Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (2/6 °C), soboto (-1/1 °C) in nedeljo (-6/3 °C) bo oblačno. V petek in soboto možne padavine. Četrtek, 18. januarja 2018 številka 3 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € Čudovit zimski dan TAKO mislim -VO iu-l =o ■u-t ifo :o Letošnja zima je sicer radodarna s snegom po hribih, na smučiščih ga imajo toliko, kot že dolgo ne, je pa zato toliko bolj skopa z njim v dolini. Tako bi lahko na prste roke prešteli dneve, ko so lahko otroci na domačih dvoriščih uživali zimske radosti. So pa bile za to tiste redke toliko bolj sladke. Takole so uživali v ponedeljek dopoldne otroci vrtca Lučka. Sicer pa se v prihodnjih dneh obeta nova snežna pošiljka. Gorenje lani • v • • • z višjimi prihodki, a • V • • V* g • nižjim čistim dobičkom Velenje - Skupina Gorenje je lani ustvarila 1,307 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,7 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček je znašal 1,2 milijona evrov, potem ko je bil predlani pri 8,4 milijona evrov, kaže danes objavljena ocena poslovanja. Letos načrtujejo občutno rast prihodkov in dobička. Več na strani 5. Blok 4 se letos poslavlja Šoštanj, 10. januarja - Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki je bil od začetka obratovanja leta 2015 petkrat v okvari, bo šel maja v redni triletni remont. V njem bodo zamenjali kolektor bloka. Jeseni bodo v omrežje sinhronizirali revitaliziran blok pet in iz omrežja trajno odklopili blok štiri. Več na strani 5. Ker je življenje res vrednota Velenje - V Velenju živi 14 »malih vitezov«, mladostnikov, ki so se v otroštvu soočili s hudo diagnozo rak. Zanje so tokrat v Velenju pripravili plesno predstavo Življenje je vrednota, ki je ganila vse v dvorani. Zato, ker se ob njej zaveš, kako krhko je življenje. Več na strani 9. Na Premogovniku začeli pogajanja Vodstvo Premogovnika Velenje je v ponedeljek s Sindikatom pridobivanja energetskih surovin (SPESS), Sindikatom delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) in svetom delavcev začelo pogajanja o nagradah za lansko delovno in poslovno uspešnost. Podrobnosti pogajanj še ne komentirajo. Vodstvo Premogovnika ima na mizi tudi 13 stavkovnih zahtev SDRES, ki jih je prejelo prejšnji četrtek. Kot so napovedali, jih bodo preučili in se do njih opredelili. SDRES dogovor pričakuje do 26. januarja. Več na 3. strani. Spomeniki in mejniki Bojana Špegel V ponedeljek je bil najbolj depresiven dan v letu. Ne, tako nisem občutila jaz, to je znanstveno dokazano. Vesela sem bila, da v Velenju še niso odstranili prazničnih luči, saj nam, dokler ne bodo dnevi daljši in bolj s soncem obsijani, svetlobo dajejo vsaj te. A ne bodo več dolgo svetile. Med tem ko so jih v večini večjih mest že odstranili, jih bomo v nekaj dneh »izgubili«tudi mi. Ob vsem, kar se dogaja v zadnjem času, pa nam bo morda januarske dneve razsvetljevala jeza, ko bomo spremljali dnevne novice. Pa naj gre za čudna posojila iz BIH, ki si jih »privošči«trenutno največja slovenska politična stranka, ali pa za razprave o dvigu minimalne plače, ki tudi redno zaposlene dela revne. V novicah se zadnje čase velikokrat pojavlja velenjski Titov spomenik. Žal se ob tem, ko nekateri nasprotujejo ureditvi poti do spomenika in izgradnji stopnic okoli njega, spet pojavlja vprašanje, ali je prav, da stoji sredi mesta. Mislila sem že, da smo to »prerasli«. Titov spomenik je spomenik nekega časa, ki ga ima še marsikdo za lepe čase. Zato, ker takrat ni bilo zelo bogatih in zelo revnih. Zato, ker je vsak, ki je hotel delati, delo tudi dobil. Zato, ker so imeli vsi možnost brezplačnega izobraževanja. Ker je bilo zdravstvo bolj zdravo. In še zaradi marsičesa. Predvsem pa zato, ker se kot narod ne smemo sramovati svoje zgodovine, saj se lahko iz nje marsikaj naučimo. A prav ob sedanjih razpravah o velenjskem Titovem spomeniku se vse bolj zavedam, da se nismo. Žal. Zato z obema rokama podpiram tudi turistični program »doživetje socializma«, ki budi nostalgijo in zanimanje javnosti. Da, turistične priložnosti v Velenju se lahko močno razvijejo prav na naši polpretekli zgodovini (ker bolj oddaljene pač ni veliko), zato sem po svoje jezna, da ta program še ni v celoti zaživel. Velenjski župan Bojan Kontič je eden tistih, ki se zaveda, da spomeniki ne sodijo le v muzeje. Ob visoki proračunski postavki za ureditev okolice Titovega spomenika - 150 tisoč evrov za ureditev poti in stopnic ob njem - je res ogromno, pa čeprav je v celotnem proračunu ena manjših postavk - sicer pravi, da ni rečeno, da bodo res porabili toliko. Tu dam prav samostojnemu svetniku Mateju Jenku, ki pravi, da bi nove poti do spomenika lahko uredili velenjski Udarniki, pa verjetno bi se jim lahko pridružili tudi velenjski brigadirji in še kdo. Za sendvič in pivo, kot pravi Jenko. Velenje je mesto prostovoljstva in prostovoljcev. Brez njih nikoli ne bi bilo takšno, kot je. Mislim, da bi bila akcija obnove spomenika še ena v nizu »velenjskih« akcij, ki bi si zaslužila vso pohvalo. Stopnic prostovoljci sicer ne bi mogli izdelati, lahko pa bi jih pomagali postaviti. In lahko bi privarčevali kar nekaj od tistih 150 tisočakov, ki bi jih lahko namenili še živim, ki so pomoči potrebni. Tudi v Šaleški dolini jih ni malo. Je pa veliko takih, ki Titovega spomenika ne bi »dali« in ga ne bi pustili prestaviti. Tudi jaz sem ena od njih. Ne le, da je kip lep, največji na svetu. Po svoje je simbol časa, po katerem se marsikomu še vedno kolca. Ne glede na to, da vsi vemo, da maršal ni bil le junak in poštenjak. Slovenska bakla jutri na drsališču v Velenju Velenje, 19. januarja - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez - je natanko mesec pred slavnostnim odprtjem zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, prižgal svojo - Slovensko baklo. Namen projekta je potovanje olimpijske bakle po Sloveniji ter ustvarjanje olimpijskega razpoloženja pred začetkom olimpijskih iger v Južni Koreji. Jutri ob 17. uri se bo Slovenska bakla ustavila tudi v Velenju. Poleg obiska olimpijcev in bakle bo med 16. in 18. uro na Drsališču Velenje v Sončnem parku potekal pester program, ki je v prvi vrsti namenjen najmlajšim navijačem. Na voljo bodo različne športne aktivnosti za otroke, olimpijski kviz, predstavili bodo projekt Slovenska bakla ter poklepetali z gosti olimpijci ter spremljali nastope učencev velenjskih osnovnih šol. Na dogodku bo tudi velenjski olimpijec Bernard Vajdič. ■ ■ ■ ■ ■ Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 18. januarja 2018 fr. lokalne novice Bo vlada prisluhnila sindikatom? Župan sprejel predstavnike verskih skupnosti Velenje, 15. januarja - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v ponedeljek skupaj s sodelavci na ponovoletnem druženju sprejel predstavnike verskih skupnosti iz Šaleške doline. Gostom se je zahvalil za dobro sodelovanje. Sprejema se je udeležil tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki se je župa- Za prihodnji teden (24. januar) je stavko napovedalo 18 sindikatov javnega sektorja -SVIZ napoveduje stavko 14. februarja Po mnenju celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška je velenjska občina vzor za življenje v sožitju. nu in Mestni občini Velenje v imenu vseh zahvalil za dobro sodelovanje in vso podporo. Ob tem je povedal, da je lahko Velenje odličen vzor, kako lahko pripadniki različnih narodnosti in različnih ver živijo in delajo v sožitju. Z njim so se strinjali tudi ostali gostje in povedali, da se dobrega sodelovanja veselijo tudi v prihodnje. Lionsi dobrodelni tudi letos Člani Humanitarnega društva Lions klub Velenje so lani ob koncu leta (po vrsti dobrodelnih aktivnosti, ki so jih pripravili pred tem), organizirali tradicionalno dobrodelno stojnico, kjer so obiskovalcem kmečke tržnice in mestnega središča nudili kuhano vino ter mesne dobrote iz lastne pridelave. Na stojnici so zbirali prostovoljne prispevke za nakup kombiniranega vozila za Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Ob tej priložnosti so tudi podelili Mestni občini Velenje ček v vrednosti 3.000 evrov za izgradnjo taktilnih oznak v mestnem središču. Člani Lions kluba bodo tudi v letu 2018 nadaljevali z aktivnostmi, predvsem pa so zelo veseli, da se je na pobudo Lions Di-strikta Slovenije tudi v Velenju zelo dobro prijel projekt viškov hrane. Projekt koordinira Lions klub Velenje, ki v sodelovanju s prostovoljci Lions in Rotary kluba Velenje, območnega združenja Rdečega križa Slovenije in velenjske območne organizacije SD v trgovinah Spar, Interspar in Mercator zbira donirano hrano, Društvo upokojencev Velenje pa naslednji dan zbrano hrano razdeli med pomoči potrebne družine. Tekavčeva bo enosmerna Šoštanj - V Šoštanju bodo letos nadaljevali obnavljanje cest. Temeljito bodo prenovili Tekavčevo v mestu, na kateri so manjši del uredili že lani jeseni. Po preureditvi bodo na njej spremenili tudi prometni režim. Uvedli bodo enosmerni promet od Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, mimo telovadnice TVD Partizan do vile Mayer. Cesta bo ožja, dobila bo nov pločnik in javno razsvetljavo, ob njej pa bo več zelenih površin. a mkp Vršilka dolžnosti še ni izbrana V prejšnji številki Našega časa smo pisali o reorganizaciji centrov za socialno delo in med drugim navedli, da je bila za vršilko dolžnosti direktorja za območni center Saša s sedežem v Velenju izbrana žalska direktorica. Z velenjskega centra za socialno delo so sporočili, da je bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz direktorjev centrov, ki sodijo pod območni center in ki bo pripravila vse potrebno za reorganizacijo. Vršilce dolžnosti direktorjev bo imenovala vlada RS brez javnega razpisa. ■ tp Občinski proračun ne zagotavlja plač šolam V prejšnji številki smo pisali, da proračun nujno potrebuje presežek ob koncu leta, ker drugače v začetku naslednjega leta ne bi mogli zagotavljati plač v šolah, vrtcih, drugih javnih zavodih, občinski upravi. To velja za vse, razen šole, ki jim plač ne zagotavlja občinski proračun, ampak država. Za napako se opravičujem. a mz Mojca Štruc Čeprav se trenutno zdi, da ga ni, ki pri napovedih stavk ne bi skušal pristaviti lončka in smo posledično v stanju nekakšne zmešnjave, ko ne vemo več točno, kaj kdo hoče, je vse skupaj v resnici preprosto: vsi kazalci kažejo, da smo v obdobju gospodarske rasti, in vsak želi od tega dobiti svoj delež. Potem ko je vlada Republike Slovenije v zadnjem delu lanskega leta pristala na dvig plač v nekaterih poklicih, je podobno pričakovanje preostalih v javnem sektorju najbrž razumljivo. »Z našimi zahtevami poskušamo vzpostaviti razmerja med plačami strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in zdravniki, ki so bila postavljena že leta 2002,« pojasnjuje Jelka Velički, predsednica Območnega odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja Velenje (OO SVIZ Velenje). Del dobičkov preliti v plače »OO SVIZ Velenje povezuje 36 zavodov s področja predšolske vzgoje, osnovnega in glasbenega izobraževanja, osnovnih šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, srednjih, višjih šol, viso- kega šolstva in kulturnih organizacij,« je razložila Veličkijeva. Povedala je še, da se število članov približuje številki 1600. V sindikatu ugotavljajo, da ima Slovenija visoko gospodarsko rast ter da se dobički podjetij hitro povečujejo. »V Svizu zato vztrajamo, da se mora del dobičkov preliti v plače zaposlenih vjavnem in zasebnem sektorju, saj so prav delavci in delavke odločilno prispevali k visoki gospodarski rasti,« pravi. »SJeplači ASEDELO OO SVIZ Velenje se je aktivno vključil v vse aktivnosti pod okriljem Glavnega stavkovnega odbora SVIZ Slovenije, vendar pa si, kot pravi Veličkijeva, »stavke ne želimo«. Če bo, je predvidena za 14. februar. Že za prihodnji teden (24. januar) je stavko napovedalo 18 sindikatov javnega sektorja. »Če ne gre na pogajanjih, moramo sindikati boljše plače izboriti s stavkami. Podpiramo vsako prizadevanje sindikatov - v javnem ali zasebnem sektorju - za izbolj- šanje plač delavcev. Podpiramo tudi stavko, napovedano za 24. januar,« je povedala predsednica OO SVIZ Velenje in pristavila, da je SVIZ datum morebitne stavke določil, še preden je bil znan datum splošne stavke javnega sektorja. Še enkrat je dodala, da upa, da se bo s konstruktivnimi dogovori mogoče vsem stavkam izogniti. Dogovor je še možen Seveda pa imajo sindikati svoje zahteve. »Iz vseh primerjav plač je razvidno, da je strokovno delo z univerzitetno izobrazbo v izobraževanju podcenjeno, bistveno slabše vrednoteno kot v državni upravi in zdravstvu,« meni Jelka Velički in pojasnjuje, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na vprašanje, zakaj je tako, odgovorilo, da so svoje pogajalsko izhodišče posredovali v medresorsko usklajevanje. »To ni bil odgovor, ki bi bil za naše članstvo sprejemljiv,« je povedala sogovornica in dodala, da so se v Glavnem odboru SVIZ soglasno odločili za glasovanje o stavki. Dobrih 94 % vseh zaposlenih, ki so o stavki glasovali, jo je podprlo. Njihove glavne stavkovne zahteve so zvišanje plač izobraževalk in izobraževalcev od vrtca do univerze, vrednotenje razredniškega dela in regres v višini 1200 evrov za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo. Minuli petek je vladna stran sicer nakazala pripravljenost za pogajanja, če pa do dogovora ne bo prišlo, bodo vrtci in šole dan po pustu, v sredo, 14. februarja, zaprti. »Stavka se bo začela 14. februarja 2018. Ob koncu dneva bo prekinjena in se bo nadaljevala po presoji in odločitvah Glavnega stavkovnega odbora,« je povedala Jelka Velički. Čeprav se zdi, da se SVIZ v javnosti omenja predvsem, ko gre za zahteve ali napovedi stavk, je predsednica OO SVIZ Velenje izrazila zagotovilo, da ni čisto tako. »Organizirani v SVIZU-u smo zagotovo prepoznavni tudi po odmevnih dosežkih naših učencev, učenk, dijakov in dijakinj, ki jih brez kakovostnih in predanih učiteljic in učiteljev ter tudi drugih zaposlenih v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki vsakodnevno skrbijo za to, da ta dobro deluje in z leti napreduje, ne bi bilo. Slovenija se po njihovi zaslugi nahaja v skupini držav, ki se lahko ponašajo z najodličnejšimi izobraževalnimi sistemi,« je poudarila. Savinjsko-šaleška naveza Nekateri dogodki še kar močno odzvanjajo Razgibano doma in ... - Počivalšek-Lahovnik - Celjsko podzemlje - Kratek odsek, dolge priprave Kot so mnogi predvidevali, smo res priča pestremu začetku leta. Ne le zaradi nesrečne arbitraže, pri kateri še vedno ne vemo, ali gre za težavo med sosednjima državama, to je med Slovenijo in Hrvaško, ali vendarle za širši problem Evropske unije. Saj je ta pri sklepu o arbitraži »držala svečo«. Zdaj, ko se je stvar zapletla, bi vse prepustili, da vse spet s pogovori uredita državi sami, kot da ne bi bilo uradne sodbe. S Hrvaško konkretno z luko Zadar je povezano tudi vnovično oglašanje »cerkvenih zvonov« - tokrat na sodišču v Mariboru. Gre seveda za razčiščevanje sumljivih poslov, ki so pustili veliko »luknjo«. Osumljenci krivdo seveda zavračajo. Pestro je tudi zato, ker smo že zakorakali v volilno leto. To se je najbolj pokazalo tudi v največji opozicijski stranki, ki sije denar za (pred) volilna opravila želela zagotoviti tudi s čudno izposojo. Ker je to vzbudilo preveč pozornosti in se tudi izkazalo za nesprejemljivo, je stranka posojilo preklicala, denar, ki ga je že prejela, vrnila, z zbiranjem denarja pa se obrnila na svoje privržence. Predvolilno sceno je razgibal tudi poslanec Janko Veber z izstopom in novim združevanjem. Zgodil se je tudi redek primer: dve delavki na visokih položajih v SDH sta se »prostovoljno« odpovedali precejšnjemu zvišanju plač. Ob tem se je zastavilo vprašanje, ali bo »naš« aktualni minister za gospodarstvo Po-čivalšek še v času sedanje vlade res spremenil t. i. Lahovnikov zakon, po »našem« nekdanjem ministru Lahovniku. Zaradi vsega tovrstnega dogajanja so nekateri pri nas dobili ošpice, kot radi rečemo. Toda ob vsem tem so bile celo prave ošpice, gripa in oslovski kašelj pri mnogih v ozadju zanimanja. Razen za prizadete, seveda. V Celju pa pričakujejo, da bo kmalu še več zanimanja za celjsko podzemlje. Ne kakšno kriminalno, ampak zgodovinsko. V kleti Knežjega dvora in pod grajskim dvoriščem v t. i. Mesto pod mestom že dolgo vabi arheološko najdišče stare Celeie. Temu pa se bo kmalu pridružilo še najdišče »trgpod trgom« - na kraju najdbe na Muzejskem trgu bodo namreč na ogled lepo ohranjene freske z več motivi iz rimskih časov. Da so pomembne, je z odločbo priznalo tudi resorno ministrstvo, priznalo jim je izjemno vrednost. Pred zimo so jih že zaščitili, ko jih bodo do konca »uredili«, bo ta prostor povezan s kletjo Stare grofije. Sicer pa je v Celju v nekaterih starih objektih še veliko podzemnih prostorov, v katerih so bili nekoč (priznani) lokali, urejena skladišča in podobno. Zdaj samevajo, središče Celja pa zamira. Nikakor pa ne zamirajo Terme Olimia v Podčetrtku. Naslednji mesec bodo odprli del Termalije, ki bo namenjen družinam z otroki. Še pred glavno poletno sezono bodo odprli ves povsem prenovljen kompleks Termalije. Medtem ko tu obnovo savn in bazenov končujejo (nekateri so že v uporabi), se v Slovenskih Konjicah na gradnjo novega kopališča šele pripravljajo. O zapletih smo že pisali, vseh teh pa še niti ni konec. A veljalo naj bi, da bodo Konjičani lahko v novem bazenu zaplavali naslednje leto. Rušenja in prvih gradbenih del naj bi se lotili že letos, vse skupaj pa dokončali do naslednje kopalne sezone. Če ne pride (spet) kaj vmes. V Šentjurju pa so prepričani, da ne bo prišlo nič vmes, da tudi letos ne bi nadaljevali projekta Ključ, ki pomaga mladim do zaposlitve. Lani je tako dobilo delo pet njihovih udeležencev. Šentjurski Mladinski center je eden od partnerjev tega projekta, katerega »nosilec« je Mladinski center Trbovlje, sodelujejo še MC Zagorje ob Savi, MC Šmocl iz Laškega ter Katapult iz Trbovelj. S projektom želijo povečati zaposljivost mladih, pa tudi takih z dolgotrajno brezposelnostjo. Projekt v okviru Evropskega socialnega sklada financira naše šolsko ministrstvo. Še to: zdaj pa res že vse kaže, da se bomo še letos znebili znamenite cestne sramote. Poldrugi kilometer makadamskega cestnega odseka na cesti Planina-Sevnica med krajema Vejice in Prapretno. Na ta neurejeni odsek na cestni povezavi med Štajersko in Posav-jem so mnogi že dolgo opozarjali. Bilo je že veliko pogovorov, opozoril, prerekanj in tudi resnih protestov ter zapor. Cesta je zdaj tudi res zaprta, a to zaprtje pomeni, da so se že lotili pripravljalnih del. Vsi seveda upajo, da bodo dela hitro končali, saj bo treba ta čas za vožnjo med Planino in Sevnico po kar dolgem obvozu prek Šentjurja, Celja in Radeč. a k a ■ a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena Izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 3 18. januarja 2018 ""^Jis AKTUALNO 13 Predlagani 15-odstotni dvig plač bi Premogovnik pahnil v insolventnost Stavkovni odbor SDRES predal stavkovne zahteve brez podpore sindikata SPESS -Uprava Premogovnika Velenje bo nanje odgovorila do postavljenega roka, 26. januarja Bojana Špegel Velenje, 11. januarja - V četrtek je le minuto kasneje, kot so napovedali - ob 14.15, je stavkovni odbor sindikata SDRES vročil stavkovne zahteve delavcev, ki delajo v Premogovniku Velenje in invalidskem podjetju HTZ Velenje poslovodstvu Premogovnika Velenje (PV). Direktorici HTZ-ja jih ta dan niso predali, ker je ta menila, da niso reprezentativni sindikat v njenem podjetju. Predstavnik stavkovnega odbora Asmir Bečarevic je takoj za tem novinarjem povedal, da je stopnjevanje sindikalnih aktivnosti in stavkovne zahteve s podpisi podprlo 674 zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje in da odgovore pričakujejo do 26. januarja. Nekaj jih je takoj za tem nanizal direktor PV mag. Ludvik Golob, ki pa še ni imel časa, da bi preučil vseh 13. Poudaril je tudi, da pogajanja že potekajo; nadaljevali so jih v ponedeljek, ko se je poslovodstvo sestalo z vsemi socialnimi partnerji in nadaljevalo pogovore na temo zaključevanja leta 2017 in poslovanja v letošnjem letu, saj so se tako dogovorili že pred božičnimi prazniki. kovne zahteve podpisalo tudi približno 15 % njihovih članov, največ zato, ker so si želeli višje plače. K temu je dodal: »Vodstvo sindikata SPESS se dnevno bori za pravice delavcev v družbah skupine Premogovnika Velenje. Tako kot smo razumeli težave, v katerih se je znašel Premogovnik in smo se vsi zaposleni v skupini PV v dogovoru s poslovodstvom, v prid ohranitve zaposlitev začasno odrekli delu naših pravic, tako sindikat SPESS sedaj uspešno zagovarja interese vseh zaposlenih v skupini tudi v novem obdobju, ko družba posluje pozitivno. Dosedanje rezultate pogajanj so delavci občutili zlasti v preteklem letu, pri tem pa smo ponosni na to, da smo kljub ostrim stališčem uspeli pravice izpogaja-ti z ohranitvijo socialnega miru,« je poudaril v uvodu. Kot tudi, da trenutno teče kar nekaj pogajanj s poslovodstvom, zato za mentorski in inštruktorski dodatek, s pisnim zagotovilom, da bo ta izplačan tudi za leto 2017. V teku so tudi pogajanja o izplačilu regresa za leto 2017 SPESS se ni pridružil zaostrovanju stavkovnih zahtev V četrtek zjutraj se je sestal tudi izvršilni odbor sindikata SPESS, ki je uradno ponudbo za enotno nastopanje in skupno vročitev stavkovnih zahtev kot predstavnik zaposlenih in ne predstavnik dveh sindikatov, dobil v ponedeljek. Stavkovne zahteve so jim uradno poslali v torek pozno popoldne. Vzeli so si kar dobre štiri ure časa in podrobno preučili vseh 13 stavkovnih zahtev, na koncu pa so se odločili, da ponudbe SDRES-a ne sprejmejo, saj so se jim zdele precej slabo pripravljene. Predsednik sindikata SPESS Simon Lamot nam je povedal, da so po pogovorih s sindikalnimi zaupniki ocenili, da se je pod stav- se jim zaostrovanje razmer še ne zdi primerno in potrebno. »Z nekaterimi od 13 stavkovnih zahtev sindikata SDRES se strinjamo in so podobne našim ciljem, ki pa jih želimo doseči z dialogom. S poslovodstvom sklepamo dogovor o višini in načinu izplačila nagrade za delovno in poslovno uspešnost za leto 2017, dogovarjamo se za povišanje izhodiščnih plač, intenzivno si prizadevamo za ureditev vprašanj v zvezi z efektivnim delovnim časom v skladu s predlogom, podprtim pri 836 delavcih, na način, da bo ureditev delovnega časa ekonomsko ugodnejša za zaposlene, pri tem pa se ohrani tudi socialni položaj zaposlenih. V zaključni fazi je podpis aneksa h Kolektivni pogodbi Premogovnika Velenje način komuniciranja SDRES ne zdi primeren, saj so že pred več kot enim letom stekla pogajanja o spremembi panožne pogodbe in splošne kolektivne pogodbe. Najbolj všečna zahteva po 15-odstotnem dvigu plač pa se mu je zdela precej napihnjena. Če bi jo izpolnili, bi bil Premogovnik ponovno insolventen. »V trenutku bi se vrnili v stanje, ki smo ga imeli leta 2015, ko nam je grozil tudi stečaj,« je dodal. Ob tem je povedal, da je bila povprečna plača v Premogovniku od januarja do oktobra lani 2.378 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem. V tem obdobju je bila povprečna plača na ravni države 1603 evre, v Termoelektrarni Šoštanj, s katero se radi primerjajo zaposleni v PV, pa 2.164 evrov. V PV so torej v povprečju delavci zaslužili kar 450 evrov neto več, kot je povprečje v državi. »Poleg tega vedno najprej poskrbimo za redno zagotavljanje vseh plačil zaposlenim. Lani in letos bomo poravnali tudi dolg za premalo izplačane plače v letih 2012 in 2013,« je še poudaril direktor. 15-odstotni dvig plač bi Premogovnik Velenje ponovno pahnil v hude finančne težave in insolventnost, saj ga kljub lanskim dobrim poslovnim rezultatom bremeni še 33 milijonov evrov finančne izgu- Asmir Bečarevic in stavkovni odbor SDRES dogovor o stavkovnih zahtevah pričakuje do 26. januarja. Stavka še vedno ni izključena. ter ureditev vprašanj stalnega in mesečnega nagrajevanja ... « Ob tem je Lamot poudaril, da se bo, če ključne zadeve s poslovodstvom ne bodo dogovorjene, 28. februarja tudi Izvršilni Direktor PV mag. Ludvik Golob: »Plače na PV so bile že lani krepko nad slovenskim povprečjem. Nismo še izplavali iz težav, bremeni nas tudi dolg iz preteklosti, zato je 15-odstoni dvig plač nerealen.« odbor sindikata SPESS na PV preimenoval v stavkovni odbor. »Okrnitev poslovanja družbe s stavko pa bi se po našem prepričanju lahko odražala v ekonomskem položaju zaposlenih, zato v času, ko z delodajalcem potekajo pogajanja za rešitev izpostavljenih težav, stavka po naši oceni ni potrebna, zlasti pa to ni odgovoren ukrep,« je še poudaril Lamot. Povprečna plača v PV nad slovenskim povprečjem To, da SPESS ni sprejel pobude sindikata SDRES, le-tega ni ustavilo, da ne bi nadaljeval zaostrovanje socialnega dialoga. Direktor PV mag. Ludvik Golob je po prejemu 13 stavkovnih zahtev najprej povedal, da se mu Zaostrovanje je nepotrebno tudi po mnenju HSE V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega sodi Premogovnik, menijo, da je zaostrovanje odnosov SDRES s poslovodstvom Premogovnika Velenje nepotrebno. V četrtek so sporočili, da so začudeni nad vztrajanjem sindikata SDRES pri stavkovnih zahtevah, ki presegajo realne možnosti. Generalni direktor HSE in predsednik nadzornega sveta premogovnika Matjaž Marovt je izrazil prepričanje, da je skupni interes vseh socialnih partnerjev edino konstruktivni dialog o odprtih vprašanjih, ne da bi pri tem ogrožali doseženo stabilnost poslovanja Premogovnika Velenje in socialni mir. be iz preteklih let. Je pa Asmir Bečarevic novinarjem povedal, da je tako visok dvig plač le izhodišče za stavkovna pogajanja. Kako daleč navzdol so pri tem pripravljeni iti, ni razkril. Povedal pa je, da poleg omenjenega zvišanja plač zahtevajo tudi, da se od letošnjega januarja pa vse do prenehanja odkopavanja premoga pri načrtovanju proizvodnje v posameznem letu upošteva tudi število zaposlenih v proizvodnem procesu pridobivanja premoga. Zahtevajo, da v primeru nenadnega zmanjšanja proizvodnje uprava ne zmanjša mase plač in tako zagotovi socialno varnost zaposlenim ter da od 1. februarja letos uredi delovni čas skladno z mednarodnimi konvencijami. SDRES zahteva tudi izboljšanje delovnih pogojev, izplačilo stimulacije za leto 2017 v višini 280 evrov bruto do konca februarja letos, zaradi povečanega obsega dela in doseženih rezultatov za leto 2017 pa zahtevajo še dodatno plačilo v višini 600 evrov bruto. Med stavkovnimi zahtevami je tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovnim časom ter prekinitev pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami. OBRACUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2017 ZA INDIVIDUALNE HIŠE U Komunalno podjetje Velenje Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje julij-december 2017. Skupno je bilo izstavljenih 6.838 obračunov. 2.238 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 85.182,68 €, kar predstavlja 2,78 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju julij-december 2017; 4.600 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 147.934,51 €, kar predstavlja 4,83 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih. Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Obračun v EUR Število obračunov -dobro uporabnikov Število obračunov -breme uporabnikov 0,00 - 50,00 1.781 3.716 50,00 - 100,00 228 529 100,00 - 150,00 110 227 150,00 - 200,00 53 163 200,00 - 350,00 53 47 350,00 - 500,00 7 13 nad 500,00 6 5 SKUPAJ 2.238 4.600 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | Koroška cesta 37/b | 3320 Velenje ■ Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 18. januarja 2018 Blok 6 obratoval skladno z načrti V Termoelektrarni Šoštanj pravijo, da je bil blok 6 v preteklem letu nadpovprečno razpoložljiv in da je tudi obratoval po načrtih - Sredi leta bo začel obratovati blok 5, štirico pa bodo ustavili Mira Zakošek Šoštanj, 10. januarja - Direktor mag. Arman Koritnik in tehnični direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Branko Debeljak sta na novinarski konferenci predstavila obratovalno pripravljenost šestega bloka in proizvodnjo v lanskem letu. Delež Termoelektrarne Šoštanj je bil v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji kar 36-odsto-ten, v skupni proizvodnji skupine Holding Slovenske elektrarne pa 54-odstoten. »Časovna razpoložljivost bloka 6 je bila 83,8-od-stotna, torej primerljiva z evropskimi termoelektrarnami, razpoložljivost obratovanja po planu pa kar 96-odstotna, kar je celo nad povprečjem v EU,« je poudaril direktor Koritnik. S temi podatki se blok 6 postavlja ob bok primerljivim evropskim termoelektrarnam, določeni kazalci pa povprečja celo presegajo. To sta dokazala tudi s konkretnimi podatki. Na večje potrebe po termo-energiji so v lanskem letu vplivale predvsem slabe hidrološke razmere tako v Sloveniji kot po Evropi, še posebej v zimskih in poletnih mesecih. Lani je bok 4 obratoval 4.500 ur, blok 6 pa 7.400 ur. Skupaj sta proizvedla 3.967 GWh električne energije, od tega večino, kar 3.132 GWh, blok 6. S tem so v Termoelektrarni Šoštanj letni načrt proizvodnje električne energije iz šestega bloka udejanjili skoraj 100-odstotno, proizvodnjo to- > Mag. Arman Koritnik in mag. Branko Debeljak plotne energije pa so presegli za 8 odstotkov, dosegli so jo v višini 357 GWh. Lani zaradi okvare dvakrat ustavili blok Blok 6 je bil v minulem letu zaradi okvar ustavljen zgolj dvakrat, trinajstkrat pa je bil ustavljen zaradi izpada oziroma nege. »V okviru zadnjega garancijskega popravila, ki ga je družba Ob zadnjem garancijskem popravilu so delno zamenjali vstopni kolektor, nastavili meritev nivojem pregrevalnikov, popravili vbrizgalne ventile reducirne postaje in opravili še nekatera druga redna vzdrževalna dela. General Electric izvedla med bo-žično-novoletnimi prazniki, je bil zamenjan del vstopnega ko-lektorja. Blok 6 TEŠ je bil z elektroenergetskim omrežjem Slovenije ponovno sinhroniziran v O odškodninah se bodo dogovarjali Na vprašanje, kako je s plačilom dogovorjenih odškodnin občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je direktor Arman Koritnik odgovoril, da računa, da bodo s Šmartnim ob Paki in Šoštanjem dosegli dogovor v kratkem, želijo pa se pogovarjati tudi z Mestno občino Velenje. Primerjava izpustov emisij 1983 2016 S02 123.430 t 925 t NO x 17.478 t 2.759 t Prah 3.740 t 64 t Proizvodnja elektrike 4.077 GWh 4.117 GWh Poraba premoga 5.244.070 t 3.282.304 t ponedeljek, 8. januarja,« pravi mag. Branko Debeljak, ki poudarja, da je celotno garancijsko popravilo pokril izvajalec del, torej General Electric. darskih subjektov v Šaleški dolini. Tudi v tem letu bomo, seveda po finančnih zmožnostih, finančno podprli nekatere lokalne projekte in posameznike, ki takšno pomoč potrebujejo,« pravi direktor Koritnik. Z blokom 6 dosegajo mednarodne okoljske Vzroka za okvaro kolektorja standarde pogonskega generatorja, ki Koritnik in De- so ga sicer popravili, še niso beljak sta tudi po- a r r udarila, da blok 6 ugotovili, so se pa z izvajalcem ne izpolnjuje zgolj že dogovorili za njegovo proizvodnih na- zamenjavo (seveda na njihove atov ampak tudi stroške) in podaljšanje okoljske in je tudi .. . . . na tem področju garanciJske dobe. povsem primerljiv z najsodobnejšimi v svetu. Koli- Letošnje leto elektrika čine vseh izpustov so se od začet- tudi iz petega bloka ka delovanja bloka 6 v primerjavi Skladno s sprejetimi načrti že revitalizirajo blok 5, ki naj bi ga v > Doslej so zabeležili omrežje vključili v drugi polovici na bloku 6 pet leta (po njegovi vključitvi blok 4 okvar (dve leta ne bo več obratoval). Blok 4 naj bi letos proizvedel še 687 GWh 2015, eno predlani električne energije, blok 5 več in eno lani). kot pol manj - 307 GWh, blok 6 pa 2.852 GWh. Za to bodo s trenutno delujočim blokom 4 pokurili 3 milijone 847 tisoč ton zmanjšale pri CO2 za približno premoga. Proizvodnjo toplotne 30 odstotkov, pri NOx, SOx in energije pa načrtujejo v višini prašnih delcih pa za približno 328 GWh. 65 odstotkov. »Zanesljivo, kon- a kurenčno ter z okoljskimi standardi skladno obratovanje TEŠ ostaja prva prioriteta poslovod- Koliko je dala država stva družbe, ob hkratni skrbi za za šesti blok? varnost pri delu, socialno varnost Po besedah Armana Ko- in zadovoljstvo zaposlenih. Zave- ritnika nič, ji pa Teš vsako dam se, da smo s svojim poslova- leto nakaže iz poroštva 5,5 njem vpeti v okolico, v življenja milijona evrov. posameznikov, družin in gospo- Tako dobro kot lani se niso poslovali V družbi KLS Ljubno do leta 2030 večjih sprememb ne pričakujejo - Pred naložbo v novo tovarno za pogone hibridnih in električnih avtomobilov -Za letos znova načrtujejo precejšnjo rast Tatjana Podgoršek Družba KLS Ljubno je s trenutno 248 zaposlenimi vse pomembnejši specialist za izdelavo zobatih obročev za avtomobilsko industrijo na svetu. V zadnjih 20 letih nenehno raste. Direktor družinskega podjetja Bogomir Strašek zagotavlja, da so razvili model stalnega napredka, s katerim vsako leto povečujejo konkurenčnost, pridobivajo nove kupce in nova naročila, posledično raste njihov tržni delež v globalnem merilu. O rasti, predvsem pa izzivih za prihodnost, smo Bogomirju Strašku zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril: Se je model stalnega napredka odrazil tudi v poslovnih rezultatih lanskega leta? »Tako dobro kot lani doslej še nismo poslovali. Za več kot 12 odstotkov smo povečali prodajo, dodana vrednost na zaposlenega presega 120 tisoč evrov in je višja kot leta 2016, tudi ostali kazalci poslovanja kažejo, da smo dosegli na- predek na vseh področjih. Beležimo 1 reklamacijo na 3 milijone dobavljenih kosov, nikoli ne zamudimo rokov, povečujemo število proizvodov, zaposlenih. Vsak teden razvijemo nov izdelek. Čeprav so stroški, predvsem materiala, porasli, smo jih uspeli nevtralizirati do te mere, da smo kljub temu dosegli večjo dodano vrednost kot leto pred tem.« Veliko se govori o trendih v avtomobilski industriji oziroma proizvodnji avtomobilov na električni pogon. Ti naj bi v celoti nadomestili avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Po mnenju strokovne javnosti lahko pričakujemo močan porast priključnih hibridov do leta 2030, ko naj bi ti dosegli tretjino celotne prodaje avtomobilov. Ste v KLS pripravljeni na to? »Priključni hibridi imajo tudi motorje z notranjim zgorevanjem, katerih sestavni deli so dvomasni vztrajniki in zobati obroči, kakršne izdelujemo v KLS Ljubno. Te bomo izdelovali, dokler jih Bogomir Strašek: »Lahko zatrdim, da je KLS najbolj pripravljen med proizvajalci zobatih obročev in obročev za avtomobile na svetu, saj smo najbolj konkurenčni, imamo najkakovostnejše izdelke, smo zelo fleksibilni, kar pa vsi naši konkurenti niso.« bo trg potreboval. Večjih pretresov do leta 2030 ne pričakujemo, saj tako enostavno stvari ne bodo šle. Velika omejitev za električne avtomobile bo večja proizvodnja električne energije. Glede te pa obstaja veliko okoljskih izzivov, zagotovo pa jih najdemo še na drugih področjih. Po optimističnih napovedih naj bi znašala proizvodnja električnih avtomobilov do leta 2030 30 odstotkov, kar je toliko, kolikor naj bi znašala rast prodaje do takrat, kar pomeni, da se za nas ne bo nič spremenilo. Glede na to in na pogodbe in dogovore z našimi največjimi kupci načrtujemo rast družbe do leta 2025 na osnovi obstoječega proizvodnega programa, hkrati pa se bomo seveda pripravljali na izzive prihodnosti. Letos začenjamo proizvodnjo tudi drugih izdelkov za pogone za hibridna in električna vozila, ki nimajo nič skupnega z motorji z notranjim zgorevanjem. Pri naših obstoječih kupcih smo dobili priložnost za sodelovanje pri razvoju teh izdelkov. Pri tem se srečujemo z veliko novimi tehnologijami. Gre za bistveno bolj zahtevne, strokovne in tehnološke izdelke, ki bodo KLS dvignili na še višjo raven poslovanja. Ko se bomo tudi v tem izpopolnili, bomo še bolj sposobni preživeti na dolgi rok.« Boste za ta namen zgradili novo tovarno za zobnike za pogone hibridnih in električnih avtomobilov? »Da. Za to in za opremo za pilotno proizvodnjo novih zobnikov bomo letos vložili 5 milijonov evrov, za serijsko proizvodnjo tega programa do leta 2025 pa od 30 do 50 milijonov evrov. S tem si bomo zagotovili nadaljnjo rast in dolgoročno stabilno poslovanje po letu 2030.« In kakšni so letošnji cilji? »Znova so visoki, temeljijo pa na tem, za kar smo se doslej že dogovorili s kupci. Znova načrtujemo precejšnjo rast. Z več kot 50 milijonov evrov prodaje bomo še povečali svoj delež na svetovnem trgu, zlasti na Kitajskem. Za naložbe bomo namenili 18 milijonov evrov, predvsem v tehnologijo in s tem še izboljšali produktivnost, povečali kakovost. Še bomo povečevali avtomatizacijo, robotizacijo, več bomo vložili v digitalizacijo. Pričakujemo zelo dobro leto.« ■ Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 5 18. januarja 2018 GOSPODARSTVO ""^Jis 13 Gorenje kljub rasti prihodkov v lanskem letu ni doseglo vseh ciljev Prihodki so znašali milijardo 307 milijonov evrov, kar je štiri odstotke več kot leto prej in največ v zadnjih petih letih - Dosegli so za 21,7 milijona evrov dobička in 1,2 milijona evrov čistega dobička - Za letos načrtujejo 10-odstotno rast osnovne dejavnosti Mira Zakošek Velenje, 12. januarja - Uprava je seznanila nadzorni svet z oceno poslovanja Skupine Gorenje v lanskem letu. Po oceni so znašali prihodki milijardo 307 milijonov evrov in so skoraj 4 odstotke višji od doseženih leta 2016. Dobiček iz poslovanja je znašal 21,7 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,2 milijona evrov. Na poslovanje so negativno vplivala številna gibanja na globalnem trgu, predvsem rast cen surovin in materialov. S številnimi ukrepi so skušali njihov vpliv čim bolj zmanjšati. Cenovno repozicioniranje v Nemčiji V drugi polovici leta je na poslovanje Gorenja negativno vplivalo cenovno repozicioniranje v Nemčiji, cenovni pritiski v stroških dela, rast cen na nabavnih trgih ter povečani proizvodni stroški, povezani z začetkom serijske proizvodnje novih generacij izdelkov. Rast pa je omogočala večja prodaja v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Bližnjem in Daljnem vzhodu ter trgih Amerike, Azije in Avstralije. Sklenili obsežen cikel naložb Lani je skupina Gorenje sklenila večletni cikel velikih naložb v proizvodnji. Razvili so številne nove generacije izdelkov. Med drugim so lani začeli serijsko proizvodnjo in prodajo novih generacij premijskih pralnih in sušilnih ter pomivalnih strojev in samostojnih štedilnikov. V končni razvojni fazi so novi vgradni hladilno-zamrzovalni aparati in povezljivi aparati, za katere po- teka intenzivno testiranje in op-timiziranje sistema. Povezljive aparate pod blagovno znamko Atag so ob koncu leta že začeli dobavljati partnerjem za vgradnjo v pametna stanovanja na Nizozemskem. Od njih si veliko obetajo lijonov evrov bi pomenil več kot 16-odstotno rast v primerjavi z oceno leta 2017. Ob koncu leta 2018 načrtujejo poslovni izid v višini 8,1 milijona evrov. To naj bi dosegli z nadaljnjim osredoto- izdelkov blagovne znamke Gorenje na vseh trgih povečali za 8 odstotkov. V okviru Evropske unije bodo, kot načrtujejo, najbolj povečali prodajo v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem, v Podjetja, ki niso vezana na osnovno dejavnost, bodo prodali V strateškem načrtu si je Skupina Gorenje zastavila osre-dotočanje na osnovno dejavnost, zato so lani že intenzivno začeli pripravljati za prodajo podjetja, ki v to ne sodijo. Največja družba v okviru ostalih dejavnosti je Gorenja Surovine, ki so jo opredelili za prodajo, kar bi jim pomenilo pomembno dez-investiranje in zmanjšanje čistih finančnih obveznosti, ki naj bi ob koncu letošnjega leta znašale 274 milijonov evrov, kar je 75 milijonov manj kot konec leta 2017. Prodali pa bodo tudi nekatere druge dejavnosti. Letos za desetino višji prihodki Letošnji prihodki Skupine Gorenje naj bi bili od lanskih višji za 10 odstotkov. Dosegli naj bi jih v višini milijarde 330 milijonov evrov. EBITDA naj bi znašal dobrih 86 milijonov evrov in bil za 13 odstotkov višji od ocenjenega v lanskem letu. Načrtovani EBIT v višini dobrih 25 mi- Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Kljub težavnim razmeram na trgu v drugi polovici leta smo dosegli načrtovane prihodke in že deveto četrtletje zapored ustvarjamo dobiček. Nižji od načrtovanega je predvsem zaradi izjemnega povišanja cen surovin - nabavna cena plastičnih mas se je, denimo, povišala kar za 25 odstotkov, jeklene pločevine za desetino... Prepričan sem, da gremo v pravo smer. Z osredotočanjem na osnovno dejavnost in dezinvestiranjem ostalih dejavnosti, povečevanjem prodaje premijskih in inovativnih izdelkov ter krepitvijo na zunanjih evropskih trgih in iskanjem ustreznega strateškega partnerja zagotavljamo dolgoročen razvoj Skupine Gorenje. S temi koraki bomo ostali uspešno podjetje in eden največjih zaposlovalcev v regiji, blagovna znamka Gorenje pa ena najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk v Evropi in svetu.« čanjem na osnovno dejavnost, v kateri naj bi ustvarili milijardo 190 milijonov evrov prihodkov. Največjo rast pričakujejo od premijskih aparatov Med blagovnimi znamkami največjo rast pričakujejo od pre-mijskih blagovnih znamk Asko, pri katerih bodo prodajo predvsem v Aziji, Avstraliji in Rusiji povečali za več kot 20 odstotkov. Pod blagovno znamko Atag načrtujemo 13-odstotno rast, medtem ko bodo prodajo Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko bodo zunaj EU najbolj rasli na trgih Rusije, Ukrajine, Bosne, Srbije ter v državah Bližnjega in Daljnega vzhoda, Azije in na Tajskem. Veliko si obetajo od pralno-sušilnih aparatov Med gospodinjskimi aparati stavijo na pralno-sušilne aparate, katerih prodaja naj bi se povečala za skoraj 15 odstotkov. Veliko si obetajo predvsem od nove generacije teh aparatov blagovne znamke Asko po bistveno višjih cenah. Prodajati so jih začeli letos. Sledila jim bo tudi nova generacija pod blagovno znamko Gorenje, ki naj bi predstavljala kar polovico proizvodnje in prodaje. S povečanjem deleža naprednih aparatov blagovne znamke Gorenje se bodo pomembno povišali skupni prihodki od prodaje v Nemčiji, na Hrvaškem, Poljskem, v Rusiji, Sloveniji in Ukrajini. Rasla bo tudi prodaja drugih aparatov Načrtujejo tudi skoraj 13-odstotno povečanje prodaje ku-halnih aparatov ter 7,5-od-stotno rast prodaje pral-no-pomival-nih aparatov pri blagovnih znamkah Gorenje in Asko. Za vlaganja 3 odstotke prihodkov Tudi letos bodo veliko vlagali v razvoj, ki mu namenjajo tri odstotke prihodkov. Razvijali bodo vgradna indukcijska, plinska in električna kuhališča, nove platforme za vgradne pečice ter pre-mijska kuhališča, nadgradili bodo pralno-sušilne aparate Asko in razvijali novo generacijo pral-no-sušilnih aparatov Asko Professional, oblikovalsko linijo Simplicity 2.1 ter novo platformo prostostoječih hladilnikov. Nadaljevali bodo tudi razvoj povezljivih aparatov. Kako je bilo s kreditom družbi Intersolar? Nadzorni svet se je seznanil s postopki, ki sta jih revizijska komisija in nadzorni svet v letih 2010 in 2011 obravnavala v zvezi s posojilom družbi Intersolar, ker je v javnosti v zadnjem obdobju to znova odmevalo. Glede na to, da so bili vsi postopki v zvezi s tem zaključeni leta 2012, ko je bilo poročilo o delu nadzornega sveta predstavljeno tudi na skupščini delničarjev in je bil kredit z obrestmi poplačan, so sprejeli odločitev, da se s tem primerom ne bodo več ukvarjali. »Pregled« sponzoriranja V zvezi s sponzoriranjem ruskega nogometnega kluba Torpedo Moskva je nadzorni svet na predlog predsednika uprave Franja Bobinca in revizijske komisije sprejel odločitev, da se v najkrajšem možnem času opravi pregled posla. Apat in Kukovica ne bosta več v upravi Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac za prihodnji mandat v upravo ne bo več predlagal Branka Apata in dr. Petra Kukovice. »Z dr. Petrom Kukovi-co dobro sodelujeva in bo uspešno zaključil mandat člana uprave Gorenja, se je pa odločil, da bo svojo poklicno pot po izteku mandata aktualne uprave nadaljeval drugje,« pojasnjuje predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Branko Apat pa bo po imenovanju nove uprave, ki bo v letošnjem juliju, ostal na pomembni funkciji v Gorenju kot pomočnik predsednika uprave. »Z Branetom Apatom sva se že pred začetkom tega mandata dogovorila, da bo v naslednjem dal v upravi priložnost mlajšim. Sem pa zadovoljen, da bova sodelavca tudi v prihodnje,« pravi Bobinac. a (r. Ukinili program Point Obrtniki za dostojno plačo Gorenje bo konec marca ukinilo Program Point, ki je dolga leta pokrival računalniško dejavnost tudi za zunanje naročnike. Skupina delavcev bo v okviru družbe Gorenje tudi po prenehanju izvajanja dejavnosti delovanja v okviru organizacijske enote Program Pointa skrbela za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz garancijskih in drugih pogodbenih dogovorjenih obveznosti. Dobri gospodarski rezultati ne vplivajo na zadovoljstvo Dobri poslovni rezultati, ki jih v zadnjem obdobju dosega Slovenija, očitno ne pomenijo, da je tako tudi državljanom, saj stavkovni val, ki smo mu priča v zadnjem obdobju, nakazuje vse kaj drugega. Seveda, pravzaprav vse razumne, pa tudi nerazumne in pretirane zahteve številnih sindikatov javnega sektorja (pa tudi gospodarstva) za dvig plač in napovedi stavk izhajajo iz tega, da je vlada lani popustila najprej stavkajočim policistom in nato zdravnikom. Oktobra so se skoraj tretjini zdravnikov plače zvišale za 20 odstotkov. Obratna zbornica Slovenije je na vlado naslovila nekatere pobude, ki naj bi jih vgradili v zakonodajo in bodo omogočale razvoj, zaposlovanje in konkurenčnost. Ne zavzemajo se za minimalno plačo, ampak za dostojno plačilo, kar je osnova za nadaljnji razvoj gospodarstva, pravi predsednik OZS Branko Meh. Vlado želijo prepričati, da zniža prispevke na zaposlenega, od česar bi imeli korist tudi delavci. Med pomembnejšimi zahtevami je izpostavil breme nadomestil med bolniško odsotnostjo. Malo gospodarstvo si želi, da bi to breme z delodajalca na zavod za zdravstveno zavarovanje prešlo po 20 koledarskih dneh in ne več po 30 dneh, kot to velja zdaj. Rastejo tudi cene Gorenje uradni sponzor evropskega rokometnega prvenstva Navijači združeni z Gorenjevo promocijsko akcijo #simplyfans Gorenje je uradni sponzor evropskega rokometnega prvenstva EHF EURO 2018, ki ga med 12. in 28. januarjem gosti sosednja Hrvaška. Dodaten Z rastjo gospodarstva ne rastejo le plače, ampak so začele rasti tudi številne cene. Z novim letom se je tako med drugim podražil vozniški izpit. Cena teoretičnega dela, ki je enotna za vse kategorije, se je zvišala za dobrih deset evrov in je 24 evrov. Cene za praktični del za posamezne kategorije pa so višje tudi za več kot polovico. Kot so pojasnili na agenciji, se cena vozniškega izpita ni spremenila od leta 2004. a mz prispevek v tej veliki športni zgodbi pa Gorenje daje še s posebno navijaško promocijsko akcijo #sim-plyfans, s katero želi zabrisati meje in povezati navijače iz celotne jadranske regije. Ambasadorji akcije #simplyfans so legendarni rokometaši Nikola Karabatic, Vid Kavtičnik in Ivano Balic. To je za Gorenje izredno pomemben korak, saj gre za partnerstvo na najvišji ravni evropskega rokometa, kar prinaša ugled, spoštovanje in še večjo prepoznavnost blagovne znamke Gorenje na vseh tržiščih. Partnerstvo bo pomembno prispevalo tudi k doseganju Gorenjevih poslovnih ciljev, saj so evropske rokometne velesile tudi najpomembnejši prodajni trgi blagovne znamke Gorenje. V okviru pogodbe je Gorenje tako postalo ekskluzivni partner za tri sezone Lige Prvakov Velux EHF ter za dve evropski rokometni prvenstvi za moške, in sicer EHF EURO 2018 na Hrvaškem ter EHF EURO 2020 na Švedskem, Norveškem in v Avstriji. Eden od ambasadorjev Vid Kavtičnik a Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 18. januarja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 10. januarja Še vedno je bila aktualna zgodba o denarju, ki si ga je stranka SDS izposodila pri 32-letni državljanki Bosne in Hercegovine. Mediji so izbrskali, da ima omenjena v Sloveniji za seboj tri podjetja, izbrisana iz poslovnega registra. SDS zgodbe o posojilu denarja ni komentiral, so pa v stranki poskrbeli, da so prejeti denar vrnili. Neuradno so novinarji izbrskali, da naj bi bila Hrvaška pripravljena poslušati Bruselj in priznati večji del arbitražne razsodbe o meji, a v okviru dvostranskega dogovora. 25-letnik, ki je bil tri dni pred tem hudo poškodovan v pretepu v Mariboru, je podlegel poškodbam. Okrožno sodišče v Ljubljani je Nadškofiji Ljubljana v ponovljenem sojenju prisodilo 17,4 milijona evrov odškodnine zaradi dolgotrajnega vračanja mozir-skih in dela pokljuških gozdov v postopku denacionalizacije. V Tuniziji so zaradi zviševanja cen in davkov potekali množični protesti, ki so se ponekod sprevrgli tudi v nasilje. Ranjenih je bilo okoli 50 pripadnikov varnostnih sil, aretiranih pa 200 pro-testnikov. Južno Kalifornijo je zajelo obilo deževje in z njim tudi poplave, ki so sprožile številne zemeljske plazove. Ti so vzeli 13 življenj in več kot 160 ljudi poškodovali. Švico, Francijo in Italijo je zajelo obilno sneženje, zaradi katerega je v hotelih in apartmajih obtičalo več tisoč turistov. Četrtek, 11. januarja Predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič je zaradi predloga o zvišanju plač upravi Slovenskega državnega holdinga vladi »ponudil v presojo svoj položaj«. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je sporočil, da bodo na vladi oblikovali posebno pogajalsko ekipo za soočenje z zahtevami sindikatov javnega sektorja. Avstrijski notranji minister iz vrst svobodnjakov Herbert Kic-kl je dvignil prah, ko je dejal, da bi prosilce za azil v prihodnje »skoncentriral« v centrih z osnovno oskrbo. Bolgarski premier Bojko Borisov je ob prevzemu bolgarskega predsedovanja Evropski uniji Slovenijo in Hrvaško pozval, naj razrešita arbitražni spor. Oboroženi in zamaskirani roparji so iz zlatarne v hotelu Ritz v Parizu ukradli za več kot štiri milijone evrov nakita. Policija je tri osumljence aretirala, dva sta pobegnila. Petek, 12. januarja V sindikatu Sviz so povedali, da obstaja možnost, da se bi o svojih zahtevah z vlado še pravočasno dogovorili. Tako so sklepali, ko so ugotovili, da se je vlada z njimi pripravljena pogajati. Ne glede na ravnanje stranke SDS z dne pred tem so novinarji poudarili, da bo posojilno pogodbo, ki so jo v stranki sklenili z državljanko BiH, pod drobnogled vzel urad za preprečevanje pranja denarja. Vsaj za trenutek smo dočakali enotnost koalicije in opozicije. Strinjali so se, da gre vlada v pravi smeri v svojih dejavnostih za izvajanje arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. V Evropski uniji je začela veljati prenovljena direktiva o plačilnih storitvah, v skladu s katero bo med drugim prepovedano zahtevati nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico. Na ulicah Aten se je zbralo dvajset tisoč Grkov, ki so protestirali proti ukrepom, ki jih je njihova vlada napovedala za sprejetje teden kasneje v zameno za finančna posojila iz EU. Čeprav je v začetku leta bolgarski predsednik na zakon vložil veto, je tokrat tamkajšnji parlament dokončno potrdil protiko-rupcijski zakon. Zaradi predloga za zvišanje plač upravi SDH je predsednik nadzornega sveta Damjan Belič vladi ponudil, da presodi njegov položaj. Iz stranke SDS so sporočili, da so vrnili že počrpani del kredita, ki so ga najeli pri bosanski državljanki Dijani Dudič, in prekinili kreditno pogodbo. Vlada je za v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni imenovala Aleksandro Stjepanovič Vračar. V Nemčiji so sestavljali t. i. veliko koalicijo. Predsedniki konservativne unije in nemških socialdemokratov so se po več kot 24 urah uvodnih pogajanj v Berlinu strinjali, da bodo svojim članom strank predlagali začetek uradnih koalicijskih pogajanj. Ameriški mediji so poročali, da je Donald Trump za zaprtimi vrati Haiti in afriške države primerjal z »zanikrnimi državami«. Sobota, 13. januarja Pravoslavni verniki so ob polnoči vstopili v novo leto. Predsednik države Borut Pahor je na kosilo povabil predse- dnika sosednjih držav - Avstrije in Hrvaške. Strinjali so se, da je dobro sosedstvo najboljši začetek »naše zunanje in varnostne politike,« ob čemer je Grabar Ki-tarovičeva poudarila, da na te dobre odnose ne bi smeli vplivati niti mejni spori. Prebivalce ameriške zvezne države Havaji je zjutraj prestrašilo SMS-sporočilo z opozorilom o prihajajočem raketnem napadu. Kmalu se je pokazalo, da gre za pomoto. Prebivalci Havajev so prejeli sms sporočila, ki so povzročila nemalo panike. Na ulicah Dunaja se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti novi avstrijski vladi. Po predsedniških volitvah na Češkem so bili znani rezultati. V drugi krog sta se uvrstila zdajšnji predsednik Miloš Zeman in akademik Jiri Drahoš. Po zahtevi ameriškega predsednika Donalda Trumpa po »izboljšavi jedrskega sporazuma« z Iranom je Teheran odločno zavrnil kakršne koli spremembe dogovora ali nove obveznosti. V Savdski Arabiji so se ženske prvič v zgodovini države udeležile nogometne tekme. Nedelja, 14. januarja Ob 76. obletnici dražgoške bitke je bila v Dražgošah osrednja spominska slovesnost. Izkazalo se je, da vinjete za 50 € ni. mnogi nasedli na ponudbo podjetja, ki je nekaterim uporabnikom mobilnih telefonov prek SMS sporočila obljubljalo letno avtocestno vinjeto za 50 evrov. Šlo je za prevaro, na katero so se odzvali tudi na tržnem inšpektoratu. V Libiji so v bližini letališča prestolnice Tripolis med oboroženo opozicijsko skupino in vladno milico izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi. Spopadi so izbruhnili tudi v iraškem glavnem mestu. V dvojnem samomorilskem napadu je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, več kot 90 je bilo ranjenih. Predstavniki Južne in Severne Koreje so se sestali na pogovorih o udeležbi umetniške skupine iz Severne Koreje na zimskih olimpijskih igrah. Ameriški predsednik Donald Trump se je prvič odzval na očitke, da je njegova domnevna oznaka Haitija, Salvadorja in afriških držav za »usrane države« rasistična, in zagotovil, da ni rasist. Torek, 16. januarja Na ministrstvu za zdravje so predstavili pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov pri zdravstvenih izvajalcih. Evropska komisija je predstavila prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Kot so povedali, želijo med drugim omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mi-kroplastike in odpadke z ladij. Tudi to leto je v Dražgošah potekala spominska slovesnost. V Peruju je regijo Arequipa južno od prestolnice Lima stresel močen potres z magnitudo 7,3, v katerem sta umrla dva človeka, 65 je bilo ranjenih. Potem ko so v Tuniziji že od začetka januarja potekali protesti proti povišanju cen in davkov, je vlada napovedala reformo zdravstva in stanovanjsko reformo ter povečanje pomoči za revne. Na severu Portugalske je izbruhnil požar v društvu za preživljanje prostega časa. Najmanj osem ljudi je umrlo, več deset pa jih je bilo ranjenih v požaru in prerivanju. Predsednik Šrilanke je preprečil uvedbo pravila, po katerem bi bil ženskam v Šrilanki prvič po več kot 60 letih dovoljen nakup alkohola. Ponedeljek, 15. januarja Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je sporočila, da bo Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka, torej na 842,79 evra. V upanju na ugodne akcije so Ni ga bilo, ki ne bi vedel, kaj so večer pred tem doživeli slovenski rokometaši. Ministrstvo za javno upravo je sindikate javnega sektorja povabilo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim bi na krovni ravni sklenili pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačilnim razredom. Namero podpisa je izrazilo 7 od 42 reprezentativnih sindikatov. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da jo je predlog ministrice za delo Anje Kopač Mrak za dvig minimalne plače presenetil ter da pričakuje dobro argumentacijo. Neznani napadalec je v Kosovski Mitrovici zjutraj ustrelil in usmrtil vodjo civilne iniciative Svoboda, demokracija, pravičnost, Oliverja Ivanoviča, ki je veljal za enega najbolj znanih srbskih politikov na Kosovu. V Kaliforniji so aretirali moškega in žensko, ki sta v svoji hiši v ujetništvu zadrževala 13 lastnih otrok. Ladjice Kaja Avberšek Ko so mali čuki stari dve leti, jim je potrebno kupiti pravo odraslo letalsko karto. To pomeni, da imajo pravico do svojega lastnega sedeža in svojega lastnega dvajsetkilskega kovčka. Dejstvo me je presenetilo, po mojem mnenju bi do kakšnega sedmega leta lahko imeli popust. Tako pač je, kaj drugega reči si mi ne preostane. Pred pakiranjem za letalo sem vedno rahlo vznemirjena. Z zlaganjem na kupčke začnem že kakšna dva dni prej, potem pa želim imeti vsaj celega pol dneva za prostorsko kombinatoriko in umirjanje. Tokrat sem še posebej zadovoljna. V dve potovalki mi uspe spraviti dve steklenici bučnega olja, šipkovo in domačo češpljevo marmelado, zjutraj spečeno dvokilsko potico v obliki šarklja razrezano na štiri kose (letiva namreč direktno v poslovilne praznike lanskega leta in potica je obvezna), kvačkane prijemalke za vroče posode, dve steklenički paracetamolskega sirupa za male čuke z okusom po roza slonih (tudi španska različica je roza, vendar grenka), stekleničko propolisa, vojvodinski kulen, lep kos špeha od kmeta, solni cvet, barkafe, čoko-lešnik, keksolino, čokoladice životinjsko carstvo z albumom, dve škatli bajader, dva zavitka polente, dva zavitka pšeničnega zdro-ba, otroško pormašino, masiven lesen gasilski voz s tremi gasilci in dvema kosoma orodja za sestavljanje in razstavljanje, leseno sadje, ki se ga lahko reže z lesenim nožem, tri odrasle knjige, pet otroških knjig, skrbno zavite steklene okraske za novoletno jelko in ostalih sto daril in nujnosti, pri čemer vsaka od potovalk tehta natančno dvajset kil, na kar sem ponosna. Lakiram si nohte v bleščeče zeleno-modro. Ko se mi posušijo, pripravim potovalno malico, nato bo kosilo, ko pojem, se bo prebudil mali čuk, ko poje še on, poljubčkamo mamo, babico in teto, nato natankamo in se odpravimo proti Dunaju, tam nas čaka hotel, kjer z deda čukom spijeva vsak en šnops, prespimo, deda naju odloži na letališču, kjer počaka, da se prepriča, da je vse, kot mora biti, spijemo kapučino, deda se solznih oči odpelje domov, midva s čukom se vkrcava na letalo in odletiva v smeri subtropov, kjer naju z belim džipom pričaka čukov tati in naju odpelje naši beli hiši naproti. Moj načrt je dobro strukturiran in stabilen. »Hej, kako gre?« »Dobro, vse teče, ravno si sušim nohte, saj veš, da si jih za na letalo rada nalakiram. Mah, ne vem, ali bi naju že kar zdajle prijavila v letalski sistem, ko sem ravno pri internetu ... Saj ni treba, saj imam letalski karti na telefonu, ne?« »Veš kaj, ti se zdaj sprosti, bom zadevo jaz uredil, pa te pokličem nazaj. Prav?« »Super, velja!«... »Halo? Vse OK?« »Hm ... vajin let ne obstaja. In ne samo, da vajin let ne obstaja, letalska družba, s katero naj bi letela, ne obstaja. Ne obstaja tudi nihče, s katerim bi lahko stopil v stik.« »Ne razumem ... Kaj?!« »Počakaj, bom še nekaj preveril, te pokličem nazaj.« Malo se tresem, natočim si kozarec refoška. Pred desetimi dnevi je letalska družba bankrotirala. Izvedela sem slučajno, tik pred zdajci, povratno letalsko karto sem kupila že pred par meseci. Nikakršnega obvestila nisem dobila, požrli so mi živce in denar; kaj če bi s čukom za neprijetnost izvedela naslednji dan ob pol sedmih zjutraj na dunajskem letališču? Verjetno bi se mi rahlo utrgalo. Menda letalske družbe rade bankrotirajo sredi decembra, za tem, ko prodajo vse letalske karte za najbolj zaželjene in drage lete v letu. Kdo pa je odgovoren za razočarane potnike? Nihče, niti obvestijo jih ne, kaj šele, da bi dobili povrnjene stroške. »Nekaj sem našel. Lahko letita na Tenerife, isti dan, pet minut kasneje. Bom kar kupil karti. Pozabi na denar, ni pomemben. Pridem po vaju s trajektom.