SI. 92. Vtorek, četi' k in so-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za \ f a leto 8 g. — k, „ pol lota 4 ,, — „ četrt „ i „ 8C „ l*o |>«.-«i : za vse leto 10 g. —k „ pol leta S „ — „ „ četrt „ '2 „ GO „ vtorek 0. avgusta. III. tečaj. 1870. Oznanila: Za navadno triatopno vrsto se plačuje : 0 kr. če se tiska Ikrat, " »i ii n u 2krat, 4 „ „ „ „ 3krat. veće pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 30 kr. Vrednistvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. ^lzv. telegram JSI. Xar." V Trstu 8. avg. Kubedski tabor v Istri jo zbral nad 5000 ljudi vseh stanov ; zhorovalo se je v najlepšem roJu; vse točke so bile soglasno sprejete. Tabor jo ljudstvu v pravem pomenu odprl oči in ga navdušil za uarodna načela. Pravoslovna »lov. stolica na gra-ftkeui vat? ne i 11»* i. •H Kar sta „Slov. Nar." in za njim tudi „Nov.u rekle o „milodaru," kteri se je nam Slovencem dal s tem, da sme p r i v a t o n docent na grafiki univerzi (to se ve razen komaj imena vredne kolegijine od kraja brezplačno) tradirati odlomke pra-v o s 1 o v j a , — priuesli so dunajski listi.*) „Frcmdeu-blatt", kteri zelo po Potockera diši in za dober denar njegovo „spravi ptijazno" politiko zagovarja, je te slovenske glasove prinesel kot mal članek: „koncessionen an dio Slovonen" in se nekako počudil, da nismo Slovenci kar na obraz pali in iz globočine svoje dušo bla-gotvoriteljocga očeta Potockega in njega pomočniku štajerskega gospoda Stremaverja prohvalili. - Po moji misli sta slovenska lista še premalo zavrgla vrednost te „koncesije". Zakaj kmalu boste videli jasno namen, h kterim se je nam to vrglo. Kader se bomo pravično pritoževali, vselej se nam bo ta problematična stolica očitala in rekalo so bode : kaj hočete , glejte celo to smo vum dali, vse imate ! Štajerske Slovence bo vlada na vse načine nemčila v ljudskih šolah, in v nižih ter viših gimnazijah bodo vse narodno slovensko gibanje, ves razvoj slovenščine pisano gledali in zatirali, kakor do zdaj. Ako bodo naši poslanci interpelacije iu peti *) Kakor se zdaj kaže, profesorji ne bodo brezplačno tradi rali. Vide „razno stvari." Vredn. ciji proti temu stavili, — kazalo so bode na to slovon-J sko stolic» , ktero bodo rabili kakor torbo na naša' usta. Naredili so p. dobno tistim ciganom, ki so otrokom lepe reči kazali, za hrbtom jim pa od štarišev v varstvo izročeno hišo — okradli. ■— Nemškujoče ljudske šole, nemške gimnazijo za Slovence vrhu tega pa nekaj slovenko više šole, to je anomalija. To nonaturnoat pa vlada hoče, da bi naše tirjatve ad absurdum" pritiralal! — Vlada jo nam tedaj s tem hotela kos vreči , da bi zahvalnost dobila. To bi jej gotovo dali, iskreno iu srčno, ko bi dejanske raz-j mero ne učilo nas, da nam hočejo samo jezik zavezali. Jaz se zelo bojim, in naši možje morajo na to pripravljeni biti, da se bo to tudi poskušalo in morda — I navideznim vspehom 1 Kako V Meni ni znano, da bi so bil kteri slovensk dober jurist žo oglasil za slovensko predavanje. Prav mnogo jih nimamo, dobrih juristov , a nekoliko jih je vendar, kteri so zmožni slovenski tradirati. Ni dvotnbe, da bi se za slovensko učiliščo , ako bi so osnovalo , s časom dobile moči, dvomno pa so meni zdi, da bi jih posebno bilo za graško univerzo , kjer bode imel vsak Slovenec negotovo stanje. Zdaj ko je komaj še le advokatura prosta postala, talentiran jurist najde kot advokat še lepo prihodnost in neodvisnost. Ali ga bode pač vleklo v nemški Gradec, kjer med nemškimi kolegi no bodo nikoli našel prijateljev ? ali ga bode vleklo kot privatni docent za „božji Ion* učiti , potem čez dolgo postati „ausserordcntliclier," in na vagi biti, da en nov Hasner pride in naredbu, ktero smo v „\Vien. Ztg," brali, iz kacega vzroka koli ob veljavo dene ? — Te in enake pomisleko bodo lehko imel ta in oni naših juristov, ali pa — vsi, ker vlade so tako pridno in po očetovsko za nas skrbelo, da nihče nič no verjame in in ne zaupa. Tacih mož pa, kteri hi šli služit svetemu altarju vednosti , pa seboj priuesli pleče in gnjat, ki za svečenika pade od oltarja, od našega preubozega naroda tirjati, jo krivica. Saj jih še drugi narodi nimajo. Tako so lohko zgodi. da so ne bodo noben pravdoslovec hotel za slovonsko predavanje žrtvovati, in stolica ostane — prazna. Najbrž Stre-mayer na to tudi špekulira, najbrž bode vlada tudi tako kako za to skrbela t. j. nič skrbela za profesorja, če žo kandidatu ne bode moraličuih ovir delala. In potem se nam bodo večno očitalo in kazalo, da nam ničesa treba ni, ut figura docet. Tist slovenski pravoslovec, kteri bodo hotel pod temi razmerami polastiti so slovenski vednosti na korist in sebi na slavo tega kosa dane nam pravice, za-dobil si bode veliko zaslugo za nas, ker držati se nam je pravila v politiki, vsako ped polja, ki ga nasprotnik mora odstopiti, takoj v posest vzeti. Kaj se pravi „be-ati possidentes". to naše nemškutarstvo ve, in mi britko čutimo, ki nič nimamo. Tabor v Hi»trici pri Pliberlcii. (Konec.) Ko so peljemo na taborišče, v krasno bistričko dolino, nas ljudstvo že povsod po cesti čaka, možnarji so pokali, iz drevos so mnogobrojne zastave vihrale. Taborišče je bilo na obrežji velikega skaluatega brega Peče, na lepem posestvu premožnega iu narodnega tamošnjega posestnika g. Krav ta, očeta tega tabora, kakor prvega narodnega vzbujovalca v tem okraji. Jako nas je zanimalo, ko nam je razlagal, kako