\
Leto X1XM št. tyj
Opcavništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon SL 3122. S123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Seler>-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koceaova attca 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241.
Španija v ospredju
Po daljšem presledku, ki je bil tako rekoč v celoti izpolnjen s hudo srednjeevropsko krizo, se vrača špansko vprašanje, ki je bilo z redkimi presledki vse od julija 1936 do avstrijske priključitve v Nemčiji glavni predmet evropskih diplomatskih akcij, spet v ospredje evropske politike. Že ob monakovski konferenci, kateri se je mimo likvidacije češkoslovaške krize pripisoval širši pomen v zvezi z napovedmi o ureditvi vseh perečih evropskih vprašanj po novi metodi neposrednega sporazuma prizadetih velesil, se je o španskem problemu govorilo kot o prvem, ki bo, znova osredotočil pozornost državnikov.
Te govorice so po novejšem razvoju v toliko potrjene, ker se zares kar z več strani istočasno pojavljajo znaki ki napovedujejo nove poskuse za rešitev španskega vprašanja. Tako vzbujajo prav sedaj veliko pozornost poročila o načelnem sporazumu med Anglijo in Italijo, doseženem v razgovorih' angleškega odpravnika poslov v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Novi sporazum izvira iz želje obeh strank po čimprejšnjem uveljav-Urjenju velikonočnega dogovora, katerega izvedba ie v bistveni zvezi s špansko državljansko voino. Velikonočni dogovor je do danes ostal samo na pa-piriu, ker je njegovo uveljavilenje vezano na odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije. Izpolnitev tega pogoja je prestižno vprašanje, odkar je sama svojo obvezo o korakih za odvez0 članic DN glede prepovedi priznanja abesinske aneksi je in italijanskega cesarstva že izpolnila. Iz Rima se sedaj po-trmje .da je italijanska vteda pripravljena odpoklicati vse one svoje prostovoljce v* Španiji, ki se bore na Fran-covi strani že 18 mesecev.
Na drugi strani pa napovedujejo glasovfi. iz Pariza tudi ureditev fran-cosko-italijanskih odnošajev v podobnem smislu. Znan je že sklep francoske vlade o priznanju italijanskega imperija in abesinske aneksije. V kratkem bo po skoraj dveh letih znova zasedeno mesto francoskega poslanika v Rimu. katerega posle ie doslej opravljal samo odpravnik poslov, kar velja do sedaj tudi še za angleško poslaništva. V isti zvezi se končno napoveduje tudi imenovanje novega italijanskega poslanika v Parizu, kar naj bi pomenilo začetek popolne normalizacije medsebojnih odnošajev. Bonnet je šel še korafc dalje in je napovedal tudi že bližnje priznanje Francovega režima, kar naj bi odstranilo poslednje ovire za sporazum o Španiji.
Ako presojamo te angleške in francoske poskuse zbližanja z Italijo z glavnim namenom, da se uredi špansko vprašanje, v luči odmevov obeh akcij v italijanskih listih, moramo objektivno reči, da je naklonjenost Rima za sporazum vidno večja v angleškem kakor v francoskem primeru. Ta razlika je očividno posledica dosedanjega angleškega in francoskega zadržanja v španski zadevi in na širšem evropskem področju. Rim zaupa akciji angleškega premiera Chamberlaina, ki očividno kaže resno voljo za likvidacijo vseh spornih vprašanj v Evropi, dočim "ie še precej nezaupljiv nasproti Daladieru. vendar ne toliko zaradi njega samega, kolikor zaradi ne-razpoloženja velikega dela francoske javnosti. Zato žele v Italiji »dobre Da-ladierove namere« najprej preizkusiti »z odgovarjajočimi dejanji«, kar si je v praksi razlagati tako, da se naj Francija povsem odreče svojemu zanimanju za nadaljnjo usodo republikanske ŠDanije.
Glede na novi položaj, ki je nastal v Evropi po monakovski konferenci in ki je bistveno spremenil dosedanje ravnotežje sil na kontinentu, pa napovedujejo ponekod popoln preobrat ne le v dosedanjem zadržanju posameznih velesil nasproti Španiji temveč tudi v Španiji sami, v razmerju med obema taboroma. Anglija bo po mnenju nekaterih vedno manj interesirana na usodi republikancev, njenemu stališču pa se bo slej ko prej pridružila tudi Francija. Glede vprašanja odpoklica tujih prostovoljcev utegnejo sicer nastati nove težkoče, toda ni izključeno, da diplomatom priskoči na pomoč sam notranji razvoj v Španiji, kjer se je politično ravnotežje med obema taboroma v zadnjem času občutno obrnilo v korist generala Franca in v škodo republikancev. S strateškega vidika se je položaj nacionalistov močno izboljšal, odkar je republikansko ozemlje razdeljeno v dva dela, ki sta brez medsebojne zveze po suhem. Republikanske čete so sicer v zadnjem času nedvomno mnogo pridobile na svoji izvežbanosti ter so tudi dobro založene z raznimi rezervami, zlasti okoli Barcelone, toda v političnem pogledu je republikanski tabor slej ko prej močno razcepljen zaradi notranjih nesoglasij med posameznimi političnimi strujami,
Ljubljana, sreda 12. oktobra 1938
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št- 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
VELIKA NASPROTSTVA PRI POGAJANJIH
MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO
Londonski strokovnjak povabljen v Komar no — Madžari zahtevajo plebiscit za vso
Slovaško in Podkarpatsko Rusijo — Izredna seja praške vlade
Komarno, 11. okt. br. Danes popoldne so se nadaljevala pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo. Današnji sestanek je trajal samo pet četrt ure, nakar' sc bila pogajanja prekinjena in se bodo jutri nadaljevala.
Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, so pogajanja naletela danes na prve zelo velike težkoče. čeravno je Češkoslovaška pokazala svojo dobro voljo s tem, da je pristala na takojšnjo zasedbo treh obmejnih mest po madžarskih četah, ne kažejo Madžari nikake pripravljenosti za popuščanje od svojih zahtev, češkoslovaška delegacija je danes zahtevala, naj bi se pogajanja zaradi preskrbe potrebnega statističnega gradiva odgodila za teden dni, Madžari pa so to zahtevo odklonili in silijo k nadaljevanju pogajanj, ki naj bi se čim prej končala. Ker se strokovnjaki niso mogli zediniti, na osnovi katerih etnografskih podatkov naj se vodijo pogajanja, je češkoslovaška delegacija pozvala v Komarno znanega angleškega strokovnjaka, profesorja Vansittarta, ki bo jutri z letalom prispel iz Londona.
Kakor zatrjujejo v češkoslovaških krogih, gredo madžarske zahteve še dalje, kakor se le izprva m slilo. Razen odcepitve nekaterih obmejnih pokrajin zahtevajo Madžari, da se izvrši plebiscit po vsej Slovaški in Podltarpatski Rusiji ne glede na narodnost prebivalstva. Prebivalstvo naj pri tem glasovanju samo odloči, ali želi zopetno priključitev Slovaške in Podkarpatske Rusije k Madžarski ali ne. Zahtevo po takem plebiscitu češkoslovaška odločno odklanja in smatra, da o tej zahtevi sploh ni mogoče razpravljati. Tudi zahteve po odcepitvi obmejnega ozemlja so tako formulirane, da j h na češkoslovaški strani označujejo nesprejemljive. Madžari zahtevajo namreč, da se jim prepusti ozemlje, na katerem je 450-000 Slovakov in Rusinov. Če bi češkoslovaška delegacija pristala na te zahteve, hi biln Slovaška tako okrnjena, da hi štela samo še 2 milijona prebivalcev, dočim bi slovaška narodna manjšina na Madžarskem porasla na tričetrt milijona duš.
Silno začudenje je izzvala tudi zahteva Madžarske po od-stopitvi okrajev s pretežno nemškim prebivalstvom. To ozemlje predstavlja glavno žitnieo Slovaške, ki bi se. če b; obveljale madžarske zahteve, spremenila v izrazito pasivno pokrajino. Razen tega streme madžarske zahteve za tem. da bi dobila Madžarska vse ono ozemlje, ki je bogato na rudah, s čimer bi bila češkoslovaška industrija ob najvažnejše surovine.
češkoslovaška delegacija je o teh zahtevah Madžarske podrobno poročala praški vladi, ki je imela danes izredno sejo. posvečeno izključno pogajanjem v Komar-nu. Praška vlada je dala delegaciji v Komarnu podrobna navodila. Kolikor se je moglo izvedeti, je češkoslovaška vlada pripravljena sprejeti vse upravičene madžarske zahteve in pristati na odcepitev izrazito madžarskih pokrajin, odločno pa je proti temu, da bi se prepustilo Madžarski tudi slovaško narodno ozemlje.
Po sodbi mednarodnih opazovalcev je vedno manj upanja, da bi pogajanja v Ko-marnu dovedla do zadovoljivega uspeha. Za Madžarsko stoji samo Poljska, ki brezpogojno podpira vse madžarske zahteve, dočim sta Italija in Nemčija Madžarom ponovno nasvetovali, naj reducirajo svoje zahteve in omogočijo direkten sporazum.
V čem so nasprotstva
Komarno, 11. okt. o. O nasprotstvih, ki so se včeraj ni danes pojavila pri pogajanjih med ČSR in Madžarsko, se doznava jo še naslednje podrobnosti:
Madžari odločno zahtevajo, da se določijo nove meje med Madžarsko in češkoslovaško na osnovi rezultatov ljudskega štetja v letu 1910. Slovaki to zahtevo odločno odklanjajo z utemeljitvijo, da se je takrat vršilo ljudsko štetje pod hudim političnim pritiskom madžarskih oblasti. Zato zahtevajo, da se določijo nove meje na osnovi rezultatov ljudskega štetja iz leta 1930. češkoslovaški delegaciji je bil sedaj dodeljen kot strokovnjak za manjšinska
pa tudi med osrednjo in katalonsko vlado.
Čisto drugačne pa so po srednjeevropski vihri, ki meče svojo senco tudi na Španijo, zunanjepolitične perspektive obeh taborov. Doslej so frankovci in republikanci vodili diametralno nasprotni zunanji politiki. Vprašanje je, ali bodo mogli republikanci še nadalje obdržati svojo dosedanjo linijo tudi po poslednjem pretresu, ki je močno razrahljal zaupanje v obe demokratični velesili in prav s tem na drugi strani močno ojačil zunanjepolitični položaj generala Franca. Majhno kolebanje republikancev v tem pogledu sta pomenili že ženevski izjavi zunanjega ministra del Vaya dne 19. in ministrskega predsednika dr. Negrina dne 21. septembra, ko se je poslednji brez pomislekov izrekel za odpustitev tujih prostovoljcev iz republikanskih vrst, da bi se z njih izločitvijo našle osnove za sporazum z nasprotnim taborom brez zunanjega pritiska in vpliva. Razvoj bližnjih tednov bo pokazal, ali bodo ta prizadevanja našla tudi konkretno obliko. Zdi se, da se bo zlasti angleška diplomacija močno trudila v tej smeri.
vprašanja angleški vseučiliški profesor Vansittart. Poleg tega zahtevajo Madžari plebiscit v vseh slovaških okrajih, kjer živi le par Madžarov ter v vsej Podkarpat-ski Rusiji. Dalje vztrajajo na tem, da dobi Madžarska skupno mejo s Poljsko.
Uradni komunike o včerajšnjih sejah
Komarno, 11. okt. br O današnjih pogajanjih med CSR in Madžarsko je bil nocoj izdan naslednji komunike:
Dopoldne od 11. do 12. je bil sestanek strokovnjakov »obeh delegacij. Popoldne ob 15 je bila plenarna seja obeh delegacij. ki je trajala nad eno uro Obe delegaciji se bosta ponovno sestali jutri opoldne. Med tem bosta stopili v stike s svojima vladama, do dobita nova navodila.
Angleške informacije
London, 11. okt. AA. Reuter poroča iz Komama, da so na današnjem sestanku Ceškoslovaško-madžarske komisije delegati češkoslovaške bili nasproti zahtevam Madžarov, ki jih smatrajo za silno pretirane. V madžarskih krogih poudarjajo, da se morajo pogajanja voditi v miru, ker bodo gotovo še dolgo trajala.
Zasedba prvih odstopljenih krajev
Komarno, 11. okt. br. Danes opoldne so
madžarske čete zasedle kraje, ki jih je češkoslovaška vlada v znak svoje dobre volje prepustila Madžarom ne glede na izid pogajanj v Komarnu. Vkorakanje madžarskih čet so pozdravili z zvonjenjem zvonov v vseh cerkvah.
Sklep! slovaške vlade
Bratislava, 11. okt. w. Sinoči je imela avtonomna slovaška vlada svojo prvo poslovno sejo. Na tej seji je vlada vzela na znanje odlok osrednje praške vlade o razdelitvi kompetenc in o delokrogu slovaške avtonomne vlade do definitivne ureditve tega vprašanja. Vl^ua je dalje sklenila osnovati posebne sekcije za nemško in madžarsko narodno manjšino na Slovaškem. Na čelu teh sekcij bo višji uradnik dotične narodnosti, ki bo imel nalogo čuvati interese dotične narodne manjšine. Večji del seje pa je bil posvečen pogajanjem v Komarnu ter so bili v tem pogledu sprejeti nekateri načelni sklepi.
Podkarpatski zastopniki za pogajanja
Užhorod, 11. oktobra. AA. (ČTK). Snoči so trije eksperti, ki so bili poklicani na konferenco v Komarnu s strani če-žkoslovaškfe delegacije zapustili Podkarpatsko Rusijo, da se udeleže poslovanja imenovane konference. Ti eksperti so: inž. Evzener, predsednik katastrske sekcije pri finančni direkciji pokrajinske uprave, svetnik Mahaček, predsednik kmetijske sekcije pokrajinske uprave v Užhorodu ter Igor Kušanj, šolski nadzornik iz Berehova.
Poziv podkarpatskim Rusom
Užhorod, 11. oktobra. AA. (ČTK). Včeraj je bil v radiu prebran proglas ministra Parkanja, novega guvernerja Podkarpatske Rusije. Proglas poziva prebivalstvo, naj ostane složno in naj se ne da zavesti s poti, po kateri je dosedaj korakalo skupaj s Čehi in Slovaki. Proglas dalje poziva prebivalstvo na mir, red ter delo in zvestobo republiki.
Rumunija odklanja madžarske zahteve
Bukarešta, 11. okt. br. Današnji rumun-ski listi se obširno bavijo s pogajanji med ČSR in Madžarsko v Komarnu in naglašajo, da so madžarske zahteve nesprejemljive. Češkoslovaška ne more pristati na nadaljnjo okrnitev svojega ozemlja, ki bi bila neizbežna, če bi sprejela madžarske zahteve. Pa tudi Rumunija ima interes na tem, da očuva Češkoslovaška direktno železniško zvezo z Rumunijo preko Podkarpatske Rusije, a prav tako je Češkoslovaški neobhodno potrebno pristanišče na Dunavu. Zaradi tega o kaki odcepitvi Bratislave, ki sploh ni madžarsko mesto, ne more biti niti govora.
Tudi Nemčija ne odobrava vseh madžarskih zahtev
Varšava, 1L okt a »Warszawski Den-nik Narodowk se danes bavi z vprašanjem Podkarpatske Rusije. Ta dežela, pravi list, je postala predmet novega spora Italija se ne bi upirala madžarski zahtevi po skupni meji s Poljsko. V Berlinu pa so drugega mnenja. Sedaj, ko so dobili velik del češkoslovaškega ozemlja, so za to, da ostane Podkarpatska Rusija v okviru Češkoslovaške.
Tudi poljska okupacija zaključena
Praga, 11. okt. AA. (ČTK). Misija češkoslovaškega generala Hradčiča sporoča: Včeraj so poljske čete zasedle odsek
pri Orlovu in Karvinu. Danes ob osmih zjutraj so poljske čete dokončale zasedbo pokrajin Frjyštata. S tem je zaključena okupacija pokrajin, ki jih je Poljska zahtevala zase v znani noti češkoslovaški državi.
Poljaki bi radi še plebiscite v čeških krajih
Praga. 11. okt br. Poljski poslanik v Pragi je bil danes pri zunanjem ministru dr. Chvalkovskem. Ob tej priliki je ventiliral vprašanje plebiscita v onih poljskih okrajih. ki jih poljska vojska ni zasedla. Zaenkrat še ni znano po kakšnih načelih in v katerih okrajih zahteva poljska vlada ta plebiscit.
★
8 Kč za 1 RM
Berlin, 11. okt. AA. (DNB). V dobro poučenih krogih poudarjajo, da je prišlo do določitve službenega kurza češkoslovaške krone z 0.12 marke po podrobnem proučevanju gospodarskih razmer v sudetskih krajih. Ta kurz je bil določen z namenom, da se pri zedinjenju sudetsko-nemških pokrajin z rajhom povzroči čim manj gospodarskih pretresov, zlasti pa, da se prepreči prenaglo skakanje cen.
Prevzem nemških
železničarjev
Pragu. 11. oktobra. AA. (ČTK). Prometno minis>rslvo objavlja, da po sporazumu z nemškim prometnim ministrstvom iahko uradniki m nameščenci nemške narodnosti, tudi oni, ki izvršujejo službo v neokupiranih pokrajinah, odidejo v službo k nemški železnici. Njihovi delovni pogoji bodo urejeni po sporazumu med obema železniškima upravama.
Demanti poroči! o carinski uniji med ČSR in Nemčijo
Praga, 11. oktobra. AA. (Reuter). Tukajšnji uradni krogi zanikujejo vest. da bi se v Berlinu med nemško in češkoslovaško delegacijo pretresalo kako vprašanje o sklepanju carinske zveze med Nemčijo in ČSR. Vsi razgovori m pogajanja se nanašajo le na splošni položaj.
Londonska zbirka
za češke begunce
London. 11. oktobra. AA. (Reuter). Fond angleškega župana, namenjen za pomoč češkim beguncem iz zasedenega ozemlja se je v petih dneh povečal na 40.000 funtov šteriimgov (deset milijonov dinarjev). •
Angleška politika napovedujeta odgovor Hitlerju
London, 11. okt. o. Kancclar Hitler je v svojem nedeljskem govoru v Saarbruckemu poleg drugih ostro kritiziral tudi Churchilla in Duffa Coopra. Listi nocoj poročajo, da bo Churchill odgovoril nemškemu kancelarju po radiu. Cooper pa bo svoj odgovor objavil v nekem večjem londonskem dnevniku.
Henleinova zahvala Hitlerju
Bertm, 11. oktobra. AA. (DNB). Državni komisar Konrad Henlein je poslal kancelarju Hitlerju brzojavko, v kateri se v imenu prebivalstva sudetskih nemških pokrajin zahvaljuje za zaključeno okupacijo sudetsko-nemških pokrajin s strani nemških čet.
Prve priprave sa volitve
Uradna objava volilnih ukazov — Mandati za nove sreze Prva seja državnega volilnega odbora
Beograd, 11. okt. p. »Službene novine« objavljajo danes v izredni izdaji ukaz o razpustu narodne skupščine in razpisu volitev, o zaključitvi sej in o imenovanju novih dveh ministrov.
Minister pravde Milan Simonovič je objavil v »Službenih novinah« avtentično tolmačenje §§ 14. in 61. zakona o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931 s spremembami z dne 24. marca 1933. Ta volilni zakon določa, da ima vsak administrativni srez vsaj enega poslanca. V § 14 zakona so našteti vsi administrativni srezi ter je v njem tudi predpisano, v katero volilne okrožje spadajo, v § 61. pa so določbe o razdelitvi mandatov. Po uveljav-ljenju volilnega zakona so bile izvršene številne izpremembe v administrativni razdelitvi na sreze ter je tako nastalo vprašanje, kako naj se glede na te izpremembe postopa pri postavljanju kandidatur in pri razdelitvi mandatov. Volilni zakon sam o tem ničesar izrecnega ne predpisuje ter je zato minister pravde uredil to vprašanje s svojim avtentičnim tolmačenjem.
V primeru dravske banovine gre za uki-
njenje sreza Metlike in ustanovitev novega škofjeloškega sreza, kar je bilo izvršeno z uredbo notranjega ministra od 2. julija 1936. Število srezov je po tej spremembi ostalo nespremenjeno, pa ostane zato nespremenjeno tudi število poslanskih mandatov. Poslanski mandat, ki je pripadal poprej ukinjenemu metliškemu srezu, pripade sedaj novemu škofjeloškemu srezu.
Predsednik senata dr. Zeljko Mažuranič je kot predsednik državnega odbora sklical sejo tega odbora za četrtek 13. t- m. ob 9.30 v narodni skupščini.
Posvetovanje združene opozicije
Beograd, 11. okt. p. Po snočnji konferenci, ki so jo imeli v Zagrebu prvaki KDK, sta davi prispela v Beograd dr. Juraj Šutej in Večeslav Vilder. ki sta prisostvovala danes seji delovnega odbora bloka sporazuma v stanovanju Miše Trifunoviča, dočim je bila v stanovanju Ljube Davido-viča seja izvršilnega odbora bivše demokratske stranke.
Preiskava o umoru
generala Pejeva
Sofija, 11. oktobra. AA. Polkovnik Sto-janov, ki je bil ranjen pri atentatu na generala Pejeva, je snoči podlegel dobljenim ranam.
O atentatu so se zvedele še naslednje podrobnosti:
Morilec je bil oborožen z dvema avtomatskima samokresoma ter je oddal 18 strelov na generala Pejeva in majorja Sto-janova.
Uradni krogi še vedno niso izdali nobenega poročila o vzrokih zločina, temveč se samo omejujejo na ugotovitve, da je preiskava na pravi poti. Na prvi pogled m spričo različnih vesti, ki krožijo, je težko preveriti, ali gre za politični umor. Znano je. da se general Pejev ni nikdar pečal * zunanjo pofitČko ki se njegcm> ime v zadnjih letih ni nikdar imenovalo v zvezi * notranje političnimi dogodki. Smatrajo, da je umor dejanje osebne osvete neuravnovešenega človeka. Po tukajšnjih obvestilih neuradnega značaja je morilec načelnika, bolgarskega generalnega štaba bivši oroznfk Vasilij Kirov, doma ii Čustendila, ki je bil pred petimi leti obsojen v ječo zaradi umora predsednika neke kmetske občme v okolici Svileva. Ko je pred dnevi prišel vz zapora, je skušal izvršiti zločin na generala Pejeva že predvčerajšnjim ofc otvoritvi razstave »Delo in radost«, toda zaradi raznih okolnosti, je moral svojo namero opustiti. Razlog umora še vedno ni znan.
Bolgarski listi izražajo silno ogorčenje nad zločinom, ki je ugrabil bolgarski vojski enega izmed najboljših častnikov. Vsi poudarjajo izredne ^sposobnosti pokojnega generala Pejeva, katerega so smatrali za najboljšega vojaškega strokovnjaka. Policija je dopoldne izvršita večje število are-
tacij, preiskava pa še rti dovedla do sigurnih sledov ter jo zaradi tega vodijo še v več smereh. Pri tem ni policija opustila ničesar, kar bi moglo pomagati pri razjasnitvi zločina.
Večina diplomatskih zastopnikov in vojaških odposlancev, ki so akreditirani v Sofiji, ter mnoge druge ugledne osebnosti, so izjavile predsedniku vlade ter vojnemu ministru sožalje ob tragični smrti generala Pejev«. Pokop posmrtnih ostankov pokojnega generala Pejeva in majorja Stojanova bo jutri ob devetih zjutraj.
Vesti o uporit v Ukrajini
Berlin, 1L okt. br. Po vesteh, ki so prispele v Varšavo baje iz zanesljivih virov, se v Ukrajini vedno bolj širi upor proti sovjetski oblasti. Uporniki, ki so zelo dobro oboroženi, so pred dvema dnevoma napadli vojaško letališče v Kijevu m ga po hudi borbi zasedli. Polastili so se upravnega poslopja m vseh hangarjev. Ko so prišle sovjetske čete, so letala uničili m hangarje zažgali. Po daljši borbi, v kateri j€! bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih, so se uporniki umaknili v gozdove, koder se razvija sedaj prava gverilska vojna.
Opreznost Danske
Kodanj, 11. okt AA Minister Staurang je snoči na zborovanju socialno-demokrat-ske stranke pozval liste, naj pišejo previdno m naj ne izzivajo sporov z Nemčijo ali z drugimi državami, ker želi Danska živeti v najstrožji nevtralnosti.

