te svečana mačka na soncu leži,vsuŠcu spet rada na peč pribeži. Murska Sobota, 12. februar 2004, leto IVI, Št. 7, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Str. 11 - Uradna in svečana otvoritev nove Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ob prisotnosti ministrice za kulturo Andreje Rihter Ob kulturnem prazniku dogodek nad dogodki NAROČNIK Str. 12 - Poklicna pot Gregor končuje osnovno šolo in odhaja v Maribor, Niko, bodoči študent, pa bo vojak ali politik Str. 6 - Svinjarije v radgonski svinjereji Kdo je pobral milijone? Str. 2-Javni poziv za zahtevke po vračilu telefonskih vlaganj Zaradi ogromnega števila v Pomurju več težav Nepreslisano Okronali 9. slovensko vinsko kraljico Konec prejšnjega tedna so v hotelu Radin v Radencih okronali vinsko kraljico Slovenije za leto 2004. Po izboru, ki gaje med prijavljenimi kandidatkami opravila posebna komisija, je ta čast pripadla 22-letni Vesni Bajuk, ki je doma na izletniški kmetiji v Radovici pri Metliki Kot je pred slovesno prisego nove vinske kraljice povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, kije nosilec projekta, je poslanstvo, ki ga opravljata kraljica in Pomurski sejem, slavospev slovenskemu vinogradništvu, vinu m naši vinorodni deželi 9, slovenski vinski kraljici so nazdravili z vinom, ki si ga je za čas svojega kraljevanja sama izbrala - z belokranjskim polsladkim renskim rizlingom, letnik 2002. Foto: Nataša Juhnov Mercator Plese 1 Užiška 13 in Kolodvorska 2a krof i daba vitel SLADKOR v prahu Namenska moka za krofe Mesi, do vsčnta PREKAJENE KRAČE za kg, MDK, Kočevje PREKAJEN VRAT brez kosti, uak. pa k., cena za kg v kosu. MDK, Kočevje 669.- 1.339.- Marelična marmelada Kolinska Ljubljana 279.- Posebna ponudba SIR ŠMARSKI TRAPIST cena za kg r' kosa, Mlekarna Celeia BANANE »M za kgt Mercator. Ljubljana 990.- 149.- Ponudba velja do prodaje zalog AKTUALNO 12. februar 2004 - VESTNI Optično povečanje proračuna mestne občine Opozicija molči. Bo LDS slišala njen molk? Po napovedih in predvidevanjih naj bi bil proračun mestne občine Murska Sobota v tem letu vreden 3,926 milijarde tolarjev. Ampak višina proračuna je le optična, saj ta številka vključuje najetje novega kredita v višini 450 milijonov tolarjev, s katerim želijo odplača stari dolg. To je posebnost mestnega proračuna, pišejo. Svetniki so predlog proračuna v prvi obravnavi sprejeli, komentarje in pripombe pa so podali le odbori. Prihodki letošnjega mestnega proračuna bodo znašali.3,158 milijarde tolarjev in so za 15 odstotkov višji od realizacije v lanskem letu Največ prihodkov pričakujejo od komunalnih prispevkov ter transfernih prihodkov, kjer izstopajo pričakovana sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje urejanja severne industrijske cone Zaradi slabega gospodarskega stanja v občini pa so najbolj pesimistično načrtovani prihodki od dohodnine. Od celotnega proračuna bo 35 odstotkov sredstev namenjenih za investicijske odhodke in transferje. Velik delež pri investicijskih odhodkih pa predstavljajo stroški komunalnega urejanja severne obrt-no-industrijske cone. Po predstavitvi proračuna za letošnje leto je Stavko Domjan, vodja oddelka za proračun m finance, poudaril, da bo težko pričakovati lOO-odstotno realizacijo proračuna: »Zelo zadovoljni bomo lahko že s 95-odstotno realizacijo.« Opozoril je tudi, da bo treba vplivati na državo in ustvariti večji pritisk za boljše državno financiranje občin. Mitja Slavinec je v imenu odbora za družbene dejavnosti opozoril, naj se prouči postavka za delo mladih, ki je visoka le 4 milijone in je nižja kot v prejšnjih letih. Opozoril je še, da naj si mladi prizadevajo. da za svoje programe in projekte pridobijo sredstva tudi iz drugih virov, na podlagi tega pa jih bo potem občina sofinancirala. Občina v letošnjem letu predvideva najem dveh kreditov. S 450-milijonskim kreditom bi reprogramirali tri dolgoročne kredite in tako pocenili dosedanjo zadolžitev. Z najemom 200 milijonov tolarjev dolgoročnega investicijskega kredita pa bodo uredili projektno dokumentacijo in komunalno infrastrukturo v severni obrtni industrijski coni, pokopališče in kopališče ter sofinancirali zbirno-sortirni center za odpadke v Puconcih ter investicijo na osnovni šoli I oziroma glasbeno šolo. Nasploh se veliki upi v tem letu polagajo na industrijsko cono, projekt, ki je vreden okoli poldrugo milijardo tolarjev. Na tej seji so sprejeli tudi akt o ustanovitvi družbe Industrijska cona Murska Sobota, družba za investiranje in poslovanje z nepremičninami, d. o, o Kljub zadovoljstvu, da ^e dela na tem projektu, pa smo slišali, da so se zgledovali po podobni coni v Domžalah, ne da bi upoštevali domače znanje. A. Nana Rituper Rodež VESTNIK Grabar o strokovnem delu bolnišnice Bolnika postaviti v ospredje Na podlagi sklepa vlade je tudi Splošna bolnišnica Murska Sobota spremenila akt o ustanovitvi in s tem statut zavoda. Predsednik trinajstč-lanskega sveta zavoda je postal poslanec Feri Horvat, njegov namestnik pa pediater Vojko Berce, dr. med. »Ker sta bila tudi doslej dober dvojec, smo samo obrnili njuni vlogi,« je na novinarski konferenci uvodoma povedat direktor Splošne Bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec, dr. med. S sklepom vlade bo odslej poslovna funkcija ločena od vodenja. Novi strokovni direktor Splošne bolnišnice Daniel Grabar, dr. med, je spregovoril o viziji strokovnega dela v bolnišnici. »Z delom, ki ga dobro opravljamo, želimo nadaljevati. Prizadevali pa si bomo, da v ospredje postavimo bolnika. Prav na tem, kako se približati človeku, bo- Razglasitev Pomurke in Pomurca leta »Da bo to okolje še bolj sončno« V prostorih knjižnice je bila v petek zvečer svečana razglasitev Pomurke in Pomurca leta Akcija ze trinajsto leto poteka na Murskem valu, v zadnjih letih so se ji pridružili bralci Vestnika, proti koncu lanskega leta pa so omogočili tudi internetno glasovanje na spletnih straneh. In v njihovih očeh sta to pokrajino v lanskem letu najbolj zaznamovala redovnica in ka-tehetinja Marta Zadravec ter mariborski pomožni škof, mislec in pesnik dr. Jožef Smej. Letos je bila podelitev nekoliko prej kot običajno, v dneh pred kulturnim praznikom. Eden od razlogov je bil tudi ta, da so želeli s tem opozoriti na pomembno vlogo obeh medijev, Murskega vala in Vestnika, v pomurski kulturi. Po svoje pa sta s tem povezana tudi letošnja nagrajenca. Pomurec leta dr Jo mo v prihodnje največ delali « Na podlagi analiz, kje so v bolnišnici ozka grla, pa že pripravljajo reorganizacijo dela. Tako so v posameznih ambulantah z naročanjem na uro začeli skrajševati čakalni čas, želijo tudi skrajšati čas do ugotovitve diagnoze, spodbuditi timsko delo zdravnikov, zagotoviti pa želijo tudi enako oskrbo vsem bolnikom z isto boleznijo. Pomočnik direktorja za pošlo vne zadeve Štefan Vučak je spregovoril o donacijah, ki jih je bolnišnica prejela iz različnih virov. Skupno se je zbralo 27,6 milijona donatorskih tolarjev. Največ sredstev se zbere za porodnišnico, tako se je od začetka leta 2003 do konca januarja letošnjega leta zbralo skupaj 16,6 milijona tolarjev, od tega skoraj 10 milijonov namesto cvetja za pokojne, 5,5 milijona so doniraia različna podjetja, preostalo pa se je zbralo z voščilnicami. Na zef smej, mariborski pomožni škof in prvi škof iz Prekmurja na Slovenskem, ki pa se žal slovesnosti ni mogel udeležiti, je na slovesnost poslal pismo in v njem izrazil željo, naj oba medija še naprej spodbujata povezavo prebivalcev na obeh straneh Mure. Dr. Smej je velik mislec, piše pa tudi prozo, pesmi, prevaja literarna in strokovna dela na področju literarne zgodovine, življenjepisov in lokalne zgodovine, predvsem Prekmurja. Osebno pa smo lahko bolje spoznali Marto Zadravec, članico redovne skupnosti Hčere Marije Pomočnice, ki jo je priznanje presenetilo in razveselilo. Svoje delo je posvetila katehetskemu delu z otroki in mladino, generacije otrok pa spremlja na poti njihovega verskega dozore- tej novinarski konferenci je podjetje Nomea podarilo ček v vrednosti 1,1 milijona tolarjev za nakup aparata za preverjanje sluha novorojenčkov. O poslovnih rezultatih v tem trenutku direktor Korošec še ni govoril, saj so šele pred časom dobili merila, po katerih morajo izračunati rezultate. »Izguba je velika, vendar predvidevamo boljši rezultat od preteklih let.« Glede selitve v prostore nove porodnišnico pa je povedal, da novega datuma ne more in si niti ne upa napovedati. Opozorili so tudi na kadrovski problem, s katerim se bolnišnica sooča. Kljub dobri štipendijski politiki kadri, ki se vračajo v pokrajino, ne zadoščajo za potrebe bolnišnice. Da bi zapolnili vrzel, so se odpravili po zdravnike v druge države, med drugim na Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in tudi na Češko A. Nana Rituper Rodež Javni poziv za zahtevke po vračilu telefonskih vlaganj števila v Pomurju več težav V skladu z zakonom o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil v petek, 6. februarja 2004, v Uradnem listu objavljen javni poziv za vlaganje zahtevkov. Že mesec prej ali natančneje 9- januarja pa je bil objavljen tudi pravilnik za izračun višine vračil vlaganj v javno omrežje. Zato v združenju upravičencev do vračila vlaganj v javno teleko-munikacijsko omrežje predlagajo lokalnim skupnostim in fizičnim osebam, da s pripravo dokumentacije in vlaganjem zahtevkov pohitijo. To nam je potrdil tudi Stanislav Gjerkcš, član upravnega odbora združenja upravičencev do vračila vlaganj. » Zahtevkov za vračilo v Pomurju bo ogromno, zato je pričakovati težave pri pridobivanju dokumentacije in verodostojnih listin. Želimo si, da se bodo težave pri vlaganju zahtevkov evidentirale, skušali pa bomo najti skupne rešitve. Žahtevek z dokazili se vloži pri krajevno pristojnem Državnem pravobranilstvu, Zunanji oddelek M. Sobota, Kocljeva 1 a Čas za vlaganje zahtevkov je štiri mesece od objave poziva, najkasneje do 6. junija 2004.« Kdo lahko vloži zahtevek? »Zahtevke lahko vlagajo vsi ti-sti, ki so neposredno sklepali pogodbe s pošto, zdajšnjim Telekomom. Morajo imeti pogodbo, verodostojne dokumente o nakazilu in plačilu zneska ter potrdilo lokalne skupnosti, kjer se je telefonsko omrežje gradilo po skupnem projektu. V tem primc- vanja. S svojim delom želi prispevati, da bo to območje k bolj sončno, smo lahko sliš^ pripovedovanje sester njene dovne skupnosti. Poleg naj Pomurke sta zbrat največ glasov pri ženskah Sim^ na Špindler in Smilja Nabergoi pri moških pa Bojan Rajk k Marko Nabergoj. Sicer pa je leta 1991 postat sedemkrat M večkrat doslej) Pomurec leta Ib vši predsednik države Milan k” čan, štirikrat je bila Pom«1^ leta nekdanja voditeljica in 8^ sbena urednica na Murskem'* lu Smilja Baranja, po trikrat# za Pomurko leta izbrali Simoo° Špindler in prav tolikokrat j: Pomurec postal Božo Kuharič izborih doslej so ta naziv prti® še Marko Slavič in Ivan Čampih med moškimi, med ženskami!9 Vida Žabot, Smilja Nabergoj, # Ika Sukič, Marjeta Ciz in Li# Kosi. Ob tej priložnosti so pripri li tudi razstavo portretov (I# danjih Pomurcev in Pomurki in Vestnikovih fotografij, -e no pa se lahko sprehodim« f° arhivih starih Vestnikov in vno neposredno prisluhne1”’’ dogajanju v naši pokrajin1 f Murskem valu. »Kjer srn« naši starši; naši stari starši; P voj in težave te pokrajine; 'fr ni in padci; zgodovina; zgo*# na medija in hkrati kronolo^ nas in naših življenj,« smo slišali. Na slovesnosti pa je tudi mešani pevski zbor SvA kolaja. A. Nana Rituper R# Foto: Jure Zaun* .rc4*^ Stanislav Gjerkesje optimist, ru je krajevna skupnost na' pogodbo s takratno pošto 4 ± Kakšen Je odziv med četici? »V času od objave pozh J s° - že klicali ljudje, zlasti z Tam imajo nekateri celotno mentacijo, pri čemer so ' , plačali za telefonski Pr#j^e kot 10.000 tedanjih nemških " Tam, kjer so pogodbe in bo denar vrnjen. Teža?« sc ., pojavljale v vseh primer'*1, ” ustreznih papirjev in pog# ' .. Morda razpolagate $ P. tkom, kolikšno je to u " ‘ »Natančnega podatka o . upravičencev v Pomurju " ' pomembno takoj zbirati do tacijo. Ne gre pozabiti, #je rok za vlogo 6. junij. možno vlagati zahtevka '' . zneska po sodni poti pa težko Kdaj pa lahko upr^ pričakujejo, da bodo denar? fl| i »Po zagotovilu mi n istra ji macijsko družbo bo privatizacijo državneg” ’.^jch lekoma steke! v drugi p .jiJ 2004. Takrat lahko vračanje vlaganj. M-J-«'1* j VESTNIK -12. februar 2004 AKTUALNO 3 KC afera z operacijskimi mizami sega do MS Razpis za opremo porodnišnice brez operacijskih miz Ministrstvo o tem, zakaj sojih izvzeli, molči 01 smo v našem tedniku dvaindvajsetega jan.atJa napovedanega odpi-ponudb za nakup opa-JPnrskosoboško poro-Ptitask nl Pzaradi nij. /“e enega od potencialni rj/^viteljev na sam jav-Post/! । Pr*šlo do ustavitve ^dai P*a' Njegovo pritožbo vi?1. Poučuje republiška re-sv0: komisija, ki naj bi bniL!nn5nie podala sredi zavrnila, bo ki io ie nist./ 0 zdravstveno mi-Savnok" V kateri imaj° strstva ijndjezmini-in z delom Pitanj । '">v termi« za od-V.iilL * *B' ? kolikor pa ho mn Prrtozniku, bodo raz-? ali Ponoviti. je na '’Minn. h Potencialni debato Pa ne ^’j^h miz. razlogza ^tszmL 1 i:| popravek vsebi-stvo ie n 5Orav«veno ministr-" l i4vni razpis za deceJh ' 1 ! 1' objavilo pete-k v niem pa so bile je sleda raci’ske mizeTe-S° operam ^P^vek, s katerim ra*P‘sa mize izvzeli iz Stv°smr. ? prist°jno ministr-' zakaiSo'''"^'ovili vpraša-ZetlaknAdn ' ' operacijske mi-Pn* **01 Utnaknjene iz raz-a°berte ’je do popravka prij|0 °dplranjem Prcd naPovedanim ^bev in ali držijo naj b' Posta‘ 'p !8o ™......»razpis,,',, 5^............mize ki so jih na dait)ešČah .,,aačin lani spomladi 1 r V u' Odgovorov «a mo^dvkciie nismo r;i> teli tudj če^nost pa smo na PlSnekomPri Predsedniku ^kretirju nanWl,tU ki ^Mravie Bogda-02>pi«i s"kez'”-1 etln v zvezi z raz no, pisom sta bila molčeča tudi člana komisije z murskosoboške bolnišnice, finančni direktor Štefan Vučak in predstojnica ginekološko porodnega oddelka Eva Koltaj Kocan, dr. med. spec. Po naših virih so namreč člani razpisne komisije dobili v pod- Štefan Vučak Eva Koltay Minister Presečnik o avtocesti in železnici Avtocesta Pince Beltinci leta 2008 Na ponedeljkovem pogovoru ministra za promet in zveze Jaboba Presečnika in njegovih pomočnikov z županom Občine Lendava Antonom Balazekom ter drugimi predstavniki občine na lendavskem gradu je največ tekla beseda o avtocestni in železniški povezavi ter javnih prevozih. Minister Presečnik je povedal, da sta sc ob nedavnem srečanju z lendavskim županom Balažekom v Ljubljani dogovorila, da se dobijo v Lendavi na pogovoru s predstavniki občine in krajevnih skupnosti, ki ležijo ob glavni trasi cestne povezave med Lendavo m Mursko Soboto: »V Lendavi smo predstavili tudi nacionalni pro- pis listino, ki jih zavezuje k molčečnosti. Dejstvo je, da je razpisno dokumentacijo v celoti pripravljala ekipa murskosoboške bolnišnice, z namenom pričakovane kakovosti opreme in da bi se izognili dampinškim cenam. Zato gram gradnje avtocest in cestnih omrežij, o katerem razpravlja državni zbor in pričakujemo, da bo v nekoliko spremenjeni obliki tudi sprejet ter da bo dobra osnova za nadaljnjo zgradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji.« Po načrtih naj bi bila avtocesta od Lendave do Pinc zgrajena leta 2006, od Beltinec do Lendave 2008, celotna povezava od Maribora do Pinc pa do leta 2010. »Kar se tiče tovornega prometa, zaradi katerega je prišlo tudi do zapore ceste v Lakošu, sedaj urejamo stvari, ki se jih da kratkoročno urediti. Tako smo zmanjšali hitrost vožnje skozi ta naselja, ministrstvo za notranje zadeve pa že ima usklajeno uredbo o prepovedi tovornega prometa ob koncu ted- je natančno opisala na tisoče njenih kosov, Čeprav se o izbiri miz niso posvetovali z vsemi, ki se razumejo na stvar niti znotraj hiše, pa je povsem možno, da so pri določanju meril o kakovosti za operacijske mize v mislih imeli prav znamko Maquet, ker so te »prva liga« in jih je po nekaterih podatkih po slovenskih bolnišnicah kar petindevetdeset odstotkov Takšne mize pa že tudi imajo v operacijskem bloku murskosoboške bolnišnice, s tem da naj bi jih kupili za dva-inpolkrat ceneje od KC. Tako bi nove mize bile skladne tudi z že obstoječo opremo. Vso dokumentacijo je pred objavo pregledala tudi svetovalna hiša, ki za ministrstvo opravlja revizijo dokumentacije za javne razpise in očitno ni našla nič spornega, saj drugače do razpisa v pripravljeni vsebini ne bi prišlo, z vsebino pa se je takrat očitno strinjala tudi razpisna komisija. Nekomu na ministrstvu je očitno kliknilo pozneje, ko je razpis že bil objavljen, do naknadnega umika operacijskih miz pa naj bi po nekaterih navedbah prišlo zaradi skupnega javnega razpisa operacijskih miz tako za murskosoboško kot novomeško porodnišnico. Čeprav bi za takšno odločitev lahko dejali, da gre za gospodarno potezo ministrstva, pa vendar ostaja ključno vprašanje, kakšne mize bo ob pripravi novega razpisa imelo v mislih zdravstveno ministrstvo. Zaradi nečednih poslov okrog zamenjave miz v KC, ki so posredno bremenili tudi ministra dr. Dušana Kebra (glavnega posrednika pri poslu v KC, Boža Dimnika so namreč poznali kot ministrovega prijatelja), se je slednji in ministrstvo v zadevi pač moralo oprati. Odločili so se za taktiko, da je minister sam naročnik upravnega nadzora sklenjenih poslov v KC, in da bi zadeva izgle-dala še bolj prepričljivo, je ministrstvo med drugim tudi Maque-tovim mizam prilepilo črno piko. Takrat so namreč javnosti sporočali, da so Scherrerjeve mize podobne kakovosti, vendar cenejše od 40 do 60 odstotkov; na takšno mnenje ministrstva pa se je pri svojem delu skliceval tudi sam predsednik komisije za upravni nadzor Miroslav Končina. Torej, s tem da bi zdravstveno ministrstvo za murskosoboško porodnišnico sedaj kupilo Maquetove operacijske mize, bi si glede na spletke okrog miz v KC in taktiko lastnega pranja, pljunili v svojo skledo, sicer polno intrig. Majda Horvat Glede železniške povezave Lendava-Red ics je komisija pri prometnem ministrstvu dala oceno predmvesticijske zasnove. »V oceni smo zahtevali, da se izvedejo še na. V proračunu za leto 2004 in 2005 pa imamo tudi sredstva za rekonstrukcijo cestnih odsekov na tem območju,« je povedal Presečnik. Minister za promet in zveze Jakob Presečnik se je na lendavskem gradu več kot dve uri pogovarjal s predstavniki občine. Komentar Afere in številne nepravilnosti, ki v zadnjem času pretresajo slovensko javnost, vzbujajo med ljudmi občutek, da pri nas ni pravice, sistem pa nas ne zaščiti pred tistimi, ki znajo spretno izkoristiti naivnost in stisko ljudi. Sistema, ki bi nas popolnoma zaščitil pred takšnimi pojavi, sicer ni možno vzpostaviti In bomo morali tudi sami biti previdnejši, vsekakor pa bo pri ugotavljanju nepravilnosti potrebna večja učin- kovitost ustreznih državnih organov, od preiskovalnih do policije in sodstva. Tako rekoč v vseh dosedanjih aferah se je pokazalo, da te učinkovitosti pri nas ni, tam, kjer imajo afere tudi politično ozadje, pa jih kaj radi pometejo pod preprogo. Lep primer takšnega delovanja je prav gotovo afera z banko S IB, kjer vseh krivcev še niso odkrili, kaj šele, da bi jih tudi kaznovali. Podobnim zgodbam pa smo priče tudi v najnovejših aferah družb Orion, Pay Consulting in Orion Invest, ki so pra v tako tesno po vezane z omenjeno banko. Je sploh še kje pravica ? Drži, da se podobne afere in v še veliko večjih razsežn ostih pojavljajo tudi v tujini, vendar je razlika v tem, da se tam njihovi akterji kaj hitro znajdejo za zapahi, pri nas pa ostajajo tako rekoč nedotakljivi in celo javno manifestirajo svojo aroganco do prizadetih. Mlačnost ustreznih organov pri odkrivanju takšnih in drugačnih afer se kaže v večini primerov in nemalokrat morajo biti prav mediji tisti, ki odgovorne tako rekoč prisilijo v njihovo razkrivanje. Slovenski mediji so bili tisti, ki so odkrili povezavo med banko SIB, Orionom, Pay Consultingom in drugimi institucijami. Čeprav mediji na problematiko dnevno opozarjajo in ustrezne organe tako rekoč prisiljujejo, da se zadeve premaknejo, pa je še vedno očitno, da se odgovornost vpletenih skuša omejiti. Tudi sodelovanje organov nadzora ni takšno, kot bi moralo biti, zato ne preseneča, če zasebni finančni družbi Orion, ki jo številne stranke obtožujejo oderuštva in goljufij, doslej Še nihče ni dokazal nezakonitega ravnanja. Vodstvo te družbe se je namreč obdalo z najboljšimi odvetniki v državi, ki znajo poiskati vse zakonske luknje, zato večjih napak v zakonitosti poslovanja tudi ni pričakovati, Bi jih pa prav gotovo odkrili, če bi bilo to sodelovanje ustreznejše, sajje očitno da zdaj vsak organ nadzira le določen delfinančnega trga. Vzroke za to, da prihaja do takšnih dogodkov, je torej potrebno iskati v pomanjkljivi zakonodaji, ki v omenjen ih primerih premalo varuje potrošnike, velik delež krivde pa je na samem državnem aparatu, ki je s svojimi inšpekcijskimi službami ter drugimi organi nadzora in pregona na finančnem trgu ni nadzorovala tega, kar bi pravna država morala. Skorajda zagotovo je, da se bodo podobne afere dogajale tudi v prihodnje. Kljub razvpitemu oderuštvu Oriona se namreč v različnih oglasnikih Še vedno pojavljajo firme, ki nam ponujajo posojila ali naložbe denarja pod »ugodnimi«pogoji, zato bo potrebna večja previdnost,kam bomo nalagali svoj denar in kje si ga bomo sposojali. Tam, kjer nam ponujajo kredite, tudi če ti presegajo našo kreditno sposobnost ali visoke donose na naše vloge, je prav gotovo nekaj narobe. Ludvik Kovač nekateri postopki, med drugim tudi konkretnejše dogovarjanje z madžarsko stranjo. Na decembrskem srečanju z madžarskim ministrom za promet sem postavil tudi to vprašanje in dogovorili smo se, da meddržavna komisija za promet to vprašanje obdela in poda ustrezne usmeritve za naprej.