina za vse obligaten predmet postane, kakor jo za Slovence nemščina obligatna. Preden se pa to zgodi, moral bi se pa odpraviti nek paragraf naše vstave, ki pravi, da se ne sme nihče siliti k poduku v drugem deželnem jeziku. Sicer bi pa tu ne bilo nikake sile, temveč bi bilo vsakemu Nemcu na prosto voljo dano, ali dotične srednje šole obiskovati in pa se slovenščine učiti, kakor se uči latinščine, grščinp itd. ali kakor se uči Slovenec nemščine; ali pa naj si poišče druge, nemške gimnazije in drugod kruha. Sile bi ne bilo nobene potreba, ker bi vsakega razmere same silile. Iz Levova dohaja vest, da pričakujejo odstopa ali cesarskega namestnika ali pa deželnega maršala. Povod eni ali drugi odpovedi je neki medsebojni razpor, ki je med obema gospodoma nastal v kazini plemenitašev. Govori se celo, da je tudi minister Ziemialkovski v to zapleten. Vnanje države. Med Nemfiijo in JFmncosi nastopilo je glede afrikanskih pridobnin ob Kongu nekako spo-razumljenje, vsled kterega bodete obe državi vzajemno ondi postopali. Sprejeli ste predlog, da naj se vpelje prosta trgovina, sicer naj pa za veliko reko Kongo veljajo vodne in brodarske postave kakor so taiste na Donovi v navadi. Poglavitna skrb bo obema državama, da se afrikanska trgovina vtrdi in zavaruje pred vsakojakim napadom, bodisi od strani sosednjih zamorcev, kakor tudi, da bo zadosti podpore imela v oziru na pomorske tolovaje. Bismarck je v tem smislu francoskega prvega ministra že toliko na svojo stran pridobil, da ga že lahko okoli prsta ovije glede afrikanskih razmer. Jules Ferry mu je dovolil, da se smejo Nemci ob Kongu, kjer bodo sosedje okoli Nigra naseljenih Francozov, popolnoma prosto gibati, ako bodo francosko imetje in početje spoštovali. Tudi so se Francozi že izjavili, da ne zahtevajo razširjatve proste trgovine tudi po Senegalu, Gvineji in po Gabonski naselbini. Konferenca, na kteri se bodo vse te in druge potrebne reči natanjko določile, ne bode še konec tega meseca, temveč pozneje enkrat, kedar se bodo države že med sabo dogovorile, da se jim ne bo tako godilo, kakor v Londonu na egiptovski konferenci. Tudi Amerikance je Bismarck na tisto povabil in preden iz Berolina v Washington pisanje pride, se vendar-le nekaj vode uteče. Eavno tako, preden se wne. Dobro se bodo morali podvizati, če jo bodo hotli do konca novembra skupaj spraviti. Odločna beseda evropejskih poroških veleosti za e{/i2)tovsJei tlolf/ vendar ni bila glas vpijočega v puščavi. Se ve da jo je pri tem zdatno podprla do-tična mednarodna pogodba, v kteri se menda nahaja točka, ki dela egiptovskega ministra z vsem svojim premoženjem za to odgovornega, da se zunanji dohodki vedno le v blagajno stekajo, ki je namenjena za poplačilo dolga. V Egiptu so tudi nekaj enacega slutiti morali, kajti kakor se bodo naši či-tatelji še spominjali, ni še dolgo tega, da smo priobčili telegram, v kterem je bilo govorjenje o pisanji egiptovske vlade na Nubarja, da naj se nikari nič ne boji, če mu tudi poroki zasobno premoženje zarubijo, ker je zunanje dohodke v dolžniško bla-gajnico vstavil, egiptovska vlada mu bo vse povrnila, kar bi mu vzeli. Kakor se kaže, so se morali pa menda v Kahiri kar čez noč premisliti, kajti včerajni telegram prinaša nam novico, da je Nubar poroškim velesilam že pisal, da se zunanji egiptovski dohodki zopet kakor poprej stekajo v blagajnieo za povračilo dolgov. Mogoče, da si je Nubar sam mislil: „boljše je, drži ga, kakor pa lovi ga", in je vladi prigovarjal, da se je stara navada zopet vpeljala; mogoče je pa tudi, da si je vlada sama premislila, da bi bilo bolje nekoliko odjenjati, kakor pa Nubarju premoženje povračati, ker še odškodnine ne more skupaj spraviti, na ktero še vedno v Aleksan-driji poškodovani