Reforma angleške vojske
Napovedi vojnega ministra Belishe o znatnem povečanju oborožitve angleške vojske na kopnem
London, 11. ®kt. AA. Vojni minister Hoare Belisha je snoči govoril po radiu o najnovejših ukrepih za oborožitev britanske vojske in je med drugim napovedal več važnih reform v vojski, ki bo povsem reorganizirana. Pehota bo izpopolnjena z bataljoni lahkih in težkih strojnic, topništvo pa bo organizirano po zgledu regularne suhozemne vojske. Kot nove edinice bodo uvedene lahke motorizirane in konjeniške brigade ter polki za obrambo pred tanki in pred letalskimi napadi. Osnovali se bodo tudi bataljoni motociklistov, ki jih britanska vojska doslej ni poznala. Britanska suhozemna vojska bo štela skupno 18 divizij, med katerimi bo pet divizij za obrambo pred napadi iz zraka. Hoare Be-lisha je nadalje izjavil, da je bilo pri poslednji mobilizaciji pozvanih pod orožje nad 50.000 oficirjev in vojakov suhozemne vojske. Stalni kader čet za obrambo pred napadi iz zraka šteje sedaj 406.000 ljudi, čez leto dni bo to število povečano na 609.000.
Napovedana preureditev vojske je bila sprejeta v listih z velikim zadovoljstvom. Ta reforma bo ugodila delno čim dalje bolj vroči želji javnega mnenja, da bi mogla Velika Britanija voditi politiko, ki bi ne bila politika miru za vsako ceno. Zato velik del konservativnega tiska odklanja stoletni predsodek in zahteva uvedbo obvezne vojaške službe. Nekateri drugi konservativni listi so manj odločni, vendar pa žele neko vrsto obveznega pripravljanja za razne funkcije, ki bi jih v primeru vojne moralo izvrševati zasebno prebivalstvo.
»Times« piše: Reforma kopne vojske I tudi upošteva, da se ne moremo zanesti 1 na ukrepe, ki se lahko izvrše v zadnjem trenutku. Edina kritika, ki lahko pride, je ta da bi bilo treba to preosnovo izvršiti že mnogo prej. Hitler je v svojem zadnjem govoru zadosti jasno povedal: Bolje je biti oborožen pred dogodki, kakor pa ostati neoborožen in čakati na milost, ki jo bodo prinesli dogodki. Chamberlain je izrazil isto misel pretekli četrtek v parlamentu. List pravi dalje, da je izvrševanje nove preosnove samo del prizadevanj, ki jih je še treba izvršiti. Treba je namreč organizirati ves narod. Vojska lahko izvrši svojo nalogo samo takrat, če je civilno bojišče prav tako organizirano. »Daily Telegraph« vidi v tej preosnovi začetek načrta, ki bi ga bilo treba vršiti že pred tremi leti. »Daily Mail« ugotavlja, da brezposelnost v Veliki Britaniji narašča, dočim v Nemčiji v zvezi z oboroževanjem pada.
Angleški rezervisti
še niso odpuščeni
London, 11. okt. o. V javnosti je izzvalo veliko pozornost dejstvo, da angleški mornariški rezervisti, ki so bili pred tedni zaradi evropske krize v naglici vpoklicani, še ne bodo v celoti demobilizirani. Le rezervistom, ki se pozivom iz kakršnihkoli razlogov niso- mogli odzvati, je bilo sporočeno, naj ostanejo doma. Iz službe je bilo odpuščeno prav neznatno število rezervistov, opozorjeni pa so bili, da morajo biti pripravljeni na vsak nov poziv, ki se mu morajo nemudoma odzvati.
Francija na raz
Nove smeri njene zunanje politike — Zasiimivi preokret*
Nove diplomatske naloge
Par iz, 11. oktobra, b. Kljub vsem kritikam in ugovorom proti politiki, ki jc do-vedla do monakovskega spoiazuma je francoski narod v ogromni večini ostal mnenja. da jc monakovski kompromis vendarle boljši od vsake, čeprav zmagovite vojne. ki bi od Francije zahtevala ogromnih žrtev. Javno mnenje je slej ko prej na Dala-dierovi in Bonnetovi strani. Ali bo ostalo pri tem tudi v bodoče, bo predvsem odvisno od nadaljnje vsmeritve francoske zutnanje politike.
V	zvezi z novim razvojem je nekaj značilnih dogodkov, ki so vzbudili nova nasprotja. Tako je na primer predvčerajšnjim socialistični poslanec Grumbach prečital v zunanjepolitičnem odboru parlamenta Hitlerjevo zahvalno pismo bivšemu ministrskemu predsedniku Flandinu za njegovo ra-.timevanjc nemških zahtev. Nič manjšo polarnost ni vzbudil izstop bivšega ministra Paula Revnauda iz demokratične zveze v £nak protesta proti Flandinovi politiki. V vrsto t ©h političnih senzacij spada tudi prehod znanega dnevnika »Intransigeanta« v Nemcem prijfisne reke ter izstop polkovnika Fabrva iz redakcije tega lista, nadalje nova nasprotja med znanim publicistom in poslancem de Kerillisom, ki je ves čas odločno zagovarjal stališče Češkoslovaške, in njegovimi nacionalističnimi strankarskimi pristaši.
V	diplomatskih vrstah vzbuja poleg imenovanja dosedanjega berlinskega poslanika Ponceta za poslanika v R;mu poisebno pozornost zlasti napoved o premestitvi dosedanjega varšavskega poslanika Noela. ki velja za enega izmed najintimnejših prijateljev Flandina, v Berlin. Iz tega bi se dalo sklepati, da bodo napori Daladierove vlade obrnjeni v smer normalizacije in izboljšanja odnošajev ne le z Italijo, temveč tudi z Nemčijo. Razen tega napoveduje novo smer francoske zunanje politike tudi bližnje imenovanje diplomatskega zastopnika pri vladi generala Franca v Španiji.
V	zvezi s temi ugotovitvami zaslužijo pozornost zanimiva izvajanja znanega publicista d'Ormes-ona, ki je mnenja, da je do preobrata v srednji Evrapi dejansko prišlo žc 12. marca tega leta, ko jc padel Dunaj.
Ravnotežje kontinenta ni bilo porušeno šele v Godesbergu in Monakovem. Okrnitcv Češkoslovaške predstavlja samo neizbežno posledico one prve odpovedi zapadnih^ velesil. D'Ormesson jc mnenja, da na jugu in vzhodu Nemčija ne bo več postavljala teritorialnih zahtev, sodi pa, da bo skušala s podunavskimi deželami skleniti trajen blok. za kar bo seveda treba nekaj časa. Glede nemške vzhodne politike se postavljata dve hipotezi: ali bo tretji rajh vodil skupno politiko s Poljsko proti Rusiji, ali pa bo iskal sporazuma z Rusijo na račun Poljske. Manjšine mu lahko v obeh primerih služijo za podlago, ker so na Poljskem tako nemške kakor ruske manjšine. V tej alternativi se zdi verjetnejša prva hipoteza Zato zahteva d'Ormesson spremembo %-zhodne francoske politike, ki se je doslej naslanjala tako na Poljsko kakor na Rusijo. kar pomeni očividno nasprotje, kajti po sili razmer bosta Poljska in Rusija še dolgo v nasprotnih taborih.
Enako željo izraža tudi Leon Blum v svojem organu', vendar se v naznačeni alternativi odločno izreka za sovjetski pakt. Leon Blum pri t%m opozarja, da so se izrekili za obdržanje Rusije v Evropi tudi angleški državniki lord Halifax, sir John Simon m sir Samuel Hoare. »Francoska vlada ne sme v tem vprašanju drugače misliti kakor angleška,« zaključuje Blum svoja izvajanja, »kajti nihče ne more vedeti, kakšna bo bližnja smer Evrope.«
Dc K e rili i s pa je nasprotno tako proti ruski kakor nemški politiki in zahteva predvsem, da se Francija sama vzdrami in postavi na noge.
Zahvala francoskim rezervistom
Pariz, 11. okt. AA. (Havas). Ministrski nredsednik in minister narodne obrambe Daladier je izdal sledečo naredbo četam: »Oficirji, podoficirji in vojaki! Preden odidejo ooslednji rezervisti domov, se vam želim zahvaliti v imenu vlade. Odzvali ste se pozivu domovine z odločnostjo m resnostjo, ki so ju zahtevale okolnosti. S tem ste doprinesli k rešitvi države, za kar se vam zahvaljuje vsa Francija.«
špans
In stališče Italije
Pomemben članek iz rimskih uradnih krogov — Pogajanja z Anglijo odgodena za nedoločen čas
Rim, 11. okt. o. Razgovori grofa Ciana in lorda Pertha so bili odgodeni za nedoločen čas. »Inforinazione diplomatica« je objavila sedaj zanimiv in po sodbi dobro poučenih krogov izredno pomemben članek, ki tolmači stališče rimskih uradnih krogov in izreka zadnjo besedo Italije glede vprašanj, ki jih je treba urediti pred normalizacijo odnosov z Anglijo in Francijo. Vseh kombinacij in domnev jc sedaj konec. Razgovori Ciana in lorda Pertha niso imeli nikakega drugega pomena. Tudi se niso tikali kakih posebnih italijanskih koncesij glede na sklep francoske vlade, da imenuje svojega poslanika pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju.
»Informa/ione diplomatica« pravi, da je angleška vlada za uveljavljenje velikonočnega sporazuma postavila pogoj, da Italija pokaže dobro voljo za ureditev španskega problema in zato takoj umakne de! svojih prostovoljcev iz španskega nacionalističnega tabora. Italijanska vlada je na to pristala i.n s tem tudi pokazala pot, po kateri je treba kreniti, da sc doseže ratifikacija italijansko-britanskega sporazuma. Druge poti ni. Umik onih italijanskih prostovoljcev, ki se že 18 mesecev bore na španskih frontah, predstavlja edino stvarno in enostransko italijansko koncesijo ter obenem tudi izpolnitev angleških pogojev za uveljavljenje sporazuma. Velika Britanija mora smatrati to koncesijo kot neposreden povod za končno uveljavljenje sporazuma. Če bo angleška vlada postopala v tem smi-
slu, se bo vse dobro iateklo, vedeti pa je treba, da po umiku teh italijanskih legionarjev Italija ne bo podvzela nobenega drugega enostranskega koraka, da bi dosegla uveljavljenje pakta z Britanijo. ° Pariz, 11. okt. br. »Temps« poroča iz Londona: V angleških vladnih krogih pod-črtavajo, da angleška vlada umika 10.000 italijanskih prostovoljcev iz Francovega tabora še ne smatra kot izpolnitev pogojev za uveljavljenje italijansko-angleške-ga sporazuma. Angleška vlada zastopa mnenje, da mora Italija umakniti tudi vse vojne potrebščine in ves tehniški material, ker tudi te dobave niso v skladu z obve-nostmi ki j:h je prevzela Italija, ko je pristala na politiko nevmešavanja v španske zadeve.	*
Litvist**"* bo odstopil?
Rim, 11. okt. o. Po vesteh iz Stockhol-ma namerava Litvinov v kratkem podati ostavko in se umakniti iz Rusije v tujino. Kakor kaže, se ne bo nastanil v Parizu ali kakšnem drugem evropskem velemestu, temveč v Skandinaviji.
Angleška letalska misija v Franciji
Reims, 11. okt. br. Angleška letalska misija, ki se že tri dni mudi v Franciji, je bila danes v Reimsu. Na letališču Villa Coublet so si angleški letalski oficirji ogledali nekaj najmodernejših francoskih vojnih letal.
Beležke
»Samouprava" o razpustu narodne skupščine
Včerajšnja »Samouprava« objavlja prvi komentar o razpisu volitev v narodno skupščino. V uvodniku pravi, da so poslednji dogodki na svetu, kakor tudi potreba osveženja narodnega predstavništva narekovali obnovo zakonodajnega telesa Ta potreba je zlasti nastala po sporazumu združene opozicije od 8. oktobra leta 1938., da se bo videlo, v katerem imenu je ta družba bivših politikov sklenila dogovor, kakršen je sporazum o izpremembi ustave, ker morejo o taki stvari sklepati samo politiki, ki res predstavljajo narod. Sedaj je potrebno, da se preštejejo glave in združena opozicija naj v delu pokaže, ali večina naroda odobrava njeno politiko, da se enkrat vidi in čuje pravo mnenje Šuma-dije, v katere imenu so mnogi pozvani in nepozvani govorili in dajali svoje izjave že več let.
Kratka ugotovitev
»Slovenski dom« je v zadnjem času že parkrat napadel bivšega načelnika prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani g. Josipa Breznika da je bila na njegov predlog odstranjena prva pola iz čitanke za srednje šole. Pobrskali smo malo nazaj, po listih in ugotovili:
O odredbi prosvetnega ministrstva, da se od>tran' dotična pola iz čitanke, je poročal »Slovenec« v svoji številki dne 26. septembra 1933.
G. Josip Breznik je nastopil službo kot načelnik banske uprave dne 10. oktobra 1933, torej polnih 14 dni kasneje
Pri »Slovenskem domu« to prav dobro vedo. Kljub temu se nc bodo prav nič obotavljali o prvi priliki svojo laž zopet ponoviti.
Posl. Banič vstopil v JRZ
Beograjsko »Vreme« objavlja pismo do-včerajšnjega poslanca Milana Baniča, s katerim javlja znancem in prijateljem, da vstopa v JRZ. V svojem pismu pravi, da je bil skozi tri leta v opoziciji proti režimu dr. Milana Stojadinoviča. Sedaj pa se je prepričal, da je JRZ priklenila večino Slovencev in muslimanov na načelo narodnega in državnega edinstva. Zato je tudi on vstopil v JRZ, kjer se zbirajo vsi iskreni poborniki za načelo narodnega edinstva.
Poslanec Milan Banič je znan jugoslovenski javnosti po svojih govorih. Posebno je zaslovel po svojem govoru v veri-fikacijski debati leta 1935., ko je hudo napadel Hrvate in dr. Mačka, da je izzval krizo vlade in padec Bogoljuba Jev-tiča. Po Jevtičevem padcu je bil ideolog skupine, ki je ostala v posebnem klubu in se ni hotela zopet pridružiti JNS. češ da je JNS glede narodnega edinstva in glede stališča do vlade preveč popustljiva in kompromisna.
Ljubljanski radio 9. oktobra
Na včerajšnjo beležko pod tem naslovom smo od radijske oddajne postaje prejeli naslednje pojasnilo:
»Radijska postaja je svoj nedeljski spored za 9. oktober že iz vsega začetka prikrojila za žalni dan, v kolikor je v nedeljo sploh mogoče. Temu namenu je bil posvečen resnobni cerkveni koncert iz Kamnika, posebej pa glavni večerni koncert, z naslovom »Turoben spomin«. Da nismo prenašali komemoracije iz Beograda, je vzrok samo to, da proti dosedanji praksi nismo bili nanjo opozorjeni. Vaš dopisnik je gledal sporede naših postaj enostransko, zlasti v kolikor vidi zabavne točke samo v ljubljanski postaji in še to v času, ki je namenjen oddihu.«
Posl. dr. Dobovišek in JRZ
V včerajšnji številki, ko smo navajali slovenske člane sedaj razpu&čene narodne skupščine, smo v naglici po pomoti navedli, da je na dr. Mačkovi listi izvoljeni poslanec dr. Dobovišek prešel v JRZ. G. dr. Dobovišek, ki nas je opozoril na to pomoto, pravi o tem:
»Nikdar nisem prešel v JRZ, nikdar vstopil v poslanski kluib JRZ, ampak sem bil za časa svojega bivanja v narodni skupščini v opoziciji.«
»Hrvatska straža"
o politiki Poljske
Postopanje Poljakov v vprašanju Tješi-na in njegove okolice je vzbudilo v slovanski javnosti zelo mučne občutke. Njihovo postopanje je naletelo na polno odobravanje samo v zagrebški »Hrvatski straži«, ki trdi, da so Čehi falz'ficirali ljudsko štetje in da je pravilno stališče bivše Avstrije iz leta 1910. Po mnenju »Hrvatske straže« »Čehi nimajo prav nobene pravice očitati Poljakom, da niso dobri Slovani. Prav tako je neresna trd'tev, da drže Poljaki v sklopu svoje države slovanske manjšine, ki imajo svojo državo. Poljaki imajo v svoji državi res nekaj milijonov Ukrajincev, ki žive tudi v Rusiji, o kateri pa ni mogoče reči, da je slovanska država. Sicer pa se Ukrajincem itak bolje godi na Poljskem, kakor pa v Rusiji.«
Cerkvene zadeve
v bivši Avstriji
V	nedeljo so prečitali v katoliških cerkvah bivše Avstrije skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov. Z ozirom na dejstvo, d^ je bila odvzeta pravica javnosti vsem katoliškim šolam in da je bila katoliška univerza ukinjena, poudarja pastirsko pismo pravico katoliške cerkve do vzgoje mladine. V enakem smislu je izšel te dni tudi precej ostro pisan članek v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano«.
V	zvezi z revizijo šolstva so nemške oblasti med drugim zasegle v Celovcu prostore tamošnjega bogoslovja. Bogoslovje se bo zato preselilo v samostan Tanzen-borg na Koroškem. Pravica javnosti je odvzeta tudi benediktinski gimnaziji v St Pavlu na Koroškem, kjer je študiralo tudi nekaj slovenskih fantov. Zavod bo odslej strogo zasebni učni zavod in njegovi gojenci nimajo pravice polagati izpitov na državnih šolah.
Z odlokom oblasti je bila urejena te dni tudi dušno pastirska služba v bolnišnicah. Ako hoče imeti kak bolnik duhovnika, mora to pismeno sporočiti upravi bolnišnice, ki izda dovoljenje za obisk duhovnika, ako 1 izjavi pristojni zdravnik, da ta obisk ne
Borba za Hankov
Boji za posest druge kitajske prestolnice zavzema}© vedno večji obseg — Dve japonski brigadi uničeni
Hankov, 11. okt. AA. (DNB) Glavno poveljstvo kitajskih čet sporoča, da se je kitajskim *fcetam posrečilo uničiti dve japonski brigadi na obali reke Jangce, ki sta pripadali 101. in 106. japonski diviziji. Kitajci so zaplenili veliko vojnega materiala. Japonci so trčili na Kitajce na obronkih hriba Palaj, jugozahodno od Tehana. Kitajci so v veliki premoči obkolili Japonce in jih pobili. S kitajske strani dalje poročajo, da so dosedaj Japonci prišli šele na severni obali Jangceja pred osrčje kitajskih čet v zelo hribovitem ozemlju, ki pomeni zanje obrambno linijo pred Hankovom. Na tem kraju pričakujejo odločilno bitko.
V uradnih japonskih krogih označujejo vesti iz Hankova o uničenju 20.000 Japoncev severozahodno od Tajana kot popolno izmišljotino, vendar pa priznavajo, da se pri Hsinjangu na železniški progi Hankov—Pejping še sedaj bijejo hude borbe. Operacije na vseh drugih bojiščih označujejo japonski vojaški krogi kot zelo zadovoljive za Japonce.
Tokio, 11. okt. AA. (Reuter) Zdi se, da je vest o padcu Hsinjanga prezgodnja. Današnje uradne japonske vesti trdijo, da so se japonske čete približale Hsinjangu z juga ter so zavzele važne utrdbe kitajskih čet na jugovzhodnem delu.
X* v
Palestina — ognjišče
neprestanih nemirov
Arabci zahtevajo ustavitev naseljevanja Židov in ustanovitev arabske narodne vlade v Jeruzalemu
Kairo, 11. oktobra. AA. (DNB). Četudi izvaja vlada najstrožjo cenzuro vseh vesti, ki prihajajo iz Palestine, se tukaj vendar širijo glasovi, da ie bila pretekli teden proglašena v Palestini nova arabska narodna vlada. Isti krogi trdijo, da imajo arabski uporniki v svoji oblasti tn četrtine Palestine, a le ena četrtina se nahaja pod nadzorom angleških oblasti. Arabska narodna vlada razpolaga z organiziranimi četami prostovoljcev, ki jih je okrog 50.000. Vsi so vojaško organizirani ter dobro oboroženi. Ostali neorganizirani Arabci nudijo o priliki krajevnih neredov zmerom oboroženo pomoč tem vojaškim organizacijam. V raznih krajih so si Arabci uredili posebna vežbališča za svoje upornike.
Jeruzalem, 11. oktobra. AA. Reuter: V zadnjih 24 urah jc bilo v Palestini ubitih pet. ranjenih pa šest oseb. V to število ni vštetih 15 Arabcev, ki so padli v teku snoč-njih borb.
Kairo. 11. oktobra. AA. (Štefani). Arabski medparLamentarni kongres je sklenil ustanoviti stalni odbor s sedežem v Kairu, ki bo imel nalogo, da vzdržuje zveze med islamskimi državami in da proučuje vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje in bodočnost islamskih narodov. V odbor so vstopili: za Egipt Aluba paša ter dve drugi politični osebnosti, za ostale islamske zemlje predsedniki narodnih skupščin Iraka. Sirije. Libanona, trije člani islamskega vrhovnega siveta za Palestino, med njimi
Džami! Husein, nečak palestinskega vrhovnega muftije.
Posebni odbor palestinske konference je sprejel resolucijo, ki zahteva med drugim: Naseljevanje Židov v Palestino sc mora takoj ukiniti. Ustanovi naj se arabska narod-dna vlada v Jeruzalemu. Palestina bo sklenila zavezniško pogodbo z Londonom, kakor jc to storil Irak. Izdati se mora splošna politična amnestija. Židi. ki sedaj bivajo v Palestini, dobe polne državljanske pravice.
Eegularne vojaške operacije proti Arabcem
London, 11. oktobra. AA. (Reuter). V ministrstvu za kolonije se je danes nadaljevala razprava o položaju v Palestini. Pričakujejo, da bo visoki komisar odpotoval v četrtek v Palestino.
»Times« komentirajo sklep britanske vlade, da pošlje v Palestino nova ojačenja in smatrajo, da bo vodila vlada odslej proti Arabcem regularne vojaške operacije.
Danes so vojaške oblasti aretirale v Hai-fi in v okraju Samaria nad 50 Arabcev. Ob tej priliki je bil en Arabec ubit. Pri spopadu v bližini Nese i ona med teroristi in policijo so bili štirje policisti hudo ranjeni. V Jeruzalemu kakor tudi v severni Palestini je bila izvršena cela vrsta atentatov. Na progi Nablus-Dzenin so spet pokvarjene vse telefonske proge.
Obisk belgijskega kralja v Franciji
Bruselj, 11. okt. AA. Kralja Leopolda bodo na njegovem jutrišnjem potovanju v Pariz spremljali kraljica mati Elizabeta, mlajši brat grof Flandrijski in predsednik belgijske vlade Spaak. Kralj se bo že zvečer vrnil v Bruselj. V uradnih krogih pravijo, da to potovanje nima nobenega uradnega značaja, pač pa potuje kralj v Pariz, da se udeleži odkritja spomenika pokojnemu kralju Albertu, svojemu očetu.
Otvoritev italijanske fašistične zbornice
Rim, 11. okt. w. Svečana otvoritev nove zbornice fašjev in korporacij bo 23. marca 1939. ob obletnici ustanovitve fašistične stranke. Prvo zasedanje bo otvoril italijanski kralj s prestolnim govorom, v katerem bo očrtal zakonodajno delo zbornice in senata ter obenem podal smernice
0	nalogah finančnih in zakonodajnih odborov.
Potres v veliki daljavi
Milan, 11. okt. w. Potresomerna postaja v Florenci je snoči ob 20.03 zabeležila močan potres v oddaljenosti kakih 9000 km.
Samomor uglednega praškega novinarja
Praga, 11. okt br. Glavni urednik lista »Prager Tagblatt« dr. Rudolf Thomas in njegova žena sta sinoči izvršila samomor. Zastrupila sta se z luminalom. V brezupnem stanju so oba prepeljali v bolnišnico, kjer sta danes popoldne oba podlegla. Zapustila sta daljše poslovilno pismo, čegar vsebina pa še ni bila objavljena.
bo ogrožal uspeha zdravljenja. Brez dovoljenja pa duhovniki ne glede na vero ne smejo obiskovati bolnikov v svojstvu dušnega pastirja.
Afriški kongres v Rimu
Italijanska akademija znanosti priredi vsako leto v Rimu mednarodni kongres, ki je znan pod imenom »Kongres Volta«. Vsako leto je posvečen kakemu drugemu perečemu problemu, letošnji afriškim zadevam. K sodelovanju na tem kongresu so bili povabljeni znanstveni poznavalci m raziskovalci Afrike iz vseh držav sveta m z vseh področij znanstvenega udejstvova-nja. Na dnevnem redu so poleg drugih tudi naslednje točke:
1.	problem aklimatizacije evropskih ms v tropičnih afriških predelih;
2.	vpliv evropske civilizacije na domače
prebivalstvo;
3.	problem razširjanja krščanskih ver med domačim prebivalstvom;
4.	socialna politika med domačimi in sodelovanje z njimi;
5.	oblike mednarodnega sodelovanja za izkoriščanje Afrike;
6.	prometne zveze;
7.	razlogi, ki narekujejo evropsko solidarnost v pogledu obrambe evropske civilizacije ▼ Afriki.