« Na ministrstvu ugotavljajo, da je železniška proga z Madžarsko zasedena manj od predvidene, zato načrtujejo aktivnosti za povečanje prometa. Lendava je ostala brez direktne avtobusne povezave z Ljubljano, zato je bila tema pogovora tudi javni prevoz. Presečnik je povedal, da zakon o prevozih v cestnem prometu ministrstvo zavezuje, da do konca letošnjega leta ustrezno rešijo ta problem. V ministrstvu si bodo bolj prizadevali, da bo država pomagala prevoznikom za tiste relacije, kjer je manjše število potnikov in jih vzpodbujali, da bodo na takih relacijah uporabljali manjša prevozna sredstva. J. Ga. 4 1,692 milijarde tolarjev prihodkov in 1,730 milijarde tolarjev odhodkov Občina Puconci sprejela proračun za leto 2004 V letu 2004 v Puconcih ne predvidevajo nobenega zadolževanja Puconski svetniki so na dveh občinskih sejah, ki sta bili 29- januarja in 3- februarja, obravnavali in sprejeli občinski proračun. Letos naj bi imeli približno za 37 milijonov tolarjev primanjkljaja. Po besedah župana Ludvika Novaka in podžupana Ernesta Nemca, ki je sejo vodil, so letošnji proračun spravili v normalne okvire, pri tem pa menijo, da se občina še naprej intenzivno razvija. 551 milijonov tolarjev je namenjenih za izgradnjo zbirno-sonirnega centra v Puconcih, za katerega je družba Saubermacher svetnikom predložila letošnji program dela Tako poleg gradnje centra načrtujejo še razširitev odlagališča za nenevarne odpadke, sanacijo odlagališča za komunalne odpadke in Širitev odlagališča južno od obstoječega Z gradnjo centra naj bi začeli v drugi polovici leta 2004, gradnja pa je odvisna tudi od soglasij Evropske komisije. Svetniki so za izgradnjo vodovodnega omrežja namenili 172 milijonov tolarjev, kmetijstvu so namenili skoraj 150 milijonov to-laqev, za predšolsko vzgojo 108 milijonov, za ceste 105 milijonov, za vzgojo in izobraževanje 82 milijonov, za zdravstvo 55 milijonov, za socialo 51 milijonov, za ravnanje z odpadno vodo 39 milijonov tolarjev (za kanalizacijo v Puconcih 35 milijonov, to pa je ena od »perečih« investicij, ki bi morala že biti končana), za šport 26 milijonov tolarjev in za kulturo 23 milijonov tolarjev. Občinski svet je na seji podprl še sklenitev pogodbe in potrditev cenika za vzdrževanje javne razsvetljave za leto 2004. Jasmini Kuzmič iz Brezovec pa so odobrili finančno pomoč, dobila bo 100 tisoč tolarjev bruto, za študij v tujini. Študij ekonomije bo nadaljevala na univerzi Salamanca v Španiji. Andrej Bedek __________LOKALNA SCENA_____________________________________12. februar 2004 - VESTNIK V Veliki Polani »obdelali« tudi kulturo Nadaljevanje tradicij Določili namene financiranja, konkretnih zneskov pa (še) ne- Romaiji dokaj množično obiskujejo grob umorjenega župnika Daniela Halasa Pomurski upokojenci opozarjajo na probleme Že vsak peti prejema varstveni dodatek!? Pričakujejo večjo vlogo lokalne skupnosti Pomurje je z Goričkim in Ravenskim precej raztreseno območje, zato je probleme starejših težje reševati. Podatki kažejo, da so povprečne pokojnine v Pomurju med najnižjimi v Sloveniji, zato prejema vsak peti pomurski upokojenec varstveni dodatek. Poleg tega je v Pomurju nadpovprečno veliko starejše populacije, pri čemer živi veliko starejših ljudi samih, ker so se mladi odselili. Pogrešajo tudi več usklajenega sodelovanja med nosilci nalog s področja varstva starejših v občinah. Opažajo, da se delo patronažne službe kot edine oblike brezplačne zdravstvene pomoči na domu krči. Prav tako se še ni razvila oblika dnevnega varstva v domovih za starejše K temu prispeva tudi njihova prostorska stiska, struktura pomurskega prebivalstva pa je dokaj raznolika. Še vedno so dolge čakalne dobe za sprejem v te domove. Dejstvo je, da je pomoč na domu, ki se izvaja preko centrov za socialno delo, za pomurskega človeka predraga, zato se ji odpovedujejo. Pri tem je treba vedeti, da so centri za socialno delo vezani na zakone, zato starejši ljudje, ki pridejo tja po pomoč, večkrat odhajajo domov brez primernih rešitev Poleg tega se preventivno delo skoraj ne izvaja. Še vedno pa je prema lo stikov predvsem med mladimi in starejšimi. Prav iz vseh omenjenih razlogov si Pomurska pokrajinska zveza društva upokojencev, ki jo vodi Mirko Lebarič, prizadeva, da bi nekatere zadeve vendarle premaknili z mrtve točke. Tako pričakujejo in zahtevajo, da lokalne skupnosti prevzamejo večjo odgovornost pri skrbi za starejše. V ta namen predlagajo, da v vseh pomurskih občinah ustanovijo koordinacijske odbore za varstvo starejših oseb, kot so to stbrili že v Mestni občini Murska Sobota V vseh občinah bo treba ugotoviti dejansko stanje in predlagati rešitve za odpravo problemov. Z njimi nameravajo seznaniti tudi pomurske poslance, da bi se ti v parlamentu zavzeli za enake pogoje v vseh okoljih, kjer živijo upokojenci. Ker so domovi za starejše prenapolnjeni. predlagajo organiziranje primernega varstva drugje. V domovih za starejše naj bi Filovci Ljudske pevke iz Filovec so izdale in na koncertu predstavile svojo prvo zgoščenko z naslovom Zapojmo kot nekoč, na kateri je 13 pesmi. Poje jih skupina desetih pevk, ki jih vodi Marija Vegi. Pojejo predvsem stare slovenske ljudske pesmi, naučile pa so se tudi nekaj madžarskih, ki jih poznajo tudi na njihovem območju. (F. Bo.) Strehovci V soboto, 31. januarja, so v Strehovcih ustanovili Društvo vinogradnikov Strehovci, potrdili statut, izvolili organe, sprejeli program, za predsednika so izvolili Alojza Slepca, podpredsednica pa je Mojca Kovač. V društvo se je včlanilo 45 vinogradnikov Med sprejetimi nalogami za letošnje leto je tudi napove dano ocenjevanje vzorcev vin lanskega letnika. (F. Bo.) Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo je občinam naložil, da morajo pripraviti lastne, tj. lokalne programe kulture za srednjeročno obdobje do leta 2007, zagotavljati sredstva za javne kulturne dobrine, podpirati ljubiteljsko kulturno dejavnost idr. Na zadnji seji občinskega sveta v Veliki Polani so temu vprašanju posvetili posebno pozornost. V programu za kulturo do leta 2007 so najprej zapisali pregled dosedanjega razvoja kulturne dejavnosti v občini. Kot najpomembnejše kulturno izročilo so opredelili opus del pisatelja Miška Kranjca, med objekti kulturnega značaja pa so Kranjčeva rojstna hiša, Copekov mlin, župnijska cerkev in nekaj domačij, ki so zgrajene v značilnem ljudskem stavbarskem slogu. Zgodovinski pregled delovanja kulturnih društev pa je pokazal, da se lahko ponašajo z bogato folklorno, glasbeno, gledališko, likovno, plesno in literarno dejavnostjo, okrog dvajset let pa je deloval v Veliki Polani tudi kmo. proučili možnost uvedbe dnevnega varstva in storitvene dejavnosti prilagodili starejšim ljudem, npr. prinašanje hrane in druge pomoči. V Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev podpirajo predlog, da naj so družine, ki oskrbujejo starejšega človeka v domačem okolju, deležne posebnih bonitet in družbene pomoči (vsaj določeno Število dni bolniškega dopusta in drugih oblik pomoči). Zavzemajo se, da bi se pomoč oskrbe na domu še naprej razvijala. Tistim občanom, ki sami ne zmorejo plačila, naj stroške poravnajo pristojne občine. Tam bodo morali bolj sodelovati tudi pri pripravi programa za gradnjo varovanih stanovanj, da le-ta zaradi neprimerne velikosti ali visokih cen ne bi ostala prazna. Sicer pa se bodo upokojenska društva še dalje vključevala v prostovoljno delo v občinah, bolj pa naj bi razvili tudi vse oblike svetovanja in informiranja starejših občanov. Milan Jerše Danes je osnovni nosilec kulturnega delovanja v velikopo-lanski občini Kulturno društvo Miška Kranjca, v katerem delujejo folklorna, gledališka, pevska in ritmična skupina. V okviru Društva za Šport, turizem, razvoj in kulturo Štrk Slovenija delu- Gospodarno ravnanje z odpadki Več kot 300 kilo gramov komunal nih odpadkov na prebivalca Zbirna mesta dodatno opremljena z zabojniki za kovine in plastiko Z ločevanjem odpadkov se njihova količina, ki konča na odlagališču, zmanjša za do 60 odstotkov in tako se deponij-ski prostor, za katerega običajno težko najdemo primerno lokacijo, lahko uporablja dalj časa, industriji pa se vrnejo sekundarne surovine. Podjetje Saubermacher - Komunala jev osemnajstih pomurskih občinah v letu 2003 skupno zbralo dobrih 25 tisoč ton odpadkov. V odvoz odpadkov je bilo vključenih več kot 60 tisoč prebivalcev, količina zbranih gospodinjskih odpadkov je ostala približno enaka kot v letu 2002, količina odpadkov v industriji in obrti pa se je nekoliko zmanjšala. Skupno petodstotno zmanjšanje odpadkov v podjetju tako pripisujejo ekološki zave jeta folklorna in dramska skupina, poleg tega pa skrbi omenjeno društvo še za muzej na domačiji Miška Kranjca in pripravlja literarne večere. Med ustvarjalci kulturnega življenja so dokaj aktivni tudi na osnovni šoli in v društvu upokojencev. sti, cenam in taksi za odlaganje odpadkov. Ločevanje odpadkov je zelo pomembno, saj se količina, ki konča na odlagališču, s tem zmanjša za do 60 odstotkov. Vse zbrane biološke odpadke podjetje predela v kompost, druge sekundarne surovine, kot so papir, plastika, steklo, kovine in druge odpadke, pa preda pooblaščenemu ali specializiranemu odjemalcu. Vsi nevarni odpadki končajo zunaj Prekmurja in jih predelajo ali uničijo drugje v Sloveniji ali celo v tujini. Med odpadki, ki so jih zbrali, je 20 tisoč ton komunalnih odpadkov in pet tisoč ton posebnih, med temi je za približno 500 železniških vagonov kosovnih odpadkov in kar 118 ton ostankov hrane. Vanja Poljanec delujeta pa še župnijski m^1 pevski zbor in moški oktet viru društva Bel mu r Velika N’ na. Med nosilce kulturne dej1* nosti so uvrstili še Klub Velika Polana, ki pripravlja'* turne delavnice. Na seji so med drugim sp^. odločitev, da bodo do leta 2*. zagotavljali sredstva za delo i1 nice, za informacijo mrežo, vitev prizidka h kulturni iHo'0 v Veliki Polani, za katero je c kjipiti še nekaj opreme, za Čanje Sabolovt domačije v Polani ter obnovo Copeko^ mlina in domačije Miška Prav tako so vključili med obj6*' javne kulturne infrastrukture^ menik NOB v Veliki Polani, " sov mlin v Mali Polani, Kranj^ klet v Lendavskih Goricah L Kranjčev in Halasov grob v Polani. Slednjega v zadnjem romarji množično obiskuje)0 . Jože G Cerkvenjak KZ Lenart je v Cerkveni^11 meljito obnovila svoj pr0” ''L, center. Dogradili in zameni^ ostrešje in kritino nad ' mi prostori ter trgovino s ’_ tijskim in gradbenim ma lom, obnovili pa so bcft črpalko, ki je dobila tudi n-K šek. Načrtujejo tudi obno*0 vine s prehrano in drug’”0^}. Ijenjskimi potrebščinami nost opravljenih del je 50 milijonov tolarjev. (F “ Radenci Gasilska zveza Radenci, g luje od leta 2000 (to prostovoljnih gasilskih d , Hj območja občine Radend^ menja veliko pozornost nujno potrebe opreme 1 štvih Še pred polovico lef ,,i ga leta bo nabavila g**11 H i4 lo za vse potrebe v vredn«^ p3 milijona tolarjev. Sicer rJ načrtih Gasilske zveze do leta 2009 dobilo r • H* ci Boračeva gasilno ciste PGD Hrašenski Vrh k<”°^ leg tega je predviden«'' jo okviru teh načrtov n* leta 2009 še lestev za iz višjih zgradb. (F. Ki) । 5 VKINIK" IZ februar 2004 LOKALNA SCENA_ Prebivalci Male nove ulice nasprotujejo spremembam Trgovski center namesto individualnih hiš? TEMPIRANO Dejstvo, da bodo ob Mali novi ulici v Murski Soboti namesto individualnih hiš gradili večji trgovski center, je precej vznemirilo prebivalce te ulice. To območje kži na jugovzhodnem robu mesta Murska Sobota, ob cesti na relaciji O|S Pokopališča proti Rakičanu. 1 *o nedavnega je bilo to zemljišče vrednoteno kot kmetijsko zemljišče najvišje kakovosti, ko so ga spremenili v zazidljive površine, Pa je bilo pričakovati, da se bo naselje z individualnimi hišami Mrilo naprej. Pa je imel kapital ''’oje načrte in interese. Namčnik in lastnik zemljišča Eme-r*k Hanc je še v prejšnjem zazidal-: n‘ načrtu predvideval izgradnjo ‘hanantlti individualnih hiš in trgo-1 lne Potem pa je na željo novega in-‘ Skorja prišlo do spremembe. Mar-ko ?l»vič naj bi tu v sodelovanju s f^-čjeiirni Kaufmann zgradil večji objekt s pripadajočimi ob-' m parkiriščem. Gre za pritličen M,i. ,|- : k, ki ne bo podkleten, ve- I'1 naj bi bil kot stadion. Prebivalci so bili na javni obravnavi vidno presenečeni, saj so tukaj vedno predvidevali širitev individualne gradnje. »Tudi na hišah vzdolž uli- V*raku pa je spet obviselo vprašanje, ali Sobota res nima vi-kam se bo širila in kakšna bo čez nekaj let. Danes res gradi-£Poslovne, industrijske in obrtne cone ter trgovska središča na r°bju mesta, toda kam se bo mesto širilo, ko bo vse okrog 6sta pozidano. Že dolgo je znano, da se Murska Sobota navz-nc,t"'ne more več širiti. Prav kmalu pa bo, če pri tem ne bodo , hirali z ustrezno urbanistično in arhitekturno politiko, Sobota ^termin j ra na z industrijskimi in trgovskimi centri. In če se bo celo mesto še širiti, ti ne bodo več na obrobju, ampak kar v ed'Šču mesta. Že danes pa opozarjajo, da parcel za stano-anJsko gradnjo primanjkuje. finski svet Občine Sv. Jurij ob Ščavnici »Pogašen« pro-računski »ogenj«! 1’3 milijona tolarjev za gasilce Prvotni osnutek odloka o Proračunu občine Sv. ob stavnici za leto 2004 je pa' vodo zaradi močnega lobija, od torka zvečer na je temeljni obči*1' dokument spravljen na parnem. Pmtm k« »n v ob. Člniki upravi pri pripravi ^a'Utntgabcwdila v okviru tMižnosij upoMcvaU pripom-«n stališča odborov inko-ter -svetnikov, župan Anton Sla na pa vnesel dodat-'A milijona tolarjev za Potrebe ga-tu ev, w na seji ^tttiskeea sveta po hitrem Vo^npku soglasno potrdili Vror »timski 4^ n,cni za le-'* iti 200^, Gdločepr, bodo med dru- -wt sofinancirali nakup gasilske-wtomoblla za ptiD Stara Go-bednosti milijon tolarjev, ^"Stalih W pon pa bo dobilo 'tivsum nova posta-' a j' ureditev prometnega re-lmj Pti Osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer naj bi za gra-mozenje obračališča porabili milijon tolarjev. Po drugi strani pa se storitve osebne pomoči zmanjšajo za 231 000 tolarjev, medtem ko dobrih 3,6 milijona tolarjev, kolikor je namenjeno športu, zaenkrat še ne bodo razporedili, dokler ne bodo izvedli javnega razpisa za izbiro športnih programov. Sicer pa je v občini Sv. Jurij ob Ščavnici letošnji proračun vreden nekaj več kot 483,1 milijona tolarjev, kar je za tretjino več kot leta 2003- V primerjavi z lanskim letom se bodo v občinskem proračunu letos še zlasti povečali investicijski odhodki. Načrtovani so namreč v višini 256 milijonov tolarjev. To je za 76 odstotkov več, kot so za ta namen porabili v lanskem letu. S tem denarjem načrtujejo dve večji naložbi, in sicer izvedbo celostne oskrbe z zdravo pitno vodo (letos 54 milijonov, priho- Viktor Fras, kmetijski svetovalec; »Delal sem programe za kmetije na tem območju, ne vem pa, zakaj nekateri niso dobili ugodnega demografskega kredita, ki je bil namenjen za razselitev farme v Podgradu. Lahko pa vam naštejem vse tiste, ki so dobili nepovratna sredstva in tudi ugoden kredit, vendar načrtovanih hlevov niso zgradili in tudi prašičev niso vhlevill« Ob Mali novi ulici v Murski Soboti, na območju, kjer je bita že v preteklosti načrtovana stanovanjska gradnja, naj bi poleg bencinskega servisa zrasel nov velik trgovski center. Irma Hrelja Csaszar, pravna svetovalka na občini Dobrovnik: »Mislim, da smo ena boljših občinskih uprav v Prekmurju.« ce so le parne številke,« je poudarila Gizela Martinec in dodala, da bodo s tem ogromnim objektom stanovalcem vzeli sonce. Še do nedavnega je bilo to kmetijsko zemljišče najvišje kakovosti, ki ni bilo zazidljivo. Kmalu po spremembi pa naj bi se na tem najkakovostnejšem predelu zemlje gradilo, in to brez kletnih prostorov. »Nisem iz gradbene stroke, pa vem, da se v najlepših predelih ne delajo stavbe brez kletnih prostorov,« je bila mnenja Vera Kuzmič. Vprašljiva pa je tudi dovozna cesta do nakupovalnega središča. Atelje za projektiranje in inženiring Rating jo je narisal kar po dovozni cesti naselja. Ta cesta, nekoč kolovoz, je last prebivalcev Male nove ulice in se je z večjimi potrebami širila na račun parcel okoliških hiš. »Preozka je še za potre- Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik: »Sedi, pet.« be stanovalcev, kaj šele za potrebe trgovskega centra.* »Mi ne bomo imeli več miru, so opozarjali. Trgovski center bi na tem območju veliko prispeval k poslabšanju kakovosti bivanja, kar sta povzročila tudi pred nedavnim zgrajena bencinski servis in pre-črpavaliŠČe. Opozorili so na hrup, ki bi ga v naselju povzročali tovornjaki z dostavo blaga. »Investitor ne želi odstopati od svojih načrtov,« je na obravnavi Hanc le zmajal z glavo, potem pa so predlagali nekaj sprememb, ki bi omilile posege v prostor. Ko pa so doma ugotovili, da bi se trgovski center približal njihovim hišam na nekaj metrov, so sklicali sestanek, na katerem so se zbrali vsi prebivalci te ulice in odločno nastopili proti spremembam zazidalnega načrta. A. Nana Rltuper Rodež Niko Miholič, dijak Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: »Že od prvega razreda osnovne šole sem tabornik, disciplina in obvladovanje veščin mi ni tuje. Poleg tega se mi zdi, da imam občutek za delo z ljudmi. Oborožene sile vidim kot sredstvo za ohranjanje miru. Za politiko sem se navdušil najprej v debatnem krožku, nato pa na Modelu evropskega parlamenta. Bili smo v Haagu, Ljubljani, na Dunaju in v Rimu.