inozemci čakajo. Brzojav nam bo že poročal vzrok tega preobrata, ki je skoraj ravno tako Evropo iznenadil, kakor malo dni poprej napovedan bankerot sam. Huda se je godila Kitajcem v Hanoju, kjer so jih Francozi napadli in popolnoma premagali. Napoleonu se je pri Moskvi slaba godila; to kar je on v velikem na Kuskem doživel, staknili so Kitajci doma v Hanoji, kamor so bili prišli Francoze nad-legavat. Kakor je brzojav poročal, jih je padlo en dan 3000, med temi je zapovednik in še več drugih večjih glav. Kitajce je vsled tega prepadel tak strah, da so vse popustili, mrtve, ranjene, prtljago, živež in drugo ter so bežali v neznanski zmešnjavi. Vsa vojska je razdejana, da je groza, in kakor pravijo, so bili menda to še najboljši vojaki, kar jih Kitaj premore. Na Francozkem so pa vsled teh najnovejših poročil takih misli, da bi dobro bilo in silno potrebno, sedaj le zdatne pomoči na kitajsko zemljo poslati, da bo francozkim vojevodam mogoče pridobljene zmage po mogočnosti porabiti in okoristiti se z njimi, kar je ravno toliko vredno, kakor vsaka nova zmaga. Izvirni dopisi. Iz štajarske Ribnice, 16. okt. {„Siilferajnovci". Prerokovanje. Program Sloveneev.) Politično mišljenje dela med raznimi strankami dandanes najhujšo propasti in globelji; spreminja prepričanja v strasti, a iz strasti nastane — sovraštvo. Iz poslednjega opisa „šulferajnarjev" (glej „Slov." št. 236), v našem gnjezdu, kjer so svojemu društvu že res več ko treba privržencev vlovili, pač lahko slednji razvidi, kako trnjeva je nam zavednim Slovencem v tem zakotji naša pot, kako večkrat ogrenjeno življenje. Kar še ni bilo pred par leti, nastopilo je sedaj. Na zboriših, sejmih, shodih, krčmah, da, celo po cestah naletiš sedaj na pričkajoče se za narodnost in »špraho", a kjer to še jezik molči, pa prezirljivi pogledi povedo. Povsod ti predmetavajo ti zagrizenci prednost Nemcev pred Slovenci; povsod slišiš in izveš, da le z nemščino človek najdalje pride, kakor da bi bil neresničen pregovor: le s poštenjem najdalje prideš, in bi se čez kratko imelo vršiti zopet kako preseljevanje narodov. Pri tem pak še zbadajo, kjer le mogoče, vsacega zavedneža svoje slovenske narodnosti in menijo se delati mogočne, ako zaprečujejo in v ničevost spravljajo napore Slovencev, ter pometajo pred njih pragom. To vam je životarenje, to borba, ktere početnik je prusjaški nšulferaju", ono pošteno društvo, ki se nikakor ne peča s politiko! (Naj bi se tako ne! Vr.) Nad vse zanimivo mora za nas biti, da se že Nemci sami sramujejo tega društva in se mu po robu postavljajo; toda posili-nemcem je dobra že od kedaj vsaka navržena kost. Je-H ti vodje, denarni-Čarji in nabiratelji udov tudi v resnici vedo, kaj vse to društvo namerava, kam škili in kaj je njega ko-nečni smoter? Toda znano pa je, da kolovodje tega društva pri nas imajo poleg daru hvalisanja vsega kar je nemško, tudi dar — prerokovanja. Tukajšni društveni denarničar se je namreč proti narodnjaku izrazil, da naj se tudi Slovenci pristopu k društvu trdovratno vpirajo, nič jim ne bo hasnilo to, ker čez dve leti bo govoril že meč. Ko mu narodnjak odvrne, ali res misli, da čez dve leti pride že Bis-mark? je ta v zadregi odgovarjal, o temu času si bo kmet pomagal sam. Kaj je menil s tem poslednjim povedati, to ostane njegova tajnost, da bo pa govoril meč, to je moral morda ob binkoštnem shodu nekje v Gradcu slišati in potem naj še reče kdo, da društvo takih nazorov in naporov se ne peča s politiko? Ker pa je društvo proti-avstrijsko in v resnici po svojem postopanji že rovarsko, imele bi se mu gotovo že postavne meje odkazati, da se svojih oblastniji predloženih pravil drži, ali še bolje, kot nepotrebno — uradno prepove. Potem bi utegnil še v našem zakotji