Kongres vodi predsednik itahjanskega senata Federzoni. V večjem številu so zastopani zlasti francoski, nemSki in angleški afrikologi. Prvi govornik o problema sedanjega stanja afriških študijev je bil ■ francoski akademik Louis Bertrand, ki je
1	govoril o »latinski Afriki«.
Amerika in zaplet-Ijajl v Evropi
New Vork, ll okt. br. Državni podtaj-nikv zunanjem ministrstvu William S ar je podal davi novinarjem daljšo izjavo o stališču Amerike glede na razvoj mednarodnega položaja v Evropi. Poudaril je, da ne mara dati nikake posebne izjave o spremembah, ki so bile v E-vropi, toda Am ričani morajo stvarna dejstva pre-sojat^ realno in pogumno. Vojna je bila z monakovskim sporazumom preprečena, spori pa niso bili definitivno likvidirani. Kriza š ni dosegla svojega vrhunca. Sedaj se morajo odločiti '.udi Američani. Amerika sicer ne bo zapletena v vojno, ki bi nastala v Evropi, toda občutila bi vse njene gospodarske posledice. Amerika mora zato poskrbeti za življe*-nje sedanjih in bodočih g neracij v Zedi-njenih državah Zato potrebuje trdno in odločne vodstvo, ki bo znalo zastaviti vse svoje sile za obnovo miru, ki pa ne bo nikoli slonel na orožju, nego na zakonitosti. pravičnosti in osebni svobodi. Le tak svetovni sistem je trajno mogoč. Ce hoče Amerika služiti svetovnemu miru, mora predvsem v svojih deželah ohraniti m ojačit,- načela svobode.
Povratek ministrov Letice m Magaraševiča
Beograd, 11. oktobra. AA. Z jutranjimi brzim vlakom sta iz Zagreba dopotovala ministra Dušan Letica in Dimitrije Maga-raševič v spremstvu svojih šefov kabineta. Ministra sta bila prisostvovala sejam-banovinskega odbora JRZ v Zagrebu.
Iz državne službe
Piiemesščena sta etsrok. učitelj J. čop a klasične gimn. na I. real. gimn. v Ljubljani, prof. Klctiloa Pavlič iz realne gisnn. ▼ Kranju na m. realno gimn. v Ljubljani,
Za predsednika stalne komisije za profesorske izpite v Ljubljani je bil za čas od 1. oktobra 1938 do 31. septembra 1941. imenovan univ. prof. dr. Rihard Zupančič v Ljubljani
Upokojen je inšpektor direkcije državnih želeenic v Ljubljani Anton Baje- — Imenovana st®. za primarija bolnišnice zal duševne in živčn^ bolezni v Vrabcu dis* Franc Pestotnik, primarij drž. boLnišo-ce za duševne bolezni v Novem Celju, za; upravnega uradnika državne bolnišnica za duševne bolezni v Ljubljani-Stttdeneo pa Josip Sajer, upravni uradnik državnega zdravilišča v Topolsici.
Pomočnik bana banovine
Beograd, 11. okt p. Za pomočnika moravske banovine je imenovan hanovia. sH inšpektor Arsa Petrovič.
• Kongres jug.-bolg. fig v Splitu
Split, 11. cfct. o. Zveza jugoataronrtto-
bolgarakih Gg bo imela v Spfifcn dne 38« in 24. t. m. svoj kongres. Na kongres trt prišlo poleg" jugoslovenskih oterog 60 legatov iz Bolgarije.
Vremenska napoved
Zagrebška: V sploSnem ■wedro, -vfg*
temperature in vetrovno vrenje.
Dunajska: Sprva še ofatečno m htedn^,
> pozneje se bo polagoma zopet
Naša udeležba na razstav! v New Yorku
Zda) je zadnji Čas, da izvršimo vse potrebne priprave
slov. paviljon ni bil v tem pogledu prav
nič vzoren, tembolj poučni ln mikavni pa so bili na pr. paviljoni skandinavskih in celo majhnih baltiških narodov.
Vsekako oi bilo treba najti tako obliko naše reprezentance v New Yorku, da ne bo predraga, a da bo dovolj učinkovita, okusno urejena in pravično razdeljena. Naši izseljenci morajo dobiti vtisk: Stara domovina res ni velika, močna in bogata, vendar je zanimiva, lepa in napredna dežela, s katero smejo biti njeni rojaki po širnem vetu zadovoljni.
To bi bil smisel naše udeležbe na nju-jouški razstavi, žal da se je že približala dvanajsta ura za priprave, vzlic temu nismo opazili v širši javnosti nobenih znakov, ki bi kazali, da se ves narod zanima za svojo svetovno reprezentanco v New Yorku.
V Ljubljani je nedavno sprožilo akcijo za slovenski del udeležbe društvo »Naša skrinja«, ki je dalo izdelati načrt slovenske hiše v reformiranem gorenjskem slogu, v kateri bi bili razstavljeni naši najznačilnejši umetnostno-obrtni, umetnostni in gospodarski izdelki. Za tako akcijo pa ne zadoščajo moči tega ali onega društva. Potrebno bi bilo, da bi se akcije oprijele naše vodilne oblasti (banovina, občina) in jo izvršile sporazumno z zunanjim ministrstvom, z izseljenskim komisariatom in s sodelovanjem privatne iniciative (društev in posameznikov). Želeti bi bilo, da bi se sklicala anketa strokovnjakov, ki bi predvsem dognala, kakšna oblika bi najbolj ustrezala kulturni posebnosti in interesom naše dežele, nakar naj bi se našla potrebna javna sredstva za izvedbo sprejetega načrta. Vsekako je treba z zadevo pohiteti, če nočemo, da bi nas zopet predstavljala pred svetom površno in enostransko improvizirana razstava.
Ljubljana, 11. oktoora
Za prihodnje leto pripravljajo v New j Vorku svetovno razstavo, ki bo ljudstvu Ze din jenih držav ameriških pokazala pridobitve in višino sodobne civilizacije, obenem pa ga seznanila s posameznimi narodi in njihovo udeležbo na razvoju današnje omike. Mnogi veliki in manjši narodi so se že priglasili. Zopet se pričenja tekma v iznajdljivosti, da narodi — morda še bolj kakor lani v Parizu — prikažejo na tej svetovni razstavi svojo kulturo, svoje gospodarstvo in tehnični napredek.
Udeležba na razstavi v New Yorku je nemalega pomena tudi za Jugoslavijo in posebej še za nas Slovence. Znano je, da biva v Zedinjenih državah ameriških okrog tri sto tisoč Slovencev, izmed teh jih bo po verjetnostnem računu morda kakšnih sto tisoč obiskalo njujorško razstavo. Umljivo je, da bo vsakega izmed njih zanimal paviljon stare domovine. Postavimo, da bi Jugoslavija sploh ne bila zastopana: ali se ne bi vsak naš količkaj zaveden rojak čutil osramočenega, ko bodo udeležene v New yorku tudi manjše države, ki
nimajo v Ameriki toliko izseljencev?! Sedaj je že zadnja ura, da apeliramo na pristojne činitelje, predvsem na zunanje ministrstvo, da zagotove in organizirajo udeležbo Jugoslavije na tej veliki reviji sodobne omike. To tembolj, ker se vsi zavedamo pomena Zedinjenih držav in njihovega ljudstva za današnje svetovno življenje. Jugoslavija se ne sme prezreti sama, da je ne bo ob kakšni odločilni priliki prezrlo ameriško ljudstvo.
Če je tedaj udeležba naše države na svetovni razstavi v New Yorku zadeva našega prestiža pred ameriškim ljudstvom m posebej še pred stotisoči naših izseljencev, tedaj nastane nadaljnje vprašanje: KaKO naj bo zastopana Jugoslavija? in posebej še: Kako bodi zastopana naše ožja slovenska domovina? Jasno je, da naša država ne more žrtvovati težkih tlsočev dolarjev za sijajno reprezentanco, ki bi niti ne ustrezala njenemu resničnemu položaju. Izkušnje z lanske razstave v Parizu bi lahko pokazale, da je mogoče tudi v manjšem obsegu dostojno in častno predstaviti manjšo deželo in narod, žal da prav jugo-
Lepota domovine v dr, Kostičevih
Poslovilna prireditev uglednega ameriškega rojaka
ljubijana. 11 oktobra naravnih barvah iz Jugoslavije. Revija iz-V četrtek ob 20. bo' ped okriljem Zveze I haja v poldrugem milijonu izvodov Film o tujski promet v frančiškanski dvorani Jugoslaviji je bil z velikim uspehom pred-
' __	. - . ■ x ____ ___: ....J, ______mo/lnaKiHn! ti tn>4K1
za .-j— ,—.....
predaval dr. Konstantin Kostič iz New Yorka o svojih potovanjih po štirih kontinentih Dr. Kostič je letos izdelal propagandni film Jugoslavije pa so ga banska uprava in obe naši tujsko-prometni zvezi, ljubljanska in mariborska naprosile, naj izdela še dva filma v naravnih barvah iz Slovenije. Dr. Kostič je to delo dovršil, a preden zapusti Jugoslavijo in Evropo, bi rad ljubljanskemu občinstvu pokazal slike iz svojega obsežnega delovanja po vsem svetu.
Dr. Konstantin Kostič je po rodu iz Novega Sada. Kmalu po njegovem rojstvu se je rodbina preselila v Ameriko, a tik pred svetovno vojno se je vrnila v Novi Sad. Po vojni je Kostič obiskoval visoko šolo za trgovino v Zagrebu, leta 1922 pa je »pet odšel v Ameriko, kjer se je vpisal na geografskem oddelku Cohimbia University. Ko je bil promoviran, je služboval nekaj časa pri jugoslovenskem konzulatu, nato pa je o-tvoril lastno podjetje za reklamo in propagando in sc tako vrnil k fotografiji, ki jo z vnemo goji že 25 let. Na tem področju je dosegel tudi za ameriške pojme zavidanja vredne uspehe. Leta 1935. je bil njegov turistično-propagandni film o Češkoslovaški uvrščen med 10 najboljših filmov tega leta. Takoj nato je bil nagrajen s slovitim pokalom dr. Dittmarsa. ki predstavlja v kinematografskem svetu eno najvišjih odlikovanj. To odlikovanje mu je odprlo po>t v okrog 20 držav, ki so ga naprosile. da jim izdela propagandne filme in fotografije. Takoj je prepotoval skoraj ves svet.
Pred dvema letoma je naročila pri njem propagandni material tudi direkcija našega »Putnika«. Delo je izvršil z velikim uspehom. Že lani je izdeloval turistične filme in fotografije v naravnih barvah. Kratki njegov barvni film »Jugoslavija« je dobil letošnjo pomlad prvo nagTado potopisnih filmov v New Yorku. Preden je prišel letos na ponovno povabilo »Putnika« v Jugoslavijo, da izdela nov propagandni film, je izdelal več barvnih filmov za italijansko vlado, da bo vsa italijanska turistična kampanja to zimo iz njegove kamere. Dr. Kost jč je član uredništva velikega časopisa »Daily Mirror« v Ne\v Yorku in sotrudnik velikega številk ameriških revij, med drugim tudi »National Geographic Revie\v«, ki mu je naročila za 16 strani posnetkov v
vajan tudi na letošnji mednarodni filmski razstavi v Benetkah. Poleg številnih drugih odličnikov vsega sveta so dr. Kostiča sprejeli v zadnjih dveh letih tudi švedski kralj Gustav V., čigar kraljevsko družino je fil-mal, danski kralj Kristijan m predsedniki filnske. estonske in poljske republike. Sa-
mo v zadnjih dveh letih je s svojo foto-in kmokamero po štirih kontinentih prepotoval 80.000 km. Do danes je porabil okrog 140.000 mfilma in v New Yorku ima biblioteko fotografij v naravnih barvah z okrog 140.000 m filma in v New Yorku ima biblioteko se obračajo ameriške revije, kadar jim je potreben slikovni material. V nji je tudi dragocena zbirka jugoslovenskega propagandnega materiala.
Delo, ki ga je dr. Kostič opravil za svojo domovino, zasluži, da javnost njegovemu predavanju nakloni čim večji obisk.
Družinski oče žrtev divjih lovcev
Franc Polko s Pobrešja ustreljen pri nabiranju gob
Maribor, 11. oktobra.
V	mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 49-letnega Franca Polka, doma s Po-brežja pri Mariboru. Polka so našli vsega krvavega v gozdu v Dobrovcih, kjer so ljudje ranjencu nudili prvo pomoč, a ko so videli, da so njegove poškodbe nevarne za življenje, so ga prepeljali v Maribor.
V	bolnišnici je Polko pri zadnjih močeh in v poslednjih trenutkih zavesti izpovedal, da je v nekem gozdu nabiral gobe. Ko je legel mrak, in je pravkar hotel domov, js za njegovim hrbtom odjeknilo več strelov. Zgrudil se je na tla in se ne spominja, kaj sc je nato zgodilo. Siromak je le-
žal vso noč v gozdu, nihaje med življenjem in smrtjo, dokler ga niso našli in prepeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da mu je okrog 70 šiber razmesarilo trebuh, črevesje in spodnji del života. Takoj so ga operirali, vendar je okrog 15. podlegel poškodbam.
Polko je zapustil ženo in otroke, ki so dva dneva preživeli v strahu za očetovo življenje. V zvezi z žalostnim dogodkom so orožniki uvedli obširno preiskavo, da najdejo krivca. Zdi se, da je postal Polko žrtev divjih lovcev, ker so mislili, da jih za sleduje. Ljudje iskreno pomilujejo žalost no usodo pokojnega Polka in njegove svojce
Smrtne nezgode v loviščih
Cela vrsta smrtnih primerov na lovu
Ljutomer, 11. oktobra ! pod stričevim imenom slovela daleč preko
V nedeljo je umrl za kapjo veleposest- j mej ^tomerske^ okraja?	^
nik m trgovec g. Alojz Kramz ki je bil v	J Dodietie na lepo viši
Ljutomeru m v vsem okraju dobro znan.
Rodil se je 1. 185S. kot kmečki sin v Rač-kem vrhu pri Kapeli. Po šolskih letih v domačem kraju je bil v šolah v Radgoni in Mariboru ter je stopil po.em v uk pri svojem stricu Matiji Zemljiču, ki je imel v Ljutomeru takrat zelo znano trgovino.
L. 1878. se je udeležil okupacije Bosne in se je bojeval pri Buiaču. cesto je pripovedoval o svojih vojnih doživljajih. L. 1&02 je sam prevzel podjetje in po smrti svojega strica tudi posestvo z obširnimi vinogradi in gozdovi, ki je v teku časa naraslo v veleposestvo. Pokojnik je svojo posest še razširil. L. 1905. je osnoval opekarno in umetni mlin. Trgoval je tudi z lesom in vinom in njegova trgovina je še
Trboveljski slavčki v Bolgariji
Doživeli so ganljivo prisrčen sprejem
pevskega zbora sofijskih učiteljic: pred-
< _____i ^ »..r. i^iv: (To n 4- rr L.Tvnm_
Sofija, 8. oktobra
Kakor je »Jutro« objavilo, je koncerti-ral Trboveljski slavček 5. t. m. v Beogradu. Koncert je dosegel popoln uspeh in je v najdovršenejši obliki pokazal visoko stopnjo naše mladinske glasbe. V Beogradu je koncertiral Slavček še za šolsko mladino, še isti dan ob 23.40 uri je odpotoval Slavček v Sofijo. To pot so mu omogočili z izdatno podporo Trboveljska pre-mogokopna družba, sofijske učiteljice, Prosvetni sojuz in Sojuz narodnih horova v Sofiji. Dva udobna »pulmana« sta sprejela pod svojo streho 60 malih pevcev, da jih ravno v teh dneh, ko je mars:kdo dvomil če bo imela turneja uspeh, popelje v Bolgarijo.
čeravno niso bili naspani, so Slavčki že od Niša dalje opazovali okolico, posebno še ozko sotesko Nišave. Največ pozornosti je bilo namenjeno meji, kjer so že pred meseci odstranili žične ovire, ki so tako odločno ločile obe državi. Seveda so bili Slavčki nad mejo razočarani. Pričakovali da bo vsaj zid med dvema državama, če' je celo med dvema sosedoma doma v Trbovljah. Še kratek pogled na širok obmejni pas, ki se vije Čez bližnje hribe in dolne in že smo v Bolgariji. Vzdih zadovoljstva čujem med pevčki Skoraj vzporedno z železnico gradijo široko mednarodno cesto. Z bližnje obmejne vojašnice nam mahajo bolgarski vojaki v pozdrav.
Z nekaj minutno zamudo se pripeljemo v prvo večjo bolgarsko postajo. Drago-man." Na postaji nas čaka številna depu-tacija iz Sofije, v prvi vrsti funkcionarji
sednica ga. Georgijeva, dirigent g. Krum Bojadžijev, tajnica Vitanova in podpred-sedn:ca. Predsednica ga. Georgijeva je pozdravila pevce in spremljevalce ter pripela vsakemu udeležencu na prsa lep šopek, povezan z bolgarsko trobojnico. Ura vožnje do Sofije je potekla v prisrčnem razgovoru in pojasnjevanju okolice, čeprav je imel vlak 40 minut zamude, je Slavčke pričakovala na kolodvoru ogromna množica odraslih in mladine. Na kolodvoru sta viseli naša in bolgarska zastava, ves kolodvor je bil okrašen z girtandami, med katerimi so bile prižgane žarnice.
Gromki »urž« in »dobrodošli« so skoraj prevpili godbo III. državne meščanske šole ki je zaigrala jugoslovansko državno ivmno. Nepozabne nam ostanejo ovacije, ki so jih priredile sofijske učiteljici ob prihodu vodstva Trboveljskega stivčka. Varnostna straža in reditelji so imeli po ne roke dela, da omogočiio razvrstitev m ilih pevcev. Sledili so pozdravi zastopnikov. V im^au sofijskega žuoana, ki je pokrovitelj koncertov Trboveljskih slavčkov. je pozdravil goste g. Lekarski, pomočn'k župana Jugoslovensko poslaništvo je zastopal tiskovni ataše g. Vesnič. ki jc dobro znan med našimi drbrovoljci m p.fatelji. ivlesi-no prosvetno načelstvj je zastopal g. inšpektor Markov. Prosvetni sojuz, v katerem so včlanjeni vsi nameščenci ministrstva prosvete, je zastopal podpredsednik, Bolgarsko-jugoslovansko ligo njen predsednik. Slednjič je pozdravila svoje to varilce in tovariše še neka učenka III. me-
je hlapec od 4a1e6 videl, kako Je padeL
Ko sta prihitela nečak in hlapec, sta spoznala, da je vsaka pomoč zaman. Umrl je med vožnjo domoy. Pokojnik je bil samec. Niegovo veleposestvo, trgovLia in podjetja preidejo na njegove sorodnike po sestri, ki jih je skoro vse zaposlil pri sebi. Po dr. Schwarzu in Francu Seršenu je Alojz Krainz tretji daleč na okrog zani Ljuto-merčan, ki ga je pokosila smrt v tem letu. Naj počiva v miru, njegovim sorodnikom naše sožalje!
★
V gozdovju Bori ji pri Ban jaluki je bfl v nedeljo prirejen velik lov. Med lovci je bil tudi posestnik Rajič Alagič-Neslič iz Kotora Varoši. Lov je trajal do mraka. Ko so se lovci zbirali, ni bilo Alagiča od nikoder. Našli so ga v lovišču mrtvega, s
puško pripravljeno wt «trd. Očitno ga Jai od razburjenja zadela kap, ko je meril na srno.	' «
O tretji smrti na lovu pa poročajo iz Požarevca. Ponesrečil se je Dragotin Frank, zidar iz Požarevca. Bil je v nedeljo na lovu z nekaterimi svojimi dobrimi znanci. Nekemu tovarišu je pobegnil zajec izpred puške. Takoj nato sta odjeknila še dva strela, čez čas so našli Dra-goslava Franka vsega oblitega s krvjo. Bil je v poslednjih izdihljajih. Preiskava je dognala, da je bil Frank naslonjen na cev svoje puške in je tako čakal na divjačino. Naenkrat se je puška sprožila in oba naboja sta uničila lovčevo življenje. Pred nekaj dnevi je na istem kraju doletela enaka smrt lovca Boška Miljutinovi-ča, kmetovalca iz čirikovca.
Iz strahu pred posledicami v smrt
Tragedija sina edinca v Hodošu
ter
je dvignil svoje" podjetje na lepo višino Za politiko ni imel smisla, dasi je bil v nemški eri Ljutomera član občinskega odbora m ravnateljstva Mestne hranilnice. Več ko dvajset let je bil blagajnik gasilskega društva in dirkalnega društva. Neumorno delaven je nadziral svoje posestvo še vse do zadnjih dni. Znani so bili njegovi lovski pogoni v pozni jeseni tako po organizaciji kakor tudi po prav lovsko gostoljubni postrežbi. Na lovu je tudi izdihnil. Že dalje časa je bolehal, vendar se ni hotel ukloniti bolezni in letom. Ko so že drugi mislili, da so mu štete ure, si je spet opomogel ter vzel iznova vajeti podjetja v svoje roke.
V nedeljo je bil z enim svojih nečakov na lovu ter je še ustrelil fazana. Potem
ščanske šole. Vsak govornik je izročil tudi krasen šopek. Vsi so poudarjali veselje nad prihodom jugoslovenskih otrok, ki sedaj prvikrat stopajo v takem številu na bolgarska tla.
Za pozdrave se je zahvalil v daljšem govoru vodja turneje gospod Drago Supan-čič. Nato se je razvil ogromen sprevod. Na čelu povorke je korakala godba III. meščanske šole, ki so ji sledili predstavniki iz Sofije in voditelji ter spremljevalci Slavčkov. Za temi so korakali bobnarji in za njimi vsi okiteni s krasn:m cvetjem Trboveljski slavčki. Te so obkrožile učenke meščanskih šol v lepih modrih uniformah. Vsa ta ogromna množica je korakala po široki cesti do Svete Nedelje, kjer je kre-n'la mimo carskega dvora do III. meščanske šole. Slavčke so vso pot pozdravljale velike množice ljudstva, ki je tvorilo špa-lir. Ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Slavčki so nad tako krasnim sprejemom kar obnemeli. Venomer so ponavljali: »Kaj takega nismo pričakovali!« Na vrtu m. meščanske šole je bilo zbrane na t soče mladine. Tu je čakal Slavčke nov sprejem, rta vratih jih je pozdravila hčerka direktorja gluhonemnice v Sofiji, učenka H. razreda meščanske šole s sledečim govorom:
Dragi naši gosti, je govorila — Mi, mali Bolgari smo neskončno ponosni, da ste prišli k nam v goste vi. deca našega bratskega naroda. Zelo smo srečni, da vam bomo lahko pokazali krasote naše domovine, da bomo lahko spoznali pesem vaše krasne domovine, da spoznate naša mesta in da med nami vzcveti še globlja ljubezen in zveza, ki naj večno traja. Za vas smo nabrali poslednje jesensko cvetje, čisto in belo, kakršna je radost v naših sr-
Murska Sobota, 11. oktobra
V najsevernejši vasi naše države, na Hodošu, se je pripetila pretresljiva nesreča. Pri premožnem posestniku Romanu so ličkali (lupali) koruzo. Kakor je splošna navada, se je tudi ta večer zbralo pri Romanu precejšnje število vaščanov, ki so veselo razpoloženi opravljali lupljenje koruze. 211etni posestn'kov sin Roman Ga-bor se je med delom oddaljil od ostalih z namero, da jih prestraši in tako izzove še večje veselje. Po tragičnem naključju ga je ta poizkus stal življenje.
S svojo 3 mm pištolico je ustrelil v deske. ki so ga loč;le od ostale družbe. Krogla je prebila desko in ranila Abrahamovo Ilonko, 171etno deklico, v lično kost. Ilon-ko je takoj oblila kri in iz strahu se je onesvestila. Ljudje so v paničnem strahu začeli vpiti, da je mrtva in so grozili mlademu Gaborju, da ga bodo žandarji ujeli in zaprli. Fant se je prestrašil in izginil v noč.
Ker se v teku noči ni vrnil, so ga starši in vaščani začeli iskati, vendar zaman. Šele drugi dan so vaščani iz sosednih vasi pripovedovali, da so videli ponoči Gaborja bloditi po poljih. Verjetno je hotel priti preko meje na Madžarsko k sorodnikom, kar se mu pa ni posrečilo, šele okoli poldneva je zagledal neki kmet fanta v vrtcu zraven hiše. Ko je stopil bližje, se mu je nudila pretresljiva srka. Mladi Gabor je visel mrtev na drevesu tik nad zemljo. Nesrečni mladenič je bil prepričan, da je ubil Ilonko in je iz strahu pred posledicami izvrš'1 samomor že proti jutru.