« Zvonko Perllč, pesnik: »V življenju sem si dal že več kot 60 tisoč injekcij. Kar človek mora storiti, ni več tako hudo, ampak povem vam, da je bila današnja injekcija, ki sem si jo dal pred odhodom k vam, prav tako zoprna kot prva. dnje leto pa še 65 milijonov sit) in gradnjo čistilne naprave, za kar bo samo v letu 2004 namenjenih 24 milijonov tolarjev. Precpj denarja (53,3 milijona tolarjev) pa bodo porabili za pokritje obveznosti iz leta 2003 pri obnovi ceste Zagorci-Kutinci. Poleg tega jih Čakata tudi gradnja vrtca in obnova starega dela osnovne šole z ureditvijo vodovodne in plinske napeljave. Milan Jerše Apače V rimskokatoliški župniji Apače na območju radgonske občine zahaja ob navadnih nedeljah k mašam okrog 410 vernikov. V lanskem letu je bilo 38 krstov in prav toliko pogrebov. Janez Ferencek, tamkajšnji župnik, pa ugotavlja, da se je lani poročilo kar 15 parov, kar je bistveno več kot v letih pred tem. (F. Ki.) Štirje prejemniki 942 tisočakov Občinski svet občine Dobrovnik je na zadnji seji predstavil proračun občine za leto 2004, ena od pomembnejših točk pa je bilo tudi poročilo o delu občinske uprave v lanskem letu. Prihodki občine naj bi znašali v letu 2004 486 milijonov 665 tisoč, odhodki pa 481 milijonov 38 tisoč tolarjev. Po besedah župana Marjana Kardi-narja se bo občina v tem letu posvetila trem velikim projektom: izgradnji čistilne naprave ter prijavi na SAPARD-ove razpise za izgradnjo vodovodnega omrežja ter za modernizacijo cest in izgradnjo kolesarske steze. Pravna svetovalka občine Irma Hrelja Csaszar je menila, da je dobrovniška občinska uprava ena od boljših v Prekmurju, v poročilu o delu uprave pa posebej omenjamo postavko znanost, ki je zanimala tudi svetnike. Občina Dobrovnik kot soustanoviteljica Galičevega sklada namreč vsako leto nameni določen delež proračunskih sredstev za izobraževanje in štipendiranje. V šolskem letu 2002/2003 je bilo tako za to področje namenjenih 942 tisoč 155 tolarjev, štipendija pa je bila odobrena štirim prejemnikom, in sicer Lidiji Lajter za študij na smeri razredni pouk na Pedagoški fakulteti, Beatrix VoroŠ za študij madžarskega in nemškega jezika prav tako na Pedagoški fakulteti, Klavdiji Vegi za smer pravo na Pravni fakulteti in Mateju Kolencu za študij na GEA Collegu na Visoki strokovni šoli. Nekateri od njih so šolanje že končali. T. K. Drago Šiftar, soboški svetnik SDS, o proračunu: »Nesmiselno bi bilo dajati pripombe, saj opozicija tako ali tako našega mnenja ne upošteva. Zaradi velike večine, ki jo ima pozicija v mestnem svetu, naši predlogi tudi niso sprejeti. Začenja se obdobje molka, s katerim želimo pozicijo prepričati, da bi nam prisluhnila. Pa tudi sicer se že iz vrst pozicije sliši, da tako več ne bo šlo.« Janko Slavič, predsednik KZS in predsednik ljutomerskega kasaškega kluba: »Naš hipodrom, ki smo ga v zadnjih letih nekoliko uredili - na njem je celo urejen gostinski lokal - in ima od vseh hipodromov letno največ dirk, je osrednji slovenski hipodrom. Na dirkah nam manjkajo le še stave, ki jih ni vzpostavila niti pred leti ustanovljena delniška družba za kasaške stave.« Bojan Korošec, direktor Splošne Bolnišnice Murska Sobota: »Ker sta bila tudi doslej dober dvojec, srno samo obrnili njuni vlogi. Predsednik trinajstčlanskega sveta zavoda je postal poslanec Feri Horvat, njegov namestnik pa pediater Vojko Berce, dr. med.« GOSPODARSTVO 12. februar 2004-VESTNIK Izberite pravo naložbo zase NLB Naložba Vita plus! Varčevalne navade naših strank se spreminjajo. Eni želijo predvsem varnost, drugi bi se hkrati še zavarovali, tisti zahtevnejši pa želijo naložbeno življenjsko zavarovanje z možnostjo postopnega varčevanja ali enkratne naložbe v investicijske sklade. Zato se v NLB vedno bolj odmikamo od tradicionalnega zbiratelja denarja in prevzemamo vlogo finančnega svetovalca, ki prek palete različnih finančnih instrumentov strankam svetuje, z različnimi varčevalnimi oblikami ustvarja ciljno razpršenost in pomaga oblikovati najbolj optimalno strukturo posameznikovega finančnega premoženja. Kako dinamična bo vaša naložba? Torej vsem, ki želijo ob sprejemu določenega tveganja dosegati potencialno višje donose na svoja sredstva, hkrati pa poskrbeti za življenjsko zavarovanje, svetujemo NLB Naložbo Vita plus. Storitev predstavlja naložbeno življenjsko zavarovanje z možnostjo postopnega varčevanja ali enkratne naložbe v investicijske sklade. Bančni komercialisti vam bodo ponudili izbiro med tremi vzajemnimi skladi, ki jih upravlja naš strateški partner družba KBC Asset Management iz Belgije, Skladi se razlikujejo glede na stopnjo tveganja in s tem tudi na pričakovane donose, zato so primerni za vse vrste vlagateljev. Storitev NLB Naložba Vita plus vam nudi možnost investiranja v enega ali več skladov in možnost prehoda med skladi, če se boste odločili za prehod iz bolj umirjenega sklada v bolj dinamičnega oz. obratno Storitev je izjemno prilagodljiva, saj lahko varčujete postopno, kar je primerno za tiste, ki ne razpolagate z večjimi finančnimi sredstvi, ali z enkratnim plačilom. Minimalni začetni polog pri postopnem plačilu je 50 oziroma 1.000 evrov pri enkratnem vplačilu v tolarski vrednosti. To pa še ni vse. Tri v enem Storitev vam omogoča tudi tri možnosti zavarovalnega kritja, in sicer osnovno življenjsko zavarovanje, dodatno nezgodno zavarovanje ter dodatno zavarovanje za kritične bolezni. Zavarovanje velja takoj naslednji dan po podpisu in vplačilu prve premije. Pomembno pa je predvsem to, da lahko sami izberete delež, ki ga boste namenili varčevanju oz. zavarovanju, hkrati vam omogoča, da na podlagi vaših trenutnih potreb in želja, skladno z zavarovalnimi pogoji, spremenite izbrano zavarovalno vsoto in/ali premijo. Da boste izbrali res pravo naložbo, pridite v naj bližjo poslovalnico NLB, kjer vam bodo naši bančni komercialisti predstavili številne možnosti NLB Naložbe Vita plus. Svinjarije v radgonski svinjereji Kdo je pobral milijone tolarje« namenskega denarja? Nekateri upravičenci ostali brez ugodnega demografskega kredita, medtem ko so namenska sredstva prejeli tudi taki, ki hlevov niso zgradili Smrad, ki se je v začetku devetdesetih let širil s prašičje farme v Podgradu pri G. Radgoni, je povzročal veliko hude krvi v soseščini, tako na naši kot avstrijski strani. Prav zaradi ekološke spornosti je bila najustreznejša rešitev problema v razselitvi farme na kmetije, kamor naj bi premestili v pitanje nekaj čez 12 tisoč prašičev. K razrešitvi tega problema je bila pripravljena svoj delež prispevati tudi Avstrija, kije za to dala Sloveniji 30 milijonov avstrijskih šilingov posojila. Za zgraditev novih stojišč za pitance naj bi kmetje dobili del nepovratnih sredstev ter ugoden kredit, prav tu pa naj bi se stvari zataknile. stotkov predračunske vrednosti investicije knjižice, ki jih sami nikoli niso videli, z njih pa so jim izplačevali denar v gotovini. »Vrtali« smo v Renkovcih Fi-5 še začepljena Ali je kaj novega glede izkoriščanja vrtine pri Renkovcih? O tem smo sicer doslej že nekajkrat pisali ob različnih priložnostih, zadeve pa se, kot kaže, niso bistveno spremenile. No, nesporno je ugotovljeno, da se vrtina Fi-5 nahaja lokacijsko v naselju Renkovci in tako spada v pristojnost občine Turnišče. Ministrstvo za okolje in prostor pa je sicer podelilo koncesijo za njeno izkoriščanje podjetju Nafta Lendava. Delavci omenjenega podjetja so vrtino izvrtali, jo začepili ter jo potem pred nekaj leti v glavnem z državnim in občinskim denarjem še sanirali S tem je nastala nekakšna pat pozicija, saj Nafta nima svojih načrtov, kaj sedaj storiti z vrtino. Tumiška občina pa si se naprej prizadeva, da bi prišlo do izkoriščanja v gospodarske namene, in sicer za gojenje toplovodnih rib, kakršen je afriški som, ogrevanje rastlinjakov ter manjšo sušilnico lesa in še kaj. V ta namen že poteka urejanje določenih prostorskih aktov, in sicer so na Zavodu za ekonomiko in urbanizem M. Sobota že naročili izdelavo študije o presoji izkoriščanja vrtine na okolje. Iščejo tudi poslovne partnerje, posameznika ali podjetje, ki bi bili pripravljeni vložiti v projekt 50-odstotni delež. Še pred realizacijo pa bo potrebno najti skupno rešitev glede koncesije s podjetjem Nafta Lendava in okoljskim ministrstvom. J, G. Sava uspešna pri prevzemu Konec minulega tedna je kranjska Sava obvestila javnost, da so petega februarja dosegli prag uspešnosti za odkup delnic Term 3000. V javni ponudbi za odkup vseh delnic Term 3000 je bilo določeno, da bo ponudba uspešna, če Savi uspe pridobiti 1 433-001 delnico Term 300, kar predstavlja eno delnico več kot 45 odstotkov vse izdanih delnic Term 3000. Ponudbo je do petega februarja sprejelo 181 delničarjev z 1.486.996 delnicami, ali 46,7 odstotka vseh delnic Term 3000. Med ponudniki za prodajo delnic Term 3000 je tudi pet največjih lastnikov družbe Terme 3000. V javni ponudbi, ki velja Še do 25. februarja, pričakujejo v Savi, da bodo odkupili rudi ostale delnice v Termah 3000. Da se mali delničarji odločajo za prodajo delnic, se vidi tudi na borzi, kjer je oživel trg z delnicami Term 3000. Cena je sicer nekaj nižja od ponujene Savine. Toda to je logično, saj se mali delničarji za prodajo na borzi odločajo predvsem iz praktičnih razlogov. S prodajo preko borze lahko delnice takoj kapitalizirajo, pa tudi postopki so manj zapleteni od tistih pri direktni prodaji delnic Celotna kupnina delnic v Termah 3000 bo tako 7,7 milijarde tolarjev. J. V. Kmetje obtožujejo radgonsko zadrugo in njeno hranilno kreditno službo Denar dobili tudi takšni, ki do njega niso bili upravičeni Srečko Kegl s Turjanskega Vrha je pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje prireje prašičjega mesa s Kmetijsko zadrugo Radgona podpisal sredi januarja leta 1995 ter za novogradnjo hlevov za 120 pitancev in za to dobil 2 milijona in 4 tisoč tolarjev. Zatrjuje pa, da so bili programi za gradnjo novih stojišč, ki jih je pripravila kmetijska svetovalna Viktor Fras, svetovalec kmetijske svetovalne službe, ki je takrat pripravljal programe za kmete na tem območju, je potrdit, da so bili ti programi na ministrstvu za kmetijstvo tudi potrjeni, zal pa teh programov zdaj ni več, saj so med selitvijo pisarne svetovalne službe s Kapele v Gornjo Radgono izgubili in jih tako nimajo niti sami investitorji. Zakaj nekateri kmetje, ki Prizadeti zastonj iščejo odgovore na svoja vprašanja Prizadeti so do zdaj odg®’0*' na svoja vprašanja skušali poi^ ti na različnih naslovih, 1 neuspešno. Nepravilnosti,^ bi pri tem nastajale, so prij’ tudi pristojnim organom,1 1J so jih ti spravili pod preprog0' so menda že zastareli. Kegl sal na različne naslove, tudi’' kmetijsko ministrstvo, in val, da preverijo, kdo je dobU^ dstva in kdo je kaj zgradil D' žavna podsekretarka v kem ministrsvu Janja Kokoij šek mu odpiše, da »zaradi ■1 jenih finančnih sredstev in d’" ’ Srečko Kegl: Za gradnjo hleva za prašiče se ne bi odločil, če za to ne bi dobil nepovratnih sredstev in obljub po ugodnem demografskem kreditu. Čeprav sem imel program in sem zgradil hlev za 160 prašičev, sem dobil nepovratna 1 Franc Kurbus: Predračunska vrednost hleva za 192 pitancev je znašala J' . j soč mark, vendar je zadruga število stojišč znižala na sto in za te sef ■ \< 1.670.000 tolarjev nepovratnih sredstev. Za dokončanje investicije s001 sredstva le za 120 stojišč, ugodnega demografskega kredita pa nikoli. kredit v avstrijski banki, kateri moram zdaj vrniti še okoli 60.000 evrov. Vabljiva ponudba Nepovratna sredstva, ki so namesto obljubljenih 500 nemških mark v tolarski protivrednosti znašala le nekaj manj kot 240 nemških mark po stojišču, so kmetje dobili, nekateri pa nikoli niso dobili obljubljenega kredita pod ugodnimi pogoji in služba, izdelani že leta 1993 in takrat naj bi jih kmetijsko ministrstvo tudi potrdilo. Zadruga oziroma njena hranilno kreditna služba v Gornji Radgoni naj bi tako sredstva prejela že ve liko prej kot upravičenci, zato se sprašuje, kdo je ta čas obračal omenjena sredstva. Podobno zgodbo nam je po- so takrat gradili stojišča za potrebe razselitve farme v Podgradu, niso dobili obljubljenega demografskega kredita, Fras ni vedel povedati, naštel pa je kar nekaj kmetov na tem območju, ki so po njegovih trditvah dobili nepovratna sredstva in ugodne kredite, pa čeprav hlevov niso zgradili in tudi prašičev niso vh- ških virov ni mogoče p-1'1"'^ vsakega upravičenca Tudi v drugih inštituciji * naj bi imeli celoten spisek1I vičencev, odgovarjajo, da £ kumentacija izgubljena in' , Na zahtevo prizadetih kmetov sta v začetku lanskega leta proračunska inšpekcija in posebna komisija kmetijskega ministrstva ugotavljali namenskost uporabe sredstev, vendar le za leto 1994. Ugotavljajo, daje dokumentacija nedostopna oziroma izgubljena. Šele preverjanje na terenu pokaže, daje 16 prejemnikov zgradilo hleve. Z milijoni, ki so bili namenjeni za to, bi jih morali seveda zgraditi več. so morali zato sredstva za dokončanje investicije iskati drugje, tudi v avstrijskih bankah. Da bo mera polna, pa nekateri viri zatrjujejo, da so po drugi strani sredstva in ugodne kredite dobili tudi takšni, ki hlevov nikoli niso zgradili. Zgodba o začetkih razselje-vanja farme v Podgradu sega v leto 1994. ko so bila z uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane zagotovljena sredstva za sanacijo nekaterih večjih onesnaževalcev v kmetijstvu, med njimi tudi omenjene farme Kmetje, ki so se takrat odločili za investicijo v stojišča za pitane prašiče, pravijo, da je bila ponudba vabljiva, saj naj bi poleg nepovratnih sredstev dobili še ugoden demografski kredit v višini 50 od- vedal tudi Franc Kurbus z Radenskega Vrha, ki je pogodbo s Kmetijsko zadrugo Radgona podpisal konec januarja 1995 in za novogradnjo hleva za sto stojišč prejel milijon 670 tisoč tolarjev. Tako Kurbus kot Kegl zatrjujeta, da so se s problemi srečevali le kmetje, ki so svoje investicije peljali preko radgonske hranilno kreditne službe, medtem ko kmetje pri hranilno kreditni službi na Kapeli takšnih težav niso imeli. Medtem ko si je hranilno kreditna služba na Kapeli za svoje storitve obračunavala le en odstotek provizije, so v radgonski HKS za svoje stroške obračunavali tri odstotke. Kmete ob vsem tem moti tudi način, kako so prišli do omenjenih sredstev. Zatrjujejo, da so jim v radgonski hranilno kreditni službi za to odprli posebne hranilne ievili Kakšne objekte so ti gradili in čemu zdaj služijo, pa bi morali preverili tisti, ki so odgovorni za pravilno trošenje teh namenskih sredstev. Prizadeti kmetje pravijo, da se za naložbo ne bi odločili, če jim tisti, ki so bili zadolženi za razselitev farme, ne bi obljubljali ugodnega demografskega kredita. Ker pa tega ni bilo, so morali za dokončanje objektov sredstva poiskati drugje. Tako Kegl kot Kurbus sta posojilo, ki ga zdaj ne moreta vračati, najela v Avstriji. Zatrjujeta, da sta bila oškodovana, saj ugodnega demografskega kredita, do katerega sta bila upravičena, nista dobila, prepričana pa sta, da je ta denar prejela Kmetijska zadruga Radgona. Zato ju zanima, kako so se ta sredstva delila in kdo jih je porabil. zadeva že zastarela. Seznam ravičenci pa je lani na m111 srvu za kmetijstvo brez' pelo dobiti avtorjem C* Tarča in iz njega je razvidi _ so med njimi tudi takšni,K ((r dobili tudi po 40 milijofl° larjev nepovratnih sreds«0^ pomeni, da bi morali , pomeni, oa ni morau »»»-za več kot dva tisoč pr3^ ! Takšnih hlevov pa seveda so avtorji Tarče prišli k u-i' j( prejemnikom, so se nekate Srečko Kegl in Kurbus sta lani v kriminalistične polici Murski Soboti pon°vl\ podala ovadbo ■ predlog za pregon, sta prepričana, da$° pri dodeljevanju sre'1v tev za razselitev Podgradu dogajal61 pravilnosti. ”------“------ li, drugi pa kazali pogo® n> dobili manj sredstev, seznamu kw^ I stva. Kdo torej laze m ■ (° bral milijone? In to n11'' ! larjev davkoplačevalske^ ja! । VESTNIK--12. februar 2004__________________________GOSPODARSTVO 7 Kaj Čaka izvoznike na jugovzhodne trge po vstopu v EU? Slabše možnosti za desetino slovenskega izvoza Zaradi manj kvot najbolj grožena živilsko predelovalna industrija Pomurska podjetja so v le-2002 na trge Hrvaške, Bo-Hercegovine in Jugo-lavile izvozila za 57,9 milijona evrov blaga, v enajstih in kakega leta pa za '4 milijone evrov (celoti Pomurski izvoz v lanskih u ,,St ll? ,mesecih je znašal >7 milijona evrov). Izvoz a rvaško predstavlja sko-J polovico celotnega izvoza ^^omenjene trge, kar velja ' ^0Venij°> »n je v letu - znašal 25,5 milijona ter 2 ansltih enajstih mesecih milijona evrov. Na trgu P°murska podjetja iz-Predlani 21,6 in lani v n^«h mesecih 15,2 milijo-prt«^1 'Ju 8° sla vi ji pa '"h 10,8 icr lani v prvih ’istih mesecih 8,3 milijo-evrov. Prelomnica z izvoznike sLi n. ]U£°tavlja v svoji diplom-2 naslovom Trgovin-v Slovenije ob vstopu laVe F‘šer> strokovni sode-zb0( Pbmočne Gospodarske itjk^ c za Pomurje, je Slove-I« 01 etu izvoz na območ । j Jugoslavije povečala rast celotnega Iva s 3,'jizvoza pa je bila to ižVo ' na Tako je delež nje> nil tr-e rePublik nekda-gel ^Osiav*je predlani že dose-VeHsk QClstOtkov celotnega slo-*aslJ81 fVoza Ti tr8i Pa bodo nob'", '' ‘zveznike prehod-' 1 na pomenu s prvim teina”4aradi slovenskega prev- N'" Wan L ln Prenehanjem ve-d°slf i,* ^razumov, ki jih je ’*pa so izvoznike !|lh prav ( ' sprememba izvoz-lzv°znike na te trge Zaiz-^striin'i č'0 predelovalno in-,k" jel" odločilna. In 'av Meh L L ‘ZTOZu na tr8e dr-P^d^^lavije ta izvoz la Pomembni delež. let d’ bo zaradi Vit>skih sr^Venskih Prostotrgo-^’vami . Slovenije z delež moZ^^e Jugoslavije .. 