jo on sam in njegova okolica narodna postala. „20 let že Čitam slovonsko časnike, izposojeval sem jih tudi sosedom, in tem je čitanje časnikov in slovenskih knjig po časi tudi potreba postala, tako so se za nek čas ti sami na časnike naročili, in v društvo sv. Mohora vpisali, in bolj so ljudje začoli slovenske časnike in bukvo čitati, bolj 1> o \y r o v Novela. s U i. (Svobodno po Aleksandru Puškinu, J. J.) (Dalje.) Osmo poglavje. Na prazničen dan je prišla velika množina gostov. Ob devetih je bila maša v novi cerkvi, ktero jo bil dal Trojekurov zidati. Po maši, kjer sta bila Trojekurov in njegova hči predmet občudovanja vsem očem, zbere se ves roj gospodov in gospa v gradu. V jedilni sobi je bilo pogrneno za osemdeset gostov. Ciril Petrovič koraka prvi k svojemu prostoru, za njim gospe, ki so s skrbnim ozirom na prednosti po sedežih razvrate s pomenljivimi obrazi, a deklico se V rotijo in — nasproti možem — kakor boječa čeda belih ovac, vse vkup vsedojo. Na konci mize sede De-forgea tik malega Saše. Strcžaji so delili jedi okrog in Ciril Trojekurov je pregledoval svojo veliko družba in vžival veselje hišnega gospodarja. Začuje se drdranjo prišlega voza na dvorišči. „Kdo je to?" vpraša gospodar. Služabnik prido naznanit, vrata so odpro iu — gospod Anton Pafnutič, debel mpž 50 let z debelim pikastim obrazom se privali v sobano. Na desna in na levo se priklanja, smehlja in jeclja opravičovanjske fraze. Ciril Petrovič vpijo: „prosim lopo, Anton Pafnutič, vsedi so k meni in razloži nam, zakaj te k naši maši ni bilo iu zakaj tako pozno prideš k obedu. To ni tebi podobno, sicer si vselej pobožen mož in ješ rad kaj dobrega." „Prosim za zamero" reče Pafnutič. „Pri vozu se mi jo na sredi pota včeraj sora zlomila ; prodno mi je kovač v bližnji vasi popravil jo, je bil mrak. Po bližnjem potu čez Kistenovški gozd se nisem upal voč voziti, moral setn torej ovinek narediti." „Hc, he," norčuje se gospodar »videti je, da nisi velik junak; česa so imaš pa bati?" „Ej — tist Dobrovski ? Prodno si Človek misli, ima ga žo v krcmpljih. On vsacega oskubn in mene bi na meh odri, ko bi me dobil." wZakaj pa baš tebe posebno, bratec" vpraša Trojekurov. „1 pravda z ranjoim njegovim očetom V" mrmra Pafnutič malo bolj tiho. „Jaz sem po dolžnosti in vesti razsodil, da jo Kistenovka vaše milosti ne pa njegova last. Rog mu daj nebesa, stari mi je obljubil, da se maščujo nad menoj in mladi Dobrovski si jo gotovo to obljubo zapomnil. Do zdaj mi jo ka&čo enkrat spraznil, hvala bogu, V hišo ga ni bilo." „Y hiši bi lepo delo imel," smehlja se Trojekurov. „Rudeča škatlja jo tako polna, da bo počila." „Ni mnogo no, nekdaj je bilo." „Molči no, saj te poznamo ; kam bi bil ti dejal V Nikomur ničesa ne daš, svoje kmeto dorefi, pa grabiš vkupc." Potem se obrne Trojekurov k okrajnemu glavarju, ki jo prav blizu Deforges-a sedel. „No, gospod glavar, pokaži svoj pogum, vjemi Dobrovskega." Nagovorjeni jo bil v zadregi in je ponižno dejal: „Borno storili, kar se bo dalo, vaša ekscoleuca! „Hm 1 Kar se bo dalo — kar se bo dalo — žo dolgo delate, a vendar ni nič iz tega." „Cista resnica je to, ekscoleuca" reče glavar ves zmešan, (losti so brohotajo. „Kaj so pa čujo o Dobrovskem ? Kje so ga nazadnje videli ?" vpraša gospodar proti vsej družbi obrnen. „Pri meni jo bil, Ciril Petrovič" oglasi se udova Globova „in je zadnjo sredo pri meni kosil." Vsi se k njej obrnejo in prosijo naj vso zgodbo pove. »Najprej je zapomniti," začno ona, „da sem pred enimi tedni oskrbnika poslala s pismom mojemu Ivanu na pošto. Saj veste, da mora gardui častnik spodobno po svojem stanu ohraniti se, no, in jaz mu dajem od svojih dohodkov, kar jo v mojih močeh. V pismu je bilo 2000 rabljev. Zvečtr prido oskrbnik domu bled, raztrgan in peš. Jaz sem zavpila : za božju voljo, kaj jo? — Ah, razbojniki so me napali, vse so mi vzeli, Dobrovski sam jo bil pri njih, hotel me je ovesiti, na zadnjo se me jo usmilil in me izpustil. . — Jaz sem skoraj omedlela; bog; kaj bo za mojega Ivana! — sem mislila. Vse ni nič pomagalo, pisala sem Ivanu, a druzega denarja mu nisem mogla poslati. Eden teden j preide, in še eden. Na enkrat se nekdo pripelje. Pra- 8012 80 se narodne čutili, sploh vcči je bil okrni narodnjakov kaj mi prav za prav tirjamo, in kam nameravamo, ali in zdaj so med nami kmeti, kteri so na četiri časnike naročeni." In zares, jaz sem se sam z nekterimi starimi možaki razgovarjal, kteri so pet ur daleč iz visokih hribov na tabor prišli in mi pravili, da žo več let slovensko časnike čitajo, in ko sem malo neverjeten obraz naredil, roi je vsaki iz šopa ta ali oni časopis' potegnil. Po vseh cestah, ktere na taborišče peljejo, so bili slavoloki z narodnimi napisi postavljeni, Govo- res mi hočemo ljudstvo v tisto globoko temo nazaj pahniti, Ude sužnost vlada, in videlo se je, da se je protivna stranka zelo, in z nekim vspehom prizadevala, nas med ljudstvom sumničiti. Ali govorniki so svojo nalogo izvrstno spolnili, in v prepričevalnih govorih ljudstvu razjasnili, da je izobraževanjo ljudstva le v materinem, pri nas tedaj v slovenskem jeziku mogoče, ali da se vsakemu, kdor ima potrebo iu voljo, tudi pri- rišče je stalo jako umetno med štirimi širokimi lipami, i lika dati mora, se drugih jezikov, n. p. nemškega na- in okolo se je ljudstvo zbiralo in živahno pogovarjalo. Slišali smo, kako so se stari možje ostro tožili, da