Ilonko s d s prvim vlakom odvedli v so-boško bolnišnico. Izkazalo se je. da rana ni nevama. Pogreba mladega Gaborja se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Vsem se je smilil nesrečni mladenič, saj so ga poznali kot zelo vestnega in marljivega. Po nesrečnem dogodku so starši silno prizadeti, saj so Izgubili edinca.
Tragična smrt dveh Slovencev
Kiriničeva mati pripoveduje o svojem sinu
Ljubljana. 11. oktobra Včeraj smo poročali o obupnem dejanju dveh mladih Slovencev pri Novem Marofu v Hrvatskem Zagorju. Mati pokojnega Hinka Kiriniča, gospa Marija Kiriničeva. ki živi v Ljubljani, nas je naprosila, da resnici na ljubo objavimo naslednja dejstva o tej tragediji:
Res je, da sta izvršila moj sin Hinko Ki-rinič in njegov spremljevalec Franc Podobnik samomor v kraju Novi Marof. Ni pa res, da sta bila brez posla m v bednem stanju ter da sta prosjačila po vasi. Moj sin je imel s seboj denarja preko 3000 din (tri-tisoč din). Vzel je bil ta denar s seboj, da bo šel v zdravilišče v Novem Marofu na zdravljenje.
Tudi ni res, da sta iskala službo, ker je moj sin Hinko bil stalno zaposlen v moji brivnici, dokler ni zbolel, in je tudi kot bolan imel vso oskrbo pri meni. Nadalje ni res, da sta bila izčrpana od dolge hoje in
lakote, tudi oblečena sta bila oba dobro in nepomanjikljivo, tako da o bedi ne more biti govora.
Od doma sta šila preteklo sredo ponoči z vlakom do Zagreba, od tam dalje sta se peljala z avtobusom do Sv. Ivan Zeline. Tukaj sta obiskala sorodnico, od tam sta sc pa drugi dan, v petek, spet odpeljala z avtobusom do Novega Marofa. kjer je zdravilišče za pljučne bolezni in kamor je bil moj sin Hinko namenjen. Prispela pa sta zvečer prepozno za sprejem v sanato-rij. nakar sta torej šla oba v gostilno večerjat in is4cat prenočišča.
O vzroku, ki ju je dovedel do obupnega dejanja, je zdravnik ugotovil naslednje: duševno zmedenost in hudo bolezen pri Francu Podobniku, ki je prestal pred leti operacijo na glavi in noiffi. pri mojem sinu pa duševno potrtost zaradi pljučne bolezni. Po zdravniški preiskavi dokumentov sta bila oba v ponedeljek 10. t. m. pokopana cerkveno po rimsko-katolišikem obredu.
Ivan špajzer je priznal svoj zločin
Morilca so aretirati v Galiciji pri Celju
Celje, 11. oktobra
Celjskemu orožmštvu se je posrečilo že včeraj aretirati 271etnega brezposelnega delavca Ivana Špajcerja z Lave pri Celju, ki je b,-l osumljen, da je v noči od petka na soboto umoril in oropal 551etnega kroš-njarja in bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. Dva orožnika sta v ponedeljek okrog 22. izsledila Špaj-zerja v špegličevi gostilni v Gal ciji pri Celju in ga aretirala ter odvedla v Celje. Prenočil je v zaporih okrožnega sodišča. Davi ob osmih sta ga dva orožnika odpeljala vklenjenega na celjsko orožniško postajo.
špajzer je izprva vse tajil, končno pa je priznal, da je usmrtil Jakoba Tratnika. Izpovedal je, da je bil s Tratnikomv petek ob 22 v Majdičevi gostilni v Levcu in imel pri sebi motiko. Iz Majdičeve gostilne je odšel s Tratnikom v Drešinjo vas. Tam sta hotela stop:ti v neko gostilno, vendar pa je bila gostilna že zaprta. Nato stakre-nila preko travnikov h gostilni pri lev-škem mostu, a tudi ta gostilna je bila zaprta. Krenila sta čez most in nato po desnem bregu Savinje navzgor. Spotoma sta se sprla. Ko sta bila kakih 100 korakov oddaljena od levškega mostu, je Tratnik baje dejal špajzerju, da je smrkavec. To je špajzerja ujezMo in je večkrat udaril Tratnika s krampom po glavi. Ko je videl, da je Tratnik mrtev, mu je sezul čevlje,
cih. Cvetje bo ovenelo, veter bo razpihal liste, toda v naših dušah bo večno cvetel
cvet našega lepega prijateljstva----V tem
trenutku obče radosti naj vas objamem bratsko in prisrčno. Mi mali hočemo z našimi malimi rožami očuvati mir in ga razviti med jugoslovansko in bolgarsko zemljo. Naj živita naša ljubljena voditelja kralj Peter n. in car Boris m.!
S solzami v očeh je stopila mala govor-n'ca raz govorniški oder in objela male Slavčke. Tudi ostali, ki so pod jugoslovensko in bolgarsko zastavo prisostvovali krasnemu sprejemu, so odhajali solznih očL
Bolgarska deca in naši mali Slavčki so pohiteli v šolsko dvorano, kjer jih je pozdravil direktor gimnazije. Sledila je razdelitev pevcev po stanovanjih. Slavčke so kar razgrabili. Vsak mali Bolgar je hotel imeti gosta.
60 Slavčkov je odšlo s svojimi novimi prijatelji in brati. Ostali, ki niso dobili go-sta so s solznimi očmi prosili, naj jim dajo še kakšnega Slavčka ProSnji m bilo mogoče ugoditi, ker smo j h premalo vzel j^seboj! Tudi danes so se pri vodstvih šo pri-avOi novi Bolgarčki, ki bi radi ime klkega Slavčka Nekaterim amo ustregli So da smo vzeli pevce pri včera^ijih gostiteljih. Vsi pevci so zdravi ^ izredno zadovoljni. Tudi govorica jim ne dela več težave. Prvi dan je bik) več komičnih pri-netljajev. Bolgari odkimajo, kadar rečejo »da«, in prikimajo, kadar rečejo >«e«. Pri pogostitvi so Slavčki odkima vali, češ da imajo dovolj. Gostitelji so razumeli to gesto po bolgarsko ln so jim Se doložili. Danes smo naredili vajo v pri- in odkimava-nju.
slekel suknjič in mu vzel nahrbtnik, v katerem je nosil Tratnik suho robo. Nato je zavlekel mrtvega Tratnika k Savinji m ga vrgel v vodo. špajzer pravi, da je tudi nahrbtnik, Tratn;kove čevlje in sukn??č zagnal v Savinjo. Tratnik je imel prii sebi le neznatno vsoto drobiža, že v Majdičevi gostilni se je bil Tratnik hvalil, da ima denar, špajzer je znan delomrznez m se rad pajdaši s cigani. Po končanem zasliševanju na orožniški postaji ga bodo izročili okrožnemu sodišču.
Romanje obrtnikov na Oplenac
Zveza obrtnih društev dravske■ banovine v Ljubljani odpotuje v soboto 15. t. m. ob 20. z rednim brzim vlakom v priključenih udobnih vagonih k poklonitvi na Oplen.tc. Vse prijavijence iz notranjosti banovine opozarja, da se lahko priključijo na vseh tistih postajah, kjer ima redni brzi vlak postanek.
Navzlic zlobnim nakanam izvestnih krogov, da bi to našo idealno patnotično manifestacijo nacionalno mislečega obrtništva iz dravske banovine ovirali, je akcija v celoti uspela. Pred odhodom bodo priredi-ditelji poslali še vsakemu udeležencu podroben potni spored in vsa navodila.
2e včeraj sta obiskala gg. šuligoj in Su-pančič jugoslovanskega opolnomočenega ministra v Sofiji. Zelo ljubeznivo ju je sprejel in jima zagotovd da so prišli v pravi dobi med brate Bolgare. Danes sta ista gospoda obiskala Prosvetni sojuz, Sojuz narodnih horov in gospoda župana Sofije Zvečer bo koncert v veliki dvorani »Bolgarije«, ki ima 1400 sedežev, a so bil vsi brž razprodanL Koncert bodo obiskali vsi predstavniki oblastev in korporacij.
Včeraj popoldne so si Slavčki v spremstvu bolgarske mladine ogledali park carja Borsa, ki je zelo obsežen in res lep. Danes so bili v živalskem vrtu in v Narodnem muzeju, ameriškem otroškem vrL-cu in v gluhonemnici. Povsod se zelo zanimajo tudi za slovensko mladinsko literaturo. Posebno še za »Naš rod« in za knjige »Mladinske matice«. KoPkor so imeli na razpolago posameznih knjig, so jih Slavčki razdelili. Ameriški otroški vrtec namerava izdati nekatere Ribičičeve povesti v prevodu. Po koncertu bo banket sofijskih učiteljic, naš poslanik bo takisto pogostil deco. Jutri zjutraj bodo peli Slavčki v katoliški cerkvi pri zadušnici, nato imajo koncert za mladino. Popoldne pohitijo z avtobusi v spremstvu g. Bojadži-jeva, gospe Georgijeve in Vitanove v dvorec Vranje, ki je letna rezidenca bolgarskega carja. Avtomobile fm bo dal na razpolago pokrovitelj koncerta mestni župan inž. Ivanov. Jutri, v nedeljo zvečer, sO naši Slavčki gostje Prosvetnega sojuza.
Tudi iz Pernika, kamor krenejo Slavčki v ponedeljek, so došla poročila, da vlada ogromno zanimanje. Slavčki so vsi zdravi in zadovoljni ter pošiljajo staršem, bratom, sestram ta prijateljem Iskrene pozdrave.
TOMBOLA V KRANJU
nepreklicno In ob vsakem vremenu 16. X.ob P°P*
DVA AVTOMOBILA DVE MOTORNI KOLESI
KUPITE TABLICE DO SOBOTE PO DIN 5.—; V NEDELJO SO PO DIN 6.—
I
ace ves
*	Slovesen prenOS kosti ruskih ujetni-;niKov s Hnišioe na Jesenice. V nedeljo
23. t m. bodo slovesno preneseni zemeljski ostanki devetih ruskih vojakov, ujetnikov, ki so umrli med vojno v ujetni-škem' taborišču na Hrušici, na jeseniško ■pokopališče, kjer jih bodo položili v ka-p lico, sezidano v spomin vojnim žrtvam. Molitve bo opravil pravoslavni protojerej :iz Ljubljane in slovesnosti bodo prisostvovali številni zastopniki Ruske Matice.
*	Prijatelj slavnega polkovnika Law-roncea obišče Jugoslavijo. Včeraj je prišel v naše kraje sir Ronald Storrs, eden izmed znamenitih angleških pionirjev. Bil je guverner Jeruzalema, Severne Rodezi-je, Cipra in drugih britanskih Kolonij na Vzhodu. Angleži ga smatrajo za dobrega poznavalca Orienta in negovih skrivnosti. Odlični gost bo predaval v Zagrebu in Beogradu o svojem slavnem prijatelju polkovniku Lavvrenceu.
m zimsKe sušenjez
cenejše Din 129.*—■ do 170-™"
shetland Din jjS©.— do cromby Dm	do J^O,—
MANUFAKTURA
F. KS.
* Novi grobovi. V Tržiču na Gorenjskem so v ponedeljek spremili k večnemu počitku gospo Lucijo Ješetovo, soprogo znanega industrijca in posestnika. Pokojnica je bila iz ugledne Globočnikove družine, svojemu soprogu Antonu vzorna družica, trem hčerkam najplemenitejša mati, delavstvu podjetja vzorna gospodinja. Njen pogreb je pričal iskreno obžalovanje, da je usoda prerano iztrgala iz življenja blago gospocVnjo in mater. — Juvančičeva družina na Zidanem mostu je izgubila ljubljeno hčerko Milico. V nedeljo popoldne so jo pokopali na farnem pokopališču v Radečah. — Na Proseku je po daljšem bolehanju umrl g. Franjo Ukmar. Zapustil je vdovo, sina, hčerko in širok krog sorodnikov. — V Ljubljani je umrla gospa Antonija Petrovčičeva, za katero žaluje sin inž. Srečko s širšim krogom sorodnikov. K večnemu počitku so jo spremili včeraj popoldne. — V ljubljanski bolnišnici je umrl član opernega zbora g. Zor-ko Bekš. Priljubljeni pevec, ki je bil v Ljubljani splošno znan. bo danes ob 15. nastopil svoje poslednje romanje k Sv. Križu. — V Gornji Radgon1 je umrl v 60. letu g. Hugon Žotter, posestnik in trgovec. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol IS. — V Zgoniku je umrl posestnik g. Ivan Guštin. Pokopali ga bodo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Pri lenivem črevesju in slahem želodcu z norazpoloženjeni za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz--?osefova« gren-čica Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenrica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to. da _se prebavni kanal v lutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
Os»l res. S 01 li 485-35
*	Večerni trgovski tečaj pri »Christofo-vem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Prijave se sprejemajo še ves ta teden. (Tečaj za knjigovodstvo, obrtno-trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela, nemščino, stenografijo, stroje-pis itd.). Dovoljen je obisk posameznih predmetov. Prospekti na razpolago.
*	Nenadna smrt n as; ji borzijancev. V Beogradu je v ponedeljek dopoldne na seji borznega razsodišča nenadno umrl znani beograjska gospodarstvenik Milan Naj-danovič. Bolehal je dalje časa na srcu in je v kratkih minutah podlegel.
*	Moč ciganskih oči. Iz Daruvara poročajo, da je neka stara ciganka v vasi Siraču hipnotizirala kmetico Katico Bi-ljanovo in njeno snaho Marico. Prišla je k hiša prosit kruha in je ponujala stari kmetici svoje padarsko znanje. Kmalu je dobila obe kmetici v oblast. Zavezala jima je vrečo na glavo, potem je po hiši pobrala, kar se je le izplačalo. Naposled je pobegnila proti Daruvaru. Katica in Marica sta se po daljšem času zbudili iz hipnoze in se ne spominjata, kaj vse je ciganka počela ž njima. Staro ciganko je policija naslednji dan vlovila v Daruvaru.
ia« za Narodnim, domom, žetezana^a direkcija bo skrbela za udoben prevoz ter ojačila vse dopoldanske vlake; po potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki, ki bodo vozili kot drugi del rednih vlakov. Za okrepčila na igralnem prostoru bodo skrbeh gostilničarji. Ponovno opozarjamo, da je pričetek tombole točno ob 14. uri, zaključi pa se pred 17- uro tako, da imajo udeleženci najugodnejše zveze proti Mariboru. Zagrebu. Rakeku, Novemu mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhnikj in Kamniku.
* Zahvala.	ki so se me spomnili
ob priliki mojega srečanja z Abrahamom, pošiljam po tej poti iskreno zahvalo! — Dr. Fran Kolterer, kopališki zdravnik v Rogaški Slatini.
n— Mednarodna mladinsko zaščitna razstava, ki se je priredila ob priliki II. balkanskega kongresa za zaščito otrok in mladine, je podaljšana do 25. t. m. in nudr toliko bogatega gradiva za vse one, ki se zanimajo za varstvo otrok, da bi si jo moral v izpopolnitev svojega dela na vsak način ogledati. Podpisana Unija za zaščito dece v Liubljani se obrača s prošnjo na vse one občine, javne in privatne korporacije. ki delujejo na mladinsko zaščitnem področju, da pošljejo na ogled razstave svojega zastopnika. Vožnja je v zvezi z ogledom obrtne razstave, ki je tudi v prostorih velesejma. polovična.
u— Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev objavlja: O proboju solunske fronte bo predaval Komandant 39. pešpolka v Celju g. polkovnik Dragoljub Mihajlovič v veliki dvorani »Zvezde« v četrtek 15. t. m. ob 20. Predavanje priredi v okviru proslave 201etnice Jugoslavije sre-ska organizacija vojnih dobrovoljcev. Vstopnine ni. Bratje in naraščaj, sestre! Udeležite se tega zanimivega predavanja v velikem številu.
u— Zveza gospodinj naznanja, da grozdja ne bo več, ker je prezrelo in za prevoz ni primerno.
OGLEDA!	________*__ ŽARAH LEANDER g
o„ „, Domovina	J
*	Z	je pade! na nož. V vasi Gra-danovcih v sanskem srezu je našel na lastnem nožu smrt 9-letni Ljuibomir Mi-ljevič. Igral se je s starejšim bratom Mirkom. Naenkrat sta se sprla in Ljubconir je zbežal z nožem v roki čez plot. Po nesreči pa j padel in nož se mu je zaril v grlo. Preden ga je Milko dohitel, je Lju-bomir že izkrvavel in izdihnil.
*	žrtev brezvestn ga ljubimca. V bolnišnici v Mostarju je izdihnila Ksenija Tudorovičeva iz vasi čelebičev. Vzdrže vala je stike z nekim moškim. Bila Je v blagoslovljenem stanju m bi morala že v kratkem poroditi. Našli so jo osemkrat zabodeno. Ljubimce so takoj po nj ni smrti aretirali.
*	Izpraznil je blagajno in znorel v strahu pred kaznijo. Poročali smo, da je 28-letni delavec Vojislav Litričin letos v noči pred 1. april« im vlomil v blagajno Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu ter odnesel 27.000 din v gotovini in 6 d-lmc Vojne škode v nominalnem znesku 14.000 din. Kmalu so ga prijeli in je bila proti njemu uvedena sodna preiskava. Vojislav Litričin pa se je tako bal kazni, da je v ponedeljek začel pri vhodu v sodno dvorano besneti in so ga morali oddat^ v umobolnico.
*	O zgodovinskem razvoju pouka gluhonemih bo danes ob 19.30 predaval v radiu v nacionalni uri strokovni učitelj g. Rudolf DostaL	>
Filmski dokument današnje dobe: iz življenja malih in ponižanih ljudi! v gl. vi. GLADYS GEORGE — 2 žurnala! KINO MATICA 21-24. Ob 16., 19. in 21. uri.
*	Smrt po veselem izletu. V Zagrebu se ob sobotah in nedeljah večkrat zgodijo nesreče veselih izletnikov. V nedeljo je 37-letni delavec Štefan Bohm zbral družbo svojih prijateljev in deklet in so se odpravili v Dubravo, kjer so se do večera temeljito nazabavali in napili. Ko so se vračali v mesto, so seveda hodili po vsej cesti. Avtomobilist Vid Sever jim je dolgo dajal signale, toda pijanci se za avto n:so dosti brigali. V poslednjem trenutku je hotel Bohm odskočiti s ceste, toda avto ga je zadel s prednjim delom in ga vrgel kakih 8 m daleč. Bohm je obležal na robu ceste z razbito lobanjo. Tudi potniki v Sever-jevem avtomobilu, ki jih je bilo pet, so dobili več ali manj hude poškodbe.
*	žrtev družinske zarote. V Rudah pri Samoboru so našli v spalnici obešenega preužitkarja Jurija Dobrotnika. Preiskava je dognala, da stari Dobrotnik ni izvršil samomora, marveč da je postal žrtev družinske zarote, žena ga je mrzila in se je moral starec večkrat potepati okrog. V petek zvečer je stara Petronila nagovorila svojega 331etnega sina Alojza in sna-Jio, da sta starca neusmiljeno pretepla, nato pa pol mrtvega obesila. Stari siromak je ob udarcih prosil g;na, naj mu prizanaša, toda zaman. Orožniki so morilce kmalu razkrinkali. Ko so prijeli staro Petronilo, je brž začela priznavati, češ: »Zakaj ženete mene, sina in snaho pa pustite doma!« Takoj nato je sledilo priznanje vseh treh. Ljudstvo je silno ogorčeno nad zločinci.
u— Posnetki v naravnih barvah se v turistični propagandi vedno bolj uporabljajo. Dr. Konstantin Kostič iz Nevv VorKa bo v četrtek 13. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani pokazal svoje najboljše posnetke iz štirih kontinentov. Predavanje bo pod okriljem Zveze za tujski promet, kjer je tudi predprodaja vstopnic.
VSEJ JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI!
Vabimo vso našo javnost, v prvem redu našo mladino, da se tega poučnega predavanja polnoštevilno udeleži. Predaval bo komandant 39. pešpolka iz Celja, general-štabni polkovnik gospod Dragoljub Mihai-lovič. Vstopnina se ne bo pobirala.
»PROBOJ SOLUNSKE FRONTE LETA 1918.«
V ciklu svojih spominskih proslav 20-letnrce ustvarjenja naše Jugoslavije priredi podpisana organizacija jutri, dne 13. oktobra, ob 20. uri v veliki dvorani »Zvezde« predavanje:
Sreska organizacija Saveza ratnili dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
u— JNAK »Edinstvo« poziva svoje člane, da se udeleže danes ob 20. plenuma izvršnih članov. — Odbor vabi člane na predavanje o proboju solunske fronte, ki ga prirede vojni dobrovoljci 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani »Zvezde«.
KINO SLOGA tel 27-30 predvaja od danes dalje odlično delo francoske filmske produkcije it 131 I U E? tf* V glavni viogi: PIERRE BLANCHAR
Ji ^ V tem krasnem filmu je z globokim občutkom podana pretresljiva usoda otroka, ki ga mora lastni oče obtožiti zločina po
svoji lastni krivdi.
*	Dve zastrupljevalki mož obsojeni.
Pred velikim senatom v Beli Cerkvi v Vojvodini sta se morali zagovarjati 37-letna Rozalija Feharjeva in 46-letna Roza Bu-rova. Zastrupili sta vsaka svojega moža. Od 42-letne Darine Novakovičeve sta dobili otrovni napoj in po trikrat sta ga izročili vsaka, svojemu možu. Kmalu nato sta oba krepita moža izdihnila. Mladi vdovi sta brž zaživeli svobodno življenje. Feher-jeva je odšla k svojemu ljubimcu, Roza Buro pa si je navzlic precejšnjim letom dobila 17ietnega ljubčka. Toda njune svobode je bilo kmaiu konec. Bila sta zdaj obsojeni vsaka na 16 let robije, Darinka Novakovi-čeva pa je bila oproščena.
*	Zapora na gorenjski cesti. Nova državna cesta št. 2. Labore — Kranj bo od 17. t. m. naprej zaradi polaganja kock do nadaljnega zaprta za ves promet z vozili.
*	Učiteljskim maturantom letnika 1884* Ivan Honigmann, upokojeni šolski upravitelj v Poljčanah ,prosi, naj se oglasijo abiturienti moškega učit-ljiščav Ljubljani, ki so maturirali leta 1884. Kolikor vas še je, zglasite se vsi tovarišu, ki vas najsr&neje vabi, da se zglasite še ta teden pri njem.