0 ogroženega slo-*države nek-"“Mtv ? l(l-mlMt 2aradi ^,0,'ned najbolj ter naftna t Polovico prav na Pa so kem 14 -L ležejo ^nskih l Pa bodo na slabšem od 3 do 7 let. Dejanski učinki pa bodo lahko bistveno manjši, odvisno od konkurenčne sposobnosti izvoznikov in seveda od panoge, Zaradi kvot se slabo piše živilsko predelovalni industriji Za živilsko predelovalno industrijo se pišejo slabi časi. Slovenski'proizvajalci hrane in pijače so zaradi ugodnih carinskih kvot na trgih nekdanje Jugoslavije v letu 2002 ustvarili kar 63-odstotni izvozni delež. Z vstopom v EU pa bo drugače. Čeprav se bo s širitvijo EU obseg kvot zanjo nekoliko povečalo, pa se bodo le-te delile na petindvajset držav. Slovenija, ki je s sporazumom s Hrvaško doslej imela več kvot, kot jih je imela Hrvaška z vso Evropo, bo torej potegnila kratko, za nekatere izdelke, ki jih Slovenija sedaj izvaža na Hrvaško, pa koncesij ne predvideva niti Stabilizacijski pridružitveni sporazum med Hrvaško in EU in njenimi Članicami. Tega ni predvideno za goveje meso, pršut, vložene vrtnine, marmelado. Hrvaška in Makedonija sta namreč oktobra 2001 v Luksemburgu z EU podpisali Stabilizacijski pridružitveni sporazum (v pripravi je tudi za BiH in SČG), ki je začel veljati januarja 2002, s prvim majem tudi za Slovenijo. Prehodno obdobje, ko naj bi Hrvaška v celoti ukinila carine za industrijske izdelke po poreklu iz EU, bo trajalo do januarja 2007, s tem da bo navedbah dr Vita Bobeka iz EPE z letom 2004 s carinami obremenjenih le še približno desetima slovenskega izvoza na Hrvaško. Makedonija bo carine odpravila do leta 2011 Prijateljstvo ne bo dovolj Izvozna podjetja, ki se popra- vljajo na nove razmere, si bodo morala tam, kamor izvažajo, pred konkurenti iz EU omrežiti uvoznika z državnimi dovoljenji in z njim skleniti pogodbe o poslovanju, velika podjetja pa si bodo tržni prostor lahko zagotovila tudi z odpiranjem svojih podjetij, bodisi s selitvijo dela proizvodnje ali nakupom oziroma strateškim povezovanjem s tujimi podjetji. S tem namreč blago dobi naziv domače in se kot tako pod ugodnimi pogoji lahko prodaja tudi v tretje države, s katerimi te države imajo sklenjene sporazume, na primer Z ZAVAROVANJEM ASISTENCE DOMA DO HITRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV Vemo, da nesreča n i kda r ne počiva i n da se oglasi v najbolj neprimernem času, ko imamo obiske, ponoči, med prazniki,.. Tedaj se znajdemo pred preprostim vprašanjem z nešteto odgovori: koga poklicati, da bo nevšečnosti čimprej konec. Mojstrov, ki ponujajo svoje storitve, je res mnogo, a kaj, ko so ponavadi ravno tedaj, kojih potrebujemo mi, nedosegljivi, prezasedeni, na dopustu. Zato se lahko najpreprostejše popravilo v našem domu prelevi v pravo hišno avanturo. KO ZavarovalnicaTriglavjeoblikovala novo storitev - zavarovanje asistence doma - da bi temu naredila konec. Zavarovanje asistence dorha na območju celotne države zagotavlja zavarovancem neposredno pomoč v nujnih primerih, ki lahko povzročijo Škodo na domu, ogrozijo zdravje in električnih napeljav, serviserja klimatskih naprav, krovca, steklarja, mizarja in ključavničarja; poleg tega tudi storitve Čistilnega servisa, varovanja doma, prevoze in začasne namestitve. Mogoče bodo problem rešile koristne informacije, na primer o veterinarjih ali serviserjih električnih aparatov, ki so tudi sestavni del asistenčnih storitev. Zavarovanje asistence doma lahko ali napravijo razmere za bivanje • sklenejo tisti zavarovanci, ki imajo neustrezne. Zavarovanci bodo za pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno odpravo težav lahko dobili pomoč požarno zavarovanje, ki vključuje tudi inštalaterja vodovodnih, ogrevalnih dodatno zavarovanje izliva vode, ali Rusijo, Turčijo, Bolgarijo, Romunijo. Analize o tem, kako so pomurska podjetja pripravljena na nove razmere, ni; prav tako ni znano, koliko jih bo poslovanje po novem, in to, da se sploh obdr žijo na teh trgih, udarilo po žepu. Po tem, kar pravijo gospodarstveniki, pa spremembe le ne bi smele biti tako šokantne za poslovanje, kot na primer izguba teh trgov ob razpadu Jugoslavije. Naši izvozniki pa verjamejo, da je njihova prednost tudi v dosedanjem poslovnem sodelovanju in sklenjenih prijateljstvih. Pomurski izvozniki o tem, kaj jih čaka Vodja prodaje za tržišča bivše Jugoslavije pri Radenski Tadej Pintarič pravi, da se bo Radenska, tako kot vsa slovenska podjetja živilsko predelovalne branže, ki izvažajo na tržišča bivše Jugoslavije, znašla v nezavidljivem položaju. Zaradi ukinjanja sporazumov o prosti trgovini na teh območjih (Hrvaška in BiH) bodo izpostavljeni visokim carinskim oviram Ker so mineralne vode cenovno zelo občutljive, bo to zvišanje carin in s tem cen zelo otežilo njihovo konkurenčnost na trgu. In kako bodo ukrepali? Pintarič pravi, da bodo preko ministrstva za kmetijstvo poskušali doseči, da bi se kvote za brezcarinski uvoz postavile na nivo, ki sta jih skupaj imeli Slovenija in EU, čeprav je evropska komisija tu zaradi neizravnane zunanjetrgovinske bilance oziroma prevelikega uvoza hrane naletela na nestrinjanje držav s tega območja. V Radenski kljub temu upajo, da bo ministrstvo uspelo doseči boljšo pozicijo tudi za polnilce mineralnih vod in brezalkohol- Deset pomurskih podjetij, največjih po izvozu na Hrvaško, so Mura, Radenska, Nafta, Mlekopromet, Makoter, Varstroj, Elektromaterial, Reflex, Mobitex, Liv; v BiH Ra-. denska, Nafta, Pomurske mlekarne, 13 M Vend a, Elektromaterial, Mura, Liv, Agroe-vrotrade, Kerna Puconci; v Jugosiavijo pa Mura, Elti, ABC Pomurka Internacional, Varstroj, Radenska, Liv, Arcont, Kerna Puconci, Golarteleconsulting in Pomurka. zavarovanje stanovanjskih premičnin, ki vključuje tudi dodatni zavarovanji pleska, slikarij in oblog ter razbitja stekla. Zavarovalnica Triglav je za novo storitev oblikovala vsem dostopne zavarovalne premije, ki so nizke v primerjavi z vrednostjo hitre in zanesljive pomoči: Zavarovanci ob nastanku asistenčnega primera pokličejo Asistenčni center Zavarovalnice Triglav na brezplačno telefonsko številko 080 2864. Asistenčni center je dosegljiv 24 ur na dan in vse dni v letu. Po klicu jim bo operater v najkrajšem možnem času priskrbel pomoč pooblaščenih izvajalcev asistenčnih storitev ali pomagal z nasveti in koristnimi informacijami. Želite o novi storitvi Zavarovalnice Triglav vedeti več? Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 080 2864, pri zavarovalnih zastopnikih in na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, P,D. nih pijač, tako kot za mesno predelovalno industrijo, ribiče in mlekarje Ker pa se cenovnemu šoku ne bodo mogli izogniti, bodo z večjimi aktivnostmi poskušali zadržati tržne deleže iz leta 2003. Nafta Lendava je na tujih trgih ustvarila 13 milijard tolarjev prihodka, od tega 12 na trgu EU in milijardo drugje. Načrtujejo, da bo obseg izvoza za EU ostal nespremenjen, za trge zunaj EU pa menijo naslednje: pri določenih proizvodih se bodo delno spremenile carinske stopnje, kar bo poslabšal konkurenčni položaj podjetja Zato bodo z ustrezno cenovno politiko poskušali obdržati tržni delež pri tistih proizvodih, ki bodo manj obremenjeni z dodatnimi dajatvami, za izrazito nekonkurenčne izdelke pa bodo izvoz zmanjšali in ga nadomestili z manj obremenjenimi proizvodi. S prvim majem se bo konkurenčno položaj na trgih nekdanje Jugoslavije poslabšal tudi za Muro. Kljub temu stavijo na blagovno znamko, saj kot pravi predsednik uprave Borut Meh, nikoli niso igrali samo na cenov no konkurenco. Na vprašanje, kako bodo ukrepali, odgovarja, da teh trgov ne bodo zapustili, ampak z marketinškimi prijemi dokazovali kupcem, da so Murini izdelki kakovostni, kar pa ima svojo ceno. Lendavski Varstroj je lani na Hrvaškem prodal za 442,6 milijona tolarjev blaga, na trgu BiH 54,6 milijona ter SČG 252,9 milijona tolarjev. Čeprav je pod jetje pomemben pomurski izvoznik na trge nekdanje Jugoslavije, posebnih ukrepov ne bodo sprejemali, ker vstop v EU zanje ne prinaša večjih omejitev. Majda Horvat www.zav-triglav.si (IZ)BRANO 12. februar 2004 - VESTNI Barometer Jože Ferčak, občinski svetnik iz Beltinec, opozarja, da svetniki občine ob vsaki podjetniški pobudi zakomplicirajo stvari do te mere, da skoraj vsak investitor odide iz občine slabe volje in redko kateri se tudi vrne Zoran Cirkvenčič, nogometni trener, je postal selektor ženske nogometne reprezentance Slovenije. Janezu Bohoriču, predsedniku uprave Save, se je izšel prvi del projekta leta, Sava je že postala večinski lastnik Term 3000. Sedaj je samo še vprašanje časa, kdaj bo zaključen drugi del posla - podpis pogodbe o nakupu Zdravilišča Radenska. Andreja Rihter se je udeležila otvoritve nove Pokrajinske in študijske knjižnice, ki je velik dogodek za Pomurje, vendar je vprašanje, ali je s tem uspela doseči miselni premik pri županih, ki še niso poravnali svojih obveznosti, da ne bodo razmišljali zgolj o asfaltu in kanalizaciji. Mirko Lebarič, predsednik pomurskega društva upokojencev, ugotavlja, da so pomurske pokojnine tako nizke, da ne zadostujejo za preživetje. Vsak peti upokojenec je namreč deležen varstvenega dodatka. Spominska plošča Jožetu Košarju V sklopu prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je Javni zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer v spomin Jožetu Kosarju namestil spominsko ploščo. Domačin Stročje vasi, klasični filolog, ki je prevajal Maora že v kraljevini Jugoslavije, je bil intelektualec. Kot levičar in humanist je preživel prihod novega režima, bil ravnatelj elitne klasične gimnazije v Mariboru, prevajalec antike, glavni urednik in direktor založbe Obzorja ter ustanovitelj prve slovenske tovarne plošč Helidon, ki je s svojim delom tako veliko prispeval k ohranjanju in razvijanju slovenskega jezika. Na posnetku urednikov sin Peter Košar in častni občan Stročje vasi Miro Steržaj ob odkritju spominske plošče ■ Vanja Poljanec Izredna seja ljutomerskega občinskega sveta Sprejeli spremembe prostorskih sestavin Dvanajst milijonov odškodnine za umik denacionalizacijske zahteve Razlog za sklic izredne seje ljutomerskega občinskega sveta je bila nujnost sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-1990. Sprejem prostorskih sestavin in planov je bil namreč nujno potreben zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja za ljutomerski zbirni center komunalnih odpadkov in gradbenih dovoljenj za posameznike, z njim pa se odpira tudi možnost za širitev gramoznice v Babincih s sedanjih 9 na 20,3 hektarja. S sprejemom odloka pa se, kot je pojasnila direktorica občinske uprave Olga Karba, mudi tudi zaradi pridobitve sredstva zaradi vplačane takse za vodo, kar morajo izkoristiti do marca, denar pa bi namenili za gradnjo zbirnega centra. Ljutomerska občina je vladni sklep o soglasju k predlaganim spremembam odloka prejela četrtega februarja. Glede na to, da je bil odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin zaradi številnih VAS DENAR DELA V TREH IZMENAH NLB Naložba Vita plus dela za vas v treh izmenah, vi pa se odločate tudi o tem koliko in kako naj deta. 1. Vsi ne investiramo enako] Zato želimo poznati vaš odnos do tveganja in donosnosti ter vam skladno s tem svetovati izbiro med tremi portfeljnimi investicijskimi skladi; umirjenim (dolgoročna stabilnost}, uravnoteženim (povečano tveganje, stabilnejši potencialni donos) ali dinamičnim (višje tveganje, potencialno višji donos). 2. Življenjsko zavarovanje ter dodatno nezgodno zavarovanje in zavarovanje kritičnih bolezni nudi vam in vaši družini finančno zaščito v primeru nepredvidenih dogodkov. 3. Prilagodljivost storrtve se kaže z vidika plačevanja premije (enkratna premija najmanj 1,000 EUR ah obročna premija najmanj 50 EUR mesečno z možnostjo vplačila dodatnih premij), določanja zavarovalne zaščite v odvisnosti od vaše življenjske situacije, prenosa sredstev med skladi ali spremembe razdelitve jxemije med sklade. Povprašajte o NLB Naložbi Vita plus v poslovalnicah NLB. NLB vita p kis je za varovalna storitev tavar^ahice NLB Vita. K zavarovalni pg-godbi lahko pristopite v poslovalnicah New Ljubljanske banke, ki pri tem nakopa kot zavarovalni posrednik. www.nlb^i Naložba, življenjsko zavarovanje in prilagodljivost v enem! ljubljanska banka Afov* bank* ŽjubJjaA* pripomb svetnikov v drugi obravnavi že umaknjen z decembrske seje občinskega sveta, bi pričakovali, da se bo razprava razvnela tudi tokrat. Pa se ni, Maksimiljan Gošnjak je namreč pojasnil, da s tem, ko so bile iz odloka umaknjene (po mnenju opozicijskih svetnikov za občino škodljive vsebine), ni razloga, da odloka, ki v bistvu prinaša razvoj, ne bi podprli. Za njih sta bili najbolj sporni gradnja drugega železniškega tira in daljnovoda Cirkovci-Pince. Ob drugi obravnavi odloka so z občinske uprave svetnikom še pojasnjevali, da zato, ker ima država načrtovani gradnji že v svojih planih, le-to morajo vnesti tudi v občinske plane, a se je sedaj izkazalo, da soglasje ministrstva k projektoma za občino ni zavezujoče. To, kaj bo z vsebinami, ki so jih zaradi nesprejemljivosti za ljutomersko občino tokrat umaknili z odloka, pa je zanimalo Franca Štrakla, ki je na eni prejšnjih sej tudi predlagal, da se v zvezi z državnimi načrti na območju ljutomerske občine organizira razgovor s pristojnim ministrstvom. Po pojasnilu strokovne delavke občinske uprave Andre Grenko morje Pisatelj Marjan Tomšič je bil gost na slovesnosti, ki sojo ljutomerski gimnazijci pripravili v počastitev slovenskega M turnega praznika. . O svojem zadnjem romanu Grenko morje, v katerem govori o usodah primorskih aleksandrink, žensk, kisov Egipw1® varuhinje in dojilje za preživetje svoje družine služile denar, se je Tomšič pogovaijal $ profesorico Ireno Štuhec. Avto j dijakom vsebino romana, ki se sicer dogaja v drugi polovici 19. stoletja, z zanimivo in izvirno izbiro oesed približa ga primerjal s časom, v katerem odraščajo. Nekaj odlomkov iz Tomšičeve knjige so dijaki prvih in drugih letnikov1 zaigrali, slovesnost pa je ssvojimi glasbenimi vložki popestrila Mlada beltinska banda. - Vanja Poljanec je Torič bo občinski svet o njih razpravljal, ko bodo znani državni lokacijski načrti Druga vsebinska točka izredne seje pa je bila vsebina sporazuma za umik zahtevka za denacionalizacijo. Svetniki so se strinjali, da občina vlagateljem denacionalizacijskih upravičencev za zemljišča v tako imenovani babinski industrijski coni plača 12 milijonov tolarjev odškodnine, ti pa bodo umaknili svoj zahtevek in tako odprli možnost prodaje zemljišča zainteresiranim vlagateljem. M. H. 7 Le pescica v Radencih V petek, 6. februarja 2004, je občina Radenci v kongresni dvorani hotel3 ® din pripravila prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika Kako je bno v Radinu ? Pred peščico obiskovalcev, ki jim kultura nekaj P meni, je slavnostni govornik dr. Ivan Rihtarič povedal: »Miselnost o n kulturnem bogastvu in predanosti tem vrednotam postaja kar vprašlji*3 dejstvu in dokazih, da naš narod do duhovnih vrednot in do knjig ravno13 posebej hvalevrednega razmerja, kajti danes mnogim štejejo samo še 8' na uspešnost in zagrizena tekmovalnost. Če je že dr. Prešeren tako n#-dimo tudi mi ali vsaj skušajmo biti vsaj malo prešerni. Če pa to le ne &'' vzemimo njegovo poezijo in jo berimo z občutkom.« Po pozdravnem govoru župana občine Jožeta Toplaka so nas v kulturni popeljali v magično privlačni sceni likovniki, nastopila je komorna skupil _ band iz Gornje Radgone j kvartet trobil pod vodstvom Tomaža Polaka), r* J šola Rolly iz Maribora pa seje predstavila s plesalcema Tadejo in Haložanom - prisotne sta popeljala v svetlatinsko-ameriških plesov. - P' Zlata plaketa Stanku Ivanušiču V kulturnem domu na pretekli petek županu tamknl. občine Stanku Ivanušiču P0' /Oveniia Vse pristopnice, ki bodo imele po 1. maju prese-uqj;j a °^e prašičjega mesa, bodo namreč morale plačati Evropski Q ip^beno kazen v višini 536 evrov za tono. lin । ne bo sprejela ustreznih ukrepov in prašičerejcem ne 11,1 enakopravnega položaja na trgu, so ji le-ti ponovno šililo,'S tožbo In Še nekaterimi drugimi opozorilnimi ukrepi, mi up amrcč, da jim je ministrstvo za kmetijstvo lani z izplačani-loni ■ plačili bolj ali manj zamazalo oči, saj nadomesti- tko Qbj 1 dejanskih izgub, izplačano pa je bilo tudi za prekra-2.34$ 1 ta račun so lani rejci pod bazno ceno prodali kot 20n n Prašičjega mesa in na bilijonov tolarjev ta račun so bili oškodovani za več Ludvik Kovač N A Š I h 100 Binlormianlt, Ul, 13. MwauiSbMa k* Ursk’vat 94,6 Mhz in 105,7 Mhz in finalno žrebanje 2004 v Termah 3000 • december - digitalni ca % • januar-mikrovalovna peci- Mj|nt - dvd predvajalnik • marec -• april - Vestnikovo kolo Domači izraz meseca: DVD predvajalnik O priložnostih krajinskega parka Goričko Zaveznik ali sovražnik Barometer V prostorih gradu pri Gradu so se zbrali vsi, ki na tem projektu delajo. Le ljudi, ki bodo v končni fazi implementirali projekte v življenje, ni bilo zraven. Dr. Dušan Keber, minister za zdravstvo, je z umikom nekaterih delov razpisa za opremo v soboško porodnišnice, in to tik pred odpiranjem ponudb, storil vse, da bo soboška porodnišnica še nekaj časa prazna. Ni pa jasno, ali je to storil zaradi proračuna ali zaradi afer, ki se vrstijo v zdravstvu. Je prebivalstvo na Goričkem dovolj nezadovoljno z danim stanjem, da bi sprejelo novosti ter koliko jih je sposobnih sprejeti novosti in koliko Ima podjetnih ljudi, ki so željni zmagovati in pripravljeni tvegati? To je le nekaj vprašanj, ki jih je prof, dr. Matjaž Mulej iz mariborske univerze postavil na posvetu o možnostih in priložnostih Krajinskega parka Goričko. Pri Gradu na Gočikem so se zbrali vsi, ki že nekaj časa delajo na tem projektu -razvojne agencije, predstavniki različnih ministrstev, služb, večina županov z območja parka, le ljudi, ki tam živijo, nismo zaznali. »Krajinski park je projekt, ki lahko v ta prostor samo prinese,« smo lahko slišali. »Samo od tega, kako bomo k njemu pristopili in od vključevanja domačinov, pa je odvisno, ali bo park zaveznik ali sovražnik,« je povedal Mladen Berginc, državni sekretar na okoljskem ministrstvu. Zavod, ki bo usmerjal in upravljal dejavnosti, je ustanovljen. Daniel Kalamar je imenovan za vršilca dolžnosti direktorja. Pričakujemo lahko, da se najpozneje v pol leta pripravi poslovni načrt, ki bo nakazal, kako se bo ta prostor razvijal v naslednjih letih. »Pripraviti je potrebno dobre projekte, saj bo ministrstvo šele na podlagi konkretnih programov sprožilo sredstva, ki so jih namenili za prvo leto delovanja parka. Samo sodelovanje vseh bo pripeljalo do ustreznega razvoja,« je povedal Berginc. Dr. Mulej pa je v svojem nastopu želel pritegniti zbrane, da razmišljajo o tem, kako z najbolj inovativno pristopimo k realizaciji projekta in kako bomo znali prodati zgodbe. Tudi pomurski akademski profesor dr. Anton Vratuša se je spraševal, kako spraviti stvari v tek ter dodal, da je to spodbuden projekt, ki ga tudi ljudje morajo vzeti kot izziv. »Zaprtost je eden od ključnih problemov Pomurja,« pa je opozarjal Rudi Cipot, predsednik Programskega odbora RRP 2000+ ter dodal, da smo prešibki v kakovostni in inovativni komunikaciji, s pomočjo katere bi iz Pomurja naredili zanimive zgodbe. »Minil je čas, ko smo se hvalili s tem, koliko dobrin smo spro-ducirali; začeti se moramo hvaliti s tem, koliko potreb za druge smo znali sproducirati.« Spregovoril je tudi Daniel Kalamar, župan Občine Grad: »Ne glede na svoj položaj je Pomurje sposobno pridobivati sredstva Evropske unije. Sem je prišlo precej denarja iz EU, v vsaki občini se je na podlagi dobljenih sredstev kaj izvaja. Že lani je bilo za vse nas prelomno leto, ko smo se župani začeli bolj zavedati, da je potrebno delovati regionalno. Tudi v tem trenutku imamo veliko projektov, potrebujemo le nekoga, ki jih bo združil in realiziral.« »Da moramo pristopiti gospodarno«, pa je bil mnenja Janko Slavič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice ter dodal, da je potrebno pripraviti in predstaviti kompletno ponudbo, ki jo Goričko nudi. »To ne sme biti zaprti park, ampak moramo z dejavnostjo ljudem, ki tukaj živijo, dati možnost za preživetje.« A. Nana Rituper Rodež Vestnik praznuje in nagrajuje Miraai Žilavec je spet v akciji. Tokrat so ga najeli v Pomurki, kot je bilo to nekoč že v Agromerkurju, kjer »čisti« delavce. Mirko Fabjan, direktor soboške Komunale, ni preveč prizadet nad smradom, ki se širi iz čistilne naprave. Izgovarja se na naravo. Preprosto naj pove, da v Ledavi teče premalo vode, da bi nesla nesnago iz Murske Sobote Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. Februar - DVD predvajalnik Februarja bomo sestavljali DVD predvajalnik. Na mrežo prilepite drugo sličico, do konca meseca pa bomo objavili še manjkajoči dve. 1. januarja smo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 3. marca 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za DVD predvajalnik: prekmurskih, prleških, štajerskih... Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila posebna komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 3. marca, na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 4, marca, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrado meseca. Franc Huber, direktor lendavskih Term, je dobil priznanje štorkljo. Poleg tega pa je lansko leto spravil Terme na zeleno vejo, saj so poslovale z dobičkom. Nagrade: 1. nagrada DVD PREDVAJALNIK in 10 jubilejnih Vestnikovih majic ter knjiga za domači izraz Janko Halb, župan, ki še ni poravnal obveznosti do Centra za socialno delo. 10 OSEBNI PECAT 12. februar 2004 - VESTMI Frizerka Metka Irgolič Srečna v svojem poklicu Pretresljiva zgodba slepega pesnika Zvonka Perliča Presenečenje na Ptujski Cesti Mož, ki si je vbrizgal 60 tisoč injekcij Braki se boste strinjali, da je lepotica. Tudi sam sem ji laskal. Smejala se je. Seveda ni bila sama, ampak je imela stranko iz Maribora, sicer rojeno na gornjeradgonskem območju. »Rada pridem v domače kraje in tedaj si ponavadi dam urediti frizuro v Metkinem frizerstvu,« je povedala gospa, ki pa svojega imena ni hotela po-vedati. Šestindvajsetletna Metka Irgolič je že kot osnovnošolka sanjarila da bo postala frizerka. Želja se ji je uresničila, saj je končala frizersko šolo, potem pripravništvo v frizerskem salonu Katice Nežič v Lom a nošah, nato pa se je zaposlila kot pomočnica v frizerskem salonu Tine Potrč v Gornji Radgoni »Kot marsikdo drug sem tudi jaz želela postati samostojna podjetnica in pred štirimi leti sem na Ptujski Cesti 33 v bližini Gornje Radgone najela frizerski salon« Salon Metka ni prav na vrhu Ptujske Ceste, koder vodi cesta po slemenu, ampak nekaj deset metrov niže - v »grabi. Seve- Lepa Metka Irgolič za noben denar ne bi zamenjala svojega poklica, saj sije že v otroštvu želela postati - frizerka. - Foto: Š. S. Pravilno seje odločila, ker se je šla učit za frizerko, čeprav bi bila, glede na svoj Šarm, nadarjenost itd., prav gotovo uspešna tudi v kakem drugem poklicu. Bralci se boste strinjali, da je lepotica. Tudi sam sem ji laskal. Smejala seje. Seveda ni bila sama, ampak je imela stranko iz Maribora. da je na vrhu izvesek - kažipot, zato frizerstva - četudi bi kdo pomislil. da je Bogu za hrbtom - ni težko najti. Vsekakor pa zanj vedo mnogi ljudje obeh spolov in zato ima Metka dovolj strank »Zadovoljna sem. Vedno bolje jel* Pravilno se je torej odločila, ker se je šla izučit za frizerko, če- prav bi bila glede na svoj šarm, nadarjenost itd., prav gotovo uspešna tudi v kakem drugem poklicu. »Strigla in frizure sem urejala že, ko sem bila stara dvanajst let,« je podkrepila svojo odločitev za frizerstvo, zato je nihče ne bi prepričal, da bi se ukvarjala s čim drugim. Metka je članica sekcije .Tizerjev pri območni obrtni zbornici, redno se udeležuje seminarjev za frizerje, spremlja modne tokove in to v svojem (najetem) frizerskem salonu prenaša v prakso, bolj konkretno: na glave. Iz njenega frizerstva potemtakem prihajajo ljudje, zlasti pa dekleta in ženske, z zelo modno urejenimi frizurami. Po zadnji modi, kot običajno porečemo. Prevladujejo sicer mladi. Največ dela je pred novoletnimi in drugimi (tudi cerkvenimi) prazniki pa pred maturantskimi plesi, ko maturantom uredi unikatne pričeske Prav dolgo se nisem mudil v Metkinem frizerstvu, ampak sem le izrabil krajši odmor, ki sta sr ga vzeli s stranko iz Maribora. Še to sem si zapisal, da dela vsak dan (razen nedelje) od 8. do 16.30, ob sobotah pa od 8 do 13. ure, včasih pa delavnik tudi podaljša, kar potem znese okrog 50 ur tedensko, mesečno pa... Veliko1 Ampak tako se ne razdaja samo zaradi zaslužka, pač pa tudi zato, ker v svojem delu uživa in ker tudi rada pokramlja. Š. S. MURSKH SOBDTH V ŠTUDIJSKEM LETU 2D04/2005 VPISUJEMO V 1. LETNIK □OBA, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR IN LETOS PRVIČ KOMERCIALIST (Studu na daljavo - prek interneta) EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM POSLOVNA EKONOMIJA PRVA PRIJAVA DO 8. 3. 2004 Kljub trpljenju izredna radost do življenja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki ga vodi Anton Tonček Kos, izvaja program samopomoči pri preprečevanju socialne izključenosti, katerega namen je ustvariti razmere za socialno vključenost slepih in slabovidnih oseb oziroma preprečevati njihovo izključevanje iz okolja zaradi okvare vida. Cilji skupine so druženje, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje. V ta namen je bilo organizirano srečanje obeh skupin samopomoči, ki delujeta v okviru društva, s kulturnim programom pa so želeli počastiti tudi slovenski kulturni praznik. Moto srečanja je bil Igra nas združuje, veselje nas raduje, kar je bil v bistvu poklon gostu srečanja Zvonku Perliču, ki je napisal zbirko pesmi za otroke z enakim naslovom. Zvonko Perlič je človek s pretresljivo življenjsko zgodbo, ki pa je kljub bolečinam in trpljenju ohranil veselje in radost do življenja, pri čemer so odigrali veliko vlogo njegova soproga, otroci in vnuki. Perlič se je rodil leta 1941 v Šentjurju pri Celju, pri Štirih letih pa ga je podrl nemški avto. Takrat je prvič kot otrok doživel tudi smrt konja, kar ga spremlja že vse življenje in od takrat je konj njegova naj-Ijubša žival. Pri služenju vojaškega roka je v takratni Jugoslovanski ljudski armadi nekoč moral tri ure in pol na dežju poslušati govor predsednika Tita s plenuma centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Takrat je zbolel za meningitisom, ki mu je kasneje povzročil sladkorno bolezen Čeprav se ji je poskušal upirati, je le ta povzročila nenadno slepoto. »12. marca 1999 sem bil zjutraj, ko sem vstal, popolnoma slep « Seveda je bil najprej na vrsti šok, kasneje pa je poskušal z zdravljenjem. »Bil sem večkrat operiran in vsak, ki je to doživel, ve, kakšno trpljenje sem prestajal.« A fiomagalo ni nič. Moral se je sprijazniti s tem, da bo ostal popolnoma slep do konca življenja. To pa ni bila edina težava. Zaradi sladkorne bolezni si mora vsak dan vbrizgavati injekcije in- Zvonko Periič je s svojimi pesmicami in besedami marsikateremu članu* štva, ki jih je obiskala tudi pisateljica Karolina Kolmanič, orosil oči, S poe^ glasbo (predvsem harmonikarsko) so se predstavili tudi Člani. T. K. rz V' sulina. »V življenju sem si dal že več kot 60 tisoč injekcij. Kar človek mora storiti, ni več tako hudo, ampak povem vam, da je bila današnja injekcija, ki sem si jo dal pred odhodom k vam, prav tako zoprna kot prva « Rešitev iz stiske je našel v pesništvu. Leta 2001 je izdal prvo pesniško zbirko Ko so jablane vzcvetele, ki še izraža njegovo pretresenost nad oslepitvijo V lanskem letu pa je napisal 49 pe- smic za otroke, ki jih je zW3' zbirki Igra nas združuje, ves® nas radu je. Zbirka je bila izd3®1 dva tisoč izvodih, ki pa so prodani, zato Perlič v krati^ pripravlja nov ponatis. In šefi zanimivost, ki kaže na to, vtis naredi na ljudi: prav aj od sponzorjev in donatorji jih je zaprosil za pomoč, mu b odklonil! »Čas se ni ustavilu naprej in jaz z njim.« . _________________________ Spoštovanje do pokojnih Po poklicu sem pogrebnik Srečujemo jih vsak dan, so nepogrešljivi vezni člen med živimi in umrlimi. Svoj poklic opravljajo z izrednim spoštovanjem in odgovornostjo tako do umrlih kot tudi do živečih. Poklicu pogrebnika je treba dodati še marsikatero vrlino, ki je na običajnem delovnem mestu ne potrebujemo Njihovo delo poteka tako rekoč štiriindvajset ur dnevno, 365 dni v letu. Na žalost, bi lahko rekli, pa vendar se naravnemu toku življenja, h kateremu je treba prišteti tudi umiranje in smrt, ne da izogniti. Smrt se le redkokdaj odpravi na dopust, tako so tudi pogrebne službe v pripravljenosti v vročih poletnih dnevih in ob pustih mrzlih zimah. Podobno se s svojim delovanjem ne omejujejo samo na svoj Damir Banff, pogrebnik: »S pogrebništvom se "ukvarjam že od leta 1990, ko sem uvidel, daje na tem področju mogoče marsikaj postoriti v korist pokojnih in žalujočih svojcev. Na leto opravimo več kot petsto pogrebov, obenem pa je dejavnost iz leta v leto boljša, saj se redno udeležujemo velikih sejmov v tujini, kjer pridemo v stik s pogrebniki z vsega sveta. Sodelujem tudi v iniciativnem odboru na nacionalni ravni, ki se ukvarja s spremembo zakona o pogrebniški dejavnosti, saj je trenutno še v rabi stari jugoslovanski zakon izleta 1984.« okraj ali pokopališče Pogosti so tako odhodi v Nemčijo, Avstrijo ali Francijo, od koder je treba pripeljati katerega pokojnega zdomca, ki mu je bila zadnja želja pokop v domačem okolišu. Vladimir Hozjan, pogrebnik: »Potem ko sem si osemnajst let nabiral bogate izkušnje v tujini, sem se v domačem okolju začel ukvarjati s pogrebni-štvom. Svoj poklic opravljam od leta 2000, ko sen1 najprej poskrbel za postavitev in obnovo mrliških vežic, uredil okolico in pokopališča, potem pa je bilo prvo naročilo, da sem odšel po pokojnika v Nemčijo, ki smo ga nato pokopali v rodnem domačem kraju.« Društvo Hospic: »Pomemben si, ker si ti ti, pomemben si do zadnjega trenutka svojega življenja in naredili bomo vse, ne le da boš lahko umrl mirne smrti, temveč tudi, da boš živel, dokler ne umreš.« V tistih žalostnih trenutkih odhoda, p° dnjega slovesa od ljubljenega, najblizr opravijo svoje delo neopazno in brezh’”^ Strahu, pravijo, da nimajo, saj gre |WC1!V . za zadovoljstvo, da sc ljudem omog01-1^ stojen sloves od pokojnega, pa tudi1 umrlih jih ne preganjajo, saj ponavadi poskrbijo tudi za vzdrževanje pokopa!*' zelenic. Ob zadnjem slovesu Tradicija slovesa se je z leti spren,e”'^ Pokojniku se je v preteklosti dodajal sikateri priboljšek - domače žganje, daj^. »pogrelo«, cigarete, kava, ponekod g3 s' nes pokopljejo z vso zlatnino, vendar starih navad vedno manj. Tradicij3 ’ , vernosti sega nazaj vse do starih ki so verjeli, da je smrt le eden od k■r 1 posmrtno življenje Ob smrti so pdP' veliko slavje, pojedino, ki jo dand3^' .; namo kot sedmino, seveda pri nas z d1’ no tradicijo. fjjr V zadnjih letih se tudi v Slovemi1 ’ j vlja program celostne oskrbe urair3^'^ bolnika in njegovih svojcev, ki ga ri-h3 štvo Hospic. Njegov namen je kvalitete življenja v zadnjih dneh ah1 Pri tem je bistveno zadovoljevanje v* _, nikovih potreb, ki se dotikajo tako ■■ ■ nih in socialnih kot tudi duhovnih L" in^Hr Potihoma, skoraj po prstih sem prostor s »sarkofagi« in se spoštljiv0 voril, ko me je prijazen pogrebnik °P' ^[ arhetipu življenja, ki do- muje v dolinah življenja in ne na vrhovih intelektualnih, duhovnih in tehnoloških naporov. To ni navaden roman, to je poema o ljubezni, o njej trdi dr. Magdič in dodaja, da je med prebiranjem spoznal obstoj tudi arhetipa ljubezni. Lainšček je skozi to pesnitev jasno spregovoril o večnih resnicah ljubezni. Ferija Lainščka je Tancerjeva označila kot slovenskega Tolkie-na, saj si je ustvaril lastno mitologijo, ki je ne moreš vedno razumeti in tudi s samim razumom se je k tej knjigi težko približati, »lahko pa knjigo prebereš in jo začutiš«. »Branje te knjige ni lahko,« je iskreno povedal Magdič, hirrie / desn'): Cecilija Kranjčan, Franc Štefanec, Milan Belec predsednik Društva za ohranjanje tehnične in kul-edlščine Johann Janez Puch, Anton Ratiznojnik in podžupanja Darja Odar. Foto: V.P. Miklošičeva priznanja Ceprav je zaradi bolezni kopajočih odpadel recital ^°kro cveteče rož’ce poe-obiskovalci Ijutomer-। osrednje slovesnosti ob v genskem kulturnem praz-n,ku niso bili prikrajšani, ^‘lec Borštnikovega prsta-'W| Souček, je z recitalom J^ernovih del in svojo mono-^me, prikazal vso lepoto slo-'«hsl c kulture, hkrati opozoril na težave njenega financiranja. V Ljutomeru so za posebne dosežke na področju kulture to Ieto'podelili Štiri Miklošičeva priznanja. Za delovanje v organiziranem ljubiteljskem zborovskem petju je Cecilijo Karnjčan predlagalo Društvo upokojencev Ljutomer Franc Štefanec je Miklošičevo priznanje dobil za svoje delo in požrtvovalnost na področju glasbe, Društvo za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Jo- hann Janez Puch pa za uspešno promoviranje Prlekije, Ljutomera in Franca Miklošiča. Najvišje občinsko priznanje je na predlog Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer prejel Anton Ratiznoj-nik, ki se že dve desetletji posveča načrtnemu raziskovanju, zapisovanju in izdajanju strokovnih del s področja lokalne zgodovine. Vanja Poljanec ... ali pa Remen, ki varuje ogenj, že vse od časov, to je Murzaklal črno Satje, prvo in edino, ki ga je zavrnila, in si iz njene stegnenice izrezljal piščal... »saj je na simbolih nadpovprečno bogato umetniško delo, ki šele preko nezavednega prehaja k podzavednemu in potem do zavednega. Tancerjeva pa je dodala: »Če pustiš, da te knjiga ponese, dojameš simbole na intuitivni ravni.« To so poemi o iskanju, ki vedno znova pripelje do odnosa med moškim in Žensko. Tako je bilo pred tri tisoč leti, tako je danes in tako bo gotovo tudi čez tri tisočletja. Kaj pa je tisočletje v primerjavi s spremembo psihe! »Poema o ljubezni ni zgodovinski roman,« je pojasnil Lainšček »To je roman o človeku, o meni. Zgrajen je na trenutku, ko se ženska-Njo žrtvuje, da bi rešila moškega Moški pa njene žrtve ne sprejme, ženskost je s tem poražena.« Kot vedno. Tako je bilo nekoč, tako je danes, in tako ... Prvotnost le demistificira današnjo sedanjost. A. Nana Rituper Rodež Razstava Janeza Kneza 111 Spominčice v Lendavi davi oh «i,a prireditev v Len-”eni nskem kultur-P^^ikujepot^ ?? lendavske- r 2 tvoritvijo pre-??*** akademske-u^erto aneza Kn«za in Pev' $P°minčice iz I . ^.kakovostnega zbo-^skrbejj; '' Pa so v Lendavi ~ ko je v h- 'r iz j"1''1 komorni moški odprli pa kolo,, V d*'1 mednarodne iz n?s Preran ndav‘ predsta-aCkPajen, aesetletjih,poti-KtiJ^dhiih i uljih m J«. Tako razstava Kakortudi razsta- va lipovske likovne kolonije bo na ogled en mesec. Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je potekala v organizaciji lendavske občine, je o kultu- ri spregovoril župan Občine Lendava Anton Balažek, slikarska dela Janeza Kneza pa je predstavila Tanja Šimonka. J. Ga. Podelili le dve kulturni priznanji . Že prostor je bil dogodek Uradna in svečana otvoritev nove Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, kjer so končno zbrane vse knjige pod eno streho, je bila ob letošnjem kulturnem prazniku dogodek nad dogodki. Ob prisotnosti ministrice za kulturo Andreje Rihter, letošnje slavnostne govornice, je Mestna občina Murska Sobota podelila nagrado in priznanje ustvarjalcem s področja kulture. Na slovesnosti se je ob tej priložnosti zbralo več kot petsto ljudi. »Knjiga naj postane s tem hramom dostopna vsem,« je zbrane nagovoril župan Anton Slavic, ki ni mogel skriti zadovoljstva nad veliko pridobitvijo, kar bodo še posebno čutile generacije, ki prihajajo za nami. Tudi Rihterjeva je bila zadovoljna, da kljub težki poti novo »zavetje znanj« vendarle stoji, in to kljub temu, da je svoje obveznosti v celoti poravnalo le osem občin. »Z vso resnostjo pričakujem, da bodo tudi vse ostale občine izpolnile svoje obveznosti,« je še dodala. V kulturnem programu smo kulturne nagrajenca - Roberta Inho-va, ki je prejel plaketo za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, ter glasbeno skupino Zdenek Bily Diexieland Band -, spoznali preko videoportretov Aleša Nadaija. V kulturnem programu pa so sodelovali še Trio A Propos Modern Band, Rihard Zadravec na harmoniki in Gal Gjurin na kontrabasu ter vokalna skupina Bel Canto. Med zvoki diexielanda je izzvenel večer letošnjega kulturnega praznika, ki je deloval kot sprava nad vsem, kar se je v kulturi, ne samo v mestu ampak celotni regiji zgodilo in kar se ni. O družbeni kritiki odnosa do kulture, o distanci in ignoranci pa kdaj drugič Ko bo priložnost. A, Nana Rituper Rodež — Izkušnja krajine pri pomurskih slikarjih V Galeriji Murska Sobota je bila v počastitev kulturnega praznika otvoritev razstave z naslovom Izkušnja krajine v slikarstvu pomurskih likovnih umetnikov. Na ogled so dela izbranih članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, in sicer Igorja Banfija, Nikolaja Beera, Jožeta Denka, Endreja Gontetja, Maijana Gumilarja, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana, Franca Mesariča, Ignaca Medena, Suzanne Kiraly Moss, Vladimirja Potočnika in Mirka Rajnarja. Umetnike je predstavil ravnatelj Galerije mag. Franc Obal, ki je tudi spisa! ustrezni katalog k razstavi. Krajina je eden najbolj hvaležnih motivov v likovni umetnosti in jo lahko spremljamo od antičnega slikarstva do današnjih dni. »V delih omenjenih članov skorajda ne opazimo krajine kot samostojnega likovnega motiva, kot Čistega izreza narave, temveč jo obravnavajo povsem individualno«, je opozoril mag. Obal. Razstava bo na ogled do 29. februarja, vodstvo po razstavi pa bo v četrtek, 12. februarja, ob 17. uri. -T. K., foto: J. Z. Kulturni praznik v Gornji Radgoni »Berimo Prešerna« Na osrednji občinski prireditvi ob počasti-tvi dneva slovenske kulture, ki jo je v gornje-radgonskem kulturnem domu organiziral tamkajšnji javni sklad za kulturo, finančno pa podprla občina Gornja Radgona, se je kljub nekaterim vzporednim prireditvam v okolici zbralo kar precejšnje število obiskovalcev. Kot osrednji gost in slavnostni govornik je zbrane nagovoril znani slovenski kulturni delavec in zadnja leta tudi politik ter poslanec Tone Partljič. V svojem govoru je govoril o pomenu Prešerna za našo deželo, ki nam je poleg svojih pesmi dal prepoznavnost v svetu, kar je Partljič sam začutil pred leti, ko je potoval po svetu. V govoru se je nato dotaknil tudi bližajoče se vključitve Slovenije v EU in poudaril, da mora slovenska kultura v poplavi ostalih velikih kultur preživeti in ostati prepoznavna kot Prešeren v svojem času. Pri tem se je zavedal svoje vloge kot kulturnika in politika, ki bodo imeli veliko odgovornost pri ohranitvi le-te. Vendar je na koncu dodal, da bo ves trud zaman, če ljudje pozabijo na svojo kulturo, na domač jezik iti bogato leposlovje. »Najmanj, kar lahko Slovenci storimo je, da začnemo več brati. In če že praznujemo Prešerna, začnimo z njim. Torej, berimo Prešerna«, je zaključil Partljič. Za glasbeno popestritev na petkovi prireditvi so poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote, zbora, ki de- M luje že 36 sezono in je znan tako doma kot v svetu. Svoje pa so dodali tudi sedanji in nekdanji učenci tamkajšnje glasbene šole, ki so sestavili harmonikarski orketser in odigrali nekaj skladb. Besedilo in foto; C. K. 12 INTERVJU 12. februar 2004 - VESTMI Poklicna pot ga bo peljala iz Beltinec v Ma Ni še vse odločen Poleg glasbe ga zanimata tudi zgodovina in zemljepis Pred eno izmed najtežjih odločitev v življenju se je znašel tudi Gregor Sraka iz Beltinec, ki končuje 8. razred osnovne Šole v Beltincih. Vsa leta doslej je imel odličen učni uspeh in tako kaže tudi sedaj. Zelo dobro mu gre tudi v oddelku nižje glasbene šole, ki deluje ne beltinski šoli. Sicer pa izhaja Gregor iz petčlanske družine. Mama dela kot vzgojiteljica v vrtcu, oče je kmetijski tehnik in je zaposlen v Farmi NemšČak, ima pa še dva starejša brata. In kaj je pri njem odločilno vplivalo na odločitev, v kateri srednji šoli bi rad nadaljeval svojo izobraževalno pol? »Rad imam glasbo Z njo se ukvarjam šesto leto, in sicer obiskujem oddelek nižje glasbene šole v Beltincih. Igram na harmoniko in nastopam tudi v šolskem orkestru. Moj učitelj je Andrej Zavec. On me veliko spodbuja in z njim se dobro razumeva. Svoje znanje bi si rad izpopolnil, zato mi je učitelj predlagal obiskovanje srednje glasbene šole oziroma umetniške gimnazije, ki deluje v Mariboru. S tem me je posebej seznanila tudi šolska svetovalna delavka Angela Svenšek Tako se že nekaj časa pripravljam na sprejemni izpit. Dobil sem en program, ki ga bo potreb no zaigrati s harmoniko, poleg tega pa me čaka se preverjanje iz teorije glasbe.* Kaj pa če sprejemnega izpita ne boš opravil? So ti znani preizkusi znanja v drugih šolah, če je prevečprijav? »Če bom res imel smolo, potem bom prijavo za vpis prenesel na gimnazijo v Ljutomeru. Vem, da me lahko tudi tam čaka sprejemni izpit oziroma nas bodo izbrali z izbirnim postopkom, to je na pod* lagi rezultatov zaključnega preverjanja znanja v osnovni šoli in učnega uspeha, dodatne točke pa si lahko posameznik pridobi Še z osvojitvijo zlatih medalj na državnih tekmovanjih in državnih priznanj. Morda bo tudi meni uspelo osvojiti zlato priznanje iz zgodovine, saj sem že uvrstil na državno tekmovanje, nekatera druga tekmovanja pa me še čakajo, na primer iz matematike, vesele šole. « Ali starši niso imeli nobenega vpliva na tvojo odločitev? »Ko sem jim povedal za mojo odločitev, so bili zadovoljni in me podprli. Pogovarjali pa smo se, da če ne bom sprejet na šolo v Mariboru, se bom prijavil za vpis na gimnazijo v Ljutomeru. Izpit je določen 12. marca, prijavo pa je možno prenesti na drugo šolo do 23 marca* Si spoznal tudi druge poklice? Ste obiskali kakšno srednjo šolo? »O tem smo se dosti pogovarjali v šoli pri razrednih urah ali predmetu etika. Včasih pa je prišla svetovalna delavka tudi h kakšni drugi uri, da smo se pogovarjali o poklicih. Vsak izmed učencev je dobil tudi brošuro z naslovom Poklicni kažipot, ki smo si jo prebrali m se pogovarjali o vsebini. Mislim, da smo se dobro seznanili s poklicnimi možnostmi. Na srednje šole pa nismo šli, ampak bomo to storili sedaj, ko bodo informativni dnevi.« In šole, ki usposabljajo neposredno za poklice, za takojšnjo zaposlitev? »Moram priznati, da nimam želje, da bi se usposobil za zidarja, tesarja, strojnega tehnika ali za kakšen drug poklic za delo v proizvodnji. Mene pač zaenkrat najbolj vleče glasba, zanima me tudi poklic arheologa, zgodovinarja ali kaj podobnega« Kako pa si zamišljaš svojo izobraževalno pot po končani srednji šoli? »O tem Še nisem dosti premišljal Če bom uspešno končal umetniško gimnazijo, se bom morda vpisal na glasbeno akademijo, morda bom študiral glasbo na pedagoški fakulteti ali pa bom študiral kaj drugega. Veselijo me namreč tudi drugi predmeti, na primer zgodovina in zemljepis.« So vas seznanili tudi s tem, kako je glede zaposlovanja po končanem šolanju? »Da, šolska socialna delavka služba nam je povedala, katerih poklicev je preveč in katerih je premalo. Če se prav spomnim, je pri nas največje povpraševanje po natakarjih, zidarjih, voznikih, avtomehanikih, ključavničarjih, tesarjih, šiviljah..., preveč pa je gim nazijskih maturantov, prodajalcev, ekonomskih tehnikov, kmetijskih tehnikov, frizerjev in drugih * Med šolanjem boš moral stanovati v Mariboru. Kako mi sliš, da bo to urejeno? Ali si seznanjen tudi z možnostmi štipendiranja? Je po tvoje to dobro urejeno? »Po vsej verjetnosti bom stanoval v dijaškem domu, ki je najbliže moji izbrani srednji šoli Upam, da bo z mano v sobi tudi prijatel j Davor, ki se namerava vpisati v tehniško gimnazijo. Stroške bodo najbrž plačevali starši, razen če bi uspel dobiti Zoisovo štipendijo, kar pa je težko Slišal sem, da to uspe le okrog trem odstotkom vseh učencev v Sloveniji. Mesečna oskrbnina v domu bo blizu5 000 tolarjev, tako da bodo skuP mesečni izdatki okrog 50.000 larjev. Vem, da je možno tudi republiško in kadrovske pendijo, toda v mojem prim^ skoraj ne pride v poštev 2^ kriterijev Pripomb pa nimaiUr ne poznam vsega dovolj dof ; Mogoče ni dobro, da dobijo' sovo štipendijo tudi takšni, k*l resnici ne potrebujejo, amp3' je po drugi strani nagrada*3 hovo prizadevanje in znanje' Jože Graj, foto:1 * Pogovor z bodočim študentom Vojak ali politik Niko MiholiČ je dijak Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Mama je profesorica, oče pa diplomirani inženir strojništva. V družini že imajo študenta; brat študira v Ljubljani informatiko. Zelo zgovoren mladenič, ki za sprostitev igra košarko, pravi, da je že kot otrok želel postati vojak, v politiko pa se je zaljubil v gimnaziji, ko je kar Štirikrat opravljal funikcijo predsednika Modela evropskega parlamenta. Nadaljevanje njegovega šolanja je zato zelo predvidljivo: Fakulteta za družbene vede, smer politologija. Od kod prihaja tvoje zanimanje za vojsko in politiko? »Že od prvega razreda osnovne šole sem tabornik; disciplina in obvladovanje veščin mi tako nista tuja Poleg tega se mi zdi, da imam občutek za delo z ljudmi. Oborožene sile vidim kot sredstvo za ohranjanje miru Za politiko sem se navdušil najprej v debatnem krožku, nato pa na Modelu evropskega parlamenta. Bili smo v Haagu, Ljubljani, na Dunaju in v Rimu « Kaj delate v evropskem parlamentu in kakšne izkušnje ti je to prineslo? »Model evropskega parlamenta je model pravega evropskega parlamenta v Strassbourugu. Organizacija in delo je isto. Mladi iz cele EU in tudi iz držav, ki bodo pristopile letos, obravnavamo aktualne teme, da »pravi« politiki vidijo, kakšno je stališče mladih oziroma kako bi mladi rešili določene težave. Obstaja očset komitejev. Vsak komite pripravi resolucijo na aktualne težave, na primer Vloga EU na Bližnjem vzhodu in povojnem Iraku itd. Če mladi resolucijo v generalni skupščini sprejmejo, jo pošljejo v Strassbourg, kjer jo »pravi« politiki, če je dobra, tudi uporabijo Spoznal sem delo politikov in se naučil, kako se da stvari spremeniti na bolje.« Imaš zelo veliko mednarodnih izkušenj. Zakaj politologija in ne mednarodni odnosi? »Za mednarodne odnose imam preslab učni uspeh, moja Šibka točka so naravoslovni predmeti Tako nameravam na prvo mesto vpisati teoretsko analitsko smer politologije, kjer je največ prostih mest, na drugo javno upravo, na tretje mesto pa obramboslovje v povezavi z nemščino « Si že razmišljal o svojem življenju v Ljubljani? »Od življenja v Ljutomeru se bo vsekakor razlikovalo Gre za večje mesto, drugačno vzdušje, več ljudi in dogajanja. Najverjetneje bom poiskal kakšno sobo v privatnem stanovanju.« Študentje radi pravijo, da imajo luknjo v denarnici in da v njej ne ostane nič. Boš svoj študijJinanciral sam? »Po končanem študiju se nameravam zaposliti v Slovenski vojski, zato se bom potegoval za kadrovsko štipendijo ministrstva za obrambo. Slišal sem, da zelo neradi dajejo štipendije brucom, ker si nekateri še niso razjasnili pojmov, kaj bi radi in gredo študirat samo za to, da gredo študirat V primeru, da ne dobim štipendije, mi bodo študij plačali starši. O delu preko študentskega servisa zaenkrat še ne razmišljam. Upam pač na štipendijo.« Kaj pa matura? Se ti zdi, da je merilo znanja? »Poleg obvezne slovenščine, matematike in angleščine sem iz- bral nemščino in zgodovino. dovina je zelo podrobna. V so pogosto zanke, besedil3 zapletena, in če jih površno bereš, kar hitro lahko odgo* . narobe. Ocene niso vedno lo znanja, marsikoga paJ*1^ pokopljejo in ne more iti so.. rat, kar bi si želel. Tisti, kis0 pridni in dosti dajo na šm znanje, pa si lahko izbirajo . do študirat kamorkoli. Čep’3' cimo koristnega znanja, kip lahko uporabili v svojem nimajo Naša šola ima visoke terije. Ker je zelo velika ko’ renca, imaš mogoče slabše ob koncu posameznih le«1* p na maturo pa si zagotovo dobro pripravljen. Dobra naše Šole je, da imaš neot”^ 7 možnosti nabiranja | udejstvovanja na vseh p. tudi v izvenšolskih dejavno . Katera slovenska ima tvojim stališče^ bližjo politiko in ’ p Zase bi rekel, da sem111 p Sem bolj levo sredin^ najbližje mi je LDS, čepi3* strinjam z vsem, kar Opozicijske stranke se m1 preveč konzervativne. Mis" živimo v državi z visoki!0 dardom, vendar so . razlike vse večje. Naša ustvariti pravno in žavo in za to se moram0 j vsi, ne glede na pripsdn ranki« Kje vidiš sebe Čez if Nameravaš kandid^, predsednika državi ostal na tebi že - * ciji predsednika Pa>* ta? »Čez deset let boni vetf , v Slovenski vojski, ko bon1 *। zrel in izkušen, pa se bo01 no podal v politiko.- . jj P Vanja Poljanec, k VESTNIK -12, februar 2004 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev •tl in 13.2- 2004 ob 9 uri bo v Križevcih pri Ljutomeru, sejna soba SKZ Klas Križevci: Dvodnevni seminar o reji, pasmah razmnoževanju in zdravju prašičev • 13.2.2004 ob 9.uri bo v Murski Soboti, KGZS, zavod v M. ■oboti: SKOP - Ozelenitev njivskih površin 13.2.2004 ob 9 uri, dvorana kulturnega doma v Dobrov-11 rii Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev 14,2.2004 ob 9.uri, gostilna Šplič v Puževcih: Občni zbor ■trojnega krožka Murska Sobota 16.2,2004 ob 9.uri, v Murski obeti, predavalnica KGZS, za-'OilMS:SKOP-metuln|icev pivskem kolobarju 1f:>-Uš, 2 2Wiib9 un. gasi-■ i lom na Kobilju: 3-dnevno '■’■posabljanje za izvajalce £fs ■17 -19. 2. 2004 ob 9 uri, v Soboti, predavalnica ‘‘■.hž1- zavod v M. Soboti: 3-‘'"ev oi spn\rbl um k zaizva-iikcff. 2004 ob lO.uri, občin-dv°rana v Veliki Polani: n':,: oblike pridelave poljš-' ^Pomladanska oskrba žit Iniet' 9'uri’ Satljarska „/NSVeberiČvStavešincih: drevia ^uri, vaško-ga-^domvšalamencih: Ob-। bavnikov z dosejavanjem obnova Pridelova- '1.9 in P^ie trave Ve r ob I7.uri, učilnica lirs'lf i' ko v Ivanovcih: kle- "1 delavnica - Smernice O ur’, gostiš- ■'ni . V Križevcih pri Ljuto-■ . rd;taiiiw konj \'n 20 2- 2004 ob 9.uri, ^’Iškega doma v G, °ffit 12 dnevni seminar !l"'rmil|. razmnoževanju ■rivm prašičev zbor Čebelarskega društva Negova Skrb za ohranjanje narave ’'6ga(L^llCl1' zboru Čebelar-ralo 2? e'y1 n se ie in gostov, t, " “dD poročilu prelika. ' tainika in blagaj- Kot je bilo razbrati iz omenje-71 Poročil, je društvo kl|ub gnesti pt > številu članstva do-prizadevanje dru-, ' 'c usmerjeno v ohranjanje belatske tradicije na področju, Kot (epove-'^ MitkoKaijtie. je bilo čebelar->v Preteklosti bojj raZvito, saj stai0 ob vsaki Predsednik J°ze /■-m.-rger je menit a- K; '»Kihu, jn * , SO()elovania med elarji jz sosednjih L^Seve/s^GD Radenci stanju predlagH da bi treh rižbota^^^^inude-“aveč ° 8e menili, da je ornosti namenjati ------------------------------------------------ i^Ma^Cene pujskov ki. i"^ skro^ J P°nudba in povpraševanje pujskov na sejmu v rb? ida)o v VZr°ki za to pa so verjetno v neprimernih pogojih, Štljp SKoško. - Prašičereji. Odkupne cene prašičev ne pok-dar '1 hi ( $ J ‘|L zat0 se vse manj rejcev odloča za pitanje. Prej-, 0d Prodan i rUar'a’so na sejmu sicer ponujali 21 pujskov, ven- 28 kijf ^a pujska, starega do devet tednov in težkega ogramov, so zahtevali 10 tisoč tolarjev. Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami In programu napovedi medenja Maksimalno izkoristiti čebelje paše Na podlagi določb Zakona o žlvinoreji(Uradni list RS, Štev, 18/2002) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v septembru 2003 izdal Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja ( Uradni list RS, štev. 94/2003). Pravilnik določa pogoje za pripravo in vodenje katastra čebelje paše ter pripravo in izvajanje čebelarskega pašnega reda, podrobnejše pogoje za pripravo in izvajanje programa napovedi medenja v čebelarstvu in pogoje za promet s čebelami za potrebe izkoriščanja čebelje paše. Kataster čebelje paše je temeljni dokument, ki določa osnovno zmogljivost pasisča po posamezni vrsti čebelje paše za območje vseh občin v Sloveniji in je obvezna podlaga za pripravo in izvajanje čebelarskega pašnega reda na območju ene ali več občin. Kataster čebelje paše in program spremljanja in napovedi medenja, ki sta sestavni del rejskega programa za kranjsko čebelo, izdela in vodi pristojna organizacija v živinoreji, v tem primem Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Pravilnik nalaga Zavodu za gozdove RS, da izvajalcu nalog izdelave in vodenja katastra čebelje paše zagotovi dostop do podatkov, ki jih ta potrebuje za pripravo katastra čebelje paše in za izvajanje programa napovedi medenja v čebelarstvu. S katastrom Čebelje paše se določi hektarske površine pašnega vira in delež tega v skupnem ra ohranjanju narave. Menili so, da kmetovalci in tudi vrtičkarji pri zatiranju škodljivcev in bolezni na to velikokrat pozabljajo in ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah svojih ukrepov. Del razprave so udeleženci posvetili vzgoji novih čebelarjev. Pri tem lahko stlinskem sestavu na območju pa-siŠČa, predviden Čas medenja, predvidljivost paše (predvidljive, nepredvidljive paše) ter naravo paše, ki je lahko kot opraševalni servis, razvojna paša, ekonomska paša in vzdrževalna paša. Čebelja paša je dovoljena, če čebele izhajajo iz Čebelnjaka, ki je označen v skladu s Pravilnikom o označevanju čebel, da so čebele čistokrvne kranjske sivke (Apis Mellifera Carnica) in da so čebele zdrave. Kataster čebelje paše je že v postopku priprave na ČZS in naj bi bil pripravljen predvidoma do konca meseca marca 2004. Po tem bo ČZS z javnim pozivom pozvala čebelarska društva (ČD), da v roku šestih mesecev pripravijo čebelarske pašne rede. Čebelarski pašni red se praviloma pripravi za območje občine V primeru, da na območju ene občine delujeta dve ali več ČD, morajo ta društva pripraviti usklajen pasni red. Če ČD v roku šestih mesecev ne izdela pašnega reda mora to v roku dvanajstih mesecev po javnem pozivu storiti zveza čebelarskih organizacij (ČZS). Pravilnik nalaga tudi dolžnosti uporabnikom čebeljih paš (pre-važevalccm), in sicer so dolžni pred prevozom čebel na pašo izvajalcu pašnega reda vložiti pisno vlogo. V vlogo morajo navesti ime in priimek, naslov, telefonsko številko, čas načrtovanega dovoza in odvoza čebel, registrsko oznako čebelnjaka in število čebeljih družin, vrsto prevozne enote in želeno mesto postavitve prevozne enote. Ob namestitvi čebel morajo največ naredijo starši in šola. V ČD Negova si obetajo veliko pomoči od OŠ Dr Antona Trstenjaka v Negovi, kjer naj bi letos postavili nov čebelnjak. Besedilo In foto; Ludvik Kramberger upoštevati predpisane razdalje med stacionarnimi čebelnjaki in prevoznimi enotami, in sicer 200 m med stojišči za prevozne enote, 500 m od stacionarnega Čebelnjaka, kjer so čebele prisotne vse leto, 1000 m od vzrejališča čebeljih matic in v primeru prezimovanja od stalnega čebelnjaka V primeru, da se čebelarji soglasno dogovorijo, so te razdalje lahko tudi krajše Dolžnost uporabnika ob namestitvi čebel je, da na vidnem mestu prevozne enote, izven koridorja letenja čebel namesti fotokopijo zdravniškega spričevala čebel, osebne podatke, naslov bivanja in telefonsko številko, mora pa tudi Srečanje kmetic V hotelu Diana v Murski Soboti seje v torek na jubilejnem 10. srečanju zbralo 180 kmetic iz 13 društev kmečkih žena, ki delujejo v pokrajini ob Muri. Sicer pa v omenjenih društvih deluje 900 članic. Srečanje je organizirala kmetijska svetovalna služba za Pomurje. Udeleženke srečanjaje pozdravil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, kulturni program so pripravile članice pomurskih društev kmečkih žena, prisluhnile pa so tudi predavanju dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič z naslovom Družina danes. Besedilo in foto: Silva Eory Čebelarji ČD Kobilje - Dobrovnik govorili o svojih težavah Mladi se ne zanimajo za čebele Čebelarsko društvo Kobilje - Dobrovnik deluje že pet desetletij, njihova skrb pa velja zdravstveni zaščiti čebel. Ta čas imajo 405 čebeljih družin. Gre za ljubiteljske člane, le Janez Laci s Kobilja, ki gospodari s 75 čebeljimi družinami, je tržno usmerjeni čebelar. Sicer pa si čebelarji prizadevajo, da bi se v prihodnje med tržil pod blagovno znamko Prekmurski med na širšem območju, pri čemer bi morala ustrezno vlogo odigrati vlogo Zveza čebelarskih društev Pomurja. Na občnem zboru so se tudi spraševali, zakaj se mladina ne zanima za rejo čebel in menili, da jim to velikokrat preprečujejo starši, pa tudi delovanje čebelarskih krožkov na DOŠ Dobrovnik in OŠ Kobilje ni najboljše. V tem letu bodo dali poudarek zatiranju varoze, skrbeli bodo za izboljšanje čebelje paše, pripravili pa bodo tudi tako imenovani pašni kataster za območje društva. V skrbi za izobraževanje čebelarskega podmladka bodo nadaljevali z oživitvijo čebelarskih krožkov na OŠ Kobilje in Dobrovnik, organizirali bodo čebelarske debatne večere, ob godu svetega Ambroža v decembru pa bodo imeli zaključno srečanje vseh čebelarjev. J. Žerdin, foto: J. Z. V Čebelarskem društvu Kobilje - Dobrovnik je miadih čebelarjev je le za vzorec. redno in strokovno oskrbovati svoje čebele. V primeru kršitve pašnega reda, nestrokovne oskrbe čebel in povzročitve škode lastniku parcele, na kateri je določeno stojišče, mora uporabnik najkasneje v roku 7 dni odstraniti čebele. Nadzor nad izvajanjem pašnega katastra in pašnih redov je v skladu z Zakonom o živinoreji v pristojnosti kmetijske inšpekcije, s področja zdravstvenega varstva čebel pa v skladu z Zakonom o veterinarstvu v pristojnosti veterinarske inšpekcije. S tem pravilnikom čebelarji želimo doseči, da bodo čebelje paše, ki so na razpolago, maksimalno izkoriščene, odpraviti zaplete, do katerih je občasno prihajalo, da se prepreči širjenje bolezni čebel ter da zavarujemo našo avtohtono čebelo kranjsko sivko pred morebitnimi križanji. Franc Pižmoht Cene v kmetijskih trgovinah Zadružna blagovna hiša, Kocljeva, Murska Sobota Artikel Cena v sit na hrbtna škropilnica, kovinska, ročna, 201 21.585,60 nahrbtna škropilnica PVC, 12111.256,90 nahrbtna škropilnica PVC, 16111.645,30 naramna škropilnica K12 PVC, 51 5.614,10 škropilnica PVC, 51 4.952,00 OVC vedro, 121 575,10 vedro, 101 270,80 kangla za mleko, 51 8.556,00 kangl a za mleko, 101 19.443,60 ka ngi a za ml eko, 201 23.641,20 PVC lopata za sneg 1.510,00 motika, nasajena 2,431,70 motika, nasajena 2.317,00 ška rje, Lowe št.l 5.712,00 škarje, Lowe št.5 4.434,20 škarje, Lowe ŠL 6 9.001,00 škarje, Lowe št. 7 7.660,00 škarje, Lowe št 10 7.660,00 škarje Felco št. 2 8.507,50 škarje Felco št. 4 7.190,40 škarje Felco št. 6 8.144,60 škarje Felco št. 30 6.921,60 sekira, 300 g 1.305,00 sekira, 600 g 1.402,50 sekira, 800 g 1.680,00 sekira, 1,2 kg 3.398,40 sekira 1,8 kg 6.541,00 stekleni baloni 5-litrski 799,00 10-litrski 1.328,00 15-litrski 1.771,00 25-IJtrski 2.474,00 34-litrski 2.865,00 vinotest, reagent za določ. proste kisline 1.080,00 vinotest. reagent za prosto žveplo 1.080,00 vinotest, reagent za prastožveplo in kislino 4.646,10 filtri za vino Seitz 20x20 EKS 5.677,50 EK 5.466,40 KS 50 5.356,00 K-100 3.974,10 K-200 3.861,90 K-300 3.861,90 K-900 3.798,60 filtri za vino Seitz 40x40 K-300 10.886,10 K-700 10.831,00 K-900 10.747,00 čistila za molzno opremo calgonitS, tekoči, 51 3.420,00 calgonit D, tekoči, 51 4.370,00 calgonrt D, prah, 5 kg 4.370,70 calgonit D, prah, 10 kg 7.592,40 calgonit koncentrat 1:10, II 1.682,60 calgonit filtri, 200 kosov 1.655,30 antibakt. tekoče m II o SANI, 11 484,00 antigenu, kisli, 2 kg 2.130,00 antlgerm, kisli, tekoči, 51 3.640,90 protic, za čiščenje seskov, 11 1.120,00 galoxtrayor.il 1.199,50 milo sany, antibakterijsko, 11 484,50 IZ NAŠIH KRAJEV 12. februar 2004 - VESNI KS Apače: asfalt na Travnike Na območju KS Apače imajo Še vedno okrog 40 kilometrov makadamskih cest. Večina je sicer zunaj naselij, ne pa rudi cesta med Črnci in žepovskim zaselkom Travniki, saj so ob njej stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Kot je povedal predsednik KS Jože Cmor, si prizadevajo, da bi letos asfaltirali kilometer in pol ceste na omenjenem območju, česar se v zaselku seveda veselijo. K sofinanciranju nameravajo pritegniti tudi krajane. Spodbudna je tudi novica o nadaljnji obnovi regionalne ceste Apače-Šego vci-Lutverci, saj so z deli že začeli in bo tako segovski odsek razširjen in nanovo asfaltiran še v prvi polovici leta. Tako kot na drugih območji, kjer so cesto že rekonstruirali, bodo tudi na tem vgradili osnovno kanalizacijsko omrežje. Kdaj pa bodo zgradili preostalo kanalizacijo in čistilno napravo ter kje in kakšna (lokalna, območna?) bo, pa ta čas ni znano. Še naprej pa ostaja »odprto« tudi vprašanje kakovostne vode. V KS Apače predlagajo povečanje vodnega vira v Podgorju, - Foto: Š.S. Gornja Radgona V minulem letu je zahajalo ob navadnih nedeljah v župniji svetega Petra v Gornji Radgoni k mašam okrog 1.300 vernikov. Lani je bilo v župniji 72 cerkvenih pogrebov in 38 krstov. Cerkvenih porok je bilo le 7. V župniji bo letos med 19. in 28 marcem sveti misijon z namenom, da se poglobi versko življenje. Število rojstev na območju Upravne enote Gornja Radgona je začelo upadati po letu 1985. Takrat je bilo rojenih 310 otrok. Najnižje število rojstev (149) pa je bilo v letu 2001. Lani se rodilo je na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici 109 otrok, od tega 102 neporočenim staršem. (F. KL) Kdo pravi, da šport in dobra kapljica ne gresta skupaj? Med rokometom ustanovili Društvo vinogradnikov Strehovci Prvi predsednik Alojz Slepec Čeprav je bil sprva predviden samo eden, sta sobotni večer v vaškem domu v Strehovcih zaznamovala dva dogodka: ustanovitev društva vinogradnikov iz tega kraja in polfinalna rokometna tekma med Hrvaško in Slovenijo. Dokler je tekma še trajala, je prve besede na ustanovnem občnem zboru od okrog štiridesetih prisotnih poslušal le malokdo, ampak so bolj vlekli na ušesa informacije iz mobilnih telefonov. Ko pa je tudi župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar razglasil, da je Slovenija zmagala, je bila ustanovitev še toliko bolj vesela in angažirana. O namenu ustanovitve društva je govoril predsednik iniciativnega odbora Alojz Slepec, ki so ga kasneje izvolili tudi za prvega predsednika društva (podpredsednica bo Mojca Kovač, tajnik pa Štefan Holcman): »V naši občini že vrsto let uspešno deluje Društvo vinogradnikov Dobrovnik Toda razmah vinogradništva in števila vinogradnikov nas je privedel do misli, da bi z ustanovitvijo lastnega društva tudi v Strehovcih razširili turistično po nudbo. Strehovski breg je postal konec lanskega leta del Krajinskega parka Goričko. Ne želimo postavljati mej, ampak postati del družine vseh vinogradnikov« Pri namenu je v statutu društva Še poudarjeno ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter izboljšanje pogojev kletarstva, vinogradništva in družabnega življenja Strehovec. Društvo vinogradnikov Strehovci bo samostojno, pridobitno združenje s sedežem v Strehovcih na številki 29. Simbol društva bo odprto kletno okno z vinskim vrčem. Društvo ima tudi prijatelje, simpatizerje in donatorje, ki lahko tvorno sodelujejo na Polna hiša zanimivosti v Noršincih pri Ljutomeru Vsi so zbiratelji Jelka ne more brez angelov, Mirko se je navdušil za kulice, Maša je zagledana v parfume, Luka pa nosi domov različne kamne Temu, kar smo odkrili, slišali in videli pri Podgorelčevih v Noršincih pri Ljutomeru, se človek res lahko čudi, je navdušen... Slika ni šla v Teksas Vsi pri hiši - starša, njuna hčerka in vnuk - nekaj zbirajo Še posebno zanimivo zgodbo v zvezi s tem nam je razkrila mama Jelka, Murina delavka, ki je trenutno že na čakanju za upokojitev v avgustu, »Doma smo imeli v mamini in atkovi spalnici veliko sliko, na kateri sta narisana otroka, ki gresta čez poškodovano brv, nad njima pa bdi velik angel Mama - nam je kot otrokom vedno govorila, da ima vsak človek svojega angela varuha, ki te Čuva in ti pomaga. Če smo se zjutraj pozabili umiti, nam je rekla, da angel nekaj časa nosi vodo za tabo, potem pa ti cel lavor mrzle vode vlije na glavo...