se Slovencem na Koroškem krivica godi. da druga od Slovencev nič več ne poznajo, kakor še suhi denar. Žene niso prišle na taborišče nego Rkupile so so v množinah po bližnjih hribih , in njih bole pečo so se v dolino belile , kakor snežena polja. Na taborišči pa je vladala vesela vzbujenost, ktera je največo stopnjo dosegla, ko so se gosti s celovškim vlakom pripeljali, in kterim so se tudi prebivalci iz Pliberške okolico pridružili. Impozantni prihod, kterega se je okolo dve tisuč ljudstva udeležilo, se počasno taborišču približava narodna glasba naprej. Ob štirih popoldne se začne tabor. Političen komisar je bil g. Eder iz Ve-likovca, slovenskiStajerc po rodi; zdaj nastopi g. Kiavt na oder, mod zbranimi poštarje globoka tihota, g. Kiavt odpre tabor s kratkimi besedami, in predloži za predsednika g. dr. Zamika, in cela skupščina ga jo z živahnimi „živioM in „slava" klici potrdila. Ko se je ploskanje uleglo, in so inožnarji malo utihnili, razloži g. dr. Zarnik pomen tabora s jedernitami besedami, in podeli o prvi točki, o opeljnnji slov. jezika v urade besedo g. Vek. Gregoriču iz Maribora.*) — Tako se je sijajno zvršil prvi koroški tabor, velikanska narodna slovesnost koroških Slovencev, kteri enake mi do zdaj v našem kraji nismo zapomnili. Ze to, da se je toliko ljudstva zbralo, je že velik vspeb, ker to kaže, da Korošci za namere drugih Slovencev niso celo gluhi in zgubljeni, kakor nam je pru-soljubna stranka, ktero glavno prizadevanje pri nas na to gre, čez Slovence močen nemški most do jadranskega morja sezidati, vse Slovence pa ko naj prej v nemškem morji potoniti, že od zdavnaj pridigovala, in v tem smislu tudi z vsemi sredstvi med slovenskim ljudstvom propagando delala. Govorniki &o se precej osvedočili, da je potrebno, jasno in odkrito govoriti, *) Nas poročevalec nam je tu bil naštel tudi zadržaje posameznih govorov. Ker jc bilo enacega žo mnogo brati v „Slov. Narodu", preskočili smo jih in prestopili naravnost h koncu. Vredn. učiti ; da je pravica takrat v varnosti, kedar sodnik ljudstvo, in naopak, ljudstvo sodnika razume, ako se ledaj v pisarnicah tudi v tem jeziku piše, kterega naše ljudstvo zastopi, tedaj v slovenskem, in da si Slovenci le takrat pomagati, in za so dobro skrbeti moremo, kedar smo združeni v eno Slovenijo, kdo bomo si Slovenci v slovenskem zboru sami postave, domačim razmeram primerne dajali. Veselilo nas je videti, kako je ljudstvo pazljivo na vsako besedo poslušalo, kako s pogostimi „živiokliei" govore podohrilo, in s kakim nav-navdušenjem za od davnih vekov obstoječo edinost slovenskega naroda izgovorilo, in to doseči, je bila naša prva naloga. Ako smo po zemlji tudi Korošci, drugi Štajerci, Kranjci i. t. d., vendar smo po rodu in po jeziku vsi Slovenci, zemlja v kteri mi prebivamo, mora našo ime dobiti, in v nji moramo mi gospodariti; le takrat bomo Slovenci svobodo dosegli, od ktere jo naša duševna in materijalna moč, našo dobrobitjo odvisno. Ali boriti se moramo vsi za njo, ker narod, kteri ne trpi, kteri se ne bori za svojo svobodo, je nikoli ne doseže, kar pa si je sam kriv , ker nikdo ni dolžen, mu svobodo dati. — Po dokončanem taboru se je mnogo brzojavov, kteri so iz Ljubljane, savinske doline, Maribora, Celovca prišli, pročitalo, in ker je dež začel strašno vli vati, je ljudstvo na vso kraje pod streho razletelo, naj več jih je v prostorno hišo g. Kravta šlo , kde sto dve glasbi narodne pesmi igralo, in so ljudstvo v najlepšem redu do ranega dneva prav dobro zabavljalo, in na čast Korošcem moramo izjaviti , da po taboru nikde nismo videli ne nasprotujočega Človeka , ne slišali psovanja in nemškutarenja, kakor šo se pri takih prilikah večkrat najde, in sploh še so pazljivo poslušali, kako so gg. dr. Zarnik, Gregorič, Poznik, Majer, ktori je 18 ur daleč celo od laško meje prišel, in drugi o marsi-kteri reči govorili, — prvo lovoriko pa si je zaslužil gospod dr. Zarnik, kteri je s svojim govorom ljudstvo tako navdušil, in se mu tako prikupil, da je najpopularnejša oseba postal. Tabora so se skoro sami Korošci udeležili, z drugih okrajev jih je jako malo prišlo, in Korošcem Jbode ta tabor gotovo dolgo v spominu ostal. K koncu še hočemo željo izreči, da Korošci naj no zamudijo , skoro še eden tabor napraviti in pri prihodnjih volitvah za deželni zbor bode jim gotovo drugi vspeh. vijo, da nek general hoče z menoj govoriti. Pa vam pride mož k meni, kacih 35 let star, l lepo brado, reče, da je mojega ranjcega poznal. Govoriva o tem in onem in jaz mu povem svojo nesrečo z denarjem. Moj general nabere čelo. To jc čudno pravi, jaz sem zmerom slišal praviti, da Dobrovski uboge ne napada, ampak samo znano bogatine, in da se mu umorstva ne morejo očitati. Ali ni v tej stvari kakšna prevara V — Pokličite mi oskrbnika! — Jaz pošljem po oskrbnika. Komaj ta zagleda mojega generala, obledi in se goniti ne more. Povcdaj, ljubi prijatelj, kako te je Dobrovski oropal in po vrhu še ovesiti hotel. Oskrbnik se trese na vsem životu in pade pred generalom na kolena. — Jaz sem kriv, sem grešil, lagal. — No povedaj svoji gospe, kako je bilo. — Pri jelšah, milosti ji vi gospod, jeclja. — Kaj ti je rekel ? — Vprašal me je, kdo sem, kam grom, in po kaj. — In potlej V — Potlej je hotel imeti pismo in jaz sem ga dal. — Kaj jc storil ? — Ah, railostljivi gospod, jaz sem grešil. Dal mi je pismo z denarjem nazaj in rekel: nesi ga