*	Navodila udeležencem kranjske tombole. Tombola bo v nedeljo, 16. oktobra — točno ob 14. url. Igralo se bo ob vsakem vremenu. Letos bo organizirana prireditev tako, da se bodo prenašale z ojačevalcem vse napovedi z odra do bližine hotela »Stara pošte«. Vsakemu pesetniku tombole bo povsod zagotovljen jasen in razločen sprejem. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi — dostopni in prehodni ves čas igre. Tudi roditeljska služba bo preskrbljena v takem obsegu, da se lahko zagotovi vsem udeležencem udoben prostor. Z razširitvijo igralnega prostora je podana možnost, da se bo vršila prireditev tudi v primeru deževnega vremena. V bližini hotela »Stare pošte« bo postavljen pomožni oder, ki bo v telefo-nični zvezi z glavnim odrom. Zato se igralcem na tem prostoru ni treba bati, da jih bo komisija prezrla med igro. Poleg table na glavnem odru bo nameščenih še 8 oamožnih tabel, ki bodo omogočile kontrolo izžrebanih številk. Vodstvo apelira na vse posetnike, da ne silijo v bližino glavnega odra, ker povzročajo s tem le nepotrebno gnečo. Dostop s kolesi v igralni prostor ne bo dovoljen. Za nje bodo pripravljena shrambišča v gostilnah izven igrišča in drugod ter bodo primerno označena. Dosla ajvtobusj bodo parki-
u— O službenih razmerah gospodinjskih pomočnic v Angliji bo v nedeljo 16. t. m. ob 17. uri v našem nedeljskem shajališču v Čopovi ulici 3 predavala ga. Pavla Hočevarjeva. Vabimo k predavanju vsa dekleta, posebno one, ki se za to vprašanje zanimajo ali si žele iti v Anglijo v službo.
u— Matično društvo Kola Jugo-sl. sester v Ljubljana objavlja, da bo pokloni-tev na grobu bla.gopokojne predsednice gospe Franje Tavčarjeve na Visokem v nedeljo 16. t. m., — ne 17- t. m. kakor je bilo včeraj pomotoma navedeno v »Jutru«. Prijave do 13. t. m. v pisarni KJS, Cesta 29. oktobra.
u— Objava »Prirodoslovnega društva« v Ljubljani. Odbor je na svoji seji 7. t. m. sklenil, da odobri vsakemu dosedanjemu naročniku »Proteusa« 50 din, ako ta pridobi dva nova stalna naročnika. Odobrenih
50 din se bo porabilo v kritje naročnikove obveze za »Proteusa« že v tekočem letu, ako naročnine še ni poravnal, odnosno bo brezplačno prejel prihodnji letnik. Poslu-žite se naročilnic, ki so priložene posameznim številkam »Proteusa«! Prejšnji 4 let, niki »Proteusa« se dobijo vezani po 75 din pri »Prirodoslovnem društvu« v Ljubljani, Beethovnova ulica 2. Članarina znaša 20 din letno. Pristopajte!
u— Iz pisarne CMD. Ker je predavanje g. polkovnika Dragoljuba Mihailoviča o" proboju solunske fronte namenjeno proslavi 201etnice obstoja Jugoslavije in našega osvobojenja, vabi vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda članstvo ljubljanskih podružnic na obilno udeležbo. — Proslavo 20 letnice obstoja Jugoslavije priredi podružnica CMD v šiški v soboto 15. t. m. ob 20. pri Keršiču s primernim zabavnim programom. Za dobro postrežbo po dnevnih cenah jamči gostilničarka gospa Osetova. Vabljeni vsi!
u— Šentjakobčani otvorijo letošnjo sezono s Kraigherjevo »školjko«, katero so že pred desetimi leti uprizorili z lepim uspehom in jo ponovili več ko desetkrat. Pepino bo igrala ga. E. Wrischer Petrovčičeva, Olgo ga. Pugljeva, Strelovko ga. Bučarjeva, Maksa g. Hanžič, Tonina g. Košak, dr. Lubina g. Gnidovec, dr. Podboja g. Weber. Opozarjamo že sedaj na otvoritveno predstavo.
u— Invalidi, vabljeni ste k predavanju o preboju solunske fronte, katero priredi sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Pridite polnoštevilno! Oblastni odbor.
u— Trboveljski slavčki so koncertirali v minulih dneh v Bolgariji. Naši dnevniki so že prinesli poročila, kako navdušeno so bili sprejeti mladi slovenski pevci v bolgarski prestolnici in s kako odličnim uspehom so izvajali razne zborovske skladbe za mladinski zbor na teh koncertih. Trboveljski slavčki bodo koncertirali v Ljubljani v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v veliki Fil-harmonični dvorani. Zborovodja Avgust Šuligoj je za ta koncert pripravil poseben spored, ki nam pokaže razvoj slovenske« zborovske literature za mladinski zbor od prevrata dalje. Na sporedu bodo zastopani najrazličnejši slovenski skladatelji z najbolj značilnimi svojimi deli. Zato bo ta koncert zanimiv po sestavi sporeda, kakor tudi po izvedbi, saj se nam bo predstavil skoraj popolnoma nov zbor Trboveljskih slavčkov. Zbor je pomlajen, skoro 2/3 je novih pevcev in pevk z izvrstnimi glasovi, ki jih je mojstrsko naštudiral g. šuligoj. Natančni spored priobčimo, prodaja vstopnic je vse te dni v knjigarni Glasbene Matice.
u— Akademski krajevni odbor Jadranske straže poziva članstvo, naj poravna članarino zaradi ugodnosti pri plesnih vajah in bližnjega občnega zbora in sicer v četrtek in petek 13. in 14. t. m. od 17. do 18. ure, v torek 18. t. m. od 18. do 19. in sredo 19. t. m. od 17. do 18. v vraterjevi loži univerze.
u_ Jadranska straža. Krajevni odbor
Ljubljana, obvešča članstvo, da priredi Sreska organizacija ratnib dobrovoljaca v Ljubljani dne i3. t. m. v veliki dvorani Zvezde v proslavo 20 letnice preboja solunske fronte javno predavanje o tem ve-levažnem momentu za naše osvobojenje in zedinjenje. Predaval bo komandant 39. pešpolka v Celju g polkovnik Mihajlovič. Krajevni odbor vab, članstvo, da se tega velezanimivga predavanja v čim ■'ečjem številu udeleži. Vstopnine ni.
u— Emonska cesta bo na križišču Aškerčeve in Cojzove ceste razširjena. Z otvoritvijo Aškerčeve ceste je tudi sprednji vrt bivše Derendove hiše, sedaj last veletrgovca Ivana Jelačina, moral pasti. že lansko le.o ob podaljšanju Aškerčeve cc-pte. ko so podrli nizko hišico štev. 6, je postalo aktu lno tudi vprašanje Jela-činovega vrta, precej štrlečega v prometno omrežje ondotnega okoliša. Vse leto je ostal vrtni kompleks neizravnan. Zdaj pa urejajo vrtni prostor pred Jelačinovo hišo in kopljejo temelje za ograjo. Kakor čujemo, je mestna občina ljubljanska odkupila polovico vrta zaradi razširjenja Emonske ceste.
u_ Tablice za tombolo v Kranju ima
v predprodaj; tvrdka A. Goreč, Tyrševa cesta V Ljubljani kupljena tablica bo imela še nos bno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu.
Iz Maribora
a— Propagandno streljanje za državne tekme v lovskem streljanju priredi Lovsko društvo v Mariboru ob priliki letošnje glavne skupščine lovskih udruženj, ki bo v Mariboru. 15. t. m. popoldne in 16. t. m. ves dan bodo na vojaškem strelišču v Radvanju strelske tekme.
a— Povožena. 181etni viničarjev sin Rudolf Rokavec in 151etni Bogomil Vavpotič iz Poličkega vrha sta povozila na bano-vinski cesti Jarenina—Št. Ilj posestnico Marijo Bračko iz Jakobskega dola, ki je obležala na cesti s težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
a— To pot uspela licitacija. V prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva za Maribor II. levi breg, je bila v torek dopoldne javna pismena licitacija za gradnjo cestišča iz malih kock na državni cesti Maribor—Pesnica, in sicer od kilometra 138.040 do 141.763. Piva licitacija je bila pred 6 tedni in ni uspela, ker ni bilo nobenega ponudnika. Za drugo licitacijo je bilo dovolj zanimanja in so položili pri davčni upravi v Mariboru trije ponudniki kavcijo v znesku 280.000-din. Licitacije so se udeležile tvrdke Adolf in Emest Ehrlioh iz Zagreba, inž. Bezič iz Zagreba in mariborska tvrdka Nassimbeni. Najnižji ponudnik je bila tvrdka Adolf in Ernest Ehrlich, ki je na odobreni proračun 4,538.243 din in 40 par ponudila pol odstotka popusta. Tehnični razdelek je efekt te licitacije sporočil v Beograd, kjer bodo zdaj odločili, kdo naj cesto tlakuje in kdaj.
a— Trije novi mestni svetniki. Namesto umrlih mestnih svetnikov Josipa Ošla-ka, Ivana Klančnika in bivšega hotelirja Franca Zemljiča, ki je svoječasno zaradi preselitve odložil svoj mandat v občinskem svetu, je imenovala kr. banska uprava tri nove občinske svetnike za Maribor in sicer ravnatelja »Putnika« Josipa Loosa, restav-raterja Alojzija Senico in ravnatelja mariborske podružnice »Karitas«, Antona Ko-vačiča.
a— Za povzdigo jahalnega športa. Navzlic raznim poskusom se jahalni šport v Mariboru ne more razviti, kakor bi bilo želeti. Da se primerno uveljavi tudi jahalni šport, saj je v mariborski okolici najugodnejši teren za jahanje, se zbero danes ob 20. pri Novem svetu vsi ljubitelji jahalnega športa v Mariboru, da se pogovorijo o tem, kako popularizirati ta plemeniti šport. Pridejo lahko tudi začetniki in začetnice.
a — Gledališke novice. Gledališka uprava opozarja abonente reda B, da je v četrtek 13. t m. za nje določena vprizoritev izvrstno uspele Shakespearejeve komedije »Kar hočete«. — Suppejeva opereta »Boc-cacio« je ne samo med najuspelejšimi Sup-pejevimi operetami, ampak tudi med najboljšimi klasičnimi operetami. Silno pestro dejanje je vzeto iz življenja 14. stol. v Florenci. »Boccacio« je stalen in priljubljen gost na repertoarju vseh velikih gledališč. Za Maribor pa bo še posebej zanimiv, ker nastopi tokrat v naslovni vlogi mesto ženske moški novi tenor Manošev-ski, prvič na našem odru.
a_ izreden blagoslov v naših goricah.
Posestnik Alojzij Zver od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah je dobil pri letošnji trgatvi grozd-velikan v neverjetni težini 1 kg 75 dkg, dočim je tehtal drugi takšen i velikan 1 kg 20 dkg. To so le »vzorci« že sedaj zrelega grozdja, dočim se čuvajo drugi »velikani« poznejših sort do dozore-nja ob prazniku Sv. Teiezije.
„ v neki tvornici v Melju se je sesula iz kotla žerjavica na 26-ietnega pomožnega delavca Kraljeviča Marka s Pobrežja. S hudimi opeklinami po prsih in na glavi so ga prepeljali v bolnišnico. — V Melju je 19-letni mehanik Slavko Tomažič montiral novo pnevmatiko. Pri ten. je del okvirja tako premaknil, da mu > obroč odškočil z vso silo v obraz, mu zloma! nos in presekal spodnjo čeljust. Tudi ta se je moral zateči v bolnico.
a— Dam-ska zapestna ura je izginila za časa grozdnega tedna ravnateljici »Vesne« ge. Mariji Rapočevi. Zapestna ura je vredna okoli 2000 dinarjev. Tatvine je osumljen neki rdečelasi mož, ki se je sumljivo sukal okoli skladišča na Rotovškem trgu in v ugodnem trenutku izmaknil z mize dragoceno uro.
a— Vlom v Delavsko pekarno. V noči na torek so se splazili v prodajalno Delavske pekarne na Tržaški cesti še neu-gotovljeni storilci, ki niso imeli preveč sreče. Našli so komaj 60 din gotovine in večjo količino čokolade. Policija išče vlomilce.
a— Vse kradejo. V Ti|rnerjevi ulici 4 se je oglasil možanec mlajših let in se pri prof. Gabrijelu Majcnu izdal za kontrolorja mestnega električnega podjetja. Ko je ta j kontrolor« odšel, pa je prof. Majcen opazil, da so obenem z njim izginili tudi naočniki v vrednosti 120 d;n. Iz drvarnice trgovskega potnika Edvarda Kokovni-ka v Cvetlični ulici 35 pa je izginilo 12 kg bakrene žice v vrednosti 270 dinarjev. Učitelju Adolf u Sokolu iz Hrastnika pri Limbušu so na Rotovškem trgu odpeljali kolo evidenčne številke 124.803 v vrednosti 1500 din. Izpred neke gostilne v Tat-tenbachovi ulici so ukradli kolo delavcu Antonu Pečniku iz Ruš. Kolo ima evidenčno številko 130.149 in je vredno 1500 dinarjev.
a— Nevaren vlomilec za zapahi. Mariborska policija je včeraj aretirala v grajski starinarni v Vetrinjski ulici 23-letnega brezposelnega pekovskega pomočnika Jakoba Fišerja, ki je brez stalnega bivališča in se je klatil po Mariboru ln okolici. Pred dnevi je omenjeni starinami prodal huber-tus plašč sumljivega izvora, ki ga je naslednjega dne neki Klančnik iz Studencev spoznal za svojega. Ko se je včeraj popoldne ponovno javil Fišer v starinarni, je njen lastnik Lukežič obvestil stražnika, ki jt Fišerja prepeljal na policijo. V policijskih knjigah so imeli zabeleženih več slič-nih primerov, med drugim tudi prodajo zimske sukn^ v starinarnici na Pobreški cesti, kjer se je bil Fišer predstavil pod drugim imenom. Ker je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin, in so v nekaterih primerih pri soočenju spoznali Fišerja za krivca, je nedvomno, da je bil vlomilec, ki je član zloglasne Pintaričeve vlomilske družbe, zadnje čase pridno na delu. Šele nedavno je prišel iz zaporov, kjer je presedel daljšo kazen. Po zaslišanju bo oddan v sodne zapore.
Iz Celja
e— Rmetsko nadaljevalna šola. Vpisovanje je do sobote vsako dopoldne v pisarni H. drž. deške narodne šole. Kmet-ski fantje, vpišite % v to šolo, ki ima namen. da v Vas vzbuja in utrjuje ljubezen do kmeteke preprostosti, Ido kmetskega dela in do kmetske zemlje ter vas navaja k nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi. Pouk bo samo, če se bo priglasilo dovolj fantov za obiskovanje te šole.
Priznano, dobro varaždinsko glavnato zelje, dobite najcenejše pri Kmetijski družbi, Celje._
e— Velika narodna kmetsko mladinska manifestacija v Celju sklicana za nedeljo 16. oktobra je odpovedana.
e— Uršulin sejem. V petek 21. t. m. bo v Celju samo kramarski sejem, živinskega in svinjskega sejma ne bo zaradi slinavke in parkljevke, ki se je pojavila v celjskem in laškem srezu.
e_ Nesreča na svatbi. V soboto je MI
27-letni mesarski pomočnik Friderik Jan-čič iz Rogatca na neki svatbi. Ko je tam zaklal svinjo in jo razrezoval, mu je nož zdrknil in se mu zasadil v levo stran prsi nad srcem Hudo poškodovanega Jan-čiča so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kino Union. Danes »BORBA ZA DETE« (Lil Dagover, Willy Fritsch)._
e_ Zaradi pojave Slinavke in parkljevke v celjskem in laškem srezu jn zaradi suma, da so gonili okuženo živino tudi po mestnem območju, je odredilo mestno poglavarstvo: živinski in svinjski s-ejm^ so do preklica .ne vršijo. Vsako obolenje za slinavko in parkljevko, kakor tudi sum obolenja mora lastnik živali nemudoma prijaviti veterinarskemu oddelku mestnega poglavarstva. Licenciranje bikov, ki je bik) določeno za, 13. t- m., je odloženo za nedoločen čas. Prepovedan je vsak svobodni promet z živimi parkljarju Potni listi se bodo izdajali za parkljarje le zaradi neodložljivega klanja. Dovoljenje za odpremo parkljarjev z mestnega področja za rejo in klanje izdaja banska uprava, vetermarsk; odsek, samo v nujnih primerih. Dvorci, v katere se vračajo osebe iz Nemčije in Francije ali iz okuženih krajev naše države, se proglašajo za sumljive. Take osebe se morajo takoj prijavit^ mestnemu poglavarstvu zaradi razkuženja. Oglednik živine pa mora pregledati v teh dvorcih parkljarje vsak drugi dan skozi 14 dni ter vsak najmanjši sum javiti mestnemu poglavarstvu. Uvoz nekuhanega mleka in mlečnih proizvodov ter sena, gnoja in sploh vseh predmetov, s katerimi bi se mogla slinavka in parkljevka prenesti, je iz Hraniš v občini Veliki Pirešici, a Klanca v občini Dobrni in iz Lahomna v občini Laškem strogo prepovedan. — Ta razglas je bil na mesto; občini podpisan in izdan že 7. t m-, dostavljen pa nam je bil šele včeraj, čeprav gre za aeto važno in rrujno zadevo!
SOKOL
Sokolsko društvo LJubljana IL vaM svoje članstvo na redno glavno skupščino, ki bo v soboto 15. t. m. ob pol 20. v društvenih prostorih na I. državni realni gimnaziji ▼ Vegovi	Pnfite potooštevflno! Zdear
Gospodarstvo
Kaj je izgubila češkoslovaška
Z odcepitvijo sudetsko-nemških krajev in njihove priključitve k Nemčiji, kakor tudi z odcepitvijo tešinskega ozemlja in z eventualno odcepitvijo onega slovaškega ozemlja, kjer so Madžari v večini, se bo gospodarska struktura Češkoslovaške bistveno spremenila. Čeprav ne drži, da bo okrnjena Češkoslovaška izgubila značaj industrijske države, vendar bo izgubila precejšen del svoje industrije. Po najnovejših podatkih, ki pa še vedno niso docela točni, bo znašala izguba Češkoslovaške: v industriji premoga 51°/o (po številu zaposlenih delavcev v tej industriji celo 64°/o), v železarski industriji 39°/o (po številu zaposlenih delavcev 21°/o). v tekstilni industriji 49°/o (53°/o), v oblačilnih industrijah 25°/e (22°/p), v steklarski industriji 55°/o (63°/o), v ostali keramični industriji 73n/o (64%), v industriji bakra 30n/o (26°/o), v papirni industriji 37% (21%>) in v kemični industriji 35%>.
Čeprav so sudetsko-nemški kraji' agrarno pasivni bo Češkoslovaška zaradi njihove odcepitve izgubila 20%> z žitom posejane in s kromoirjem posajene površine. Se večji odstotek' bo izgubila v travništvu in živinoreji Pri tem pa še niso upoštevane eventualne izgube agrarnega ozemlja v korist Madžarski.
Po informacijah iz Pariza bodo Škodo-ve tvornice zaradi priključitve sudetsko-nemških krajev izgubile predvsem svoje premogovnike, medtem ko bodo industrijski obrati Skodovih tvornic skoro v celoti osi ali v Češkoslovaški Kakor je znano, je pr Skodovih tvorni cah preko družbe »Union Europeene udeležen francoski
kapital (Schneider Creusot).
*
Najobč«tnejša bo za Češkoslovaško izguba v industrijskem revirju Šlezije. Čeprav obsegata okraja Tešin in Frvštat le 800 km2 z 230.000 prebivalci (od katerih je več nego polovica Čehov-, predstavljata ta dva okraja s svojimi premogovniki, prvovrstnega črnega prepioga bazo za močno razvito tezlfo industrijo. Lani je znašala celotna češkoslovaška produkcija črnega premoga 17 milijonov ton. Od te celotne produkcije je odpadlo na ostravsko-karvinsko kotlino 12.5 milijona ton; od te ostravsko-karvin-
ske produkcije pa je odpadlo 7.5 milijona ton (60%) na oba okraja Tešin in Fxyštat. Največji del teh premogovnikov je last francoskega kapitala Union Europeene-Schneider-Creusat).
V karvinskem okolišu je dosegla lani produkcija koksa 800.000 ton. Premog iz tega okoliša daje najboljši koks za visoke peči. Seveda Češkoslovaška vsega premoga in koksa iz ostravsko-karvinskega okoliša ni sama porabila, temveč ga je v znatni meri izvažala v inozemstvo, predvsem v Avstrijo (1.5 milijona ton) in v Italijo (0./5 milijona ton), pa tudi Poljska je uvažala precej premoga in koksa iz tega revirja, ki ga bo sedaj sama izkoriščala. V tješinskem Tn fryštatskem okolišu je pet velikih kok-sarn/ki imajo, kakor rečeno, najboljši koks za visoke peči. Zato se je v bližini razvila težka železarska industrija. Železarna Tr-zyniec ima najmodernejše visoke peti. od katerih ima največja dnevno kapaciteto 600 ton. to je več, nego znaša kapaciteta posameznih peči v poljski Šleziji, kjer znaša največ 300 do 450 ton. V štirih visokih pečeh ie ta družba lani pridobila 485.000 ton surovega železa, v ostalih obratih pa 700.000 ton jekia.
Del premogovne in železarske industrije ostravsko-karvinskega okoliša ostane sicer Češkoslovaški, vendar bo odslej industrijski center Moravska Ostrava - Viktovice čisto ob meji. železniška zveza tega centra z jugom pa gre sedaj preko ozemlja, ki so ga zasedli Nemci
Za Poljsko pomenita oba okraja Tešin in Fryštat močno okrepitev v pogledu težke industrije. Poljska produkcija surovega železa se bo s priključitvijo ooeh okrajev povečala za skoro 70%, saj je lani znašala vsa poljska produkcija surovega železa le 725.000 ton.
Zahteve Poljske po tem ozemlju se torej niso v toliki meri naslanjale na rešitev nacionalnega problema, kakor na željo po pridobitvi premoga koksa in železa Tudi Nemčija je z zapadne strani posegla v ostravsko-karvinski okoliš in je zasedla ozemlje, ki ga v godesberškem memorandu prvotno ni zahtevala.
Gospodarske konference
Seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj
Pod predsedstvom g. Nedeljka Savica je bila v ponedeljek v Beogradu seja Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Centralno predstavništvo je zasedalo skoro ves dan in se je zasedanje včeraj nadaljevalo. Predsednik je podal poročilo o tekočih vprašanjih, ki je bilo sprejeto soglasno s priznanjem. Predstavniki zvez so nato razpravljali o irožncotih za izvedbo carinske unije meu Jugoslavijo in Bolgarijo, nakar s>o bili v smislu resolucije ljubljanskega vsedržav-nega kongresa trgovcev izvoljeni 4 člani v skupni jugoslovensko-bolgarski gospodarski odbor. Po daljši razpravi o vprašanju delovnega časa v trgovinskih obratih je centralno predstavništvo soglasno sklenile, naj ostane pri dosedanji uredoi. Prav ' iko je bil soglasno sprejet predlog, da se ustanovi v Beogradu posobna tiskarna na komercialni osnovi, ki naj omogoči širjenje trgovskega tiska. V principu je bil sprejet tudi predlog, da se ustanovi poseben urad Centralnega predstavništva v Beogradu, ki naj bi vzdrževal stalne stike z oblastmi ter vršil intervencije v strokovnih trgovskih vprašanjih.
Včeraj sp je zasedanje nadaljevalo. Pri nadaljnji razpravi o ustanovitvi urada Centralnega predstavništva v Beogradu je bilo s-.lenjeno. da bodo posamezne zveze poslale vse potrebno gradivo, da bo arad lahko pričel s 1. januarjem redno poslovati. Delegati zvez so obširno razpravljali o zaposlitvi in naseljevanju tujcev v naši državi, o veleblagovnicah, zlasti pa o krošnjarstvu. Izražena je bila zahteva, naj se onemogoči inozemskim trgovskim potnikom, da bi pri na> zastopali inozemske tvrdke.
Zahteve slovenskih trgovcev
že prejšnji teden smo poročali o izrednem občnem zboru Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino v Celju. Na tem občnem zboru je bila sprejeta tudi daljša resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve-
Obljubljena uredba o krošnjarstva kljub ponovnim urgencam, doslej še ni izdana Spričo nevarnega širjenja krošnjarstva, je rešitev tega vprašanja nujno potrebna, če iz katerih koli razlogov ni mogoče izdati obljubljene uredbe v doglednem času, raj se vsaj s posebnim odlokom brezpogojno prepove krošnja rjenje z manufak-turnim blagom.
Težke poslediee novega zadružnega zakona se kažejo povsod in zato čedalje noij propadajo trgovinski obrati v ne^n^ki konkurenci. Ponovno zahteva trgovsivo, da se nabavljalne m konzumne zadruge oLdav-eijo kakor trgovine. Trgovsivo /Oivavlja tudi zahtevo, da se uvede pavšaliranje pri-dobnine za male trgovce, enako kakor velja to za male obrtnike.
Razveljavi naj se odlok ministrstva za 5;ocialno politiko, ki prepoveduje prodajo vate in obvezilnega materiala v trgovinah, ter to prodajo prepušča izključno lekarnam. Vata in obvezilni material se od nekdaj prodajata po trgovinah in se s tem nudi zlasti podeželskemu prebivalstvu takojšnja nabava tega materiala v primeru "poškodb. Prav tako zahteva trgovstvo razveljavljanje odloka, po katerem se smejo prodajati zdravilna zelišCa le v lekarnah, ker ta odlok povzroča škodo prav revnejšemu prebivalstvu. Podpiranje obubožanega prebivalstva in beračev ter v resnici potrebnih ljudi naj se enotno uredi za vso banovino v sporazumu z občinami in prizadetimi činitelji.
Kraljevska banska uprava naj prekliče odlok, s katerim je bilo naročeno vsem ljudskim šolam, da morajo s 1. oktoDrom obvezno nakupovati vse knjige in šolske potrebščine izključno pri banovinski zalogi šolskih knjig, k<=-r je ta odlok škodljiv in krivičen za trgovce. Prav tako naj se prekliče odlok banske uprave, s katerim je bilo upravnim oblastvom prepovedano
domačo industrijo in v zvezi z vprašanjem I
sodelovanja zbornic pri sklepanju trgovin- I skih pogodb. Iznešene so bile tudi zahteve, ki se tičejo našega pomorstva in ri-barstva. Zbornična svetnika Leonardo Grivčič in Milan Prpič sta iznesla vprašanje delitve zbornice v posebno trgovinsko in posebno industrijsko zbornico. Goep. Prpič je vrhu tega iznesel potrebo ustanovitve posebne industrijske banke. Predstavniki trgovstva pa so ponovili svoje zahteve glede veleblagovnic, ki naj se prepovejo, in glede pravične razdelitve kreditov pri Narodni banki.