« Ta slika sedaj visi v njeni, Jel-kini spalnici, Čeprav jo je želela imeti tudi sestra Pavla iz Teksasa. Na srečo pa je njena hčerka občnem zboru, nimajo pa pravice glasovanja. Član društva je lali ko tudi tuji državljan. Predsednik društva je izvoljen za dobo štirih let, lahko tudi večkrat zapored. Društvo ima tudi disciplinsko komisijo in nadzorni odbor, sle- Člam podpisujejo postopne izjave. FOto: T. K. Za skupinsko fotografijo je vsakdo vzel v roke enega svojih najljubših predmetov, ki jih Ima v lastni zbirki. Foto: J. G. Dobrovnik: tudi rezbarjenje Med številnimi aktivnostmi, ki potekajo na DOS Dobrovnik, je tudi rezbarjenje Mesečno enkrat jih namreč obišče mentor Lajos Konrad z Madžarskega in učenci ob njegovi strokovni pomoči obdelujejo les. Predvsem je priljubljena izdelava starih igrač in kuhinjskih pripomočkov (lesene žlice, vilice, noži...). -Foto: F. Bo. dnjega bo vodil Štefan Kovač. Letošnji program dela društva je sestavljen iz petnajstih nalog, ki jih je predstavil Zmago Urisk. Med temi jb treba omeniti predavanje na temo Prihodnost vinogradništva v EU, društveno oce- njevanje vin, ureditev razpotja s turističnimi informacijami, sodelovanje na ocenjevanju vin za prekmurskega prvaka, ki bo letos na Gornji Bistrici, pohod v počastitev 1. maja v okviru TD Dobrovnik, dan odprtih kletnih vrat na Urbanovo 22 maja, postavitev klopotca na razpotju 7. avgusta, sodelovanje z društvi prek meje in včlanitev v Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije VINIS. Le ta zastopa »malega« vinarja in vinogradnika v parlamentu, ravno sedaj pa vodi aktivnosti o spremembi vinorodnih okolišev in vinorodnih dežel. Finančni načrt društva predvideva 745 tisočakov prihodkov in za enak znesek odhodkov, s tem da je letna članarina na posameznega člana 2500 tolarjev. Župan Marjan Kardinar, ki nam je ponosno zaupal, da je to že devetnajsto (!) društvo v občini (ki ima samo tri vasi, op. p.), je po čestitkah vseeno opozoril nove člane, da se veliko lastnikov vinogradov ni registriranih in da če ne bodo tega storili v ustreznem času, se jim lahko zgodi, da ne bodo mogli prodajati vina. Po končanem občnem zboru so vsi skupaj ob prigrizku poskusili vina iz Strehovskih goric T- K. našla v tamkajšnji starinarni’ prav takšno sliko. Jelka PJ> pred leti začela zbirati figu^ angelov, za kar jo je navduši neka gospa na avstrijski tele* ziji. »Ob pogledu na angele v# ljubezen, milino, toplino. nost, mir in nekaj zelo lepch Tudi vsi okrog mene so šeni in uživajo z mano, kadar* uspe dobiti novega angela mojo zbirko. Vsakega sent rt* la, vsak je nekaj posebnega-^ ko ti tudi pomagajo, samo ti jih je treba, iskreno prosi« Jelko pa sicer veseli vanje, na primer igrač za vn* Luka, rada dela na vrtu, zapi*f šale, lepe misli, voščila in p1^ vore, sestavlja svoj rodovni hodi na sprehode idr Pra^. je njeno geslo: Izkoristi dan, za danes, za ta trenutek. Parfum s cesarskega dvora? Jelkin mož Mirko pase vdušil za zbiranje ketni^ svinčnikov. Na začetku je1* neke vrste razstavni prosil nje na steni, zdaj pa še škodi ve, kje bi bil najboljši zanje. Nabralo se jih ježeoi* 1.300. Nekaj med njimi j£^ sebnega videza, na priiD£r 1 kot raketa, vžigalnik, ščip^® perilo, frulica, cepin... Nekega dne, ko je njuna rka Maša obiskala teto in Nado v Murski Soboti, to j£’ še v njenih osnovnošols^ tih, zdaj namreč dela že ni Mura, je teta uporabila^ dnje kapljice parfuma stekleničke in rekla, da je^, škoda vreči v koš. Tudi M’' r < bila tega mnenja, zato Je stekleničko domov in od w naprej je začela zbirati še prazne ali polne part'd11 glažke. Sedaj jih ima okr«8 ’. Med njimi je tudi takšen.^ bi bil star okrog 100 let, iz^f pa naj bi z avstrijskega ga dvora na Dunaju. Podab/ ga je mamina prijateljica E11( Radenec in je še skoraj I"' dišavno tekočino. Gre pa ■ no delo. Maša pravi, da se F . dtem že tako specializ'1® parfume, da zna ločiti"’j ; moške in da večinoma h’a tudi firmo (če je znana). proizvaja Četrti član družine, Mašin sin Luka, pa se je o da bo zbiral kamne. Ima. rog 200. Eni so na policah. -v kakšni škatli, nekaj jih ie p dalih, nekaj pa je razstav H ob stopnicah. Ko smo KJ li, od kod vse jih ima, je! Jj omenil, da mu je enega n’ t prinesel z otoka Bali, naj^ jih je našel kar sam v^'1 sprehodu z domačimi 1(1 'j; Piko in muckom sta prišla k hiši kot pn^■ in sta postala velika pt' lJ. -t Na kratko Cezanjevci Zima brez snega je rez jablan. Zimska rez je ji ker pozna škoduje sadnei^i)) vju. Letos se obeta ^1* letina, seveda Če ne bo ’ danske pozebe. (Jože M J Murska Sobota ■ V rimskokatoliški ž"pd j tega Nikolaja, kjer ■'|h' 11.700 ljudi, je v lanske^.-nedeljah zahajalo k 2.050 ljudi. V tamkaj^’ je bilo lani 105 krstov' '^e* rkvenih pogrebov. Za poroke pa je lani v »''^i। rkvi prejelo 58 parov VESTNIK -12. februar 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Dvojčki so med nami (8) Šest let in pol stara pastirica Skupina starih ljudi za samopomoč Jesenski cvet Hodila je tudi na tabrh Voditeljici Sabina in Irena Zakoncema Vinku in Mariji Murkovič iz Kuršinec pri Mali Nedelji se je rodilo deset otrok; Franc, Vinko, Marija, Janko, Alojz, Terezija. Elizabeta, Martin, Nežika in Jožef. I izabeta in Martin sta bila ^ojčka. Da, bila, kajti Martin dnari, ko je bil star Šest mesecev, Tudi trije drugi so umr-11 že kot otroci, eden pa kot 11 ladenič. Trije pa so odšli s ko so odrasli, tako da olaj živita od deseterice le še ■e*lri Elizabeta, ki stanuje v K'JNnt ih, in Marija, ki živi v Celju. "'kJ wm dvojčico Elizabe-t0 ki ji je seveda hudo, ker nima vtč nobenega od bratov, pa tako '1 ne brata dvojčka. Tudi sama a'la 1 mnAkth letih krhka in V£eknr je njeno življenje viselo nitki, a se je nekako le pobra-J * zlasti, ko se je šest let in pol * ira preselila k botri Nežiki Ku-’'' Koračice pri Sv. Tomažu, 1 'e imela večjo kmetijo, in tam 1 v$al kruha ni manjkalo. Še več. je tudi kak priboljšek, re-W>pOgl{e ‘Ma sem slabotna in zato '11 Im t; osnovno šolo šele, ko J" spolnila sedem let. Očitno , ,močna’, da j pazila na kra-dm .'.nseciemdesetega leta, za svoj prispevek pa nikoli nizahte-0|istvu in. dela Prostega dne. To, da krvodajalstvo mora temeljiti h je ob tej priložnosti poudarila tudi dr. Erika Kavaš, X^takQ p L veQlo pozo most po vsej d ržavi. Pomu o e j e na m reč še ve- '• krvodajalcev kot količini zbrane krvi, murskosoboška 1,11 M h 'h..i oskrbuje še mariborsko bolnišnico in ljubljanski zavod Elizabeta Zemljič iz Kuršinec je brata dvojčka Martina izgubila, ko je bila stara šest mesecev. Tudi drugih sedem (od deseterice) je že umrlo, tako da ji je ostala le še sestra, ki živi v Celju. No, sama pa le ni, saj živi s sinovo družino in tako prijateljuje tudi z vnukinjo Marino. - Foto: Š, S. beta, ko je odšla k svoji sestrični Mirki Filipič v Kuršince, kjer je služila dve leti. Potem se je vrnila domov k staršem, bratom in sestram (kolikor jih je pač še ostalo) in ostala do svojega osemindvajsetega leta starosti, ko se je poročila z Antonom Zemljičem z drugega konca Kuršinec in prevzela njegov priimek. Je bil iz bogatejše družine? Elizabeta je pojasnila, da ne, kajti tudi on je izhajal izfamilije z desetimi otroki, in da so tudi oni imeli le želarijo (malo posest). Ko se je ponudila možnost dela v Avstriji, je odšel - podobno kot množica drugih iz domače vasi - med zdomce. V zakonu se jima je rodil sin Rajko, zaposlen v Ljutomeru, ki si je na domačem gruntu ustvaril družino, saj se je poročil z Marjano, referentko pri tehničnih pregledih vozil, in imata sedemnajstletnega sina Mladena in enajstletno hčerko Marino. Mama, tašča in babica Elizabeta se z mladimi odlično razume (oni pa z njo), zato je kar zadovoljna. »V meni je tudi bolečina, saj mi je mož umrl 1979- leta in sem zato Že petindvajset let vdova.« Klonil je potem, ko so (on, že na in sin) dogradili hišo, za katero je toliko garal in varčeval v tujini, žena in sin pa sta se mučila doma, med drugim tudi tako, da sta ob pomoči nekaj modelov ročno izdelovala betonsko opeko. »Pa na tabrh sem hodila,* je v nadaljevanju razkrila Elizabeta. Za bralce, ki ne vedo, kaj je to, pojasnilo: delo na tujih njivah (okopavanje koruze, krompirja, pobiranje klasja ob ročni žetvi...) in v vinogradih (kopanje in drugo), za kar pa praviloma ni prejela plačila, ampak so ji zorali njivo, kaj pripeljali ..., kajti sami (Zemljičevi) niso imeli živine. »Naporno pa je bilo tudi v domačem skromnem gospodinjstvu, saj tudi vodnjaka ni bilo pri hiši, ampak smo hodili daleč po Cerkvenjak: obnovljena ambulanta Od lanske jeseni pa vse do pred kratkim je bila splošna zdravstvena ambulanta v Cerkvenjaku zaprta zaradi temeljite prenove, pacienti pa so svojega izbranega zdravnika Franca Šiita obiskovali v ambulanti v Trnovski vasi. Obnovljene prostore je blagoslovil domači zlatomašnik Jože Lebar Ob splošni ambulanti zdravnika Šiita je tudi še naprej prostor za krajevno organizacijo RK. Župan Jože Kraner pa obljublja, da bodo kmalu dobili še zobozdravnika. - Foto: Fr. Bratkovič vodo.« Ves čas kramljanja z Elizabeto je bila poleg njena draga vnukinja Marina, sicer učenka petega razreda. Ni se čudila vsebini babičine pripovedi, kajti o tem, kako je živela, je od nje nekoč že slišala. Dvojčica Elizabeta je sicer imela težko življenje. Po svoje pa je kljub temu srečna, saj bi lahko končala enako kot brat dvojček Martin. Bila je še dojenček (stara šest mesecev), ko je umrl, zato seveda ne ve, kakšen je bil (tedaj otrok še niso slikali, še porok ne), mu pa, enako tudi drugim že umrlim bratom in sestram, večkrat nameni kako lepo misel, tudi molitev, vsekakor pa ob obisku nedeljske maše Š. Sobočan Na pobudo Društva upokojencev Gornja Radgona smo se zbrali na prvem informativnem sestanku skupine starih ljudi za samopomoč. Dogovorili smo se, da bodo srečanja vsak četrtek v tednu ob 14. url. Vodili nas bosta mladi in usposobljeni voditeljici Sabina in Irena. Delo je steklo. Povprečno šteje naša skupina Jesenski cvet sedem do osem članov. Srečanje traja uro in pol, tudi do dve uri. Voditeljici sta nas seznanili s programom in namenom srečanj skupine. Izvedeli smo, da v državi Sloveniji deluje že več kot štiristo skupin starih ljudi za samopomoč. Cilji programa so tudi možnosti vključitve v skupino vsakemu desetemu članu, staremu nad 65 let. Skupina lahko šteje do deset ljudi. Ko število v skupini preseže to mejo, se ustanovi nova skupina. V naši občini sta ustanovljeni Šele dve skupini. Poleg naše je to še skupina Društva invalidov Gornja Radgona. 2a članstvo v skupini smo se odločili, ker je delo v njej usmerjeno k zbliževanju ljudi. Vemo namreč, da so novi moderni časi prinesli v medsebojne odnose marsikatero spremembo Vedno manj časa imamo za ljudi, za zbliževanja, za prijateljstvo in medsebojno pomoč. To je prineslo marsikatero dodatno težavo predvsem starim ljudem. Mnogokrat se počutimo osamljeni, zapuščeni, nemočni, ko nam peša zdravje, strah nas je prihodnosti, želimo si druženja, prijateljstva in pogovorov. Prav pogovarjanje je osnova dela v skupini. Vsak pride na vrsto, da pripoveduje o sebi, o svojih težavah in povpraša po tistem, kar ga zanima, kar mu je nejasno. Ob smešnih pripovedih se tudi nasmejimo. Učimo se tudi lepega vedenja v medsebojnem komuniciranju. Skupina ima v svoje dejavnosti vključeno tudi praznovanje rojstnih dnevov in drugih praznikov ter priprave nanje Obiščemo bolnega Člana Udeležujemo se kulturnih prireditev. Pri pohodništvu moramo upoštevati čas hoje, zdravje in fizične sposobnosti članov. Prirejali bomo kratke izlete, v skupino bomo vabili goste, srečevali se bomo z drugimi skupinami v okolici in širše. S petjem si bomo lajšali dušo. Ob igrah se razvedrimo in se srečujemo z otroštvom svojega življenja. Preživljanje časa v skupini nas bo bogatilo z novimi spoznanji, nam nadomeščalo matične družine in nas varovalo strahu pred osamljenostjo. Spoznavali bomo, da smo tudi mi člani velike skupine starih in mladih, ki si želimo kakovostnejšega in srečnejšega življenja. Ustanavljanje skupin starih ljudi za samopomoč je socialna novost pri delu s starejšimi ljudmi. Podpirajo jo socialne in državne ustanove v Sloveniji. Gibanje temelji na medsebojnem dajanju in sprejemanju, kar veliko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starih ljudi v naši družbi. Marija Muhič, članica skupine Gradijo veliko stavbo Kdor se te dni pripelje v Ključarovce pri Ljutomeru, je prav gotovo vsaj malo radoveden, čemu bo namenjena velika stavba, ki jo gradijo na dvorišču znanega podjetnika Marka Slaviča oz. družbe MS, d. o. o. Zvedeli smo, da bodo v njej konjski hlevi, muzejska soba, soba za sprejem gostov in prostori za kmečki turizem J. G. 16 REPORTAŽA 12. februar 2004 - VESTM Deset ton odpadkov na dan Pobiralci smeti ali možje v rdečem Psi so njihov največji sovražnik Veliko med vami ima nekje na steni v stanovanju koledar, na katerem so označeni dnevi za odvoz odpadkov. Ponavadi je to isti dan v tednu, sledi pa si na 14 dni. Tako zabojnik z odpadki na večer pred tem dnevom ali zgodaj zjutraj postavite ob rob hiše oz. ceste. Potem čez dan pridejo trije možje (oblečeni v rdeča oblačila) s posebnim vozilom, reče se jim ekipa za odvoz odpadkov, sestavljena iz voznika vozila in dveh pobiralcev smeti, ter izprazni vaš zabojnik z odpadki. Ko se vrnete iz službe, najdete prazen koš in ga postavite nazaj na običajno mesto na dvorišču. Do naslednjega odvoza odpadkov. In to potem traja vse leto Ne glede na letne Čase in vremenske razmere Pobiralci smeti svoje delo opravljajo spomladi, poleti, jeseni in pozimi. V soncu, vetru, dežju ali ko sneži. Dvomimo, da vam kdaj niso izpraznili zabojnika z odpadki Pridružili smo se jim pri delu v Bakovcih. Tam so vsak drugi ponedeljek. Začeli so Ivan Šotič, Bogojina, je na dan reportaže nadomeščal tretjega člana, k'? vadi skupaj z Ivanom in Slavkom tvori ekipo za odvoz smeti. Kot pobiralec^ dela sedem let Pravi, da je zaradi ledu in snega za pobiralca smeti in #*" voznika vozila najteže demti pozimi. V Bakovcih smo pobrali 8 in pol ton odpadkov. Dvakrat smo jih odpeljali na odlagališče v Puconcih oz. v »grabo«, kot tudi radi pravimo. Pobiralec smeti pobere zabojnik z odpadki in ga nastavi na hidravliko vozila. Le-ta ga dvigne in ga izprazni. Med premikom vozila praznjenje zabojnika ni možno. Pobiralci smeti imajo na dan opravka z čez 500 zabojniki. Odlagališče odpadkov Puconci. Kraj, kjer končajo naši odpadki (naše smeti). Ena ekipa dnevno nabere približno od 10 do 12 ton odpadkov. Podjetje za odstranjevanje odpadkov Saubermacher jih je lani zbralo 25.000 ton, nekaj manj kot polovico od tega so bili gospodinjski odpadki. V načrtu je širitev odlagališča. Janez, Slavko in Ivan so nas opozorili na dve stvari, s katerimi se največkrat srečajo med delom. Prva stvarjeta,da naj svoje zabojnike z odpadki postavimo ob rob ceste zvečer ali vsaj do šestih zjutraj na dan odvoza. Velikokrat se zgodi, da mnogi ne naredijo tega, potem pa kličejo na podjetje in pravijo, češ da jim smetarji niso odpeljali smeti. Druga stvar pa so psi. Lastniki psov, predvsem na Goričkem, imajo svoje ljubljenčke spuščene z verige in ti potem predstavljajo nevarnost za pobiralce smeti. Vsak seje že srečal z njimi. Slavko PelcarsTišine, pobiralec smeti: Večkrat sem že imel »bližnje psi. Eni sicer komaj čakajo, da pridemo, saj potem tako dolgo hodi oko11 da ga moraš pobožati in šele nato gre vstran. Nekaten psi, ki so spuščen1-k nevarni in te napadajo, medtem ko nalagaš zabojnik na tovornjak. Janez Časarje ze trinajst let voznik vozila za odvoz odpadkov pri . bermacheriz Murske Sobote. Vozilo je staro sedem letin vredno P milijonov tolarjev, dnevna kilometrina je odvisna od rajona dela. Tir naredijo od 50 pa tudi do 200 kilometrov. Voznik vozila je tudi nekak* ekipe na terenu. ob šestih zjutraj. Mi malo pozneje. Prvo naše vprašanje je bilo, če smrdi. »Poleti zaradi vročine bolj, pozimi manj, vendar si tega že navajen. Dostikrat smrad nastane, ker v zabojnik zmečemo vse mogoče. A to je naša služba,« je povedal eden izmed članov ekipe za odvoz odpadkov. Ne glede na našo prisotnost pa so vsi nemoteno naprej opravljali svoje delo. Zanimale so nas tudi nevarnosti, ki prežijo na pobiralce smeti. To so v prvi vrsti psi, ki so spuščeni in napadalni, pozimi pa led. Zaradi slednjega je standardni član Janezove in Slavkove ■ UIS'11 ekipe na bolniškem 111 ' Spodrsnilo mu je in si I1 P zlomil roko. Delali Nizali smo hišo za hiš° nik za zabojnikom-Bakovcih ni bilo vn’ P''1 bojnika. Za konec sin® ° odpeljali v Puconce in P z ekipo za odvoz odp^0 pijačo. Na eno pijačo, d ■ pomote. Potem stn® s roke in zaželeli Še velik0 pri delu. Še nasvet za konec ■ sno pripravite zaboj”1 . voz in privežite p$e- J-" mil 12, februar 2004 KRONIKA 17 Tretja smrtna žrtev na pomurskih cestah Letno poročilo Policijske uprave Murska Sobota Leto 2003 je bilo varno leto 18 mrtvih na cestah in 50 samomorov "omurske ceste so zahtevale že tretjo smrtno žrtev v zadnjem mesecu dni. V ponedeljek, 9. februarja, oo 16.25 uri, je 60-letni voznik osebnega avtomo-iz okolice Lendave, ki ni imel vozniškega Izpita, vozil iz smeri Mora- Toplic proti Lendavi. Ko je pripeljal v Filovce, je na ravnem delu ceste nartoma zavil na nasprotni vozni pas in trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki je vozil 70-letni voznik iz Murske Sobote. Čelno trčenje je bilo tako silovito, aJe povzročitelj nesreče umri za poškodbami na kraju nesreče, drugi voznik p1)-'utrpel lahke telesne poškodbe. Nastalo je za dva milijona materialne ** * H.into: f L godilo se je... Med 3. in iq februarjem se je zgodilo na pomurskih cestah prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, sedem se £ ।