na pošto. — Potem je general s svojim kočijažem mojega oskrbnika po sili seboj vzel in drugo jutro smo našli denar v njegovem predalu, njega so pa našli ovešen« ga v gozdu." Vsi so to povest zvesto poslušali, posebno deklice. Mnogo njih je bilo zavzetih za Dobrovskega, ker videle so v njem junaka, posebno Marija, ktera je bila romanov polna. nSaj tist ni bil Dobrovski, ki je pri tebi bil," pravi Trojekurov. „Jaz dobro veni, da je Dobrovski samo 5 let starejši nego moja Mari, torej jo zdaj 23 let star. „Res je, ekscelenca" pravi okrajni glavar, „jaz imnui popis njegove osebe pri sebi. „Beri, da ga bomo poznali, kader ga srečamo in vjeli," pravi Trojekurov. Glavar bere: Starost: 24 let, postava: srednja, obraz: gladek, brada: obrita, oči: rujavc, nos: ravan. Posebnih poznamenj ni na njem." „Ce je to vse — in to jo vse — kar veste o njem, boste težko Dobrovskega zasledili," pravi Trojekurov. Med tem so so kozarci okrog pridno polnili in veselje je bilo vedno veče. „Kaj pa vaš medved dela V" vpraša Pafnutič boječe, kajti prej enkrat ga je bil Trojekurov po 6vojo z njim seznanil. „Ta se je poslovil" — odgovori Ciril Trojekurov, »umrl je častne smrti od sovražnikove roko — tam-le sedi njegov zmagovalec (kazaje na Francoza), tudi tebe je maščeval." Z vidnim veseljem je potom gospodar gostom pravil drzen čin Francozov, kajti pobahal so je rad z vsem, kar je okolo njega bilo. Gostje so pozorno po-slučali in s čudenjem ogledovali Deforges-a, kteri se ni zmenil, da je o njegovem junaštvu govorica, temuč razne opombe delal svojemu učencu o vedenji pri mizi. Naposled so po triurnem obedu vstali in odhajali v sobo za goste, kjer je za nadaljevanje pripravljeno bilo: kave, vina, likerju, kart. (Dalje prih.) Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La statistique est aussi la science raisonnee de t' a i t s. (Dalje.) Kaka veljavo imajo ti Nemci ljubljanske gimnazije ? Da moramo privatiste popolnoma odšteti, da ti pri določevanji učnega jezika nimajo najmanjše veljave, sem že drugodi omenil; kajti njim kot neočitnim — privatnim učencem nič ni mar, v kterem jeziku se v naši javni gimnaziji podučuje. Oni se tega poduka nikakor ne udeležujejo in se ga postavno tudi udeleževati ne smejo. Pre3kušnjo pa narejajo sami zaBe v tistem — v nemškem jeziku, ki jim vsaj gladko teče. Ko bi jim laška beseda glajša tekla, bi jih laški izpraševali, kar se je že tudi primerilo. Neki prijatelj mi jo pred leti pripovedoval, da jo ž njim Lah iz Milana celo preskušajo zrelosti v laškem jeziku napravil. Ker nemški učitelji razen enega v veliko sramoto nemških „allseitigcr griindlicher Kennt-nisse" niso italijanski znali, poslali so nalašč po profesorja publika Petra Petrucija, ki jo bil že več dni popred k blejskemu jezeru odšel. Privatisti nimajo, da še enkrat stare besede ponovim, najmanjše veljave pri določevanji učnega jezika v očitnih šolah. Ostali nemški dijaki so po večera sinovi nemšku-tarskih sta riše v, ki po naško vsaj tako gladko govore kakor po nemačko. Te nenaravne spake navadno ne znajo niti nemški niti slovenski. Med mojimi součenci n. p. je bilo v prvem razredu 13 Nemcev. Med njimi sta bila dva kranjska plemniča z nemškim imenom in še drug rojen Nemec, sin nekega c. k. uradnika. Drugi so bili sa ni nemški privrženci, ki so od domače hiše le v prvih 4 razredih še nekoliko bolje nemški znali. Plemiča sta že prvo leto odpadla. V peti šoli so bili še 3 ncinfikutarski Nemci; v osmi šoli pa le dva, kajti eden izmed 3 petakov je nazadnje postal Slovenec. Po uradniški naključbi je šel v nemški Gradec; tam se mu debela nemškutarska mrena pretrga in sredi Nemcev sprevidi, da on ni Nemec, da za Nemca ne zna dosti nemški. Uradniška osoda ga zadnji 2 leti zopet pripelje v Ljubljano, kjer se je med nas Slovence uvrstil. Eden osmošolski Nemec je sedaj čvrst duhovnik, ki se •svoji iu materini bedakosti snioja, če ga poprašam, koliko nemške krvi se po njegovih žilah pretaka. Drugi je umrl blizo kot spokorjen nemškutarček. Iz ostalih tako zvanih Nemcev se samo dva šo držita nemškega praporja — iz bojazljivosti. Pomislite, čitatelji, da sem hodil v šolo v najhujših časih ponemčevalnega absolutizma. Eno loto pred menoj so v 2. razredu še imeli 8 Nemcev, samih bledih nemškutarčkov ; dva sta sina ljubljanskih trgovcev, sedaj očitna Slovenca kot njuni stariši. Eden sin nekega dolenjskega posestnika, ki se nikakor noče določno postaviti uiti na narodno slovensko niti na tujo uemškutarsko stran. Od vseh pridejo trije v osmo šolo in na Dunaj, kjer so še pol leta nemškutarili, potem pa so spokorili za pregrehe zoper svojo lastno krv. Zelo enako je bilo z nemškimi učenci dve leti pred menoj. Razen enega nemškega Kočevarja (in Kočevarji niso vsi Nemci) in dveh od daljnih krajev prišlih uradniških 6inov so imeli v peti šoli še 6 nezavedeuih nemškutarčkov. Iz med teh sedaj šo dva branita z vso močjo nemški prapor — iz golega kruhoborstva. Eeden izmed njih je na Jezici tudi tekel, da bi mu bil na petah tehko štel šmarne petice. Enako razmero so vladale za menoj. Le s tem se ločijo poprejšnja leto od poslednjih , da je med nemškimi dijaki, ki so bo leto za letom ponemčevali, primerno več sinov c. k. uradnikov', rojenih Nemcev. Prav naravno. Cem hujšo jo bilo ponemčevanje, tem bolj so porivali na Kranjsko nomške uradnike; nasproti pa so pošiljali v druge dežele rojene Krajnce, da jih Slovence ne imenujem, ker so tara s Kempenovo žandarmerijo navadno nemčevali. Pri kranjskih uradih je skoraj ni bilo spraznjene mastne službe, da bi jo ne bil Nemec dobil. Ta sistema skoro brezizjemno vlada še do denašnjega dne, naj se človek ozre na sodnijske, davkarske ali upravne urade naše dežele. Zato se v letnih sporočilih učenci nahajajo z nemškimi imeni, rojem v Salcburgu, na Gorenji Avstriji, na Dunaji, f Gradcu, iz Ljubnega na Štajerskem in popolno nemška imena na Hrvaškem rojenih otrok. Jasno zrcalo po-nemčovalue vlade, ki je od leta 1861 kraujsko deželo rabila kot pribežališče iz Hrvaškega in Ogorskcga zgna-nih uradnikov ! To ti je tisti napačni kolobar, v kterem sovražna vlada nas in naše prepohlevne zahteve neprenehoma drvi. Nemcev je toliko in toliko v deželi in v Ljubljani ; toliko je nemških dijakov — tedaj nemške šole! Vlada pošilja kranjske Slovence v tuje kraje ali jih pa v domačiji nastaviti noče, če ne nemškutarijo. Pri tej sistemi so vse Konradovo okrožnice kot je ona 14. jan. 1870 le bob ob steno, razglašene, da bi razkačeno ljudstvo oslepile in utišile. Kaj si pri takem ravnanji moramo misliti o Konradu in zadnji zahvalnici, ki jo je Idrijčanom poslal? „Narodni prepir, pravi gospod deželni predsednik, se mi zdi najbolj vreden žalovanja, najbolj nerodoviten in nenaraven." Kdo dela prepir med narodi? Ali ne gospod namestnik sam s svojim nemškim krdelom, ker te peščice Nemcev in nemškutarjev nikoli „politično stranko" zval no bom. Naše zahtevo glede na na rodne šole in pisarne se po načelih in celo po besedah popolnoma skladajo z oklicano ustavo in veljavnimi po stavami. Zakaj šolske postave niste hoteli minister-stvu priporočiti, da na skrivnem sto celo zoper njo napeli vso svoje žile ! Pri takem ravnanji bo g. namestnika še marsikterikrat polila rudečica kot ga je polila v zadnjem deželnem zboru, ko mu jo slavni naš Toman to neznačajuo navskrižnost naravnost očital resnici, žalostno in sramotno za gosp. c. k. predsednika deželne vlade pa „facts are stubborn things", pravi Anglež. Pa boljo no bo in to si naj zapametijo naši na rodni prvaki, dokler bodo proti c. k. vladi postopal kot bi po jnjcib hodili. Zopet bo prilika malo določ nejše pokazati se. Pri idrijski volitvi so so nerodnosti godile, ki jih moramo staviti med najhujše pregreške zoper ustavne volitvene določbe. C. k, uradniki in lačni kruhoborci so jih zakrivili. Jaz pričakujem, da volitev ovržete, če sramota prav zadene c. k. predsednika in njegove privržei ce. Ali g. nainestuik v rokovicah okolo nas hodi? Gotovo, kdor namuznenemu licu upu I Šolsko postavo jo dobro očrnil in jo odstranil, odsvetoval j tudi naše izvoljenco za deželno šolsko svctovalstvo, da lo omenim par važnih šolskih določeb. Ali hočem neniškutarske dijake šo bolj natanko opisovati. Tukaj zadosti pokazati na njihova imena natančno iz programov prepisana: „Tscheleschnik, Lu Bchin, Loschuigg, Konscbegg, Schneditz, Suppanz, Sup pantschitsch, Kuhmer, Rack, Pettritsch, Praschniker t. n.; velika kopica najlepših nemških dijakov, ki od lota do leta znašajo najmanj dve tretjini vseh nemški gimnnzijalcev ! Rojoni so skorej vsi na Kranjskem ali v Ljubljani ali pa po onih mestih in trgih, kjer so tudi c. k. uradi nahajajo. Že pri krstih so so odlikovali od domače drbali, ki se poprek Jožo in Janez, France in Jaka, Peter in Miha, Martin in Simen kliče. Oni so sami Hugo, Gustav, Alfons, Robert, Gotthard, Albci«t, Kajniund, Alois, Heinrich, Kamillo i. t. d. do malopridnega Korlna. (Dalje prih.) D o p i s i. Iz Kamnika 2. avgusta. [Izv. dop.] V zadnjih listih „Slov. Nar." se je bralo o pomanjkanji srednjih šol na Kranjskem, posebno narodnih. Ovi sporočevolec naznanja bralcem zatiranje narodnega duha pri nas; jaz hočem le nekoliko iz jedra ljubljanske gimnazije nacrtati, povedati, kaj in kako delajo profesorji za za- dušenje narodnega napredka naših dijakov. S tem ženi, da našinci, koji imajo besedo o zboljšanji, prena-redbi naših šol oziroma na narodnost, sprevidijo tla, kterihse izreja mladina, noseča vso prihodnjo srečo nesrečo naše domovine. — Naš vodja je eden naj-08orniših sovražnikov narodnih teženj. Ne vem, od kod ta nepotreben strah, se mar boji na vse strani prevlečenih mjk, po nemčurjih razpreženih; tega bi ne moral, saj ga vendar redi Kranjska I Znabiti, da on hoče zadušiti Modno sočutje pri mladini, koj pri klitii?! — Znano e, da se je med Slovenci pobiralo za spominek June-žičov in za njegovo zapuščeno družino. Ljubljanski vi-egimnazisti si volijo odbor, ga pošljejo k vodji, naj bi jim dovolil „besedo" napraviti v ta namen; dijaki so prevideli, da združeno podpiranje na taki način dovolj pripomore. Kaj reče g. vodja? „Er (Janežič) hat in Klagcfurt gevvirkt; so vvas kbnnten Sie hiicbstens dort eranstalten" ! ! Tu imate vzor narodnega podpiratelja naših šolah! Morote li vi, kterih beseda kaj velja, to meni nič tebi nič slišati? Hočete blagostanje, napredek, pravi napredek narodno olike vzbuditi , začnite pri Šolah! Narodnega petja naš g. vodja tudi ne trpi; prepovedal se je učiti tega sedmošolcem, ki so menili, se za cerkveno petje pripravljati. K temu izvoljenemu odboru reče : Es ist nicht muss 1" Še mnogo nasprek dela naš tržiški gospod, prihranimo jih, naj dozore, znabiti jih kedo drugi pokosi. Kaj pa kaj hlapci hlapčevi ? Kakor jim vodja gode, tako pa plešejo profesorji. Eni bolj razskačeni udrihajo po mladini, drugi pa, že oslabeli, jih le huj-skajo. Ker hočem že do vrha prikipelo o profesorjih omeniti, naj mi služi to k vzroku letošnje jako propadle mature na naši gimnaziji. — Celo leto se marsikteri profesor z mnogimi, med uk popolnoma ne služečimi besedami usti: nemška preizobraženost, slovenska surovost, psovanje, vse to je dostokrat na mizi. Znani svinski profesor prav svinsko ošteva dijake. Pri izpraševanji mu le tisti ustreže, kdor mu z junaškimi deli nemških cesarjev kadi. — Gospod S.....se je enkrat tako povikšal, da je sedmošolce z roparji tituliral, (das sind Riiuber) ko mu je nekdo nekaj papirja pokvaril. Njegovi profesorski nezmožnosti so mora človek res čuditi; on hoče, da bi so mu latinski klasiki v prestavi na pamet učili, drugače ni „fliessend." V fiziki n matematiki imamo junaka konfusij. Ta tvarina, ki zahteva mirnega, premišljenega predavanja, je temu gospodu pogovor s ženico, ktera česno prodaja. Ne izgovori kmalo celega stavka, ni tehtnega dokaza, da bij ga ne z medel. Tako predavanje je letošnjo maturo prav osrečilo ! Slovenski možaki 1 ako morete, bolje, ako hočete, pokukajte malo v smrdljivo poslopje vaših muznih sinov! Is Koroškega, 6. avgusta. [Izv. dop.] Velikov-ški Velikoneraci so hoteli, kakor farna govori, 31. jul. konkurenco delati taborju tor so sklicali shod v pogovor, kako bi se dala nemška založnica osnovati. Po programu bi se imel voliti odbor deveterih udov. — Na vseh oglih so bili pribiti pozivi — in glej k shodu jih prido celih osern udov; vsled tega še voliti niso imeli nobenega. Lepa konkurenca taborsk m Slovencem ! Da tabor ni brez vspeha, kaže to, da po slovenskih srenjah, kjer so je zdaj ueniško uradovalo, pripravo delajo za slovensko uradovanje, in tudi po cesarskih pisarnah se vstavljajo nemškemu uradovanju Naši nemčurji se močno grozo nad vspehom tuborja. Nek nemškutarski notar v junaki dolini povprašali, za kaj ni šel gledat števila taborcev, jo jezno zarenča „i kon niks bindiš." To si bomo za volitve zapomnili. V Dobrlevasi so je osnovalo demokratično društvo z namenom, delovanje „Trdnjave" motiti in slovensko ljudstvo šuntati zoper pravo voditelje Lepe namere! prav vredne uskokov. Oskuren netnšk listič iz Ce lovca so nadeja, da bo to društvo kmalu namen doseglo Vedoremo; vendar bi tem gospodom morali svetovati, da se prej bindiš nauče. Tudi na zgornjem Koroškem nameravajo Slovenci v kratkem sklicati tabor. Iz Dunaja 6. junija. [Izv. dop.] Takoj pri začetku vojsko so bili tukajšnji časopisi bolj brezozirno prusoljubi, nego so zdaj. Zdaj sicer vselej kažejo sini patije za „neniškou vojsko, vendar pri brcah, ktere Napoleon dobiva, zavoljo lepšega večidel tudi Bismark eno prejme. Vzrok, da tudi zdaj Prusi ne izhajajo pri nemških časopisih s polnim pardonom, je globok. Časnikarji, posebno nemški, kterim je več za „gešeft" nego za prepričanje, morajo se ravnati po mnenji prebivalstva. Mestni filister je sicer lenih misli in si da marsikaj v glavo vbiti, ne da bi prej stvar ogledal, ali je kaj [»rida, vendar kar na enkrat pa zastaranega mnenja no popusti. Tako tudi tukaj pravo meščanstvo noče tolikanj o prusovanji vedeti, kakor se je nam od kraja videlo. „\Vehr Ztg.", ktera Pruse strašno mlati, dobiva vedno več bralcev, če se tudi ne more reči, da tacib prijateljev, kteri bi želeli ž njo, naj Avstrija sabljo potegne proti Prusom. Zedinjena Nemčija, to so marsikteremu Nemcu lopa reč vidi, ali pravi Dunajčan tudi vidi, da bode potlej Beč le prusko provincijalno mesto in njegov cvet za vselej proč. S tem javnim mnenjom morajo neradi računiti tudi tisti časniki, o kterih so pravi, da so dobili v svojo administracijo pruske tolarje. — Posebnega veselja, skoro nobenega veselja nad zadnjo prusko zmago pri W e i 8-senburgu nisem zapazil. To je znamenje, da avstrijsko domoljubjo med Nemci vendar ni še popolnem propalo. Kakšon vihar jc razgrajal proti konkordatu! Vitezi kakor Hamer-Purgstall, so si za milog svojega življenja postavili podreti ga. Zdaj je pal tiho, brez njih. Kje so, da no plešejo v veselili skokih, in ne pojo hvalnih pesem onim, ki so ga tiho v grob deli? Politični razgled. Avstri jska vlada se je bila začela na vso moč ohorožati. Zdi se nam, da so najnovejši dogodjaji na bojišči vso te priprave toliko prehiteli, da so zastarele in da nam jih ni treba omenjati. Pol uradna „Morg. Post" že res tudi naznanja, da si jo vlada premislila in da ne bode utrjevala niti anižke linije niti mejo na Ceskcm. Ce bi se naši politikarji tudi radi vtikali v tujo zadevo, stvari se tako hitro vrše, da bodo dunajski diplomati morali molčati in mirovati, če nočejo govoriti in ropotati — post festum. Z bojišča nam nazuanja telegraf prevažne novice, ktero nas prav živahno opominjajo na vojsko leta 186G, samo da je zd»j tisti, ki je vedno tepeu in 8e vedno nazaj umika — Francoz. V zadnjem listu naznanjena bitka pri VVoissenburgu in na Gaisbergu je bil lo začetek glavnega bojovanja, dasiravno je žeta bitka na obe strani tirjala neizmernih žrtev. Prusi so bili zmagali, a so tudi vedeli svojo zmago porabiti. Enkrat vrženega sovražnika niso več spustili izpod rok : Francoz i so na desnem in na levem k r i 1 u t e-peni, bojišče jo iz Nemčije preneseno na Francosko in fraucoska armada jo samo še v defenzivi, za kar pa ui posebno spretna. V Parizu vso vre, oklicano je posadno stanjo in če pojde z