Trgovinski minister inž. Kabalin je odgovarjal na nekatera vprašanja. Glede veleblagovnic je dejal, da se ne morejo docela eleminirati, ker je to potreba modernega življenja, vendar si bo prizadeval, da veleblagovnice ne postanejo sistem, ki bi uhil malega trgovca; ustanoviti se smejo samo tam, kjer so potrebne. Glede zahteve po ustanovitvi posebne industrijske banke pa je trgovinski minister dejal, da je to vprašanje v razpravi na merodajnih mestih.
potrjevati račune za knjige in šolske oo-trebščine, če niso bile kupljene pri banovinski zalogi šolskih knjig.
Kraljevska banska uprava naj naroČi vsem podrejenim uradom, da poostre Kontrolo nad šušmarji in krošnjarji ob cerkvenih slavnostih, ob sejmih in tržnih dnevih. Končno naproša resolucija Narodno banko, da dovoli tudi svojima podružnicama v dravski banovini, da odkupujeta italijanske klirinške nakaznice od malih lesnih trgovcev, podobno kakor je to urejeno za lastnike malih žag.
Na seji glavnega odbora Zveze trgovskih združenj, ki se je vršila po celjskem izrednem občnem zboru, je bil za tajnika zveze postavljen dr. Ivo Pustišek iz Ljubljane. Za to mesto je bilo vloženih 31 prošenj.
Konference v Zagrebu
V ponedeljek je novi trgovinski minister inž. Kabalin posetil v Zagrebu Udru-ženje industrijcev in Trgovinsko-industrij-sko zbornico, kjer je imel dve daljši konferenci s predstavniki našega gospodarstva. V Udruženju industrijcev je predsednik g. Vladimir Arko najprej iznesel predlog tega združenja o potrebi ustanovitve industrijske zbornice, češ da bodo indu-strijci samo v samostojni industrijski zbornici našli primerno zastopstvo. Predlog gre za tem, da se Udruženje industrijcev za savsko banovino pretvori v industrijsko zbornico za savsko banovino, in-dustrijci nič ne zahtevajo od Trgovsko-ln-dustrijskih zbornic v Zagrebu in Osijeku in so celo pripravljeni prevzeti del osebja. Trgovinski minister je odgovoril, da bo tej zahtevi ugodil, če se bo izkazalo, da želi večina industrijcev tako posebno industrijsko zbornico.
Generalni tajnik združenja g. Bauer je trgovinskemu ministru predložil v imenu tekstilne industrije predstavko o potrebi, da se vprašanje tujcev v tej stroki rešuje bolj širokogrudno (ta zahteva zagrebških industrijcev je v popolnem nasprotju s splošno zahtevo po omejitvi zaposljevanja inozemcev v industriji op ur.) G. Axelrad pa je v imenu mlinske industrije izrazil željo, da bi se tudi zagrebško Udruženje mlinske industrije vprašalo za mnenje, kadar se razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo te industrijske panoge, kajti Savez mlin ske industrije v Beogradu predstavlja samo dunavsko banovino. Iznešene so bile še zahteve lesne industrije o potrebi stabilizacije tečaja nemške marke v privatnem kliringu. Ob zaključku konference je predsednik g. Arko ponovno izrazil zahtevo po samostojni industrijski zbornici poudarjajoč, da je to zahteva vseh industrijcev s področja zagrebške trgovinsko-industrijske zbornice, češ da ta zbornica ne ščiti v dovoljni meri njihovih interesov.
Glede stabilizacije tečaja klirinške marke je trgovinski minister dejal, da se prav sedaj vršijo pogajanja o tem vprašanju med našimi in nemškimi delegati in je pričakovati, da bo to vprašanje v kratkem rešeno.
Na konferenci v trgovinsko-industrijski
zbornici, ki jo je vodil predsednik Krasnik, so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z organizacijo prisilnih združenj, nadalje o širjenju šušmarstva in o počasnem postopanju upravnih oblastev na prijave, ki jih pošiljajo prisilna združenja ali zbornice. Urediti je treba tudi delokrog poslovanja posameznih trgovinskih podjetij, aa ne bi ena stroka posegala v drugo. Čimprej pa je treba urediti vprašanje krošnjarstva. To vprašanje naj se reši s posebno uredbo na podlagi § 170. obrtnega zakona. Prepove naj se poslovanje agentur na podlagi davčnih kart o plačani pavšalni pri-dobnini s posebnim ozirom na inozemce, ki poslujejo na našem teritoriju. Zbornični tajnik dr. Fleischer je zlasti tudi iznesel vprašanje potrebe reforme strokovnega šolstva in davčnega zakona. Zbornični tajnik dr. Lunaček pa je iznesel industrijske probleme s posebnim ozirom na izvajanje določb obrtnega zakona o ugodnosti za
Gibanje vlog pri Poštni hranilnici v septembru
Poročali smo že, da so vlagatelji 30. septembra, ko so prišla prva poročila o monakovskem sporazumu in o odstranjeni vojni nevarnosti, takoj pričeli vračati denarnim zavodom denar, ki so ga prej zaradi vznemirjenosti dvigali. Zlasti v minulem tednu je bil izredno velik dotok vlog pri vseh denarnih zavodih, kjer so vlagatelji prej dvigali svoje vloge Verjetno je, da je sedaj že pretežni del dvignjenih vlog zopet našel pot nazaj v denarne zavode O celotnem obsegu vlog, ki so jih vlagatelji dvignili v mesecu septembru, zaenkrat še niso znani točnejši podatki Prve številke c tem nam nudi pravkar objavljeni izkaz Poštne hranilnice za mesec september, ki je bil zaključen prav z onim dnem. ko je prenehalo nadaljnje dviganje in ko je bilo stanje vlog najnižje
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so znašale #b koncu avgusta 1318 milijonov din. Po najnovejšem izkazu pa so znašale te vloge ob koncu septembra 1190 milijonov. tako da se je stanje vlog v teku septembra zmanjšalo za 128 milijonov. Znesek dvignjenih vlog torej ni tako velik, kakor so mnogi napovedovali. Seveda pa je treba upoštevati tudi splošne predpise, ki veljajo za dviganje vlog pri Poštni hranilnici Navzlic septemberske-mu nazadovanju so bile hranilne vloge pri Poštni hranilnici ob koncu septembra še za 29 milijonov višje nego lani ob koncu istega meseca. Značilno je tudi, da izkazuje statistika navzlic zmanjšanju celotne vsote vlog povečanje števila vlagateljev za 3464 na 519.304.
Občutnejši so bili dvigi čekovnih vlog, kar je razumljivo glede na značaj teh vlog, ki so brezobrestne, kakor tudi glede na okolnost. da gre pri teh vlogah v znatni meri za dobroimetja denarnih zavodov, ki so v tistih dneh dvigali gotovino pri Poštni hranilnici, da jo imajo na razpolago za potrebe izplačil. Čekovne vloge so se od konca avgusta do konca septembra zmanjšale za 179 milijonov. Skupna vsota čekovnih vlog je namreč v teku septembra nazadovala od 1715 na 1536 milijonov (lani so znašale čekovne vloge ob koncu septembra 1725 milijonov). Gornji podatki se, kakor rečeno, nanašajo na 30. september, ko je bilo doseženo najnižje stanje. Medtem se je situacija že bistveno spremenila in je pričakovati, da bodo hranilne in čekovne vloge do konca tekočega meseca zopet znatno narasle.
Gospodarske vesti
— Balkanska pomorska konferenca v
Splitu. Stalni pomorski odbor gospodarskega sveta balkanskega sporazuma bo imel danes v Splitu svojo konferenco, ki ji bo predsedoval admiral Pais, letošnji predsednik stalnega pomorskega odbora. Konference se udeležijo grški, rumunski, turški in jugoslovenski delegati. Jugoslovansko delegacijo vodi g. Penovič, načelnik pomorskega oddelka v prometnem ministrstvu. Konferenca bo trajala osem dni.
ska 79 kg 153 — 155; slavonska 78/79 kg 154 — 156; gornjebaška in gornjebanatska 79/80 kg 152 — 154. Rt: baška 145 — 147. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 144 — 146; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 130 — 132; banatska 128 — 130. Moka: baška in banatska >0g< in >0gg« 252.50 — 262.50; >2« 232.50 — 242.50; >5« 212.50 — 232.50; »6« 192.50 — 202.50; »7< 162.50 — 172.50; »8< 110 — 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 295 — 300.
+ Budlmpeštanska terminala bona (11. t_ m.). Tendenca stalna. Koruza: za okt. 15.47 — 15.50, za maj 15.26 — 15.28.
Italija teži k gospodarski neodvisi
i v>H
Rim, 11. okt. AA. (Štefani). Vrhovna komisija za avtarkijo Je imela včeraj pod predsedstvom Mussolini j a sejo, na kateri je razpravljala o rezultatih prvega leta avtarkijskega načrta. Minister za korpo-racije Latini je imel izčrpen referat, v katerem je med drugim napovedal ustanovitev še ene korporacije in sicer za goriva. Razprave se je udeležil tudi Mussolini, ki je zlasti poudaril pomen korporacij za novo industrijsko porazdelitev. Dolgo je govoril o novem načrtu za kulturo cerealij. poudarjajoč potrebo, da se ta načrt spravi v sklad s prehranitvenimi potrebami prebivalstva, ki v Italiji po odrejenem tempu stalno narašča, tako da bo čez nekaj let štela Italija nad 50 milijonov ljudi. Z novimi ukrepi se bo uredilo za obdelovanje še 5 in pol milijona ha zemlje. Mussol:ni je končno dal še razna navodila za nadaljnje delo na vseh področjih proizvodnje, kakor ga določa avtarkični načrt.
Listi poudarjajo pomembne rezultate, ki so bili doseženi v prvem letu izvajanja raznih avtarkičnih ukrepov. Pri tem poveličujejo disciplino ter iznajditeljski duh. ki so ju italijanski izumitelji pokazali, kar Je vse izvor novega izpopolnjevanja vseh sredstev v borbi za gospodarsko neodvisnost države.
Angleški kralj bo obiskal Zedinjene države
London, 11. okt br V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo angleški kralj Jurij po svojem obisku v Kanadi oficielno obiskal tudi Zedinjene države. Temu obisku pripisujejo v diplomatskih krogih izredno važnost
Smrtna nesreča treh nemških alpinistov
Rim, 11 okt. AA Znani nemški alpinisti Teld Tizenbach in Bauer so se smrtno ponesrečili v Dolomitih. Njihovih trupel še niso našli.
ZASLEDUJTE
SVETOVNE DOGODKE S
RADI O TIPA 105
5-CEVNI SUPER
DIM $150.-
RADIO r. z. £ o. z., Ljubljana — Miklošičeva c*sta 6.
RADIOV AL, Ljubljana — Dalmatinova ulica 13.
JOSIP WIPPLENGER, Maribor — Jurčičeva ulica št. 6.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
S P O M T
1
Borze
11. oirtobra
Na ljubljanski borz; je bilo danes za angleške funte v privatnem kliringu povpraševanje po 238 v zagrebškem privatnem kliringu so se grškj boni trgovali po 33.1650 (v Beogradu po 33). Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 13.90, v Beogradu 13.9146 in v Zagrebu 13.88, odnosno za konec oktobra 13.80 in za konec decembra 13.95.
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda pri nekoliko čvrstejši tendenci 47l —473 (v Beogradu je bil promet po 47350). Zaključk; pa so bili v 8% Blairovem posojilu po 97.50.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2380.16—2394.76 Berlin 1753.03 — 1766.91, Bruselj 740.95
—	746.01 Curih 996.45 — 1003.52, Ix>n-don 208 25 — 210.31. New York 4353.51
—	4389.82, Pariz 116.17 — 117.61, Praga 150.19 — 151.29, Trst 229.95 — 233.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.69, London 20.9350. New York 440.50, Bruselj 74.45, Milan 23.15, Amsterdam 239, Berlin 176, Stockholm 107.85, Oslo 105.20, Kobenhavn 93.45, Praga 15.0750, Varšava 82.75, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 473, 4% agrarne 59 — 62, 4% severne agrarne 59.50 — 61, 6% begluške 89 — 91, 6% dalm. agrarne 89 — 90, 7«/o stabiliz. 97 den., 7"/0 invest. 98.50 — 99.50, 7% Seligmdn 99 den.. 7«/, Blair 91 den., 8°/o Blair 97.50 — 98.50. delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 220 den., Trboveljska 200 bi.. Gutmann 50 — 60, Osiječka 1 jevaonica 160 — 180, Dubrovač-ka 350 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 472.50 — 473.50 (473.50) za dec. — (474), 4% agrarne 72 bi., 6»/o begluške 91.50 — 92 (91 50), 6% dalm. agrarne 90.50 — 91 (90.75), 7% invest. 99 — 100, 7®/o Blair 92.25 — 92.75 (92.25), 8<>/o Blair 96 — 99, Narodna banka 7380 — 7400 (7400), PAB 221
—	223 (221).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (10-t. m.) Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79. kg 152 —, 15Ai BBZOr
V nekaj vrstah
Nogometni dogodki pretekle nedelje so bili precej »pretresljivi« in je prišlo vsem razočaranim in nezadovoljnim skoraj prav, da bodo imeli zdaj kar 14 dm odmora in časa ter bodo lahko še podrobno razmišljali in opravičevali, zakaj je bilo tako in ne drugače To velja n. pr. za Haška, ki se mu je zgodilo najhuje, pa tudi pri ostalih je bilo marsikaj narobe in drugače, kakor bi bili radi. Toda prvo prihodnjo nedeljo ti ligaški rezultati še ne bodo nadomeščeni z novimi. Termin je prihranjen za podsavezne prireditve na vsem območju nogometnega saveza. LNP je izkoristil ta datum za odigranje L kola svojega pravkar razpisanega pokalnega tekmovanja, v katerem morajo igrati ligaški udeleženec (Ljubljana), vsi prvorazredni klubi in še iz II. razreda oni, ki so se prijavili sami Spored je že pripravljen in razdeljen takole:
v Ljubljani tekmi med Marsom in Svobodo ter Jadranom in Reko,
v Mariboru tekmi med Slavijo in Železničarjem ter Mariborom in Rapidom, v Celju tekmi med Olimpom in Jugoslavijo ter Celjem in Atletiki,
v Kranju tekma med Kranjem in
Hermesom,
na Jesenicah tekma med Bratstvom
in Kovinarjem,
v Trbovljah tekma med Amaterjem in reprezentanco drugorazrednih klubov ter	, „ v Murski Soboti tekma med Muro
in CSK	______ TT
Torej 10 tekem na 7 igriščih. Upajmo, da to nedeljo ne bo več nobenih ovir zaradi igrišč in bo spored lahko izveden
v celoti.	_ . v ..
Iz Zagreba poročajo, da bo letošnji' lahkoatletski troboj med reprezentancami Beograda, Zagreba in Ljubljane v dnevih od 21. do 23. t m. v Zagrebu Spored bo obsegal ves olimpijski spored razen teka na 3000 m z zaprekami. Za to zanimivo in letos zaključno srečanje v lahki atletiki se mrzlično pripravljajo v vseh treh športnih središčih. O izgledih Ljubljane, ki je, kakor znano, na lanskem prvem mitingu te vrste zmagala nad obema ostalima prestolnicama, bomo še pisali.
V nedeljo, ki bo v nogometu izpolnjena z domačimi prireditvami, bodo v Zagrebu imeli prvo letošnjo medmestno tekmo med Zagrebom in Beogradom. Enajstorici bosta sestavljeni iz najboljših nogometašev obeh mest. pa se glede na zadnje uspele nastope beograjskih moštev v Zagrebu pričakuje lepa in napeta borba. Gostovanje Ferencvarosa. ki ga je Gradjanski pripravljal za zadnjo nedeljo tega meseca, je padlo v vodo Tudi morebitno gostovanje Hungarije, s katero se je pogajal Hašk. se ne bo dalo izvesti, ker so stavili Madžari pretirane denarne zahteve.
Slovenskim
motoristom!
Da je Moto-Hermes sposofoeo življenja ie pokazal v svojem letošnjem delovanju. Vendar so za naloge, ki si jih je zastavil, njegove vrste še preveč redke. Kaj hoče Moto-Hermes? Predvsem pravo sportsteo medsebojno zbliževanje, notranjo kulturo in njeno oblikovanje, dalje pa dvig slovenskega domačega motosporta do višine, ki nam pripada na svetovni poaornici po zmožnosti posameznih vozačev. Tudi na gospodarsko stran smo mnogo mislili.
Povemo odfczita. * )» taei Moto-Her-
mes potem, ko bo že prihodnje leto zgrajeno moderno povečano dirkališče v Šiški .motorno šolo in si je zastavil za cilj vzgojitelja za dirkališčne, kakor tudi za cestne dirkače, torej za naraščaj in sploh za vozače in njih vzgojo, da bodo v vsakem primeru in za vsako kategorijo zadostno pripravljeni. Tudi ni vseeno, kje, kako in kakšen material se kupuje; zato je potrebna po našem mnenju moto-po-svetovalnica strokovnjakov. Ko je že znamenje razbitosti med nami drugod vidno, ga bomo mi z združevanjem zacelili. Motoristi — združite se v Moto-Hermesu!
Moto-Hermes bo v začetku novembra sklical svoj občni zbor, in da boste imeli priliko in možnost glasovanja že na tem občnem zboru, Vas vabimo, da i organizirani v ostalih klubih i dosedaj neorganizirani, prijavite svoj pristop v Moto-Hermes nemudoma načelniku Moto-Hermesa dr. Lojzetu Campi. advokatu v Ljubljani, Aleksandrova c. 4, da Vas odbor sprejme in boste tako že imelj pravico glasovanja.
Razpis
srednješolskega lahkoatletskega tekmovanja v Mariboru
V	soboto, dne 15. t. m. ob 15. in v nedeljo dne 16. t. m. ob 9.30 bo na igrišču S. K. železničarja ob Tržaški cesti V. tradicionalni srednješolski lahkoatletski mit-ting za prehodni pokal »Jadranske straže «T in pokal JLAS. Nastopijo najboljši atletj in atletke klas. gimn., realne gimn., trg. akad. in učiteljišča.
Vrstni red tekmovanja: v soboto dne 15. t. m. 1. 60 m dijakinje predtek, 2. met kopija 600 g, 3. skok v višino, 4. met krogle, 5. skok v daljino, 6. 60 m finala dijakinje, 7. skok s palico, 8.80 m zapreke predtek.
V	nedeljo dne 16. t. m.: 1. 100 m predtek, 2. met diska l1/« kg, 3. 80 m zapreke finale. 4. skok v dalj. dijakinje, 5. 100 m finale, 6. troskok, 7. 1000 m, 8. štafeta 4x60 m dijakinje, 9. štafeta 4x100 m.
Smučarski khib Ljubljana. Redni kon-dicijski trening za tekmovalce bo v telovadnici humanistične gimnazije vsak torek in četrtek (ne v petek, kakor je bilo pomotoma javljeno) od 18.30 do 20. Zai dame pa v petek ob istem času.
»Kadar ne gre, pa ne gre...« tako so naslovile »Ilustrovane sportske novosti« v svoji 42. številki poročilo o katastrofalno izgubljeni tekmi Haška proti Jedinstvu. V isti številki čitamo še poročila o ostalih tekmah zadnje ligaške nedelje, med njimi tudi kratko o ljubljanski tekmi brez golov. Razen tega so objavljeni članki: Najboljši balkanski skakalec v višno (Martini), Podupski, edini zagreb. sodnik v inozemstvu, Med kandidati za sestavo nogometne reprezentance kontinenta, Beograd I. Balkanske igre i. dr. Vmes je še mnogo zanimivega štiva za vsakega, ki ga zanima športno življenje doma in na tujem. Posamezne številke so po 1 din.
Nov izum za gospode
patent številka 11830 po povsem novih principih
Občutek popolnoma ohranjen
Izključna prodaja za Jugoslavijo: Drogerija Levic, Beograd, Uznn Mirkova 5 Pošljemo po pošti v vse kraje. Za 5 komadov pošljite din 15.- v znamkah ali plačajte na čekovni račun pošt. šted. br. 57-385,
^ Kfaer vWf ie TtafalP
Neobičajna
tvo podlagi monakovskega sporazuma je Francija zaceia oapuscan »vuje • ^	Vsi veseli so zapuščali vojašnice in se vrnili domov
Kaj jedo ljudje
Pordba mesa je danes približno takšna, kakor pred dvema desetletjema: narasla pa je poraba jajc, mleka,
zelenjave in sadja
Društvo -narodov v Ženevi ima od leta $935 poseben odsek za proučevanje prehrane vseh narodov na svetu. Nedavno je •odsek izdal statističen pregled s podatki ho tem, kaj jedo ljudje na zemlji.
V zadnjih dvajsetih letih je pač najbolj značilno dejstvo, da je poraba me3a ostala približno v istih mejah kakor prej. Opaža se samo eno: da se je skrčila poraba govedine, zato pa se zakolje in použije več
prašičev. Propaganda za ribe se je slabo obnesla. Rib se poje razmeroma malo, največjo porabo v tem pogledu ima Angleška.
Izredno pa je narasla poraba jajc. Poraba mleka in mlečnih izdelkov se je po-trojila, več nego potrojila se je poraba zelenjave in sadja. Samo konsum krompirja je ostal na prejšnji stopnji. Zanimivo je končno tudi to, da se opaža neko nazadovanje pšenice, rži in riža. Kdo bi mogel povedati, čemu?
možitvena ponudba
V angleškem pristaniškem mestu HuH se je morala nedavno zagovarjati pred sodnikom zaradi poneverbe manjših denarnih vsot neka natakarica, kj jo je gostilničar obtožil, da mu ni točno odraču-navala vnovčenega denarja. Natakarica je bridko zajokala. Nekega poslušalca je nje jok tako presunil, da je vstal sredi razprave ter izjavil: »Pripravljen sem jo vzeti za ženo, če me hoče! «
Po teh besedah je sodnik prekinil obravnavo in dejal mladcu iz množice poslušalcev: »Zelo me veseli, da ste tako plemenit človek, če se bo obtoženka poboljšala, ,boste k temu gotovo vi več pripomogli, nego sodnik s svojimi paragrafi.« Natakarica je bila nato obsojena pogojno na leto dni. če se v tem času ne bo pregrešila v svojem poklicu, ji bo kazen odpuščena.
Huda železniška nesreča na Finskem
Deset mrtvih, prav toliko ranjenih in zastrupljenih
Pri Viborgu na Finskem se je primerila huda železniška nesreča. Brzi vlak je za-vozil v tovorni vlak, ki je stal na tiru odprte proge. Posledice trčenja so bile strašne.
Mnogo potnikov se je ubilo, nekaj ljudi, ki so jim spalni vozovi rešili življenje, pa se je skušalo skobacati na prosto. Ti so bili postavljeni še pred hujšo preizkušnjo. Tovorni vlak je namreč vozil neko tekočino, ki je pri trčenju eksplodirala. Stvorih so se oblaki strupenih plinov, ki so objeli nesrečne potnike brzega vlaka, čim so prilezli iz vagone«. Zastrupljeni z žvep-
leno kislino so začeli nesrečniki bežati na vse strani, rešilo pa se jih je le nekaj med njimi.
Seznam izgub navaja deset mrtvih. Nadaljnjih deset oseb leži v bolnišnici zaradi hudih poškodb in zastrupljenj. Takoj po nesreči so priskočili na pomoč gasilci in tudi vojaštvo. Toda plinske maske, ki so jih uporabljali vojaki, so pokazale pomanjkljivosti in tako se je katastrofa še povečala. Nesrečo je zakrivilo načelstvo postaje v Viborgu. Pri ranžirnih delih niso dovolj pazili na to, da ima vsak čas privoziti po tiru brzi vlak.
Britska legija za ČSR
Izmed več tisoč ponudnikov Britske legije je angleška vlada odbrala 1200 mož, ki so se ii zdeli najpripravnejši in ti odrinejo zdaj v ČSR, odnosno v plebiscitne predele, kjer bodo izvrševali službo rediteljev do ljudskega glasovanja. Vsak le-gionar je dobil plavo obleko in čepico ter plašč, oborožen pa bo samo s palico. V gumbnici bo nosil znak Britske legije. Pravijo, da so Angleži v prvi vrsti izbrali može, ki razumejo nemški in češki jezik. Med legionarji je največ bivš h častnikov, a tudi obrtnikov in ljudi drugih poklicev.