« Natočim si še drug kozarec refoška. Vse je, kot mora biti. Moj strukturirani načrt se je rahlo zamajal, ne pa podrl. Načrte je smiselno sestavljati z gibljivimi členi. Takšni se ne zlomijo kar tako, le zanihajo in so v svojem nihanju veliko stabilnejši. Saj smo vendar na faksu gradili mostove iz lesenih palčk. Zgodilo se je že preteklo leto. Na steni imam koledar, s katerega vsak dan iztrgam listek prejšnjega dne. Učinkuje terapevtsko: včeraj ne obstaja več, lahko ga zmečkam in vržem v smeti. Je danes in zdaj. Vprašam vaju: je točno tale trenutek vse lepo in prav? Točno tale trenutek? Je. Včeraj je že v smeteh, jutri bo v smeteh danes, torej se z njim nima smisla ukvarjati. Letos iz včerajšnjih koledarskih listkov delam ladjice, ki jih zbiram v škatli, kjer so bili davno prej ocvirki. Do danes sem jih zbrala enajst. Konec leta bom tristopetišestdeset ladjic spustila v ocean, celo leto naenkrat bo odplulo. Saj papir je razgradljiv, ne res? Obisk mestnih blagajn se povečuje Velenje - V prostorih treh delavskih hranilnic, dveh v Velenju in eni v Šoštanju, lahko občanke in občani položnice za različne storitve plačajo z gotovino brez provizije. Obisk v tako imenovanih mestnih blagajnah se vsa leta od leta 2010, ko so jo odprli v Mestni občini Velenje, povečuje. Lani so občani tako poravnali 311.000 univerzalnih plačilnih nalogov (približno 26.000 mesečno) ali 16.000 več kot leto pred tem. a mkp a Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 7 18. januarja 2018 UTRIP 7 Krepitev gospodarstva se odraža na trgu dela Povečuje se zaposlovanje, brezposelnost upada Milena Krstič - Planine Velenje - Gospodarstvo se krepi in to se odraža tudi na trgu dela. Povečuje se zaposlovanje, brezposelnost upada. Konec leta 2017 je bilo na Uradu za delo (UD) Velenje prijavljenih 1.983 brezposelnih oseb, kar je 11,4 odstotka manj kot v letu 2016. Krepijo se zaposlitvene možnosti in povečujejo prijavljene potrebe po delovnih mestih. Na UD Velenje so delodajalci v letu 2017 sporočili 2.367 prostih delovnih mest. Največ jih je bilo v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, trgovina in ostale storitvene dejavnosti, promet, skladiščenje, gostinstvo. Največ povpraševali po delavcih za preprosta dela Med poklici, po katerih je bilo največ povpraševanja, so na prvem mestu delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, sestavljalci strojev, naprav in izdelkov, čistilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, strugarji, prodajalci, vsi poklici v zdravstvu in zdravstveni negi, orodjarji, varilci, zidarji, izvajalci su-homontažne gradnje in upravljalci procesnih strojev za pridobivanje in obdelavo kovin,« našteva Branka Škulj Nussdorfer, vodja UD Velenje in Mozirje iz Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje. Iz brezposelnosti v zaposlitev Iz evidence brezposelnih na UD Velenje je bilo lani odjavljenih 2.451 oseb, od tega kar 1.798 zaradi vključitve v zaposlitev. »Brezposelnost sta nižala zaposlovanje in tudi ukrepi Aktivne politike zaposlovanja.« V ukrepe so lani vključili 416 brezposelnih oseb, največ v ukrep Usposabljanje in izobraževanje (delovni preizkus, podporne in razvojne programe) in ukrep Usposabljanje na delovnem mestu pri znanem delodajalcu. Osemdeset brezposelnih oseb in delodajalcev je uporabilo Branka Škulj Nussdorfer: »Zavod za zaposlovanje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Šolski center in Ljudska univerza smo podpisali sporazum o sodelovanju, povezovanju in vplivanju na reševanje strukturnih neskladij.« Za katere poklice bo največ povpraševanja? V Velenju bodo delodajalci najbolj povpraševali po vseh poklicih v gradbeništvu, po sestavljavcih in delavcih za preprosta dela, po vseh poklicih na vseh ravneh v elektrotehniki, strojništvu, po varnostnikih, voznikih tovornjakov, čistilcih, prodajalcih in drugih storitvenih poklicih, gostincih, tudi po delavcih v rudarski stroki, avtomehanikih ter zdravnikih in vseh poklicih v zdravstveni negi. ukrep Spodbude za zaposlovanje, 116 oseb so vključili v Javna dela, 9 se jih je samozaposlilo. Ukrepi zelo pomembni za najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb, med katerimi so mladi, ženske, dolgotrajno brezposelni, osebe, ki imajo zaključeno samo osnovno šolo ali programe, ki so na trgu dela suficitarni. Napovedi ugodne tudi za letos Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje dvakrat na leto izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja. Za prvo polovico letošnjega leta je terensko fazo zbiranja podatkov izvedel oktobra in novembra na reprezentativnem vzorcu delodajalcev, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev. Namen raziskave je pridobiti ocene po gibanju povpraševanja po izdelkih ali storitvah delodajalcev, vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ter morebitne trenutne ali prihodnje težave v kadrovanju. Raziskavo so izvedli tudi za lokalni trg dela. »Napovedi so še bolj spodbudne kot na začetku lanskega leta. Delodajalci v Sloveniji napovedujejo 2,6-odstotno rast zaposlenosti, nekaj podobnega pa so napovedali tudi na našem območju. Na območju Velenja in Mozirja so de- > lodajalci napovedali 350 novih delovnih mest.« Najbolj spodbudne napovedi v zvezi z rastjo zaposlovanja so v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Kako do delavcev? Med poklici, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih delavcev, so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, vozniki težkih tovornjakov, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo. Delodajalci navajajo, da kandidatom za zaposlitev najpogosteje primanjkuje delovnih izkušenj, specifičnih poklicnih znanj in ustrezna izobrazba - poklicna znanja in ustrezna izobrazba. Pridobitev manjkajočih vrst znanja brezposelnim omogočajo tudi z APZ. Urada za delo Velenje in Mozirje pa sta med tistimi, ki vanje napotujeta največ brezposelnih. Težko pa čakajo na nov program usposabljanja na delovnem mestu za deficitarne poklice in program Učne delavnice. Za zagotavljanje ustreznih kadrov pa so pomembni tudi ukrepi zunaj APZ, na primer štipendiranje, poklicna orientacija v osnovnih in srednjih šolah ter tesnejše povezovanje trga dela z gospodarstvom in šolstvom. Delodajalci napovedujejo 2,6-odsotno rast števila zaposlenih. a Izgradnja prizidka h glasbeni šoli bo letos največji projekt Občine Šoštanj - Selitev načrtujejo naslednje leto takoj po zimskih počitnicah Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Prizidek h glasbeni šoli bo letos največji projekt Občine Šoštanj. V pripravi je bil že nekaj let, zaradi pomanjkanja denarja pa se je premaknil na primernejši čas. Ta je nastopil letos. Javno naročilo za izbiro izvajalca bo prihodnji teden objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, portalu javnih naročil. Odpiranje ponudb načrtujejo februarja. Gradbeni del naj bi bil končan sredi novembra, selitev v nov objekt načrtujejo po zimskih počitnicah leta 2019. Gradbeno dovoljenje je Občina pridobila pred letom in pol, zaradi omejenih prihodkov pa so začetek gradnje prestavili na letošnje leto. Lani poleti so oddali prijavo na EKO SKLAD za nepovratne finančne spodbude občinam za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena in z njo uspeli. EKO SKLAD bo v šoštanjsko glasbeno šolo vložil 270.000 evrov. »Popolnoma bo obnovljen stari del objekta, ki je velik 800 kvadratnih metrov, od njega bodo ostale samo nosilne konstrukcije. Tako velik kot stari del bo prizidek. Nova Viki Drev: »Prepričan sem, da bomo nanjo tako ponosni, kot smo na vrtec.« Prizidek bo tako velik, kot je glasbena šola danes. Od starega dela bodo ostale samo nosilne konstrukcije. glasbena šola bo imela 1.600 kvadratnih metrov uporabnih površin. V njem bosta nove prostore dobila Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda. V njem bodo dodatne učilnice, prostori za pedagoški kader,« pravi podžupan >V novem objektu bo 13 učilnic za individualni pouk, 2 skupinski učilnici, manjša dvorana za interne nastope ter velika godbena in pevska soba. Viki Drev. Naložba vključuje tudi ureditev okolice, parka od Zdravstvene postaje do Kajuhovega parka. Na južni strani bo znotraj parka prireditveni prostor, kjer bodo lahko v poletnem času potekale prireditve. Drev je prepričan, da bodo v Šoštanju na novo glasbeno šolo ponosni, tako kot so ponosni na nov vrtec. Dijaki tudi kot razvojniki Na Šolskem centru Velenje izvajajo mednarodni projekt za razvoj in pripravo spletnega programa za usposabljanje za delo s 3D tiskalnikom - Tudi učni laboratorij Tatjana Podgoršek Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) že več let omogočajo dijakom pridobitev dodatnih znanj in spretnosti tudi z možnostmi sodelovanja v domačih ter mednarodnih projektih. V lanskem šolskem letu so se skupaj s partnerji (nosilni je Inštitut za material v rudarstvo KOMAG iz Poljske, sodelujejo pa še srednja rudarska šola, Inštitut za biomehaniko iz Va-lencije ter podjetje iz Zaragoze, vsi iz Španije) pridružili izvedbi triletnega projekta v programu Erasmus +, strateška partnerstva, katerega glavni cilj je razvoj specializiranega prosto dostopnega spletnega tečaja za delo s 3D tiskalniki. »V tem šolskem letu ta razvojni projekt pridobiva že bolj konkretne vsebine,« pravi koordinator domačih in mednarodnih projektov na ŠCV Miran Papež. Kot je pojasnil, so na ŠCV že pred približno petimi leti razvili 3D tiskalnik, sedaj izdelujejo že četrto generacijo. Ta je tehnično še bolj izpopolnjen. Hkrati so z njim povezali še ske-niranje in laserski razrez nekovinskih materialov. »V tem trenutku potekajo aktivnosti za opremljanje in izdelavo teh tiskalnikov ter učnega laboratorija, v katerem bomo udeležence usposabljali za 3D skeniranje in uporabo 3D tiskalnika.« Po mnenju učitelja strokovnih modulov na ŠCV Viljema Osojnika je projekt široko za- snovan, pri tem pa je pomembno to, da kot razvojniki sodelujejo pri njegovi izvedbi dijaki z več področij - strojništva, mehatronike, programa umetniške gimnazije. »Z dijaki, povezanimi v krožek, se dobivamo tudi popoldan in v tem trenutku zaključujemo razvojno fazo četrte generacije 3D tiskalnikov. V široko zasnovanem mednarodnem projektu sodelujejo dijaki z različnih področij. Vsak v skupini ima svojo nalogo, ki jo mora do letošnjega aprila izvesti ter jo nato predstaviti na delavnicah v okviru projekta.« Po besedah Osojnika s projektom končno zapolnjujejo vrzel med idejno zasnovo in končno podobo nekega izdelka, saj tega lahko tudi fizično obdelajo in izdelajo. Za prihodnje šolsko leto - tako Miran Papež - načrtujejo še opremljanje studia za 3D modeliranje in tiskanje, ki jim bo kasneje omogočilo pripravo in izdelavo učnih pripomočkov ter raznih modelov na področju umetnosti, mehatronike, strojništva. Izdelke, ki bodo nastali, bodo vključili v vzgojno-iz-obraževalni proces, uporabijo pa jih lahko tudi za promocijski material. a a Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 8 18. januarja 2018 - pravice in obveznosti 8 UTRIP Spremembe za paciente Z 20 na 30 minut čakanja v čakalnici - Nova napotnica »zelo hitro« enem čakalnem seznamu - Pravočasna odpoved Tatjana Podgoršek Državni zbor je septembra lani sprejel Novelo Zakona o pacientovih pravicah. Novosti prinašajo za paciente spremembe tako pri pravicah kot tudi dolžnostih. Nova stopnja na napotnici: zelo hitro Med spremembami omenjenega zakona je Tanja Kontič, pomočnica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, omenila, spremembe pri stopnji nujnosti. Poleg napotnice z oznako »nujno« (storitev zagotovljena v 24 urah), »hitro« (v treh mesecih, razen za maligna obolenja v enem mesecu), »redna« (v šestih mesecih) uvajajo spremembe še napotnico z oznako »zelo hitro«, ki zagotavlja pacientu zdravstveno storitev v 14 dneh. »Najdaljša dopustna čakalna doba velja tudi za zobozdravstvene storitve, in sicer šest mesecev po opravljenem predhodnem pregledu. Omenim naj še področje orto-pedije, v kateri je z napotnico »hitro« čakalna doba najdlje 6 mesecev, z oznako »redno« pa najpozneje v 12 mesecih.« Katero stopnjo nujnosti potrebuje pacient, bo - tako kot doslej - določil napoteni zdravnik, vendar bo imel končno besedo specialist. Zakon uvaja obvezno razvrstitev napotnic pri specialistu v treh dneh od prejema napotnice. V čakalnici ambulante ne več kot 30 minut Medtem ko je bil čas čakanja v čakalnici ambulante na primarni zdravstveni ravni zdaj omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa na eno uro, novela zakona opredeljuje povsod čakalni čas na 30 minut. To pa ne velja za nenaročene bolnike in tiste, ki zamujajo na termin. Časovna omejitev začne teči od določenega termina in ne od prihoda bolnika v ordinacijo. Omejitev čakanja ne velja, kadar mora zdravnik v ordinaciji ali zunaj nje zagotavljati kakšnemu drugemu pacientu nujno medicinsko pomoč ali kadar končuje delo pri predhodno obravnavanem pacientu. Nova univerzalna pravica Povsem nova pravica v javnem zdravstvenem sistemu je pravica do drugega zdravniškega mnenja. Je univerzalna pravica in je mogoča na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti za vse paciente. Vsak pacient le na enem čakalnem seznamu »Ker si bolniki želijo priti na eno od obravnav čim prej, se je nemalokrat zgodilo, da so se vpisali na več čakalnih seznamov ter nato izbrali pač zanje najugodnej- Vsak pacient le na Tanja Kontič: »Zaradi pomanjkanja kadrov na vseh področjih, predvsem zdravnikov bo izvajanje vseh pacientovih pravic zelo oteženo.« ši termin. Po novem to ni več mogoče. Pacient se lahko vpiše le na en seznam. Če je bil vpisan na več čakalnih seznamov, velja prvi vpis, ostali se izničijo.« Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora zagotoviti pacientom elektronsko naročanje, naročanje po pošti, telefonu in osebno v ambulanti. Obvezno obveščanje bolnikov Novela tudi predvideva, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev stopiti v stik z vsakim bolnikom. To pomeni, da bo koordi-natorka v bolnišnici morala najmanj pet dni pred operacijo stopiti v stik z bolnikom in preveriti, ali pride na poseg. Za bolnika, ki se sam odloči za zdravljenje pri točno določenem izvajalcu, ne veljajo določbe o najdaljši čakalni dobi. Večje obveznosti tudi za bolnike Po besedah Tanje Kontič prinašajo spremembe zakona o pacientovih pravicah tudi nove obveznosti za bolnike. Te se nanašajo predvsem na odzive na termine za specialistične preglede. Po noveli morajo sedaj bolniki sporo- čiti, da na naročeno zdravstveno storitev ne bodo mogli priti, in sicer do 10 dni pred operacijo ali pregledom. Poznejša odpoved termina je dopustna le iz pacientovih objektivnih razlogov (smrt ožjega družinskega člana, nenadna bolezen ali poškodba, hospi-talizacija). Če bolnik udeležbe ne bo odpovedal pravočasno, ga bodo črtali s čakalnega seznama. Pri istem izvajalcu se bo lahko za isto storitev uvrstil na čakalni seznam šele po treh mesecih od datuma naročene storitve. Privez bolnika na posteljo Zakon ureja tudi občutljivo področje, ko je bolnik zaradi bolezni ali poškodbe v takšnem zdravstvenem stanju, da ga je treba privezati na posteljo s pasovi. Do zdaj je bil ta ukrep zakonsko urejen le za psihiatrične bolnike, po novem je razširjen na vse bolnike, pri katerih je ta ukrep za njihovo varnost nujen. a V Mestni občini Velenje več rojstev kot smrti V letu 2017 se je rodilo 296 otrok, 163 dečkov in 133 deklic - Umrlo je 238 občanov od tega 108 žensk in 130 moških Po podatkih centralnega registra prebivalstva Slovenije se je v lanskem letu rodilo v Mestni občini Velenje 296 otrok (2 manj kot leto poprej). Od tega je bilo 163 dečkov (55 odstotkov) in 133 deklic (45 odstotkov). Lani se je rodilo 37 dečkov več kot predlani, deklic pa je bilo 39 manj. Rojstva 2017 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupaj DEČKI 13 13 15 8 22 18 12 16 7 12 15 12 163 DEKLICE 10 11 12 5 12 15 11 13 16 16 3 9 133 skupaj 23 24 27 13 34 33 23 29 23 28 18 21 296 V letu 2017 je umrlo 238 oseb, 108 žensk (45 odstotkov) in 130 moških (55 odstotkov). V primerjavi z letom 2016 je lani umrlo 35 oseb manj (37 žensk manj in dva moška več). a Smrti 2017 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupaj ŽENSKE 8 12 14 14 9 6 5 9 8 6 4 13 108 MOŠKI 20 11 12 10 11 13 8 9 1 10 12 13 130 skupaj 28 23 26 24 20 19 13 18 9 16 16 26 238 llllJJLh jhikhii.lriiLd.lll Jfn.lT (Vb. IT iw,.17 v..IT nni li Udi? wtt u in. iT M. L' HMJU Utr i? ■JEhSKE »MOif Evropskih razpisov za sofinanciranje vgradnje dvigal v nižjih blokih ni Vgradnjo morajo financirati lastniki stanovanj sami - Želja po njihovi vgradnji je v Velenju res veliko Velenje, 15. januarja - V Našem času ' smo pred kratkim objavili članek, v katerem nam je predsednik sveta KS Ša- ■ lek Rafael Goršek povedal, da si v nižjih blokih v Šaleku želijo urediti dvigala in da naj bi to storili s pomočjo nepovratnih sredstev, ki naj bi jih pridobila MO Velenje. O tem naj bi se že dogovarjali. ■ To pa žal ne drži. »Evropskih razpisov za nepovratna sredstva za vgradnjo dvigal v večstanovanjske zgradbe do sedaj ni bilo. Prav tako za zdaj ne kaže, da bi za ta namen obstajala kakšna možnost za pridobitev sredstev iz države ali EU. Takšne informacije, da bi takšna sredstva lahko pridobila MO Velenje, nikoli nismo podali in je povsem napačna,« nam je zatrdila Blaženka Čujež, stro- kovna sodelavka Urada za investicije in razvoj na MO Velenje. Izvemo, da za vgradnjo dvigal v manjše bloke v Velenju, za katere res vlada veliko zanimanje, velja pravna zakonodaja na področju stanovanjskega gospodarstva. »Etažni lastniki si morajo v skladu s stanovanjskim zakonom vgradnjo dvigal in financiranje urediti sami ali pa za to pooblastijo svojega upravnika večstanovanjske zgradbe. Poudariti moram, da MO Velenje sofinancira vgradnjo dvigal v vseh večstanovanj-skih stavbah, v katerih so njena stanovanja. Če se etažni lastniki odločijo, da bodo financirali vgradnjo dvigala, to podpremo tudi mi,« nam je še povedala Blaženka Čujež. Pravilnik o upra- Blaženka Čujež: »Največ želja po vgradnji dvigal je trenutno na Gorici, v Šaleku in Kardeljevem trgu.« vljanju ureja, koliko odstotkov soglasja lastnikov je potrebno za izvedbo posameznih del v objektu. Če je za vgradnjo dvigala potrebno gradbeno dovoljenje, je potrebno tudi 100-odstotno soglasje lastnikov. »Etažni lastniki lahko preverijo pri upravnem organu, pristojnem za gradbene zadeve, ali za vgradnjo dvigala znotraj objekta ni potrebno gradbeno dovoljenje, potem je za takšen poseg dovolj več kot 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. » Ker se v številnih večstano-vanjskih stavbah prebivalstvo stara, je interesa za vgradnjo dvigal precej, še izvemo. »Na Gorici je kar nekaj blokov, ki imajo štiri ali več nadstropij, prav tako na Kardeljevem trgu in v Šaleku. Ugotavljamo pa, da se stanovalci v nižjih nadstropjih teh blokov ne želijo odločati za sopodpis in sofinanciranje vgradnje dvigala, ker trdijo, da ga ne potrebujejo. Pozabljajo, da bodo tudi oni nekoč starejši. Ker so lastniki, prevzemajo po veljavni zakonodaji ravno tako vse obveznosti kot vsi ostali etažni lastniki, ne glede na to, da živijo v nižjih nadstropjih,« še poudari naša sogovornica. Cena odvisna od zahtevnosti projekta Naknadna vgradnja dvigala v večsta-novanjske stavbe ni več tako velik finančen zalogaj, kot je bil pred leti. Višina cene pa je odvisna od stanja objekta in " arhitekture stavbe. »Pregledali smo cene zunanjih dvigal in ugotovili, da niso ■ pretirane. Odvisne so od tega, kako se lahko dvigalo naveže na objekt. Cena se poveča, če morajo pri tem urediti še kakšne dodatne zunanje površine pri bloku, pa tudi v primeru, če je v samem ■ objektu zaradi vgradnje dvigala potreben še kakšen dodaten gradbeni poseg.« Zato je vsak blok zgodba zase, cene pa ne moremo oceniti niti čez palec. a bš Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 9 18. januarja 2018 KULTURA ""^Jis 13 12. BUMfest bo magičen Nastopilo bo 5 skupin ali solistov, skupno 24 nastopajočih -Veliko zanimanje mladih za sodelovanje na delavnicah, ki jih bodo vodili nastopajoči Žalec, 26. januarja - Organizatorji letos že 12. festivala BZM-fest, katerega gonilna sila je vsa leta tolkalna skupina STOP, prihodnji petek začenjajo tridnevni festival. Programski vodja Dejan Tamše zatrjuje: »Pred nami je magični BUMfest 12. Vem, da ste radovedni, vendar vsega ne smem odkriti že na začetku. Nekaj pa vam vendarle lahko prišepnem: gre za skupek odličnih glasbenikov in odličnih osebnosti.« Na letošnjem tridnevnem festivalu, ki bo potekal v Domu II. Slovenskega tabora, bo nastopilo 5 skupin ali solistov. Nastopajočih bo skupaj 24, od tega 11 Špancev, 9 Američanov, 2 Poljaka, 1 Nemka in 1 Avstrijec. Ambasador festivala bo letos TV voditelj Boštjan Romih. Dejan Tamše nam vseeno razkrije glavne zvezde letošnjega festivala: »Prva dama« letošnjega BUMfesta je mlada Nemka Anika Nilles, ki je že osvojila virtualni svet, torej svet glasbe, ki se širi po svetovnem spletu. Ima na milijone obo- ževalcev in je zrušila še zadnje tabuje o ženskih bobnarkah.« Doda, da bo na festivalu nastopil tudi Richard Filz. »To je človek, ki za svoj koncert ne potrebuje ničesar. No, ne povsem. Potre- Gostja letošnjega festivala Anika Nilles je mlada nemška bobnarka, kije zrušila zadnje tabuje o ženskih bobnarkah. buje svoje telo. Da, dovolj je, da stopi pred 10 000 ljudi in jih navduši. Naslednji nastopajoči Piotr Sutt je Poljak, čeprav morda ne čisto tipičen. Piotr je »nalezljiv«, simpatičen in gostobeseden. Za pomoč na odru bo s seboj pripeljal svojega sina Bartolomieja« še izvemo. Po nekajletnem premoru bodo na letošnjem BUMfestu tudi gostje iz Združenih držav Amerike. »Ja, kar precej jih je. Prihajajo z Univerze Radford in nam bodo predstavili svoj pogled na glasbo tolkal. K nam pa prihajajo tudi večni mladeniči iz Španije, iz nam ljube Valencije, ki je prava glasbena velesila Španije. Vedno dobre volje in nabriti tolkal-ci Maspercusion nas bodo popeljali daleč stran ...,« je še prepričan Tamše. Nekaj dogodkov festivala je že razprodanih, predvsem pa so organizatorji veseli, ker je tudi letos veliko zanimanje mladih za sodelovanje na delavnicah, ki jih bodo vodili nastopajoči glasbeniki. Koncerta se bosta tako v petek kot soboto začela ob 18. uri, delavnice pa bodo potekale v petek in nedeljo ob 10. uri. a bš »malim vitezom« Velenje, 13. januarja - Po tem, ko so multimedij-sko predstavo Življenje je vrednota, ki jo je ustvarilo 12 plesalcev Katja Dance Company, lani uprizorili kar 14-krat, so prvo predstavo v letu 2018 pripravili v velenjskem kulturnem domu. Tudi ta je bila, kot vse prejšnje, dobrodelna. Izkupiček so namreč že v soboto zvečer podarili članom fundacije Mali vitez iz lokalnega okolja. V Velenju živi kar 14 mladostnikov in otrok, ki so preživeli raka in so člani fundacije Mali vitez, ki ima v tem okolju regijski sedež v Slovenj Gradcu. Bogomir Dolenc, ki je pomagal pripraviti velenjsko dobrodelno prireditev, saj je kot prostovoljec aktiven v fundaciji mali vitez, nam je povedal: »Predstava v Velenju je izjemno uspela. Odziv, ki smo ga dobili, je vse plesalce in tiste, ki sodelujemo pri pripravi plesnih predstav, napolnil in nam dal energijo za naprej. Ta energija se je čutila že v sami dvorani. Nikjer še nismo doživeli takšne spodbude, vzklikov in ovacij obiskovalcev. Hvala vsem.« Veseli so bili tudi podpore MO Velenje, Festivala Velenje in ne nazadnje vseh tistih, ki so prišli na predstavo. »Zaradi njih lahko pomagamo malim vitezom, ki imajo po napornem in dolgotrajnem zdravljenju še vedno številne zdravstvene težave,« je še dodal Dolenc, ki v fundaciji spodbuja gibanje. Jeseni bo maratonec, ki teke vedno obarva dobrodelno, odtekel 42 maratonov v 42 dneh. Tudi ta športno-dobrodelni projekt bo namenjen pomoči ustanovi Mali vitez. Plesna predstava, ki ima sporočilno vsebino, je navdušila tudi velenjsko občinstvo. Izkupiček od prodanih vstopnic pa je na koncu prejel velenjski »mali vitez«. Izkupiček od prodanih vstopnic za velenjsko predstavo je ob koncu predstave predala velenjskemu Malemu vitezu varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Plesna skupina Katja Dance Company pa gre naprej, saj že snuje nove predstave po Sloveniji. ■ bš Mesto svetlobe prvi videli doma Poetični dokumentarni film je bil občinstvu prvič prikazan v Šoštanju Ustvarjalci in protagonisti filma skupaj pred občinstvom. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 11. januarja - V Šoštanju so si v četrtek premierno ogledali poetični dokumentarni film Mesto svetlobe režiserja Marka Kumra Murča in scenaristke Nine Cijan, poetično pripoved štirih šoštanjskih družin (Laznik, Tinauer, Rezman, Urbane), ki jim je v mestu svetlobe skupna termoelektrarna. Film, kot poudarjajo ustvarjalci, ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo meto mesto in njegovi prebivalci, pokaže pa posledice prisotnosti vseobsegajočega stroja v okolju in družbi. Za film je bilo med domačim občinstvom veliko zanimanja, dvorana kulturnega doma, kjer so ga predvajali (prisotni so bili tudi protagonisti in ustvarjalci), je bila skoraj polna. S kakšnimi vtisi je iz dvorane odhajalo občinstvo? Danilo Čebul je najprej spomnil, da je bilo doslej posnetih kar nekaj filmov na temo vplivov energetike na Šaleško dolino, a se jih je večina poklonila spominom na minulo obdobje, na čas, ko so izginjala naselja, polja, gozdovi ... »Ta film pa je dodal pogled na prihodnost v tem okolju. Sproža vprašanje ali je v njem prihodnost ali je ni, je smiselno tukaj živeti ali ne Marjan Mravljak: »Fajn je.« Danilo Čebul: »Film sproža razmislek o prihodnosti življenja v tem okolju.« ... V preteklosti si slej ko prej prišel do zidu, ko se je pojavilo vprašanje delovnih mest. Tukaj je bilo dileme konec. Ta film pa je pokazal, da vsaka družina pač ubere življenje, ki ji ga nudi prostor, zdravje, razmere v družbi. « Marjan Mravljak je preprosto rekel: »Fajn film je. Navdušil me je. Stanje so prikazali skozi življenje tu živečih. Sam sem štirideset let delal v elektrarni, spoznal sem jo. Taka kot je zdaj mi ni več všeč. Prav zadovoljen sem, da sem upokojen.« Zdenki Mazej Grudnik je bil všeč pristop. »Vidi se, da se je ekipa z družinami zelo povezala, saj so delovale sproščeno, kot bi ne bilo zraven kamer. V tem pogledu lahko samo čestitam ekipi.« Dodala pa: »Mi, ki tukaj živimo in poznamo problematiko, hitro najdemo poanto tega filma, bojim pa se, da ga bodo drugje težko razumeli.« Film Mesto svetlobe Zdenka Mazej Grudnik: PrihaJa zdaJ v VelenJe-»Bojim se, da bodo film kjer bodo tri predstave. drugje težko razumeli.« ■ Tujost v naravi Šoštanj, 12. januar - Z razstavo Tujost kot del naravnega, akademske slikarke Olge Milic, so v Mestni galeriji Šoštanj začeli program galerije, ki so ga pripravili za leto 2018. V galeriji so na ogled velika platna, ki prikazujejo odnose med človekom in naravo ter načinom tega sobiva-nja, v katerem se ima človek za gospodarja narave. Hkrati se zaveda, da je del nje, zato platna prikazujejo moč narave, s katero ta vedno poskrbi zase. Slikarka v svojih delih nima namena, da je kritična, ampak želi predvsem prikazati resničnost, katere razvoj je nemogoče predvideti ali jo celo umeščati kot samo dobro ali kot samo slabo. Podoba vsakdana na slikah Olge Milič je zgoščena, denaturirana in znajdemo se na polju dvojnih pomenov. Slikarka meri na realnost. Toda realnost ni cela, ni vsa, ni polno konstituirana . Otvoritev je pospremil glasbeni program, ki ga je pripravila Glasbena šola Frana Koruna Koželj- Foto Dejan Tonkli skega Velenje, oddelek Šoštanj, direktor Zavoda Kajetan Čop pa je na odprtju povedal še, da je Olga Milic v Slovenijo prišla iz Rusije, kjer je študirala na šoli za likovno umetnost. Doštudirala je v Ljubljani na Šoli za risanje in slikanje ter se vpisala na univerzitetni študij slikarstva, kjer je leta 2014 diplomirala pri profesorju Sergeju Kapusu. Razstavlja predvsem v Sloveniji, udeležuje pa se tudi likovnih kolonij. Razstava bo na ogled do 5. februarja. ■ MBK Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 18. januarja 2018 Občutek je glavno merilo v umetnosti Ob pregledni razstavi Heterogenost/simultanost 6 več spremljevalnih dogodkov -Danes bo po razstavi vodil avtor Iztok Šmajs Muni ALTERNATOR Bojana Špegel Velenje, 11. januarja - Pred tednom dni so v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo domačina Iztoka Šmajsa - Munija. Poimenoval jo je Heterogenost/simultanost 6, na njej pa v obeh nadstropjih galerije predstavlja izbor slik, risb, grafik in fotografij iz njegovega štiridesetletnega opusa. Po predstavitvi kustosinje razstave mag. Milene Koren Božiček je na odprtju svojo plodno ustvarjalno pot številnim obiskovalcem predstavil tudi avtor sam. Šolal se je tako doma kot v tujini, svoja dela pa je doslej predstavil na številnih razstavah. »Zdelo se mi je prav, da predstavimo celotno obdobje njegovega ustvarjanja. Gre za retrospektiven pogled na njegovo delo. Predstavljamo dela z začetka 80. let, iz obdobja informela, ki je bil takrat razširjen ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Iztok Šmajs Muni ga je izredno dobro dojel, zato so ta dela prava paša za oči kljub distanci časa. Na ogled so v zgornjem nadstropju galerije. Od tu naprej se je avtor s procesiranjem oddaljil od tega in si v naslednjih 30 letih ustvaril zelo izrazit slog, ki temelji na gestualni repeticiji, vzorčenju, po navdihu vzhodnjaške tradicije. S ponavljajočim se delom in teoretičnimi podlagami, ki jih avtor pogosto podaja v dnevniških teoretskih zapisih javnosti, je ustvaril zelo prepoznaven slog. Zelo se posveča odnosu slike prostora in slike v prostoru, s čimer daje nov izziv lastnemu razmišljanju in gledalcu, ki se spreho- di po razstavi,« nam je povedala kustosinja razstave. Poudarila je, da je ravno zaradi tega še kako prisoten v tujini, kjer se suvereno udeležuje umetniških sejmov, skupinskih predstavitev in natečajev in je ob tem zelo uspešen, saj je dobitnik mnogih nagrad. Iztok Šmajs Muni je o svojem delu in razstavi spregovoril tudi sam. Ob koncu otvoritve je bil vidno zadovoljen. »Toliko pozitivnih vibracij že dolgo ni bilo, sem pozitivno presenečen. Imam srečo, da je moje slikarstvo obenem Iztok Šmajs Muni je z razstavo v Galeriji Velenje pokazal izredno ustvarjalnost. Postavil jo je v sodelovanju s kustodinjo Mileno Koren Božiček, kije avtorja tudi predstavila. rekli so ) Likovni pedagog in ustvarjalec Robi Klančnik umetniško pot Izotka Šmajsa Munija spremlja že več desetletij. Po ogledu razstave v velenjski galeriji nam je povedal: »Zelo sem vesel, da je Muni dobil priložnost, da se lahko ponovno predstavi v rodnem mestu. S to razstavo je pokazal izredno ustvarjalnost in vitalnost, ki se kaže v koloritu, ki mi je izredno blizu. Ponosen sem nanj, da vztraja tako dolgo. Princip ustvarjanja teh del ima v sebi precej vzhodnjaškega, kar je v skladu z njegovo življenjsko opredelitvijo. Vsebuje veliko principov in pristopov, s katerimi tudi kot avtor dosega neko kontemplativnost v različnih plastenjih, z discipliniranim delom, ponavljajočimi gibi, posledično tudi barvami. Vse to odraža njegov način razmišljanja, občutenja in bivanja.« teoretsko in terapevtsko. Občutek je glavno merilo v umetnosti, mislim, da bodo obiskovalci to razstavo dobro sprejeli,« je poudaril. Razstavo, ki bo na ogled do 10. februarja, bodo v Galeriji Velenje obogatili z več spremljajočimi dogodki. Danes ob 17. uri bo po razstavi obiskovalce vodil avtor sam. Pogovoru z njim pa bodo ljubitelji umetnosti lahko prisluhnili v četrtek, 1. februarja, ob 18. uri, ko vas vabijo na klepet ob čaju. Vmes bodo pripravili še nekaj dogodkov za mlajše obiskovalce razstave. Končali natečaj »Začasna sreča: omame svet« Odziv je bil presenetljiv - Vseh 39 prejetih literarnih del predstavili v knjižici, najboljša pa tudi na razstavi v eMCe placu Bojana Špegel Velenje, 12. januarja - V petek zvečer so v galeriji eMCe placa odprli razstavo, s katero so zaključili literarni natečaj na temo »Začasna sreča - omame svet«. Domiselno so po stenah galerije razporedili tako pesniška kot prozna dela, ki so jih prejeli na natečaj, hkrati pa so predstavili prvo knjižico iz zbirke z istim naslovom, kot je bil natečaj. »Zbirka in razstava sta plod literarnega natečaja, ki smo ga izvedli v sklopu programa eMCe ozavešča. Pred tem smo že pripravili likovni natečaj in razstavo na to temo. Oboje uspešno. Literarni razpis smo objavili na družabnih omrežjih, odziv pa nas je prijetno presenetil. Iskali smo literarna dela najrazličnejših žanrov, skozi katera avtorji izražajo svoj pogled na droge in zasvojenost v osebnih in domišljijskih zgodbah. Na naš naslov je iz različnih slovenskih krajev in celo iz tujine prispelo 39 del, ki smo jih tudi objavili v knjižici, ki jo predstavljamo skupaj z razstavo, nam je povedala Špela Verdev, ki v eMCe placu vodi projekt. Prispela literarna dela so razdelili v dve kategoriji - na prozna in pesniška dela, iz vsake pa so na petkovi prireditvi nagradili po tri. Žal nihče od šestih nagrajencev ni bil iz Šaleške doline in niso prišli na dogodek. Komisijo so sestavljali po en predstavnik Šolskega centra Velenje, Knjižnice Velenje, zavoda eMCe plac in Društva Pri pesniški duši. Predsednica tega društva Urška Zupančič nam je povedala: »Ne le da nismo pričakovali tako velikega odziva na natečaj, presenetila nas je tudi kvaliteta del. Med avtorji so pravi literarni biseri. V komisiji smo menili, da nekatere od avtorjev čaka svetla prihodnost, če bodo negovali svoje literarno ustvarjanje. Upamo, da bo zanje tudi ta natečaj odskočna deska in spodbuda. Izbrati najboljše je vedno težko, smo pa upoštevali literarna merila od literarne vrednosti, sloga, izvirnosti, tematiko.« To je bilo še težje, ker so se tudi starosti avtorjev zelo razlikovale. Sodelovali so tako osnovnošolci kot že uveljavljena literarna imena srednje generacije, kar pomeni, da so droge in zasvojenosti tema, ki zanima vse generacije. Tudi zato letošnji literarni razpis verjetno ni bil zadnji. #2018VelenjePeš Ona Čepaityte Gams Januar je še in še je čas za novoletne zaobljube. Torej tokratne vrstice nadaljujejo novoletno okoljsko alternatorsko razmišljanje in predlagajo eno zaobljubo za vse nas - v letu 2018 več hodimo peš. Čeprav Velenje v Sloveniji sodi med večja mesta, dejansko živimo v majhnem mestu, ki je popolnoma obvladljivo peš. Tudi lani sprejeta Celostna prometna strategija Velenja jasno nakazuje na smer trajnostne mobilnosti in umešča hojo med pet ključnih strateških stebrov - poleg trajnostnega načrtovanja, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in motornega prometa. Torej za povečanje peš prometa v mestni občini Velenje načrtujemo marsikatero izboljšavo in še kakšno spodbudo, da bi se nas čim več po opravkih v mesto/po mestu odpravilo peš, vozilo pa pustilo doma. S tem bi zmanjšali uporabo motornega prometa, posledično naredili dobro za bolj zdravo naše domače okolje, ne nazadnje pa tudi za svoje lastno zdravje. V okviru izdelave Celostne prometne strategije je v lanskem letu MOV izdala nekaj privlačnih zloženk za občane. V tisti, ki nas vabi na pešačenje po mestu, najdemo tudi podatke, koliko časa potrebuje ena odrasla oseba za premagovanje določenih razdalj po mestu peš. Od izhodiščne točke Titov trg so zmerili največ - 35 minut do Pesja, 25 minut do Škalskega jezera, 15 minut do Sončnega parka, vse, kar je znotraj tega, pa skoraj ni omembe vredno. Pri tem so upoštevali podatek, da v 5 minutah zmerne hoje povprečno premagamo razdaljo 350 metrov. Še v drugo občino - Šoštanj - se pride peš po lepo urejeni poti mimo jezer. Seveda, to so okvirni izračuni, predvsem s ciljem pokazati, da je naše mesto resnično obvladljivo peš. Vem in se absolutno strinjam, da je čas danes največja dobrina in dragocenost. Včasih tudi 15 prihranjenih minut v današnjem prenatrpanem življenjskem ritmu naredi veliko razliko, ampak zagotovo so trenutki, ko prižiganje motorja ni nujno potrebno. Prav tako navada hitro lahko postane tudi razvada. Kaj šele zgled za naše otroke. S svojimi smo nabirale kilometrino na relaciji Ljubljanska cesta - center mesta in še danes jim ni problem, da se kam odpravijo peš. Prej obratno - kdaj »zabrundajo«, če moramo kam skočiti z avtom. Se spomnim, ko smo še pešačile z Ljubljanske, smo se pogosto komu tudi zasmilile, da se takole »matramo«. Neštetokrat sem pojasnjevala, da nam pešačenje pač ugaja in nič kaj pretirano ne trpimo zaradi tega. Med tem stalnim pojasnjevanjem sem tudi razumela, da očitno res velja to, da je dojemanje prostora in tudi razdalj v njem družbeno in kulturno pogojeno. Da lahko obstaja velika razlika med realno razdaljo in razdaljo, ki si jo ustvarimo v mislih sami zase. Teh pičlih 15 minut hoje se nam, prebivalcem majhnega Velenja, lahko zdi neprimerljivo več kot istih 15 minut hoje prebivalcu velemesta, kjer je ena ura v eno smer do službe dnevno nekaj povsem normalnega. Primer tega je tudi slogan iz zgoraj omenjene zloženke - »Po Velenju se peš daleč pride«. Ker se peš v normalnem času pride do roba mesta. Ker bi v drugem, veliko večjem mestu, kot je recimo moja Vilna, v istem času prispeli komaj do narodne knjižnice, kamor sem, recimo, redno hodila peš od doma iz starega mestnega jedra. Za primerjavo: v Velenju bi bila ta knjižnica nekje na plaži ob jezeru. Pol ure zmerno hitre hoje. Seveda ne bomo ob tem omenjali kakšnih drugih kulturno pogojenih slabih primerov- recimo tistih čez lužo, kjer še do sosednje ulice pogosto prižigajo motor. Zagotovo pa lahko omenimo in pohvalimo naše majhne otroke, ki se z vrtcem ali šolo pogosto odpravijo peš tudi kam dlje. In to z veseljem. Na drugi strani pa se njihovi kolegi iz srednje šole že močno pritožujejo nad kakršnokoli daljšo hojo. Kaj šele na športnih dnevih - tistih v obliki pohoda. Pravo mučenje mla-dine(?!). Ob tem se lahko globoko zamislimo, kje vmes so naši otroci to veselje do hoje izgubili. Torej v novem letu - vsaj 2018 korakov dnevno. Pogumno naprej! Z razstavo, na kateri so predstavili tudi knjižico in izdali imena nagrajencev, so presenetili. Da, tudi literarna dela so lahko zanimivo gradivo za razstavo. www. nascas.si online ■ ■ ■ Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 11 18. januarja 2018 107,8 MHz ""^Jis 13 Radijski in časopisni mozaik Nova otroška radijska oddaja Vija - vaja Na frekvencah Radia Velenje 107,8 MHz je bila minuli petek ob 18. uri prvič na sporedu oddaja za naše mlade poslušalce Vija - vaja. Na sporedu bo vsak petek ob omenjenem času, traja pa približno 20 minut. Ponavljali jo bomo ob ponedeljkih ob 18. uri. Oddajo bo vodila naša sodelavka Mojca Štruc, v veliki meri pa jo bodo soustvarjali otroci sami v sodelovanju s šolami. Povabili smo jih k sodelovanju. Nekatere so se že odzvale, za druge na potrditev še čaka. Poleg osnovnih šol bodo dobrodošle še druge zainteresirane skupine, ki delajo z otroki, kot so društva prijateljev mladine in njim podobne oblike druženja z mladimi. In program oddaj? »Podoben programu resnega radia, prilagojen osnovnošolcem. Ne bo šlo brez otroških poročil, za katera bomo v uredništvu pripravili nekaj najod- GLASBENE novice mevnejših vesti zadnjega tedna, ki jih bodo sodelujoči sami prebrali. Predstavljali bomo tudi goste - tako izobraževalne ustanove kot same učence. Druženje mladih ustvarjalcev s poslušalci Radia Velenje v oddaji Vija - vaja bodo obogatili še prispevki otroških novinarjev.« Vsebina prispevkov bo, pojasnjuje sogovornica, prepuščena njihovi ustvarjalnosti: lahko bodo v njih poročali o dogajanju na njihovi šoli, predstavili izstopajoče učence, uspehe, projekte ... Mojca verjame, da bosta zanimivi še dve rubriki, in sicer Učitelj pravi (kratka izjava enega od njih na temo Rad bi, da bi moj učenec vedel) ter Tema leta. Pred koncem oddaje bo nekaj minut namenjenih še uganki tedna. »Oddaja je odlična priložnost za seznanitev širše javnosti z dejavnostjo otrok, za njihovo večjo prepoznavnost, za otroke pa odlična priložnost za nabiranje Mojca Štruc: »Ksodelovanju vabimo osnovne šole in tudi druge zainteresirane skupine, ki delajo z otroki.« prvih izkušenj z medijem, kot je radio,« še pojasnjuje Mojca Štruc. • Tp pesem tedna na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. POP DESIGN - Norcu podoben 2. ATLANTIX - Se spomniš kdaj 3. INES ERBUS - No no no Skupina Pop Design poslušalcem v novem letu poklanja pesem Norcu podoben. Besedilo zanjo je napisal Miran Rudan, pod glasbo se podpisuje Matjaž Vlašič, za aranžma pa je poskrbel Martin Štibernik. Člani skupine Pop Design so videospot za pesem posneli na gradu Fala, k sodelovanju pri snemanju pa so povabili tudi poslušalce preko socialnih omrežij. H lestvica domače glasbe Radiohead zanikajo tožbo proti Lani Del Rey Radiohead so po tvitu glasbenice Lane Del Rey, da jo skupina toži zaradi plagiata njihove uspešnice Creep, sporočili, da zadeva ne drži. Na njihovi založbi Warner/Chappell so potrdili, da s pevko od avgusta potekajo dogovori, ker je v njeni skladbi Get Free zaznati elemente skladbe Creep, pevke pa ne tožijo, želijo le pravilno navedbo avtorstva skladbe. Prav tako so zanikali izjavo Lane Del Rey, da njihovi odvetniki od nje zahtevajo 100-od- leta 1977 izdal debutantski album Motorhead in ustvaril več uspešnic, med njimi legendarno Ace of Spades. Skupino je zapustil leta 1982, nadomestil ga je kitarist skupine Thin Lizzy Brian Robertson. Clarke pa je skupaj z nekdanjim basistom skupine UFO Pe-teom Wayjem ustanovil skupino Fastway. Kasneje se je nekajkrat stotno nadomestilo za avtorske pravice. Pevka, ki poudarja, da ji skladba Creep ni bila v navdih pri ustvarjanju pesmi Get Free, je v tvitu med drugim zapisala, da je skupini kljub vsemu ponudila 40-odstotkov nadomestila za avtorsko pravico, a odvetniki zasedbe od nje zahtevajo 100 odstotkov. Prav zato naj bi zadeva razplet dobila na sodišču. Umrl nekdanji kitarist skupine Motorhead Fast Eddie Clarke V 68. letu starosti je umrl nekdanji kitarist britanske heavy metal skupine Motorhead Edward Allan Clarke, ki ga večina pozna po umetniškem imenu Fast Eddie Clarke. Clarke se je zasedbi pridružil leta 1976. Skupaj z bobnarjem Philom Taylorjem in pevcem Ianom Lemmyjem Kilmi-strom velja za člana najboljše postave skupne Motorhead. Trio je pojavil kot gost v še nekaj skladbah Motorheadov. Umrl naj bi za posledicami pljučnice. Himna iz filma Titanik tudi v izvedbi 2Cellos Znamenita balada My Heart Will Go On iz kultnega filma Ti-tanik, ki jo poznamo v izvedbi pevke Celine Dion, je dobila novo preobleko, za katero sta poskrbela člana znanega dueta 2Cel-los Luka Sulic in Stjepan Hau- ser. Priredbo najdemo na albumu Score, ki ga 2Cellos predstavlja na svetovni koncertni turneji ob spremljavi orkestra. Videospot za skladbo so že pred letom dni snemali v studiu v Bolgariji, veliko časa pa so namenili postproduk-ciji. Romantično videozgodbo je režiral Aleksandar Kereš Keky, s katerim je duet sodeloval tudi pri snemanju videospota za priredbo naslovne pesmi iz filma Gladiator Now We Are Free. Eric Clapton kljub težavam z zdravjem še aktiven 72-letni Eric Clapton, eden največjih kitaristov vseh časov, ima vse več težav z zdravjem. Kot pravi sam, počasi postaja gluh, roke pa mu še komaj delajo. Leta 2013 je javnost obvestil, da za- radi poškodovanega živca vedno težje igra kitaro. V svojem življenju se je kar nekaj časa spopadal z zlorabo drog in alkohola, kar je verjetno pustilo sledi tudi na njegovem zdravju. Kot pravi sam, je vesel, da je sploh še živ. Kljub temu ima še kar nekaj glasbenih načrtov. Med drugim bo nastopil še na nekaj koncertih, julija tudi v znamenitem Hyde Parku. Bogato življenjsko pot tega britanskega glasbenika si lahko ogledate tudi v novem dokumentarcu Eric Clapton: Life in 12 Bars, ki se poleg glasbe posveča tudi temnim platem njegovega pestrega življenja, ki z njim ni bilo vedno najbolj prijazno. Nino z novo skladbo Nekaj je na tebi Mladi glasbenik Nino Ošlak, ki je doslej izdal dva albuma (Simfonija in Pod tušem), se tokrat predstavlja z novo avtorsko skladbo, ki jo je naslovil Nekaj je na tebi. Pesem govori o občutkih, ko mine obdobje zaljubljenosti in se sprašuješ, ali je vredno tvegati in poskusiti zares. Pri videospotu je spet sodeloval z režiserjem Markom Maagom. Ker je to Ninov že deseti videospot, si je želel nekaj res posebnega. V spotu je nekaj izjemnih posnetkov rajskih plaž, avtorja posnetkov, ki so nastali na Filipinih, Baliju, v Indoneziji in še kje, pa sta Ninova prijatelja Tom Strojnik in Nina Kosnjek. Sicer pa Nino ne počiva in ustvarja s polno paro naprej. Kot avtor in producent sodeluje tudi z nekaterimi drugimi izvajalci. Med drugim tudi z mlado pevko Anabel, najbolj predvajano novinko leta 2017, s katero je sodeloval tudi pri skladbi, ki jo bo pevka predstavila na letošnji Emi. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladi Belokranjci - Angel 2. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine 3. Spev - Za muziko bi dala vse 4. Ansambel Stanka Fajsa & Družina Fajs - Tam kjer je pesem doma 5. Ansambel Saša Avsenika - Sankaška polka 6. Potepini - Čas 7. Ansambel Maj - Ribiška 8. Mladi gamsi - Ni se še taka rodila 9. Fantje s Praprotna - Hodil k najlepši sem deklici 10. Lojtrca - Ohcetna www.radiovelenje.com zelo na kratko MAX CLUB JAZZ FESTIVAL Danes se z nastopom skupine Artbeaters začenja letošnji Max Club jazz festival. Do aprila se bo zvrstilo sedem koncertov, na katerih se bodo predstavili izvajalci sodobnega slovenskega jazza pa tudi nekatera ugledna imena evropskega in svetovnega jazza. V času od 26. februarja do 3. marca bo na Glasbeni šoli Velenje potekala tudi Kreativna jazz klinika pod umetniškim vodstvom Jureta Pukla. BIJELO DUGME Po silvestrskem koncertu v Budvi je med članoma skupine Bijelo dugme Tifo in Alenom menda prišlo do manjšega spora, ki pa je v medijih povzročil pravi vihar. Zaradi incidenta naj bi bil celo ogrožen koncert skupine v Stožicah 9. marca, a to menda ne drži. INA SHAI Ina Shai, ki se bo predstavila na letošnji EMI, je lani navdu- šila z balado Colour me, letos pa bo nastopila s pesmijo V nebo, za katero je tako kot lani sama napisala besedilo in vokalno melodijo. Pesem je prvotno napisala v angleščini z naslovom Glow, nato pa se je odločila še za slovensko verzijo. INA BAŠ Mlada pevka Ina Baš po debitantskem singlu Druga, ki ga je predstavila v poletnih dneh, predstavlja novo pesem Moj mali. Pri ustvarjanju nove skladbe je sodelovala z isto ekipo kot pri prvi skladbi, tako se kot avtorja glasbe podpisujeta Rusko Richie in Aleš Zibelnik, besedilo pa je napisala Saša Lendero. GAGGO Gorazd Ademovič - Gaggo je pred pol leta združil moči z mladim producentom Mikom Voxom, s katerim sta priredila skladbo Čokolada, z novim singlom Dam ti pa že napadata slovenske glasbene lestvice. Odločila sta se za samosvoj slog moderne plesne elektronske glasbe, do poletja pa obljubljata prvi album. Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 12 12 k k Vzorčno mesto bo v Velenju zaživelo pri-rr hodnji mesec, ga pa v tem času intenzivno urejajo. Pred prazniki si ga je ogledal tudi velenjski župan Bojan Kontič. Erik Kapfer in Miha Cojhter sta mu skušala predstaviti eno od pridobitev, ro-botka, ki piše. Pa je imel ta očitno tremo pred visokim obiskom, saj mu je zapis uspel šele po nekaj poskusih. Seveda ne gre dvomiti - do odprtja Vzorčnega mesta bo tudi robot ubogal na prvo besedo. k k Krajani vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh v občini rr Šmartno ob Paki so letos na Veseli Martinovi soboti predstavili eko gradnjo. »Toliko je tega »dreka« povsod, da je podjetniško idejo treba izkoristiti za kaj koristnega. Težko pa zagotovimo, da je blato toliko kakovostno, da bo zdržalo vse pritiske,« so pojasnjevali mimoidočim, ki so iskali koristne informacije. »»^AS »i A 'Vt- k k Zakonca Košarkoski rada, če je to le možno, na kakšno šoštanjsko rr prireditev ali pa kar tako vzameta s seboj gospo Lauro Natek. Živo jo zanima dogajanje v mestu, v katerem je njen pokojni mož Matjaž pustil veliko sledi. Hči Renata Natek Hudarin je lahko zaradi takih prijateljev velikokrat mirno odšla na turistična vodenja po vsem svetu. In še bo. Prestop v najštevilčnejše podjetje v državi, ki ga je opravila novembra lani, je pri tem ne bo oviral. ZANIMIVOSTI Švedska Ikea pozvala nosečnice k uriniranju na njihov katalog Propagandna politika podjetij je lahko posrečena ali pa tudi ne. Na Švedskem je veliko prahu dvignila informacija, da je podjetje Ikea v zadnjem izdanem katalogu nosečnice pozvalo, naj uri-nirajo na njihov katalog in ob nakupu otroške posteljice zanjo plačajo manj. Na spodnjem robu ene od strani kataloga je namreč vgrajena tehnologija, podobna Moškim privoščijo nemoteno zapeljevanje žensk Ob zadnjih razkritjih spolnih afer in pobudah žensk v ZDA so se zdaj s povsem drugačnim pogledom oglasile nekatere Francozinje. Sto žensk, med njimi tudi nekatere pisateljice na čelu z legendarno igralko Catherine Deneuve, je v reviji Le Mond testu nosečnosti. Če je ženska zares noseča, se pod oglasom za otroško posteljo pojavi nova, znižana cena, ki jo torej lahko ob nakupu oglaševane postelje v poslovalnicah Ikee uveljavlja nosečnica. Seveda pa ni dovolj, da nosečnica v poslovalnici zgolj zahteva obljubljen popust, temveč mora s seboj kot dokaz prinesti tudi katalog, na katerega je urinirala. Tovrsten katalog (in popust) je na voljo samo v švedskih poslovalnicah omenjenega pohištvenega podjetja. Poroka odslej brez • v prič Zadnji statistični podatki razkrivajo, da je bilo leta 2016 v Sloveniji sklenjenih 6670 zakonskih zvez in da se je zgodilo 2530 razvez. Morda pa bo kaj drugače v prihodnje, saj z letošnjim letom stopajo v veljavo nove določbe družinskega zakona. Med drugim te določajo, da se lahko odslej zakon sklene brez prič. Dovolj bo torej, da si par zvestobo zaobljubi pred matičarjem in načelnikom upravne enote, matičarjem in županom ali zgolj ma- objavilo pismo, v katerem sporočajo, da bi moški morali imeti svobodo, da bi lahko nemoteno zapeljevali ženske. Kot pravijo, je trenutno dogajanje po svetu »puritanski val čiščenja«. Pismo je v hipu povzročilo veliko diskusijo. »Moški so bili kaznovani, pregnani iz službe le zato, ker so se dotaknili ženskega kolena,« so zapisale avtorice in pristavile, da je posilstvo seveda zločin, »toda poskus nekoga zapeljati, pa čeprav nerodno, ni zločin. Moške vlečejo po blatu, ker so med večerjo govorili o intimnih temah ali pošiljali sporočila s spolno vsebino, na katera se ženske niso odzvale,« so se še skušale upreti trenutnemu javnemu mnenju. proračun). Zakonske zveze po novem ni več mogoče skleniti na praznik in ne na dela prost dan. V Švici živi jastogi nič več v vrelo vodo Švicarska vlada se je odločila bolj odločno skrbeti za živali. Pripravila je sklop zakonov za zaščito živali, ki bodo v veljavo stopili 1. marca. Med njimi je tičarjem. To seveda ne pomeni, da par pri poroki prič ne sme imeti. Novost je tudi odločitev, da imajo župani avtomatično pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, zato jih za to ne bo treba več posebej pooblaščati. Poročiti se je mogoče v uradnih prostorih v uradnem času - izjeme so dovoljene v dveh primerih: če se bodoča zakonca želita poročiti drugje in sta za to pripravljena plačati 170 evrov ali če ne moreta do uradnih prostorov (v tem primeru stroške plača državni Zdravilo za ponovno rast zob? Britanski znanstveniki so odkrili zdravilo, ki je spodbudilo ponovno rast zob pri bolnikih in tudi popravljanje lukenj v zobeh. Poimenovali so ga Tideglusib in povedali, da deluje tako, da spodbuja rast matičnih celic v zobni pulpi, da se začne znova tvoriti zobovina. Zob je znova zdrav v šestih tednih. Postopek zdravljenja poteka tako, da zobozdravnik v luknjo v zobu vstavi majhen košček biološko razgradljivega kolagena, namočenega v tudi zakon, ki prepoveduje uveljavljeno kulinarično prakso dajanja živih jastogov v vrelo vodo. Vlada je predlagala, naj kuharji namesto dosedanje prakse jasto-ge onesvestijo - pred kuhanjem v vreli vodi naj jih torej šokirajo z elektriko ali pa mehansko uničijo njihove možgane. Do odločitve je prišlo na pobudo zagovornikov zaščite pravic živali in znanstvenikov, ki so prepričani, da jastogi in drugi raki zaradi svojega sofisticiranega živčnega sistema čutijo grozno bolečino, ko jih žive vržejo v vrelo vodo. Švicarska vlada je ob tem prepovedala tudi, da se žive morske živali transportirajo na ledu ali v ledeni vodi. Po novem zakonu jih bo treba prevažati v njihovem naravnem okolju. tideglusib, tam pa se potem začne ponovna rast dentina. »Enostavnost našega pristopa kaže, da bi bilo to idealno za klinično uporabo in naravno zdravljenje zob,« je poudaril vodja študije, profesor Paul Sharpe. Za zdaj so sicer postopek zobne regeneracije v celoti preizkusili le na laboratorijskih miših, zdravilo pa so klinično že testirali tudi na bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, kar pomeni, da je varno za uporabo pri ljudeh. 18. januarja 2018 frkanje » Levo & desno « Cepljenje Letos se je zgodil čudež: zaradi množičnega cepljenja je zmanjkalo cepiva proti gripi. Torej le povsem ne velja, da bi nekateri raje ostali doma zaradi gripe kot pa hodili v službo. Ogenj in dim Nekateri »zlobneži« opozarjajo, da se iz g(G)orenja dviguje vse več dima. Drugi odgovarjajo, da se za dobrim konjem pač praši. Po naše Tudi kakšna domača »družbena« stranka želi biti kakšnega tujega zasebnega posojilodajalca stranka. Po železnici Še vedno ni jasno, kdaj bomo na jugu zares začeli graditi drugi tir, kaj šele, kdaj bo ta končan. Tako se lahko zgodi, da bo prej stekel promet po »železnici« na severu - po nekdanji železnici od Velenja proti Koroški. Kolesarski promet. Eni in drugi Še vedno pogosto slišimo kritike, da Teš 6 kar naprej stoji. Uradno pač velja, da izredno stabilno deluje. Stavka? Občine še vedno opozarjajo državo, da potrebujejo vsaj 600 evrov povpreč-nine. Nismo še slišali napovedi, da bodo sicer, kot mnogi drugi, šli župani na cesto. Premirje Severna in Južna Koreja bosta med zimskimi olimpijskimi igrami sklenili premirje. Pri nas bo že v tem času zaradi priprav strank na volitve že pravo »vojno stanje«. Nasprotje Vrednost premoga v velenjskem premogovniku je zdaj nekoliko nižja kot lani. Napetost pa je višja. Ne za vse! Zaradi uspešnejšega »delovanja« se država hvali, da hitro odpravlja varčevalne ukrepe. A še veliko je takih, ki nestrpno sprašujejo: »Kdaj bo to veljalo tudi za nas!?« Razdalja Pogostega »gesla«, da moramo stopiti skupaj, da se moramo bolj zbližati, vendarle ne smemo posploševati. Nikakor ne velja za varnostno razdaljo med avtomobili. Moramo jo ohranjati, ne krajšati, sicer se prehitro »kušnemo«. Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 13 18. januarja 2018 ""^Jis MED VAMI 13 Otroško željo, da bo, ko odraste, kot čistilka Fata, uresničila v ZDA Velenje, 7. decembra - Maja Smaji-lovic je pred kratkim uspešno končala študij igre v Los Angelesu. Sredi decembra se je mlada igralka med potepanjem po Evropi za dva dni vrnila tudi v svoje mesto, v Velenje, kjer živijo njeni starši in sestra. V zadnjih treh letih se niso veliko videli, Velenje pa je za Majo še vedno eno najlepših mest na svetu. »Vesela sem, da sem odraščala v njem, saj je zaznamovalo moje otroštvo. Bilo je lepo, brezskrbno, nanj imam veliko lepih spominov. Vedno sem se počutila kot del tega mesta. Ko pomislim na dom, je to še vedno Velenje,« nam je povedala v uvodu. Igra naključij Maja si je želela postati igralka že kot čisto majhna deklica. Še vedno se spomni, da je pri sedmih letih mami na vprašanje, kaj bo, ko bo velika, odgovorila: »Mama, jaz bom Fata iz TV Dober dan.« Mama je bila šokirana, odgovorila mi je z vprašanjem: »Pa menda ja ne boš čistilka?« Pojasnila sem ji, da ne, da želim biti na televiziji, da bom igralka,« pripoveduje. Njen stric je že takrat imel kamero, zato ga je imela najraje na svetu. »Vedno sem hotela nastopati pred njo. Igrala sem, pela, bila sem glasen in razigran otrok.« Že v osnovnošolskih letih je rada nastopala na prireditvah, to pa je še nadgradila v gimnazijskih letih. »Pridružila sem se šoštanjskemu gledališču AgledaŠ. Prvič sem stala na velikem odru. S predstavo Priložnostni zdravnik smo prepotovali Slovenijo. Uživala sem v škripanju odrskih desk, vonju prašnih gledaliških zaves. Takrat sem se zaljubila v gledališče. Potem sem sodelovala tudi v velenjskem lutkovnem gledališču in ob koncu gimnazije sem imela en sam cilj - postati šolana igralka.« Pri tem pa se je malo ustavilo. Dve leti zapored je opravljala sprejemne izpite na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio in TV. »Vedno sem se dobro pripravila na avdicijo, prišla sem v drugi krog, sprejeli pa me niso. Prepričana sem bila, da z mano ni nič narobe, da moram poskusiti drugje. Danes sem vesela, da nisem bila sprejeta,« je iskrena. Odločila se je namreč za izobraževanje v zasebni dramski šoli Barice Blenkuš. S pomčjo prijateljice je v Ljubljani spoznala Snježano Martinovic, ki je zvezda bosanske filmske in gledališke scene. »Ko sem se začela učiti z njo, mi je Velenjčanka pred kratkim diplomirala iz igre v Los Angelesu - Verjame vase in v uspeh - Rada bi delala po svetu in doma ; v VI 1 V?" Yl 3K V gledališču v Los Angelesu je igrala v predstavi Archipelago. Imela je glavno vlogo, upodobila je pesnico Nino Hagen Torn, ki je bila zaprta v koncentracijskem taborišču. predlagala, naj grem študirat v ZDA. To sem si želela tudi sama, a se mi je zdelo nerealno, predvsem zaradi financ. Ni se mi še zdelo, da je čas za to. Potem pa sem šla na kavo s prijateljem, ki se je prijavil na igralsko akademijo v Los Angelesu. V šali sem mu rekla: »Danes zvečer se bom prijavila še jaz, pa bova sošolca.«. Res se je prijavila. Skupaj sta šla na avdicijo v London in bila oba sprejeta. Bila sta celo edina, ki sta tisti dan opravila avdicijo. »Prvi klic iz Amerike, ki sem ga sprejela v življenju, je bil iz Hollywooda. Sporočilo, da sem sprejeta, mi bo zato večno ostalo v spominu.« Po hudem veselju je prišla streznitev. »Denarja nisem imela, vedela sem, da bom morala delati, a bi težko zaslužila toliko, da bi lahko šla na študij. Ko sem doma povedala, kaj se je zgodilo, me je mama zelo presenetila. Ne da bi mi kdajkoli kaj omenila, je varčevala zame, ker je vedela, da bom nekoč šla študirat igro. Ni želela, da bi bila razočarana, da bi mi to preprečili stroški. Na pomoč sta priskočila tudi Maja na rdeči preprogi v New Yorku med pogovorom z Johnom Thomason, ustanoviteljem JT Talent Managementa. oče in sestra. Večno jim bom hvaležna, brez njih mi ne bi uspelo, saj je študij v ZDA zelo drag.« Zelo na hitro je morala urediti številne dokumente in vizo, a je zmogla vse. Po preselitvi v Los Angeles je potrebovala pol leta, da se je navadila na nov način življenja. Takoj po prihodu so se začele študijske obveznosti, prvo leto skoraj ni imela počitnic. »To je bilo zelo pestro obdobje. Ko sem prvič prišla nazaj v Slovenijo, sem morala na svoje življenje pogledati »iz dalja- ve«. Palme, morje, filmsko ustvarjanje, ki nudi veliko možnosti tistim, ki hočejo delati, so mi šele takrat postali blizu, zato je bil drugi letnik akademije že lažji. Potem pa mi je postajalo vsak dan bolj všeč. Tudi to, da je imela sošolce iz vseh koncev sveta, je imelo svoj čar. »Sploh nisem vedela, da obstaja toliko držav, zanimivo je tudi videti toliko barv, ne le kože, ampak tudi barv osebnosti, glasbe, plesa in hrane. Slednja me je sploh prijetno presenetila.« Kot jo je presenetilo tudi to, da se ji je med študijem uresničila njena otroška napoved, kaj bo, ko bo velika. Delala je namreč kot čistilka na »njeni« akademiji, kar je bilo super. »Uresničile so se mi sanje - bila sem čistilka in igralka,« doda med smehom, ki je bil med najinim pogovorom zelo pogost. Pove mi še, da je po končanem študiju šla za nekaj časa živet v New York. »To je bila moja največja želja. Tam sem spoznala čisto drug obraz Amerike. Življenje je veliko bolj »hitro«, a to ti da dodatno motivacijo. Še bolj si želiš doseči več.« Tam je de- lala tudi na filmskem festivalu Winters Film Awards kot novinarka. »Na rdečih preprogah sem takrat spoznala veliko mladih in starejših priznanih filmskih ustvarjalcev. Potem sem delala še na festivalu za otroke. Igrala sem grško boginjo, kar je bila zelo zanimiva izkušnja.« Gledališče ali film? Oboje! Maja ve, da se šele sedaj, ko ima diplomo že v rokah, začenja pravi boj za službo, za preživetje. »V Ameriki sem se med študijem sicer počutila dobro, a vseeno sem imela kot tujka en tak poseben občutek, da moraš narediti še več, da boš spadal tja.« Tudi zato je napisala scenarij in delno režirala film z naslovom »Tujec«. V njem igra glavno vlogo, pripoveduje pa o težavah tujcev v Ameriki. Film, ki so ga posneli v Los Angelesu, je sedaj v postprodukciji. Tudi zaradi njega se bo vrnila v Los Angeles. »Palme, sonce, morje in ustvarjanje - to je zame. Danes se ne bojim več, kako bo. Konkurenca je, a imam edinstven pogled na ustvarjanje. Ne gre zato, da postaneš slaven, ampak za to, da čutim potrebo, da naredim čim več, iz srca«, poudari. V Los Angelesu se je preizkusila tudi na gledališkem odru, tudi pred večjim avditorijem. V predstavi Archipelago, ki jo je režiral Scott Ramp, je igrala glavno vlogo. »Predstava govori o dogajanju v koncentracijskih taboriščih v Sovjetski zvezi in groznih dogodkih v njih. Igrala sem zapornico v njih, pesnico Nino Hagen Torn. Iz te predstave sem se veliko naučila, saj sem igrala realno osebo. Ona je bila namreč prava borka in sonček hkrati, zato pa je tudi preživela grozo, ki se je dogajala v taboriščih,« nam razkrije. Ko jo vprašam, ali jo poleg filma še mika gledališče, potrdi, saj se na odru počuti zelo doma, pred kamero pa ji je zanimivo zato, ker te vidi več ljudi hkrati. »Ni važno, kaj bo, pomembno je, da bom čim več igrala,« odločno konča Maja, ki si želi, da bi morda kdaj sodelovala tudi pri kakšnem slovenskem filmu ali televizijski oddaji. Nad slednjo se je navdušila, ko je s Klemnom Sla-konjo pred odhodom v ZDA snemala video za oddajo Je bella cesta. Upa pa tudi, da bo vedno imela dovolj denarja, da bo domov v Velenje lahko prišla, kadarkoli bo želela. ■ Bojana Špegel 26. gradovi Kralja Matjaža Pobeg Črna na Koroškem - Od 26. do 28. januarja bodo v Črni na Koroškem pripravili 26. zimsko pravljico, imenovano Gradovi Kralja Matjaža. Tradicionalna obuditev legende kralja Matjaža bo potekala pod koroško goro Peco na ravnici Mitnek nad Črno, kjer so od daljnega leta 1993 zgradili že več kot 1300 snežnih gradov in skulptur. Tridnevno dogajanje se začne v petek zvečer z osrednjo prireditvijo na ploščadi pred kulturnim domom v Črni ob prihodu olimpijske bakle in tradicionalnim nočnim slalomom med baklami za pokal Kralja Matjaža, na smučišču v Črni. Osrednji dogodek prireditve je sobotno tekmovanje ekip v gradnji snežnih gra- dov in skulptur. Celodnevno gradnjo vsako leto spremlja pester zabavno-kulturni program. S prižiganjem bakel in razglasitvijo najlepših gradov doživi celodnevno pravljično dogajanje v Podpeci zvečer svoj vrhunec, ki se nadaljuje s pravo koroško »gavdo«. Nedelja bo namenjena otrokom, za katere pripravijo zanimiv otroški animacijski program. Prireditev je magnet za obiskovalce iz celotne Slovenije in sosednje Avstrijske Koroške, ki pritegne k obisku kulturno in športno dogajanje, koroške tradicionalne dobrote in razigrano zimsko vzdušje. Prijave ekip za prireditev so še odprte. a bš Bil je lep dan sredi poletja. V zraku je že po malem dišalo po drugi svetovni vojni, saj je Hitler na veliko razglašal, da nemški narod potrebuje večji življenjski prostor. Zelo redki Velenjčani so imeli takrat priložnost poslušati radio in brati dnevnik Jutro ali Slovenec. Največ so se posvečali domačim opravilom in tudi dela na polju, pri živini in v gozdu ni zmanjkalo. Če je že kdaj beseda nanesla na vojno, so se pogovarjali o grozotah prve, o katerih so slikovito pripovedovali možje, ki so se kot avstro-ogrski vojaki borili na raznih frontah. Z Vrtačnikovim Slavkotom, Slavko jih je imel petnajst, jaz pa enajst, sva blizu Esovega jeza pod Jak-cem skrivaj lovila ribe. Najin ribiški pribor sta bili zakrivljeni buciki na sukancu in fižolovki z bližnje njive. Oba sva vsak na svojo buciko nataknila črva in napeto čakala, da bova prelisičila kakšno postrv, klena ali celo lipana. Naenkrat je Slavko zavpil, da je riba prijela, hkrati pa je izpustil fižolovko in se pognal v Pako. Najprej sem presenečen pomislil, da ga je v vodo morda potegnila kaka riba velikanka in kmalu za tem zaslutil, da se je nekaj premaknilo za mano, zato sem na hitro pod pazduho usmeril po- gled nazaj. Zagledal sem pumparice. V hipu se mi je posvetilo, da za menoj stoji sam velenjski grof Co-ronnini. Naslednji trenutek sem se tudi jaz pognal v vodo in jo težje prebrodil, ker sem imel krajše noge. Ko sem po strmi brežiniprilezel na kopno in se ozrl, sem slišal grofa, kako se je glasno smejal in sam sebi komentiral dogodek. Grof bi me bil lahko zgrabil, a tega ni storil, rajši je spremljal, kako sva štr-bunknila v Pako in premagovala vodno oviro. Če bi me prijel, bi me moral premikastiti in mi jih našteti nekaj okoli ušes, kar pa se ne bi skladalo z njegovim miroljubnim značajem. S Slavkotom sva tekla navkreber čez travnik mimo Praprotnikove domačije, in preden sva poniknila v gozd, sva videla, kako grof še vedno stoji na _ • obrežju in spremlja najin pobeg. Takrat, ker sva bila premlada, še nisva mogla do- jfv jeti, da v grofu "* ^ bije plemenito srce. a Bojan Glavač 14 MED VAMI Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 14 »»^AS 18. januarja 2018 iiij ■: M J — 'i1-i rr. ■ Jmm J- j - 7 ^ vu _- (TTT "T i " ■ ¿m? zaceste Preverili smo, katere letošnje čje naložbe bodo zaznamovale razvoj občin v Zgornji Savinjski dolini Občina Mozirje Župan Ivan Suhoveršnik pravi, da bodo v nekaj več kot 4,3 milijona »težkem« občinskem proračunu najprej zagotavljali denar za poplačilo dolga in obveznosti, nato za naložbe. Uresničitev teh načrtujejo v sodelovanju z državo, z lastnim denarjem in tudi na osnovi drugih možnosti. Med prednostnimi naložbami je izgradnja turističnoinforma-cijskega centra pri novem kro-žišču pri avtobusni postaji, obnova Šmihelske ceste, pridobivanje dokumentacije za obnovo Aškerčeve in Praprotnikove ulice ter kanalizacijskega sistema v Lokah. V proračunu so zagotovili še denar za pridobitev projektne dokumentacije za preselitev knjižnice v prostore Mercator-jevega centra. Občina Nazarje Po zagotovilih župana Mateja Pečovnika bodo največ denarja namenili za posodobitev občinskih cest. Do 600 tisoč evrov namenjajo za njihovo obnovo v vseh treh krajevnih skupnostih občine. Poleg tega načrtujejo še nakup štirih stanovanj v novem stanovanjskem objektu, dobrih 120 tisoč evrov pa za obveznosti do čistilne naprave v Lokah -skupna naložba z občinama Mozirje in Rečica ob Savinji. Nekaj več kot 80 tisoč evrov so predvideli še za odpravljanje največjih napak in vodnih izgub na vodovodnem omrežju. Občina Rečica ob Savinji Od 2,5 milijona evrov vrednega letošnjega občinskega proračuna je 50 odstotkov predvidenih prihodkov namenjenih za in- vesticije, zagotavlja župan Vinko Jeraj. Eden večjih projektov bo ureditev trškega jedra ter dovoznih cest v jedro. Velik zalogaj bo ureditev plazu na cesti v Poljanah, načrtujejo še obnovo vodovoda v Grušovljah, zagotavljanje dodatnih vodnih virov pitne vode, ureditev avtobusnega postajališča v Spodnji Rečici, sodelujejo pa tudi v skupnem projektu občin Zgornje Savinjske doline pri ureditvi dokumentacije za obnovo in razširitev zdravstvenega doma v Nazarjah. Občina Ljubno Franjo Naraločnik je iz širokega nabora letošnjih projektov izpostavil ureditev pločnika in posodobitev lokalnih cest v Rad-mirju in Ljubnem, rekonstrukcijo čistilne naprave, razširitev vodovodnega omrežja Primož, sanacijo brežin in vodotokov na območju poslovne cone Loke, Vrbja in porečja Ljubnice. Nameravajo urediti še pokopališče in parkirišča ob njem, »opremiti« skakalnico s plastiko, kar bo omogočilo izvedbo skokov med letom. Vlaganja načrtujejo še na tamkajšnji osnovni šoli, v zaključni fazi je izvedba občinskega prostorskega načrta. Občina Gornji Grad Za letos so predvideli izvedbo dveh večjih projektov, in sicer posodobitev ceste Zlato polje - Slapniki ter ureditev računalniške učilnice v osnovni šoli v Gornjem Gradu. »Sicer pa bomo veliko denarja namenjali še za nujno potrebna vzdrževalna dela predvsem na cestah ter za odpravo posledic lanskih naravnih nesreč,« pravi Stanko Ogra- di, župan Občine Gornji Grad. Del aktivnosti bodo namenili še za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo obvoznice v Gornjem Gradu. Občina Luče Po besedah direktorja občinske uprave Klavdija Strmčnika je letošnji občinski proračun precej višji kot običajno, saj je v njem tudi denar, ki so ga varčevali vrsto let za izgradnjo športnega centra oziroma telovadnice. Vrednost projekta je blizu 2 milijona evrov, njeno izgradnjo pa so predvideli letos. Med letošnjimi večjimi naložbami so še izgradnja nove čistilne naprave ter nadaljnje posodabljanje cest. Občina Solčava V lokalni skupnosti letos načrtujejo izvedbo prve faze izgra- dnje pločnika skozi vas Solčava ter izgradnjo dodatnega prostora za potrebe vrtca. Vrednost naložb ocenjujejo na blizu 200 tisoč evrov. »Leto smo začeli s precejšnjimi finančnimi težavami. S prihodki ne moremo več sami financirati tekočih stroškov. Tako ne vemo, kako bomo lahko poravnali stroške odpravljanja posledic lanskih dveh naravnih nesreč. Spomladi se ne bomo mogli izogniti težavam na že danes slabo vzdrževanih cestah. Sem zadnja, ki bi si želela vnovično zadolževanje, » je povedala Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava. a Tatjana Podgoršek Naložba je bila neizbežna »Shajamo, radi bi se tudi razvijali,« pravita mlada gospodarja na kmetiji Pačnik v Plešivcu - V prihodnje dopolnilna dejavnost ali še več živine Tatjana Podgoršek Na 670 metrih nadmorske višine, na meji med občinami Slovenj Gradec, Šoštanj in Velenje, stoji klena kmetija, na kateri se od leta 2001 dalje ukvarjajo z ekološko proizvodnjo mesa. Njena mlada gospodarja Nina Breznik in Dejan Pačnik pravita, da ne vesta, kam bi dala roke, da bi stvari lahko čim prej uredila tako, kot si želita. »Dela na gorskovišinski kmetiji ne manjka. Kamor pogledaš, ga najdeš, če ga le vidiš. In pri nas ga vidiš, saj moramo še ogromno postoriti,« nam je dejal ob obisku Dejan in pri tem pogled usmeril na novi del hleva, ki so ga zgradili lani in s katerim so si precej olajšali delo. Na glasno razmišljanje, da je bilo za naložbo potrebnega kar precej poguma, pa je dejal. »Ne le poguma, tudi veliko finančno breme je, a je bila naložba nujna, če se želimo v prihodnje še ukvarjati s kmetijstvom.« Izgradnje so se lotili iz dveh razlogov: stari hlev je bil premajhen, skrb za živino v njem pa je zahtevala veliko ročnega dela. Čeprav v novem hlevu še niso postorili vsega in tudi ostanek starega dela hleva na vlaganje še čaka, je sedaj veliko lažje. Od kod denar za naložbo? »Nekaj je bilo lastnega, prijavili pa smo se tudi na javni razpis in pridobili 50 odstotkov vrednosti naložbe. Tako se je nekako izšlo.« Danes je v hlevu 70 glav živine, od tega 11 krav dojilj, plemenski bik, drugo so pitanci. Te oddajo Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki edina v državi odkupuje ekološko pridelano meso. »Položaj se izboljšuje, prodaja se povečuje, niso pa stvari še na takšni ravni, da bi ekološki kmetiji omogočila še kaj več kot le preživetje. Odkupne cene ekološkega mesa so za 30 centov višje od kilograma konvencionalno pridelanega, glede na kakovost pa še niso realne. Prenizke so.« Dejan in Nina Pačnik: »Cene za ekološko meso ie niso takšne, da bi omogočale tudi razvoj.«Za naložbo v nov hlev so se odločili zato, ker je bil stari premajhen, skrb za živino pa je zahtevala veliko ročnega dela. Pred dobrimi tremi leti, ko je prevzel kmetijo kot mlad gospodar, je - pravi sogovornik - potreboval prav tako veliko poguma. Bil je v dvomih, ali naj gre v službo, kjer bi kot veterinarski tehnik najbrž lažje živel, ali naj gre po poteh staršev in starih staršev. Jeziček na tehtnici je prevesilo veselje do kmetovanja, do vzreje živali. Zaradi tega je opustil študij v tretjem letniku programa Živinoreja na Višji strokovni šoli v Mariboru. Pačnikova kmetija se razprostira na 16 hektarjih površin, od tega je 8 hektarjev travnikov in njiv, ostalo je gozd. V najemu imata mlada gospodarja 27 hektarjev travnikov. Površin za obdelavo je dobre tri hektarje, na njih pridelujeta koruzo za silažo in ječmen za krmo živali. Zaradi premalo lastnih površin so v veliki meri odvisni od tistih, pri katerih imajo zemljo v najemu. Ker jih je veliko, so površine zelo razpršene, to pa povzroča precejšnje logistične stroške. Glede na kmetijsko politiko v državi bodo morali vzeti v najem še več zemlje ali pa se odločiti za dopolnilno dejavnost na kmetiji - predelavo mesa. Slednje je zaradi potrebnega dodatnega vlaganja za zdaj precej odmaknjeno, je glasno razmišljal o načrtih Dejan in dodal: »Danes shajamo, vendar se želimo tudi razvijati.« Poguma, volje in zagnanosti mladima gospodarjema ne manjka. »Je ne sme, sicer bi v teh pogojih kmetovanja obupali,« sta sklenila pogovor Nina Breznik in Dejan Pačnik. a r Mnenja in odmevi Norosti na občini Velenje Po Titu Tito, II. Franjo Bartolac je v rubriki Mnenja in odmevi (Naš čas, 11. 1. 2018) v tekstu z naslovom Norosti na občini Velenje Po Titu Tito med drugim zapisal, da obstaja pri načrtovanem projektu Ureditev zelenice ob spomeniku Maršala Tita, ki ga bomo izvedli letos, sum konflikta interesov zaradi istočasnega izvajanja funkcije župana Mestne občine Velenje in predsednika Združenja borcev za vrednote NOB. Glede na to, da je bila tudi prijava na Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) poslana najverjetneje s strani mojih »prijateljev«, naj sporočim, da je KPK obravnavala korupcij-sko tveganje in ni ugotovila konflikta interesov na relaciji župan in predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB. Ne dvomim sicer, da bo gospod Bartolac vztrajal pri svoji trditvi, da je nepristranskost v omenjeni zadevi neprepričljiva. Komisija za preprečevanje korupcije je torej svoje delo že opravila in ovrgla sum. a Bojan Kontič, župan Dokumentarni film Mesto svetlobe Pretekli teden smo si v Šoštanju lahko ogledali premiero dolgo pričakovanega filma Mesto svetlobe. Napovedano je bilo, da bo film prikazoval vse dogajanje v Šoštanju in okolici vse od začetka gradnje termoelektrarne pa do danes in da bodo v filmu sodelovale štiri družine, preko njih pa prikazane vse spremembe v naši dolini, ki so posledica izgradnje Teša in prekomernega izkopa premoga. Pričakovali smo, da bodo družine izbrane iz množice družin, ki so se bi- le primorane preseliti iz svojih domov. Vsi se še spomnimo, kakšne težave so imeli pri iskanju novih domovanj, posebno kmetje, ki so bili v večini. Kje dobiti nadomestno obdelovalno zemljo, je bila največja težava. Teh 'potopljencev' je bilo zelo veliko v Družmirju, Škalah, Prelogah in Gaberke, torej velika izbira družin za sodelovanje v filmu. Vse nas je zanimalo, kako sedaj po tolikih letih živijo njihovi potomci in kako so si uredili življenje. Dvorana je bila nabito polna in v nestrpnem pričakovanju. Nagovorila nas je ga. Milojka s svojim simpatičnim in suverenim nastopom. V prijetnem pričakovanju smo začeli gledati film, ki pa je postajal zaradi izbora družin nerazumljiv, kajti pri nobeni ni bilo zaznati kakršnegakoli vpliva elektrarne in rudarjenja na njihov način življenja in usode, kaj šele zavedanja bližajoče katastrofe, ki zaradi širjenja jezer grozi, da je lahko 'mesto svetlobe' kmalu plavajoče mesto. Spremljali smo ekstravagantno družino, njihov način življenja, njihove uspehe, hobije ... Oglasila se je 'gospa Teš', ki je sicer komentirala dogodke skozi ves film, žal z nesimpatičnim in vulgarnim načinom in pohvalila gospo Cvetko. Bistveno pa je pozabila, in sicer da so v času njenega predsedovanja KS vse stavbe v mestu dobile nove fasade v živahnih barvah in je mesto zažarelo ter od takrat nosi ime 'mesto svetlobe'. Tu bi se 'gospa Teš' lahko pohvalila, da je pomagala. Vse drugo si je ta družina ustvarila sama. Ne, 'gospa Teš' ni imela nič pri tem ne v dobrem ne v slabem, pa tudi pri vzgoji ameriškega paradižnika ne. Verjetno se ji ni zdelo vredno komentirati, ko smo se preselili iz tega skoraj sterilno urejenega domovanja k drugi družini, kjer se je vse obrnilo na glavo. »Zdravstvenih težav v tej družini jim nisem nakopala jaz, tudi tovarne cigaret jim nisem svetovala, niti preobilne hrane. Nič nimam s to družino!« Tako je verjetno razmišljala 'gospa Teš', pa tega ni povedala. 'Gospa Teš' pa tudi ni spodbudila našega priljubljenega pisatelja, da bi več povedal o svojih prejšnjih knjigah, ki smo jih z veseljem prebirali in so bile povezane z elektrarno in rudarjenjem. Z versko usmeritvijo njegovih družinskih članov pa elektrarna nima nič in tudi mesto svetlobe ne. 'Gospa Teš' je raje pametno molčala. Potapljača oče in sin sta dobro opravila svojo težko potapljaško nalogo, vendar bi jih 'gospa Teš' lahko popeljala še s čolnom po gladini jezera in jim pokazala točke, kjer je nekoč stala farna cerkev, kje so bile domačije največjih kmetov, kje je bila kinodvorana, kje so bila rodovitna polja . Skratka, zgodbe teh štirih družin, bi se lahko dogajale v kateremkoli mestu v Sloveniji, povsod so različni ljudje, različne družine in njihove usode. Nič v filmu ni bilo značilno za Šoštanj, ki se kljub velikim posledicam rudarjenja bori za svoj obstoj, za svoj optimizem, za svojo svetlobo. Lepo doživetje v filmu pa je bila glasba, predvsem po zaslugi čudovitega glasu gospodične Dunye in lepi posnetki našega jezera. a Marinka Pirečnik Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 15 MED VAMI »Ko veš, kaj si želiš, k temu stremiš z vsemi mislimi in dejanji« Od smučarske skakalke, ustvarjalke, zagnane študentke in mlade mamice do uspešne podjetnice, ki je začrtala nove trende v poslovni modi za ženske in s Tiesy osvaja svet Metka Tratnik: »Včasih delaš in delaš in nikakor ne gre. Včasih pa se vse poklopi in kar steče. Tiesy se je enostavno zgodil.« 18. januarja 2018 Velenjčanko Metko Tratnik ustvarjalnost spremlja že od otroštva, ko je očeta opazovala pri obdelovanju lesa in šivanju, v slednjem pa se je izurila z mamino pomočjo. Obiskovala je umetniško gimnazijo, a se je zaradi preglavic z matematiko preusmerila na turistično šolo in jo zaključila kot naj dijakinja velenjskega Šolskega centra, čeprav je bila zaradi treningov in tekmovanj v smučarskih skokih bolj malo pri pouku. Med študijem na mariborski ekonomski fakulteti sta se ji rodila sinova in tudi sanje, da bo nekoč podjetnica. Ko se je zaposlila, se je želja po razvijanju svojega produkta in tržne znamke zaradi togega sistema slovenskega trga dela še okrepila. »Želela sem imeti ustvarjalno svobodo, svoj tempo dela. Nisem pa vedela, s čim bi se rada ukvarjala. S prvotno idejo o prodaji naravne kozmetike sem prišla v SAŠA Inkubator in na Podjetniškem trampolinu razvila kremo z mešanico eteričnih olj, ki odganjajo pasje zajedalce. Pridobila sem celo subvencijo za spodbujanje ženskega podjetništva, a nisem bila dovolj potrpežljiva, da bi posel zacvetel,« je opisovala svoje poskuse, preden je odprla spletno trgovino z moškimi kravatami in spet naletela Tiesy je prepričal z drugačnostjo in vsestranskostjo, meni Metka Tratnik. Sovpada s trenutno modo nošenja srajčk najrazličnejših krojev, barv in vzorcev, poda pa se tako elegantnim kot sproščenim oblačilom. na težave. »Bolj ko sem delala, slabše je šlo. Nabrala se je velika zaloga kravat, ki sem jih nekako morala spraviti v promet. In ker smo ženske bolj impulzivne na-kupovalke, sem se odločila, da kravate poskusim prodati njim. In tako je nastal Tiesy, ki je na >»Pred poslovnimi sestanki sem vedno imela dilemo, kako naj se oblečem, da bom videti profesionalno, a še vedno ženstveno. Tako sem sešila prvo žensko kravato, jo objavila na spletu in takoj je pritegnila pozornost.« trgu dobro leto.« Pridobivanje znanja na predavanjih in delavnicah za mlade podjetnike, zaščita unikatnega dizajna, uspešne predstavitve na raznih sejmih in konferencah, mreženje ter seveda delavnost in pogum so ženski kravati dali zagon za uspeh tudi na tujih trgih. Svobodno razporejanje časa Podjetništvo nudi neodvisnost, vedno nove izzive, možnosti samostojnega sprejemanja odločitev, a zahteva tudi nenehno aktivnost na več delovnih področjih, večjo odgovornost in večje tveganje. Kaj odtehta negativne plati podjetništva? »Da lahko imam svojo rutino - pridem v službo, ko začutim, da je čas, da zaženem misli, in grem domov, ko imam dovolj. Je pa res, da plača ni zagotovljena. Ustvarim toliko, kolikor delam. Ne morem si privoščiti dopusta, na katerem bi se popolnoma odklopila. Ampak ker delam, kar rada počnem, tudi na dopustu z veseljem sedem za računalnik in napišem blog. Do dela v svojem podjetju in zase imaš drugačen odnos kot do službe pri nekom drugem,« odgovarja Metka, v kateri so združeni skorajda vsi kadri, potrebni za uspešno podjetje - oblikovalski, proizvodni, mar-ketinški, menedžerski -, saj vse delo od idejne zasnove do prodaje večinoma opravlja sama. »Tako do potankosti spoznaš svoj posel na vseh nivojih. Je pa res, da mora vsak podjetnik za hitrejšo rast določena dela predati drugim, da se lahko osredotoča na piljenje ideje, sklepanje sodelovanj, vodenje prodaje in drugo.« Medtem ko Tiesy že šivajo podizvajalke, se Metka osredoto-ča na širjenje posla. Med družino in poslom Ženske v poslovnem svetu so velikokrat v precepu med družinskim življenjem in kariero. Tudi Metki ni vedno lahko, še posebno takrat, ko je cela družina doma, ona pa mora šivati ali na sestanek. A otroka sta tudi to sprejela, ker vesta, da to rada počne. »Srečna mama, sreč- ""^Jis 13 ni otroci. Poleg tega pa smo v moji pisarni v Standardu lahko vsi skupaj. Medtem ko se otroka igrata, lahko jaz delam. Kaj podobnega si pri delodajalcu v neki korporaciji težko privoščiš,« je povedala mlada podjetnica, ki prosti čas najraje posveča družini, sprošča pa se z jogo in sprehodi s psom. Letošnji izziv je prodor na tuje trge Na lanskoletnem Balkan start:upu je Metka dobila priložnost za obisk Silicijeve doline in predstavitev svojega produkta ameriškim potrošnicam, od česar si veliko obeta. Še naprej si bo prizadevala, da Tiesy prodre v trgovine z modnimi dodatki, medtem pa bo dalje raziskovala možnosti nadgradnje te ženske kravate. Kaj pa svetuje tistim, ki si želijo biti podjetniki, pa nimajo niti poslovne ideje niti ne vedo, kje začeti? »Naj se obrnejo na sisteme, ki bodočim podjetnikom nudijo podporo. Pri nas je to SAŠA Inkubator. Posla naj se nikoli ne lotijo sami, pač pa naj si sestavijo ekipo, v kateri se bo delo porazdelilo. In naj bodo pogumni, vztrajni, trmasti. Pripravljen namreč nisi nikoli, je pa vedno vredno poskusiti.« ■ Tina Felicijan Poslovni svet je krut. Ampak: »Drugi te lahko ranijo, kolikor jim to sam dopustiš. Konkurenca je pritisk, ki te žene dalje. Samo odločiti se moraš, da te spodrsljaji in ovire ne bodo prizadeli.« Velenje, 15. januarja - Klub eMCe plac v velenjski Rdeči dvorani deluje od leta 2010, prostori, v katerih je, pa so mladim namenjeni že od leta 1997. Dvajsetletno zgodovino je namreč začel pisati kot velenjski Mladinski center. Ko se je ta preselil v prostore nekdanjega doma učencev na Efenkovi 61, je zaživel Klub eMCe plac, ki še vedno veliko sodeluje z MC Velenje, sploh v socialni aktivnosti. Njihova dejavnost pa je povezana tudi s Šaleškim študentskim klubom (ŠŠK), s katerim si še vedno delijo prostore v Rdeči dvorani. Klub eMCe palec deluje predvsem kulturno, ŠŠK pa seveda za svoje člane opravlja še niz drugih dejavnosti. Vsi trije se med sabo lepo dopolnjujejo. Letno pripravijo vsaj 40 koncertov Rdeča nit delovanja Kluba je vsa leta podobna: mladim nudijo prostor za zabavo in ustvarjanje, v zadnjem času pa se vse bolj posvečajo tudi preventivnim dejavnostim. Klub eMCe plac že od ustanovitve vodi Janko Urbanc, ki nam v uvodu pove. »Najbolj znan je naš koncertni cikel. Ta je eden najboljših v slovenskem prostoru, kar se tiče alternativnih klubov. Letno organiziramo več kot 40 koncertov, večino v klubu ali na ploščadi pred njim, poleti pa nekaj tudi v letnem kinu ob Škalskem jezeru«. Že nekaj let imajo tudi koncertni abonma, ki mladim ljubiteljem glasbe omogoča, da obiščejo vse koncerte v letu za zelo ugodno ceno. Letošnjega lub, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti , 3-" Velenjski eMCe plac je svojo dejavnost razširil tudi na preventivo - Letno pripravijo vsaj 40 koncertov - Z njimi dobro prepoznavni tudi v slovenskem prostoru so že začeli prodajati. Poleg tega dobro deluje tudi njihova galerija. »Razstave v njej menjamo vsak mesec, pri tem pa se trudimo, da dajemo čim več možnosti in priložnosti lokalnim ustvarjalcem. Vsak drugi mesec je namenjen njihovim predstavitvam, vmes pa gostimo mlade umetnike iz drugih delov države.« Velikokrat prav v njihovi galeriji mladi umetniki dobijo prvo priložnost za predstavitev svojih del in tako bo, nam zatrdi sogovornik, ostalo tudi v prihodnje. Galerijo bodo letos tudi prenovili; razsvetljavo v njej so že zamenjali, obnovili pa bodo tudi stene. Poleg tega bodo letos obnovili sanitarije, ki so tega po dveh desetletjih res potrebne. »Vsako leto vlagamo v klub, koliko, pa je odvisno od tega, koliko sredstev nam ostane. Poskrbimo Vodja eMCe placa Janko Urbanc: »Vsako leto poskrbimo tudi za nekaj obnov, pri čemer vedno sodelujejo tudi mladi. Letos bomo obnovili galerijo in sanitarije.« pa, da mladi pomagajo tudi pri prenovah, pri katerih veliko dela opravimo s prostovoljnim delom. S tem mladi začutijo prostor in se do njega lepše obnašajo,« poudari Urbanc. Projekt »eMCe plac ozavešča« v boj proti uporabi drog V zadnjem času se vse več ukvarjajo z izobraževalnimi in preventivnimi programi. »Sami smo opazili, da se moramo k mladim obrniti tudi na tem področju, sploh, ker si želimo, da mladi aktivno sodelujejo v vsem, kar se v klubu dogaja. Želimo, da niso le obiskovalci, ampak tudi kreativni sooblikovalci programa kluba,« k temu doda naš sogovornik. Ker so v zadnjih letih opazili, da se je povečala uporaba drog med mladimi, so zasnovali projekt »eMCe plac ozavešča«. »Žal je res tako, najbolj narašča uporaba sintetičnih drog. Zato smo vedeli, da tega ne moremo le nemo opazovati, ampak da moramo postati bolj aktivni tudi preventivno. To delamo z več programi oza-veščanja in s kulturo, informiranje o škodljivosti prepovedanih drog. Veseli smo bili, ko je naš projekt podprlo tudi Ministrstvo za zdravje, sploh, ker smo eden prvih slovenskih klubov, ki z njim sodelujemo na tem preventivnem področju. Projekt je triletni, upamo pa, da ga bomo nadaljevali tudi v prihodnosti.« Čeprav se v eMCe placu največ dogaja ob koncih tedna, ko imajo mladi največ časa in si želijo druženja, so se že pred nekaj leti odločili, da bo klub odprt vse dni v tednu. Urbanc pojasni: »V našem klubu med tednom poteka veliko sestankov, na katerih načrtujejo večje dogodke, tudi festival Dnevi mladih in kulture in Kunigunda. Poleg tega imamo v klubu ročni nogomet in druge družabne igre, ki so veliko uporabljane med tednom. Čez vikend pa pripravljamo koncerte, klubske večere in različne turnirje. Pri oblikovanju programa kluba se trudimo, da imata vsak petek in sobota neko vsebino.« Veliko glasbenih skupin si želi v klubu posneti videospot ali koncert v živo, kar jim vedno omogočijo. Ko se mlade glasbene skupine iz Šaleške doline čutijo dovolj dobre, da bi se predstavile na odru, jim vedno dajo priložnost, saj s tem spodbujajo lokalno klubsko sceno. Poleg tega so tudi del nacionalnih glasbenih projektov in natečajev, kot je »Klubski maraton«. S tem spoznavajo tudi klubsko sceno po drugih koncih Slovenije, velenjske glasbene skupine pa se lahko predstavijo v različnih slovenskih krajih. »Velik del festivala mladih kultur Kunigunda se pripravi in odvije prav v našem klubu. Ta je vedno odraz tega, kaj počnemo med letom,« poudari ob koncu naš sogovornik, ki je edini redno zaposlen v klubu. Pri delu mu pomaga sodelavka MC Velenje in več kot 40 mladih prostovoljcev. Financirajo se z različnimi razpisi, nekaj sredstev pa z gostinsko in koncertno dejavnost ustvarijo tudi sami. a Bojana Špegel Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT Začeli le z devetimi igralci Rokometaši Gorenja začeli priprave na drugi del - Ambicije ostajajo: prekiniti niz neuspehov s prvaki V senci evropskega rokometnega prvenstva na Hrvaškem klubi razmišljajo tudi o domačem tekmovanju. Med tistimi, ki se že pripravljajo na drugi del, resda v okrnjeni zasedbi, so tudi slovenski podprvaki, rokometa-ši Gorenja. V uvodnih dneh vadijo pod vodstvom trenerja za telesno pripravo Mortena Seier-ja Larsena. Glavni trener Željko Babic in njegov pomočnik Marko Oštir pa se v hrvaškem Po-reču udeležujeta izobraževanja za pridobitev trenerske licence »Master Coach«, najvišjega trenerskega naziva, ki bo za vodenje vseh članskih klubskih in reprezentančnih selekcij obvezen od sezone 2019/20 naprej. Glede na to, da so tekmovanje v ligi prvakov končali v skupinskem delu, bodo vso pozornost namenili preostalim trem tekmovanjem, ligi Seha, slovenskemu pokalu in državnemu prvenstvu. Ker tudi v regionalnem tekmovanju skorajda nimajo več možnosti za uvrstitev v sklepni del, bodo sezono 'reševali' predvsem z domačima tekmovanjema. Upajo, da bodo prekinili prevlado prvakov Celjanov v slovenskem pokalu in prvenstvu; ta traja že dobra štiri leta. Priprave so začeli v okrnjeni zasedbi. Na prvem zboru je bilo le devet igralcev. Manjkajo re-prezentanti Jan Grebene, Nejc Cehte, Gregor Potočnik in Matic Verdinek, ki so z reprezentanco na evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Tam pa ni kapetana Nika Medveda. Na zadnji pripravljalni tekmi s Srbijo v Velenju, kjer je pokazal odlično igro in dosegel tudi tri gole, se mu je pred koncem tekme obnovila poškodba leve rame in se je moral odpovedati igranju na Hrvaškem. Namesto njega je selektor Veselin Vujovic poklical njegovega klubskega soigralca Matica Verdineka. Manjka tudi Žarko Pejovic, reprezentant Črne gore. Razveseljivo za klub in seveda navijače pa je, da je priprave po večmesečni odsotnosti zaradi avgustovskega operativnega posega na levi rami začel tudi mladi Darko Stojnic. Vid Leve si je v drugem krogu končnice za prvaka prejšnjega prvenstva na tekmi s Krko huje poškodoval levo koleno, s katerim je imel že ne- «»^AS kaj časa težave. Po tej poškodbi pa ni mogel več odlašati z operativnim posegom in sledilo je dolgotrajno okrevanje. Sedaj že opravlja posamezne treninge, in to dvakrat na dan po posebnem programu. V klubu upajo, da se bo moštvu priključil vsaj do začetka marca. Ob koncu leta pa so se sporazumno razšli z Matjažem Brumnom. Boje za točke bodo Velenjča-ni začeli že čez dobrih štirinajst dni, ko bodo v 13. krogu regionalne lige Seha gostili hrvaški Nexe. Po dvanajstih krogih in s sedemnajstimi točkami so v tej ligi peti, aktualni hrvaški podpr-vak pa s sedmimi osmi. V vodstvu je v prejšnji sezoni najboljše moštvo na stari celini makedonski Vardar. V dosedanjih enajstih odigranih tekmah ni izgubil nobene točke, ima jih 33. Drugi so s tekmo več in 26 točkami slovenski prvaki Celjani, tretji pa (s 25 točkami) aktualni prvaki Hrvaške PDP Zagreb. Na četrtem mestu, ki prinaša igranje v sklepnem delu, je po enajstih odigranih tekmah in s 17 točkami Brest Meškov. Pri njem bodo Velenjča-ni gostovali v predzadnjem 17. krogu. Morda bo prav ta dvoboj odločal, kdo od njiju se bo uvrstil v na sklepni turnir. Skratka, Velenjčani lahko še vedno upajo, da bo to uspelo njim. »Ambicije ostajajo,« je po uvodnem treningu povedal pomočnik kapetana Alem Toskic ter 18. januarja 2018 nadaljeval: »Vse bomo naredili, da bomo dobro pripravljeni na nadaljevanje, saj želimo osvojiti državno prvenstvo, skušati priti do konca v pokalu. Želimo znova zaigrati v ligi prvakov, kjer si nabiramo, zlasti mlajši igralci, izkušnje. Enako velja za regionalno ligo, v kateri bomo skušali ujeti sklepni del. Od začetka sezone pa je vsekakor v ospredju osvojitev državnega naslova. Želimo oba.