kedaj zopet zavladati ljubi mir. Poprej, težko mogoče! Kaj smo vse o izjavi o nas Slovencih od liberalca Hackelsberga v Graški poslanski zbornici slišali, nas je, če tudi ne nepričakovano, vendar močno iznenadilo. Da, krščansko ljubezen do bližnjega, to poznajo ti ljudje! Znano pa tudi vsepovsod je: liberalec še ni bil nikdar dober, vzoren kristjan. Toda primerjati napore in zahteve Sloveneev (ki so nam za naš narodni obstanek potrebne), h kačji zalegi in kužnim mikrobom, to bi se od odlikancev vendar ne moglo pričakovati in zares hudo je tudi pravičnemu tam, kjer vlada le strast. Kaj naj tedaj celih 400.000 štajarskih Slovencev od Gradca pričakuje in upa, to je s temi kratkimi besedami, češ, da tako zalego (zahteve namreč) je treba kar pri porodu vničiti in zatreti; zadostno, pa jasno povedano. Toda nič ne de — se saj enkrat spoznamo. Program Slovencev, zedinjenje slovenskih pokrajin v eno skupno celoto, vsiljujejo nam potem takem Nemci sami in gotovo bodo ga vnovič na beli dan priklicali, naj mi Slovenci še tako trdno o njem molčimo. Je li to od Nemcev pametno? Ni li to gola, pa slepa strast. Dobro, pa ne dolžite potem Slovencev. Presvitli cesar ljubi vse svoje zveste podložnike, tedaj tudi Slovence — to je pokazalo velepomen-Ijivo Njegovo potovanje po naši zemlji — in ker preti sedaj Avstriji sploh in Slovencem posebej, dvojni sovražnik, eden od juga, drugi od severa, tudi res ne bo proti tema druge zaslombe, vsaj za prvi naval, kakor stvariti tu na južni strani krepko trdnjavico — Slovenijo. Potreba se utegne le pre-kmalo pokazati. Toraj mislimo, da v teh razmerah, kakor smo sedaj, željo po zedinjenji Slovencev gojiti, ni nikakor več narodna prenapetost, ampak le znamnje neomahljive zvestobe Sloveneev do avstrijske cesarske hiše. Z Relce, 15. okt. Volitve smo imeli v mestni zastop in še prav burne in živahne volitve, kakoršne so le mogoče v kraji, kjer je zastopana hrvaška, laška in madjarska narodnost. Volišče pred mestno zbornico okrasili so z ogerskimi zastavami, ktere je mnogoštevilna množica oblegala ter zijale prodajala. Ko so volilci jeli drug za drugim dohajati, je že množica za to skrbela, da je vsakega doletela primerna mu čast ali nečast, kakor ji je bil ravno priljubljen. Nektere pozdravljali so z glasnimi nCljen" in „živio"-klici, drugim so žvižgali in sikali za njimi, v kterem „odlikovanji'' je posebno laška mladež mojster brez primere. Kakor si Lah polente ne more misliti brez sira, tako zanj ni javnega nastopa, da ne bi žvižgal in sikal, ako mu ni kaj po volji. Edino pri guvernerji, grofu Zichy-ju, ko je na volišče stopil, vtihnili so sikavci in zaklicali mu »živio", ,,eljen" in „evviva" nasproti. Najslabeje godila se je pa Starčevičancem. Zapuščajoče volišče, jih je nepopis-Ijiva mačja godba spremljala, in žvižgali so jim, da je že ostudno postajalo. Tako izraževanje osobne naklonjenosti na javnem prostoru pri izvrševanji političnih državljanskih dolžnosti zasluži pač ojstre graje. DomaČe novice. (Deželni shor JiranjsJci) je svoje letošnje zborovanje sklenil danes popoludne ob 72 3- ^r® s trikratnimi slava-, živio- in hoch-klici na presvitlega cesarja. Na dnevnem redu je bil med drugimi tudi predlog g. dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega, da bi se blaznica Studenec odvzela preskrbljevanji z živežem in drugo potrebo usmiljenkam ter bi se taisto izročilo deželnemu odboru v lastno režijo. Deželni zbor je dotični predlog zavrgel. {Žalostno sapeli so zvonovi) danes popoludne ob Vž^. uri pri tukajšnjih čč. oo. frančiškanih. Sklenil je časno potovanje č. o. Andrej Kržič, brat č. g. katehetu Kržiču v tukajšnjem nunskem samostanu. Bil je goreč duhovnik, izvrsten in vesten spovednik in jako priljubljen redovnik, kojega bodo mnogo objokovali. Pogreb bo v ponedeljek ob Va^. un popoludne. Bog mu daj večni mir in pokoj. {Za šhidentovsJco Iciiliinjo) zložili so gospodje deželni poslanci pred svojim razhodom 100 gold., ki jih je g. Kersnik izročil msgn. Jeranu. (Vabilo li veselici), ktero priredi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Sent-Vidu nad Ljubljano v nedeljo 26. oktobra 1884 v svojih prostorih. Spored: 1. Nagovor čast. g. predsednika. 