Britski legionar
Zadnji ciklon v Ameriki je povzročil ogromno materialno škodo. Na sliki vidimo posnetek s peščine v Oaklandu, kjer je neurje prevračalo lesene hiše



Markiza angleškega porekla ^sumllena tihotapstva
Pol Italije govori o senzacionalni aretaciji markiza Godi di Godio, ki je angleškega porekla in so jo prijeli prošle dni v italijanskem ekspresnem vlaku na poti v Pariz blizu francoske državne meje. V prešiti odej,- pod njenim ležiščem so carinski organi odkriii milijon tir in še majhno premoženje v angleškh funtih in ameriških dolarjih. Markiza se je od vsega začetka odločno branila, da ni zakrivila tihotapstva in da so ji denar gotovo podtaknili tihotapci, katerih naravnost mrgoli sedaj, ko so izšli ukrepi proti Židom tudi s strani italjanske vlade.
Zaradi ukrepov proti židovskemu življu so mnogi židje pobrali šila in kopita in se začeli selit drugam. V zvezi s tem poročajo, da se begunci te vrste poslužujejo najrazličnejših trikov, kj imajo eno edino svrho — rešiti imetje. Najbolj priljubljen
je sistem žimnic. Tihotapec zašije denar v žimnico ali odejo in jo podtakne potniku v spalnem vozu. Toda ta trik so cariniki odkrili in zdaj • preiščejo temeljito vsako ležišče. Ko se je to zgodilo markizi Godi di Go-.iio, je Angležinja <?trm<?la. Protestirala je proti aretaciji češ, da je postala žrtev neznanih oseb, k, so si jo privoščile samo zato, da ti jo spravile v nesrečo.
Markizo so navzlic njenim protestom odpeljali v žensko jetnišnico v Rimu. Zagovarjati se bo morala, pred sodiščem zaradi tihotapstva. Markiza se je pisala prej miss Violet Kay in spada med najbolj znane prikazni v rimski boljši družbi. Posebno so jo občudovali kot izborni jahal-ko. Odlikovala se je ponovno pri konjskih, dirkah v Runu jn si je v tem svejstvu pridobila tudi Mussolmijev pokal za Ama-conke.
»Poljska zvezda"
pred startom
Dne 27. septembra bi se moral dvigniti v zrak stratosferni balon »Poljska zvezda«. Zaradi slabega vremena pa. so start preložili, če bo vreme ugodno, se bo balon dvignil v zrak ta teden. Startal bo v Zakopanih.
Iz Berlina v Rim
Francoska vlada bo v najkrajšem času Imenovala svojega novega poslanika v Rimu. Vse kaže, da bo to mesto dobil sedanji poslanik v Berlinu, Francois Poncet (slika)
Industrijska kapaciteta sudetske dežele
Zavod za raziskovanje konjunkture v Berlinu je objavil pregled gospodarskega stanja in njegove eksploatacije v nemško-sudetski deželi. V pregledu je rečeno, da kraji, ki si jih je prisvojila Nemčija od češkoslovaške, kažejo mnogo višjo stopnjo industrializacije kakor najbolj živahni gospodarski predeli v Nemčiji. Pred desetimi leti je bil večji del tekstilne in keramične industrije še v nemških rokah, v zadnjem času pa so Čehi pokupili mnogo tvornic. Edino tvornice za papir, celulozo in lepenko so ostale v pretežni večini
ls,st Nemcev.	r
Najbolj cenijo Nemci pridobitev Jacfai-mova, kjer kopljejo uran in pridobivajo radij. Jachimov je v pogledu pridobivanja radija drugo največje najdišče na svetu. Največje imajo, kakor znano, v Belgijskem Kongu.
Tržič gradi ladje za Siasn
Ladjedelnica v Tržiču blizu Trsta je prejela naročilo za zgraditev dveh modernih križark. Vsaka bo imela 10 tisoč ton. Na-ročik) je prišlo iz Siama, ki so zanj zgradili v tržaški ladjedelnici že 9 torpedovk in dve ladji za polaganje min.
Prašiči in ovce padajo iz zraka
Nedavno so metali letalci Franeove vojske na Madrid bele kruhke. Zdaj si je izmislila propaganda nacionalne vlade novo atrakcijo. S padali bodo spuščali na zemljo prašiče in ovce. S tem hočejo madridski vladi dokazati, da ima general Franco več nego dovolj živil.
Pol stoletja Se deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Slekel je hlače
na športnem igrišču m zbežal dosnov
Nad tisoč mož Britske legije je na poti v plebiscitno ozemlje ČSR, kjer bodo pazili na red in varnost ljudi
Na velikem stadionu v Shibe parku v Filadelfiji je bila pred dnevi najavljena tekma vbaseballu. Tribune so bile polne gledalcev. Občinstvo je spremljalo igro z deljenimi občutki, kakor na vsaki siportni tekmi. Približno polovica ljudi se je navduševala za prvo moštvo, ostanek pa za njih nasprotnika.
Med gorečimi »kibici« se je znašel tudi mladi Bud Hamilton. Gestikuliral je na vse pretege in je neprestano spodbujal igralce svojega teama. Tako silovito se je razvnel za igro, da je ne samo ploskal, ampak se tolkel od veselja z obema rokama celo po zadnji plati in bedrih. In prav sredi tega navdušenja se je sprožil plaz 1 nesreče: Budu Hamiltonu se je v hlačnem žepu vnel vžigalnik, plamen je obliznil Budovo nogo, da se mu je vnela hlačnica.
Zaradi gneče ni bilo mogoče zadušiti ognja To pa ni zadrževalo mladega Ha-miltona, da si ni pomagal v stiski. Da ne bi zgorel pri živem telesu, je urno potegnil hlače pred desettisočglavo množico z nog in da ne bi postal zavoljo tega predmet zasmehovanja (na igrišču je bilo tudi mnogo žensk), jo je ubral, kar so ga noge nesle, proti izhodu.
Salve smeha so spremljale njegov beg z igrišča, nesreče pa še ni hotelo biti konec. Plameni so pri vratih zajel, robove Budove srajce in da ni bilo nekega prodajalca osvežil, kdo ve, kako bi se bilo
vse skupaj končalo. Prodajalec je imel usmiljenje s športnim privržencem in ga je dodobra cbrizgal s sodavico in polil z mineralno vodo. Potem pa se je Bob Hamilton vsedel v prvi avto, ki ga je ustavil ter se odpeljal domov brez hlač. ..
Ženin in nevesta
Devetnajst ur v ^stratosferi"
Zanimivi poskusi francoskih znanstvenikov
Francoski znanstveniki že dalje časa proučujejo, kako dolgo more človek zdržati v stratosferi. Zato sta se dva takšna raziskovalca, dr. Richou in njegov sotrud-nik Artola, zaprla v pnevmatičen zvon z namenom, da ostaneta v njem dvajset ur, t. j. toliko časa, kolikor bi potrebovali stratosferni letalci za polet čez Atlantski
ocean v Ameriko.
Raziskovalca sta ostala v napravi pod Istim zračnim pritiskom in v isti temperaturi, kakor vlada v stratosfernem letalu. Dr. Richou in Artola sta zdržala v tem položaju devetnajst ur, potem sta dala znamenje, naj ju izposte, ker sta bila z močmi pri kraju.
Kapetan Bruno Mussolini, sin italijanskega! min. predsednika, se je nedavno zaročil n gdčno Gino Roberti. Oče neveste je visole uradnik v it. prosvetnem ministrstvu
ANEKDOT
Neki berlinski trgovec z vinom je naslovil vlogo na Friderika Velikega zara<R dva jn osemdeset sodov vina, ki so mu bili baje ukradeni pri ruski invaziji v letih sedemletne vojske. Cesar je bil razkačen, ko je pTebiral do igo vlogo in je na koncu pripomnil:
Marekova pride še enkrat pred sodnike
Zadnja instanca bo zdaj odločala o njenem življenju
in smrti
Znana dunajska zastrupljevalika Marta . Marekova. žena. nesrečnega izumitelja, ki | je bila pred meseci obsojena na smrt, pride po zaslugi pritožbe svojega zagovornika še enkrat pred sodnike, ki bodo konč-noveljavno odločali, kakšna bo njena usoda. Dne 14. oktobra se bo vršila pred najvišjim sodiščem r:a Dunaju vzklična obravnava. Branitelj Marekove, dr. Gra-nichstadten je skušal ovreči sodbo, s katero je bila zastrunljevalka obsojena na smrt, na sto s.raneh ugovora in ta ugovor bo predmet bližnje obravnave.
Branitelj se poslužuje v glavnem devetletnega sina »demonične ženske« Alfonza Mareka, ki hoče podkrepiti sodbo, da je bil zakon med materjo in pokojnim očetom zelo srečen Harmonija, ki je vladala med očetom in materjo, naj h; izključevala
možnost zastrupljenja, ki je povzročilo
Marekovo smrt. Devetletna priča naj bi tudi izpovedal, da je njegova mati podedovala premoženje po Suzani Lowenstei-novi brez kakšnega pritiska.
Dr. Granichstadten navaja dalje v zagovoru, da se strup talij, s katerim je Marekova svojim žrtvam pomagala na drugi svet, nahaja v truplu skoro vsakega mrliča, ki ga položijo v kovin asto krsto. Ta strup se tvori tudi s pomočjo pokopališke zemlje, kjer razpadajo mrliči. Končno vprašuje branitelj, kako si predstavljajo izvršitev smrtne kazni nad Marekovo? Obešanje, ki je bilo pod prejšnjim režimom v navadi, je odpravljeno. Zato pa je v Nemčiji uvedeno usmrčauje s sekiro. Sekira bo torej najbrže krvavo orodje, ki bo ločila glavo od trupla Marte Marekove,
>Ali naj plača država tudi škodo, ki je nastala pri vesoljnem potopu? Saj je bila trgovčeva klet takrat prav gotovo pod vodo?«
VSAK DAN ENA
Zmeda zaradi krvavordečega Nila
Iz Egipta poročajo o nenavadnem fenomenu, ki so ga opazili felahi ob Nilu in ki je zbudil med njim, veliko zmedo. V spodnjem teku Nila so se pojavile krva-vordeče struje. Nekaj časa ni mogel tega pojava nihče razložiti, potem se je našlo pojasnilo. Prikazen je namreč prav tako naglo izginila kakor se je bila pojavila. Babjeverni ljudje so bili prepričani, da krvavordeča barva naznanja usodne dogodke. Znanstvena preiskava pa je dognala, da je nastopal pojav zaradi neke posebne vrste rdečih alg, ki rasejo na dnn svete reke v Egiptu.
Or. Richou ta njagor panoCnBc Arteia *JJMj*"""«^« M
»Ah mi morete zamenjati psička za (r-nodlakega? Nosim namreč žalno obleko in bi rada imela tudi svojega spremljevalca v črnem...«	(»Politiken«)
Kulturni
Nova gledališka sezona v Mariboru
W. Shakespeare, »Kar hočete«. — B. Shaw, »Hudičev učenec«
Večsezonsko tradicijo, po kateri smo v Mariboru otvarjali gledališke sezone s Cankarjem oziroma klasičnimi deli ruske dramatske literature, je letos nepričakovano prekinil Shakespeare. Uprizorili so njegovo znano komedijo »Kar hočete«, ki se odigrava v času tako zvanega angleškega predpusta (Twelfth night!) in je nastala okoli L 1600. Pravljično sentimentalna veseloigra s preobilico smešno vedrih zmešnjav in zamenjav ter improvizacijsko odrsko podobo je precej vžgala. Uspela letošnja otvoritvena predstava je rezultat skrbnih prizadevanj režiserja Joška Kovica in vnetega, uspešnega sodelovanja posameznih igralcev.
Jože K o v i č je krojil predstavo po vidikih stilno improvizacijskega uprizoritve-nega principa. V poštev ni prišel niti tako zvani Shakespearjev oder, na kakršnem so prvotno to veseloigro uprizarjali, niti ostale metode, ki so se v teku stoletij uveljavile. Jože Kovič se je odločil za Reinhardtovo metodo zaporedne menjave scen ob odprtem, toda nekoliko zatemnjenem odru, kjer nastopajoči poedinci sami spreminjajo lice scenične improvizacije. Seveda je dodal Jože Kovič tudi mnogo svojega in stopnjeval učinkovitost teh lirično pravljičnih odrskih dogodkov s svetlobnimi pripomočki, slikovitim zunanjim okvirom, pestrimi skupinskimi nastopi, svojsko zamišljenimi sceničnimi prizori ter pustno eksotičnemu odrskemu poteku primerno glasbo, ki jo je vešče priredil voj. kapelnik J, Ji rane k. Imel pa je srečno roko tudi glede pritegnitve sodelujočih igralcev, kar izpričujejo posamezni liki.
V	treh sredinah se izčrpava to svojevrstno komedijsko dogajanje na odru, ki se pa medsebojno živo prepletajo. V pivi sredini srečamo znani kvartet (Orjino, Sebasti-jan, Olivija, Viola); tu prevladuje lirika. V drugem, kjer dominira falstaffska figura viteza Tobije i vitezom Bledico, hišno Marijo in deloma tudi Fabijanom,vtiska značilno obeležje bahkovski hedonizem, združen s hudomušnimi spletkami in prešerno razposajenostjo. V tretjem krogu, ves oscimljen, čmeren in čudaški, razodeva Olivi j in dvornik Malvolio, ta okorelo smešni predstavnik dvognega etiketarstva, vse tiste znane poteze ozkosrčnega puritanstva, ki je videlo v mislečih in umetnikih veliko zlo in proti kateremu tako klasično vihti svoj bič neumrljivi šekspir, ko postavlja tega okostenelega formalističnega čudaka v žarišče tragikomične preizkušnje, ki mu jo v neizrečeni škodoželjnosti in muhavosti pripravlja Tobijev krog.
V	prvi skupini liričnih zmed nastopajo Starčeva Rasbergerjeva, Crno-bori in Nakrst. Olivija E. Starčeve je dostojanstveno mikavna prikazen; B. Rasbergerjeva je v nelahki vlogi Viole oziroma preoblečenega viteza umela podčrtati momente prikupnosti. Crnoborijev .knez Orsino je lirični zanesenjak, N a k r-s t o v mladi plemič Sebastijan prepričevalen Violin brat in dvojnik, simpatičen Olivijin partner.
V	drugi sredini je markantno zasidrana podoba viteza Tobije, neutrudnega snova-telja najzabavnejših spletk proti Malvoliu. Pavle Kovič je izborno izpolnil vse one predpostavke, ob katerih stopa ta pijanč-karski vitez Tobija čim plastičneje pred oči gledalcev. Ob njem se precej antipodno odraža smešno zabavni Verdonikov vitez Bledica. Primerno dopolnilo tega tobijev-skega kroga predstavljata pretkana poma-gačica in celo inspiratorka pri vseh teh protipuritanskih »zarotah« Marija E. Kraljeve in Gorinškov nagajivi Fabi-jan.
Malvolijev lik, po katerem nedosežni šekspir tako fino zasmehuje izrodke puhlo konservativnega puritanstva, je doživel v Skrbinškovi interpretaciji uprav klasične poudarke. Tehnika prikazovanja se je tu pa tam stikala s svoje-časnim Konkordatom.
Postavka zase je bil norčavi pametnjak in pametnjakarski norec v vseskozi uspešni, zadovoljivi kreaciji M. K o š i č a, ki je v takšnih stvareh nesporen mojster. V skromnejši odrski deželi so bili zajeti B 1 a-ž e v Antonio. K o š u t o v pomorski kapitan, štandekerjev Valentin, B r u n č-k o v Curio, M a 1 č e v frančiškan in Turkov ter Ledinekov birič.
n.
Sledil je Shavvov »Hudičev učenec«. Dinamično zgrajen, silno dramatičen melodram, ki ga doslej še niso uprizorili na nobenem drugem slovenskem odru. Izzveneva v slavospev notranjemu heroizmu, svobo-doljubju, resnici in pravici. Veliki zafrkant B. Shaw biča v svojem »Hudičevem učencu« vse preživele oblike družabne konven-cionalnosti, v slepem konservatizmu zasidrane krčevitosti.
Najtipičnejša predstavnica in nositelji-ca te konvencionalnosti in kasarnsko zdi-sciplinirane familiarnosti je stroga in huda gospa Dudgeonova. M. Zakrajško-v i se je oblikovanje ozkosrčne trmoglave starke, ki ob zadnji uri lastnega prvorojenca celo prekolne, precej dobro posrečilo. Njena antipoda sta: V moškem svetu Richard, nazvan »Hudičev učenec«, v ženskem svetu pastorjeva žena Judita. V. Skrbinškov »Hudičev učenec« se je žarko, suvereno vzpenjal nad vsem okoljem. V vsaki kretnji, sleherni besedi, reakciji in vsej odporni volji revolucionar; na prvi pogled slab človek, ki pa skriva v sebi toliko plemenitega človečanstva, da je tatfoj pripravljen mesto pastorja Anderso-na pod vislice. Dickova postava sredi vzburkane dramatičnosti je najzanesljivejše merilo širokega formata Skrbinškovega odrskega ustvarjanja. Ob njej vidimo pa-storjevo ženo Juaito, ki je v trenutku pro- | bojnega spoznanja o pravih vrednotah življenja pripravljena razkleniti spone tradicijsko šablonizirane zakonske zvezanosti, ponosno, veličastno dvigajoč se nad vsakdanjo mišljenjsko in življenjsko konven-cionalnostjo. B. Rasbergerjeva se je kot nosilka te vloge znašla v precej komplicirani odrski problematiki, kjer je treba poedine dušeslovne prehode podoživ-ljati z umetniško zrelostjo. Ni sicer v najtežjih situacijah Juditinega duhovno moralnega lika dovolj podkrepila, je pa bila v splošnem v primernem kreacijskem ravnovesju s Skrbinškovim »Hudičevim učencem«. C r nobori je v mimičnem pogle-
du in drugih izraznih sredstvih vse tiste interpretacijske naloge ob pastorju An-dersonu kolikor toliko pozitivno rešil, kar je zanj kot mlajšega igralca priznanja vredno; glede izgovarjave pa je bilo opaziti, da mu povzroča precejšnje težave, ki jih more odstraniti le vztrajna šola. Naravnost klasično sijajno podobo bebca Krištofa je ustvaril D. Gorinšek. Nič običajno pojaceljskega, nič narejenega ah pretiranega. Ta Krištof je Gorinškova najbolj mojstrska komična stvaritev. V. S i m-č i č e v a je prepričevalno, doživljeno podajala ubogo rejenko in siroto Esso. Slikovitost dogajanja se stopnjuje ob pojavu angleške vojske s prožnim, uglajenim generalom P. Kovič a, dolžnostnim fanatikom R. Nakrstovim majorjem Swin-donom ter prekarikiranim Turkovim narednikom.	. .
Zbor sodelujočih spopolnjujejo izbrani predstavitelji žlahtarske lakomnosti Gromov Wiliiam„ Košu tov Tit, VVilliamo-va žena S. Gorinškov e, Titova žena L. cepiče ve, nadalje Košičev originalni odvetnik Hawkins in štandekerjev vojaški pastor.
V. S k r b i n š e k, ki je »Hudičevega učenca« učinkovito zrežiral, je vtisnil predstavi realističen pečat. Pri tem je izkazal mnogo ambicije in ljubezni do odra, pa tudi smisla za ubrane skupinske nastope, pametno reševanje prostornih in sceničnih problemov ter posrečeno zasedbo posameznih vlog. Pri inscenaciji je imel dobro moč v inž. arh. Maksu Hladu, dočim je oskrbel oder prevod iz nemščine g. Milan S k r-b i n š e k. Krepki poudar ki odrske dinamičnosti in uspešno reševanje režijskih vprašanj so že vnapreje za jamčili »Hudičevemu učencu« prodoren uspeh.
Obe uvodni predstavi sta poglobili zanimanje občinstva za naš teater, ki je dobil sedaj še posebno »gledališko nadzorovalno komisijo«, katere smiselnost bo pokazala bodočnost. Kulturni Maribor je svoje gledališče vzljubil. Le naivneži bi utegnili pričakovati, da bodo takšni »komisijski« posegi naši obmejni odrski kulturi kaj koristili.	60
V Šiški
▼ poslovalnici Jutra (Lom-baf) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase »n in-serate.	_
NEPREMOČLJIVE HUBERTTJSE, TRENČKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
Presker,
Sv. Petra c. 14.
V Ptuju
lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih ogla sov.
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V. Podobnik,
TRŽAŠKA 16. telefon 3313.
Zapiski
Ga Zinka Kunc-Milanov v vlogi »Tosce«.
V nedeljo zvečer smo imeli že drugič v letošnji jeseni priliko občudovati visoko umetnost dramatične sopranistke ge Zinke Kunčeve. Pela in igrala je Tosco, glavno vlogo v istoimenski Puccinijevi operi. Sicer glas ge Kunčeve ni bil takoj spočetka tako miren in topel, kakor ga imamo v spominu izza njenega prvega gostovanja v vlogi »Gioconde«. Toda s prvimi leske-tajočimi se toni njene bleščeče višine je bila ta lahna indispozicija odpravljena, in kar smo poslej strme slušali in gledali, je bilo res občudovanja vredno. Vsaka pevska fraza je bila do potankosti odtehtana. Igra sama pa ni bila le premišljeno igranje, temveč pristno doživljanje, ker ni nikjer dopuščala vtisa, da je v njej sploh kaj naučenega, tako spontano je učinkovala. Toliko nežnih odtenkov v ljubavnih scenah s Cavaradossijem, strastnih izbruhov ljubosumja, divje maščevalnosti in pa tragične bolesti še nismo pri nobeni Tosci na našem odru doživeli in ge Kunčevi gre med vsemi, kar smo jih doslej uživali v tej vlogi prednost. Učinkovita kreacija Scarpija g. Primožiča je dobro znana. G. Franci je v vlogi slikarja Cavaradossija zapel nastopno arijo tako briljantno, da smo mu navdušeno pritrjevali z dolgotrajnim odobravanjem, žal je nato često zapadel v staro napako nepravilnega nastavljanja tonov in pokazal, da njegovo petje še dolgo ni neoporečno in dobro ..izkoriščeno. Predstavo je vodil — zopet na pamet — g. dr. švara. Obisk je bil prav dober, vendar zdaleka ne tak, kot ga zasluži tako renomiran gost. Bojim se, da bo zaradi tega vsem, ki se radi naužijejo take popolne umetnosti, v bodoče podoben užitek prikrajšan.	P. S.
Pariški »Le Menestrel«, tedenska revija za glasbo in gledališče, je v številki od 7. okt. v rubriki Le Mouvement musical a 1'Etranger prinesla pismo Iz Ljubljane o skladatelju L. M. škerjancu kot propaga-torju francoske glasbe pri nas in o dveh koncertih Ravelovih in Rousselovih skladb, ki jih je na klavirju izvajal g. škerjanc, dirigirala pa sta jih gg. šijanec in Juva-nec ml. Pismo je napisal Pavel Karlin.
Iz beograjskih revij. »Srpski književni glasnik« prinaša v prvem oktobrskem zvezku poleg basni Milana Vukasoviča in lirike Rode Drainca, B. Kovačeviča, Janka Djonoviča in Ilje Ehrenburga članek Dra-giše Vasica o srbskem nacionalnem pesniku Dragoljubu Filipoviču, umrlem 1. 1933, modernem bardu Kosova, ki je »naravno nadaljeval Njegoša, Mažuraniča in Filipa Višnjiča«. Danica S. Jankovič obravnava narodne plese okrog Tetova, Evgenij Ljac-ki se spominja v posebnem literarno zgodovinskem eseju sedemstoletnice ruskega epa »Slovo o polku Igorovje«, Branko La-zarevič pa je prispeval filozofska razmišljanja z naslovom »Novi mesec«. Izmed člankov v pregledih utegne zanimati prispevek živojina Balugžiča »Pojam o rasi u medjunarodnoj politici« — »Vidici« (ur. Milan Marjanovič) prinašajo v pravkar iz-išlem 8. do 9. zvezku med drugim zanimive komentarje in misli k aktualnim dogodkom zlasti k velikemu preobratu v mednarodni politiki. O tem razpravljajo zlasti članki: Drama brez katharze (M. Marjanovič), Čemu nas uči češkoslovaška kriza (Djuro Djurovič), Naši ljudi u teškim danima (Gr-ga Brigljevič), Ništa bez zanosa i žrtava (Niko Bartulovič). Zanimivi so tudi prispevki: Ugarska i Madžarska (Historicus), Goethe i Karadžič (L. Smodlaka), O Jevre-jima, slovenskoj trpeljivosti in zadrugar-stvu (M. Budmir), in Savremena rasma-tranja o dvostrukom Nietzscheju (E. Fried man).
Hrvatski prevod življenjepisa o Potem-kinu. Zagrebška Minerva je izdala v prevodu Ise Velikanoviča prevod življenjepis-nega dela Georgija Solovejčika »Potem-kin vojnik državnik, ljubavnik i drug Katarine Velike«.
Izbor pesmi Silvija S. Kranjčeviča z uvodno študijo Sime Panduroviča je izdala v knjižnici »Odabrane strane jugoslo-venskih pisaca« Državna tiskarna v Beogradu. V isti' založbi je izšel tudi dr. Sv. Stefanoviča prevod Shakespearjevega »Othela«.