« Jesen je bila za ekipo zelo naporna, ker so pač nastopali na štirih tekmovanjih. Proti koncu je bila opazna že kar precejšnja utrujenost. Izkušeni krožni igralec, ki bo prihodnji mesec dopolnil 35 let, o tem: »Ja, bilo je naporno, toda pridobivamo nove izkušnje, ki gotovo veliko pomenijo mlajšim igralcem. Verjamem, da se bo to potrdilo spomladi. Časa, da se čim bolje pripravimo na končnico državnega prvenstva, bo dovolj. Zavedamo pa se, da ga bodo imeli tudi prvaki. A odločeni smo, da kočno prekinemo dolgoletni neugodni rezultatski niz z njimi. Upam, da nam bo uspelo.« Ob našem pogovoru v Rdeči dvorani je Toskic vsem našim re-prezentantom zaželel čim boljše igre. Navija pa za: »Pa za Slovenijo!« je odločno dejal. ■ S. Vovk Z jesenjo nadvse zadovoljni Na začetku tega tedna je bilo konec zimskega premora tudi za nogometaše velenjskega Rudarja - Že danes prva preizkušnja - V nedeljo v Velenju z Ilirijo Izborile so si pot v Evropo Slovenska ženska kadetska reprezentanca U17 se je v češkem Olo-moucu od 5. do 8. januarja potegovala za uvrstitev na EP v odbojki, ki bo aprila v Bolgariji. Z zmagami nad Španijo, Islandijo in Češko so si zagotovile 1. mesto v skupini in tako zasluženo potujejo na EP. Barve reprezentance uspešno branijo tudi tri igralke, vzgojene v Ženskem odbojkarskem klubu Kajuh Šoštanju. Z leve proti desni Ana Žigon, Ela Medved in Neli Goršek. a Andrej Goršek Upokojenci tekmovali v pikadu V ponedeljek so se na spomladanski del začeli pripravljati nogometaši Rudarja, ki so lanski del tekmovanja končali na četrtem mestu. Tako visoka uvrstitev je gotovo marsikoga presenetila. Morda pa najmanj trenerja Marijana Pušnika, saj tako kot drugi poudarja, da je treba vedno imeti visoke cilje. »Najprej: vesel sem, da spet začenjajo. Mislim, da smo se dobro spočili in kar vsi težko čakali, da se spet vidimo in začnemo. Resda so nas pričakale zimske razmere. No, saj smo še globoko v zimi, vendar so se klubski delavci zelo potrudili in spravili sneg s pomožnega igrišča z umetno travo, na kateri bomo vadili. Se pač moramo sprijazniti, da bodo začetni del priprav 'odrejale' zimske razmere,« se je razgo-voril po prvem srečanju z igralci v tem letu. Ozrl se je seveda tudi na jesen: »Z doseženim sem in moram biti zadovoljen. Igralci si za prikazano resnično zaslužijo dobre ocene. Vso jesen so se zelo trudili, pa čeprav razmere niso bile najboljše. Zaostajali smo s plačili. Vendar se to ni poznalo na njihovi igri. Dostojno so zastopali barve kluba, dali na vsaki tekmi vse od sebe. Seveda pa so bili tudi spodrsljaji, za katere smo morali ugotavljati, da pač nismo imeli svojega dne. Takšna je bila zadnja jesenska tekma s Triglavom (1 : 2). V nadaljevanju bo najbolj pomembno, da fantje nadaljujejo jesensko zavzeto delo, o čemer ne dvomim. Upamo, da bo kdo spet toliko kakovostno na- predoval, da bo postal zanimiv za katerega od bogatejših klubov. S prodajo bi seveda spet izboljšali svoj proračun. Igrati v bogatejšem klubu pa je seveda želja mnogih nogometašev, ne le naših. Ob tekmovalnih ciljih si želimo stabilizirati delovanje kluba na vseh ravneh.« Torej zaostanek s plačili ni vplival na vašo igro? »Še enkrat moram pohvaliti profesionalnost igralcev. Marsikdaj njim in sploh vsem nam ni bilo lahko. Ampak uprava se je res trudila in na koncu zagotovila denar, tako da nismo v velikem zaostanku. Fantje pa so igrali dobro, pošteno, borbeno.« Letošnji del tekmovanja bodo nadaljevali v nekoliko spreme- njeni podobi. John Mary Uzue- gbunam Honi je iz Velenja odšel na Kitajsko. Igral bo za enega tamkajšnjih drugoligašev. Mary je trenutno z devetimi goli na 3. mestu na lestvici najboljših strelcev. Miljan Škrbic jih je za Krško dal enajst, Matej Pod- platnik (Triglav) pa je bil za zadetek učinkovitejši od zdaj že nekdanjega 'rudarja'. Z njegovo prodajo bodo gotovo precej lažje preživeli sezono, kot bi jo sicer. V njihovem dresu tudi ne bo več Edina Junuzovica (31), ki pa v prvem delu ni veliko igral (9) in Daria Vizingerja (odšel v Celje). Illya Markovskyy (20) se je vrnil v Ukrajino. Vizingerja (19), ki je bil posojen iz hrvaške Rijeke, so želeli zadržati. »Ven- dar se je odločil, kot se je. Markovskyy pa je izrazil željo, da bi spet igral v domovini, kjer pričakuje, da bo več igral,« je pojasnil trener. Z vsemi tremi so se razšli sporazumno. Po trenerjevih besedah bodo odhod teh igralcev napadalcev nadomestili s tremi, štirimi novimi, ki so že na preizkušnji. Čeprav bodo v drugem delu dokaj oslabljeni, bodo skušali zadržati sedanjo uvrstitev. »Cilji so vedno športni, to je biti čim višje na lestvici. Ni pa to imperativ (nujnost), zahteva vodstva kluba. Vsekakor pa želimo sezono končati na tretjem mestu. Če se bo to zgodilo, bo ogromen uspeh. Ob ugodnem razpletu za nas v pokalu bi morda spet lahko zaigrali v enem od evropskih tekmovanj. To bo naš cilj, ne bo pa nobenih stresov, če ne bomo uspeli. Rudarji bodo štirinajst dni vadili doma. Nato bodo za teden dni šli v Umag in se spet vrnili v Velenje. V pripravljalnem obdobju bodo predvidoma odigrali enajst tekem, vse so že dogovorjene. Že danes bodo v Celovcu gostje avstrijskega prvoligaškega kluba Wolfsberg. V nedeljo (ob 14.00) pa bodo na svojem igrišču z umetno travo gostili dru-goligaško Ilirijo (13. po prvem delu v 2. ligi). Zadnjo preizkušnjo pred prvim dvobojem drugega dela z Ankaranom bodo imeli s ptujsko Dravo, ki v drugi ligi prezimuje na drugem mestu. a Stane Vovk Sredi minulega tedna je potekal dvoboj v pikadu med Pododboroma Konovo in Podkraj pri Velenju. Člani Društva upokojencev Velenje radi tekmujejo in dosegajo tudi lepe rezultate. Tokrat so se v pikadu merili v prostoru toplotne podpostaje v Podkraju. Ekipno prvo mesto je pripadlo tako v moški kot ženski konku- renci domačinom. Med moškimi je zmagal Konovčan Darko Mi-klavžina, drugo in tretje mesto je pripadlo domačinoma Mirku Meža in Dragu Javorniku. Med ženskami je zmaga prav tako odšla na Konovo, zmagala je Sonja Šimek. Druga je bila domačinka Zinka Razbornik in tretja Karla Lipnikar s Konovega. a Hinko Jerčič Bosta glavni trener Marijan Pušnik in trener vratarjev Milko Verboten (na sliki) skupaj s pomočniki Almirjem Sulejmanovičem, Žigom Kljajičem, Nacetom Janežičem in drugimi tudi na koncu tako zadovoljna? 107.8 MHi,Radi0 Velenje Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 17 18. januarja 2018 ""^Jis ŠPORT 13 Alpski pokal Ožbej Jelen med dvajseterico Mladi upi v nordijski kombinaciji so se v nemškem Schonachu v preteklih dneh merili na tekmah alpskega pokala. Najbolj se je med našimi izkazal Ožbej Jelen, ki je dvakrat osvojil točke. Na sobotni preizkušnji je bil najboljši Gašper Brecl na 22. mestu, potem ko je bil po skokih 27., Ožbej Jelen je končal na 26. mestu, po skokih je bil tri mesta višje. Tekma je bila precej vetrovna, a so sobotno in nedeljsko tekmo uspešno spravili pod streho. Na nedeljski 5 kilometrov dolgi sprinterski preizkušnji je bil najboljši Ožbej Jelen na 17. mestu, potem ko je imel 15. čas teka. Brecl je osvojil 35. mesto, Rok Jelen je bil 41. Breclova nepremagljiva, Ostercu 2. in 4. mesto Nemški Hinterzarten je minuli vikend namesto predvidenega Oberwiesenthala gostil tekme alpskega pokala v smučarskih skokih. Najbolj se je od številne slovenske ekipe izkazal član SSK Velenje Aljaž Osterc, ki je osvojil drugo in četrto mesto. Med dekleti je bila nepremagljiva Ve-lenjčanka Jerneja Brecl, ki je na zmagovalne stopničke stopila kar dvakrat. a Saša S. Nordijska kombinacija Vrhovnik lovil točke Drugo posamično preizkušnjo svetovnega pokala nordijskih kombinatorcev v italijanskem Val di Fiemmeju je Vid Vrhovnik končal tik za dobitniki točk na 32. mestu. Vid Vrhov-nik je s skakalnim delom preizkušnje tokrat opravil dobro tudi na tekmi, ko je pristal pri 111,5 metrih, s 108,9 točkami pa je zasedal 21. mesto. Vrhovnik je za vodilnim Norvežanom Jarlom Magnusom Riiberjem, ki je pristal pri 131 metrih in imel kar 47 sekund naskoka pred konkurenco, zaostajal 2:09 minuti. Na polovici 10-kilometrske proge je Vrhovnik še tekel izredno dobro in za vodilnim Riiberjem, zao- stajal le še 1:35 minute. Žal je v ostrem tempu zadnjega kroga izgubil preveč časa in je padel na 32. mesto z zaostankom 2:09 za zmagovalcem in za točkami zaostal za 15 sekund. Teden prej je Vrhovnik tekmoval na tekmah celinskega pokala v nemškem Klingenthalu. V močni konkurenci je z izjemnim tekom, ko je imel osmi čas teka, s 14. mesta pritekel na končno peto. S tem je Vrhovnik postavil najboljšo uvrstitev na tekmah celinskega pokala v karieri, prej je bil najboljši 16. v norveškem H ydalsmouju. Na tekmi sta nastopila tudi Velenjčana Gašper Brecl in Ožbej Jelen, ki pa nista osvojila točk. Najmlajši kombinatorci se uspešno kalijo Na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji, ki je potekalo v Planici 13. januarja, so se naši trije najmlajši kombinatorci odrezali več kot odlično. V precej višji kategoriji (dečki do 12 let) so vsi po vrsti v smučarskem teku dokazali, da se z dobro tehniko in veliko motivacije lahko pridobi ogromno mest. Tako je Anže Brecl po 4. mestu v skokih napredoval na odlično 2. mesto. Mark Kreže je po 22. mestu v skokih napredoval na 11. mesto, Liam Magdič pa s 26. mesta po skokih na 18. mesto. Fantje so dokazali, da bodo v bližnji prihodnosti lahko res huda konkurenca. Velenjski petankarji si želijo svoja igrišča Sedaj trenirajo na zasebnem zemljišču - Rezultati iz leta v leto boljši - Vodstvo društva ostaja enako Velenje, 13. januarja - Člani Društva petanka Velenje so se na rednem letnem občnem zboru tokrat zbrali v prostorih KS Stara vas. Prišlo jih je veliko, pridružila pa sta se jim tudi podžupana MO Velenje Peter Dermol in Srečko Korošec, pridružil pa se jim je tudi predsednik Zveze združenja petanke Slovenije Dušan Gorše. Poročila o delu v letu 2017 so prikazala, da je bilo društvo uspešno, saj so uresničili vse, kar so si zadali. Ponosni so, da so bili tudi odlični organizatorji, saj so v Velenju gostili kar dve mednarodni tekmi. Za letošnje leto so plan dela še razširili. »Zadali smo si, da bomo sodelovali na vseh tekmovanjih pod okriljem Zveze društev petanke Slovenije, kakor tudi prijateljskih tekmovanj v Sloveniji, Avstriji in sosednji Hrvaški. Naš največji cilj pa je pridobiti čim večje število mladih članov. Lahko se pohvalimo, da že sodelujemo z OŠ Livada, pogovori z OŠ Gorica pa potekajo. Posebej pa smo veseli, da nam je zveza zaupala organizacijo 1. Tabora mladih pe- Na občnem zboru je vodstvo Društva petanka Velenje z velenjskima podžupanoma Petrom Dermolom in Srečkom Korošcem govorilo o možnostih, da jim občina pomaga do lastnih igrišč. tankarjev Slovenije, ki so se tri dni urili in že postali odlični pe-tankarji. Trenutno pa nas najbolj pesti še ena želja - igrišča. Žal nimamo svojih igrišč, smo pa zelo hvaležni lastniku igrišč pri bencinskem servisu na Celjski cesti, ki nam dovoli uporabljati to površino. Toda tudi tam nimamo dovolj igrišč za naše potrebe,« nam je povedal predsednik društva Aleksander Čanč, ki je bil na sobotnem občnem zboru ponovno izvoljen na to mesto, v upravnem odboru pa so zamenjali le dva člana. Prav o potrebi po igriščih za velenjske petankar-je so se pogovarjali tudi z obema podžupanoma. V upanju, da jih čim prej pridobijo tudi s pomočjo lokalne skupnosti. a bš ■ Kegljanje Do zmage jih je ločilo 5 kegljev S tekmami 10. kroga se je nadaljeval spomladanski del tekmovanja v vseh kegljaških ligah. Šoštanjčani so gostovali v Hrastniku in srečanje izgubili le za 5 kegljev. Začetek srečanja je pripadal domačinom, ki so hitro povedli z 2 : 0 in prednostjo 26 kegljev. Z malo sreče bi lahko bilo tudi obratno. V igri drugega para se je vse obrnilo v korist Šo-štanjčanov, ki so rezultat izenačili na 2 : 2 s prednostjo 12 kegljev. Ko so na steze stopili igralci tretjega para, pa se je pričela prava drama. Tekmovalci so se borili za vsak kegelj, se izmenjevali v vodstvu, o zmagovalcu srečanja pa je odločal zadnji lučaj domačega tekmovalca. Sreča je Šošta-njčanom obrnila hrbet in zmaga je ostala v domačih rokah. S tem porazom ostajajo na 9. mestu. Na srečo Šoštanjčanov so bile tokrat poražene tudi ekipe, ki so na lestvici za njimi. Popravni iz- pit bodo imeli že to soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili z zadnje uvrščeno ekipo Litije 2001, ki za Šoštanjčani zaostaja za 3 točke. Kegljanje, 2. liga - vzhod -10. krog Hrastnik : Šoštanj 5 : 3 (3238 : 3233) Šoštanj: Šehič - 528 (0), Pintarič - 245 - Fidej - 266 - 511 (0), Hasičič - 585 (1), Petrovič - 519 (1), Arnuš - 557 (0), Sečki - 533 (1). a Ta hip med ostalim: - Sončnice za ptice 5 kg 4,49 € - Krma pesni rezanci 9,99 € - Gnojilo KAN Kutina 25 kg že od 5,65 € - Gnojilo NPK 15-15-15 25 kg že od 9,25 € Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice Addiko gotovinski krediti Za hitro in enostavno izpolnitev vaših želja, brez stroškov odobritve. + paket bančnih storitev 6 mesecev brez stroškov vodenja! Ponudba velja do 28. 2. 2018. Poslovalnica Velenje, Šaleška cesta 19, 03 425 73 58 addiko.si Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah Košarica dobi! Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika »»^AS 18. januarja 2018 Kmalu usposobljenih 106 prvih posredovalcev Ko bodo vzpostavili sistem alarmiranja, jih bodo vključili v sistem prve pomoči obolelim na terenu - Projekt izvajajo strokovnjaki Zdravstvenega doma Velenje, financira ga MO Velenje Bojana Špegel Velenje, 12. januarja - Konec februarja ali na začetku marca bo v Velenju zaživel projekt »Prvi posredovalec«, saj naj bi bil do takrat vzpostavljen sistem alarmiranja. Gre za poskusni projekt, v katerem bodo strokovnjaki iz Zdravstvenega doma Velenje usposobili 106 gasilcev in gasilk iz 7 velenjskih prostovoljnih gasilskih društev za pomoč občanom na terenu. Izobraževanje, ki se je po posameznih gasilskih društvih začelo oktobra, namreč še poteka. Projekt so v petek predstavili na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v mestni hiši. Velenjski župan Bojan Kontič je poudaril, da se Velenje ponaša s številnimi nazivi, med drugim tudi z nazivom Srcu prijazna občina. Tudi zato so takoj podprli pobudo za vstop v projekt Prvi posredovalec, ki so jim ga predstavili zaposleni v velenjskem Zdravstvenem domu. »V Velenju nadaljujemo projekte, ki so dobri za ljudi. Z izvajanjem tega programa bomo našim občankam in občanom zagotovili še večjo varnost, saj je pri pomoči poškodovanim ali obolelim zelo pomemben čas, ko ti dobijo pomoč. Naši prvi posredovalci, ki živijo v posameznih krajevnih skupnostih, jim bodo lahko takoj nudili pomoč, saj so pogosto najbližje poškodovancem,« je poudaril. Iz mestnega proračuna je Mestna občina za ta projekt namenila 36 tisoč evrov, saj so kupili vso potrebno opremo za prve posredovalce, pa tudi 5 defibrilatorjev. Še dva je kupilo Ministrstvo za zdravje, zato bodo z njimi lahko opremili vseh 7 prostovoljnih gasilskih društev v MO Velenje. Vsi bodo jajo na naše tečaje pripravljeni, imajo že ogromno znanja, ki ga spravimo v nove okvire.« Poudaril je, da se reševalci že veselijo skupnih intervencij, saj imajo že veliko tovrstnih izkušenj, kot urgentni zdravnik pa si intervencij brez gasilcev sploh ne ga nismo opravljali samostojno, ampak pod nadzorom reševalcev. Tokrat bomo storili korak naprej; da bi prihranili čas, ki je pri pomoči poškodovancem zelo pomemben, bomo pomagali tudi samostojno, pri čemer bomo, če bo potrebno, preko komunikacij- i ■ t ■ * * II ■ M 1 Si t'«i V 1 K te~ ijtt V m (iMRE' ^Bm J i WH Autj V m JSmitešJli J . m Site Projekt so predstavili vsi, ki so vanj vpeti. Prvi posredovalci bodo obolelim lahko pomagali do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. nameščeni na zunanjih površinah gasilskih domov, da bodo dosegljivi 24 ur. Strokovni direktor ZD Velenje Andrej Lesjak je poudaril, da prvi posredovalci ne bodo nadomestilo za ekipe nujne medicinske pomoči, ampak njihova velika pomoč. »Veseli me, da je projekt prvih posredovalcev v Velenju stekel s tako hitrostjo. Lahko pohvalim vse sodelujoče v njem. Tečajniki iz vrst operativnih gasilcev priha- zna predstavljati. Na tečajih so jih izvajalci izobrazili za uporabo defibrilatorja, ustavljanje večjih krvavitev in odstranjevanje tujkov iz dihalnih poti. Poveljnik gasilskega poveljstva Boris Brino-všek je prav tako izrazil zadovoljstvo, da je projekt Prvi posredovalec tako lepo stekel. »Gasilci smo že doslej na terenu pomagali ljudem in živalim, a novo, dodatno znanje, je tudi za nas dobrodošlo. Sploh, ker doslej te- skih zvez povezani tudi z zdravnikom ali reševalci.« V MO Velenje je trenutno že okoli 40 defibrilatorjev. Največ so jih kupili v zadnjem obdobju. Napovedali so, da bodo marca izdali zloženko, v kateri bodo predstavili točke, kjer so nameščeni, v njej pa bodo predstavili tudi projekt Prvi posredovalec. V poštni nabiralnik jo bodo dobila vsa velenjska gospodinjstva. POLICIJSKA kronika Dva trka na isti cesti Velenje, 11. januarja - V četrtek je na cesti, ki iz vodi Velenja proti Arji vasi, neznani voznik trčil v vozilo voznice in peljal naprej, ne da bi voznici nudil podatke, ki jih potrebuje za uveljavitev škode pri zavarovalnici. Policisti za njim poizvedujejo. Malo za tem je na isti cesti prišlo do nesreče, ki se je končala z lažjimi telesnimi poškodbami povzročitelja, ki je vinjen trčil v voznika drugega vozila. Zaradi nevarne vožnje bo ovaden in se bo moral zagovarjati na sodišču. Zagorelo v kurilnici Žalec, 11. januarja - V Podvinu pri Polzeli je v četrtek zaradi kratkega stika na električni napeljavi zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Nastala je manjša gmotna škoda, tuja krivda je izključena. Ukradel posode za prevoz hrane Žalec, 11. januarja - V Studencah na območju Policijske postaje Žalec je bilo vlomljeno v vozilo za prevoz hrane. Storilec je ukradel več posod, s katerimi to prevažajo. Sam prijavil, da jo je zadel Velenje, 14. januarja - V nedeljo se je na Policijski postaji Velenje zglasil voznik osebnega avtomobila in povedal, da je na Koroški cesti trčil v peško. Ta je po trku vstala in odšla. Policisti so dogodek zabeležili. Ponarejen bankovec Velenje, 14. januarja - V nedeljo so v trgovini Spar pri štetju dnevnega izkupička odkrili ponarejen bankovec za 50 evrov. Vinjenim še dva dneva za pritožbo o pridržanju Ljubljana - Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko ureditev, po kateri je zoper sklep o policijskem pridržanju, ki se odredi vozniku motornega vozila zaradi vsebnosti psihoaktivnih snovi v organizmu, mogoče vložiti pritožbo le, dokler traja pridržanje. Ob tem je določilo tudi način izvršitve odločbe. Do drugačne zakonske ureditve je dovoljeno vložiti pritožbo še dva dni po odpravi pridržanja. Po mnenju vlade je sicer sodna kontrola zakonitosti pridržanja zagotovljena tudi v odškodninski pravdi za povrnitev škode zaradi neutemeljenega postopka. A ustavno sodišče opozarja, da zgolj z odškodninsko tožbo ne more učinkovito varovati svoje pravice do osebne svobode. ■ mkp Adil Huselja varnostno ogledalo Digitalizirano nasilje Le redka so gospodinjstva, v katerih ni televizije, kar velja tudi za računalnike in internetno povezavo. Televizija je s pomočjo radia bistveno izboljšala dostopnost do informacij in obveščenost ljudi, razvoj računalniško-informacijske tehnologije pa je domet televizije in radia bistveno povečal. S pomočjo televizije se lahko veliko naučimo. Toda vse bolj se mi dozdeva, da programska shema s poučnimi ali kulturnimi vsebinami izgublja boj proti lahkotnim, zabavnim in tekmovalnim oddajam. Precejšen delež televizijskih programov ni niti poučen, kaj šele moralen, a tega žal večina niti ne zaznava, kaj šele upošteva pri izbiri programov. Poleg zabavnih vsebin je na televiziji prisotno tudi veliko nasilja. Morda se boste ta hip vprašali, ali to navajam na osnovi znanstvenih raziskav, in vprašanje je zagotovo na mestu. Tako pri nas kot v svetu je bilo opravljenih kar nekaj raziskav, ki dokazujejo vse večjo podobnost - uniformnost televizijskih programov, ki se omejujejo na privlačne, zabavne in lahkotne vsebine na eni strani, na drugi strani pa vsebine s prizori spolnosti in nasilja. Kajti le tako lahko pritegnejo in obdržijo svoje gledalce, ki so poleg omenjenih vsebin deležni tudi številnih reklamnih oglasov. Ne glede, ob katerem delu dneva se lahko »sprehodite« z daljincem po televizijskih programih in boste lahko sami preverili moje navedbe. Pri tem trčimo na (večno) dilemo, ali prizori s televizijskih in računalniških zaslonov imajo vpliv na gledalca? Tudi na to temo so bile opravljene številne raziskave, ki niso mogle v celoti potrditi in dokazati povezanosti oziroma vpliva izpostavljenosti nasilju na televizijskih zaslonih na nasilje v realnem življenju. Ne glede na to pa si upam zatrditi, da izpostavljenost nasilnim in brutalnim scenam na televizijskih in računalniških zaslonih, sploh če je ta vsakodnevna in v daljšem obdobju, vpliva na miselnost in nasilnost človeka. Dokaz za to so televizijski oglasi. Številna podjetja namenjajo milijone, korporacije svetovnega formata pa milijarde evrov in dolarjev za oglaševanje. Zame je to kronski dokaz. Če reklame ne bi imele takšnega vpliva, verjemite, da podjetja ne bi zanje namenjala toliko denarja. Iz tega namreč izhaja, da izpostavljenost reklamam vpliva na našo odločitev, da začutimo po-trebopo nakupu in da v trgovini izberemo najbolj oglaševani in reklamirani izdelek. Če to velja za reklame in izdelke, to velja tudi za (naš) odnos do nasilja. Kot sem omenil, je zelo težko znanstveno dokazati vzroč-no-posledično zvezo med gledanjem nasilja na televizijskem zaslonu in izvrševanjem nasilnih dejanj v realnem življenju. Toda dejstvo je, da vsakodnevno in intenzivno gledanje nasilja vpliva na naš odnos, večjo toleranco in uporabo nasilja v vsakodnevnem življenju. Nemalokrat zaznavamo otopelost ljudi na nasilje, da ne vidijo ali ne prepoznavajo nasilja v svojem okolju ali ko ga sami izvajajo v svojih življenjskih oziroma socialnih krogih. Zaradi tega tudi režiserji nadaljevank in filmov vnašajo vse več inova-tivnih, eksplozivnih, krvavih in brutalnih scen, da bi zadržali gledalca in pritegnili njegovo pozornost. Tako se ustvarja popačena slika realnega življenja. Nasilje se vse bolj tolerira in hkrati tudi uporablja kot sestavni del komunikacije in življenja. Če k temu dodamo še vsebine računalniških igric in dejstvo, da so mladi bolj kot na televizijo navezani na internet in računalniške igre, kjer je nasilje ravno tako v ospredju, je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Vse bolj se govori o e-odvisnosti, ki je v marsikaterem primeru povezana z igranjem (nasilnih) računalniških igric. Te stvari niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled. Lani smo bili priča prvemu umoru, predvajanem po Facebooku pri nas. Kot da bi šlo za računalniško igrico, ki se je končala s sodnim epilogom na sodišču. Zatorej: bodite izbirčni pri gledanju televizije. Če imate otroke, pa le preverite, koliko časa preživijo v virtualnem svetu gusarjev, vojakov, kriminalcev ali zombijev. ■ ■ Iz POLICISTOVE beležke Nakupljeno dala v drug avto Velenje, 13. januarja - V soboto je policiste poklicala Ve-lenjčanka in povedala, da je po nakupu stvari pomotoma odložila v avto, ki je bil na Šaleški cesti parkiran zraven njenega. Policisti tistega, ki je v svojem avtomobilu naletel na suhe hruške, solato in mesne izdelke, po- zivajo, da jih pokliče, ker ni šlo za čudež. Z bratoma so se pogovorili Šoštanj, 13. januarja - V soboto so se policisti odpeljali v Šentvid pri Zavodnjah, kjer sta se sprla brata. Z njima so se pogovorili. Ukrepali pa bodo, ko bodo njune izjave pretehtali. Ujet pri tatvini Velenje, 13. januarja - V trgovini Lidl je varnostnik pri tatvini zalotil osebo, ki je skušala ukrasti prenosni zvočnik, vreden 13 evrov. Trgovina za tatiča zahteva kazenski pregon. Zasegli avto Velenje, 14. januarja - Policisti so v nedeljo zvečer na Partizanski cesti vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli vozilo. Spet malo posušenega Velenje, 14. januarja - V nedeljo so policisti Velenjčanu zasegli posušeno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Poslali so jo v analizo. Kepe so letele v hišo Velenje, 14. januarja - V nedeljo zvečer so šli policisti na Cesto bratov Mravljakov, kjer je nekdo v hišo metal kepe. Policisti kakšnih posebnosti niso ugotovili. Začenjajo se občni zbori gasilskih društev Šaleška dolina, 27. januarja - Ob koncu prihodnjega tedna se bodo začeli redni letni občni zbori prostovoljnih gasilskih društev. Prvi ga bodo 27. januarja pripravili v PGD Gaberke in PGD Paška vas. 3. februarja bodo delo v preteklem letu in načrte za letos pregledali na občnih zborih v PGD Šentilj, Škale, Šmartno ob Paki in Topolšici. Gasilci iz PGD Lokovica bodo občni zbor pripravili 10. februarja. Ta dan bo občni zbor tudi v največjem prostovoljnem gasilskem društvu PGD Velenje. 17. februarja bodo delo pregledali še v PGD Pesje, Premogovnik in Bevče, 24. februarja pa v PGD Šalek in Šoštanj-mesto. Zadnji bodo občni zbor pripravili v PGD Vinska Gora 3. marca. Skupščina Gasilske zveze Šaleške doline pa bo 22. marca. a bš Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 19 18. januarja 2018 «»SÜAS UTRIP 19 §EI Slikarska dela na temo kiča v slikarstvu je ustvarilo 9 članov društva Šaleških likovnikov. Na ogled so v vili Bianca. Velenje, 12. januarja - V petek je Društvo šaleških likovnikov v vili Bianca pripravilo razstavo Uporaba elementov kiča v slikarstvu, prvo v novem letu. Na ogled so likovna dela devetih udeležencev slikarske delavnice, ki jo je vodila akademska slikarka Uršula Skornšek. Raz-stavljalci so se v času ustvarjanja likovnih del vseskozi spraševali, kaj dejansko kič je, ker je danes to beseda, ki jo uporabljamo vse prepogosto, ne da bi vedeli, kaj nosi v sebi. Ob pomoči mentorice so nastala dobra »kič« dela, ki nazorno kažejo njegovo moč v nenehni prilagodljivosti in spremenljivosti. a bš HOROSKOP Planike navdušile s prvim letnim koncertom Vrata so se zaprla in luči v veliki dvorani večnamenskega doma REKS so se ugasnile. V soju čajnih svečk so tiho in skrivnostno na oder prišla dekleta Ženskega pevskega zbora Planike. Že po uvodnih verzih pesmi iz filma Nune pojejo so pevke (z rutami na glavah, kot jih imajo nune) dokazale, da bo ta nedeljski večer prežet z odličnim zborovskim petjem. ŽPZ Planike z zborovodkinjo Špelo Obšteter so se tokrat prvič predstavile z letnim koncertom, za katerega so se pripravljale več mesecev. Več kot pol leta vaj, trdega dela, učenja zahtevnih skladb, usklajevanja in odrekanja prostega časa je bilo potrebnega, da je bila v nedeljo, 14. Pečovnik. Pod aranžma številnih skladb, ki smo jih lahko slišali, se je podpisal domačim Janez Rednak, s katerim zbor uspešno sodeluje. V goste so dekleta povabile moški oktet Zarja Šoštanj, program pa sta povezovala Špela Sovič in Marko Potočnik. Zborovsko petje ima v Ravnah pri Šoštanju prav posebno mesto. Pred več leti je namreč nastala ideja, da bi se tudi dekleta povezala v pevski zbor. V stari šoli je potekala avdicija in tako so se pred sedmimi leti suvereno postavile ob bok Moškemu pevskemu zboru, si nadele ime Planike in ob dnevu državnosti pri Jazbeški lipi prvič zapele. V vseh teh letih delovanja so se razvijali njihovi glasovi, večal se je glasbe- januarja, vsaka nota pravilno odpeta. Dekleta so se predstavila s slovenskimi, angleškimi in hrvaškimi pesmimi. Da obvladajo večglasje kot tudi solaže, so dokazale z desetimi pesmimi, ki so jih skrbno izbrale za ta večer. Pri uvodni skladbi sta jih spremljala Gašper Obšteter na bobnih in Mitja Skornšek na klaviaturah, pri treh pesmih pa jih je na kitari spremljala njihova pevka Polona ni repertoar, preizkušale so se v novih in vse zahtevnejših pesmih, nastopile na številnih odrih doma in v okolici ter popestrile številne dogodke in prireditve. Tokrat so se z raznolikim in zahtevnim programom predstavile domačemu občinstvu in ga navdušile. a Nastja Stropnik Naveršnik Za kulturo letos skoraj 94 tisočakov Velenje, 11. januar - Mestna občina Velenje je na svoji spletni strani objavila javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo sofinancirala letos. Razpis bo odprt do 12. februarja 2018, zanj pa bo občina namenila skoraj 94 tisoč evrov. Največ bodo namenili za kul- turne programe in kulturne projekte - obe področji bosta dobili po 35 tisoč evrov. Za založništvo bodo namenili 15 tisoč evrov, za delovanje zveze kulturnih društev Šaleške doline 4850 evrov in tisoč evrov za projekte medkulturnega dialoga. a bš Mozirski rokerji tokrat dobrodelni Mozirski rokerji Up N' downs po za glasbenike navadno napornem decembru ne počivajo. Vsestransko nadarjena šesterica intenzivno pripravlja album Vse, kar sem pozabil II, ki bo izšel kot drugi del trilogije Vse, kar sem pozabil. Album bo prinesel predvidoma 14 skladb, ki odsevajo tako osebno kot tudi skupno rast benda. Poleg tega jih v naslednjem mesecu čaka tudi snemanje videospota (morda celo dveh), za kar pa fantje in dekle obljubljajo zgovorno glas- bo, hude ritme in privlačen scenarij. Vrhunec meseca januarja se bo vsekakor zgodil zadnjo januarsko soboto, 27. 1., ob 21. uri, ko bodo Up N' downsi v sodelovanju s skupino Svinjske tačke iz Ankarana izvedli dobrodelni koncert. Oder jim bo zopet prijazno odstopil zdaj že domači Franky's Pub v Nazarjah, izkupiček koncerta pa bo v celoti podarjen mami samohranilki, ki se v zanjo in za njena otroka že tako neizprosni situaciji spopada še s hudo boleznijo. a ^■OSOBI, >SEl Organiziraj Ste brezposelni in imate dovolj tega, da se vsi obnašajo do vas, kot da ste leni in brez znanja? Vas jezi čakanje na Zavodu za zaposlovanje in začasne, negotove zaposlitve, ki so na voljo? Pridružite se Sindikatu Mladi plus, ki v Velenju organizira Potujočo šolo sindikalizma, zanimiva in zelo uporabna brezplačna izobraževanja in delavnice: vse o sindikalizmu, delavskih pravicah, aktivnem državljanstvu, zaposlovanju in še marsikaj drugega. Za motivirane in radovedne mlade do 29. leta. TERMIN LOKACIJA 23. 1.-6.2.2018 KAŽIPOTJHLADIPLU&SI FB: MLAD1PLUS Mladinski centerVelenje Efenkova 61 A, Velenje Oven od 21. 3. do 20. 4. Čeprav tega niste hoteli, vam je uspelo resnično narediti pravo zmedo iz svojega vsakdanjika. Če si človek postavi visoke cilje, drugače tudi biti ne more. Rekli ste si, da ni več časa za skromnost, sedaj pa se morate tega tudi držati. Če vam ne uspe, vam preostane le, da se za nekaj časa umaknete in potuhnete. Kaj ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. Mnogi niti opazili ne bodo, da ste stopili nazaj. Občutek, da ste ga polomili, pa bo kratkotrajen. Bolj pogosto preverjajte stanje na bančnem računu. Zadnje čase pretiravate tudi pri nakupih. Sobota bo po vašem okusu. Bik od 21.4. do 21.5. Na delovnem mestu vas čaka neprijetna sprememba. Precej stvari se bo zelo spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali. Poslušajte svoj notranji glas in potek dogodkov spremljajte predvsem od daleč. Nikar jih ne komentirajte, da vaši komentarji ne pridejo do napačnih ušes. Na čustvenem področju bo vse tako, kot sami želite. Še naprej boste sami. Odločitev, da tako tudi ostane, je očitno trdna, sploh, ker ste se odločili, da ne boste več rinili z glavo skozi zid. Zadovoljni pa boste z zdravjem, saj se boste počutili vsak dan bolje. Tudi virusi vam ne bodo mogli nagajati. Preganjali jih boste z redno vadbo in pozitivnim odnosom do življenja. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Včasih znate z jezikom zelo prizadeti, drugič s svojim molkom izpadete zelo vzvišeni. Nič od tega ni dobro, a ne znate drugače. Tokrat vas bo razočaral znanec, ki je na vas naredil odličen prvi vtis. Kako močno ste se ušteli, sedaj že veste. Poskrbite, da vam ne bo več mogel do živega, saj gre očitno za vašega tekmeca, ki ne izbira sredstev. Kljub zapletom bo pomemben projekt, ki ga boste končali najkasneje v torek, uspešen. Ne le za vas, pohvalili vas bodo tudi tisti, ki nekaj štejejo. To vam bo pomenilo veliko več kot denar, ki bo sledil. Več vitaminov in zdrave hrane vam ne bi škodilo. Sicer pa to že veste, le držite se ne. Bodite bolj vztrajni. Rak od 22.6. do 22.7. Za vas se začenja novo obdobje. Ne le, da boste bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. Odločitev, da pretrgate vez s preteklostjo, se bo začela obrestovati. Jezilo vas bo le, ker partner ne bo spoštoval vaše odločitve. Zanj je to, kar počnete, prevelika sprememba. Poleg tega še vedno ne verjame, da mislite resno. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. Zato mu poskušajte še enkrat pojasniti, zakaj ste se odločili tako korenito spremeniti svoje življenje. Molk in kuhanje zamere sta najslabše, kar lahko naredite. Večji nakup odložite vsaj za nekaj tednov. Lev od 23.7. do 22.8. Zgodilo se bo, kar ste lahko le sanjali. Sprva sploh ne boste dojeli, da vam je res uspelo. Dogodek bo tako poseben, da vas bo vrgel iz tira. A se boste hitro ulovili. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Partner bo tokrat le tiho opazoval, kaj se dogaja z vami. Predobro vas pozna, da bi vam želel soliti pamet, že po izrazu na njegovem obrazu pa boste vedeli, da ni najbolj zadovoljen. Pri delu bodite bolj natančni, saj se drobne napake ponavljajo. To pa se pozna tudi pri denarju. Decembra ste pretiravali, zato boste še nekaj tednov morali denarnico držati bolj zaprto kot odprto. Devica od 23.8. do 22.9. Polni boste tudi želja, ki so čisto vsakdanje, a trenutno za vas nedosegljive. Vseeno boste vsak dan bolj upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili v vašo korist. Še prej vas čaka spoznanje, da vam ljudje, ki ste jih imeli za prijatelje, niso več zvesti. Vidijo le sebe in svoje koristi, zato vam tokrat nihče ne bo pomagal. Čeprav bo sprva težko, boste na koncu še bolj zadovoljni, saj vas bo grel občutek, da ste vsem dokazali, da zmorete tudi sami. Prihodnji teden vas čaka srečanje z osebo, ki je ne poznate dobro. Strah čim prej potlačite. Bodite iskreni, takšni, kot ste, pa se bo vse dobro izteklo. Ne le za sedanjost, tudi za vašo prihodnost. Tehtnica od 23.9. do 22.10. V preteklih dneh ste si uspeli nabrati novih moči, kar se vam bo poznalo že od daleč. Kljub dobremu videzu in nasmejanemu obrazu pa vse še ne bo tako, kot si želite. A tega ne boste razglašali na glas. O zadevi spregovorite šele, ko boste prepričani, da se lahko vaš projekt uresniči. Škodoželjnih ljudi je namreč zelo veliko in prav je, da se zavedate, da vam resnično znajo tudi škoditi. Sploh, ker ste poslovno v zelo občutljivem obdobju, od katerega je odvisna tudi prihodnost. Nasvete iščite le pri tistih, ki so zaupanja vredni. Preden kar koli podpišete, dvakrat premislite. Predvsem pa poskrbite, da boste delovne obveznosti porazdelili. Če boste hoteli vse narediti sami, bo energija hitro pošla. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Zadnje čase ste, hote ali nehote, preveč brodili po preteklosti, predvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli. Opravičil, zakaj se je zgodilo kot se je, boste imeli vsak dan več. Obenem pa vas bo začela glodati slaba vest, saj veste, da se zadnje čase preveč posvečate osebi, ki vam pomeni resveliko. S tem vam ostane premalo časa za stvari, ki bi jih morali nujno postoriti še pred iztekom januarja. Poleg tega še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Zato poskrbite, da to ne bo trajalo. Načrti za prihodnost ne bodo obrodili želenih sadov, če ne boste bolj realni. Bežanje v sanjski svet vas tokrat ne bo rešilo težav. Treba se bo odločiti, pa naj bo še tako težko. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Dobili boste občutek, da vas domači za pomemben in nepriljubljen življenjski korak obtožujejo, da ste z njim prehitevali. In res ste, kar se bo izkazalo že v naslednjih dneh. Tokrat hitrost ni bila dobra odločitev, zato boste morali požreti tudi kakšno grenko izkušnjo, kije sicer ne bi bilo treba. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč, saj ste s svojim dejanjem prizadeli tudi partnerja. Še nekaj časa vam ne bo zaupal, zato bo vajin odnos zelo diplomatski. Če si tega ne želite več, položite vse karte na mizo. Povejte mu tudi tisto, kar ste hoteli zamolčati. Tako bo vedel, da mu zaupate. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Partner se že nekaj tednov sprašuje, kaj se dogaja z vami, na glas pa vas bo pred dejstva postavil že v teh dneh. Vidite ga, da želi stvari razjasniti, a ne ve, kako se zadeve lotiti. Tudi zato boste precej napeti, spanec pa še nekaj dni ne bo miren. Ne boste si želeli priznati, da ste tokrat vi tisti, ki ste delali napake. Sploh, ker nanje gledate kot na oseben poraz. Zavedajte se, da ste vredni zaupanja in ljubezni, saj izgubljate vero v oboje. Včasih dvomite o čustvih vseh okoli vas, kar zagotovo ne vpliva dobro na vašo samopodobo. In to čutijo tudi vaši najbližji. Dobra novica bo povezana z vašim zdravjem. Skrbi bodo preteklost, rahle bolečine pa še ne. Vodnar od 21.1. do 19.2. Kar ste pričakovali, se bo uresničilo. Zasuti boste z delom, ki vas bo po svoje celo reševalo pred morečimi mislimi na prihodnost. Odganjali jih boste z bežanjem v svoj svet. Ne zavedate se še, da vaše težave niso tako velike, da jih ne bi razrešil že iskren pogovor. Veste, da ne bo lahek. Veste pa tudi, da je vse bolj nujen. Samo od sebe se nič ne razreši, kar se pomete pod preprogo, pa slej kot prej pogleda izpod nje. Denar? Pazljivo z njim. Prehitro vam polzi skozi prste. Sploh, kerje vaša poslovna prihodnost postala precej negotova, zato je nujno, da se ne lotite prihrankov. Zna se zgoditi, da jih boste že kmalu nujno potrebovali. Pa ne za razvajanje, ampak za preživetje. A . X Naložbo «afinondrota R»publika SIOY»niio in Evropsko unija 'a. Evrep»k»ga »eioln»9a »Hodo. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Vaš mir je bil porušen že pred dnevi. Čeprav ste si prej zatiskali oči pred resnico, si jih sedaj ne boste več mogli. Počasi vam bo zmanjkovalo moči, da bi le zamahnili z roko in rekli, da bo še vse dobro. Ker tokrat veste, da ne bo tako. Zato se boste morali postaviti zase. In kdaj reči tudi ne. Zaradi spleta dogodkov bo zaostanek pri vašem delu vsak dan večji. Dnevi bodo preprosto prekratki, da bi zmogli vse, kar od vas pričakujejo. Za pomoč ne boste mogli prositi, saj projekt ni takšne narave. Tokrat boste res povsem odvisni od sebe in svojega znanja. Ni prvič, pa tudi zadnjič ne. Zato pa imate toliko bolj trdo kožo, težav pa se bojite manj kot ste se jih v preteklosti. Le pogumno naprej! r Četrtek, 18. januarja Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 18. januarja 2018 Petek, 19. januarja Sobota, 20. januarja Nedelja, 21. januarja Ponedeljek, 22. januarja Torek, 23. januarja Sreda, 24. januarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.50 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sam svoj, Jože Babič 1. del, dok. film 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Tedenski izbor 15.50 Prava ideja: podjetje Viar 16.25 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Umetnost Francije, dok. ser. 00.20 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Niko, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Mulčki, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Mozirski gaj 08.40 Mestne promenade: Izola, dok. ser. 09.20 Koda, izob. odd. 10.15 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar 11.05 Dobro jutro 13.25 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), pren. iz Antholza 15.45 Svetovno prvenstvo v poletih: kvalifikacije, pren. iz Oberstdorfa 18.05 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), pren. iz Zagreba 20.00 Zimske olimpijske igre, dok. film 20.50 Avtomobilnost 21.25 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - ženske, kratki program in športni pari, prosti program, posn. iz Moskve 23.00 Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet 23.35 Glasbeni spoti 00.40 Svetovno prvenstvo v poletih: kvalifikacije, posn. iz Oberstdorfa 02.30 Info-kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma 16.30 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Noč Modrijanov 2016 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.00 Ceremonija, fran.-nem. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Niko, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Vse najboljše za rojstni dan, ris. 07.55 Mulčki, ris. 08.00 Bine: Velikani 08.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), pren. iz Zaa 10.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), pren. iz Cortine d'Ampezzo 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), pren. iz Kitzbuhla 12.45 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - plesni pari, kratki ples, pren. iz Moskve 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), pren. iz Antholza 15.45 Svetovno prvenstvo v poletih, pren. iz Oberstdorfa 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Mulčki, ris. 19.05 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Šmarje-Sap, kviz 19.50 Infodrom, tednik za mlade 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo, pren. iz Varaždina 22.00 Zvezdana 22.45 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - plesni pari, kratki ples in moški, prosti program, posn. iz Moskve 00.15 Glasbeni spoti 01.25 Svetovno prvenstvo v poletih, posn. iz Oberstdorfa 03.10 Info-kanal, glasbeni spoti pop pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 Pixi in čarobni zid, ris. 7.15 Kaja, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Winx klub, ris. 8.00 Beyblade, ris. 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 13. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 10. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 60. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 95. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 84. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 12. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 11. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 61. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 96. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 85. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 17. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 18. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 3. sez., 8. del 23.30 Jordskott, 2. sez., 2. del 0.40 Policijska družina, 5. sez., 16. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 Pixi in čarobni zid, risanka 7.15 Kaja, risanka 7.25 Grozni Gašper, risanka 7.40 Winx klub, risanka 8.00 Beyblade, risanka 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 14. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 11. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 61. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 96. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 85. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 13. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 12. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 62. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 97. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 86. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Blondinka s Harvarda 2, ameriški film 21.45 24URzvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Nora Roberts: Padli angeli, ameriški film 0.15 Začinjeno z ljubeznijo, angleški film 2.05 24UR zvečer, ponovitev 2.40 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto? 11.05 Popcorn 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2537 VTV magazin 17.15 Kultura, Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, ponovitev 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2538. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Pireneji 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz glasbenega arhiva VTV 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Mala čarovnica Lili 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Marcelino Kruh in vino, ris. 07.50 Studio kriškraš 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Frana Roša Celje, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.15 V svojem ritmu: Latino glasba, dok. ser. 10.45 Od blizu 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mame, slov. nan. 15.00 Ambienti 15.30 Profil 16.00 Cesarjev kuhar, jap. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj 17.50 Poskusiva znova, brit. nad. 18.10 Sladko življenje z Rachel Allen 18.40 Ozare 18.45 Miriam, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Bob leta 2017, pren. iz SNG Maribor 21.30 Prevara, am. nad. 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Dekle, ki je dre gnezdo, kopr. film 01.25 Profil 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.10 Info-kanal 07.00 Ziv žav 07.00 Telebajski, lutk. nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Minka, ris. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Primer za prijatelje, ris. 07.45 Vrtni palček Primož, ris. 07.55 Gozdna druščina, ris. 08.10 Profesor Baltazar, ris. 08.15 Pujsek Bibi, ris. 08.25 Svet živali, ris. 08.35 Dinko pod krinko, ris. 08.40 Niko, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.50 Kalimero, ris. 09.05 Zmajči zmaj, ris. 09.15 In to je vse!, ris. 09.25 Tabaluga, ris. 09.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.00 Džamila in Aladin, ang. nan. 10.40 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Verski tisk 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Noč Modrijanov 2016 15.00 Mladost norost, ital. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.25 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.50 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Erdogan - izvoljeni sultan, fran. dok. odd. 00.05 Za lahko noč: Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (A. Corelli: Concerto grosso op. 6 št. 3 v c-molu) 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.40 Info-kanal 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.45 10 domačih 11.25 Vem!, kviz 12.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum: Evropska kinematografija med nacionalnim in globalnim 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Slovenski ljudski plesi 16.30 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Blues, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 YoungVillage Folk: Brat in sestra 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Umetnost igre: Hommage Jerneju Šugmanu 23.30 Glasbeni večer 23.30 Marij Kogoj: Bagatele za orkester (Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini) 23.45 Janez Matičič: Kantata Artemis; Theresa Plut, Zagrebški kvartet saksofonov, Simfonični orkester in Komorni zbor RTVS in Uroš Lajovic 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.40 Info-kanal 03.10 Info-kanal m___ „ TVSLOr TVSLOr TV SLO T ■ w 05.45 Duhovni utrip: Čitalnica svetega 06.30 Otroški kanal 05.55 10 domačih 06.40 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 07.00 Najboljše jutro 08.25 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 08.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Z), ekipno, pren. iz Zaa 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Z), pren. iz Cortine d'Ampezzo 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), pren. iz Kitzbühla 12.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski teki, sprint, pren. iz Planice 14.30 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, pren. z Rogle 15.45 Svetovno prvenstvo v poletih, pren. iz Oberstdorfa 18.00 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), posn. iz Antholza 18.40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Z), posn. iz Antholza 19.25 Smučanje prostega sloga -svetovni pokal: smučarski kros, pren. iz Nakiske 21.00 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - plesni pari in ženske, prosti program, posn. iz Moskve 23.00 Derren Brown: Ukane? 23.50 Glasbeni spoti 00.50 Svetovno prvenstvo v poletih, posn. iz Oberstdorfa 02.40 Info-kanal, glasbeni spoti pop 6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.30 7.55 8.20 8.45 9.10 9.35 9.50 10.05 10.20 11.25 12.20 13.10 14.00 15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25 0.20 2.15 24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Peter Pan, risanka Pod košem, risanka Sabrina, risanka Skrivnostni ranč, risanka Kraljevska akademija, risanka Amika, 1. sez., 13. del Amika, 1. sez., 14. del Amika, 1. sez., 15. del Ljubezen po domače Shark, 2. sez., 7. del Shark, 2. sez., 8. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 5. del Nora Roberts: Padli angeli, ameriški film Max, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Napad na Belo hišo, ameriški film Romanca ob jezeru, ameriški film Hitchcock, ameriški film Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2017 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (225) 18.20 Nanovo 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2539 VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Smeh, 1. del 21.35 Napovedujemo 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 05.45 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma 06.00 Slastna kuhinja: Palačinke z lososom 06.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 07.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), pren. iz Zaa 09.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski teki, 10 km (Ž), pren. iz Planice 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Kitzbuhla 11.40 Alpsko smučanje -.svetovni pokal: superveleslalom (Ž), pren. iz Cortine d'Ampezzo 12.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski teki, 15 km (M), pren. iz Planice 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Kitzbuhla 14.30 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, pren. z Rogle 15.50 Svetovno prvenstvo v poletih, pren. iz Oberstdorfa 18.00 Biatlon - svetovni pokal: start (M), posn. iz AnthoL 18.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), posn. iz Antholza 19.50 Žrebanje Lota 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo, pren. iz Varaždina 22.00 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - revija, posn. iz Moskve 00.00 Bob leta 2017, posn. iz SNG Maribor 01.30 Glasbeni spoti 02.45 Svetovno prvenstvo v poletih, posn. iz Oberstdorfa 04.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), posn. iz Cortine d'Ampezzo 05.25 Glasbeni spoti pop 24UR_, ponovitev OTO čira čara Tika taka, risanka Oddbods, risanka Grozni Gašper, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Peter Pan, risanka Pod košem, risanka Sabrina, risanka Skrivnostni ranč, risanka Kraljevska akademija, risanka Amika, 1. sez., 16. del Amika, 1. sez., 17. del Amika, 1. sez., 18. del Ljubezen po domače Shark, 2. sez., 9. del Shark, 2. sez., 10. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 6. del Ženska džungla, 2. sez., 10. del Blondinka s Harvarda 2, ameriški film Kuža za dva, ameriški film 24UR vreme 24UR 6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.30 7.40 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.50 10.05 10.20 10.35 11.40 12.35 13.30 14.25 15.20 17.15 18.55 18.58 20.00 21.40 0.00 1.45 Tvoji, moji, najini, ameriški film Na žaru - JožeTotrebuieš Igra za dva, ameriški film Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice(224), Letalo iz plastenke 09.55 Napovedujemo 10.00 2538 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2539vTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Zupan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 11.50 25 let Društva mrtvih pesnikov, posnetek koncerta 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi 21.15 Nap 21.20 POP CORN 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Zivalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Niko, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Mulčki, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Golo sadno drevje 08.25 Padec Gorice, dok. film 09.30 Derren Brown: Ukane 10.15 Dobro jutro 12.55 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.45 Bob leta 2017, posn. iz SNG Maribor 15.30 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Rokomet - evropsko prvenstvo, pren. iz Zagreba 20.00 Svetovni popotnik: New Delhi in Radžastan 20.55 Maigret, brit. nan. 22.30 Pogrešani dekleti, brit. nad. 23.35 Ustvarjeno v Belorusiji, ital. dok. odd. 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Rokomet - evropsko prvenstvo, posn. iz Zagreba 03.00 Info-kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Pixi in čarobni zid, risanka 7.15 Kaja, risanka 7.25 Grozni Gašper, risanka 7.40 Winx klub, risanka 8.00 Beyblade, risanka 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 15. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 12. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 62. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 97. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 86. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 14. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 13. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 63. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 98. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 87. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 19. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 20. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 3. sez., 9. del 23.30 Jordskott, 2. sez., 3. del 0.40 Policijska družina, 5. sez., 17. del 1.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2539. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 21.00 Regionalne novice 21.05 Koncert ans. Smeh, 1. del 22.15 Napovedujemo 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.00 Vem!, kviz 11.40 Obzorja duha: Verski tisk 12.35 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Firbcologi, odd. za otroke 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.30 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Piknik s torto, ris. 18.10 Niko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.55 Sam svoj; Jože Babič 2. del, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.00 Pričevalci: Angela Dodič, dok. odd. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Niko, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Mulčki, ris. 07.55 Vetrnica: Učenje kung fuja 08.00 Bukvožerček: Mala čarovnica Lili 08.05 Martina in ptičje strašilo: Trma 08.15 Vodja, kratki dok. film 08.50 Village Folk: Oscipek, dok. ser. 09.15 Alpe-Donava-Jadran 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren. s Kronplatza 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 12.05 Halo TV 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren. s Kronplatza 14.00 Dobrojutro 16.30 Halo TV 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Schladminga 18.50 Iz popotne torbe, odd. za otroke 19.10 Mulčki, ris. 19.25 Nagelj, jap. nad. 20.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Schladminga 21.45 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 22.45 Ljubezen je popoln zločin, kopr. film 00.35 Glasbeni spoti 01.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, posn. s Kronplatza 02.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posn. s Kronplatza 02.55 Info-kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Pixi in čarobni zid, risanka 7.15 Kaja, risanka 7.25 Grozni Gašper, risanka 7.40 Winx klub, risanka 8.00 Beyblade, risanka 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 16. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 13. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 63. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 98. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 87. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 15. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 14. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 64. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 99. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 88. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 21. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 22. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Gasilci v Chicagu, 3. sez., 10. del 0.30 Jordskott, 2. sez., 4. del 1.40 Policijska družina, 5. sez., 18. del 2.30 24UR zvečer, ponovitev 3.05 Zvoki noči © 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.00 Vem!, kviz 11.30 Slastna kuhinja: Kebab iz ovčetine 12.00 Umetnost igre: Hommage Jerneju Šugmanu 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.45 Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Frana Roša Celje, kviz 16.25 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Jaz, Daniel Blake, kopr. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.15 08.50 09.35 10.20 Otroški kanal Penelopa, ris. Zivalski čira čara, ris. Pujsek Bibi, ris. Kravica Katka, ris. Niko, ris. Gozdna druščina, ris. Mulčki, ris. Ribič Pepe Bine: Film Kanape, odd. TV Lendava 10 domačih Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 11.05 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.15 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Nagelj, jap. nad. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Srečanja - Pia in Pino Mlakar & Richard Strauss, dok. film 20.55 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.20 Film 23.40 Glasbeni spoti, info-kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Pixi in čarobni zid, risanka 7.15 Kaja, risanka 7.25 Grozni Gašper, risanka 7.40 Winx klub, risanka 8.00 Beyblade, risanka 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 17. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 14.del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 64. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 99. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 88. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 16. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 15. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 65. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 100. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 89. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 23. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 24. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 3. sez., 11. del 23.30 Jordskott, 2. sez., 5. del 0.40 Policijska družina, 5. sez., 19. del 1.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2540. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Himalaja, 1. del 20.50 Napovedujemo 20.55 Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte in Čobi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2540. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Zupan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (226) 18.20 Otroški program 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Popcorn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 21 18. januarja 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček GALERIJA VELENJE: Slikarski urok: Majda Kurnik 19201967 Do - Domoznanski oddelek / 73 -Kiparstvo. Umetna obrt Ob razstavi Slikarski urok Majde Kurnik je izšel tudi likovno bogato opremljen katalog. Kustosinja razstave, urednica kataloga in avtorica strokovnega besedila Milena Koren Božiček je brez dvoma največja poznavalka likovnega opusa in življe- jim uvidom v Jungove neizpolnjene erotične želje in navrgel, da je ta analiza lahko samo vzajemna. Mdr. lahko izvemo tudi, kako učinkovito je Freud z enim samim stavkom izgnal politične ideje iz psihoanalize, a se tedaj ni zavedal, da je njegov nečak Edward Bernays, pionir marketinga v ZDA, že s pridom izkoriščal skrite nezavedne želje potrošnikov. Grossove ideje so pustile izrazit pečat v slovitem romanu M F G linli (J I Li ( nja slovensko-srbske akademske slikarke Majde Kurnik, umetnice, ki je svojo mladost preživela v Šaleški dolini. Najprej slikovito predstavi slikarkine družinske korenine in pot v Srbijo, njena študijska leta in njeno življenje v skromni sobici na Zadarski 7 v neposredni bližini Kosaničevega venca 19 v Beogradu, kjer je imela atelje v hiši poleg ateljejev še drugih umetnikov. Sledita strokovni besedili o slikarkinem mestu v slikarskem svetu in njenem umetniškem razvoju. Pronicljivi uvidi Milen Koren Božiček osvetlijo najskrivnostnejše poti slikar-kine samobitne ustvarjalnosti in njenega markantnega značaja. MORELLA, JOSÉ: Kakor poti v megli: Burni dnevi Otta Grossa od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman Španski pesnik, pisatelj in prevajalec José Morella je napisal izvirno romaneskno biografijo genialnega avstrijskega psihoanalitika, boema, utopičnega misleca in anarhista Otta Grossa (1877-1920). Otto, sicer sin utemeljitelja forenzične znanosti Hansa Grossa, je bil brez dvoma eden največjih feministov vseh časov, saj je ženske osvobajal patriarhalnih spon, svoje metode zdravljenja pa je v začetku 20. stoletja izvajal tudi v sloviti komuni v švicarskem zdravilišču Monte Verita. Psihoanalitično prakso je spontano opravljal tudi v kavarnah, njegovo genialno pronicljivost pa je na svoji koži občutil sam Carl Gustav Jung. Gross je namreč prišel k njemu na zdravljenje zaradi odvisnosti od 'leteče preproge' - kokaina in opiatov. Mojstra globinske psihologije, s katerim sta pozneje postala dobra prijatelja, je že na samem začetku analize neusmiljeno soočil s svo- KOROŠKI in ŠALEŠKI AEROKLUB D. H. Lawrencea Ljubimec Lady Chatterly, nadvse slikovit pa je tudi prikaz lajšanja spolne zanemarjenosti žensk v sterilnih zakonih z masažo vodnih curkov in drugimi vibratorskimi napravami. Kakor poti v megli je nadvse proniclji-va knjiga, kajti tragična zgodba sovraštva sadističnega, pedantnega očeta do lastnega tankočutnega sina razkriva tudi vse značilnosti duha časa porajajočega se nacizma v Avstriji. GILSON, ETIENNE: Heloiza in Abelard od - Odrasli / 1 - Filozofija Legendarna ljubezenska zgodba francoskega sholastičnega filozofa Petra Abe-larda in njegove učenke Heloize je že dolgo zapisana v analih evropske zgodovine čustev, v pričujoči knjigi pa je skozi imeniten filozofski esej in pretanjeno psihološko interpretacijo uglednega poznavalca sho-lastične filozofije Etiennea Gilsona celovito zasijala v svojem zeitgeistu, brez ideoloških predznakov in predsodkov razsvetljenstva. Gilson namreč prepričljivo ovrže stereotipe o mračnem, zahojenem in negibnem srednjem veku. Peter Abelard je bil intelektualec - racionalistični shola-stik, verskih dogem se je loteval z logiko, v preučevanje religioznih idej pa je vpeljeval sokratsko metodo dialektične razprave in argumentiranja, s tem pa je seveda tedanje cerkvene može spravljal v bes. Drugi del knjige prinaša Abelardovo osebno izpoved, kot jo je zapisal v tolažilnem pismu prijatelju, najvznemirljivejši pa je tretji del -korespondenca med Abelardom in Heloizo, ki dramatično razkriva vsa obdobja njune strasti in ljubezni - preko javne razgrnitve njune zveze in škandala, vsiljenega zakona in njegovih posledic, do tragičnega konca in ločitve njunih poti ... Heloiza je postala redovnica, Abelard pa opat. a Andreja Ažber Vabita na usposabljanje za jadralne pilote (licenca spl) Pričetek usposabljanja: januar 2018 Šaleški aeroklub: www.saleskiaeroklub.si 041 470 340 - Z. Mavri Koroški aeroklub: www.kas-aeroklub.si 041 349 788 - A. Fink ■ fN -S o >1* (O J2 (ü 'S kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 18. januar 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Iztoka Šmajsa - Munija 17.00 Vila Herberstein Priprava jedi iz divjačine s chefom Igorjem Stankovičem, kulinarična delavnica 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert pihalcev Glasbene šole Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Še vedno mame, komedija 20.30 Max klub Velenje Artbeaters, 1. koncert Max klub Jazz festivala Petek, 19. januar 14.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Medgeneracijski turnir v ročnem nogometu 16.00 Drsališče Velenje Slovenska bakla, potovanje bakle v duhu olimpijskih iger 19.00 Muzej Velenje, Fbunker Razglednice iz Slovenije, odprtje razstave fotografij skupine Fotosfera iz Vitanja Sobota, 20. januar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.00 Zbirno mesto: pred glavno pošto Ekspedicija po Vzorčnem mestu, tematsko vodenje za občane 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Sneguljčica, otroški muzikal pevske šole Alenke Gotar 21.00 eMCe Plac Mešalnica24, prvi dogodek v prvi seriji mešalnic Open decks night Nedelja, 21. januar 14.30 eMCe Plac Tarok turnir, četrti tarok turnir v sezoni 2017/18 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Arzenik in stare čipke, črna komedija - Nedeljski abonma Ponedeljek, 22. januar 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Igrajmo se gledališče, delavnica 14.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Likovna delavnica s Katarino Aman 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Karel Gržan: Predstavitev knjige 95 tez 19.19 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče 100-letnica 1. svetovne vojne: Celjski 87. pehotni polk, odprtje razstave Torek, 23. januar 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Joga in sproščanje, vadbena delavnica 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Kaj delajo živali pozimi?, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Dana Ograjenšek: Bajkerka, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Istvan Römer, kitara Sreda, 24. januar 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Življenje z alergijami, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna, spoznavanje sezonskih zelišč 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Darujmo, osrečimo: Dobrodelni koncert dijakov Gimnazije Velenje ŠOŠTANJ Četrtek, 18. januar X Mestna galerija Šoštanj Moč Besede, Šaleško literarno društvo Hotenja 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom Petek, 19. januar 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Ponedeljek, 22. januar 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 23. januar 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine Sreda, 24. januar 13.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Središče za samostojno učenje Računalniška pomoč ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 20. januar 9.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica Ponedeljek, 22. januar 17.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - Hiša mladih Joga smeha Sreda, 24. januar 18.00 Dvorana Marof Pogovor z dr. Karlom Gržanom Lunine mene i 24. januarja, ob 23:20, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 18.1. Biotržnica • Petek, 19.1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 21.1. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kje prebiva čas • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.1.2018 na osrednjem prostoru - Prometne zagate, v izvedbi Gledališča Pravljičarna. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Za popestritev dolgih zimskih večerov Nazarje, 10. januarja - Planinsko društvo Nazarje za popestritev dolgih zimskih večerov prireja potopisna in druga zanimiva predavanja. Organizira jih ob sredah s pričetkom ob 18.05 v posebni sobi v gostišču Bohač. Predavanja so začeli 10. januarja s potopisnim predavanjem S kolesom po Islandiji Mojce Hri-bernik, 17. januarja so s pomočjo Mance Čujež spoznali Nepal po potresu, 24. januarja bosta Jure Vrhovec in Tanja Ramšak orisala poletni dopust v Chamonixu, 31. januarja pot po Namibiji in Botswani Drago Kladnik, 7. februarja Gregor Križnik popotovanje med vodami in gorami, 14. februarja pa bo za zaključek Planinskih večerov Marjan Ostruh znova vabil v gore. a mkp Razstavlja Zvonko p* • v Fijavz Velenje, 15. januarja - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate razstavo likovnih del Zvonka Fijavža, člana Društva šaleških likovnikov. Društvu se je pridružil na začetku osemdesetih prejšnjega stoletja. Njegov prvi mentor je bil akademski slikar Alojz Zavolovšek. Svoje znanje je pridobil v številnih delavnicah, ki jih pripravlja društvo, vsak od mentorjev pa je v njegovem opusu pustil sledi. V njegovih likovnih delih boste težko našli figuro, je pa zato predan upodabljanju krajine oz. narave in arhitekture. Je mojster v upodabljanju detajlov. Sam zase pravi, da je po duši čisti realist, ki podobe ustvarja s svinčnikom, ogljem, kredo, akrilnimi barvami. Tudi zaradi njega danes poznamo dolino Mlinov nad Vinsko Goro in pozabljene hiše Starega Velenja ter širnih travnikov ob Velenjskem jezeru. Razstava bo na ogled do petka, 9. februarja. Muzikal Sneguljčica V Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 18. uri zanimiva glasbena predstava, in sicer muzikal Sneguljčica, pevske šole Alenke Gotar. Muzikal je nastal na podlagi znane Grimove pravljice, ki so jo v pevski šoli Alenke Gotar preoblekli v moderne ritme najbolj znanih slovenskih in tujih pop skladb ter hitov z najboljšimi vokalisti mlade generacije v Sloveniji. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PROJEKT FLORIDA The Florida Project, drama, 115 minut (ZDA) Režija: Sean Baker Igrajo: Brooklynn Prince, Bria Vinaite, Willem Dafoe, Valeria Cotto, Christopher Rivera, Caleb Landry Jones Petek, 19. 1., ob 18.00 Sobota, 20. 1., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 21. 1., ob 19.00 - mala dvor. Moonee je neizmerno živahna šestletnica z bujno domišljijo. Z druščino prijateljev izkoristi vsako priložnost za novo KRČENJE Downsizing, ZF komična drama, 135 minut (Norveška, ZDA) Režija: Alexander Payne Igrajo: Brigette Lundy-Paine, Matt Damon, Kristen Wiig, Christoph Waltz, Laura Dern, Jason Sudeikis Sobota, 20. 1., ob 20.00 Nedelja, 21. 1., ob 20.00 NAJVEČJI ŠOVMEN The Greatest Showman, Biografski muzikal, 105 minut (ZDA) Režija: Michael Gracey Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zen-daya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne, Yahya Abdul-Mateen II, Jamie Jackson Sobota, 20. 1., ob 22.30 Ponedeljek, 22. 1., ob 17.30 KOYAA IN NAGAJIVI PREDMETI Animirani filmi za najmlajše, brez dialoga za starost 3+, 32 minut (Slovenija) Režija: Kolja Saksida Petek, 19. 1., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 20. 1., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 21. 1., ob 17.15 - otroška matineja v mali dvorani Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN GOGHOVA SKRIVNOST Loving Vincent, animirana biografska kri-minalka, 94 minut (ZDA) Režija: Dorota Kobiela, Hugh Welchman Glasovi: Douglas Booth, Robert Gulaczyk, Eleanor Tomlinson, Jerome Flynn Petek, 19. 1., ob 22.00 Sobota, 20. 1., ob 18.00 MADAME Komična drama, 91 minut (Francija) Režija: Amanda Sthers Igrajo: Toni Collette, Harvey Keitel, Rossy de Palma Michael Smiley, Tom Hughes Petek, 19. 1., ob 20.15 Nedelja, 21. 1., ob 18.00 MESTO SVETLOBE Dokumentarni film, 68 minut (Slovenija) Režija: Marko Kumer Murč Nastopajo: štiri šoštanjske družine Ponedeljek, 22. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče - Po projekciji sledi pogovor in druženje z ustvarjalcema in nastopajočimi. ■ Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 18. januarja 2018 Nagradna križanka Mobtel U#1lM tm s » - * 1 * f 9 fi i I*I i fgjfp SESTAVIL PEPS PRODUKT 2LEZ Z NOTRANJ. IZLOČANJEM ITALIJANS. ARHITEKT-SANTINO S7 NaS ČAS TV-ZASLON EKONOMS. PROPAGAN. PROGRAM POSODA Z BLAGOSLOV VODO PRI VHODU V CERKEV trdi del veje v lesu zareza, Črta (redko) —Ç— NASLOV VISOKIH KATOLIŠK. DOSTOJAN. TELESNA DRŽA, POLOŽAJ TELESA NaS ČAS oljna repica (nar.) prirojena nadarjenost ameriški igralec-bill testasta maža, mazilo LUDOLFO- VO ŠTEVILO angleški režiser-peter splet ženskih las PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA OSTROSTRELEC SREBRNO-BELA, TRDA KOVINA (TI) OKRASNA RASTLINA, DEŽEN, BrSČ ELASTIKA (POG.) GOSPOD (ČEŠ.) LOVSKI PES, KI IŠČE DIVJAD prisklednik, trot ¡ekspr1 LISTNATO DREVO ŠPANSKO Ž. IME TAUIVA ZMES ZA PROIZVOD. EMAJLA FRANC OSOLE KISAR, IZDELOVALEC KISA (STAR.) ČEŠKI REŽISER-ELMAR K O AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV V-V" slovenska igralka- EMA 6- OBARA ALI JUHA IZ MESA IVO RAIC mesto v TT12A5KEM zalivu POVRŠINS. MERA V-V" GRŠKE BOGINJE S KAČAMI NAMESTO LAS SIGNALNI IZSTRELEK v-v-v-s V-V-V-s TONI INNAUER KRŠITEV BOŽJIH ZAPOVEDI HROŠČ V GRAHU Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 28. decembra 2017, so: • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje • Cvetka Šporn, Pa rižlje 27, 3314 Braslovče • Ingeborg Čas, Gubčeva 14, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a. Rešitev križanke: SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 2018! 0 Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, vodja fizioterapije v Termah Zreče Bownova terapija učinkovito vrača zdravje in dobro počutje. Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fascije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki fizično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic. Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje). Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bownove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev. Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve. V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu POVEŽITE SE Z NAMI MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA. Z VAMI ZE15 MEGA LET! Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo. Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spleti ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo: Mega I W www.mega-m.si T 03 lll 00 ll E prodaia@mega-m radio VELENJE 88,9 Mhz 187.8 Mhz KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 8. do 14. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu iT # filftm Mfïîh tfffln Mhiu M U< _ lijmi '. IRjir. C_! ujtit r~i ujm :_¡ uim rrm-iw — m*>n Bjjjijll RADIO VELENJE 'V Telekom Slovenije mir. MODRI FON januarja 2018: SAMSUNG GALAXY S7 že za 11,00 € / mesečno* * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 1. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. ^ Zdravniški nasveti: gost Jurij Šorli, dr. med., spec. int. medicine, v.d. direktorja Bolnišnice iTopolšica. Tema: sezona prehladnih obolenj mv ČETRTEK, 18. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. januarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka □ 05.|jn :_ ZI UJMI OUJM Olî-itn Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 23 18. januarja 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, za hteve iz vse d ržave. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. SOPLESALKO - starejšo, za vadbo družabnih plesov, iščem. Gsm: 040 306 497 NEPREMIČNINE STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvosta-novanjski hiši v pritličju, takoj vse-ljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046. HIŠO z parcelo 800 m2 in vrtom v Velenju, oddam ali dam v najem, pozneje možen tudi odkup. Gsm: 041 683 580 NOVEJŠO HIŠO prodam za polovično ceno. Tel. 03 58 62 007 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO GUGALNICA - kovinsko ogrodje, sedišče leseno (1 m širina), prodam. Gsm: 051 626 788 ŽIVALI TRI BIKCE, pasme Simental, Limuzin, ČB in teličko pasme Rjava, težke 160 kg, prodam. Gsm: 041 462 931 PRAŠIČE, težke od 140 do 170 kg, prodam. Gsm: 041 936 919 BIKCE, pasme ČB stare od 1 meseca do 2 meseca, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 BIKCE, pasme ČB, stare od 10 dni naprej, prodam. Gsm: 041 693 313 PODARIM PSIČKO, staro 10 tednov, podarim. Gsm: 051 805 669 godilo se je od 19. 1. do 25. 1. - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; v letih, ko se je razširilo pri nas novoromantično in impresionistično prizadevanje, je Levstik ne samo v praksi, temveč tudi teoretično poudarjal potrebo po realizmu; v tem slogu, ki se tu in tam stopnjuje v naturalizem, so napisana njegova najboljša dela: ljubezenski roman Zapiski Tine Gra-montove, povest iz prve svetovne vojne Gadje gnezdo (s kmetico Kastelko, eno najboljših ženskih figur v slovenski prozi), Rdeči volk, Minehaha, Hilarij Pernat in druge; - 19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; - 19. januarja 1927 se je v Korpah pri Blagovici rodil kulturni delavec, literat in učitelj Franc Hudomal, ki je veliko postoril pri življenju v Ravnah pri Šoštanju; - 20. januarja 1898 se je v Fra-mu pri Mariboru rodil dolgoletni šoštanjski zdravnik dr. Stane Medič; - 21. januarja 1917 se je v Pu-lju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju; Aladin Lanc je umrl 2. novembra leta 1990 v Ljubljani; - takoj po koncu 2. svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo Dr. Stane Medič (Foto Arhiv Muzeja Velenje) gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom Svet brez sovraštva, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro Plavž, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslov-čah in v Mežici; 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa; 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku sve- čano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Pre-loge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo graditi novo nakupovalno središče; - 24. januarja 1897 se je v Škalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf Ramšak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi; leta 1927 je postal primarij v bolnišnici v Črni na Koroškem, kjer je do 1957 delal kot splošni zdravnik in kirurg; umrl je 22. januarja 1968; - 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja 1944 ustrelil na starem sejmišču v Velenju. ■ Damijan Kljajič DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 20.1. in 21.1.2018 - Ivan Janežič, dr. dent. med VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o., Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas 24 ur dnevno! CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 zAlilpd %am bežijo angeli h izgubijo fpoja^rila? $o ši>etk noč zapusti sijaj tn ko ntfba jutra solze so umila? habit nepremičnine Hablt, dAd* Komiki 48. Veíanla tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: VINSKA GORA, CENTER, 244 m2, adaptirana l. 2003, 553 m2 zemljišča, EI v izdelavi, cena: 170.000 EUR Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, ŠMARŠKA CESTA, 223,6 m2, adaptirana l. 2006, 450 m2 zemljišča, RE: E (105 - 150 kWh/m2a), cena: 200.000 € lite naročni Za naročnike do 8 številk zasloni! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. več na www.habit.si ■p; ,-- Komunalno podjetje Velenje itehp. . 1 ffr ' Mf ' - -Z» » - ■ ja. a». • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA QBQ BD 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA X www.kp-velenje.si 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q= press@nascas.si GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE DELOPST PETER, Topolšica, Topolšica 107, in JEVŠNIK SABINA, Topolšica, Topolšica 107 SMRTI ZABUKOVNIK NEŽIKA, roj. 1925, Velenje, Škalska cesta 7, FELICIJAN JOŽEFA, roj. 1944, Velenje, Žarova cesta 3 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. \a Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan I Po slikovitem življenju in v pričakovanju novega nas je zapustila mama, tašča in babi ANA OJSTERSEK 9. 1. 1941 - 15. 1. 2018 Od nje se bomo v domačem kraju poslovili v soboto, 20. 1. 2018, ob 11. uri v Podkraju. V vežici bo ležala od 9. ure dalje. Na zadnjo pot na morsko pokopališče pred Debelim rtičem jo bomo pospremili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 22. 1. 2018, dopoldne. Sin Aleš z družino v Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 24 Pred matičarja lani stopilo 99 parov Izrazit upad jubilejnih oziroma ponovitvenih slovesnosti, kar je najbrž povezano z visokimi stroški Milena Krstič - Planine Velenje - Trend sklepanja zakonskih zvez je preteklo leto v primerjavi z letom 2016, ki je bilo najštevilčnejše v zadnjih petih letih, na območju Upravne enote Velenje upadel. Lani je bilo sklenjenih 99 zakonskih zvez. Upadel je tudi trend ponovitvenih (jubilejnih) slovesnosti. Lani je bila taka samo ena, istospolnih zvez pa lani na območju upravne enote ni bilo. Upad jubilejnih slovesnosti gre verjetno pripisat kar precejšnjim stroškom, povezanih z obredom. V uradnih prostorih 170 evrov, zunaj njih enkrat več Višina stroškov je odvisna od tega, ali obred opravijo v uradnih prostorih ali zunaj njih. Če poteka v uradnih prostorih, ti so na tem območju trije (sedež Upravne enote, glasbena šola Frana Koruna Koželjskega v Velenju ter vila Mayer v Šoštanju), vas sklenitev (ali potrditev) zakonske zveze stane 170 evrov. Enkrat več (340 evrov) pa vas čark. Leta 2013 so sklenili 99 zakonskih zvez in 8 ponovitvenih slovesnosti, leta 2014 82 zakonskih zvez in 2 jubilejni slovesnosti, leta 2015 97 zakonskih zvez eno ponovitev, leta 2016 125 in ) Obred na sedežu UE poteka med uradnimi urami, drugje na soboto med 13. in 18. uro. Maja Kotnik Hriberšek: »Že zdaj se nakazuje, da bo letos spet sklenjenih več zakonskih zvez.« bo obred stal na drugih lokacijah (na primer vila Bianca, Velenjski grad, restavracija Jezero, vila Široko, dvorec Gutenbuchel, vila Herberstein ...). Statistika Za sklepanje zakonskih zvez ima Upravna enota Velenje šest pooblaščenih oseb in pet mati- 3 ponovitvene slovesnosti, lani pa, kot že rečeno, 99 zakonskih zvez, eno ponovitveno slovesnost in nobeno istospolno. Istospolne zveze preoblikovane v partnerske zveze Lani se je za istospolne zveze spremenila zakonodaja. Registrirane istospolne partnerske skupnosti so se preoblikovale v partnersko zvezo. Zakon o partnerski zvezi pa je naredil tudi korak naprej glede oblike in svečanosti obreda skle- panja istospolnih partnerskih zvez. Istospolna partnerja lahko skleneta zakonsko zvezo na enak način, kot to lahko storita hetero spolna partnerja. Lahko brez prisotnosti prič »Na matičnih uradih v Sloveniji smo 1. januarja letos začeli uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki med drugim prinašajo novosti pri samem obredu sklenitve zakonske zveze,« pravi Maja Kotnik Hriberšek z UE Velenje. »Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je pred tem določal, da se zakonska zveza sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ob navzočnosti matičarja. Po enainštiridesetih letih pa sta se obličnost in slovesnost mini-malizirala do te mere, da se zakonska zveza na željo mladoporočencev lahko sklene brez prisotnosti prič, torej se odpravlja možnost zastopanja enega od bodočih zakoncev pri sklepanju zakonske zveze.« Matičarjem večja pooblastila Večje pooblastilo in posledično odgovornost pa zakon daje matičarjem. »Obred sklenitve zakonske zveze se lahko na željo mladoporočencev izvede samo v njihovi prisotnosti.« Novost je tudi, da so župani za čas opravljanja svoje funkcije dobili zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez na območju svoje občine v času svojega mandata. »Uzakonjajo pa se tudi ponovitvene slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, > Leta 2017 je bilo 16 zvez sklenjenih naUpravni enoti, 28 v glasbeni šoli, 30 v vili Mayer, 16 na lokaciji zunaj uradnih prostorov. ki se izvajajo pred načelnikom upravne enote, od njega pooblaščene osebe ali pred županom in brez matičark.« Kar me ovira - me motivira Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske zbira denar za nakup novega prilagojenega kombi vozila - Ambasador akcije velenjski župan - Enim vozilo edina vrata v svet Šoštanjski pust bo opulil slovensko kuro Priprave na mednarodni pustni karneval v Šoštanju so na vrhuncu - Dvajset skupin in velika maškarada z bogatimi nagradami za skupinske maske Tatjana Podgoršek Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske sodi med pri-zadevnejša društva v savinjski statistični regiji. Deluje od leta 1979 in v tem trenutku združuje 135 invalidov paraplegikov iz 33 občin, pri 30 odstotkih članov so vzrok za invalidnost poškodbe v prometnih nesrečah. Društvo izvaja različne programe, cilj vseh pa je olajšati članom čim več ovir, ki jih povzroča invalidnost, hkrati pa jih vključiti v vsakdanje življenje. »Nismo ubogi, smo pa različni. S tem živimo in želimo si le, da bi imeli pri tem čim manj nepotrebnih ovir,« povedo mnogi. Kombi tudi za prevoz k zdravniku, v bolnišnico ... Ena takih zanje večjih ovir je povezana z nakupom novega, nujno potrebnega prilagojenega kombi vozila. »Z njim bi članom tudi v prihodnje omogočili, da bi bili bolj enakopravni s tistimi, ki niso vezani na uporabo invalidskega vozička. Potrebujemo ga za izvajanje aktivnosti in programov društva, za vsakdanje potrebe članov,« pravi predsednik društva Janez Hudej. Kot je še pojasnil, ga potrebujejo za organizacijo izletov, različne oblike druženja na delavnicah, srečanjih, za prevoze njihovih uspešnih športnikov invalidov na tekmovanja; k vsakdanjim potrebam članov pa sodijo prevozi k zdravniku, na rehabilitacijo, v bolnišnico, na servisiranje invalidskih vozičkov. »Mnogim je naš kombi edina možnost, da lahko kam gredo. Dobesedno vrata v svet. Nekateri si zaradi skromnih prejemkov vozila, v katero bi lahko zložili svoje vozičke, ne morejo privoščiti, drugi jih ne morejo voziti, ker so telesno tako prizadeti.« Janez Hudej.»Z nakupom prilagojenega kombi vozila bomo omogočili, da bodo naši člani bolj enakopravni s tistimi, ki niso vezani na invalidski voziček.« Več kot 70 tisoč prošenj Nakup novega prilagojenega kombi vozila jih bo stal 45 tisoč evrov. To je velik zalogaj, pravi Hudej, ki ga sami nikakor ne zmorejo. Zato so se obrnili po pomoč na lokalne skupnosti. Doslej so s 25 donatorji že sklenili dogovore. Veseli so odziva Lions klubov iz Velenja, Žalca, Celja, Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine. Prošnje so naslovili še na gospodarske družbe in gospodinjstva. Več kot tisoč prošenj so napisali in iskreno upajo, da se bo mnogih med njimi ta dotaknila in da bodo prispevali vsak po svojih močeh. »Nam bo prišel prav vsak evro«. Hu-dej pravi, da so v prejšnjih letih imeli možnost pridobiti določena namenska sredstva za naložbe iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih or- >Za 240 uporabnikov opravijo s kombijem več kot 50 tisoč kilometrov na leto. ganizacij, žal pa zadnji dve leti denarja za te namene fundacija nima več, zato so se odločili za dobrodelno akcijo. Projekt zbiranja denarja za nakup novega prilagojenega kom-bija so poimenovali Kar me ovira - me motivira. Veseli so, da je ambasador akcije župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič. Ta je doniral 5 tisoč evrov, ki so bila rezervirana za ognjemet. Denar bodo zbirali, vse dokler ne bodo dosegli omenjenega zneska. »Naj ob tem še povem, da želimo tudi tako pokazati, da smo lahko za vse, ne le za invalide, motivator in zgled za športno udejstvovanje ter preseganje lastnih mej. Prav tako želimo dvigniti zavest o tem, da smo lahko športno aktivni prav vsi in da na takšen način poskrbimo za svoje zdravje,« je še dejal Janez Hudej. Milena Krstič - Planine Šoštanj - Turistično olepševalno društvo Šoštanj je s pripravami na letošnja pustna dogajanja pohitelo. Zato, ker se letos pust napoveduje zgodaj, pustna sobota, ko bodo v Šoštanju pripravili velik mednarodni pustni karneval, bo že 10. februarja. Letošnji bo jubilejni, petinšestdeseti. Dvajset let pa mineva od takrat, ko se je Pust Šoštanjski pridružil Evropskemu združenju karnevalskih mest (F.E.E.C.). V Šoštanju pričakujejo več kot dvajset skupin, med njimi bo zagotovo šest domačih. Te so tiste, ki dajejo pustu sol in šegavo pokažejo in opozorijo na težave in nesmisle, ki pestijo lokalno okolje. Pust Šoštanjski pa bo leto svojim že znamenitim skupinam, košem, tresmirjem in vlaku smrti dodal novo točko »disco chicken show«. Napovedujejo, da bodo v njej slovensko kuro opulili do konca. Svoj prihod v Šoštanj so na povabilo Petra Radoje, predsednika šoštanjskega turističnega društva, že napovedale skupine iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Avstrije. Lani je Pust Šoštanjski tudi gostoval. Bil je na devetih gostova- njih. Kraji, ki so jih obiskali, jim bodo letos obisk vrnili. »Karnevalske izmenjave so namreč sistem in smisel evropskega združenja.« Tradicionalno na karnevalu prvo mesto v povorki zasede Pihalni orkester Zarja, zaključijo pa jo kurenti. Letos je medvladni odbor za varovanje nesnovne kul- > Najpotrebnejša sredstva za organizacijo karnevala zagotovi Občina. turne dediščine sprejel njihovo obredje v UNESCo. »Na to smo ponosni tudi v Šoštanju, ne samo na Dravskem polju,« pravi Radoja. Po karnevalu bo v Športni dvorani Šoštanj velika maškarada. Najlepše skupinske maske bodo nagradili. Za vzdušje na maška-radi bosta poskrbela ansambla Šepet in Rock Partyzani. Rekli so ) O pomenu kombija: Marija Šebela Rupnik iz Ljubnega: »Na vozičku sem že od leta 1965 in v tem času je življenje potekalo dokaj običajno. Tudi avto sem vozila kar dolgo časa. Sedaj pa že močno občutim, kako je kombi potreben tudi meni. Pred časom sva bila z možem Brankom, paraplegikom in dolgoletnim šoferjem, povsem neodvisna pri uporabi najinega avta, lahko sva samostojno vstopala vanj. Sedaj pa tega ne zmoreva več, zato skupne potovalne potrebe rešujeva s pomočjo društvenega kombi-ja. Res je za naju postal nepogrešljiv. Prepričana sem, da tudi drugim članom bistveno olajšuje življenje.« Ivan Uran iz Velenja: »Zame je prilagojen kombi okno v svet. Pravzaprav sem povsem odvisen od njega.« Nesi Music, član državne košarkarske reprezentance invalidov iz Velenja: »Kombi so naše noge. Za ene bolj, za druge malo manj uporabno prevozno sredstvo. Brez njega si težko predstavljam prevoz ekipe na tekme.« Na debeli četrtek bo v Šoštanju oblast prevzel Pust. Aktualnemu županu bo dovolil zgolj protokolarne aktivnosti, tradicionalni sprejem predstavnikov karnevalskih skupin in izmenjavo daril. Denar za nakup prilagojenega kombija zbirajo na transakcijskem računu: SI56 6100 0001 5032 243, sklic: donacija kombija, odprt pri Delavski hranilnici ter z SMS sporočili VO-ZIM5 na 1919.