2. Petje. 3. Tombola. Začetek ob V2 4. uri popoludne. Vstop prost. K tej veselici najuludneje vabi odbor. (Frobatuni est!) Eavno danes smo čuli na ulici jako zanimiv pogovor dveh mladih „Gašperjev". „Ti, danes sem že zopet dvojko vjel v latinščini". „Prav ti je, kaj si pa tako neumen!" „Kako neumen, kaj morem jaz zato, če me profesor ne mara in mu nisem nikoli zadosti pripravljen; saj veš da mi tudi slovarja manjka." „Kako si bedast; napravi tako kakor jaz. Kedar mi je sila in se dvojke bojim, dregnem le enkrat v nos in takoj imam za polno ruto krvi, ktera me vselej dvojke reši. Vidiš, tako delaj in srečen boš!" (Neh tulcajšni list) v zadnji številki zopet po svoje napada mestni magistrat. Mogoče, da je to kedaj umestno. Ta pot pa se je močno urezal. Kar piše o neki luži v Streliških ulicah, je zelo pretirano, da ne rečem, nepotrebno. Taisti se dalje jezi, da o grdem vremenu ni mogoče pod rotovžem mimo čez stopnjice, ker tam ženske kruh prodajajo. To ni res. Sam sem že večkrat šel čez one stopnjice o takem času, a prometa niso ustavljale prodajalke. Ali nekaj druzega tam promet moti. Tega pa dotični gospod vrednik ni še zapazil. Na stopnjicah rotovških prodajajo tudi prejo in predivo pri lepem in grdem vremenu. Takrat pa res ni mogoče mimo. Cel prostor je zatlačen s predivom in gorje mu, kdor se mora tam skozi motati. Kmalo bi ga kdo ustavil, da je predivo kradel, toliko si ga nabere po obleki. Tii naj kdo pomaga, tii, zelo bi mu bili vsi hvaležni. (BtihovsJce spremembe v GoriSki nadškofiji.) G. g. Jožef Primšar, prvi kaplan v Oirknem, pojde kot vikar v Jageršče; č. g. Anton Brati na, kaplan v Podmelcih, kot tak v Komen. C. g. Janez Ko-košar, dosedanji drugi kaplan v Cirknem, postana. tam prvi kaplan; na njegovo mesto pride novomašuilc i. g. Nikolaj Kocijančič, v Podmelee pa č. g. Janez Berlot, novomašnik. (Dober odgovor.) Te dni je prišla v gostilno pod Eožnikom gospil, zdaj že umrlega nemškutar-skega višjega uradnika s svojo hčerjo in se vsedla na gostilniško klop pred hišo. Gospodinja urno, kot po navadi, priteče in popraša, kaj da gospoda poželi? „Nič", odgovori gospa, ktera glavo malo previsoko nosi, nič, pri Vas je vse za nič, kava, vino, Kokolada, kruh in meso. „Se ve da samo klopi naše so dobre", bil je točni odgovor gospodinje. (Obesil se je) na Ogečah blizo Eimskih toplic v noči 15. oktobra na nekem podu rudokop Janez Hiršel, doma pri Svibnu. Vrv se mu je vtrgala, in našli so ga zjutraj na podnih tleh z zadrgnjenim vratom, in tudi roke je imel zvezane in zamotane. Bil je bolan za zlatenico, in se je par dni tukaj okrog potikal. (Znah časa.) Plemiči gredo za delom, posebno v tehnični stroki. H krati čitamo v uradnem listu, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo grofu Hugonu Henkel v zvezi z drugovi tehnične priprave za zgradbo železnice iz Volšperka na Koroškem do sklepa s c. kr. državno železnico pri Zeltvvegu, Knittelfeidu ali pa Judenburgu za celo leto. Istotako dobil je pravico inženir in zgradbinski podjetnik g. Karol plem. Demuth v zvezi z drugovi tehnično pripravo zgradbe železnice iz Celja po Savinski dolini navzgor za šest mesecev. (Kolera v Avstriji!) Kakor „Slov. Narod" poroča, umrl je ponoči od srede na četrtek v Zadru prvi človek — za kolero! Bil je Lah, ki je z ladijo prišel z Italijanskega po kupčiji v glavno mesto Dalmatinsko. Kaj se bode sedaj zgodilo? Najbrže bodo naši vladni krogi ta slučaj kolere zamolčali — in ladijo v Trst poslali, da bodo tam mogla širiti strašansko pošast! Pozor — merodajni krogi! Prva smrt za kolero nas vse opozarja na nevarnost. Telegrami. Dunaj, 18. oktobra. Deželni zbor dolenje-avstrijski dovolil je, da se pomnoži število poslancev za dva; da se predmestja Dunajska prestavijo v mestno skupino in da se petakarjem da volilna pravica. Braunschweig, 18. oktobra. Vojvoda je umrl ponoči ob na 2. Liverpol, 17. oktobra. Zasačen Oger se piše za Hovanerja. Eekel je, da ni nič hudega mislil; delal je v amerikanskih rudoko-pih, kjer si je dinamita prihranil, ne da bi bil vedel, da je tisto prepovedano. Kahira, 18. oktobra. Gfordon se je vkvar-jal na 6. t. m. pred Shendi Metamineh, kamor je bombe vsipal in se ga je polastil. Tuj C i. 16. oktobra. Pri Maliči: Itenrik Dafh, zasebnik, iz Londona. — Kari Frledl, inženir; Alojzij VVetzel, trgovec; S. Dessau, trgovec; Oton Hochhauser, trg. pot.; Adolf Hoffer, trg. pot., vsi z Dunaja. — Lovrenc VVillig, trg. pot., iz Warnsdorfa. Pri Južnem kolodvoru: F. Kolim, trg. pot., iz Hamburga. — Pater Jurij, trapist, iz Zavrlia. DnnajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 18. oktobra. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 90 kr. Sreberna „ „ „ „ . avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije..... London ..... Srebro ..... Ces. cekini..... Francoski napoleond. . Nemške marke .... IVaziiifiiiilo. Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je 15. t. iii. ri-«!x-n1i za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr. J. pl. lekar „pri zlatem samorogu", priporoma iii razpošilja s poštnim povzetjem .^liirijaceljske kapljice za želodec. kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: niaukaiijo slasti pri jedi, slab želodec, urtlk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobCi, ki-6 v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezui ua vra-uici, na jetriii in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tuoatov samo 8 gold. Svai-ilo! Opozarjamo, da so tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk<5czj -ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper jjro-iin ter revmatizem, trganje po udih, bolečiite v križi ter živcih, oteklino, otrpncle ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cretu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. "Mit Gospodu J. pl. Trukoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi siluo trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličer protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeii, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. MaliCev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (29) posestnik v Šmarji p. Celji. PMMl žBliiii siroii Iraijsli, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. PomiihljeTO (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. GO kr. Saliciliia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. Ic. i>riv., ne smele bi se v nijednem gos jodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu , otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. izvrstna homeopatična zavila se pri nas zmirom frišne dobivajo. '^Hl Naročila s dežele izvrše se talcoj T lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, ua kterih .so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo. 100 podobic veljti 3 gl. I ti-J. J r. ^piiiii: y. ;^iiiiiniiiiiitmnmir?niiiiiill.....iumuu:'jLm,..yi^...... Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča že nadalje kroj ač, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (8)