Napoleonom tako hitro — nazaj, potem utegnejo biti dnevi njegovo slave šteti. Posebnih natančnejih poročil seveda zdaj šo ni, pustimo torej govoriti važneje telegrame : Iz Met /. a je 7. t. m. sam Napoleon telegrafiral v Pariz: „Mae-Mahon je zgubil bitko pri Worthu in je šel nazaj do Saare. Moje zveze z Mac-Mahonom so pretrgane. Fden mojih generalov mi naznanja, da je Mac-Mibon zgubil bitko proti večemu nasprotniku in da je v redu šel nazaj! Od ravno tam so naznanja v Pariz od bitko pri Forbachu: „Bitka 60 jo začela G. t. m. ob 1. popoldne. S početka ni hotela dosti poroe-njati. A ob 5. uri so vrgli Prusi veliko silo v boj, tako, da se je moral general FVossard umakniti." Mnogo odločneje kaj pa da govore nemški telegrami. Tako 7. t. m. brzojavlja iz Offenburga: „Južno-nomška armada je šla na treh krajih čez Reno. Iz Wortlu pruski prestolih princ neovirljivo napreduje na potu proti Nancy. Vsi kraji so polni francoskih ranjencev. Iz Maj nca 6. avgusta: Francoska armada se je na vsej liniji umaknila. Umikaje se v notranjo Francosko so Francozi zapustili Saarbrticken, k toro so požgali. Iz Maj u c a 7. avgusta: Pruski general Goben naznanja o bitki pri Saarbriicku: Vjeli smo več sto vojakov Fros8ardovcga kora. Kakor nam vjeti pripovedujejo, stale so nam t francoske divizijo nasproti. Boj se je nehal pozno po noči. General Francoil je mrtev.) dovolilo 3600 f. — prepuščajo seveda potrjenje teh stroškov državnemu zboru. Ta denar se bode menda porabil za trojo profesorjev, kterih bode treba za od ločena predavanja. (Zakrament sv, birme) so bode v lavan- BU ju litiiui nvftuv j'v ww» --------- —---- j > --— / ---—— — Zguba velika, zlasti kar se tiče častnikov. Nasprotnik J finski škofiji v tekočem letu v sledečih županijah delil ima muogo mrtvih. Iz M a n j c a naznanja pruski prufttolni princ G. t. ni. : V* zniagouosni bitki proti Mac-M ibonu, kterega sta podpirala tudi generala de Failly in Canrobort, smo vplcnili 2 orla, 6 mitrajez in okolo 80 topov. Do zdaj smo naštoli več kakor 4000 vjetih. Iz Saarbriickena G. avgustu: Pruska armada ima Saarbriickcn zopet v rokah. Iz Berolina 7. avgusta: Vsled kraljevega za ukaza soje ravnokar začelo streljati zarad zmage. lOlkrnt se je \8trcliIo v „lustgnrtenu". Ncštevilna množina polni ulice ; na vseh hišah vihrajo zastave. Včeraj so bile v vseh glediščih navdušene demostrncije. Po ulicah se zažiga umeten ogenj. Denes „tedeuni" v vseh cerkvah. Sovražnik beži, trdnjavo ob Saari so vse v naših rokah. Iz Pariza: Razglasilo so se krive vesti o zmagi. Pariz je ves raznemirjen ; ljudje se tepo ; mnogo so jih zaprli. Ministersko svetovalstvo je izdalo oklic na ljudstvo, in prosi miru v imenu očetnjave in „hrabro" armade obetajo, da se bode z bojišča takoj vse obznanilo, ker se bodo zvedelo , naj bode dobro ali slabo : „Nemiru v Parizu bi bili zmaga za Pruso." — Uradni list oglaša dva dekreta; prvi sklicuje kamore na 11. dan avgusta, drugi oklicuje posadno stanje za depafte-ment de la Seine. Ministri pravijo: „V očigled Lebo-eufovfh resnih sporočil z bojišča so nam našo dolžnosti predpisane. Pozivljemo se na domoljubje in energijo vseh državljanov. Kamore so sklicano ; Pariz smo nemudoma dali v posadno stanjo in to zato, da si o-lajšamo vojaške priprave. Nobeno slabos'i, nobenega razpora! Naše moči so neizmerno; borujmo se trdno in domovina bo rešena." — (Pomenljivo za Pariz je to, da si francoska vlada ni popred upala oznaniti Mac-Mahonove in Frossardove hibe, prodno ni oklicala posadnega stanja, ktero ne velja toliko zunajneinti so vražniku kakor domačemu ljudstvu.) H a z n p stvari. * (50 š t i r s k i h n e m š k u t a r j e v) se jo preteklo nedeljo zbralo v Mariboru, kjer so so posvetovali o sledečih točkah: „ali se hote štirski nemškutarji pridružiti dunajskemu programu 22. maja 1870? ali so resnična očitanja „narodno-kleiikalne stranke", da se je do zdaj dolenji Štirski pri porabljanji deželnega premoženja in oskrbovanji deželnih zavodov zanemarjala na korist srednji in gorenji Štirski ? ali odgovarjajo od narodnih in klerikalnih nasprotnikov nameravani protesti proti pošiljanju v državni zbor svohodno-stnim in narodnogospodarskim koristim države? ali so sedanje šolske postavo spodrinile versko podučevanje iz šol, ali je - sploh duhovnikom vzeta prilika kakor poprej gojiti versko podučevanje šolske mladine ? kako naj se Avstrija vede v očigled nemškofrancoski vojski ? kako naj se izrazujejo težnje ustavovereov na dolenjem Stir slinu in kako se da zagotoviti enotno pustopnnjo te stranke v prihodnje pri volitvah, kakor sploh pri vseh političnih dejanjih V kako bi se dalo živo ohraniti neprestano spodbujanje vseh enakomislečih v kacem dnevniku in kako bi se dale vspešno pobijati težnje „nn-rodno-klerikalcev" ? samostojni nasveti deležnikov." — Kaj se je sklenilo, tega še no vemo, ker so gg. ustavo-verntži taborovali pri zaprtih durih in niso nikogar pustili blizo, kdor ni ž njimi — enih misli ? ■— no, onako brezmiselnosti in pokorščine. Če Slovenci niso k svojim shodom puščali nemškutarjev, so vedno na nas kričali! die im Dunklen schlcichendo Partei? Kaj pa zdaj? — Rešili so Avstrijo — vsaj mislili so, da so jo rešili. Kako ? to bomo že zvedeli po nen.ških časnikih, kajti ti ljudje znajo svojo slavo pa svetu razkričavati. * (Z a slovanski oddelek) juridične fakultete v Gradcu je Njegovo Velirastvo za prihodnje leto 14. avgusta v Mariboru v slovenski fari. 15. avgusta v stolni cerkvi. 