V Šiški
v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoi p ite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate.
KLIM
ENO VECBA8VNE
JUGOGRAflKA SV PETKA NAM
V Ptuju
lahko naročitr male oglase in inserate ter oddaiate ponudbe na male oglasf v podružnici Jutra kiei dobite tudi naslove od mai;h oglasov.
uspehov
oa
en oglas „ JUTRU"
V Šiški
v poslovalnic Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoi dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate malt oglase in inserate.
&ed mestom in deželo
■osrednje »Jntrov« mali o<r!asnfk ponodhe.
rte f?£ve ■•'ss
In to je zanjo strašno spoznanje, za njega pa ogromno razočaranje. Izgleda, da jih v tem času zapušča mladost! — Lahko ste mlada še po duši, obrazu in telesu, dovolj je da imate nekoliko sivih las, pa izgledate stara, pa boste oropana vseh užitkov, ki jih nucfi mladost — Skrijte sive lase, ostanite mlada, zahtevajte od svojega frizerja, da Vas barva z Imedijo.
Velika izbira nijans vrača vsakim sivim lasem njihovo prirodno barvo, a z Imedio barvani lasje se dado zelo lepo trajno ondulirati. Pomladite se za 15 let v roku 15 minut. — Imedia je odobrena od ministrstva narodnega zdravja. — Na
zahtevo pošljemo vsakomur brezplačno knjižico »Tajna Vaše sreče« z vsemi pojasnili o barvanju las.
L'
m

No. 2
fcfc NEOPAZLJIVA BARVA ZA LASE
Bolgarski prevod iz srbske poezije. V Sofiji ie kot nov zvezek knjižnice »Polža« izšel droben izbor iz srbske poezije z naslovom »Iz srbskih poeti«. Pesmi je prevedel Stojan Georgiev.
čedomil Mitrinovič je spisal aktualno politično študijo o hrvatskem vprašanju z naslovom »životni krugovi hrvat-stva«. Okrog 400 strani obsegajoco knjigo je napovedala beograjska biblioteka »Društvo i život«. Pisec je obdelal celoten kompleks hrvatskih problemov z zgodovinskega, sociološkega in političnega vidika.
ravnatelj Betetto, Janko, Barbičeva m Hvastja. Predvsem opozarjamo na gosta Christi Solarija, ki je imel v minuli sezoni v »Seviljskem brivcu« tudi na našem odru velik uspeh. Premiera bo za premierski abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 12.: Zaprto.
Četrtek, 13. ob 20. uri: »Kar hočete«. Red B.
d i e
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 12.: Izsiljena ženitev, Ljubezen
zdravnik. Red Sreda. Četrtek, 13.: Car Fjodor. Red B. Petek, 14. ob 15. uri: ženitev. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 15.: Žene na Niskavuoriju. Red A. Nedelja, 16.: Potopljeni svet. Izven.
Gogoljeva »ženitev« kot dijaška predstava. V petek bodo igrali prvič v letošnji sezoni to klasično rusko komedijo, ki spada med najbolj znane in učinkovite komade ruske literature. Cene globoko znižane od 14 din navzdol.
★
OPERA Sreda, 12.: Zaprto (generalka), četrtek, 13.: Na sinjem Jadranu. Red četrtek.
Petek, 14.: Ljubavni napoj. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje tenorista Christi Solarija. Sobota, 15.: Trubadur. Izven. Gostovanje gospe Ljubice Karene. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 16.: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri Ljubavni napoj. Izven. Naša opera pripravlja premiero Do: zettijeve opere »Ljubavni napoj«, k: je imela svojo krstno predstavo leta xS32. v Milanu. »Ljubavni napitek« je komična opera v dveh dejanjih, ki se vršita v okolici Florence. Donizetti je imel tudi s tem svojim delom, ki nam kaže vse vrline svojega mojstra, predvsem lepo in lahko melodijo, srečo, saj je delo še danes stalno v opernem repertoarju. Posamezne vloge so v pevskem oziru prekrasne, druga lepša od druge, zahtevajo pa odlične pevce in igralce. Naša premierska zasedba je: Ribičeva, gost italijanski tenorist Christi Solari,
Sreda 12. oktobra Ljubljana: Kmečki trio. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Simfonične pesnitve (plošče). — 14: Napovedi. _ 18: Mladinska ura: Pomen počitniške zveze za mladino — 18.15: Plošče. —-18.25: Mladinska ura: Oktober v naravi (g. M. Zor k — 18.40: O delavski zborm-cf (g. Filip Uratnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski razvoj pouka gluhonemih (g. R. Dostal). — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Večer plesne glasbe: Bojan Adamič in njegov orkester. — 20.45: Uvodna beseda k prenosu. — 21: Prenos Verdijeve opere »Moč usode« iz Turina, v 1. odmoru napovedi in poročila.
četrtek 13. oKtobra Ljubljana 12: Slavne koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. _13.20: Citraši in mandolinisti. — 14: Na-
povedi.—18: Pisan spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19: Napovedi, poročila.—19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Akademski pevski kvintet poje češkoslovaške pesmi. — 20.45: Koncert češke operetne glasbe (Radijski oike-ster). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šornov šramel kvartet.
Beograd 17.30: Ciganska kapela. — 18.30: Petje. — 20: Simfonični koncert. —' 21.30: Lahka glasba. — 22.15: Violinske skladbe. Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.40: Orkestralni koncert. — Varšava 21: Klavirski koncert in zvočna igra. — 21.40: Orkester in solisti. — 23.05: Poljska komorna glasba. — Sofija 16: Vojaška godba.
_ 19.30: Petje. — 20: Skladbe za čelo.—
20.55: Lahka gcdiba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 20.10: Zborovsko petje. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Ples instrumentov. — 20-15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka godba "in ples. — Miinehen 19.15: Vojaške koračnice. — 20 10: Spevoigra. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Pariz 19.30: Orgle« — 21: Plošče. — 23.45: Lahka glasba.
Javna zahvali
Dne SO septembra 1938 smo radi požara utrpeli večjo škodo na svojem skladišču lesa nahajajočega se poleg prav tako po požaru prizadetega lesnega skladišča gospoda Rudeža iz Ribnice.
Jugoslavija"
ZAVAROVALNICA Jf
ie škodo brez odlašanja likvidirala v naše največje zadovoljstvo in nam odškodnino tudi že izplačala. Za to se ji po tej poti najlepše zahvaljujemo in jo vsakomur najtopleje priporočamo.
»ARBOR«
lesna trgovska » industrijska dražba d. d. v Hkv. V LJUBLJANI
PAUL RfP90!f
Stratosferski pilot
Roman
—	Kaj ste morda mnenja, da ga moram sedaj vzdrževati vse življenje?
_Povejte rta odkrito, koliko bi rmi bab nudiM za
polet, ako bi vam bii nasprotoval in ne bi hotel, leteti.
Lea se je rtasrnefarote:
—	Jasno, da mnogo vdSfo vsoto, toda mcM se ne spozna na trgovino. Napravil je razžaljen obraz, ko sem mu hotela starati ponudbo. Nato se je čutil bogato poplačanega z mojim prijaznim pogledom in smete mi verjeti, da je letel saano za svojo za-barvo.
—	Storil pa vam je vendar uslugo.
—	Da, za dvatisoč doterjev.
—Ali veste, da še vedno ni dvignil tega novca, kot sem razvidel iz današnjega bančnega obračuna?
—	Tudi rrevnovčen ček je gotovina.
Cornell je nekaj trenutkov molčal, potem pa je
rekel:
—Čujte, Lea, po mojem mnenju bi se spodobilo, da csebno pišete in vprašate, kako se godi mr. Fre u Blairu. Brezdvorcmo je gentleman.
—	Dobro, toda sedaj pustimo to. Trudna sem in preobleči se moram. Na svidenje, dragi mr. Cornell.
S prijaznim poklonom je odšla v svoje sobane.
8T Sfefl tem ko je sobarica sSaSla, je razmSSIj&ia v
onem pdlotu kt prizoru na letališču. Čudno se ji je zdelo, zakaj se pravzprarv one dni po ponesrečenem poleta ru prav nič spominjala simpatičnega pilota, ki se je bil očividno že takrat na ladja zagledal vanjo. Kako čudno jo je opazoval! Se nikoM ni bila imela občutka, da jo moški na ta način gleda. Imela je nebroj oboževalcev povsod, kamor je prihajala, ker so vsi vedeli, da je edina dedičinja »kralja pomaranč« in da pravzaprav razen njenega tajnika nihče natančno ne ve, koliko milijonov dolarjev je težka. Sklenila je, da se za tega pilota malo natančneje pobriga, toda zaenkrat še ne, kajti druga vra-goMja p je rojila po glavi: ugrabljenje Teddyja. Ko se je slačila v svoji sobi, se je na glas zasme-jala, spomnivši se, kako imenitno jo je potuhtala skupno s specialistom za pasje bolezni v Brooklynu. 5. poglavje: Miss Mira na razstanku. Prijetni so bili dnevi okrevanja za Freda pri njegovih starih, dobrih prijateljih, Miri in Johnu. Počutil se je tu kakor bi bil doma. Doma je bila lepa beseda za Freda, kajti svojega doma že od šestnajstega leta ni imel več, odkar mu je bila mati umrla in je tako ostal sam ter se boril za svoj obstanek. John mu je bil pri prihodu dejal: — Ti nisi naš gost, temveč član rodbine. Kot takega te smatrava Mira in jaz, in kot takega se moraš počutiti pri nas. Živi tu, kakor se ti poljubi, vstajaj, kadar hočeš, delaj, kar hočeš. Niti v najmanjšem se ne čuti vezanega na karkoli. Mislim, da bo tako življenje za te in za nas vse najpri-kladnejše. Ostani čim delj časa, kajti tu na deželi smo vesefi, da imamo malo družbe po napornih |
In tako so živeli prve dni. V prijetni družbi so dnevi potekali prijaznejše ki tako so se navadili drug na drugega, da se jim je naenkrat čudno zdelo, da ni življenje vedno bik) takšno.
Mira je bila izborna družabnica. Večeri na prijazni terasi ravnateljskega poslopja tovarne so bili za Freda užitek, ki ga poprej še nikoli ni poznal Mira je včasih sedla h klavirju m zaigrala stvari, ki jih Fred ni poznal, ki so pa napravile nanj globok vtis. Sedaj šele je spoznal, kaj je Beethoven in učil se ga je razlikovati od Mozarta, Debussyja in Brahmsa. To je bila čisto druga godba kot ona, katero je bil dosedaj čuL Odpri se mu je svet, o katerem sploh ni vedel, da obstoja, in potapljal se je v blažene občutke, ki so mu do takrat bili popolnoma neznani. To je bilo čisto nekaj drugega kot pločevinasta godba gramofonov in radija ali hrum in trušč vojaških godb. Umetniška in mehka stran Fredove narave se je prebudila močneje kot sploh kedaj in na tihem se je spraševal, kam ga bo to dovedlo. Do Mire, do katere je imel dosedaj staro simpatijo ljubega tovariša iz otroških let, se mu je porodil neke vrste nov občutek. Začel jo je oboževati, aH na čisto poseben način. Bila mu je neke vrste nadzemsko bitje, deva iz daljnih, visokih nebes, ki so nedosegljiva za navadne smrtnika
Sedaj je šele Fred občutil, kako žalostno življenje je imel. Vsa leta, odkar je bil odrastel, so bila le životarenje. Vojske ni štel. Danes se mu je zdela le še kot daljnje, težke sanje, o katerih je včasih dvomil, ali so sploh kedaj bila istina. Povojna leta pa, ki jih je preživel kot prometni pilot v raznih
veSdh mestih ZecBnjcgtib držav, piedvaem v New
Yorku, so bila v istini žalostna. Živel je brez cilja, brez smisla. To življenje je bilo enako onim tistih milijonov, ki so životarili okoli njega. Edina zabava kino ali varijete ali pa pohajkovanje po ulicah velemesta. Njegovi tovariši so ga poznali kot tihega, molčečega človeka in ga niso jemali seboj v družbo, posebno v žensko družbo ne, ker so takoj pri prvih poskusih opazili, da mu ni zato in da se pri najlepših dekletih dolgočasi ter spravlja s svojimi resnimi pogovori vso družbo ob dobro voljo. Kdo se je pač zanj zanimal? Bil je slavni lovec šeste es kad ril je, imenovane »Potomaške race«, toda kdo je sedaj po tolikih letih še kaj vedel o tem? K večjem njegovi nekdanji tovariši piloti. Danes ni bal nič drugega kot prvovrsten prometni letalec s plačo, ki mu je dovoljevala, da dobro živi, in to je bik) vse.
Nekega večera, ko je bila Mira že odšla v svojo sobo in sta John in Fred ostala sama v salonu in pušila smotke, je pokazal Fred pismo, ki ga je bil prejel od letalske prometne družbe.
—	Odpuščen sem in čas je, da se začnem zanimati za novo službo, kajti večno ti ne morem biti v breme, dragi John.
—	Nisi nama nikakor v breme, dragi prijatelj, In prav mi je, da si pokazal ta list, ker se lahko sedaj pomeniva o stvari, ki mi že dolgo gre po glavi. Poslušaj me: potrebujem za svojo tovarno ravnatelja za propagandni oddelek, ker hočem pri sedanji naraščajoči prodaji izkoristiti vse možnosti, katere se mi nudijo. In prosim te, aH bi ne hotel
i sprejeti te službe.
posojilnica
Miklošičeva cesta 7
HOTELA UNIONa. - NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VAKN0ST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVOR®r-JSAJTOVAJTO PROSPEKT. - NOVE VLOGE SO VSAK poip„	n.	CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLU2ITE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
šali oglasi
Mlinarja
k	izvežban za trgovske
in kmečko mietev na etek-tt " :i pogon, taKoj sprej-mc-:n. Resni in pošteni re-flektanti naj pošliejo ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: Ivan Rus, Grosuplje pri Ljubljani.
24040-1
Zanesljivega
nameščenca
z vlogo din 15.000, iščem. Mesto stalno, plača 1000 c'in, deio skladiščnika v laboratoriju. Nujne ponudbe na Kozmetički laboratorij, 2'.igreb, Zvonimirova 5.
24042-1
Dobrega akviziterja
išče Branibor, Palača Ljub. kreditne banke.
24068-1
Zmožno šiviljo
na dom sprejmem takoj. — Konjar. Goriška 55, Ljubljana VII.
24070-1
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi-strižec išče službo. — Špoljarovič Ivan pri g. Mlaker, Maribor, Aleksandrova 61.
24062-1
Samostojno
knjigovodkinjo
in korespondentko. sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. J-urra pod »Zanesljiva i9«.	24059-1
17 letno dekle
z gimnazijsko maio maturo, polletno prakso v ekspeditu z znanjem strojepisja, išče namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24048-2
Zaslužek
Postranski zaslužek
se irodi upokojencem, tudi marljivim ljudem, ki še niso mogli dobiti službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postranski zaslužek«.
24037-3
2500 din
potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pišite ANOS. Maribor. — Orožnova ul.	296-3
rift
Orehe
cele m orehova jedrca, kupite najugodnejše pri Josip Simičič, trgovec. Nova Gra-diška.	24073-34
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno vsako množino dobavlja Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 81, telefon 35-39 Cene brez-konkurenčne.
293-33 Jedilni kostanj
lep, debel nudi najceneje tv. Artur Nachbar, Radeče.
23557-33
Brivski pomočnik
s finim nastopom, delal v večjih salonih, nekoliko razume tudi žensko delo, — bjbi-strižec. išče službo. — šipoš Ljudevit p h Maroje-vid, Rogaška Slatina.
24041-2
Dve natakarici
dobro verzirani, z letnimi spričevali, ki govorita tudi nemški, želiti službe v boljšem lokalu. Najrajši _ na Štajersko. Ledinek Marica, (určičev trg 3-III., Ljubljana.	24051-2
Angleško
moško obleko
prvovrstno, skoraj novo, prodam za dtn 500. — Ekspres, Emonska 2.
24C63-6
Črn plašč in kostum
nov, prodam. Gledališka 4, ITI. nadstr.
24060-6
iSERIRAJ V „ JUTRU"!
JI a/oviti d" paccini IZ čikaga. je / /vojim /enzacijonalnifl prh. paratoff. povrnul ženi aktiv-no/t in mlado/t
Za žene od ^o let naprej rtorana horhon aktiv krema' dim.60-,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t.
od30-^0let <morana hor. mon krema* (iz mi/jih 2lez)
dinar A 50-
od 18 -30 let «mopana vita. min kreha'(vi/oicih<ioi?a)din4o:
e novitete takoi od/tranijo gube, mlahavo kožo. nerede KOŽO mlado/tno napeto z baržuna/. tim tenon.
florana lepota ra/tlin/.
KI PUDRI'VV/EH NI JAN/AH DIN. 251
Kupim
Starih steklenic
od piva, kupim večjo množino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24056-7
Šivalni stroj
takoj kupim. — Ekspres, Emonska 2.
24064-7
Avto, moto
Opel limusino
malo rabljeno, štirisedežno, din 11.000 in tovorni Ford 11/2—2 toni AA din 20.000 prodam. Črešnar, Hotel Mariborski dvor, Maribor.
24061-10
K&tesa
Novo kolo
»Viktoria«, prodam za din 950 in »Diirkopp« kolo za din 1.100. Bartelj Pavle, Jesenice, Fužine, Industrijska 2.
24038-11
Stroji
Šivalni stroj
pogrezljv, z okroglim čol-ničkom, veze krpa, poceni naprodaj. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
23659-29
V naj eni
Prostore za pisarno
(bivši prostori dr. Mački.) oddam za november event. tudi za stanovanje. Vpraša se v Tavčarjevi ul. 3-1.
24058-17
Parcele v Kranju
912-1 in 885-3 Gosposvetska cesta in 1244 pri starem savskem mostu prodam. Ponudbe na Dr. Egon Stare, odvetnik Ljubljana. Informacije pri Adolf Prah, — Kranj, telefon št 13.
24039-20
Pozor! Pekovski mojstri
in pomočniki!
Imam hišo, primerno za pekovsko obrt. Hiša je v industrijskem kraju poleg kolodvora. Ker pekovske obrti v tem kraju ni, ne zamudite prilike. Podrobnosti v vseh poslovalnicah Tutra.
24010-20
Novo vilo
za Bežigradom pod lastno ceno prodam. Hipoteka din 60.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24053-20
3-sobno stanovanje
komfortno, oddam v centru mesta 1. XI. t. L Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23523-21
Stanovanje
4—6 sob, v lepi vili sredi Ljubljane, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24022-21
; I
Opremljeno sobo
solnčno, snažno, z lončeno pečjo, išče starejša mirna gospodična, bivša uradnica v centru mesta event. zveza s tramvajem za 15. oktober. Točna v plačilu Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba za stalno«.
24067-23a
Preprosto sobico
z malo kuhinjo ali sobo z gašperčkom, iščem, najraje na Sv. Petra cesti do kavarne Stritar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od šifro »Starejša«.
24057-23a
Opremljeno sobo
udobno, bliau centra, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solnčna«.	24023-23a
Zasavje
Stanovanje vso oskrbo, — iščem pri dobri rodbini v Zasavju (Litija, Kresnice, Dev. Mar. v Polju, Sava. Radeče pri Zid. mostu). — Točne ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Zima«.
24065-23a
Sobo
prazno ali opremljeno, v centru, potrebujem takoj za 1 mesec — do 15. nov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Soba takoj«.
24018-23a
Sobo odda
Prazno
solnčno sobo
s strogo separiranim vhodom, oddam 1. XI. Vprašati : Cesta 29- oktobra 23, pri hišniku.
24045-23
Prazno sobo
solnčno, strogo separirano oddam. Tobačna ul. 16, Vrtača.	24032-23
Opremljeno sobo
takoj oddam. Gradišče št. 8b, parter, levo.
24044-23
Sobo
lepo opremljeno, v centru oddam 1—2 bolnima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24069-23
Sobo
oddam solidnemu gospodo v Prisojni ulici 3-IL desno, blizu Tabora.
23678-23
Razno
Kateri prevoznik
s tovornim avtoca potuje v ali iz Zagreba ca teden, naj se oglasi pri Aleksander Ob lat, Sv. Petra c. 18.
24066-37
EVSERIRAJTE
V »JUTRU« !
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA Iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora-_
ŽIMNATE MADRACE
VLOGO
SO MEHKE IN TRPEŽNE. TAPECIRANO POHIŠTVO Z ELITA VLOGO JE ZELO LEPO IN TRPEŽNO,-AVTOSEDEŽI Z ELITA VLOGO SO ZELO TRPEŽNI
ELITA IZDELUJE »WEKA« MARIBOR
ALEKSANDROVA IS
Zahtevajte brezplačni prospekt!
»Zephir« d. d. Subotica
Samoprodaja : LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: R. Rakuseh MARIBOR: Pinter & Lenard BREŽICE: Loschnigg & Schmidt. Zahtevajte povsod znamenite »ZEPHIR« štedilnike iz iste tvornice.
Kuharja ali kuharico
ŠEFA KUHINJE
IŠČE večja gostilna v Ljubljani za takojšen nastop. Siužba bo stalna in dobra samo za prvovrstne moči, ki se vsestransko razumejo na stroko. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra«, kjer dobite tudi naslov.
Jnserirmte v >&utru< S
»JUTRO« ZAVARUJE!
v V
^AMA
/PLIT
Trgovska hiša
centru Ljubljane, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutta pod šifro »Donosna«.
24021-20
Stanovanja
Stanovanje
2 do 3 sob, s kopalnico za 1. november, išče stranka brez otrok. Naslov in c?na v ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
24050-21a
Enosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom ali dvosobno, iščem v mestu takoj aii pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenka«.
23666-21a
2-sobno stanovanje
visoko pridično, s kopalnico, suho solnčno, parketi-rno, vse pod enim ključem, odrt--. 1. novembra za din 550. Velika čolnarska ul. 7.
24052-21
Opozorilo
Zaradi nenadnega premešče-nja oddam trisobno stanovanje s pr. ponovno v najem 1. novembra. Zlasti opozarjam na to dotično gospo od sobote popoldne. Lastnik: Večna pot št. 1.
PLOSCE IZ PLUTOVINE
izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK.
Proi2ivaja: »H1GIEA« Prva jngosl. tvorniea zamaškov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. prefc. 318. — Telefon 24-070.
Naznanjamo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, brat in stric, gospod
HUGON ZOTTER
POSESTNIK IN TRGOVEC
po daljši mučni bolezni dne 10. oktobra 1938 ob 2. uri popoldne v 60. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 12. oktobra ob pol 4. uri od hiše žalosti na farno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 13. oktobra ob pol 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra v Gor. Radgoni.
Gornja Radgona, dne 10. oktobra 1938.
MATILDA ZOTTER roj. PUM in ostalo sorodstvo.
Danes ob 2. je po kratki in mučni bolezni dotrpel naš dobri, skrbni oče, gospod
IVAN GUŠTIN
POSESTNIK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo ob 5. uri pop. v Zgoniku.
Zgonik, Ljubljana, Novi Sad.
ŽALUJOČI OSTALI

ZAHVALA
Ob preram smrti našega nadvse ljubljenega očeta, soproga, brata, strica in svaka, gospoda
RUDOLFA ANDERLIČ
TRGOVCA IN POSESTNIKA V ORMOŽU
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem. ki so z nami sočustvovali in nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, ORMOŽ, dne 11. oktobra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Ob priliki bridke izgube najinega nepozabnega
soproga, očeta itd., gospoda
IVANA R0GARJA
sva prejeli toliko dokazov sočustvovanja, da se globoko gin jeni srčno zahvaljujeva vsem, ki so se kakorkoli spomnili ljubljenega pokojnika in nama s tem lajšali najino bol. Prav posebno se pa zahvaljujeva prečasti-temu gospodu stolnemu kanoniku in prelatu Jožefu Volcu za izkazano zadnjo prijateljsko uslugo, gg. oficirjem, godbenikom in ostalemu moštvu za častno spremstvo, g. Slavku Turelu za ljubeznjivo uslužnost, vsem darovalcem cvetja, vsem gg. stanovskim tovarišem, vsem, ki ste dragega pokojnega spremljali na zadnji poti in vsem, ki ste se naju v teh težkih dneh spomnili s toplo besedo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala in Bog plačaj!
Žalujoča soproga In hčerka
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
javlja žalostno vest, da je umri
BEKŠ Z0RKO
ČLAN OPERNEGA ZBORA
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 12. oktobra 1938 ob 15. uri izpred mrtvaške veže Splošne bolnice.
Zvestemu in marljivemu sodelavcu ohranimo časten spomin.
V LJUBLJANI, dne H. oktobra 1038.
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran