Ljubljana, petek 17« marca 1939 Cena t Din Upravmstvo t-jubijana, tumlljeva 6 — reJefoD št 8122 3123. 3124, 8126 3126. Inseratni xi<1elek: Ljubljana Selen« burgova ul - Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 1. Telefon St 2456 Podružnica Cel le Kocenova ulica S. — Telefon 9t 190 Račun) ort pošt ček zavodih: Ljub* i Jana 31. 11 842. Praga ftislo Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefon 3122. 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 1. telefon St. 2455, Celje. StrossmayerJeva ulica Stev 1, telefon St 65 Rokopis) se ae vračajo Tudi Slouaška ie postala nemški protektorat Začasna Predsednik slovaške vlade Tiso je naprosil Hitlerja, naj vzame tudi Slovaško pod svojo zaščito - V Pragi je Hitler podpisal sklep o ureditvi državnopravnega odnošaja češke in Moravske Praga, 16 marca. A A. (DNB). Pred-jsednik slovaške vlade Tiso je poslal voditelju rajha tole brzojavko: V popolnem zaupanju v vas kot voditelja rajha »n državnega kancelarja »e slovaška država postavlja pod vaše varstvo. Slovaška država vas prosi, da prevzamete to varstvo. Voditelj rajha Hitler je odgovoril: Potrjujem sprejem vaše brzojavke in prevzamem v varstvo slovaško državo. London, 16. marca. A A. Reuter poroča iz Berlina: V zvezi z uvedbo nem-iSkega protektorata nad Slovaško s.^ se izveuele tele podrobnosti: Protektorat bo imel v svojih rokah splošno upravo in notranjo varnost. Slovaška bo prišla v nemški carinski sistem. Nadaljnje podrobnosti c ureditvi protektorata in o njegovem razmer ju do rajha bo predpisal nemški notra< nji minister Frick. Zaseba po nemški vojski Pariz, 16. marca. AA Ha vas: Zdi se, da vlada nemškega rajha še vedno ni sprejela končnega sklepa glede ukrepov, ki jih bo storila v zvezi s prošnjo, katero je dr. Tiso poslal Nemčiji, naj prevzame pokro- viteljstvo nad Slovaško. Treba pa je vsekakor pričakovati, da bodo v Slovaško vkorakale nemške čete. To mislijo tudi radi tega, ker je dr. Tiso že včeraj ukazal vsem oddelkom Hlinkove garde, da prijateljsko sprejmejo nemško vojsko in da se stavijo na razpolago pristojnim nemškim poveljnikom. Praga, 16 marca. AA Reuter: Več manjših nemških oddelkov je danes vkorakalo na Slovaško, a samo ob moravski meji, da bodo skupaj s Hlinkovo gardo branili prebivalstvo. Madžarska in Slovaška Budimpešta, 16. marca. A A. (MTI). Madžarski konzul v Bratislavi Petrovics je včeraj obiskal zunanjega ministra Durčan-skega v zvezi z ustanovitvijo neodvisne Slovaške Ob tej priložnosti je konzul sporočil slovaškemu zunanjemu ministru, da misli madžarska vlada prav v kratkem ustanoviti v Bratislavi svoje poslaništvo. Dalje je Petrovics izjavil Durčanskemu. da bo Madžarska spoštovala slovaško mejo in izrekel upanje, da bo med madžarsko in slovaško vlade vladala dobra soseščina Slovaška zahvala Hitlerju Praga, 16. marca. L šef slovaške propagande Mach je imel včeraj po radiu govor. v katerem se je Hitlerju zahvalil za izkazano pomoč. Položaj češke In Moravske v okviru Nemčije Obe deželi ostaneta zaenkrat skupaj — Imeli bosta avtonomno vlado z omejenim delokrogom — Zunanje zadeve, vojsko, carine in promet upravlja nemška vlada Pravice predstavnika nemške vlade Praga, 16. marca. AA. (DNB) Fuh-rer (vodja) in državni kancelar Adolf Hitler je danes podpisal v Hradčanih naslednji odlok o protektoratu nad Češko in Moravsko: Utemeljitev aneks!je »Češkomoravske dežele so tisoč let spadale v prostor nemškega naroda, {z zgodovinskega okvira so jih z nasiljem ter nespametno in samovoljno iztrgali. Z njihovo vključitvijo v umetno češkoslovaško tvorbo je nastalo ognjišče stalnih nemirov Od leta do leta je naraščala nevarnost, da bo kakor že velikokrat v preteklosti vstala iz teh krajev velikanska nevarnost za evropski mir, kajti Češkoslovaški in njenim oblastnikom se ni posrečilo razumno urediti skupno življenje narodnosti, ki so jih samovoljno vključili v te meje, ter tako ustvariti in ohraniti željo /seb prizadetih za ohranitev skupne države. S tem je ta država dokazala svojo življenjsko nesposobnost in zato je zdaj tudi doživela svoj dejanski razpad. Toda Nemčija ne more dovoliti, da bi se nadaljevale stalne motnje v teh krajih, tako zelo važnih ne samo za njen lastni mir in za njeno lastno varnost, temveč tudi za splošni mir in za splošno varnost. Prej ali pozneje bi imela Nemčija kot država, ki je po zgodovini in zemljepisnem položaju najbolj prizadeta, nositi kar najtežje posledice zaradi takšnih razmer. Zato je Nemčija samo ustregla imperativni potrebi samoohranitve, ko je sklenila odločno spremeniti razmere v Srednji Evropi in ukreniti vse potrebno. Kajti Nemčija je v svoji tisočletni zgodovinski preteklosti že dokazala, da je po svoji velikosti in po lastnostih nemškega naroda edina poklicana rešiti te naloge. Poln iskrene želje, da bi služila resničnim interesom narodov, ki prebivajo v tem prostoru ter zagotovila nacionalno samobitnost nemškega in češkega naroda v službi miru in socialni blaginji, predpisujem v imenu Nemčije kot osnovo za bodoče skupno življenje prebivalcev teh krajev naslednjo ureditev: Češkomoravski protektorat kot sestavni del Nemčije CL 1. Pokrajine bivše češkoslovaške republike, ki so jih nemške čete zasedle v marcu 1939, tvorijo sestavni del nemškega ozemlja in stopajo pod imenom češkomoravskega protektorata pod njegovo varstvo. Če bi to zahtevali interesi obrambe države, bo voditelj rajha izdal za posamezne dele teh pokrajin drugačne odloke. čl. 2. Prebivalci protektorata nemške narodnosti postanejo nemški državljani v smislu zakona o državljanstvu •d septembra 1935. Zato veljajo zanje tudi zakonska določila o zaščiti nemške krvi in nemške časti ter so podrejeni nemškemu sodstvu. Ostali prebivalci Češke in Moravske postanejo državljani češkomoravskega protektorata. Čl. 3. Češkomoravski protektorat je avtonomen in se sam upravlja. Državno oblast, ki mu gre v mejah protektorata, izvršuje v skladu s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi potrebami rajha. To oblast vrši preko lastnih organov, lastnih uradov in lastnih uradnikov. Čl. 4. Vrhovni poglavar avtonomne uprave češkomoravskega protektorata je deležen varstva in častnih pravic, ki gredo državnim poglavarjem. Vrhovni poglavar protektorata mora za izvrševanje svoje oblasti uživati zaupanje rajha in državnega kanclerja. »Protektor rajha" kot vrhovna oblast ČL 5. Kot varuha interesov rajha imenuje fiihrer protektorja rajha. Sedež tega protektorja je Praga. Protektor rajha ima kot zastopnik fuhrerja in pooblaščenec nemške vlade nalogo skrbeti, da se spoštujejo smernice, ki jih izdaja fiihrer. Protektor rajha potrdi imenovanje članov vlade protektorata. Ze izdano potrdilo se lahko prekliče. Protektor rajha ima pravico zahtevati informacije o vseh ukrepih vlade češkomoravskega protektorata in daje vladi nasvete. Dalje ima pravico veta proti ukrepom vlade, o katerih misli, da bi mogle biti škodljive rajhu. Če bi videl, da bi kakšno zavlačevanje utegnilo biti nevarno, lahko sam izda odloke, ki so v splošnem interesu. eČ protektor rajha vloži veto proti čemu, se ima »bjava zakonov, uredb in drugih pravnih predpisov ali sklepov upravnih oblasti in izvedba veljavnih sodnih razsodb odložiti. Skupne in avtonomne zadeve Čl. 6. Za zunanje zadeve protektorata, zlasti o varstvu njegovih državljanov v tujini se briga rajh. Rajh bo vodil zunanje zadeve tako, kakor zahtevajo skupni interesi. Protektorat bo imel pri nemški vladi svojega zastopnika, ki bo imel naslov poslanika. Čl. 7. Rajh bo nudil protektoratu vojaško varstvo. Pri izvrševanju tega var stva bo rajh v mejah protektorata vzdrževal vojaške posadke in vojaške naprave. Protektorat bo imel pravico ustanoviti lastne enote za vzdrževanje notranjega reda in varnosti. Ureditev, številčno stanje in oborožbo teh enot bo predpisala nemška vlada. čl. 8. Promet, pošta in brzojav bodo pod neposrednim nadzorstvom nemške vlade. Čl. 9. Protektorat spada t sistem nemških carin pod njegovo carinsko suverenost. Čl. 10. Do nadaljnjega bo kot zakonito plačilno sredstvo veljala poleg marke tudi krona. Razmerje med '»be.ua valutama bo predpisala nemška vlada. Čl. U. Rajh lahko predpit pravne določbe, ki bodo veljale za protektorat, v kolikor bodo to zahtevale skupne koristi. Če bo obstajala skupna potreba, bo rajh lahko vzel v lastne roke razne upravne panoge protektorata in imenoval zanje oblastva, ki bodo podrejena neposredno nemški vladi. Nemška vlada lahko izda vse ukrepe, potrebne za ohranitev in varnosti Čl. 12. Pozitivno pravo, veljavno danes na Češkem in Moravskem ostane v veljavi, v kolikor se njegova določil* ne križajo s prevzemom nemškega varstva nad protektoratom. Čl. 13. Notranji minister rajha bo sporazumno z drugimi prizadetimi mi-nistii rajha izdal vse pravne in upravne prednise za izvedbo teh sMepov in za-stran morebiti potrebnih dopolnil.« Posveti na Hradčanih Kako je nastala uredba o položaju češke in Moravske v okviru Nemčjje Praga, 16 marca. br. Kancelar Hitler se je nastanil snoči po svojem prihodu na Hradčanih, s katerih je za-vihrala njegova standarta. Pozno v noč se je posvetoval z zunanjim ministrom Ribben tropom, s Hen einom in Biircklom in drugimi sodelavci. K sodelovanju so bili pritegnjeni tudi nekateri nemški državno-pravni izvedenci. Razpravljali so o ureditvi državno-pravnega položaja Češke in Moravske v okviru Nemčije. Danes dopo'dne so se ta posvetovanja nadaljevala Zunanji minister Rib-bentrop je stopil večkrat v felefonski stik s predstavniki češke vlade. Okrog poldneva je bilo delo končano. Držav-nopravni strokovnjaki so dali dokumentu dokončno formulacijo, nakar je zunanji minister Ribbentrop ob 13. z balkona prezidentsk^ palače na Hradčanih prečital Hitlerjevo uredbo o dr-žavnopravnem položaju Češke in Moravske kot protektoratskeg ozemlja Nemčije. Službeno sporočilo prezidentu Hachi Praga, 16. marca. h. Ob 13 45 je nemški zunanji minister Ribbentrop v spremstvu šefa protokola nemškega zunanjega mi. nistrstva obiskal prezidenta republike dr Hacho ter mu izročil besedilo prog'asa kancelarja Hitlerja o bodočem državno, pravnem razmerju češke in Moravske Sprejemi pri Hitlerju na Hradčanih Praga. 16. marca, o Kancelar Hitler it danes opoldne na Hradčanih sprejel pra škega župana dr. Klapko, zastopnika pr« ških Nemcev dr. Pfitznerja in zastopnika nemških jezikovnih otokov na Češkem Wa welko Nadalje je sprejel generala Gajdo in dosedanjega predsednika češkoslovaške republike fi imel svoje najmočnejše duhovno oporišče. Zavrnitev vesti belgijske uradne agencije Berlin, 16. marca. AA. (DNB). Agencija Belga je poročala, da je miroljubna | ureditev češkega problema samo uvod in ' priprava za nemški nastop proti zapadu. Te vesti so v Berlinu najodločneje zavrnili. V berlinskih političnih krogih izjavljajo. da je vest agencije Belge zloben manever. V Berlinu pravijo dalje, da je bil češki problem problem posebne vrste da se torej ne more spravljati v zvezo z dozdevnimi nemškimi nameni proti Zapadu. To izmišljeno vest so razširili, kakor da izvira iz nemških krogov To je očiten dokaz slabe volje posebno če se upošteva nemška izjava o Belgiji ;n Švici ter fran-cosko-nemška in angleško-nemška izjava o ohranitvi miru. Vest agencije Belge je treba zavrniti kar najodločneje kot poskus kaljenja popolnoma čistega položaja. Nemški odgovori zapadnemu tfcku Berlin, 16 marca AA. (DNB). časopisje se bavi s komentarji tujih listov o priliki ustanovitve avtonomnih pokrajin češke in Moravske. »Deutsche AUgemeine Zeitung« naglaša da angleško in francosko časopisje govori o nekak: revoluciji, ki da so jo Nemci izvedli, ko so opustili teorijo o narodih in rasah. Angleško in francosko časopisje poudarja da so Nemoi s tem ovrgli svoje lastne teorije. Omenjeni nemški list pa pravi da je tolmačenje angleških in francoskih časopisov čisto napačno in da ne odgovarja stvarnosti češki narod je dobil svojo avtonomijo in češka kot avtonomna pokrajina je storila edino to. da se je postavila pod varstvo velikega nemškega rajha. Češki narod uživa resnično avtonomijo, ono avtonomijo, ki so jo preje Slovaki in Nemci imeli samo na papirju. »Berliner Borsen Zeitung« govori o stabilizaciji razmer in odnošajev med Nemci in Čehi ter poudarja, da današnji sklepi voditelja nemškega rajha o protektoratu popolnoma urejajo te odno;e. List zatem zavrača gotove opazke v tujem časopsju na račun Nemčije, in pravi, da so zaščiteni življenski interesi češkega naroda. Italijanski odmevi Rim, 16. marca. AA. Štefani: »G:orna?e d" Italia« objavlja uvodnik, ki ga je napisal Virgino Gayda in v kateiem pravi, da so najnovejše spremembe v Srednji Evropi na eni strani v sk"adu z načelom samoodločbe narodov, na drugi strani pa s stvarnimi potrebami gospodarskega živ. ljenja. To ve'ja tudi za priključitev Kar. patske Ukrajine k Madžarski. Poleg tega stoji v članku tudi zapisano, da okrepitev položaja Nemčije v Podunavju >be-nem pomeni okrepitev osi Rim-Berlin, ki je to ostane neomajna podlaga 'talijanske zunanje poMtike Današnja »Tribuna« v članku o najnovejših dogodkih v Srednji E vre p j med dru?!an pravi, da so ti dogodki logična pos.edica zg>dovinslke kontinuitete in mednarodne pravice. Na koncu pravi: »V skladu s svojimi lastnimi interesi in splošnimi interesi Evrope Italija brez kakšne zaskrbljenosti spremlja nadaljni potek teh dogodkov«. »Lavoro Fascista« poleg drugega pra. vi: Mussolinljeva Italija se iskreno veseli irapehov svojih prijateljev Nemcev in čaka tudi na lastne nove uspehe«. Medsebojna obvestila v Budimpešti Budimpešta, 16. marca. AA. (Štefani). Nemški poslanik v Budimpešti je izrodi danes noto nemške vlade madžarski vladi, noto, ki opisuje razmere, pod katerimi so se Čehi zatekli pod zaščito nemškega rajha in pod katerimi so bili podvzeti koraki za izvedbo te zaščite. M;nister grof Csaky je o priliki prejema te note nemškemu poslaniku v Budimpešti izročil pozdrav« za nemškega kancelarja Hitlerja, prisrčne čestitke regenta Horthyja, kakor tudi najlepše želje madžarske vlade nemški vladi in prijateljskemu nemškemu narodu. Zatem je zunanji minister grof Csaky obvestil nemškega poslanika, da je madžarska vlada sprejela prošnje Šefov in naroda Karpatske Ukrajine ter izvedla zasedbo teh pokrajin. Grof Csaky je pripomnil Se, da je o tem obvestil istočasno tudi italijansko in ostale sosedne vlade. Obvestilo japonske vlade Tokio, 16. marca. AA. Nemški poslanik je danes dopoldne obiskal zunanje ministrstvo. Pravijo, da je pri tej priložnosti popisal vzroke in rezultate zasedbe ČSR po nemških četah ter pojasnil komunike, ki je izšel 15. marca v Berlinu o proglasitvi nemškega protektorata nad Čehi. Obnova nemškega voznega parka Berlin, 16. marca. AA. Uprava nemških državnih železnic je objavila danes načrt za temeljito obnovo voznega parka, ki bo izvršen do 1. 1943. in določa nabavko 6.000 novih lokomotiv, 10.000 potniških vagonov, 112.000 tovornih vagonov in furgonov in 17.300 avtobusov in motornih vozil s prikolicami. J Madžarska proglaša priključitev Podkarpatja Sporočilo vlade v parlamentu — Obljuba avtonomije Utemeljitev zasedbe Budimpešta, 16. marca. AA. (MTI) Predsednik madžarske vlade Teleky je na današnji seji poslanske zbornice podal tole izjavo: »Zadnje tedne so se ponovile ob ma-džarsko-ukrajinski meji, posebno ob demarkacijski črti provokacije, ki so bile zadnje dni še posebno pogoste. Radi razpada češkoslovaške države in rad) anarhije, ki je nastala, je bilo potrebno storiti politične in vojaške ukrepe radi zaščite interesov naroda v Karpatski Ukrajini, ki v svoji duši nikdar ni bil proti nam Bilo je tudi potrebno braniti interese Madžarske. Upravitelji Karpatske Ukrajine in ljudstvo v tej pokrajini so poslali včeraj in danes madžarski vlado prošnjo, naj takoj zasede pokrajino, v kateri živi narod Karpatske Ukrajine. Madžarska vlada je odgovorila na te prošnje in zapove-dala madžarski vojski, naj zavzame vso Karpatsko Ukrajino. Madžarska vojska je takšna, da lahko hitro zavzame to pokrajino in pri svojem prodiranju ni naletela na noben napad ali poskus odpora Moremo pričakovati, da bo zasedba tepa ozemlja končana brez prelivanja krvi in da bo v deželi v kratkem zavladal spet popoln mir Ni potrebno naglašati. da prodiranje madžarske vojske v ničemer ne ogroža ozemlja sosednjih držav in njihovih interesov, ki jih imajo sosednje države ob meji. Vojska je dobila ukaz. naj se izogiba vsemu, kar bi moglo kršiti sledico kršitev sosednjih držav S tem, interese sosednjih držav. S tem, da je madžarska vojska zavzela Karpatsko Ukrajino, je vrnila domovini pokrajino, v kateri imajo Madžari življenjske interese in ki je tisoč let pripadala Madžarski. Ta pokrajina bo imela svojo avton-.mijo. Smatram, da bo naš sklep, čigar podrobnosti bodo sporočene parlamentu. sprejet od parlamenta in od vsega madžarskega naroda V tem tre-nu'- j naša hrabra voiska prodira in ves madžarski narod pošilja pozdrave narodu v Karpatski Ukrajini, ki bo v kratkem osvobojen.« Poslanska zbornica je po teh izjavah grofu Telekyju priredila navdušene ovacije. London, 16. marca. A A. Reuter poroča iz Budimpešte: Zunanji minister Csaky je izjavil na današnji seji parlamenta, da bo Karpatska Ukrajina dobila popolno avtonomijo. Minister je iodal, da madžarske čete zasedajo vse szumlje te pokrajine, tako da bo tod 'ekla spet stara madžarska meja. Csakyjev govor so nekajkrat preki-lile viharne ovacije. Po končanem govoru zunanjega ministra je parlament na predlog svojega predsednika sklenil v znak veselja nad tem dogodkom prekiniti sejo za 10 minut. Madžarska se odreka vsaki nadaljnji revizijski zahtevi ? Budimpešta, 16. marca. w. K današnji izjavi grofa Telekyja v madžarski poslanski zbornci je obiavil »Pester Lloyd« oči-vidno nspiriran članek, da je neizpremen-ljiv sklep Madžarske izpolniti veliko poli tično nalogo v Interesu podkarpatsko-ukrajnskega prebivalstva na podlagi samoodločbe More se upravičeno upati, da bo dosežen postavljen cilj brez motenj v prijateljskih odnošajih s sosedi. Na dan. ko bodo hon vedske čete dosegle poljsko mejo in razvile rdečo-brlo-zeleno zastavo na karpatskem grebenu bo prišel trenutek. ko bo madžarska vlada trdno odločena proglasila, da bo spoštovala vse meje sosednih držav, pa tudi zavarovala kor'sti naibliže prizadet;h v vseh njihovih zahtevah. V okviru madžarske države bo dobilo prebivalstvo Podkarpatske Ukrajine samostojno upravo v polni meri. Pristanek Nemčije Pariz. 16 m?rca Po vesteh iz Berlina je nemška vlada končno prepusMla P^d^r-patsVo Rusijo Madžarom, da !o zasedejo. Po najnovejših porrči'ih so oddelki madžarske vojske že doseeli n-Mi-ko mejo. Madžarsk' ministrski nreds"dnik grof Te-lekv je takoj po prejemu tega obvestila pr^al H:t'erju brzojavko, v kateri mu sporoča to m^d?ar=ko i>vr$°no deistvo in ga ^a^ot^vlia da bo Madžarska podkarp^t-skim Fusom priznala v svojem okviru avtonomijo. Du^rodrosli rozdovl BudimoeSfa. 16 marca AA (Štefani) Li sti poudarjajo da bo no priključitvi Kar-natske Uk-ajine k Madžarski dobila madžarska drživa v svoio posest tudi velike solarne in obSirne gozdove. Ukrajinsko slovo od Nasprotujoče si vesti o bojih v Pcikarpatski Rusiji Varšava, 16. marca o. Po vesteh iz Chusta so se v pretekli noči še v raznih krajih Podkarpatske Rusije razvijale hude borbe med madžarsko vojsko in ukrajinskimi sičevci. Na obeh straneh so bile izgube zelo velike, češka vojska se um ka deloma proti Slovaški, deloma proti Ru-muniji, deloma proti Poljski, češkoslovaško vojaštvo, ki je prestopilo poljsko mejo. je bilo takoj razoroženo. Po vesteh iz Budimpešte so se davi boji nadaljevali, vendar je bil odpor Ukrajincev že strt. Najhujši spopad Je bil včeraj popoldne med 36. češkim polkom in neko madžarsko divizijo v bližini Svaljeva. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Radi silne premoči je Madžarom uspelo zavzeti vas in potisniti Čehe proti zapadu. Davi je padel Chust. V opoldanskih urah so prispeli prvi oddelki madžarske vojske na poljsko mejo Del madžarske vojske pa še zmerom prodira vzdolž železniške proge iz Mukačeva proti Lvovu. Varšava, 16. marca AA (Havas) Po poročilih iz madžarskega vira teko razgovori med poveljniki čeških in madžarskih čet v Karpatski Ukrajini Madžarske čete so ponoči prodrle do 20 km cd poljske meje Po poročilih iz istega vira nadaljujejo madžarske čete svoje prodiranje in so zavzele že več ko 100 občin. Berlin. 16. marca. AA. (Reuter): Tu so dobili poročila, da so Madžari zavzeli okolico Chusta. Madžarsko prodiranje otežko-ča odpor ukrajinskih prostovoljcev. Praga, 16 marca. AA (Štefani) Po poročilih iz verodostojnega vira so Madžari danes dopoldne prodrli v b'ižino nekaj kilometrov od Chusta. Msgr. Vološin, predsednik ukrajinske vlade in drugi nrn'stri so zapustili prestolnico in se odpeljali proti Rumuniji. Pariz, 16. marca AA. Havas poroča iz Berlina: Ukrajinski tisk. vni urad v Berlinu poroča: Vrhovni poveljnik ukrajinske nacionalistične vojske Ivan Raman je ob- javil sporočilo o stanju na ukraj!nski fronti. Poročilo pravi, da teče madžarsko-ukrajinska fronta osem kilometrov od črte Chust—Iršava—K nadnvo in 2 km Dred Pe-rečinom Komunike pravi dalje, da se boj za svobodo Karpatske Ukrajine nadaljuje Kaj je s Prchalo Bratislava, 16 marca. AA. (Havas). General Prhala je sporočil po telefonu iz Chusta, da je prog asil češkoslovaško vojsko v karpatski Ukrajini kot sestavni de) nemške vejske ,ker sta češka in Moravska uradno prišli pod Nemčijo. O tem sklepu je general Prhala obvestil Budimpešto. Po poročilu iz ukrajinskega vira so se Madžari premis'ili, da bi z napadom na Čehe napadli tudi nemško vojsko in so se umaknili iz Podkarpatske Ukrajine Volušin pribežal v Rumunijo Bukarešta, 16 marca AA (Štefani): Dopoldne ob 10.50 se je pripeljal v Satumare, glavno mesto severne Transilvanije, bivši predsednik karpat-sko-ukrajinske vlade msgr. Vološin v družbi več svoj'h prijateljev. Rumun-ska oblastva so jim dovolila prehod v Rumunijo. Dalje poročajo, da so veliki oddelki češkoslovaške vojske zapustili Karpatsko Ukrajino in prekoračili ru-munsko mejo. Rumuni so jih razorožili. Bukarešta, 16. marca. A A. Agencija Rador objavlja poročilo, da je neki podčastnik bivše karpatsko-ukraj nske vojske poskušal Izvršiti atentat na Vološina v trenutku, ko je šel na ob sk k ukrajinskemu nadškofu v Sigetu. Podčastnika so aretirali preden je mogel izvršiti svojo namero. Praga, 16. marca b. Današnji praški lis+i objavljajo brzojavko, ki Jo je poslal bivši predsednik avtonomne pedkarpatske vlade msgr. Vološin zunanjemu ministru dr. Chvalkovskemu. Brzojavka se glasi: »V imenu vlade Karpatske Ukrajine obveščam, da nam spričo proglasitve samostojnosti Slovaške ni bilo več mogoče ostati v federaciji Češko-Slovaške Istočasno se vam vlada Karpatske Ukrajine zahvaljuje za dvajsetletno sodelovanje, ki nam je pomagalo k dvigu naše narodne zavesti in k našemu kulturnemu razvoju.« Češki listi objavljajo to zahvalo s posebnim zadoščenjem, saj je znano, da se Slovaki celo ob odcepitvi niso mogli Izogniti napadom na češki narod. Seja francoske vlade Pariz, 16. marca AA Seja francoske vlade bo jutri. Predsedoval ji bo predsednik republike Lebrun. Na zahtevo predsednika vlade je skupščina sklenila razpravljati jutri popoldne I in morebiti tudi še v soboto o interpelacijah. ki so bile vložene v zvezi z zunanjo politika Daladier gre v Londoi? London, 16. marca. AA. Reuter. V poučenih krogih nimajo še nobenega poročila o tem. da bi bil predsednik francoske vlade Daladier dobil vabilo, naj pride v London. Vendar pa v prlstojn h krogih izjavljajo. da ni dvoma, da bo Daladier dobrodošel gost, če bo spremljal predsednika francoske republike o priliki njrgovega obiska pri br tanskem kralju, ne glede na to. da je dosedanji program določal, da bo predsednika spremljal samo zunanji m-nister Bonnet. V zvezi s tem Izjavljajo da bodo državniki, ki bodo spremljali predsednika republ ke, veljali za zasebne goste. a kljub temu nI dvoma, da se bodo pri tej priložnosti vršili tudi politični razgovori. London, 16. marca. AA. Reuter. Danes dopoldne so poklicali v zunan je ministrstvo francoskega poslanika Corbina. Za njim je bil v zunanjem ministrstvu bivši češkoslovaški odpravnik poslov I 'sicki. Ameriška vprašanja Nemčiji Washington, 16. marca. A A. (Stefa ni): Vlada USA je zahtevala od nemške vlade informacije zastran napovedanega protektorata Nemčije nad Češko in Moravsko in zastran poroštev ameriškim državljanom, živečim v ČSR. Prav tako je vlada zahtevala od Nemčije, da se izreče glede svojih namer glede vračanja češkoslovaških povojnih dolgov Ameriki. Nemci prevzeli čsL poslaništvo v Rimu Rim, 16. marca. AA. (DNB). V zvezi z objavi jen jem Hitlerjevega proglasa, ki se nanaša na protektorat češke ln Moravske, je nemški veleposlanik Mackensen prevzel danes dopoldne poslopje bivšega češkoslovaškega poslaništva ter njegeve posle. Likvidacija sovjetskega poslaništva Varšava. 16. marca. AA. (DNB). »Ex-press Porany« je izvedel iz Prage, da je sovjetsko poslaništvo v Pragi l.kvid ralo vse svoje zadeve še pred prihodom nemških čet. Poslan ške arhive so s tovornimi avtomobili odpeljali iz Prage. Beneš ne daje nikaklh izjav Chicago, 16. marca. AA. Štefani. Na vsa vprašanja novinarjev, kaj misli o noložaju, je bivši predsedn k češkoslovaške republike ~emo pa mirnr smatrati, da je angleška mornarica danes tako močna da more biti kos kakršnikoli sovražni koaliciji. V nadaljnjem delu svojega ekspozeja je Shakespeare govoril o usposobijanju častnikov trgovske morname za rezervne častnike vojne mornarice, o izpopolnitvi angleškega orožja za uničevanje podmornic n o drugem. Klajpeda hoče k Nemčiji Možnost skorajšnje priključitve klajpedskega ozemlja k Veliki Nemčiji Klajpeda, 16. marca. o. Priključek klajpedskega področja k Nemčiji se pričakuje vsak čas Tc potrjujejo tudi programatske izjave, ki jih je dal vodja klajpedskih Nemcev dr. Neumann na seji nemške stranke in v katerih je naglašal. da je bi la samoodločbena pravica nemškega naroda v Klajpedi najtež;e prekršena, ko je bila Klajpeda po versajski pogodbi odtrgana od Nemčije Litovska vlada je vrh tega tudi pozneje vedno znova kršila avtonomni statut klajpedskih Nemcev. Dr Neumann je napoved*! ukrepe za katere je bil pooblaščen od nemškega prebivalstva v Klajpedi. Kovno, 16. marca. AA. Po klajpedskih ulicah korakajo danes sprevodi uniformiranih narodn h socialistov. Povsod vise zastave s kljukastim križem. Rim, 16 marca A A Štefani poroča iz Londona Po vesteh iz Kovna je klajped-ska pokrajinska vlada sklenila sklicati kla:pedski zbor za 25 marec. Pričakujejo, da bo ta zbor na svojem zasedanju izglasoval najširša pooblastila voditelju klajpedskih narodnih socialistov Neumannn. Sklicanje deželnega zbora Klajpeda, 16. marca AA Litovski guverner je sporočil predsedniku klalpedske-ga direktorija da bo sklical deželni zbor na zasedanje dne 25. marca. Koncentracijska vlada v Franciji na obzorju ? Pogajanja za sestavo vlade narodne sloge, ki bi uživala splošno zaupanje Pariz, 16. marca. o. V političnih krogih so se danes razširile vesti o pogajanjih za razširjenje francoske vlade. Parlamentarne frakcije naj bi se zedinile za sestavo vlade narodne sloge na najširši osnovi, ki bi imela popolno avtoriteto, ki je nujno potrebna baš v sedanjem kritičnem času. Pariz, 16 marca. AA. (Havas). V poslanskem odboru za zunanje zadeve je na snočnjl seji govoril bivši predsednik vlade Flandin o interpelacijah, nato je pa ostro kritiziral vse ki širijo vojno psihozo. Flandin misli, da Je sodelovanje z Veliko Britanijo najboljše poroštvo za ohranitev miru. Dodal je da vlada ne more voditi nobene druge politike nego politiko splošnega miru. Zunanji minister Bonnet je navedel podatke o nedavno sklenjenih pogodbah za še večje sodelovanje na vojaško-lndustrij-skem polju med Veliko Britanijo in Francijo ter orisa) ukrepe v Tunisu in Somaliji. Na seji se je pripetilo več incidentov. Na hodnikih poslanske zbornice izražajo željo, naj bi se vendar že končala vsa dosedanja nesoglasja tn združile vse zdrave narodne sile, kakor to zahteva sedanji zunanji položaj. Danes se je sestal senatni odbor za letalstvo in je sog'asno sprejel poročilo o predlogu za povečanje proizvodnje v letalski Industriji. Odbor je pooblastil svojega predsednika, da obiSče predsednika vlade ln se z njim posvetuje o nujnih ukrepih, ki jih je treba storiti. Lebrunov obisk v Londonu Pariz, 16 marca, o Priprave za uraunl obisk prezidenta francoske republike Le-bruna v Londonu bodo v kratkem končane. Prezidenta Lebruna in njegovo gospo bodo spremljali trije ministri vojaških re-sorov. Francoski državniki bodo Imeli v Londonu važne razgovore z angleškimi ministri za vojsko, mornarico in letalstvo. Kakor zatrjujejo se bo ob tej priliki zaključilo najtesnejše vojaško sodelovanje med Francijo la Anglijo. Angleški načrt o ureditvi Palestine Londonska palestinska konferenca bo najbrže že prihodnji teden zaključena Praški »Venkov« o vključitvi v Nemčija Praga, 16. marca. b. Današnji praški listi objavljajo z velikimi naslovi čez celo prvo stran, da je »kancelar Hitler sprejel češki narod pod okrilje nemškega rajha« in da mu je »zagotovil avtonomni razvoj narodnega življenja in njegovo samobitnost«. Le redni listi objavljajo razen uradnih poročil tudi svoj komentar. Med temi je »Venkov«. ki piše med drugim: »Potlačiti čustva, dati razumu nadvlado nad vso osebnostjo ln nad vsemi dejanji ter v železni samoodpovedi sprejeti dan položaj, izpolnjevati odredbe in zakone, je sedaj edini ukaz, ki si ga mora dati sleherni član češkega naroda kot posameznik, kajti samo tako se bo mogel češki narod kot celota rešiti v prihodnjih dneh Naš narod zna biti železno discipliniran To je pokazal že v vseh dneh. ki so sle-d:li krizi 9. marca. Na posebno manife-stativen način pa je to pokazal ob priho du nemške vojske, ob zasedbi čeških kra jev in mest. Položaj ki ga nekatere male skupine niso mogle doumeti niti po mona-kovski niti po dunajski odločitvi, je sedai vsakemu popolnoma jasen. Ne bilo bi moško. ako bi ljudje JokaM. To je sedaj odveč in bi moglo samo škodovan naši na rodni stvari, ako bi se sedaj z besedami ali z dejanji upirali danemu položaju. Smo adsav narod, delati ln ustvarjati na vseh področjih, zato se bomo v vseh okol-nostih znašli v tem svojem delu in ustvarjanju. Prezident dr. Hacha je izročil usodo češkega naroda v roke kancelarja Hitlerja s polnim zaupanjem. Odločitev predsedn ka dr. Hache je obvezna za ves češk: narod, ona veže nas vse. Smo pod protek-toratom nemškega raiha in se moramo zavedati vseh posledic tega našega položaja Ne želimo pozivati naroda k miru ln uvidevnosti ker je to samo po sebi razumljiva stvar in bi vsako nasprotovanje pomen lo našo narodno nesrečo. Razumni in pametni Čeh ve. kaj mu je sedaj storiti Ves narod sprejema novo odločitev s polnim upoštevanjem gole stvarnosti. Od današnjega jutra dalje živimo pod nadvlado tretjega rajha. Ne presojajmo korakov, ki so dovedli do tega Ne rrkrl-minirajmo po nepotrebnem! Trudimo se da bomo zpolnlli vse odredbe nemških organov. Obnašajmo se vljudno napram nemškim vojakom, kakor je vljudno nj'ho-vo obnašanje! Ne mogli bi pričakovati korektnega postopanja z nami, ako bi sami ne pokazali popolne korektnosti v svojem obnašanju do nemških organov. Ako bomo lokazall — in dokazat moramo! -- svoje popolno lojalnost glede na posledice berlinskega sporazuma, bomo s tem olajšali usode sebi in svojemu narodu,« Povratek ministra Ružiča Beograd, 16. marca. AA. Danes se je pr peljal iz Rima pravosodni minister Ru-ž č ki se je udeležil slavnostnega kronanja papeža Pija XII. Madžarski protižidov-ski zakon sprejet Budimpešta 16. marca. AA. Zakonski predlog o ž:dih je parlament sprejel z veliko večino. Proti predlogu so glasovali socialisti, liberalci in več poslancev izven strank, med njimi konservativci, nekaj poslancev krščanske opozicije in stranke malh posestnikov, šef stranke Eckhardt se glasovania ni udeležil. Rezultat glasovanja ni nikogar presenetil, ker so v Budimpešti že prej pričakovali, da bo zakon o Židih v celoti sprejet, treba pa je pripomniti. da bodo nekatere člene tega zakona v parlamentarnem odboru na novo proučili. Nesreča nemškega prekoatlantskega letala Pariz, 16. marca. AA. Radijska postaja družbe »Air France« poroča lz Dakerja da je nemšk- vodno letalo, ki Je odletele iz Rostocka pri Kieiu v Južno Ameriko padlo blizu otoka Cap VVert v morje. Po ra4iogramu MK^daao posadko reOJi. London, 16 marca. 1. Včeraj so angleški delegati izročili arabskim in židovskim zastopnikom svoje predloge o ureditvi Palestine. Arabci bodo na angleške predloge odgovorili šele jutri popoldne. Ce se ne bo posrečilo v nekaj dneh doseči sporazuma, bo palestinska konferenca zaključena. V tem primeru si bo Angfi-a pridržala pravico, da sama uredi razmere in naj bi izvršilni svet Palestine obstajal iz zastopnikov Velike Britanije in več imenovanih Arabcev in 2idov, ki bi bih ministri brez portfelja. Računajo, tudi z Imenovanjem posvetovalnega odbora, v katerega bi prišli proporčno po številu prebivalstva zastopniki Arabcev in Zidov, ki pa bi bil pod nadzorstvom visokega komisarja Priseljevanje Zidov se bo omejilo na 15.000 na leto in sicer za dobo petih let. Predlog ima v načrtu tudi klavzulo o prodaji zemlje. »Times« pravijo, da Je malo upanja, da bi Arabci in Zidje pristali na ta predlog, »Daily Telegraph« pa poroča, da so Arabci in Zidje že sklenili odkloniti britanske predloge in da se bo konferenca končala v začetku prihodnjega tedna L<>ndon, 16 .marca. b. Angleška vlada je izročila arabski in židovski delegaciji svoje končne predloge glede ureditve palestinskega problema O predlogih uradno sicer še niso bile objavljene nlkake podrobnosti, vendar pa Je bilo mogoče zve. deti da Je Anglija pristala na ustanovitev neodvisne palestinske države, kj naj bi se ustanovila po prehodni periodi, v kateri naj bi s. pokazalo, kako se bo formiralo sožitje Arabcev in Zidov v Palestini. Prisiljevamie Zidov naj bi se v čim večji meri omejilo. Položaj v Madridu j Madrid, 16. marca. AA Havas: V Madridu je popolnoma mirno. Prestolnica živi po zadušitvi komunističnega upora v nekakšnem veselju, ki ga vsakdanje bombardiranje nacionalističnih letal nič ne kali Obrambni svet nadaljuje delo za sklenitev častnega miru. ki si ga vsi žele. Nacionalistične vojne ladje nadaljujejo blokado obale Sredozemskega morja skupaj z Izvidnimi letali. Končan je popis umetniških del. ki so jih prepeljali iz Španije v Ženevo. V Ženevi je zdaj nad 500 znamenitih slik španskih umetnikov. po'eg drugega pa tudi nad 200 000 dragocenih preprog. m»d njimi precej slovitih flamsk h preprog Vsa umetnl- | ika del« to dobro ohranjena. Letalska zveza Amerika—Filipini San Franci »c«, 16 marca. AA. Davi ob 1.20 Je odletelo veliko potniško letalo »Ciiper 19«, last družbe »Pan-American-Alrways« proti Honolulu. To Je prvi redni poštni polet na Daljni vzhod. Vremenska napoved Zemun8ka: Zmerno hladno vreme. Pretežno oblačno, nekoliko snega, posebno v gorah. Na primorju burja. Dunajska: V južnih Alpah spreminjajoča se oblačnost prehodno omiljen je vihar* nega vremena Temperatura ce a sedaj ne bo mnogo spremenila. Nova cesta Iz Zagreba v Ljubljano Na hrvatski strani je že zgrajena, zdaj se pridno dela pri Breganl Velika Dolina, 16 marca Ena najvažnejših pi umetnih žil naše države it ona ki vodi iz Slovenije proti Zagrebu m dalje proti prestolnici Beogradu Ni čudno če se ie vsa leta po uedinjenju pn ra/.nih pr 1 kah poudarjal Domen te na.avne r oti ki veže naši banovino z ostalimi Za;o so odločujoči čmitelji uvideli pjtrebo da se tod zgradi m derna cesta ki bo ra ra/voj našega gospodarstva za avtom bi!i?em in tujski promet sila važna Po 2U«»U letih oc;kar so lme^i tu že stari Rim i n dob: o urej no in skrbovano cesto, se ie vendar ;e začelo urejevanje te zveze. ( i'k"ir ie s- 1 p- • ešiev n h interven- c !o > > kr d 'e s; ie /adeva oremak-n :•• m rt\< torke in se ie iz Zagreba začela graditi nova moderna cesta proti Beogradu na eni strani in iz Zagreba proti I b Dni na drugi strani V poslednji smeri ie že doerajena dobra tlakovana cesta do P dsuspda. od Podsuseda proti SI ven'ji P V t nska Zdai se dela v savski I ni b|:ža;r konru Kmalu bo podoI- r a dograi na novsem nova °esta do S >K ra a izlicitirana je že d > Bregane banovin-k meii kier so se že začela pr ; vlia'na d"la na poslednjem odseku od Simobora do Bregane. odnosno do S' d"ie R bok e. ki ie že v naš: banovini PrčHo se je tudi že razlaščevanie zemljišč Cesta ki vedi od Podsuseda v ravni liniji proti Šarila boru. teče niže od sedanje di zavne ceste m preseka veliki ovinek pri Sv Nedelji, ki je bil avtomobil.scom ov»ra Daje vodi mimo Srn dlieaovega kopališča in se bo vrnila na si... > državno cesto v Lugu To je en načrt, o katerem so razmišljali inženjerji iz dravske in savske banovine in ki bo prav gotovo prodrl Drugi načrt je določal, da bi bil prehod iz savske v dravsko banovino precej niže proti reki Savi, tako da bi Bregana in ostali kraji ostali odrezani od glavne ceste, kar bi bilo nespametno, saj stara cesta prav tu teče v ravni črti. Zdaj se vrše pogajanja in upamo, da bo nova cesta od Luga dalje vodila po stari trasi, presekala nevarni ovinek pri Jesenicah ob Savi in vodila ob reki dalje proti Brežicam. To je želja posavskega prebivalstva V bližini je vodila že stara rimska cesta iz Emone (Ljubljana) v Noviodunum (pri Novem mestu), na desnem bregu Save dalje proti Sisciji (Si-sak) in proti Mitrovici (Sirmium) ter v Beograd (Singidunum). Ostanki te ceste se na banovinski meji še poznajo. Cesta od Zagreba do banovinske meje bo za vozila 7 metrov široka in zgrajena po vseh načelih moderne gradnje betonskih cest Z obeh strani kolovoza je asfaltirana pot za pešce. Vzponi so malenkostni, ovinki so vsi presekani, da ni nikakih nevarnosti za avtomobiliste. V načrtu je tudi, da se bo nova cesta ognila zelo ostremu in velikemu ovinku pri Jesenicah ob Savi. Nova cesta je projektirana bliže proti gradu Mokrice. Ob cesti na savski strani (in upamo, da tudi pri nas) bodo posajene skupinice drevja, da ne bo preveč monotonosti, vendar bo svoboden razgled na Gorjance in na posavsko ravnino. Ravno tu na meji bo tekla nova cesta ob robu Gorjancev, odkoder je krasen pogled na Po-savje. Predvideno je, da bo v naši banovini cesta 1 meter širša, da se boste na njej lahko vozili z maksimalno brzino. On- 0 tolsti Berti in nemških divizijah V Kopitarjevi ulici imajo prav posebne strokovnjake za vojaške zadeve. Tako je odkril »Slovenski dom« svojim čitateljem čudežno »debelo nemško Berto, top s katerim so Nemci streljali iz Berlina v Pariz. Debela Berta je stala nekje pri Berlinu in njen strel je spremljal grom drugih manjših topov, da bi tako zadušili njen strašni pok.