21. avg. pri sv. Petru poleg Maribora. 22. pri sv. Martinu pri Vurmbergi. 24. avgusta v Sel niči pri Mariboru. 4. septembra v Colji v nemški cerkvi. '). sept. v Celji v farni cerkvi. G. sept. v Žavcu. 7 sept. pri sv. Marjeti na Polznh. 8. sept. v Braslovčah 9. sept. na Vranskem. 10. sept. v bt. Pavli pri Preboldu. 20 sept. na Ponikvi. 21. sept. na Sladki gori 22. sept. v Šmarji. 23. sept. v Št. Jurji pod Rifnikom. * (Vzgled na glavna šola) in učiteljska pripravnica (Musterhaupt- und Lehrerbildungsschule) v Ljubljani je izdala svoj nemški „ Jahresbericht", v kterem dalje popisuje svojo povestnico do 1. 1852 dosedanji g. ravnatelj. Učencev jo štela 732 v 8 razredih, nedeljskih pa 189 ; učiteljskih pripravnikov jo bilo v 1. letu 6, v 2. pa 12. Povedano je, da so imeli razun po zimi navadno šolsko mašo in so hodili po navadi tudi s procesijami. * (Viša realka ljubljanska) ima v „Jah-resberichtu" nemški spis: „Zur Werthigkeit desFIuors" ,on Prof. II. Ritter v. Perger, brez slovenskega! Prva šola je bila v 2 razredih, in v vseh šesterih jo bilo na koncu učencev 251, v začetku pa 290, toraj 35 več od ani, in ta reč se na treh krajih radostno naznanja! Učnina je doslej na niži realki bila po 10 gl., na viši po IG gld., vprihodnje ima biti na niži po 20 gl., na viši po 24 gld. * (Gimnazijski) „Jahresbericht" ljubljanski imn dva preučena spisa : „Note iiber die mehrfachen und vvillkurlichen Werthe einiger bestimmten Integrale" von Profi Nejedli, in : „Eniendaf iousvirsuch zu Tacitus Annalen XVI. 2G. von Prof. Knapp," tudi brez spisa slovenskega! Namesto tega morebiti ima slovenske pa nemške nalogo iz više gimnazije. Pri VI b in Vil jih je pod eno številko nemških po 3, 4, celo 9! Ubogi dijaki ! Ali so jih volili si svobodno , ali so jih obdelovali vseh 9 ? — Učencev je nilo očitnih na koncu 517 in 9 vnanjib, toraj 31 manj od lani. Med letom jih jo izostalo 78. Po nek t en h razredih jih je bilo pač malo, po 29, 27, tndi le 24. * (Pred ljubljansko kazensko sodil i j o) io bil 3. t. m. gosp. Ant. Golobic, kaplan v Cirkljah, tožeri, da je lansko leto o binkoštih na priž-nici zabavljal čez gosposko, jo dolžil krivico itd. Prisegli io tri pričo zoper njega, pet pa za njegae, da ni res, kar ga dolžč. Zagovarjal ga jO dr. Kosta. Zato-ženec je bil spoznati za nekrivega. * (Duhovske spremembe ljubljanske škofije.) Postavljeni in prestavjleni so naslednji čč. gospodje: Fr. Androjak, novoposvečenoc, kot duh. pomočnik na Bordo, za voljo bolezni g. Petra Perjatla ; — Ant. Brodnik iz Kamnika v Komendo; — Fr. Vran-čič^ s Polhovega gradca v Kamnik ; Jan. Porenta, novo-posv., v Polhov gradeč ; — Sim. Robič iz Šentjurja za beneficijata v Olševek ; — Val. Skul iz Dola v Šentjur ; — Fr. Jarec, novoposveč., v Dol ; — Jan. Čadež iz Senožeč na kaplanijo v Matenjo vas; — Jan. Zagorjan z Rovt v Senožeče; -- Fr. Rus, novoposv., v Rovte, — Fara Preska je razpisana 25. julija. — Umerla sta: č. g. Val. Bcrgant, fajm. v Vodicah, 28. julija, in fara vo-diška je razpisana 30. jul., iu č. g. Kajetan Hueber, čemšeniški fajm. v pokoji, 1. avg. ; tudi čomšeniška fara jo 3. avg. razpisana. Poslano. V Kamnjeh na Goriškem 5. avgusta. Ker gospoda Brozovščeka že čez 20 lot za gorečega učenika in vrlega rodoljuba poznam, sem se bil zelo zavzel čitavši dopis iz Škratljevce v 80. listu „Slov. Nar. t. I. s podpisom „Nek kmetiški sin". Še več sem so čudil dopisu iz Pekla pod Škrat-Ijovo v 8G. listu „Slov. Nar.M t. 1., v kojem trdovratno trdi prejšu 0 beBe(j0) P» ne kot kmetski sin nego ko neki skriti škratelj. Ali je vredno tistiga skri tega škra-telja iskat — ali ne, ne vera, to pa vem da napadeni Brezovšr- k nikakor ni vreden v vrsto naših sovražnikov prištevan biti. Kamnjeci smo imeli srečo tistiga Brezovščeka nad 6 let ko kaplana in župnikovega namestnika imeti; a slobodno rečem, da več je za pravo omiko faranov in za lepoto farne cerkve storil ko raarsikteri župnik v 20letnih. Silnoradi bi ga bili še v naši sredi imeli, pa ker je bil za župnikov stol premlad a za kaplanov stol prestar se je preč. uadškofiji prav zdelo ga za pastirja Štanjelcem poslati, kjer — kakor iz verjetnih ust zvedujem — tako marljivo gospodov vinograd obdeluje kakor prej pri nas. Da bi tisti Brevzošček, ki je bil še pri nas prošnjo (molitev) za spreobrnenjo prekljinevalcov vpeljal, in jo v Štanjoli nadaljuje čitalničarje preklinjal, naj verjame Škratelj a ne pameten človek. Ako ga (Brezovščoka) pa žali, da so mnoge čitnvnice prerade spreminjajo v plesalnice — in če je rekel da bolj prav bi bilo taboriti o delavnikih kot o nedeljeb, to še ni nasprotovanje Sloveni i. A. Brezovšček jo mož, ki že Čez 20. let iz svojega žepa slov. knjige kupuje, da jih ljudstvu posojuje, daruje, mož ki nad 20. let več slovenskih časnikov prejema, da jih. čita in drugim ponuja, mož ki v cerkvi, v šoli in zvunej, kjer je kolikaj upa, da bi beseda kaj basnih«, čitanje gorko priporočuje, mož ki tudi ko so mu nemščine znajoča družba pripeti najrajši slovenski govori. Mož ki ves za pravo oliko naroda živi in za blagor ljudstva vse svoje dušne in telesne moči žrtvuje, tak mož — pravim — nikakor ni vreden, da bi se ga k slov. naroda sovražnikom prištevalo, ali da bi se ojega — zato da tankovestno svojo dolžnost spol nuj" — tako nesramno obrekovalo. J. Vodopivec. \ C. k. ?