« Pri »Slovenskem domu« so cčitno mislili na dalekosežni top, ki so ga izdelali v Kruppovih tovarnah med svetovno vojno. Streljal pa ni iz Berlina v Pariz nego iz loka pri Compiegnu, kakih 120 km zračne črte od francoske prestolnice Nemci so oddali z njirh okoli 150 strelov, ki so zadeli razne mestne okraje v Parizu. Francozi so dolgo mislili, da mečejo specialna nemška stratosferna letala bombe na Pariz in so se šele pozneje uverili s pomočjo nekega svojega vohuna, da strelja dalekosežni top, največje delo nemške orožne tehnike. O delovanju tega topa je na razpolago cela nemška in francoska literatura. Obširno je pisal o njem tudi naš »Ratnički glasnik«. Zanimivo je. da so ga Nemci po premirju demontirali in spravili v zaledje, kjer je izginil ter ga niso mogli najti zavezniški strokovnjaki, ki so želeli na vsak način videti to čudo moderne voine tehnike. Njegova balistična konstrukcija je še danes uganka Znano je samo to, da so njegovi projektili dosegli stratosfero in potem padali v loku na določeni cilj. Po račun h za ta čudoviti top so izdelani tudi novi nemški el"ktrični topovi, s katerimi so delali poskrse v nemškem zalivu in ki stre'iaio po ?at-j?vanju strokovnjakov 180 do 200 km dal^č. Opisani top pa ni imel nič skupnega s tozadevnimi »d b^lm1 Ber-tami«. ki so bile 42 cm havbice, s katerimi so Nemci v družbi z avstrijskim' 30 5 cm možn°rr rušili fran-oske in b°ig>icke trdnjave. kak t Liege Namur ln Laon. Med prav tako strokovnjaška poročila je prištevati informacijo »Slov. doma«, da maršira na ozemlje Češke kar celih 56 divizij. to je nad milijon mož Kakor znano je Nemčija zbra a ob septembrskh dogodkih na neokrnjeni in utrjeni meji CSR 36 divizij Zdaj pa naj bi po informacijah »Slovenskega doma« uporabila za samo zasedbo, pri kateri ni bilo računati na noben odpor, kar 56 divizij. Pri tem pa šteje danes nemška aktivna vojska vsega nekaj nad 40 divizij Vpoklicanih je bilo do sedaj samo kakih 200 000 rezervistov letnika 1918, kar da 10 novih divizij Po računu »S'ovenskega d ma« bi m^ra'a marš>rati na Češko vsa nemš':a vojska kar je je v gar-nizijah širom Nemčije, pa bi še vedno manjkalo 6 divizij, o katerih je vedel po- j vedati »Slovenski dom«, da so nastopile i pot proti Pragi. Res je. da je angažiranih pri okupaciji Češke kakih 10 do 12 divizij nemške voj- j ske z okoli 200.000 mož. ki so se koncentrirale v tri armade, zbrane v Draždanih. na Dunaju ter Lipskem in Chemnitzu. I kraj meje so delali najmodernejši stroji, s 5 pomočjo katerih je bilo mogoče v enem dnevu betonirati 100 metrov ceste. Organizacija je bila brezhibna, zato upamo, da tudi sedaj ko bo cesta prest; pila na našo stran, ne bo nobenih ovir Upamo, da bo vprašanje trase do banovinske meie (samo še 5 km!) rešeno čimprej in da bo tudi prodaja zemljišča, za kar je proračuna nekaj nad 1 milijon d'narjev, zadovoljno rešena čimprej Metjenja na meji so po večini že gotova opravil jih je vodja odseka g inž Spiler V interesu Posavja z Brežicami na čelu in v interesu gospodarskega poživljenja tak zanemarjenega dolnjega Posavja ie, da se začne takoj z delom te ve'epomemb-ne ceste trd: v naši banovin Graditev te ceste ie bila ori proračunski razpravi v narodni skup č n' o prora?' nu g-adbene.ga ministrstva nap v d na P savci tud' upajo. da se bo nadaljevanje ceste začelo pri meji na Rregani. kar bo edino nravilno Zato ljudstvo pričakuje, da se bo izpolnila davna želja, da tudi Dolnje Posavje dobi moderno cesto Menda ni pri nas cest, ki bi bile tako potrebne teme j tega popravila kakor ravno na meji in sploh na Dolnjem Posavju. Siromašno posavsko ljudstvo na robu Gorjancev in doli v dolini bi s tem dobilo zaslužek Za zgled naj bo savska sekcija, ki je pri gradnji te ceste onstran meje zaposljevala 90°A) prebivalcev iz najbližje okolice in je številnim brezposelnim nudila zaslužek. Velike važnosti bo nova cesta za tujski promet, saj Posavje ima dosti nrvčnih točk. lep h izletov, zanimivosti in tudi zgodovinskih znamen:tosti. Tova.na palic, zgodovinski grad Mokrice z Gubčevo ječo. Cateške toplice. okol;ca Brežic, izleti na Gorjance, na Bizeljsko stran, pa v dolino gradov — vse to so vabljive točke, ki jih bo marsikdo rad obiskal z avtom. Zaenkrat pa se te ceste tujci ogibljeio. in je avtob"sno p-dietje ukinilo promet na progi Brežice—Simobor. Vrsta problemov bo rešena z moderno cesto na Posaviu. —an. Smodnik fe mleloval in prodajal že leta niso imela cblastva opravka s podobn:m primerom Gorenja vas. 16 marca Oblastva so že dalje časa sumila da na Poljanskem nekdo izdeluje smodnik. Kakor v mnogih takih primerih je tudi tokrat pomag-alo srečno naključje priti zadevi do dna. Založen s težkim nahrbtnikom jo je mahal v ponedeljek popoldne skozi Hotov-Ije zidarski pomočnik Pavel Kos, star 25 let Mi še prišel iz vasi. ko »ta pristopila k njemu dva orožnika in ga pobarala, kaj nosi v nahrbtniku Kos se ie malo izgovarjal, nato pa pokazal vsebino nahrbtnika, namreč štin zavitke smodnika v sikupni teži skoro 60 kg. Kos je kar prostodušno priznal. da se je res baviJ z izdelovanjem smodnika, ki ga je narejal iz žvepla, oglja in neke vrste sol i tra Kje se je naučil te spretnosti. ni hotel povedati I Vedel pa je, da sme smodnik izdelovati le država. Ker je zaposlen Kos pri gradnji novega Prosvetnega doma v Poljanah je verjetno, da je hotel porabiti nošeni smodnik za razstrelje-vanje kamenja, ki ga bodo potrebovali za zidavo tega doma. Kosa so obiskali tudi na domu, da bi videli, kako je z njegovo smodnišmico. Pri preiskavi so našli le pičlega pol kilograma žvepla, mlinček za mletje oglja in pa nekaj zavitkov, ki so bili pripravljeni, da se napolnijo s smodnikom. Kos se je bavil z izdelovanjem smodnika že dalje časa Predlanskim je prodal kakih pet kilogramov smodnika mizarskemu mojstru Pavlu Koširju iz Poljan, ki je po treboval razstrelivo ie razMel je vanje kamenja pri gradnji svoje nove hiše. Letos v februarju pa je prodajal smodnik nekemu Pavlu Aliču iz Vinharjev, ki je prav tako potreboval smodnik za razstreijevanje kamenja. Po zakonskih predpisih je bil ves Kosu zaplenjen material oddan vojaškim ob-lastvom v Škofji Loki. Kos sam pa bo moral stopiti pred sodnike, kjer bo pač tudi povedal, kako je prišel na misel izdelovanja smodnika. Izsleditev izdelovalca smodnika je zbudila razumljivo pozornost, saj se leta in leta ne sliši, da b' imela oblastva opravka s človekom, ki ima doma nekako smodnisnico. K izsleditvi K»wa sta predvsem pripomogla orožniški podna ednik Janez Resnik in pa orožnik Jožef Znidaršič. Aretacije po umoru lovskega čuvaja Puške skrite v duplih ln cerkvenem zvoniku Sv. Križ, 16. marca Naši orožniki si na vso moč prizadevajo, da pojasnijo vse podrobnosti tragičnega dogodka v Zagozdu nad Dolami, kjer je postal 491etnl lovski čuvaj Jože Odlazek žrtev divjaških napadalcev Ko si je orož-niška patrulja pod vodstvom komandirja g. Slaka ogledala prizorišče boja in sestavila zapisnik, so prenesli truplo ustreljenega čuvaja v mrtvašnico na Dole. Tam je izvršil zdravnik dr. Lebinger obdukcijo, sodna komisija pod vodstvom sodnika g. Pavloviča pa si je ogledala tudi Odlazkovo domačijo sredi samote Skromna družinica lovskega čuvaja s 5 otroki je tam živela vprav idilično življenje. Najstarejšemu dekletu je 15 let, ponos očeta pa je bil 12-letni Francelj, ki ga je oče Jože že jemal s seboj v gozd in ga je vpeljaval v prirodo in zanimivosti lovskega poklica. Najmlajši šteje šele 3 leta. Prihodnjo nedeljo bi praznoval poglavar družine god. Skrušena družina bo šla na Jožefovo na grob točit solze. Prizadevanja naših orožnikov, da spravijo za zapahe vse udeležence zločina, ro rodila že lep uspeh. Zdaj so v litijskih sodnih zaporih že štirje fantje. Seveda ni dobila patrulja nobenega osumljenca doma. Po nočnem napadu so se razbežali in so jih morali poloviti šele pri znancih v drugih krajih, kamor so šli fantje prosit zavetišča V zaporih so: Tone Okrajšek, ki je napad organiziral, Tone Lavrič. ki je sprožil smrtonosni strel, Gustelj Anžič in Rudolf Skoda. Ostale udeležence in pomagače še iščejo. Aretacija poslednjih dveh je bila zelo dramatična. Sprva sta tajila udeležbo. Pod težo okoliščin in dokazov, ki jih je zbral komandir Slak pa sta le priznala, kako sta sodelovala pri napadu Naši orožniki vedo, da divjih lovcev ne bodo zatrli vse dotlej, dokler bo skritih kaj pušk. Zato so pritiskali zdaj na fante, naj oddajo, preden gredo v zapore, vse puške, ki jih imajo pripravljene za prepovedane lovske pohode Res sta Škoda in Anžič vodila patruljo po dolskem okolišu. Fantje so imeli spravljeno orožje, kakor nekdanji rokovnjači. v votlih drevesih, po samotnih skedniih in kozolcih Iz dupelj so potegnili po rajnih krajih med Dolami in Bistrico kar 5 lov- ' pMlo- lepo, kakor da ie novo, ker je opravno z Albus-terpentinovim milom. Albus terpentinovo milo da obilno, mehko peno in hitro razkraja nesnago Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo skih pušk Ko so odvedli oba fanta v dolino, sta morala nesti s seboj tudi vse zaplenjeno lovsko orožje. Puške so najrazličnejših modelov. Nekatere so tudi starinskega sistema in se polnijo od spredaj. Naši krivolovci niso izbirčni, da le lahko utešijo neugnano lovsko strast... Zaradi opetovanih lovskih pohodov so imeli lovski čuvaji, pa seveda tudi orožniki, v vseh tukajšnjih revirjih obilo posla. Med najbolj vestnimi lovskimi čuvaji je bil ravno pokojni Jože Odlazek. Tako naši orožniki kakor tudi lovski čuvaji so stopili poslednje čase večkrat v stik s starši trdovratnih divjih lovcev in so jim prikazali vse nevarnosti, v katere se podajajo sinovi — krivolovci. Starši pa seveda v svoji slepi ljubezni niso hoteli verjeti svetovalcem Zato je lahko prišlo do usodnega dogodka. Bilo je ravno pred pol letom, ko se je začenjal v naših revirjih jesenski lov Komandir Janez Slak je osumil Okrajškovega Toneta — tega, ki je bil na nedeljskem lovu razorožen in je potem vodil napadalno akcijo — da je prav on vodja dolskib krivolovcev. Za ta svoj sum je imel komandir tehtne dokaze. Stopil je do Tonetovega očeta, ki je ugleden mož in trden gospodar, saj je celo predsednik krajevnega šolskega sveta na Dolih. Oče se je otepal sumničenja, da se sin peča s krivo-lovstvom. Pri Okrajškovih so nato izvršili hišno preiskavo, a zaman. Orožje je bilo torej kje drugod. Kmalu so zvedeli orožniki, da Ima Francelj kakor tudi drugi skrivališče svojega orožja v cerkvenem stolpu na Dolih. Komandir se je vzpenjal v stolp do zvonov in nato po zasilnih lestvah še više. do slepih lin. Tik pod »jabolkom« je našel puško, last Okrajškovega Toneta. Zaradi posesti puške je bil Tone ovaden. Moral je pred sodnika in je bil kaznevan na 24 ur zapora. Nizka kazen ga seveda ni spametovala. Dolski krivolovci so se v prepričanju, da jim je lovski čuvaj Jože Odlazek trn v pe- j tah, že večkrat menili, da bi bilo dobro, ko bi ga spravili s poti Namere so se zdaj uresn čile Tone Lavr č. ki je oddal usodni strel, je imel ob aretaciji v svojem žepu kos svinjskega mesa, kos črnega kruha in mašno knjižico .. Takoj, ko se je zvedelo o razbojniškem napadu na vestnega čuvaja, je prihitel v Dole in do Zagozda lastnik revirja g. inž. 2muc iz Hrastnika Prišel je tolažit nesrečno družino Obljubil je, da bo poravnal stroške pogreba. Številna družina je izgubila rednika, zato bi bilo prav — tako meni vsa soseska — da bi prejemala redno mesečno podporo. Kolikor vemo, imajo lovci poseben sklad, iz katerega podpirajo bedne družine lovskih čuvajev. Ce je kje in kdaj podpora potrebna, jo gotovo zaslužijo Odlazkovi. Vsak dar jim bo zdaj, ko je prišla na revno družino taka nesreča, nad vse dobrodošel Lovci imajo usmiljeno srce, zato se bodo gotovo spomnili skrušene vdove in petih sirot O okrutnosti zločina naj bo slednjič omenjeno le še tole: Zdravnik je pri obdukciji pokojnega Odlazka našel v glavi dvanajst šiber, ki jih je bil divji lovec sam nasekal iz žebljev. Učinek takega naboja je bil zlasti iz bližine tako silen, da je Odlazku razbilo, skoraj vso glavo. 20-letnlca Celjske legije Gornji grad, 16. marca Proslava 201etnice ustanovitve Celjske legije in njenega odhoda na Koroško bo v večjem obsegu v nedeljo 30. julija na Ljubnem, kjer je bilo pred 20 leti središče akcij frontne edinice ob naši uspešni koroški ofenzivi. Program proslave bo v glavnem naslednji: ob 10 služba božja na prostem na Forštu za padle in umrle koroške borce, po službi božji manifestacijsko zborovanje koroških borcev istotam s spominskim in programatičnim govorom, ob 14. začetek velike narodne veselice na Forštu. V primeru slabega vremena bo prireditev v gostilni pri Rezarju. Sodelovala bo pri proslavi znana ljubenska godba z godbeniki v gorenjskih narodnih nošah pod vodstvom g. Tevža Anteja. Na to proslavo bodo posebej vabljene vse krajevne organizacije Legije koroških borcev, Zveza Maistrovih borcev iz Maribora in Združenje severnih borcev iz Zagreba. V Celjski legiji je bilo precejšnje število takratnih dijakov celjske gimnazije in nekaj visokošolcev, ki so vsi danes po 20 letih razkropljeni širom naše države. Pričakovati je, da se bodo vsi ti bivši legionarji udeležili spominske proslave, kakor so prišli v lepem številu ob lOletnici Celjske legije, ki se je prav tako vršila na Ljubnem. Proslavo priredi krajevna organizacija Legije koroških borcev v Gornjem gradu in je sestavljen poseben prireditveni odbor. Opozarjamo že zdaj na to proslavo, da si vsakdo rezervira ta dan za izlet v prelepo Gornjo Savinjsko dolino, kjer bodo naši severni borci obenem manifestirali za svoje dobrovoljske pravice. Društvo „Cankar" v Sarajevu Te dni je bila na rednem letnem občnem zboru agilnega slovenskega delavskega društva »Cankar« izvoljena nova uprava, ki jo tvorijo: predsednik Pastorek, podpredsednik Podpečan, tajnik Telatko. zapisnikar Modič, blagajnik Hartman, knjižničar šildenfeld in gospodar Koblar. V nadzornem odboru so; Fraunhajm, Ger-želj in Raznožnik. Draštvo ima pet sekcij ln vodi Taiatko dramsko, Vodopivec pev. sko, Hartman glasbeno, Pastorek izletniško, Meštrovič pa šahovsko. Vsa na občnem zboru podana poročila so dokaz uspešnega delovanja Dramska sekcija je priredila 5 javnih prireditev, glasbena 7, pevski zbor pa je štirikrat javno nastopil. Na skupščini je bilo sklenjeno, naj se osnuje tudi socialni oddelek, ki bo zbiral sredstva za podpiranje brezposelnih članov. Sprejet je bil tudi program raznih izletov. Društvo »Cankar« izdaja v Sarajevu že dve leti književni časopis »Zora«. Ta časopis je izhajal doslej po dvakrat na le. to, v bodoče pa bo imel vsak drugi mesec Tihotapci perutnine Rakek, 16. marca Žalostni rodbinski dogodek v Grahovem, ki je spravil enega v bolnišnico, drugega pa v zapor, je še vedno predmet raznih govoric, tembolj, ker so taki dogodki na Notranjskem prav redki. V torek pa so na postaji na Rakeku prijeli dva fanta. Orožniš+vo v Cenknici je bilo obveščeno, da je bilo trgovki Werly©vi čez noč ukradenih 22 kokoši. Res čudno, da se je tatvina mogla izvršiti, čeprav je v bližini kokošiijalka mmogo stanovalcev, ki bi bili pač morali čuti frfotanje in kokodakanje. Očividmo sta bila na delu dva mojstra v takih tatvinah. Kakor so dognalle poizvedbe, so bile vse kokoši še isti večer zaklane in očiščene. Sodijo torej, da je bila na delu organizirana družba. Kokoši sta hotela fanta spraviti čez mejo, pa so ju na kolodvoru razkrinkali. Fanta nočeta izdati pajdašev, prebivalstvo pa sodi, da je ta družba izvršila se vrsto drugih tatvin ter spravljala zaklano perutnino v Postojno. V ostalem pa ni čudno, da se v krajih ob mdji marsikdo vda preživljanju z nedovoljenimi sredstvi. Prej cvetoča lesna trgovina je mnogim dajala zaslužka, kriza pa je zadela delovne ljudi še bolj kakor tr-govoe. V tej dolini bo treba izvršiti več potrebnih javnih del pa bodo prišli delavoljni do zaslužka. Zagrebška sezona Zag-eb, sredi marca Povprečnemu Ljubljančanu, navezanemu in navajenemu na ma.hnost in ozko-grudaost slovenske prestolnice, ki pripo-tuje za dan ali dva v Zagreb, je kakor provincijalcu. ki po dolgem prispe spet enkrat v mesto. Zagreb mu je velemesto s samoniklim, pestrim življenjem, navdušen je ob pogledu na množice hiteče po poslu ali za zabavo v vse smeri in ob vsakem času. čudi se nenehnemu, živahnemu prometu, ne more se nagledati izložb in zanimivosti. Zagreb je res tip naglo se razvijajočega in venomer napredujočega mesta, ki hoče postati velemesto, že prvi korak iz vlaka ti daje vtis razsežnosti, širokopo težnosti, vsestranskega valovanja ljudi, prometnih sredstev, trgovine. Kratek sprehod po glavnih ulicah nudi široko sliko bujnega življenja. Vendar pa človek, ki se mudi kaj dalje v Zagrebu, ne more prezreti najbolj zanesljivega znaka današnjih velemest: prepada med kapitalom in množico. Nekatera inozemska mesta znajo kolikor se pač da zakriti bedo in siromaštvo, pri nas pa se to kaže na vsakem koraku. Med krasnimi, veličastnimi stavbami, med razkošnimi avtomobili vseh znamk, med hrupnimi zaba. vami izvoljencev Baccha in Venere, med tisoči denarnih mogotcev; ob razkošnih neonskih raznobarvnih reklamnih napisih in vabilih na najrazličnejše zabave, predstave in plese, ti stalno bivanje v osrčju Zagreba kmalu odkrije svoje naličje: bedo. Bedo, ki se kaže v vseh mogočih odtenkih. Spoznate mnogo ubožnih starcev, otrok, invalidov, od narave pohabljenih, dela nezmožnih revežev, prodajalcev drobnarij, ki nudijo le malenkosten zaslužek, prodajalcev trakov za čevlje, šivank, gum. bov in mandarin. Po pet, deset jih stoji ob najbolj prometnih urah v vrstL Ponujajo svojo robo od cigaretnega papirja preko vijolic do banan ln le težko greš mimo njih. Pogled v »stanovanja« teh ljudi, stoječih vedno tik pred obupom, je neznosen, usmiljenje vzbujajoč in skrajno grenak. Moda, da ta pa ta! Moda je v Zagrebu na višku. Ne zatrjujejo zaman tukajšnje »purgerice«, da je Zagreb »mali hrvatski Pariz«. Pestrost barv, blaga, krojev, vseh mogočih in nemogočih klobukov in drugih pokrival neznanega imena, kar ti nudi nedeljska promenada po Jelačičevem trgu in Zrinjevcu, ali pogled v prostorne, razkošne, čudovito razsvetljene dvorane med plešoče pare m zadovoljne »garde-dame« je nepopisen ln za tujko mora biti res pravi užitek občudovati raznolikost, mondenost. • apartnost vseh teh oblačil in oblačile, pri- , legajoče se vitk>sti in ljubkosti hrvatskega nežnega spola. Obiskovalcev kina Ima Zagreb rekodno število. Obilica bioskopov je vedno prenapolnjena, večerne predstave 00 predčasno razprodane, in dober film (po okusu Zagrebčanov in Zagrebčank, seveda) vrte tu tudi po cele tedne. »Ciganče«, precej povprečen ameriški šlagerski film z mlado, ljubko Anno Vithersovo, teče že ves mesec na platnu in se kaže, da ga še ne mislijo spraviti iz »prometa«. Prevladuje pa vsekakor francoski film. Vivianne Roman, ce igra v dveh filmih (»Safia« in »Bela sužnja«) ter a svojo odlično gro neprestano poln dvorane. Mogoče eden najboljših filmov, kar smo jih videli zadnje čase, je francoski film »Greh« (Complit), film s trojico Igralcev, Ljubljančanom znanih iz filma »Ječa brez rešetk«. Samo francoska filmska umetnost in francoski esprit sta mogla ustvariti film, ki je brez dvoma eden najodličnejših iz francoske filmske produkcije vobče. Na drugem mestu je ameriški film s predstavniki, kakršni so: Norma Shearer (Maria Antoinetta), Wallace Beery (Veseli potepuhi), Stanlio in Olio etc Nemški film pa — izgleda — le še bolj životari in se s svojimi operetnimi limonadami polagoma izgublja. V umetnostni akademiji je teden dni razstava treh spomenikov: Augufitinčičev »Rudar« za palačo Mednarodnega urada dela v ženevi, Meštrovlčeva Pilsudski za Krakov in kralj Aleksander za Cetinje. Kot laik ne morem in ne smem posezati v podrobnosti, vendar sem se čudil malenkostnemu zanimanju ln obisku Zagrebčanov. Pri drugem ogledu sem naletel med deeetorico obiskovalcev n« trojico sumih obrazov iz — Trbovelj! — So stvari, ki jih pri taas ne znamo prav ceniti. Od treh ogromnih spomenikov stvarne umetnosti in visoke vrednosti gresta dva v tujino, priznanje torej od strani tujerodcev, doma pa mizerno zanimanje za delo ljudi, ki so ustvarjaci umetnin svetovnega slovesa. Pač venomer po starem: Nemo prophe-ta... Zgolj kot kronist naj zabeležim zanimivo gledališko novost. Petar Preradovič ml. si je s svojim najnovejšim komadom »Čovjek bez svedodžbe« še bolj utrdil sloves, ki si ga je pridobil kot pesnik in dramatik. Njegova nova drama je dosegla pri premieri popoln uspeh in stvaritelj glavne vloge dr. Homa, g. Mate Grkovič, je postavil na oder eno svojih najboljših stvaritev. Politika teče v razumjivi napetosti v znamenju reševanja hrvatskega vprašanja in venomer v pričakovanju najnovejših vesti. Tako čakajo Zagrebčani vselej pozno v noč na »sutrašnje novine«, ki naj bi prinesle odločitev. Z dotacijami, ki so obljubljene banovini od strani raznih ministrstev, in ki bodo prinesle milijonske vsote na hrvatska Ua, si obetajo poživljenje majhnega zastoja v napredovanju, obtok denarja bo povečal promet, delavec in obrtnik bosta prišla do boljšega dela, Zagreb mora po začrtani poti naprej in se nadeja lepših časov. Domače vesli * V p°častitev spomina dr. V ase S^i- 6a ob tragični smrti bivšega šefa državnega zdravilišča za tuberkulozne v Topol-šici je Društvo za pomoč tuoerku.oznim bolnikom v Topolšici skleoiio, da v avli zdraviliške ambuiance vzida spominsko ploščo in s tem ovekovečd spomin aa zaslužnega zdravnika m neumornega delavca. ki je Toooišico dvignil na stopnjo velikega, uglednega, modernega sanatorija. Društvo za pomoč tuberkuloznim bolni, kom je s pomočjo zdravnikov in nameščencev zavoda že zbralo potrebna sodstva za sp minsko ploščo, ki bo v kratkem orikrita * Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah za obrtno razstavo v Ljubljani od 7 do 17 oktobra; za razstavo v Celju od 29. junija do 10 avgusta, za razstavo v Slavonski Požegi od 18 do 19 marca, za razstavo v Križevcih od 1 do 9. aprila in za prekmurski teden od 18. do 26. junija v Murski Soboti. Boljši oid 'ažje delo m veČ/a sposobnost 2 pravilno pomerieinmi očali od LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika • Društvo slovanskih likovnih umetni. kov nam poroča: Akcija DSLU za pomoč obolelim in onemoglim slovenskim umetnikom je našla med našim občinstvom nepričakovano ugoden odziv. Darovi za bolniški fond se stekajo skoraj sleherni dan v društveno blaga.mo. Društvo bo tudi v na dalje redno obveščalo javnost o uspehu svoje socialne ustanove. Danes poročamo ? posebno radostjo da je gospod, ki ne želi. da se izve za njegovo ime, nakazal DSLU za bolniški sklad 3.000 din. Ko izrekamo gospodu darovalcu svojo iskreno zahvalo Izražamo željo na, Di njegovo velikodušje našlo čim več posnemalcev med ljubitelji slovenske likovne umetnosti. — DSLU. ♦ Združenj. jugosl«»venskih glasbenih avtorjev bo imeio glavno skupščino v nedeljo 2 aprila v Ljubljani ob 10. dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Vegova ulica, z običajnim dnevnim redom. — Redna letna skupščina članov Združenja jugoslovenskih glasbenih avtorjev (Udruže-nja jugoslavenskih muzičkih autora) iz dravske banovin bo v prostorih Glasbene Matice v petek 31 t. m. ob 18. Na dnevnem redu bo poleg običajnih poročil o poslovanju združenja tudi določitev kandidatov za upravni odbor. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenie črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. • Novi grtbovi. V častiti star sfi 80 let je umrla v Ljubljani gospa Ivanka Korba-nova, vdova naduč.te ja. mati upokojenega šolskega nadzurnika in pisatelja Josipa Korbana Blaga mati bo nastopila zadnjo pot jutri ob 16 izpred mrliške veže na Vi-dovdanski cesti. — V Slomškovi ulici 23 je umrla gospa Ivana PuIIakova. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob pol 17 — V Podgori pri St Vidu je umrl g Pavel Kavec, železn čar v pokoju Vzornega družinskega glavarja bodo danes ob 16 spremili na pokopališče v St Vidu. — Izpr.d mrtvašnice na Vidovdanski cesti v Ljubljani bo jutri ob 14. nastopil pos'ednjo pot g. Valentin Lotrič, kliučavniča-=ki mojster. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Prijatelji sin j h višav v Zasavju. Iz Ponovič nam pišejo: Zasavje se pripravlja na letalski miting, ki bo sredi poletja na širnih travnikih pod ponoviškim gradom ki je zdaj last banske uprave. V Litiji se je zadnji čas ustanovil tudi Aeroklub. kamor je pristopilo precej mladine, društvo pa vodijo rezervni oficirji. Priprave za mi. ting so že v teku. Za tedaj je obljubljen poset več letal in pridejo tudi jadralci, iz letal bodo skakali tudi s padali. V nedeljo je bil na Ponovičah sestanek litijskih predstavnikov Aerokluba z Ljubljančani, ki jih je vodil g. Raznožnik. Napovedan je bil tu. di prihod dr. Staneta Rapeta. Zadnje dni pa imamo pn nas večkrat nenadr.e snežne meteže. Tudi v nedeljo popoldne se je nebo pooblačilo in je pričelo mesti. Vendar je voditelj našega zračnega pokreta krenil k nam v Zasavje. Snežni metež mu sicer najprej ni dovolil pristanka, zato je krenil pilot kar naprej nad dolino. Čez čas pa se je zjasnilo in dr. Rape se je vrnil in je s svojim lahkim enosedežnlkom pristal točno na določenem prostoru ki so mu ga označili naši aranžerji Nato so se člani komisije z direktorjem ponoviške graščine inž. Hvastjo domenili zaradi miti"ga. Letošnje poletje bo v vsej b""ovini dvanajst mitingov v raznih večjih krajih našega podeželja. • Izredni uspeh teča Ja srlj^fkega vseučilišča v Zagrebu. Te dni je dovršil svoje delo 11. moški tečaj seljačkega vseučilišča v Zagrebu, ki je začel s svojim delom lani 17. oktobra. Tečaja se je udeležilo 50 kme tov. po večini iz savske banovine, nekateri pa so bili tudi iz primorske, drinske, zetske in vrbaske banovine, in vsi so zdaj izpite prestali z dobrim uspehom. • Sneg ln nevarnosti poplav v južnih Srbskih krajih. V Prespi in Pelagoniji je Štiri dni močno snežilo in so snežni zameti onemogočili ves avtobusni promet. Avtomobili vozijo samo iz Bitolja v Ohrid ter na progi Bitolj—Korča. V Pelagoniji je sneg zelo visok in se naglo topi, kar povzro. ča nevarne naraščanje vseh rek ln potokov Velikemu okoliši^ preti zaradi tega nevarna poplava. Tudi v gostivarski okol'ci je dosti snega Na Vlajnici in Bukoviku je sneg visok blizu 2 metra in močna burja povzroča snežne zam°te kakor v najhujši zimi. — V TetovU ao zaradi mraza zaprli osnovne dole. • Letošnje novo bok pivo pivovarne Union, Ljubljana, izdelano iz specialnega slada, je že v prometu. Ne "lite prilike ga okusiti in prepričali se boste sami O izborni kakovosti. {—1 Grški mornar je po 20. letih našel svojo hči v Splitu. Strojnik grškega parnika »Coiorado«, Ki je, kakoi zuano, na sumljiv način pievažai emigrante iz NemCije, je doživel v Splitu veselo presenečenje. Ta Grk je kot mladenič pred 20. leti v Splitu spremenil svojo službo in, ko je čakal na vkrcanje, sc je v okolici zaljubil v neko dekle. Ljubezen ni ostala brez posledic in miadi grški mornar je še v Splitu dočakal rojstvo svoje hčeike. Svojo izvoljenko je ho^el poročiti, a preden je dobil vse potrebne dokumente, je moral Split zapustiti, ko je bil otrok star komaj 14 dm. Službujoč na raznih ladjah, je preplul vsa morja, a nikdar več ga ni zaneslo v Split. Pozneje to sploh ni več želel, zakaj že po nekaj le-til je dobil obvestilo, da se je njegova izvo-ljenka poročila z drugim, a hčerka da je umrla. Zdaj, ko je po naključju spet dalje časa ostal v Splitu, se je podal v kraj svoje mlade ljubezni. Hotel je obiskati grob svoje hčerke, a je našel hčerko živo in zdravo in srečno zaročeno. Ukrenil je vse potrebno, da bo hčerka uradno proglašena za njegovo in dogovorjeno je bilo. da se bo hči kmalu po poroki s svojim možem pre. selila v Grčijo, v rojstni kraj svojega očeta, ki namerava it' kmalu v pokoj. * Razvoj afere l znamkami za slrpe. Beograjsko sodišče je, kakor znano, odredilo preiskovalni zapor za akterja sramotne afere v škodo slepih deklet Nikole Vi-nogradova ln podpredsednice društva Roj-ke Andrejevičeve Olbornice društva dam za varstvo slepih deklet 90 skušale pomagati svoji tovarišici, obtoženi podpredsed niči Andrejevičev. s tem. da so na upravo policije naslovile dopis, v katerem zatrjujejo. da odboi društva obtoženki ničesar ne očita ker ;e šel denar, ki ga je prejela prav za prav iz žepa Nikole Vlnogradova. Ta vloga pa Andrejevičevi ni pomagala in tudi odbornice bodo morale nositi posledice svoje brezpotrebne vneme. Policija je namreč ovadila 30 beograjskih dam, članic odbora, po § 36«, ki govori o zlorabi zaupanja Dovršeno lepoto dosežete z uporabo kre me »FOKVII.« ki ie «estavliena iz najfi neiših snovi Dobi se seveda v Parfumprij. \AI)A — Ljubljana. Frančiškanska ui'ca * Problem sezonskih tobačnih delavcev. V sedmih tobačnih postajah, kolikor jih je v Hercegovini, ter v mostarski tobačni tovarni dela običajna 9 do 10 mesecev na leto kakih 6.000 dsiavk-vaščank. To je tako zvano sezonsko tobačno delavstvo. Ki je popolnoma neorganizirano ln ki živi v veliki bedi Delavski zaupniki so mogopolski uslužbenci ln n»» smejo ničesar ukreniti za sezonsko delavstvo. Sezonski tobačni delavci in delavke prihajajo na delo od zelo daleč, večina po 3 ure hoda. Svoje domačije zapuščajo ob 3 zjutraj, vračajo pa se šele ob 9. zvečer. Svoje odmore prebijejo v tovarnah in skladiščih, deca pa je doma prepuščena varstvu starcev. Od vseh določil zakona c zaščiti delavcev, ki veljajo za stalne monopo'ske nameščence, nimajo sezonski delavci in delavke prav ničesar. * Izlet planincev v bolgarske planine priieiii ia.ui eusKo ^.<.u.ussko ui._oi.vo v Ljubljani v času od 17 do 31 avgusta l. 1. Odhod planincev bo v četrtek dne 17 avgusta t l z brzovlakom zvečer ob 20 uri v Sofijo pnspejo turisti v petek dne 18 8 t. 1. zvečei ob 23.45 uri, kjer bodo preskrbljena prenočišča V soboto dne 19 S t i se odpeljejo v Camkorijo ter istega dne vzpnejo du koče na Musaia Na vrh Musala gredo prihodnji dan dne 20 8.. na to sestop v Camkorijo, z avtobusom dalje Ovnaisko tei popoldne vzpon do koče Maljovice kjei bodo prenočevali. V pone ieljek dne 21 s zjutraj se vzpnejo pia mnci na vih Mai>ovice ler krenejo odtou v dolino v Riu;ki samostan kjei bodo prenočevali. V torek dne 22 ti t. I zapustijo zjutraj Rilski samostan ter se odpeljejo tr Bansko, od koder se še istega dne dvignejo na Pirinsko pogorje do Koče Bande rice. Sreda 23 S je določena za ogled Pi-rinskh jezer V četrtek dne 24 8 popol Jne krenejo nazaj v dolino v Bansko. kjei bodo prenočili Naslednji dan v petek dne i'4 8 odpotujejo zju«.raj v Belovo, odtod pa z vlakom v P.ovdiv siedl ogled mesta kjer se tudi prenoči Drugo jutro v soboto Jne 26 8 odpelje brzovlak planince pre ko Trnova do Varne kamoi prispejo te ga dne zvečei ob 20.15 Za kopanje v Cr nem morju v Varni je določena vsa nedelja dne 27 8 m ponedeljek 28.; za ono skupino, ki hoče nadaljevati pot v Carigrad, bo progra-u kasneje izdelan in ob javljen Iz Varne odpotujejo planinci še le v ponedeljek zvečer z brzovlakom ob 20 30 un naza proti Sofiji, kamor prispejo v torek dne 29 8 ob 20 30 u i. Prestol meo Bolgarije si bodo og edaii v s.edo dne 20 8. kei se o lpeijejo nazaj dotno\ tega dne šele zvečer ob 20 25 uri ter pri spejo v Ljubljano v četi trk dne 31. 8 zvečer ob 20 20 uri Izlet bo torej v dru^i polovici avgusta tako, da se vrnejo ude'ež-niki pred l septembrom, ko pričnejo skrbi z novim šolskim letom Potni list i pre-skibi vsak sam vizum pa preskrbi SPD Plannci, k se zanimajo za ta izlet, dobe podrobne tnfo maclje o strofk h v dru štveni pisai ni SPD v Ljubljani. Aleksan drova cesta 4-1. Potrebno je, da dobi SPD prijave udeležencev vsaj do 1. junija 1939 da moie po številu prijav izvišiti vse po. trebne priprave. Posnemajte pomlad, ki daje rožam cveteti, travi zeleneti! Pomladite se tudi vi z novo lepo obleko, za katero bo=-te kup'" blago pri manufpkiurni trgovini Janko češnik, Lingarjeva, Ljubljana. * V dnev h neprestane nfret°sti vam je najb ljši prijete1 j radijski sprejemnik Ce hočete izvec'eti najnovejše, morate pa dobro poznati radijski svet in po njem je najboljši vodn!k »Naš vaj«, ki prinaša sporede v^eh evropskh rad„skih oddaj- j nih postaj, pa tudi poseben izvleček naj- , boljših odc*aj med dcbr.ml. Najnovejša 1 števi ka »Našega vala« objav'ja nač t novega zatona o radiofeniji za našo državo, obširno porrčilo iz Monlteuxa v švici. kjer z?seda me^nrr.dna rad/oforska zveza in odloča o novi valovni razdelitvi za Evropo, zan'miv pregled najvažnejših ln najzanimivejših dogodkov po radijskem in te^iz^skem svetu in Se marsikaj dragega. Zahtevajte Se danes na ogled brez plačno Številko ki vam jo bo uprp.a poslala zastonj. Nrs ov: *T'aS val«, Ljub-' jana. Knatf jeva ulica 5. Me se *na naročnina stane samo 12 din, f l Velik triurni — zaslužen triumf krasne fimske umetnine! PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA Mladina in odrasli brez izjeme so navdušeno priznali — da tako lepega filma že dolgo uiso videli! KINO U.VION Po nesmrtnem MARK TWAINOVEM romanu. — Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri TEGA PREKRASNEGA FILMA NE SME NIHČE ZAiMLDITI ! I SAMO SE DANES ob 16., 19. In 21. url Kino Matica, tel. 21-24 HAVAJSKA GLASBA 8-letni CAR U SO — liobby BI V'.EN. - Klim prekrasnih havajskih melodij. — Film z otoka večne mladosti in ljubezni. • Jubilejni občni zbor SI*D Poijčanc. V nedeljo zvečer je bil v Poljčanah pri Ma-horiču 10. občni zbor planinske podružnice. Poročali sc gg predsednik Srečko Volfcetel tajnik Miro Ritonja in blagajnik Franc Šolar. Izražala se je predvsem želja, da se začne čimprej zidanje planinskega doma na Boču, kar imata že nekaj časa v načrtu podružnici Rogaška Slatina in Poljčane, ki skupno upravljata vse boč-ke postojanke. Rečeno je bilo. da se bo ob desetletnici podružnice delo res pričelo ter da mora biti v tem letu stavba na Boču zgrajena vsaj v sirovem stanju. Vse priprave so v teku. SPD računa pri tem svojem velikem delu na vsestransko podporo. Društvo je bilo zelo delavno, šteje 75 članov. Po odhodu oskrbnika Jermana je bila začasno rešena zadeva oskrbnika na Boču in to mesto pa se bo ponovno oddalo. Deset let, odkar je bila podružnica ustanovljena bo preteklo 28 junija, kar oo podružnica proslavila z večjo prireditvijo. b U^MI^ne u— Akademija študentk Društvo Dom visokošolk priredi 25 t m v Kazini svojo V akademijo s plesom Dobiček je namenjen vzdrževanju Doma Visokošolke se bomo potrudile, da pripravimo obiskovalcem čim več prijetnega razvedrila Na sporedu je tudi več lepih glasbenih točk. pri katerih bodo iz naklonjenosti do študentk nastopile in nastopili ga Vera Maj-dičeva in g. Gaspar Cassado (petje) gdč. Oli Jerajeva (čelo) gdč Janja Baukartova in Ljubica Zelenikova (plesna točka i »er člani Akademskega pevskega zbora Pri plesu bo igral znani Adamičev jazz Upamo, da se jih bo med našim občinstvom našlo dovolj, ki bodo v ra*umevan u našega hotenja radi prihiteli na naš večer da prebijejo nekaj prijetn;h ur med viso košolkami in jih po svojih močeh podprlo pri njihovem resnično socialnem delu (—) u— Prirodoslovno društvo opozaria na izredno zanimivo predavanje o Kitajski, ki ga bo v dvorani Delavske zbornice im?l v torek 21. t m. g. unlv. prof. dr Andrija štampar. Značilno vrednost ima to predavanje zaradi tega, ker se je g. predavatelj del j časa sam mudil na Kitajskem kjer je kraje in ljudstvo do dobra spoznal in od koder je prinesel pester slikovni material, ki ga bo pokazal v številnih diapozitivih. Začetek ob 20. uri. u— Gospodarsko In Izobraževalno dru štvo za dvorski okraj v Ljubljani (Dvorska knjižnica) ima svoj redni občni zbor v četrtek. 23. t. m. ob 20. v gostilni pri Lovšinu, Gra'!i?če štev. 13. u— Zahvala. Ob zaključku računov prireditve otroškega ringaraje izreka TKD Atena zahvalo vsem, ki so z darili in osebno pomočjo prispevali k lepemu uspehu prireditve. Prebitek se bo porabil predvsem za namere ortopedskega zavoda. u— V mestni klavnici se bo jutri v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno zn'žar.i ceni. u— Avto jo je podrl. Včeraj popoldne so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek po-estnikovo hčerko Iva-o Jer-manovo iz Zrpog Na Viga!u Ce'ovške ceste ln Gasilske ul'ce v S Ski jo je podrl neki avtr.mobilist in ji prizadejal ner »dne po/ko-Jbe. u—- Kupujte za Vel:ko noč razglertn'ce. ki jih je založ la Ciril Metodova družba Razglednice se debe v trgov nah trafikah in v družbeni pisarni. Beethovnova u!ica 2 u— šentjakobsko gledališče ponovi v soboto zvečer in nedeljo popo dne duhovito satiro češkegp pisatelja Haška »Dobri vojak švejk« Tc delo je na šentjakobskem odru vzbudilo upravičeno pozornost ln vse predstave so b'le deležne rekordnega obiska Zaradi aktualnosti, ki jo ima to deln ravno v tem težkem času, se pričakuje ve-'ik obi?k. zato pozivamo vse one. ki si predstave še nis« ogledali, naj rezervirajo vstopn!ce v prodaji na dnevni b'aTajn' •~a dan pre lsta>e od 10 do 12. in od 15 do 17. tei eno uro pred pnčetkom vsake pred stave. u— Jož'ce In Jožefi! Sen1 p »trsk o moSk"* in ženska po lr"žn'ca CMD pr ired:ta v soboto 18 t m v kolodvorski restavraciji družabni vcčei Vstopnine ne bo. vzlic temu pa se bodo vsi go":t'e p"av do'oro zabavali. Poleg godbe n?ctop'ta tudi zn°m komika Jožek in JežiK. Jožice in Jožki, vam na čast se pr p avlja ta prireditev! Pridite, da skupaj proslavimo eod! Po-vab'jen je vsakdo ki preživeti v soboto zvečer nekaj prijetjih ur. u— Veliki koncert v L;ufcIfe»Ji». V četrtek 30. t. m. ?e ho izva al v v l'ki union-ski dvorani Ver' iev »Renuiem« za soli. zbor n orkester. To de!o ki ga je v našem mestu že penevno izvsvil pevski zber Glasen- Mafce ljubHpnske. bodo tokrat izvajaH čl°ni Red o-Torino in sicer pr de v Ljubljano za to izvedbo 160 č'anov solistov, zbora, crke-tra z dir gentrm vred. Vstopn'ce bodo od pone^ika dalje naprodaj v knjigarni Glasbene Mat'ce. u— Opozf.rvuno, da skladateliskega večera Pavla šivica, ki je b!l določen za dan°s zvečer, ne bo i bo'e7ni neka- terih sodelujočih je ta večer preložen na prho;inji mesec.* u— ^ka''er^e"-a Jp^rpnska straž* poziva čustvo na drn^nji sest^n k v lokalu ob 8. Prebava dr. /hčin o temi: Sredozemlje in Jadran. Vsi 'n točno! Odbor, "u— Vicea VMral britj»"c,-e mornarice g. Cecil Vivian Usb rne, C. B. bo predaval danes v petek ob 18. url v beli dvorani hotela Uniona o narodn' obrambi v Vel ki Britaniji. Predavanje bodo spremi'a'e ski-opt!čne slike. Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje članstvo in š ršo Javnost, da se tega zp^mivega pieclavanja v č m večjem štev-lu udeleži. h e— Pasji davek. Mestno pogH. arstvo azg^ša: V smislu praviln'ka o posesti psov ln pasjem dan:u v obinah dravske banovine se pozivajo la«!tn'ki p~ov, da pri javijo v času od 1. do 15. aprila t. 1. vsakega nad 3 mesece starega p«»a pri mest. nem račurovodstvu (soba it. 12), kjer se I I Najnovejše Walt Disnejeve PRAVLJICE Micky-jev cirkus. Trije slepi mušketirji, Planinci, Mick? jev slon, v barvah IZREDNO ZABAVNE VESELOKLi^ Z.. MLADINO IN ZA ODRASLE ! UNi, t,LOGA, tel. 27-30 SAAit _ Rojak z dežele, Micky-jev teknicc, Selitev, i. ^cnian in Pluto. •ir. I 1 I dobijo predpisane tiskovine proti plačilu pr.stojbine din 1 Obenem s prijavo mora nabaviti lastnik za psa znamko, ki stane 4 din in plačati pasji davek, ki zna£a za upravno leto 1939/40 za vsakega čuvajskega psa 10 din, za vsakega drugega psa 100 din. e— Razpuščen občni zbor Kola jugoslovenskih sester. V četrtek zvečer je imelo Kolo jugoslovenskih sester v Celju svoj redni letni občni zbor v Narodnem domu. Po poročilih predsednice ge Marice Ser-nečeve, tajnice ge Ane Zupančičeve in blagajničarke gdc Marije Kernove, ki so bila soglasno odobrena, je predavala ga. Angela Vodetova o temi »žena v službi svojega naroda« Zaradi vse b ne predavanja pa je navzoči zastopiik policije, policijski agent g Rupreht večkrat prekinil predavateljico, nakar je predsednica predčasno zaključila občni zbor zato je morala izostati volitev novega odbora, ki je bila na dnevnem redu po predavan.u Občni zbor je b i dobro obiskan in ob zaključku zelo razgiban. e— Obrtništvo bo svečano praznovalo Jožefov praznik Slovensko obrtno društvo v Celju vabi vse obrtnike iz Celja in okolice, da se udeleže praznovanja praznika sv. Jožefa, ki ga slavi celjsko obrtništvo kot svojega zaščtnega patrona že desetletja V nedeljo 19 t m ob 8. bo v opa-tijski cerkvi ma'a s petjem pevskega društva »Oljke«, ob y 30 dopoldne pa bo v veliki sobi hotela »Beu vol« ob tn ško zbo rovanje z važnln.j predavan"! o obrtnišk h zadevah. Na to stanovsko slavje so vabljeni vsi obrtniki bre? iz teme. e— Sokolski gledališki oder v Strd°nc'h pri Mariboru ki uživa že velik sloves, bo uprizoril jutri v soboto, ob 20. v celjskem gledal:šču Schonherrievo dramo za odrasle »Otroško tra°edi:o« v režiji br Jožeta Rabča, čtena Neodvisnega gledališča v Mariboru. Drama prikazuie razkroj v družini v sedanjem času te- 'e zelo vzgojna in globoko psihološka. Predstava bo gotovo nudfa lep užtek, zato jo obiščite v čim večjem števPu e— Izpiti vnra^ev motornih vozil za območje predstojmštva mestne policije v Celju in za laški sre? bodo v četrtek 23 t m. ob 8 zjutrai pri pred?toin'?tvu mrst-ne porcije. Kandidati naj takoj vložijo prošnje. c— Gv?don Srabotn?k t. V celjski bolnišnici je umrl v četrtek po do*gem trpljenju v 60. letu starosti g. Gvidon Srabotrik. učitelj na II drž deški narodni šoli v Celju. Pokojni je služboval dolgo vrsto let v Celju. Bil jt vesten vzgojitelj šolske mladine ir Izredno skrben oče svojim otrokom. Pogreb bo dane* ob 16 30 iz mrtvašnice na mestnem pok->pa!!šču. Pokojnemu bodi ohranien lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c— Nt sreča v tovarni. Pri delu v tekstilni tovarni »MetKi« v Ce'ju se je 201etnl ključavn čarski pomočnik Slavko Mulej z Ložnice pri Ce jU v sredo dopoldne polil z vročo smolo in se hudo opekel po obrazu >n demi roki. Oddali so ga v bni* išnloo. e— Savinjska podružnica TK Skala je prelo'"a svoj ob"m zbor na cvetno soboto, dne 1. aprila t. 1. l—) Iz Mar"tnra a— Uspe'a predstava »Kralja Ojdipa«. Piedsmčnjim je bila v Narodnem gledališču predstava pomembne Sofoklejeve klasične tragedije »Krall OjdiD« v Sovreto-vem prevodu in režiji V Skrbinška. Sodelujoči dijaki so pr ietno presenetili s svojimi stvaritvam' tako J čakš kot te-banski kralj Oj^ip Beata L'nzner kot Jokala. štalz-r kot Kreon, Dušan Humar kot Teirerdjas. n?dai-e v manjših vlogah Josip PTatovšek, Stanko Jan^žič, M lan Ven'«n:k Josip Pavi n ter Ivan Krepfl. Tudi zbor teb?nsk!h prstnih očetov, ki je 'epo odpel svoje speve po dr. F Klmov-čevi zam's'1 ant čnih tonovskih nač nov s spremVevaniem klavirja, je učinkovito opravil svolo n^ogo. Gledališče je bilo po^no zasedeno. Predstavo so počastili s svojo navzočnostjo tudi številni mariborski oJ,:*n'k' z mes^m pove^nikom generalom C. Stano-n4en v o^dnoro najrevnejšim dij?kom. Tako so dMaki tuka-fšnle kla-s čne gimm^e na.^epše 'znrič"1! svoj IdeeM-sm, ki je v današnji dobi vreden trm večjega priznanja. a— Za':Ijn'ek materin «kega tečaja. Piedsnočnjim se je v polni dvor n Ljudske univerze zak'jučil letošnji izredno usp li materinski tečaj z zanimiv m predavanjem Je'e Levstikove o temi »Tvoja govor ca. mati. otroku svetinja«. Predavateljica je bila deležna toplega priznanja. Žensk~mu društvu, v katerega okviru je b'l materinski tečaj, ter načeln'ci feminističnega odseka Jeli Levstikovi, ki je or-ganiz!rala tečaj, gre hvala vsega mariborskega žmstva za ser jo poučnih ter izredno aktualnih predavanj letošnjega materinskega tečaja, ki so obravnavala vse najvažnejše probleme sodobnosti, želja mar borskega žsnstva je. da bi se materinski tečaji v tem obsegu in zamisli organizirala vsako leto. j a— Nagr-de za najbclfSe sM« 'be. Kakor zn*no. je tukajšnji U 'tniški klub razp sal za drugi ur etnostni teden nagrade za najboljša dela na vs:h področj h umetniškega snovanja. Razsodišče glasbene skupine je že dovrSilo svoje delo in je prisodilo nagrade za najboljše skladbe prof. Karlu Pahorju, prof. Ubaldu Vrabcu Leonu Novaku ln Ivanu TurS'ču iz Ljub Ijane. Skoraj vse nagi -"ene s!:1" be »e bodo izvajale na konce: tu v okviru d. ^e ga umetnostnega tedna v Mariboru, i a— V Ljudski univerzi se bo drevi nadaljevalo predavanje univ prof. dr. Mirka Deanoviča .z Zagreba o Dantejevi »;božanski komedij «. Skioptične slike. V ponedeljek 20. t. m. bo predaval prof Bogomir Stupan o sodobnem imper.alizmu. a— »Vse za šalo« v ljubljanski ojierert. V kratkem bo o uprizor li v ljubljanski opereti Gorinšek-Jirankovo domačo opereto »Vse za šalo«. Režlral bo avtor g. Danilo Gorinšek sam. a— Tovarna Mirim v Mariboru nas obvešča, da se ni izvršila v vodstvu tvorn ce nobena sprememba. Vodstvo je kakor veo-no v rokah gospoda in gospe Desn ca Odpuščanje sezonskih delavcev je normalen pojav, ki se vsako leto ponavlja Vodsl. ') ima s cer namen, da bi se obrat presolil v Zagreb, vendar pa o tem še ni bile odločitve. a— Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 18. t. m. se ponovi Smetanova odlično uspela kom čna opera »Prodana nevesta«. V nedeljo na Jožefovo ata dve predstavi: popoldne Bevnova »Partija šaha«, zvečer pa letošnji op retni šla^cr »Vse za šalo«. Obe nedeljski predstav se uprizorita ob znižanih cenah in najbrže zadnjič. a— Mrž v jami. V UTci kneza Koclja se je pripetil tragikomičn dogodek. Klic »straža, straža!« je privabil pasante m stražnika, ki je našel nekega Franca K. v spopadu z nek:m Albertom G. Krrpkr sta si delila bunke in zaušnice, dekler ni priletel Albert C. v bližnjo jamo. ki je pripravljena za postavljanje telefonskih drogov. Možakar je obležal v jami. iz katere se je lahko dvignil šele s stražnikovo pomočjo. Na polic ji ?o jima dali primaren pouk o lepem vedenju, ki sta si ga oba nočna vit'za tako vzela k srcu, da sta se nazadnje pobotala. a— O tem in onem. V boln'šn'co so pripeljali 371etnega posestnika Josipa Buauv-n ka iz Sv. Janža pri Mar nbergu. k; ga je neki napadalec napadel s topim predmetom ln mu prizadejal občutne poškodbe po glavi. — 61etni posestnikovi hčerki Ljud-i mili Pl berškovi iz Modr ča pri Oplotnicl j je razmesarila slamoreznica levico. Deklo-t-ce se zdravi v bolnišn ei. — V žago cnkj larko je zašel po nesrečnem naključju z desnico 311ctni Žagar Franc Jovš nak iz j Spodnje Polskave. Razmesar lo mu je desnico in se je zatekel v bolnišnico. - Z zlomljeno levico je obležal pod težkimi hlodi 141 tni Žagarjev sin Viktor Mc.irk i iz Frama, ki so ga tudi odpremili v oul-nišnico. Iz škoSje L?ke šl— Delcnanie škofjeloškega Kola ju go-slovanskih sester je bilo v pieiekli po uv-ni dobi prav živahno kar so poka/.ala poročila na skupščini pri Homanu. i' cdscdn ca s Ljuba Lendov^kova je zb^r za"ela a tajnica je podala sliko obsežnega dela. Skupno s šolo je obdarova'o kolo 142 otrok deške šole. dar v gotovini in v blagu je bil po-lan dcikluki šoli, stalno so se podpirale ubožne matere, oslabelo žon ce in siromašne druž:ine z živili, blagom iin denarjem. Kolo je sodelovalo pri mnogih javnih akcijah. Ljubezen je bila vodilna misel, ki je ustvarila mnogo dobrega. Odbor je o^tal domala isti. Posetili sta skupščino kot delegatki ss. Bela Šubičeva iti Vera Verščeva. Kolo v Skofji Loki šteje 4 članice dobrotni-ce, 35 uslanovnic in 250 rednih članic. Tajništvo je vodila s Jercogova. blagajno pa s. Horvatova. Gospodarici sta bili ss. Hafnerjeva in Jesenkova. Kolu, ki služi tako vztrajno vzvišenim smotrom, želimo mnogo uspehov 1 61— Pogoste tatvine v loški ktavnlcL škofjeloška klavnica je bila deležna v zad-nj h mesecih že štirikrat tatinskega obiska. Splošno sodijo, da se vtihotapljajo v klavneo ljudje, ki jim mora biti klavnica dobro znana. Okraden pa je bil vsakikrat le mesar in posestnik Matevž Hafner, ki so ga storilci očitno vzeli na piko. Pri zadnjem vlomu so tatovi odnesli Hafnerju skoro 90 kg slanine in nekaj masti. Tat je zlrzel v klavnico na sprednji strani, kjer hranijo škropilni voz. Odšel pa je zadaj kjer je čisto lahko odmaknil zapahe, da so se mu vrata odprla na stežaj. Verjetno je, da je b lo več tatov. Vse da slutiti, da tatov ne bo treba iskati predaleč. Prav jo, da so le trije ljudje vedeli, da so pri H?frerjevlh sp'oh klali. Hafnerjevi imajo za okrog 1400 din škode. Iz Ptuja J— Dovozna cesta Iz mesta do železniških skladišč je nujno potrebna toineljitih popravil. Za to cesto morajo sk.beti banovina. cestni odbor ln železniška uprava. Prizadeti gospodarstveniki se že nad 10 let zaman pritožujejo nad to skrajno slabo cesto, ki je zlasti v jesenski in zimski dobi v obupnem stanju. V letošnjem letu so res sklenjena manjša popravila, ki so preračunana na 70.000 din. Ta pa bi bila le začasna, zato menimo, da bi bilo umestno, če se ta cesta, ki se prekomerno uporablja, enkrat za vselej popravi tako. da bi se tlakovala z granitnimi kockami, kar bi veljalo okrog 270.000 din. V ta namen naj bi se najelo posoj!lo, ki bi se v kratkem ča.su amortiziralo, saj bi odpadle vsakoletne investicije za začasna popravila. j— Gradbeno gibanje. Za letos je pričakovati v na^em mestu precejšnjo g.ad« beno živahnost Zelo je tudi razveseljivo, da bo veletrgovec g. Lenart v prihodnjih dneh začel podiranje Koserjevega hotela in bo na tem pridobljenem stavbišču zrasla lepa tvornica za perilo, v kateri bo zaposlenih okrog 200 delavk. Obeta pa M oam tudi več novih vil in hifiio, (jospodarstvo Koliko so Čehi žrtvovali za Slovaško I V 1? letih 9 Vi milijarde Kč V Kritičnih dneh pred proguunivijc sa-moaiuju«: SiuvaSke republike so praski li sti objavili zanimive številke o žrtvah Cehov za izgraditev Slovaške v 20 liskih nasadov Vsaka saditev hmelja ie brez posebnean dovoljenja prepovedana V sporazumu s trgovinskim ministrom sme kmetiiski mi nister na predlog hmeljarskih zadrug in po mnenju banovinskih hmeliskih konusi' or" diti. da se površine nasadov primernr pj-ečajo ali po potrebi zmanjšajo Načrt zakona določa da mora naikasnejf-v treh mesecih po uveljavljeniu vsak hme ljar prijaviti pn občini, kjer leži nasad površine svojih nasadov odnusno števil, sadik V prihodnjih letih pa mora vsake spremmebo prijaviti najkasneje do konca maja vsakega leta Vsak hmeljar mora ob dovozni strani svojega nasada namestiti napisno desko, s katere bo razviden naslov in poklic lastn.ka nasada ter število sadik Vse napisne deske morajo biti po enotnem vzorcu, ki ga predpiše ban Na predlog hmeljarske zad. uge ln po mnenju banovinske hmeljske komisije izdaja ban potrebna dovoljenja za obnovo ostarelih nasadov ali za povečanje površi ne nasadov posameznih hmeljarjev, ne da bi se pri tem povečala v zakonu ustaljena površina nasadov v banovini, kakor tudi dovoljenja za splošno povečanje površine nasadov Pri tem je upoštevati: 1) da se pridelovanje hmelja omeji na strnjene hmeljske okoliše, 2) da se pridelovanje omeji na kmetovalce, to je na tiste, ki sa mi s svojo družino obdeiujeio zemljo, ali pa imajo vsaj glavni vir duhcdkov iz kmetijstva, 3) da n.ma v strnjenem hmeljskem okolišu nihče več kakor 50%. izven strnjenega hmeljskega okoliša pa nihče več kakor 25U/« orne zemlje ki jo obdeluje, zasajene s hmeljem, 4) da se pridelovanje hmelja omeji le na zavedne hmeljarje, ki imajo vse potrebne pogoje za pridelovanje kakovostno čim boljšega hmelja (dovoli velike sušilnice, škropilnice itd.) in so tak hmelj že doslej pridelovali. Kdor bo po uveijavljenju uredbe samo voljno sadil hmelj ga bo morai zopet iztrebiti Ce tega ne bu storil na poziv v 30 dneh, bo politično obiastvo dalo iztrebiti nasad na stroške hmeljarja Poleg tega b< hmeljar kaznovan po kazenskih določbah po katerih je predvidena globa do 50 000 din, v primeru neizterlzivosti pa zapor do enega leta Giobe bodo šle v prid fondu za regulacijo hme.jskib cen pristojne hmeljar ske zadruge Obvezna organizacija hme'jarjev V roku 6 mesecev se morajo vsi hmeljarji ene banovine združiti v obvezno hmeljarsko zadrugo ustanovljeno po zadružnem zakonu Ce v banov n. že cbst ja taka ali če obstoja več takih organizacij (zadrug, idruženj društev itd.), odredi pri stojni ban združitev seh teh organizacij v hmeljarsko zadrugo ter predpiše tudi način združitve. Vsak hmeljar mora najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi take obvezne hmeljarske zadruge pristopiti k zadrugi kot član ter prispevati 1% vsako etnega iz kup čka za svoj hmelj zadrugi Način po biranja predpiše ban. ki lahko prispevek poviša na 2°/» Hmeljar, ki v predpisa nem česu ne postane član zadruge izgub pravico pridelovati hmelj Naloga zadruge je zastopjti interese hmeljarjev skrbet' za čim boljše vnovčevanie pridelka in činr cenejšo nabavo potrebščin in po potreb tudi regulirati hmeljske cene z interven čnimi nakupi Za morebitne izgube pri in tervenčnih nakupih se ustanovi pri zadru gi poseben sklad za regulacijo hmelisk:h cen v katerega se steka vsako leto naj manj 25°/o obveznih prispevkov Za čim uspešnejše poslovanje preskrbi ban zadrugi 1 milijon din brezobrestnega posojila iz banovinskega. državnega ali kakega drugega privilegiranega denarnega zavoda Vnovčevanje hmelja Vsak trgovec, ki hoče kupovati hmelj mora imeti poleg dovoljenja po obrtnem '.akonu še posebno d >volienje za trgovino < hmeliem. ki ga izda pristojni ban po zaslišanju banovinske hme'j-ke komisije ter Zbornice za TOl Dovoljenje dobe trgovci ki so že doslej naimanl dve leti Izvažali hmelj na svoje ime na novo pa more dobiti to dovoljenje le tisti, ki se ie že naimanj tri leta udejstvoval v hmeljski 'rgovini in nudi primerno jamstvo, da bo nakupljeni hmelj tudi prevzel DovolJenle more dobiti le jugoslovenski državljan To nosebno dovolienje se lahko zopet odvzame tistemu, ki je bil ponovno kaznovan 'aradi težiib prekrškov uredbe Vsak hmeljski trgovec sme v času imeljske sezone zaposliti poirebno število lakupovalcev ki v njegovem imenu in na njegov račun sklepajo zanj kupčije Do konra junija in le v nujnih primerih naknadno mora trgovec prijaviti nakupo-valce združenju hmeljskih trgovcev če fega nI pa pristojnemu združenju trgov-rev Končno odločitev o tem kateri od orijavlienih nakupovalcev se odobrilo odnosno odklonijo, izda politično upravno >b'astvo po zaslišanju 'družen^ hmeljskih trgovcev in banovinske hm^l^ske komisije Vsak nakupovalec sme nakimovati hmelj -amo za trgovca ki ga ie prijavil Nadzorstvo nad nakupnvalci vrši politično obiastvo prve stopnje Nakupovalcu. ki liri neresnične in razburljive vesti in tako izvabi producentu blago pod ceno. da se »koristi z diferenčmmi nakupi, in nakupovalcu. ki postopa pri nakupovanju nerealno in proti dol čbam uredbe, odvzame oolitično obiastvo izkaznico in ga kaznuje Za nakupovanje hmelja predpiše ban v enem letu podrobne predpise in uzance. ki jih sestavi banovinska hmeljska komisija po zaslišanju hmeljarske zadruge in združenja hmeljskih trgovcev Kupec mo^a redoma kupovati hmelj na domu produ-centa Ponujanje m kupovanje po vzorcu je prepovedano Hmeljska zadruga je dolžna vsako sezono prirediti vzorčni sejem in samo na takem vzorčnem sejmu sme trgovec kupovati tudi po vzorcu Vsak ku-oec le ori prevzemu in iznlačilu kuoliene-*a hmelja dolžan odt^mrti prod'ic»»ntu nredp'sani odstotek prispevka za hm°11ar-dco zadrugo ter znesek nakazati zadrugi. Znamkovanje hmelja Ves hmeljni pridelek v naši državi mora biti uradno oznamkovan ln Je nakupovanje neoznamkovanega hmelja prepoveda no Načrt uredbe pr<-dv deva tri znamko-/alne okoliše in sicer: I) savinjski okoUš. kamor spadajo vse obč ne iz celjskega sreza ter občine Šmartno ob Paki Mozirje in Resica ob Savinj 'z gornjegraiskeea sreza: hmelj iz tega okoliša se označuje kot »štajerski hmelj Savinjska dolina«; 2. okoliš dravska banovina, v katerega -»padajo ostale izrecno navedene obč ne kjer se prideluje hmoll: hmelj iz tega oko •iša se označuje z označbo »Dravska ba aovina«; S. podunavski okoliš, ki se označuje kot Bačka«. Nadalje vsebuje uredba podrobne pred- le 12 din na uvozno ceno kave, 38 din pa na Tiskalna bremena. Radovljiški trgovci in krošnjarstvo Združenje trgovcev v Radovljici ie /bo rovalo preteklo nedeljo v prostorih hotela (.Jrajski dvor Predsednik g Savnik ki je vodil zborovanje je pozdravil zastopnika Zbornice TOl zborničnega svt trika 0 Smer kolja in zas-topnika Zveze trgovskih zdru ženi g Lapmka Tajnik g Hočevar ie ome ni I da je »tanje trgovine kl'ub napredujo !emu tujskemu prometu v>ako leto slabše kar je pripisati krošnjarsitvu. ki »e širi. če prav je prepovedano Kl/ub temu prihaja jo krošniarji dan za dnevom in krošnjari io ne samo po oddaljenih vaseh temveč rudi po mestih m industrijskih krajih P ej 90 prihajali s krošnjami le Bosanci im Dal-matinci, sedaj pa potujejo luošnjarji ie 3 avtomobili, • katerimi volijo »»oje blagu. Največ prenašajo tekstilnih izdelkov v ko-vvegth od hiše do hiše V vaai sc pripeljejo kai l avtomobilom V nekaj dneh lahku obhodijo ve* >rez V zadnjem času Mi pričeli krošniarji celo » kuhinjsko posodo. ki io na vozovih vozijo od vasi do va-v in prodajalo cd hiše do hiše Kako se to protizakonito krošffiijarsfvo širi, nam kaže dejstvo, da vo pričeli v Radovljici in oko-'ico voziti že moko m riž. V debati, ki se je razvila v tem vprašanju. so govorniki omen.li. da je bilo v preteklem letu par sto kazenskih prijav zoper nezakonite kro^njarjenje toda vse kaže- da to nič ne zaleže Konkurenca nasproti kroš-njarjem ni lahka kajti oni nimajo v primeri s trgovci nobenih stroškov, ne potrebujejo lokalov, o-ebja in tudi ne plačujejo davkov Medtem ko davčna oblastva za trgovca točno vedo koliko proda M) kontrolirajo njegov dovoz, ki jim je merilo za davek krošnjarji po večini ne plačajo davka ali pa minimalni pavšal Vrhu tega pa krošnjarji prodajajo »labo in škartno blago. ki ga trgovec nima v trgovini Da bi zatrlo krosnjarslvo. it združenje 2 dovoljenjem političnega oblastva postavilo la»tne kontrolne organe Na občnem zboru »o nadalje '•klenih, poslati na bansko upravo delegacijo, ki naj raztolma-či težnje radovljiških trgovcev glede kroš-njarstva Nadalje »o na občnem zboru razpravljali o posledicah, ki jih bo imela za trgovce na ledenicah tamošnja tovarniška prodajalna Trgovci so sikušali preprečiti ustanovitev te proda lalne. uspelo vm ie pa le toliko da bodo pr<>dajal le članom in zaenkrat sam« živila Ustanovitev take prodajalne ni bila potrebna ker že 'tak konkurenca med trgovci povzroča, da so cene zelo nizke Med slučajnostmi se je razvila razprava o vprašanju, ali ne bi kazalo, da se. kakor pr gositilnah. izdajo dovolitve tudi za trgovino le po krajevni potrebi. Gospodarske vesti = Mizarski risarski tečaj v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOl v Ljubljani priredi v Novem mestu tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike Tečaj bo ob nedeljah od 8 do 12 are v Rokodelskem domu Prične se v nedeljo 26 marca in bo trajal tri mesece Poučeval bo domači strokovnjak - mizarsk mojster Mizarski mojstri in pomočniki ki bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se javijo najkasneje do ">" marca osebno ali pismeno z navedbo točnega naslova pri poslovalnici Zavoda ts PO Zbornice TO! v Novem mer' i (predsednik g Alojzij Midofer) Pouk bo brezplačen Udeleženci morajo skrbeti sami za razne potrebščine, o čemer dobe podrobnejša pojasnila pri poslovalnici Zavoda za PO v Novem mestu I Zanimiva pravda zaradi ricinovega olja Ljubljana, 15. marca Zanimiva pravda se je vršila danes pred trgovskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča Tvrdka Hrovat & Ko iz Ljubljane toži tvrdko Zabret & Ko tz Kranja po zakonu o nelojalni konkurenci. Tožitelj.ca Ima v Ljubljani, kakor navaja v svoji tožbi tvornico lanenega olja, ki poleg običajnega lanenega olja Izdeluje tudi olja za Industrijske namene in pa specialno ricinovo olje za letala. Tvrdka je mnogo let skala ne le najprimernejši način gojenja ricinovega semena ampak tudi najprimernejš način, kako se to olje iz semen prideluje v taki kvaliteti, kakor ga uporabljajo pri letalih. To se Ji je posrečilo m zaradi tega 2e kakih 10 let dobavlja kot ed ni resni dobavitelj svoje ricinovo olje za letala Lansko leto je prišla komis ja. da si ogleda obrat. Član komisije je bil tudi neki beograjski inženjer ki je od tvrdke zahteval razne podatke kat««^e Je tvrdka smatrala za svojo trgovsko in tehn čno tajnost. Inženjer pa je v imenu komisije vztrajal na tem. da mu tvrdka te tajnosti pove ker b: sicer komisija morala oditi Končno je Inženjer podatke res dobil z lzrecn:m opozorilom, da gre za strogo poslbvno tajnost Inženjer pa Je potem po zatrjevanju obtožn!ce te strogo zaupne podatke sporočil družabniku tvrdke Zabret. V zvezi s tem se Je prvič zgodilo da je lahko ponudila olje za letala tudi tvrdka Zabret. Tvrdka Hrovat & Ko je vložila tožbr proti omenjenemu beograjskemu inženjer-ju in obenem proti poslovodjema tvrdke Zabret & Ko gg Ivanu Zabretu ln Ivanu Avseneku G. Avsrnek odločno zanika, da bi bil kdaj Imel kakšno zvezo z onim beograjskim lnž°njerjem od katerega tore-ni mogel ničesar Izvedeti Obenem pa tudi trdi da sploh nobena tuia proizvodna aH poslovna tamost nI bila uporabljena v tvornlcl G Zabret pa sicer priznava da je beosrajsi inženler bil pri njem v Brito-fu pr Kraniu zatr0 63 4% severne agrarne 62.50 — 63 50. S«/» beglu-ške 90—91 6% dalm agrarne 91 50 bi., 7% dtabiliz 98 50 den, 7»/. invest 102 50 — IOooO. 7% Seligman 101 den. 7"/» Blair 95.25 — 9f> 8»/« B air 101 -len.. PAB 228 — 232; delnice: Narodna banka 7500 den, Trboveljska 195 — 200, Gutmann 35 , den. Sečerana Osijek 85—90, jadranska 450 den. Beograd. Vojna škoda 471 50 — 472 i (471 - 471 50) 4°/o agrarne '>2 50 den 6% begluške 91 - 91.25 (91 > 6®/» dalm agrarne 80.50 - 90 75 (90 75), 4"/« agiar. ne 62 50 den.. 7®/D stabiliz — (99). ■nvest 101 50 — 102 50. 7% Blair 94 50— 95 50 8% B'air 100 25 den. (100.50). Narodna banka 7650 bi., PAB 229 bi. (230). Blagovflp tržišča zi ro 4. Nnvosadsk-. b.agovna borza (16 t n.). Tendenca neizprem r&enioa: baška 152 - 154 slaMinskt- in oanatska 152 154 •jremska 151 - 153 Rž: baška 142.50 -145 ličmen: tia^ki m sremskl 64 65 kg 155 - 160 jan 68 kg 180 - 185 Oves: baški sremsk' in slavonski 15* 50 - 160 Koruza. ha£ka pariteta Indjija in VrAa« 15 - 96 baška pariteta Inijija suSena 106 - 108 baška pariteta Vršac sušena 105 - 107 Moka; baška in banatska »0g* n »Ogg« 140 2f>0, »2« 220 230 »5« .'00 - 210 »6« - 190. »7« 150 -160. »8« 110 112 50 Kižoi: baSKl tn •s-empln beii brr> vreC 282 50 285 Otrobi: baškl. srem9ki ln banatski 99 — 107. Iz Kranfa r— Predstojnlštvo mestne policije v Kranju poziva prebivalce občine Straž'šča, da se v smislu uredbe o prijavljanju prebivalstva prijavijo za bivanje najkasneje do 1. aprila letos pri tuk predstojn'štvu na policijski stražnici, kjer dobijo tudi potrebne tiskovine. r— K vest> o tihotapljenju h'aira Iz to- t vaTne »Semperlt* v Kranju nam piše skla- j diščnlk g Adoll Ažman, da je glede na našo nejasno vest javnost v Kranju prepri- i čana. da Je krivec on. V resnici pa je bla- 1 go tihotapil nekvalificiran pomožni delavec v skladišču G Ažman opozarja, da bo vsakogar ki b» trdil, da le tlhotap'1 blago lz tovarne »Semperit« skladiščnik, sodno zasledoval i Številke označujejo časovni vrstni red, Itako so prihajale nove pokrajine pod Nemčijo: L Avstrija v marcu 1938, 2. sudttsko ozemlje v oktobra 1938 in 3. Češka in Moravska v marcu 193& Iz Zagorfa t— Nova >g' uiitKa druz.iia. Podružnica NSZ v Zagoiju je ustanovila svoj gledali ški odsek Ui z zanimanjem pričakujemo, kako se nam bo nova igralska družina predstavila. V nedeljo ob pol 20 bo njen prvi nastop v SoKolsKem domu ln sicer z veseloigro »Svojeglavček«. Nastopi nekaj povsem novih amaterjev. Režija Je v dobrih rokah tovariša Goloba Pričakuje se velika udeiežoa občinstva, posebno še, ket Je čist! dobiček namenjen nabavi prapora narodnega delavstva v Zagorju Novi igralski družini želimo mnogo uspehov. z— Živahno gibanje društev ln organizacij smo opažam zadnje dni Rdeči kr.ž je imel žalno sejo za pokojnim predsednikom Matijem Pe'kom tet je obenem raz pravljai o važnih društvenih zadevah V nedeljo je bilo zborovanje Narodne odbrane in je bil izvoljen nov odbor. Obilna udeležba je pričala, da nacionalno delo spet vidno napreduje. V ponedeljek pa bila skupščina Bratovske skladnice, ki je z zadovoljstvom ugotovila po: ast društvene imovine. z— Kako najlažje dobiš dobro službo. Marsikdo se na razne načine prizadeva, da bi dobil vsaj skromno službo. Tudi v našem revirju je mnogo takih, pa še z družinami, a nimajo sreče, da bi prišli do zaslužka V gostilni pa je neki srečnlk te dni pripovedoval, kako je bil sprejet k rudniku. Pustil je doma kmečko delo očetu, za službo sploh m prosil, marveč je kar dobil iz Beograda pr-velje, naj službo v Zagorju takoj nastopi Zabrnel je telefon in fant je bil sprejet, čeprav podjetju ni bil potreben Srečen človek, ki ima ugledne svojce! z— Srne, prl/ateljice smučarjev. Smučarji iz rudarskih revirjev izkor ščajo ugodno priliko na smi čiščih v okolici Kuma. Stare podlage je bilo že doslej kar dovolj za dobro smuko, zadnje dni preteklega tedna pa je zapadlo okrog 10 cm snega, tako da je bila nedeljska smuka izboma Polee tega užitka pa so imeli smučarji v nedeljo izredno razvedrilo z divjadjo V Cebulovi dolini so zagorski smučarji naleteli na več srn in srniakov. ki pred smučarji sp'oh niso zbegali Sklenieno je bilo prav mifi-io orjatelistvo. Smučarji so dognali da Drid«?1o nekatere sme čisto v bližino človeka, ako opa-dlo. di jim pritožni gostitelj meče hrano. Menda pa tudi dobro vedo. da so zdaj v času lovopusta varne pred smrionosn-mi streli (To zauoanle Jih. kakor k^ž®1o razni dogodki oo slovenskih <»ozdov!h lahko stane življenje nr»d fl'n-taml bre"vest"ih divjih lovrev) T*ko uživajo naSi smučarji v kumi lanskih hribih v stiku s prlrodo kar dvojno veseljak | Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 (popoldanske predstave ob 15. in 17. za šolsko mladino). V nedeljo 19. t m. ob 15., 18. ln 20.15 ter v ponedeljek 20. t m ob 20.15 kolorirani, r sani zvočni film »Snegulčica« (Snegul-čica ln sedem škratov). Simfonija barv, pesmi in lepote ... Predigra: Paramoun-tov zvočni tednik. (—) JAVOR NAD LJUBLJANO Prejšnjo nedeljo so bili gospodarji javorske župnije povabljeni v cerkveno hišo. v kateri je zdaj začasno učilnica, da s>e pogovore o neki farni zadevi. Odkar je zadnjega okto-b a lanskega leta prejšnji župnik Jernej Kline zapustil Javor in se pie-eJU na Vače. kjer si je kupil hišo prihaja ob nedeljah in praznikih maševat v Javor duhovnik z Rakovnika v Ljubljani. Na pobudo nekaterih župljanov se je pričela akcija, naj bi vsaka hia v župniji plačala po 20 din v sklad, iz katerega bi se krili »tioški za prehrano in potne »troške duhovnika. Na sestanku se je vnela precej ostra razprava. Večina župljanov se je uprla novi dajatvi in 90 svoje stališče zagovarjali 1 dejstvom, da so že župniku Jerneju Klin-cu odrajtali biro za v>e leto in so na ta način odšteli svojo davščino za duhovnika, ki jim bo maševal leto dmi. — Ker so biU na zborovanju navzočni tudi možje iz kraj-nega šolskega odbora, so župljani sprožili tudi razgovor o novi javotski Soli Posamezni govorniki so grajali krajni Maki odbor, da je pristal na »vet, ki ga je komisija za novo šolo lani določila poleg žup-nišča. Doma6mi bi si želeli novo šolo v središču župnije, kjer so stavba zapored odobrile že uradne komisije v letih 1913, 1926 in 1937. Možje so grajah deloma zadržanje upokojenega župnika Jerneja Klin-ca, deloma pa 90 opozarjali, da jim je treski šolski nadzornik Fran Erjavec obetal, da bo priskrbel začasno učMnico v Besni-ci, če pristanejo na to. da se nova Soli postavi poleg župnišča. A ker so Besničani precej razumni, bistri bjudje, niso bili zadovoljni samo z začasno učilnico, temveč zahtevajo, če ne bo nova šola stala v «re-diSču župnije, da se zgradi nova šola naj-prej v Besnici, nato p« ▼ Javoru. Postani ln ostani član Vodnikova družbe: Poroka med Iranom In Egiptom Princesa Favzlja (slika levi), sestra egiptskega kralja Faruka, se je te dni v Kaira omožlla s prestolonaslednikom Irana, Rlzo Mohamedom Pahle\1jem, ki je na sliki fotografiran s kraljem Farukom (v civilu s fesom) Po! milijona funtov za vohunsko službo Secret Service na Angleškem in metode njenih agentov Tudi britanska vohunska služba je dobila sedaj svojo veliko postavko v državnem proračunu in sicer v znesku pol milijona funtov, tako da ima na razpolago šestkrat večjo vsoto nego pred vojno. Značilno je tudi to, da je s to službo v zvezi sir Robert Vansittart, ki je na ta način v zunanjem uradu centraliziral ne samo pro pagandne službe, to se pravi britski radio, organizacijo za pospeševanje industrije in tujskega prometa ter organizacijo za kulturno propagando, temveč tudi tajno službo, Secret Service. Člani Secret Servicea se med seboj ne poznajo ali pa le v izjemnih primerih in jih imajo v evidenci le z določenimi številkami. Običajno ima vsak svoj posebni poklic in izbira tako neopazno informacije v tujih deželah, ki jih oddajajo običajno ustno diplomatskim zastopstvom ali pa osebno v Londonu. Eno izmed pravil je namreč to, da si naj svoja opazovanja čim manj zapisujejo. Običajno niti ne gre za kakšne važne državne skrivnosti tujih dežel, temveč za tisoče majhnih podrobnosti, iz katerih si potem v Londonu potem sestavijo jasno sliko o razmerah in tajnostih v poedinih deželah. Ker v parlamentu glede tajne službe običajno ne zastavljajo vprašanj, a prav gotovo na takšna vprašanja ne dajejo odgovorov, je tudi na Angleškem organizacija in delovanje te tajne službe zadeva zelo redkih oseb, ki so vanjo posvečene. Zlato pod večnim ledom V državi Alberti na severu Aljaške - Letala, najmodernejše prometno sredstvo Daleč na severu zlate dežele Aljaške, ki je že nekuč ob koncu prejšnjega stoletja privabila tisoče lovcev za srečo, so po vsej priliki odkrili novo zlato deželo. Leži daleč za Jukonom v notranjosti dežele okrog Velikega Suženjskega jezera, kakšnih 900 km severno od mesta Edmontona v državi Alberti. Preteklo leto so naleteli pri kopanju na severnem bregu Velikega Suženjskega jezera na zlat rudnik, ki se je izkazal za zelo bogatega Sedaj so odkrili drugega, ki ni nič manj bogat. Oba rudnika sta dokaz za to, kako hitro prodirajo ljudje zadnje Prijateljico zastavil za tlssc frankov Po nekem streljanju v bližini pariških tržnic je zvedala pjlicija za nenavadno kupčijo. Nski Emile Cubelles ni mogel vrniti 1000 frankov, ki mu jih je bil posodil neki Jean Pignol. Zato se je odločil, da mu prepusti svcjo prijateljico. Pignol je bil s tem zadovoljen in tudi dekle je kupčijo sprejelo. Nastopil pa je neki tretji in je na Pignola oddal tri strele, ko je ta prišel po prijateljico, ki jo je prejel za 1000 frankov. Streli niso zadeli, pozvali so pa policijo, ki je kupčijo dokončno razdrla. 1 čase v notranjost teh zavoljo večnega le- dovja in snega skoraj nedostopnih predelov na severu ameriške celine L. 1931. so ob Velikem Medvedjem jezeru prvič odkrili radij in srebro, lansko leto so odkrili zlati rudnik ob nekoliko južnejšem Ve-j likem Suženjskem jezeru V aprilu so začeli vrtati, deset mesecev pozneje pa so začeli rudnik izkoriščati že z vsemi strojnimi pripomočki moderne dobe. Kaj to pomeni, more presoditi le človek, ki je bil kdaj v teh slabo naseljenih ln odljudnih krajih Po vsej priliki bi v tako kratkem času sploh ne mogli do zlatih zakladov Aljaške, če bi ne razpolagali z letali. Letala vzdržujejo tudi v najhujši zimi zveze z Aljasko, z letali so pripeljali tudi stroje in vse druge potrebščine do obeh rudnikov, ki jih sedaj izkoričajo. Večje stroje so sicer s težavo prepeljali od Edmontona proti severu po vodni poti, in sicer po reki Atabaski in Suženjski reki To je bilo mogoče seveda le v kratkih poletnih mesecih, kajti reke so na Aljaški več nego pol leta zamrznjene. Širna dežela na severu je še pod globokim ledom in snegom, a že je začela moderna tehnika s svojimi stroji napad na zlato. Še v zadnjem tednu so iz teh krajev sporočili temperature 63 stopinj pod ničlo. Nihče ne more povedati-, kakšni zakladi utegnejo ležati še v globini teh dalj nih krajev. Strašilo z godbo Osrednja poljedalska zbornica Ontaria Je razpisala nagradni natečaj za najučinkovitejše poljsko strašilo. Slamnata strašila, ki so jih uporabljali doslej, nimajo namreč nobenega učinka več. Ptice so se jih privadile in se jih ne b-je, posledica pa je veiika škoda za poljedelstvo. Tako iščejo poljsko strašilo, ki bi se ga ptice stalno bale Poleg strašil, ki delujejo z elektriko, ima ta čas največ upanja za prvo nagrado ptičje strašilo, ki oddaja s pomočjo posebnega mehanizma krepko in daleč slišno trobilno godbo. či vrelci namesto petroleja Tasmanija, veliki otok pred južno vzhodnim koucem Avstralije, je najmanjša država avstralske državne zveze Tu so v zadnjih mesecih pridno stikali za petrolejem. ki so ga domnevali ob reki Sca-mandtru. Toda upanje glede tega petroleja Je se. daj izginilo, čeprav odprava, ki so jo poslali tja nI ostala brez u peha. V bližini Scamandra so odkrili namreč toplo reko. ki spravlja velikanske množine vroče vode iz globine zemlje. Geologi si še niso edini o tem, kako naj pojasnijo ta fenomen tasmansko vseučilišče je pa ukreni, lo že vse potrebno, da uredi veliko zdravilno kopališče ob tej topli reki. Kitajsko slikarstvo v Parizu Policisti — bogovi .. • Policijska patrulja je prišla v zadnjih mesecih v doslej še neraziskan" oz mlje Nove Gvineje To ozemlje so hoteli ob tej prilik} kartografi rati in prefotografiratl za avstralske geografske zavode Iz^Ta"; so najboljše uradnike in ns.iTvocnimn.ejš0 člane domačfcnske policijske čete Vse je šlo dobro toliko čn.sa koliko- so domači robovi ki dotle;* še -iso bili v:de-li belega človeka smatral1 obisk-v-lce za bogove ki so priredili iztet no zemljo Toda domačini so te -s-bogove« natančno < pa-zovalj podnevi in pon"či ter S" jim posta U nevarni ko so uganili, da ž vijo prav tako kakor vsi drugi ljudje Vavzlc temu je policijski odpravi uspe'o. da ^e je brez večjih izgub rešila iz nevarnega položaja Rumunska strcpica za ročne granate Tehnična komisija runvmke^a vojnega ministrstva DreizkuSuie zdai tip mHrnlje-ze za metanje rečnih granat Strojnica vr že baje v minuti časa 150 granat 150 m daleč. Vlak za vozil v skupltso c*elavrev V ponedeljek ob pol štirinaisti uri Dopoldne je zavozil med Dortmundom in Kol-nom vlak v skupino delavcev ki so b'li posleni s popravljanjem proge Pnt delavcev je bilo usmrčenih, dva pa ranjena. Poštno letalo treščilo na zemljo Poštno letalo na progi London—Bruselj se je zrušilo v torek zjutraj ob 5.45 v bližini letališča Haren na zemljo. Trije sprem ljevalci letala so se ubili, poštne vreče pa so zgorele v ognju, ki je nastal zaradi eksplozije. Pred Lebrunovim obiskom v Londonu Prestolnica Anglije se pripravlja na dostojen sprejem prezidenta Francije. Ulice v okolici VVestmlnstra so že zdaj dekorlrane s emblemi francoske Republike ieethovnova sonata ozdravila blazneža Medicinska senzacija v Kodanju Na eni najbolj prometnih cest v Kodanju se je ustavil te dni predpoldne am-bulančni voz ondotne blaznice. Čuvaji v njem so imeli nalog, da odvedejo nekega znanega odvetnika iz njegovega stanova- Vožnja slozi Panamski prekop Kemik! prekomoralk »Bremen« na poti skozi Panamski prekop nja. Odvetnik je bil bolan za hudo nevra-stenljo ln je sam predlagal, naj ga odpeljejo v sanatorij Ko je pa s svojega okna v šestem nadstropju zagledal ambulančni voz, je dobil napaa besnosti. Stekel je k vratom, jih zabarikadiral, vrnil se je k oknu in začel kričati, da si rajši vzame življenje, nego da bi se dal zapreti v blaz-nlco. Končno je splezal na streho ln zagrozil, da plane v globino, če ga bodo nadlegovali Celo uro so se zaman trudili, da bi bolnika pripravili do tega, da bi se vrnil v stanovanje, potem so pozvali gasilce. Odvetnik je bil med tem dospel do viška krize. S peno na ustih je rjovel, da ga hočejo ubiti in naj mu pridejo na pomoč. Gasilci so oklevali, da bi šli na streho. Spodaj so bili pripravili sicer doskočno platno, toda malo nad njim so bili v zraku vodi visoke napetosti, ki bi se jih mogel nesrečnež pri padcu dotakniti. Nenadno pa se je zgodil čudež. Ko je baš kazalo, da se bo drama slabo končala, so zaslišali zvoke Beethovnove sonate v mesečini, ki jo je predvajal radijski zvočnik. čez nekoliko trenutkov so ljudje spodaj opazili nenadno soremembo pri bolniku. Pomiril se je, prenehal je kričati in mahati z rokami ln nato je s čudovito spretnostjo splezai spet v svoje stanovanje. Po nekoliko minutah je odprl vrata ln se dal sanitejcem mirno odvesti. Pomirjajoči vplivi glasbe na duševne | bolnike so sicer znani in jih izkoriščajo j tudi za zdravljenje. Da bi se pa v primeru akutnega napada besnosti in zasledovalne blaznosti, njeni učinki pokazali takoj, je i nekaj izrednega. Zato je stvar tudi v znan-I atvenih krogih zbudila zanimanje. i - . •: " , < ".-tt-;..-™- •>..yJ»v.-5> -»Siv r % . P i Kitajski slikar ^ans-čantse Je otvoril v Pariza razstavo svojih del katero si je ogledal tudi državni prezident Le brun Umetnik stoji na levi železniška nesreča 18 mrtvih^ 30 feutto r a: jenih V ponedeljek zvečer se Je primerila na francoskem blag vn.m kol dvoru Chateau Roux huda žele .mška nesreča Ekspr. sni vlak Pariš—Toulouse je zavozil s polno brzino na tir, kjer sta ležala prevrniena dva vagona tovornega viaka Tovorna vagona sta se bila iztirila zato. ker je iz vagonov za živilo pobegnil vol ki le med premikanjem vagonov prišel pt d kolesa Lokomotiva in štirje prvi vagoni brzega vlaka so se iztirili ter so obležali v bliž:ni prevrnjenih dveh vagonov tovornega vla ka v razvalinah Nesreča je zahtevala veliko število človeških žrtev, in sicer poročajo. da je osemnajst potnikov mrtvih nad ^0 pa hudo ranjenih Brzi vlak se ie odpeljal lz Pariza zvečer ob 20 15 V redu je minil postajo Limoges. po dveh urah vožnje ie bil že v bliž:ni Charteaurouxa Str jevodja je tam zagledal na progi dva prevrnjena vagona Potegnil je zavoro — toda bilo je že pre- pozno Lokomotiva Je z vso silo zdlriaia po tiru naprej in je obtičala Prvi voz so naslednji vagoni porinili naprej, h« se ie prednji del postavil pokonci, ostali vagoni so pritisnili za njim Takoj so alarmirali reševalce in v kratkem je prispelo več ambulanc na kraj nesreče Toda noč je bila temna in reševanje ni bilo lahko Ob svitu plamenic so morali sekati železje in les. da so lahko osvobodili umirajoče in mrtve Gasilci so naoo-sled dobili žaromet, ki je nekoliko olajšal nočno delo Izpod razbitih prvih dveh vagonov so potegnili osem mrličev Pet naslednjih je bilo zagvozdenih med lesovje razbitih voz in teh niso mogli potegniti izpod razvalin. Sele ob dveh zjutraj so reševalci končali svoje delo Bilanca je bila porazna: 18 mrtvih in 30 hudo ranjenih, ki so jih odpeljali v najbližjo bolnišnico. Zaklad med starimi knjigami Neverjetna zgodba, čeprav navaja ime tistega, ki jo je doživel »Hvala Bogu, da so tudi dolgočasne knjige!« S tem vzklikom je g Clements iz Londona zaključil zgodbo, ki bi mu bila kmalu požrla vse prihranke Zgodba se je začela s tem, da je ga Clementsova nekoliko starih knjig, ki so ležale v pozabljenem kotu in ki se ji ni že več ljubilo, brisati prahu z njih prodala z vozičkom potujočemu prodajalcu starih knjig, kakršne je videti tu in tam po londonskih ulicah. Izkupiček je zadostoval baš za dve kinomatografski vstopnici. Ko pa Je svojemu možu sporočila z veselim obrazom to kupčijo, je mož preble- del kakor zid. V eno izmed knjig je bil shranil namreč vse svoje prihranke, pet bankovcev po 20 funtov sterlingov .da bi jih imel za čase stiske. Takoj je začel iskati tistega prodajalca in ga je tudi našel, a baš tisto knjigo je bil mož že prodal. Z gnevom in žalostjo v srcu je šel Cle-ments svoja pota. deset dni pozneje pa je prav isto knjigo slučajno odkril pri nekem drugem prodajalcu Z utripajočim srcem je začel listati po njej in res je med njenimi stranmi od 191 dalje našel svoje bankovce. Najsi je bila knjiga med tem še toliko v rokah, nihče je ni mogel prebrati do 191. strani... Kadar ni sloge med brati Zemljevid ozemlja bivše CSR; Češko In Moravsko (na levi) je že zasedla nemška vojska; Slovaška Je postala neznatna državica; Podkarpat je so po-basali Madžari . .. Dežnik je vendarle orožje Dežnik po vsej priliki vendarle ni stoodstoten Instrument miru, kakor so v zadnjih mesecih o njem govorili v zvezi z gospodom Chamberlainom. Nasprotni dokaz je podala neka Parižanka, ki so jo ponoči na samotni poti napadli trije potepuhi in ji hoteli iztrgati ročno torbico. Pogumna žena je zgrabila svoj dežnik za drugi konec ln je nasula na glave napadalcev takšno točo udarcev, da so jo hitro odkurili. Poljub naj ga podžge za zmago vi w ■ ^ r v m M MaOmi gijfc 7; m 4 lu-f«? H K X L 1 IX it i I Francoski kolesarski dirkač BlUlet Je dobU pred startom v zadnjem delu kolesarske dirke šestih dni poljub od ienske — da b! tudi v zadnjem delu tekme zmagal In prlvozil prvi on cilj VSAK DAN ENA Od svojega štiridesetega leta je delal sloviti škotski romanopisec str Walter Scott neutrudno podnevi ln ponoči. Sprejel je bil jamstvo za neko trgovsko podjetje, ki je šlo potem v konkurz in za ogromno vsoto 50.000 funtov, za katero je bil jamčil, je moral potem neprestano pisati, da je kaj zaslužil Njegov grad v Abbotsfordu je bil gtv stom vedno odprt, toda Scott sam je bfl tako preobložen z delom, da se jim nI m o. gel posvečati. Nekoč je stopila neka malo prismuknjena dama v njegovo delavnl-00 in mu je začela delati komplimente. »Ljubim vas.« je dejala molčečemu možu, »zakaj me puščate zaman hrepeneti?« Dama je snela svoj prstan in nadaljevala: »Poglejte ta prstan. Moja ljubezen do vas je podobna njemu: nima nobenega konca!« Scott. ki so mu druge stvari rojile po glavi, je odgovoril, ne da bi odlo. žil pero: »Tudi moja ljubezen do vas sli« temu prstanu: nima nobenega začetka!« ANE K DO T A »Al hočete zamenjati vašo jerebico za moje-ga zajca?« »Koliko pa ste plačali zanj pri mesar. ju?« {»Ric et Rac«jr darjena dramska igralka. Ostala zasedba kakor na premieri. Za predstavo bodo veljale znižane cene. Odpovedana predstava. Za danes, v petek ob 17. določena dijaSka predstava »Upniki, na plan« odpade. li uit urni pregled Zgodovinske podobe za bansko palačo V neka) vrstah pili: ga. Ribičeva, Zupan, Dolnlčar, Sladovljev, Lupša odnosno Perko. Premier-bo dirigiral kapelmk Neffat, režiral zupa Sobotna premiera bo za premierski a bo ma. Ga. Zlata GJungJenac-Gavella bo pela nedeljo zvečer Violetto v Verdijevi op. »Traviata«. Uprava, tal, ne more ustre ielji gledališkega občinstva, da bi v tenorsi vlogi gostoval ta večer g. Gostič, ker . isti večer zaposijen v Zagrebu. Ostala z.-sedba je običajna Predstava bo izven abo maja Med "odobniml solisti Italijanske ope uživa eno najboljših in največjih imen R setta Pampaninijeva. Pevka odličnih pe\ skih in igTalskih kvalitet, ki je v domovi ni in v inozemstvu na glasu kot en najodličnejših Interpretk naslovne vlog Puccinijeve opere »Madame Butterfly Umetnica bo gostovala v naši operi sam en večer in sicer v nedeljo 26. t. m. Vsloj niče so že v prodaji pri dnevni blagajni operi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18. ob 20.15.. Dobri vojak Svejk. Nedelja, 19 od 15 15 : Dobri vojak Svejk MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 17.. Zaprto. Sobota. 18 ob 20 : Prodana nevesta B. Nedelja. 19. ob 15.: Partija šaha. Zniža ne cene. Zadnjič. Ob 20.: Vse za Salo Znižane cene. Situacija v prvenstvu LNP / obilici športnih dogodkov pretekle ns» i je so prav za prav brez prave pozorno-i minile štev.lne nogometne prvenstvo-• tekme med moštvi I. razreda v območ-LNP, ki so pa spričo dejstva, da se to kmovanje po skupinah bi ža koncu, za idaljnjo usodo posameznih klubov — redvsem najboljših in najslabših — sko-ij vsaka odločilnega pomena. Do 26. t. i. bo namreč to tekmovanje zaključeno i potem se bo borba za naslov prvaka NP nadaljevala v ožjem krogu — med izbranimi moštvi vseh treh skupin, treh ljubljanske in mariborske ter dveh celj-c h — po pokalnem sistemu s pričetkom i dan 2. aprila. Situacija je kljub temu, da manjka do \ključka komaj še nekaj tekem v vsaki lupini komai pregledna. V ljubljanski 'uiplnl je Bratstvo z 19 točkami krepko • vodstvu, za naslednja štiri mesta pa bo •zekako še huda stiska. Na teh mestih so e dozdaj vs drali Kranj in Hermes s po '6 ter Reka s 15 in Jadran s 14 točkami. M tem je treba upoštevati, da je Mars -»roti kranjski zmagi pretekle nedelje vlo--11 protest, ki je trenutno še v obravnavi. Tandidat za izpad iz I. razreda je jeseniški Kovinar, ki je ostal zadnji z eno samo točko v 12 tekmah. V mariborski skupini je prav tako nesporni prvak Cako-večki SK s 15 točkami, za njim pa sta z 11 odn 10 točkami železničar in Mura. V kombinacij za tretle mesto je tudi še ^ar bor kl bi uteenil z neodločenim re-rultatom z železničarjem no točkah MurO dohiteti in jo nato z boHšo razliko golo* ootisn'tl na četrte me9to. Iz I. razreda bo mor^a v tel skuninl Slavija ki je V vseh 10 tekmah nabrala le 3 točke. V "*>liskl skunin'. od koder bosta šla v ožje tekmovanj dva kluba, je trenutno najboljši Atletlk (10 točk), tesno pa mu sledita Cel le z 9 In Amater s 7 točkami. V tej skupin' so v zaostanku še tri tekme ln bo za prvo mesto še huda borba. Enako bo tudi za predzadnie m^sto še zelo trda borba med Jugoslavijo in Olimpom. Fuzija športnih klubov v Prevaljah V PrrvaHah so obstojali dozdaj kar tri-1e športni klubi, kar ie bilo za tako majhen kral komaj vzdržljiv in je v tem našem obmejnem trgu zaradi medsebojnih trenj samo otežkočalo zdrav športni razvoj. Na pobudo znanega koroškega športnega delavca g. Vinka Cajnka iz Slovenje-ga Gradca pa je slednjič prišlo do sporazuma in se bodo menda vsi trije športni klubi lz Prevalj v kratkem fuzlonirali. Izvoljen je bil že pripravljalni odbor, v ka^ terem so zastopniki vseh klubov ln čigar naloga je. čim prel ustanoviti nov športni klub z Imenom SK Preval je. Prepričani smo da bo ta sprememba samo korlst:la športnemu razmahu na naši severni meji In bo lahko novi klub uspešno razvil svoja poslanstvo med našimi Korošci. Petek, 17. ob 15.; Evgenlj Onjegin. Dijaška predstava Globoko znižane cene Sobota, 18.: VVerther. Premiera. Premier ski abonma. Nedelja, 19. ob 15.: Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Traviata. Gostuje ga Zlata Gjungjenac. Izven. Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo, ki se bo začela točno ob 15. Peli bodo Cajkovskega opero »Evgenlj Onjegin« v sledeči zasedbi Tatjana Hejbalova, Olga španova, Filipjevna Kogejeva, Larina Skrjančeva, Onjegin Primožič, Lenski Ba-novec, Gremin Lupša. Dirigent Stritof, režiser prof. Sest. Veljale bodo cene od 16. din navzdol. Massenetova opera »VVerther« je ena najbolj melodioznih oper francoske Mtera. ture Premiera Je bila leta 1892. na Dunaju ln je delo od tedaj dalje stalno na repertoarju. Posebno Izvrstno morata biti zasedeni obe glavni vlogi Charlotte in VVerther-Ja, ki Ju bosta pela v Ljubljani ga. Pavlov-čičeva, mlada, izredno nadarjena pevka, in Josip Gostič. V ostalih vlogah bodo nasto- Slovemskc slikarstvo novejše dobe nima nobene večje ali pomembnejše zgodovinske podobe. Vendar ne gre, da bi naši likovno umetnost zaradi tega dejstva omalovaževali, je namreč po vsem svetu prav malo takih podob ki Di bile po razsežnosti svoje ploskve prav tolikšne umetnine. Bili so časi niti ni dolgo tega ko je taka podoba v Cisto slikarskem pogledu veljala za nekaj manjvrednega, za nekaj, kar ni mogoče združit; a pojmom prave umetnine. Je res: umetnine ne sodimo po velikosti poslikane ploskve, temveč so za to ^vsem druga, določena merila. Za slikanje zgodovinske podobe je slikar vezan na številne utesnitve najsi bodo to dognana zgixj(>vinska dejstva, prostor, oblačila itd. vse kaj ne da umetniku, da bi se v svojem ustvarjanju sprostL do kraja brez slehernega predsodka. Zgodovinske podobe utegnejo poleg svojega dekorativnega vsega potrebnega pa se Je izgubljal v nemogočih iker neizpolnivih) zahtevah, ki naj bi ustvarjale videz, da so razpis sestavljali strokovnjaki .. Udeleženci natečaja so se lotili zgodovinskih motivov kakor so knez Kocelj in njegovi stiki s sv Cirilom m Metodom, usrto-ličenje koroških vojvod, turški boji, kmeč. ki punti, prihod Slovencev k morju, Zoisov krog, Napoleon v Ljubljani. V tem vrstnem redu nekako jih našteva tudi izpisek iz ocene nagradne komisije, ki so ga podpisali umetnostni zgodovinarji dr Ložar, dr. Mesesnei in dr. Štele. Naj na tem mestu izpopolnim pomanjkljivost njihovega dela s pojasnilom, da je zastopan Tone Kralj z motivom kralja Matjaža, ki sc ga nagradili z odkupom. Imenovani gospodje zaslužijo vso grajo. Njihova dolžnost je vendar bila, da se strogo drže pogojev, ki Je zahteval zgodovinske motive. M. SedeJ: Ustoličenje Kako naj se udeleženci sllčnih natečajev zanašajo na Imenovane avtoritete, ki niti ne vedo, da je kralj Matjaž iz naše narodne tradicije predvsem pravljična, ne pa zgodovinska oseba. Se manj pa je njihova odločitev možata če so hoteli ž njo prezreti osnutke, ki oi po resnosti svoje zasnove vse bolj zaslužili pohvalo, kakor pa »zgodovinska« podoba kralja Matjaža. Prvo nagrado sc. določili zasnovi G. A. Kosa, ki je obe veliki sliki komponiral z motivoma ustoličenja koroških vojvod Ln boja za staro pravdo. Prvega je Izdelal v večji izmeri. Priznati je treba, da je edino Kos pravilno pojmoval arhitektoniko prostora. Slike bodo visele visoko tik pod stropom ta je torej za izpeljavo kompozicije primerno čim nižje obzorje, z linearno kompozicijo v ploskvi. Višji horizont, kakor so se ga posluževali skoro vsi ostali natečajniki, odp.ra pogled v ozadje, kar povzroča prenatrpanje ploskve s figurami, ki morajo bit' za to tem manjše. To pa gre zopet na račun jasnosti in preglednosti podanega dejanja. G. A. Kos v svojo kompozicijo m vdahnil kake razgibanosti, nasprotno je figure postavil v namoč lesene drže brez slehernega dejanja. Zato ustvarja njegova zasnova dojem popolne akademske rešitve motiva z dokaj točnim prenosom po naravi zrisanih modelov. učinka zadostiti Se drugemu namenu, n. pr. vzgojnemu Ustvarjeni smo tako, da si določeni dogode« vse lažje zapomnimo, če smo si ga prej ogiedali upodobljenega Slikar zna na sliki zgostiti toliko dejanja ln toliko podrobnosti, kakor jih ni mogoče prikazati ali opisati a še tako popolnim spisom Take podobe nedvomno bude narodno zavest in ponos ln zato se mi zdi, da je bilo to odločilno, da Je banovina prošlo jesen razpisala natečaj za izvršitev idej-ni.h zasnov Slovenskih zgodovinskih slik. Pravkar je v umetnostnem paviljonu pDd Tivolijem na ogled delo 10 udeležencev natečaja, enajsti se je odpoyedal javnemu razkazovanju svojega dela. Za presojo razstavljenih slik je treba spoznati pogoje razpisa, ki je na prvem mestu zahteval: Predmet natečaja je naprava idejnega osnutka za opremo notranje stene hodnika s slikama v taki tehniki na platnu, ki je najbolj podobna fresco tehniki in ne daje slikam nikakega leska, odnosno ga izloča čim bolj Platno se pritrdi na spodnje okvirje in obesi na odrejena mesta. V tretji točki stoje zahteve . ..« 9like nad vrati pa tvorijo estetsko in idejno vez med glavnimi in stranskimi slikami v prosti kompoziciji pc preudarku natečajnika samega kot dekorativni elementi ali kot deli glavnih kompozicij.« SK Slavija. Drevi ob 20. Izredna seja uprav, odbora zaradi Jutrišnjega rednega občnega zbora. Prosim točno! Tajnik. ŽSK Hermcti (nogometna sekcija). Opozarjam Igralce vseh skupin na današnji sestanek v gostilni »Krž:č« (Belič) ob pol 20. Udeležba zaradi nedeljskih tekem za vse strogo obvezna. Načelnik. SK Mura v Murski Soboti bo Imel svoj 15. redni letni občni zbor v petek, dne 24. t. m. ob 20. v klubovi sobi z običajnim dnevnim redom. SK Svoboda. Drevi ob 19. v Delavski zbornici redni letni občni zbor kluba. Članstvo pozivamo, da se ga polnoštevilno udeleži. Sokol j Sokolsko društvo LJubljana—Šiška ob- I javlja članstvu da bo 21. t. m. ob 20. r I prosvetni sobi članski sestanek z dnevnim J redom: Razgovor o delu v letu 1939. I Sokol Novo mesto. Prosvetno delo —- te-I lovadnica duha i/n srca našega društva — I ki je bilo pri nas sicer vedno dokaj razgibano. je letos v mogočem napredovalo. Je> »eni obnovljeni d-amatski odsek nas Je letos »znenadil z Nuišičevo komedijo »Dr.«, Cankarjevo »Dolino šentflorjansko« in pripravlja zdaj Spicacjevega »Patra A.nzel-ma«. Glasbeni odsek, ki je dobil v pozni jeseni novega učitelja in dirigenta br. Franca Kem-a, je začel takoj s skrbnim delom. Zbrala se je naša stara glasbena garda pomlajena z mlajšimi člani. P oživljena vta salonski rn jazz-orkester, ki sodelujeta pri raznih naših prireditvah, na novo pa je ustanovljen mladinski orkester. Vs« glas-! bena družina Šteje 40 61 a nov in je nastopila 11. marca v Sokolskem domu z vsemi oddelki na samostojnem koncertu t izbranim programom, ki je bil nadvse odločno na Študiran. Zadovoljstvo občinstva se jo stopnjevalo od točke do točke in vsi smo uverjenj o velikem glasbenem napredku. Glasbeni od^ek je dokazal, da dostojno vzdržuje glasbene tradicije našega društva im da bo izpolnil vse nade s*vo«je uprave. 2e pred štiridesetimi leti so ustanovili naši člani salonski orkester, ki je skozi vsa leta gojil lepo glasbo, danes pa lahko rečemo, da je vse pocefrno delo rodilo stoterem sad. Starejšim članom se je pridro-žila naša mladina in naš glasoviti Tempo — jazz, organizirali smo glasbeno Šolo, ki nam vzgaja močan naraščaj, da bo preskrbljeno naše društvo z ved-no novimi člani godbeniki. Za koncert je dekoriral dvorano »kad slikar Hvala s karikaturami, k! so pripravile gostom pnjetno presenečenje, Br. prosvetar je uvodom« seznanil na-vročine s podatki o razvoju ki težnjah našega glasbenega odseka, kar so vsi »preje- * li s pritrjevanjem. Večer je zaključila Pesem sokoJskih legij. Po geslu našega velikega učitelja TyrSa urimo telo in duha. Zdravo! Svoj dom al Je zgradila četa Budlrtgr- na v župi Varaždin na lastnem zemljišču. Članstvo Je dalo na razpolago mnogo materiala in vse delovne sile, četudi so Mani sami siromašni rudarji. Pa saj vemo, kaj lahko napravi trdna volja tudi pri največjem siromaštvu. Nekoliko je prlaps-vsi Savez z denarjem, pa tudi savska banovina, ostalo so bratje in sestre nabrali. Sokolski dom lana veliko dvorano In *ss ostale potrebne prostore ter Je postal središče Jugoslovenskega družabnega ih* IJenJa v tem rudarskem kraju v Zagorju, sredi zagrizenih separatistov, kl Jih sLces tudi pH tam ai mak* Bsrba dveh belo-zde®ih moštev V nedeljo ko v Ljubljani ligaška tekma Jedinstvo— Ljubljana Pri nas v LJubljani so ligaške borbe širni. V ostalem je beograjsko Jedinstvo redke, in sicer zaradi tega. ker imamo sa- vsega spoštovanja vreden partner. Moštvo mo enega predstavnika v nacionalni ligi Igra moderen nogomet, vsi igralci so lepo V sedanji pomladanski sezoni bodo v Ljub- razviti, brzl. okretni, dobri tehniki in Igra- Ijanl samo štiri tekme med našim ligašem jo z velikim elanem. Zato Je to moštvo in Jed nstvom, Baskom, varaždtasko Sla- doseglo v minuli jesenski sezoni senza- vijo in skopljanskim Gradjanskim. cionalne uspehe med drug mi je visoko Ena teh borb se bo razvijala v nedeljo porazilo dosedanjega prvaka HaSka na pred nami na igrišču ob TyrSevi cesti. To- zagrebških tleh. Zato ne moremo dovolj krat bo nasprotnik naših belo-zeleno mo- opozarjati naSe. da dajo vse lz sebe, sicer štvo lz Beograda. Duša beograjskega Je- ne smejo upati na ugoden rezultat, d nstva je stari rutiner. internaclonalec Tekma se bo odigrala ob vsakem vre- Bane Sekullč ki Je tudi klubski trener menu s pričetkom ob 15.30. V predtekmi Letos Je Bane svoje moStvo nekoliko pre- bo obč nstvo lahko gledalo majhen »der- grupiral. Beograjčani pravijo da Bane ve. by« med Hermesom in Jadranom, ki bosta kaj dela in kar je doslej storil, da je bilo nastop la za dragocene prvenstvene točke, zmerom dobro. To pomeni z drugimi be- Ta tekma se bo pričela ob 13.45. sedami, da je slabše moči zamenjal z bolj- Razpis visokoalplnske tekme za prehodili pokal na Peci Zimsko-sporini odsek SPD Mežica raz-psuje svojo tradicionalno medklubsko tekmo za prehodni pokal »Peca« v nedeljo na Jožefovo dne 19. marca za seniorje ta junlorje. Tekmuje se po pravilih JZSS ta imajo pravico starta vsi pri JZSS verificirani člani. Proga za smuk je dolga cca 2 km z višinsko razliko 450 m. Start je na Kordeževi glavi, cilj pri Uletovi koči. Isti dan v nedeljo se izvede tudi slalom. Prijave ln vpisnina din 10 se sprejemata v soboto zvečer ta v nedeljo zjutraj do 7. v Uletovi koči. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo po končanih tekmah v Uletovi koči na Peci. Tekma bo v režiji smučarskega odseka SPD Mežica s sodelovanjem MZSP. Vsi tekmovalci imajo pri prenočntai v Uletovi koči 20% popusta. Snežne razmere so zelo ugodne, ker zapade Se vsak dan nekaj novega snega in Peca Je zopet vabljiva s svojo mogočno snežno odejo. Torej v nedeljo vsi smučarji ta neamučarjl na Peco! Novo kolo tekem LNP Reka—Kranj Vičani bodo .meli v nedeljo v gosteh simpatične Gorcnjce. Vsa dosedanja srečanja obeh dnajstorlc so se končala z zelo tesnimi rezultati, ta kar je čudno, običajno odnesejo gostje zmago. Reka v Kranju sploh Se ni izgubila, toda tudi Kranjčani so se običajno dobre volje poslavljali od Viča. In v nedeljo? Morda bo mlada garda Reke spremenila zakone tradicije. Jadran je moral v nedeljo kloniti pred reškimi Ju-norjl, pa se fantje nadejajo, da Jo zagodejo tudi Kranjčanom. Tekma bo ob 10. na igrišču Reke ob Tržaški cesti. K- Svoboda—Bratstvo Na igrišču LJubljane bo v nedeljo dopoldne ob 10. prvenstvena nogometna tekma med gornjima kluboma. Bratstvo je prvak L razreda ljubljanske skupine ta v vsem jesenskem prvenstvu ni doživelo v Ljubljani niti enega poraza. Svobodaši mi-sl jo tokrat rešiti čast Ljubljančanov ta se boriti do skrajnosti. Prva tekma na Jesenicah je prinesla Bratstvu tesno zmago s 3 :2 pa le takrat so si Svobodaši sami zabili gol«. V predtekmi bo nastopilo dvoje junlor-sklh moštev. Postani in ostani član Voda i k o vedruibe! Naše gledališče SK Slavija (Maribor) > SK Celje. V nedeljo 19. L m. ob 16.15 se bo pričela na Glazljl v Celju prijateljska nogometna tekma med mariborsko Slavijo ln SK Celjem. Ker bo to zadnja preizkušnja pred prvenstven:mi tekmami, bo nastopilo Celje v najmočnejši postavi in bo tudi ojačeno z Rikom Prestagerjem Igralcem llgaške-ga moštva sarajevske Slavij«. Ob 15. «e bo pričela pred tekma. QosP°^J£nomk Roman o Franca Ferdinanda (Avtortzlran prevod) Karel Ludvik se ni mogel toliko premagati, da bi bil Mariji Tereziji zamolčal pogovor s cesarjem. Pametna žena je potolažila vznemirjenega moža. »Cesar ne bo hišne postave nikoli izpreme-nil, pa da se svet podre«, je rekla. »Midva samo glejva, da ohraniva Francija zdravega. V njegovi novi garniziji bo treba zelo paziti; nikoli še ni bil sam, morda se bo hotel izdivjati, to bi pa spet utegnilo škoditi njegovemu zdravju. A ljudomrž-než in hipohonder tudi ne sem biti. Treba ga bo pogosto obiskovati.« Čez nekaj dni je prestolonaslednica porodila hčer, princeso Elizabeto Marijo. Prav tisti teden je dobil Franc Ferdinand imenovanje za nadporoč-nika v gornjeavstrijsko-salcburškem dragonskem polku št. 4 »Nadvojvoda Albreht«. Veselo se je poslovil od očeta, matere, bratov in sestric ter se odpeljal v svoje garnizijsko mesto Enns na Gornjem Avstrijskem. Mala garnizija Enns, najstarejše mesto v Avstriji,, je živelo od posadke. Devetstoletni zidovi in stolpi so obdajali tihe malomestne hiše, ki jih je glas trobent vsako jutro dramil iz spanja. Tri tisoč prebivalcev mesta je občudujoče dvigalo oči k častnikom in ljubilo, vojake. Rdeče hlače dragoncev so dajale sivim ulicam in uličicam dobrodejno pisanost, dekletom pa 281 veselje do življenja. Na bregu Aniže so se ob lepih večerih meščanska dekleta izprehajala z vojaki in vsaka, ki ni imela ljubega med dragonci, je bila kakor izobčena in vse jo je pomilovalo. Častniki so večerjali v kazini, ali so se pa čez noč vozili v Linz. Drugi dragonski polki so bili imenitnejši; mnogi častniki v Ennsu so si le vsake tri ali štiri tedne privoščili obisk gledališča v mirnem deželnem stolnem mestu in so živeli skromno kakor meščani. Bogati plemiči, ki so bili pri dra goncih, Starhembergi in Kinski, Schaumburško-Lippski in Waldsteini, Auerspergi in Taxisi, so rajši služili pri drugih polkih. Komaj dvajsetletnega Franca Ferdinanda je pričakovala ennska posadka z veliko napetostjo Konjeniška garnizija, ki ni imela v svojih vrstah nobenega člana cesarske hiše, je bila samo imenitna kazenska naselbina; šele nadvojvoda ji je mogel dati pravi blesk. Franc Ferdinand je bil častnikom celo nosilcem velikih imen, ki so občevali na dvoru, povsem neznan. Ko so ga zagledali, so bili vsi razočarani. Bledi, šibki mladi človek, čigar ohlapna, nevojaška drža je zbodla vsakogar v oči, je stopil sijajnim častnikom boječe naproti; nato je opazil, da dela slab vtis, se skril za ošabno krinko, se ujezil na svojo ošabnost, ki mu samemu ni bila všeč. in izkušal ubrati tovariško prisrčne strune, tako da ni bil nikoli podoben samemu sebi. Neprisilje-nost plemenitih mladih častnikov mu je imponi-rala.. Govorili so skoraj vedno o konjih, o dirkah za nagrade, o lovskih dirkah častnikov in dobro-voljcev ter o ovirah; vendar jim ni bilo nikoli dolg čas. Navdušeno so prebirali Fillisovo »Dresuro konj« in le redkokdaj kako drugo knjigo; toda s pobožnimi obrazi so poslušali, kadar je kak omikan enoletnik govoril o Goetheju ali Kleistu. Bili so očarani od ljubeznivega prosta dr. Marschalla ki ga je Marija Terezija naprosila, naj ostane za orvi čas pri Francu Ferdinandu Duhovni svetov- njak nI govoril z njimi o nebeški, marveč o zemeljski ljubezni; bil je neprekosljiv poslušalec in kot izpovednik poln razumevanja. Neopazno je pridobival mlademu nadvojvodi simpatije tovarišev. »Ne veste, kaj tiči v njem«, je govoril častnikom, »skromen je, pa skriva svojo razumnost.« Ali pa: »Prijatelja išče; kdor bo njegov prijatelj, se sme šteti srečnega, za prijatelja gre Franc Ferdinand v ogenj.« Tedaj so se jeli dobrikati Francu Ferdinandu najprej starejši častniki Nerodni stremuhi, ki so hoteli hitro napraviti kariero, so ga prav tako izkušali pridobiti zase kakor viteški, nesebični tovariši, ki so za previdno udržanostjo slutili zgolj plahost in nesvetskost samotnega človeka, ki je prvič zapustil rodbinski krog A vsi poizkusi, da bi spravili tujost s poti, so se jim izjalovili. Kdor koli je sedel za mizo Franca Ferdinanda, je čez nekaj dni ali tednov spoznal: »Oh, samo nezaupanje ga je. Treba je ravnati z njim kakor s surovim jajcem; tako se nagnjenje ne more razviti.« Se manj se je obnesel mlademu nadvojvodi namen, da se prikupi moštvu in civilnemu prebivalstvu. Mnogokrat je ugibal, kaj je temu krivo. Imel je voljo, da ne ostane za nobenim izmed sijajnih častnikov, ki so jih mali ljudje tako občudujoče gledali. Njegova nevojaška drža, ki se je noben višji častnik ni upal grajati, je zbujala zadrego in začudenje. Franc Ferdinand je pobiral robate izraze, da bi se z njimi približal moštvu in meščanom. A ti izrazi, ki jih je rabil v nepravih trenutkih, so vplivali spotikljivo, in ljudje jih pogosto niso razumeli, kakor da bi bili vzeti iz tujega jezika. Nagon ga je puščal na cedilu. Nagon ga ni svaril da se ne bi bil dal stalno spremljati od bleščečega oficirja, ki mu je bil postavljen za komornega načelnika. Ta častnik, grof Leo Wurmbrand. je bil poleg bolehno bledega, omlahnega mladega nadvojvode podoben princu iz pravljice Bil je najlepši i in naj elegantne j ši častnik v Ennsu. Ob grofovem temnem, drznem obrazu z žarkimi očmi in vranje-črnimi Lasmi je bila videti nadvojvodova brezbarvna plavost, brezizrazna modrina njegovih oči ter nedokončanost in negotovost vse pojave Franca Ferdinanda tako nekazna, da si je mislil vsak, kdor ju je videl drugega z drugim: »Kako lep in zavzeten je črni, in kako ničev je nadvojvoda zraven njega!« Kadar sta se pokazala v svoji loži v linškem gledališču, so oči vseh žensk in deklet koprnele h grofu, ki je bil v huzarski uniformi Podoba je bilo, da Franc Ferdinand tega ne opaža. Ni se zavedal, da ga je grof še mnogo očitneje potiskal ob zid kakor nekdaj brat Oton Grof je »preskakoval« Franca Ferdinanda kakor oviro. »Danes imava spet velikanski uspeh«, mu je šepetal, kadar sta v loži sedla in so se žene ii. dekleta žarko ozirale k njima. »Nekaj gospodičen naju zasleduje«, mu je šepetal na ulici. »Zdaj se nama že iz-prehajajo pod okni«, mu je zjutraj smeje se za-klical. Ta »midva« si je Franc Ferdinand napak tolmačil V njegovem prevodu je to pomenilo: TI — ti, Franc Ferdinand, imaš uspeh, po tebi koprn« žene in dekleta, tebi so namenjeni žarki pogledi njih, ki se izprehajajo pod okni. Tako je Franc Ferdinand razumel grofov »midva«, čeprav si ni prikrival nedostatkov svoje vnanjosti in svojega nastopa. Mislil je, da velja občudovanje njegovemu visokemu dostojanstvu. Nauki profesorja dr. Kloppa o izvoljenstvu Habsburžanov so zdaj dobivali vidno obliko Franc Ferdinand je bil edini Habsbur-žan v deželi. Menil je. da se mu češčenje. občudovanje in ljubezen prebivalstva kratko in malo spodobi; da je vse to enako samoumevno kakor češčenje Boga Hotel je piti ljubezen ženš in deklet, srebati jo in jo vračati iz vsega srca. A ta ljubezen >e ni segala do njega, odbijala se jt_ od zidu, ki je ločil visoko dostojanstvo od vseh drugih ljudi. V 'ej samoprevari je živel več mesecev. HALO! GOSPODINJE POZORf Nova trgovina s cenejšim oblačilnim blagom ln ostanki je otvorjena V LJUBLJANI, SV. PETRA NASIP 29, v bližini Zmajskega mostu, na levi strani za Ljubljanico. Cene so v glavnem sledeče, na pr.! Tiskani kretoni, deleni in krepi, garantirano stalne barve, najnovejši vzorci za domače obleke 6.80, 7.80, 8.80, 9.80; tiskovina za predpasnike 5.50, 7.50, 9.—; oksfordi in cefirji za perilo din , 7.50, 9.—, belo platno din 5.—» 6.—, 7.50, najboljše din 8.80, razni ostanki kontenine it? kretenov od din J.— napref Trgovina je last znane ljubljanske tvrdke P. L GORIC AR ter že njeno Ime jamči za dobro blago in nizke cene ! ste HALI OGLASI T353EIES Službo dobi Beseda 1 din, davek a din za Šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Kuharica srednjih let za restavracijo v Ljubljani, vešča le boljše kuhe, dobi takoj mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica 777«. 5437-1 Briv. pomočnika »prejme takoj Heimgartner, Oton, Slov. Bistrica. 3445-1 Šoferja mehanika ;'čemo za avtobus in tovorni avto, ki je v stanju položiti primerno kavcijo. Nujne in podrobne ponudbe na Pošta III, pretinac br. 27, Zagreb. 5426-1 Tvornica kanditov išče strokovnjaka (Zucker-sieder) veščega v vseh panogah produkcije sladkor-nega blaga. Nastop čim Preie. Obširne ponudbe pod »Trajno nameštenie« na Propaganda, Zagreb, Jela-<:čev trg J. 5351-1 Prodajalko modne in galanterijske stroke, dobro moč, urno in prijazno napram strankam, sprejme trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 5391-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šifro al) dajanje naslova S din najmanjši znesek 12 din Gospodična inteligentna, poštena, ki ima daljša spričevala boljših služb, dela tudi fine perzijske preproge, želi mesto k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod šifro »Maribor« na podružnico Jutra Maribor. 5442-2 Poštena gospodična pridna v gospodinjstvu, iz-učena šivanja išče zaposlitve pri sami osebi. Naslov i vseh poslovalnicah Jutra 5419-2 Vajenci (ke) "HmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBirtiiiiiiiiiiiuiimiiiiiifflriiiniiiii Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Krojaško učenko z oskrbo v hiši, sprejmem, Prednost z dežele. Skaza J a kob, Slov. Bistrica, 5446-44 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din Moderno opremo spalnico in kuhinjsko proda za lastno ceno mizar. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5430-12 Spalnice in drugo pohištvo po skraj no nizki ceni naprodaj — Ogleda se v St. Vidu nad Ljubljano, št. 36 (tik zadnje tramvajske postaje). 4711-12 Beseda 1 din. davek s ild za šifro ali dajanja aaslova 5 din. najmani ši znesek 17 din Soliden gospod išče leno solnčno sobo, s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno in lepo«. 5414-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom upo rabo kopalnice iščr stalen gospod. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Udoonost« 5344-23a V najem Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Vinsko klet iščem izven mitnice. Naslov: Lasan Rok, Ljubljana Moste. 5417-17 14 letna deklica se želi izučiti trgovine, 6 razr. višje nar. šole. V vseh predmetih odlična. — Likar, Rovte pri Logatcu štev. 92. 5415-44 Zaslužek seseda 1 din. davek din. za šifro ali dajanj* neslova S din Najmanj ši znesek 17 din Elektromonterji Nudi se vam velik stalni postranski zaslužek. Pošljite naslove na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 5424-* ti. Ih. Ko t man: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 113 A hvala Bogu, kadar je stiska na vrhuncu, je pomoč najbližja! Dva zvita motorna redarja sta bila kupila velik kos mesa in ga privezala na vrv, da se je vlekel za njima po cesti. Tako sta pirivozila mimo kraja nesreče. Sredstvo se je obneslo: levi so zagledali krasno me so in jo neutegoma udrli za motornima kolesarjema. Občinstvo je bilo rešeno! Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Gostilna v Ljubljani na novo renovirana in dobro vpeljana naprodaj z in ventarjem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Dobra prilika«. 5436-19 Gostilno vpeljano, renomirano, i ctntru podeželskega mesteca dam takoj v zakup ali na račun Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podeželsko«. 5427-19 Mesarijo prometni kraj, z inventarjem, oddam ali prodam in-ventar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5429-19 Posest Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj 61 znesek 17 din Velika dvonadstropna hiša v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in z velikimi skladišči, ugodno naprodaj. — Ponudbe podružnici Jutra Celje pod »Kapital«. 5435-20 Hiše - vile parcele in posestva že od 65.000 din dalje proda Ja pod ugodnimi pogoji Franjo Pristavec, real. pisarna, LJubljana, Erjavčeva 4a, Tel. 23-81 96-20 Stanovanja Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din 2-sobno stanovanje pritiklmami išče družina brez majhnih otrok za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Maj 39«. 5353-21 a Dopisi Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Anita, 1. april. Brez sodelovanja, Cela oskrba, Dru žsbnost, Dobra eksistenca 85, Dobičkanosno, Debelu-ška. Dr. ing. K., Dobro vpeljan. Dečko, Dobro ohranjena kad, Delavolina 222, Dolgoročno, Dom na deželi, Eksistenca gotova, Harmonija, Iskrenost in zvestoba, Iskreno hvaležna, Idealna bodočnost. Kmetski fant. Knjižnica, Koraiža 22, Kavalir. Letovišče, Litiia, Ljubka dama, Miroljubna, Maribor 16, Moda, Neodvisen, Novitet, Ne daleč od centra, Osamljen, Pridna in snažna, Prodajalka, Perfekt-na, Podietna, Raiši sredi mesta, Rabljene, Restavracija Ljubljana, Sigurnost, Spreten, Samo direktno, Stalno dobro mesto, Se nt' ment, Simpatiia, Sama, Soliden gospod, Samo direktno, Stalen najemnik, Srečna hočem biti. Sveža jaica. Slučaj Zora, Siguren plačnik, Samec, Savinca, Stalen gospod, Točna in poštena. Takojšen nastop, Tri osebe. Uživanje na morju. Ugodna ženitev. Vila, Vzamem takoj, V strogem centru. Vzorna doma-čica 36, Velik promet. Zdravilišče, Zanesljiva prodajalka, Značaj, Zmožna nemško italijansko, 50.000. 1939, 300, 201, 10.000. ENO ;. . r.* V i'm . VEC8ABVNE MHmm Razno Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din SEMENA, oves in vsa umetna gnojila dobite najceneje pri Gospodarski zvezi V Ljubljani. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično Cist i ti aB barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 PnIlliCI — Sverlnlilroln" I k L'.V INSERIRAJ V ,,JUTRU"! 100 uspehov na en oglas ,JUTRU" Industrijsko podjetje v Južni Srbiji IŠČE STROJNIKA sposobnega za manipuliranje z eksplozivnim motorjem, za manjšo tovarno leda Pred nost imajo reflektanti z dokazano prakso v fabrikacijo leda. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc tn zahtev na Pubiicitas d. d., Zagreb, Uica 9, pod šifro »F.L.P.-52530«. R D I Oglasi v „ Jutru" Imajo vedno največji uspeh! Mestni pogrebn zavod Občina Ljubljana f I Umrla nam Je po dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena mama, gospa Ivana Pollak roj. Podgoršek Pogreb bo v soboto, dne 18. marca 1939, ob pol 5. uri popoldne lz hiše žalosti, Slomškova ul. št. 23, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. marca 1939. Žalujoči: MIRA, hči; JOŽE, sin In ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Javljamo žalostno vest, da nas je dne 16. marca 1939 v 80. letu starosti zapustila naša dobra, ljubljena mamina, gospa Ivanka Korban VDOVA NADUCITELJA Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 18. marca 1939, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1939. 2 a I n j o č i: JOSIP KORBAN, šolski nadzornik v pok., sin; IVANKA ROBIDA roj. KORBAN, vdova profesorja, hči — in ostalo sorodstvo. Mestni fcogrebn* cavcv ()h£m» I inMuni Petek, 17. marca Ljubljana. 11: šolska ura: Mladinska igra. — 12: Pozdravi iz Slovenije (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi — 18: ženska ura: Vrtnariti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik). — 18.20: Za vsakega nekaj (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19- Napovedi, poročila. — 19.50: Kotiček SPD: Triglavska stena pozimi (g. Beno Anderwald). — 20: Koncert skladb prof. Pavla šiv ca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 18. marca Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operne speve poje ga. Gjungjenac s spremljevanjem Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 17; Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje ter prepevanje strička Matička. — 17.50: Pregled sporeda — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.30: Prenos s slavnostnega občnega zbora društva »Pravnik«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar). — 20.30: Prenos »jožefova-nja« iz Maribora. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za dober konec igra Radijski orkester. Beograd 17.20: Lahka glasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Orkester. — 21: Mešan program. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Operni prenos. — Praga 20: Program po napovedi — Varšava 21: Zabaven spored — Sofija 16.30: Lahka, komorna ln plesna muzika. — 19.30: Brač. — 20: Petje. — 20.55: Ruska glasba. — 21.45: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Skladbe po žel ah. — 19: Komorni koncert. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Lahka glasba. — Berlin 20.10: Prenos operete »Ptičar«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — IVIiin-chen 19: Koncert po željah. — 20.10: Vojaški večer — 22.20: Sobotni ples. — Pa. riz 19: Petje. — 20.40: Pester spored. — 21.30: Operetna muzika. NAPODNA ISKARNA L3UBLJANA OiAAJEVA 1 IZVRŠUJE VSB VRSTE TlSKOVtM PREPROSTE LN JSAJF1UEJŠB Razpis Uprava zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje najemodajo lokala za krojaško obrt v poslopju Tržaškega doma Pravilno kole-kovane ponudbe z navedbo višine ponujene najemnine Je vložiti najkasneje do 1. aprila 1939. Natančnejše Informacije se dobijo pri upravi zdravilišča. Rogaška Slatina, dne 14. marca 1939. Združenje ključavničarskih mojstrov v Ljubljani naznanja vsem, da je umrl njega član, gospod Valentin Lotrič ključavničarski mojster danes, dne 16. marca 1939. Pokojnika spremimo iz mrtvaške veže, Hiralnica sv. Jožefa, Vidovdan-ska cesta v soboto, dne 18. marca ob 2. popoldne k Sv. Križu k večnemu počitku. ODBOR. Lkejuje Pavo4n Eavljen. — Izdaja za fcoozgrcU »Jutra« čtankg yiranu — ga Narodno tiskamo d. d. kot uakarnarja Fran Jeran. — ga inaerauu del ja odgovoren Alojz Novak. — ysj s Ljubljani.