J Jje telesno poškodovalo, pri ostalih nesrečah pa je nasta-^Materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska So-a so 42-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in ‘M, od tega 19-krat na javnih krajih in 23-krat v zasebnih vh |St°f^1' kaznivih dejanj je bilo 36, med njimi 18 tatvin, 8 i mi 8 P°škodovanj tuje stvari in 2 kaznivi dejanji ogro-M varnosti. Na mejnih prehodih so zavrnili 72 tujcev, ki spolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. lažje telesno poškodovanih . prometna nesreča s telesnimi poškodbami se je pripetila v ( februarja, na Meleh. Vozniku osebnega avtomobila se je pj'1 11 ik priklopnik in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ^ki'1,1111 w T s^ec*niem lažje poškodovali voznica in sopotnica, Co. lc u 350.000 tolarjev. Druga nesreča se je zgodila v Pu-1^ L kjer ji voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene )e v.1 ?JIPCs ceste in se lažje telesno poškodovala. V četrtek se la vl Šubou klije telesno poškodoval voznik osebnega avtomobi-p^terega je trčila voznica, ki ni upoštevala prometnega znaka, t0). tereM bi morala ustaviti. Na obeh vozilih je nastalo za 800.000 hAf '' Na križišču ulice Štefana Kovača inTemlinove ulice : ^Mi se je v petek pripetila prometna nesreča s lažjimi trčil''H" P°šk°dbami. Neznani voznik osebnega avtomobila je ki je padla in se lažje telesno poškodovala. To so Pbu, " V s°b°Ški bolnišnici, kjer je po nesreči iskala zdravniško pro Policisti prosijo neznanega voznika in morebitne očividce !ob J1* nesreče, da se zaradi razjasnitve okoliščin oglasijo na ski policijski postaji ali pokličejo na telefonsko številko 113. požari > i ■"'k februrja, je zaradi tleče žagovine, ki je padla iz polne v kurilnici stanovanjske hiše v V. Polani. Ogenj so ti, tai 1 astniki sami, kurilnica je zavarovana s protipožarnimi vara-Priši0°■ nastalo lc za 50.000 tolarjev materialne škode. Ker je do, f c na električni instalaciji gorilnika na peči, je v sre-0gey. "^arja, izbruhnil požar na javni ustanovi v Ljutomeru. Zaradj "''|L d peč, gorilnik in električno napeljavo, na srečo pa je Urjev i ^^HjKanja kisika sam ugasnil. Škode je za pol milijon to-Pr^ Do '! 1 stanovanja na Volkmerjevi ulici v Ljutomeru je malo soboto, 6. februarja, postal lačen, zato si je želel k^ču ■ ।1 nrano i« je na Štedilnik postavil ponev z oljem, nato pa na kuhinjo'8^,1 1 se ie pregrelo in vnelo, ogenj pa se je razširil na tali, je ( eleinente nad štedilnikom. Ker so gasilci hitro posredo-Recl^ljo a' 'e yj žO-OOO tolarjev škode. Zaradi udara strele je v tasi. ' Omarja, prišlo do požara na stanovanjski hiši v Vanča K nastj]' ' kistrulc hiše sam pogasil z gasilnim aparatom, vendar ^RiČno U n,''*j°n in pol tolarjev škode, saj je udar strele uničil bratov naPe^avo v hiši in nekaj gospodinjskih cer električnih A. B. Pomurski policisti so lani obravnavali 2698 kaznivih dejanj, dve tretjini so jih uspešno raziskali, kar je slabše kot predlani, vendar so bila preiskana vsa najhujša kazniva dejanja. Med storilci kaznivih dejanj je vse manj otrok in mladoletnikov. Lani se je zgodilo 2094 prometnih nesreč, kršitev javnega reda in miru je bilo 3613. Na Policijski upravi Murska Sobota je zaposlenih 634 ljudi, število zaposlenih se je v zadnjih letih povečalo, predvsem zaradi potreb varovanja schen-genske meje, tako da soboška uprava zdaj sodi med večje uprave v Sloveniji. Letos bodo na novo zaposlili 21 carinikov, ki se bodo prekvalificirali za delo policista. V prometnih nesrečah je življenje izgubilo 18 oseb, predlani 14. Največ nesreč se zgodi zaradi hitrosti. 14 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je vinjenih. Policisti so lani odredili 17084 preizkusov alkoholiziranosti. Lani je bilo storjenih 50 samomorov. Največ samomorov je bilo storjenih z obešanjem, in sicer 37, z ustrelitvijo 6, z zastru- Bo plemeniti poslanec moral ponovno v avtošolo? Kaj čaka Jelinčiča pri sodniku za prekrške? napisi na avtobusih 'J 'b-.i^J m delovne skupine za preventivo J iPrehitevaj pre- nJ VirWa(1 "ni:'t m >»edbo projekta Vtzij0 in v sodeio- a je s pomočjo reklamne ag H narne. Murska Sobota »zdel P kjP občin oz. avlubuiih prOjekt je sofmanc^o2‘ P™ j0 policije ter ^ta._ w m preventivo in vzgojo v cestnem p februarja, na 'VVuu J in W1!D|0.,. cestnem prometu J« lupine za praven in^,. ^°Maii7 Ul "J" Soboti predstavil vodja d varnost v cestnem t* staoko uješ, To je nova oblika akcij za večjo varnost H ’k loto- N | V ponedeljek, 22. januarja, so policisti v Radencih ustavili poslanca državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti, so mu policisti za 24 ur odvzeli vozniško dovoljenje in ga predlagali v postopek sodniku za prekrške. Jelinčiča zdaj čaka postopek, mi pa bomo razložili, kako sploh poteka postopek pri osebi, ki odkloni preizkus alkoholiziranosti in kakšna kazen ga lahko doleti. Jelinčič in policija Policijska j nota, v tem primeru prometna policija soboške policijske uprave je (bo) zoper Jelinčiča podala predlog za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu sodniku za prekrške, kar bi lahko pomenilo, da se bo Jelinčič med potekom postopka moral oglasiti v Gornji Radgoni. Za odklonitev preizkusa alkoholiziranosti je po 7. odstavku 120. Členu Zakona o varnosti cestnega prometa predpisana denarna kazen najmanj 90 tisoč tolarjev ali kazen zapora, vozniku pa se izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na Število do tedaj doseženih točk. Soboški policisti so s tem opravili svoje delo, imajo pa še možnost pritožbe na odločbo sodnika za prekrške, Jelinčič In sodnik za prekrške Sodnik za prekrške ima v postopku na podlagi 31 člena Za pitvijo 4, po enkrat pa z rezanjem žil, utopitvijo in s skokom v globino. Največ samomorilcev je bilo starih nad 64 let. Pomur-ci smo po številu samomorov na prvem mestu v Sloveniji. Na območju, ki ga pokrivajo pomurski policisti, je bilo izsledenih večje število nasadov konoplje. V nekaj primerih lastniki ali gojitelji konoplje niso bili ugotovljeni. Zasežene količine prepovedane droge marihuana in nasadi konoplje kažejo, da je v Pomurju marihuana zelo prisotna med uživalci drog, prav tako pa so za gojenje konoplje zelo ugodni klimatski pogoji. Pomurska konoplja je menda zelo cenjena med uživalci, zato jo ti v velikem število hodijo kupovat na naše območje. V letu 2003 so bili zabeleženi 3 smrtni primeri zaradi zaužitja prevelike količine droge. Kršitev javnega reda in miru je bilo za desetino manj kot leta 2002. Največ kršitev je bilo v zasebnih prostorih. Do streznitve so policisti pridržali 191 kršiteljev V porastu so kršitve v romskih naseljih. Policisti so 230-krat uporabili sredstva za vklepanja in vezanje, strokovni prijem 240-krat, strokovni met 13-krat, stro- kona o prekrških možnost storilca kaznovati mileje, če se pri odmeri kazni ugotovi, da obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki kažejo, da bo tudi z milejšo kaznijo dosežen namen kaznovanja, kakor tudi v drugih primerih, ko se sme storilec kaznovati mileje, recimo pri prvi storitvi prekrška Oelinčič ima na grbi vsaj tri prekrške). Možno je, da sodnik za prekrške v določenih primerih storilcu ne izreče kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ampak ga kaznuje z najvišjim številom kazenskih točk, ob tem pa mu izreče višjo denarno kazen ah tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil. Postopek pri sodniku za prekrške Obravnava v postopku je javna Organ, ki vodi postopek o prekršku, lahko odloči, da se obravnava deloma ali v celoti opravi brez javnosti, če to terjajo splošne koristi ali razlogi morale. Odločba o prekršku se lahko izda tudi po skrajšanem postopku. Po prvem odstavku 159. člena Zakona o prekrških lahko temelji predlog za uvedbo skrajšanega postopka o prekršku na neposredni osebni ugotovitvi pooblaščene Policija je svoje delo opravila. Zdaj je na vrsti sodnik za prekrške iz Gornje Radgone. Proti Jelinčiču menda potekata ali bi vsaj morala potekati postopka pri sodniku za prekrške v Velenju, kjer je januarja lani imel nenavadno nezgodo, in v Ribnici. Tam je podobno kot v Radencih odklonil alkotest, ki so mu ga ponudili policisti. Kakorkoli vzamemo, bi Jelinčič potezi storjenih prekrškov, dva krat je odklonil preizkus alkoholiziranosti, enkrat pa je odvzem krvi pokazal 1,3 promila alkohola, že moral ostati brez vozniškega dovoljenja. Zoran Kosi, predstavnik za odnose z javnostmi, Drago Ribaš, načelnik Urada kriminalistične policije, Aleksander Jevšek, direktor Policijske uprave in Branko Vukan, načelnik Urada uniformirane policije med predstavljanjem poročila o delu Policijske uprave Murska Sobota za leto 2003 kovni udarec 14-krat, palico 3-krat, enkrat službenega psa in enkrat sredstva za prisilno zaustavljanje vozil. Pomurski policisti v zadnjih petih letih niso uporabili strelnega orožja. Lani je bilo odkritih 263 ilegalnih prebežnikov, leta 2000 jih je bilo Še 8196. S 1. majem bo veljal spremenjen režim na mejah, saj bo prisotnost policije na meji s Hrvaško povečana in s tem tudi kontrola potnikov, na meji z Avstrijo in Madžarsko pa bodo policisti normalno naprej opravljali svoje delo. Zoper delavce Policijske uprave Murska Sobota je bilo v letu 2003 podanih 70 pritožb, več uradne osebe ali na uradnih podatkih in če organ, ki vodi postopek o prekršku, na podlagi takega predloga ter priloženih podatkov in drugih dokazov spozna, da je obdolženec storil prekršek, lahko tudi brez zaslišanja obdolženca izda odločbo o prekršku. Po drugem odstavku istega člena se odločba o prekršku po določbah prvega odstavka lahko izda za prekrške, za katere je predpisana denarna kazen ali denarna kazen in kazenske točke v cestnem prometu, če spodnja meja denarne kazni, predpisane za prekršek, ne presega zgornje meje denarne kazni, ki se lahko izreče v skrajšanem postopku. Pritožba na postopek Storilec prekrška se lahko zoper odločbo sodnika za prekrške ugovarja v roku 8 dni po prejemu oz. vročitvi odločbe. Če je sodnik o prekršku odločil v skrajšanem postopku, se v primeru ugovora uvede redni postopek o prekršku pred pristojnim sodnikom za prekrške, ki je izdal odločbo. Če storilec ugovarja na odločbo, ki je bila izdana po opravljenem rednem postopku, z vsemi izvedenimi dokazi na obravnavi, o ogovoru na II. stopnji odloča senat za koc polovica pritožb je bila podanih s področja cestnega prometa, od tega je bilo utemeljenih le 5. V postopkih reševanja utemeljenih pritožb so bila izrečena 4 opozorila in podano poročilo ter kazenska ovadba zoper policista, ki je bil osumljen kaznivega dejanja ponareditve oz. uničenja uradne listine. Uvedenih je bilo še 8 disciplinskih postopkov; 2 sta bila ustavljena zaradi zastaranja, izrečene pa so bile 4 denarne kazni in 2 javna opomina. Postopek v primeru policista, ki je lani novembra vinjen povzročil prometno nesrečo in pobegnil, še poteka. A. B. foto;J. Ž. V avtošoloje lani ponovno moralo 11.000 voznikov. Se jim bo letos pri družil tudi Zmago Jelinčič Plemeniti? prekrške. Zoper odločbo, izdano na II,.stopnji, se lahko v 15 dneh od njene vročitve vloži v določenih primerih tudi zahteva za sodno varstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije Obstajajo še ostala izredna pravna sredstva, kot so obnova postopka, izredna omilitev kazni in zahteva za varstvo zakonitosti. Kdaj postopek zastara? Postopek za prekrške zastara, ko preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku V tem primeru postopek torej zastara po dveh letih. A. B. Po naših znanih poteh ----——----. _ — V nedeljo borovo gostuvanje v Salamencih »Vašo poštuvano fa milijo pozavamo na Borovo gostovanje v Šalamence, Štero bode 15- februarja 2(W4. leta ob 8. vori, pa ton na takse, kak so ga služili naši vaščani 1931. leta,« se glasi »pozvan je« Getičove Škiifke in drugih članov Turističnega društva Sala-menci, ki bo to prireditev organiziralo v nedeljo. Med 7.30 in 8 J0 bo zbiranje in fotografiranje mask pred vaškogasilskim domom v Salamencih, potem bodo začeli z iskanjem pravega ženina, ob 9.30 pa bo odhod mask in obiskovalcev v gozd, kjer bo ob 12. uri priprava na sekanje bora. Po vrnitvi iz gozda bo ob 14.30 »zdavanje« (poroka), nakar bo ob 15.30 gostuvanje. Organizatorji te tradicionalne prireditve so se letos pri pripravah še posebej zgledovali po virih iz preteklosti o tem, kako je borovo gostuvanje potekalo takrat, in tako so marsikaj izbrskali tudi o prireditvi, ki so jo v kraju pripravdi že leta 1931- Gre za poroko z drevesom - borom takrat, ko se v vasi ni nihče poročil, pripravijo pa jo pred pustnim časom. V prireditev, na kateri sodeluje vsa vas, so vključeni tako običaji poroke kakor tudi pusta m tudi liki - maske so značilni za poroko, torej »mladoženec«, »sneja«, »pop« oz. »fa-rar«, starešina, »družban« in drugi ter tudi značilne pustne podobe, kot so lopovi, žandarji, *dga-nice«, rokodelci, hudič, vile in podobno. Borovo gostuvanje je turistična prireditev, ki pritegne vedno veliko gostov iz Pomurja in od drugod, izkupiček pa je namenjen za potrebe kraja. Torej »GeliČova Škufka de vas čakala pred gasilskim domom pa te mo vkiiper z vami šli v Pernjek, ka njoj poiščemo mladoženca*. J, Ga. Gančani-lvanci-Bogojina Znameniti Plečnikov biser Ko mladi postajajo polnoletni... Gančani (996 prebivalcev) spadajo v beltinsko, Ivanci (254) In Bogojina (576 prebivalcev) pa v moravsko topi iško občino. Vsa ta naselja, ki mejijo druga na drugo, so sodobno urejena in življenje v njih je najbrž prijetno. Nekaj pa vendarle zbuja skrb: zniževanje števila prebivalcev. V zadnjih desetih letih je v teh krajih 120 manj ljudi. Glavni vzrok ni izseljevanje, ampak manj rojstev. Gančani so še naprej znani po sodarjih, na kar opozarjajo tudi pozdravne table. V vasi imajo Turistično društvo Sodar, na vidiku pa je'ustanovi te v sodar-skega muzeja, kajti dolgoletni sodar Anton Kuzma ima veliko ročnega orodja, rad pa tudi pripoveduje, kako so delali sode nekoč. Tudi postavljanje mlaja je drugačno kot v drugih krajih, saj je bogato okrašen z raznobarvnimi trakovi in okraski. Te že pletejo, mlaj pa bodo po stavili mladinke in mladinci, ki so ali bodo letos postali polnoletni. Druga večja prireditev v Gančanih je trganje in lupanje koruze ter priprava in razstava (seveda tudi pokušnja) jedi iz koruzne moke. Na območju Gančan je rastišče zaščitenih travniških rastlin in nekaj »skrivnih« sprehajalnih poti, ki pa jih Pri vhodu v Gančane (iz lipovske smeri) se ustavi pogled na gospodarskem poslopju Alojza Žalika, ki ni dovolil, da bi kolesa propadla. Na Ivancih je tale obnovljena hiša, na dvorišču pa nov vodnja1* nov leseni koruznjak. Domačnost, ki privlači. tlii^ LjLMitamM Na Ivancih že leta kopljejo gramoz. Dobro je, da so za seboj »pospraviti« in tako je nastalo urejenojezero za turistično dejavnost. Posnetek je nastal, ko je bilo zamrznjeno. Če človek resnično ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. Vincent Van Gogh Bogojinska cerkev Gospodovega vnebohoda je delo arhitekta Plečnika. V primed3*1' drugimi sakralnimi objekti v Pomurju se razlikuje tudi po okroglem stolpu. V Banovcih srečanje turističnih delavcev Pomuija Najvišje priznanje so prejele Terme Lendava Najvisje priznanje za prispevek k razvoju turizma v Pomurju kipec štorklje je v imenu Term Lendava prevzel direktor Franc Huber. Na dvanajstem srečanju turističnih delavcev Pomurja v petek v Termah Banovci so podelili najviš-je priznanje Pomurske turistične zveze za leto 2003, kipec štorklje, za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju Termam Lendava. Ob glasbi in plesu so na srečanju podelili še druga priznanja in spregovorili o prihodnosti pomurskega turizma. Priznanja za prispevek k razvoju turizma v Pomurju so dobili še Marija Rituper iz Murske Sobote, Zmago Vrisk iz Dobrovnika, Franc Kosi iz Veržeja Krajevna skupnost Li- povci, Brigita Perhavec in Duša Škof iz Murske Sobote, Občina Grad in domačija Kovač iz Ne dclice Plakete pa so prejeli gostila Vrtnica Marijana Zrniča iz Zgornjih Konjišč, Gostišče Vinski hram Vincenca Brenholca iz Jeruzalema in Milena Matovič iz turističnega društva Gornja Radgona. Za najbolj urejene krajc in šole v Pomurju v letu 2003 v okviru akcije Moja dežela -lepa in gostoljubna so bili v kategoriji drugi kraji kot najboljši ocenjeni Kuzma, Velika Polana m Ženik, v kategoriji izletniški kraji Dobrovnik, Grad in Razkrižje, v kategoriji manjša mesta pa Beltinci, Gornja Radgona in Ljutomer. V kategoriji turistični kraji sta bila razglašena za najbolj urejena Lendava in Banovci, med šolami pa OŠ Turnišče, OŠ Kapela in OŠ Šalovci. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki turističnih društev, turističnih podjetij, organizacij in drugi ponudniki turističnih storitev ter ljudje, ki si prizadevajo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, sta med drugim spregovorila tudi generalni direktor Slovenske turistične organizacije Bojan Meden in predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. V kulturnem programu je nastopila romska skupina Halgato s plesalcema ter folklorna skupina in pevski zbor. V obrazložitvi podelitve kijsca štorklje, ki je delo akad, kiparja Mirka Bratuše, za prispevek k razvoju pomurskega turizma so povedali, da so Terme Lendava prijetno zdravilišče, kamor se turisti radi vračajo. Po nekoliko počasnejšem razvoju pred leti se ta v zadnjih letih močno intenzivira, v okviru Term Lendava pa je poleg hotela Lipa sedaj še hotel Elizabeta. Terme Lendava tudi pomembno prispevajo h gospodarskemu razvoju občine Lendava in okolice. Priznanje je sprejel direktor Term Lendava Franc Huber, ki je povedal, da še naprej načrtujejo tako intenziven razvoj zdravilišča, med drugim tudi z gradnjo apartmajskega naselja ob hotelu Lipa in širitvijo bazenskih površin v hotelu. Jože Gabor bodo uredili in bodo postale javne. Pridobitev je kolesarska in sprehajalna steza med Beltinci in Gančani. Ivanci so ravninska vas sredi polj jugozahodno od Bogojine med Lipico in Ledavo oziroma ob njunem sotočju. Kraj se je ohranil in se lepo razvija, drugače pa je bilo z nekaterimi sosednjimi kraji (Blažovci, Bratkovci...), ki so bili pred letom 1648 - uničeni. Ivanci so zelo nižinski kraj na nadmorski višini 183 metrov. Spodbudno je, da so v vasi obnovili nekaj starejših hiš. izmed katerih še posebno izstopa kmečka hiša s številko 24. Nekoč je bil zunaj naselja na Ledavi mlin, kjer pa niso le mleli zrnja, ampak tudi proizvajali elektriko. Zdaj so Ivanci znani tudi po izredno veliki gramoznici in bodo območje, kjer ne kopljejo več, uredili za turizem. Domačim in tujim turistom bi bila dobrodošla tudi kaka dodatna informacija o poteku rimske ceste in nekdanjih gomilah. Na terasi na nadmorski višini 198 metrov je znamenita bogojinska cerkev Gospodovega vnebohoda, ki so jo v sedanjem obsegu zgradili v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika, ko je tam župnikova! Ivan Baša. Popolnoma je ohranjena stara cerkev s korom iz 14. stoletja. Arhitekt je namreč ni hotel porušiti, saj je menda dejal: »Bog ne daj, da bi rušil tisto, kar so naši očetje lepega in dobrega naredili « Župnika je tudi skrbelo, kako bodo verniki sprejeli postavitev' okroglega stolpa, a jih je prepričal. Stavba je enoladijska, na masivni marmorni steber v ladji pa se opirajo štirje mogočni loki, na katerih sloni raven hrastov strop, okrašen s prekmursko keramiko. Tudi lončeni krožniki, vrči in vaze na glavnem oltarju, ki je iz hrastovega lesa, so izdelki bogojinskih in filovskih lončarjev, stebri, oltarji, prižnica, krstilnik in obhajilna miza pa so iz podpeškega marmorja Bogojinska cerkev je biser, M ’ ’ prihajajo ogledovat od blizu in 03 .j Bogojina je tudi rojstni kraj mnfy. duhovnikov (tudi publicistov), o“ ' rih naj omenim le nekatere; Jožefi ' Ivan Baša, pomožni škof Jožef Smri prejšnji teden umrli Ernest Veleb** Bogojini se je rodil Jože Maučec, sm vni publicist, geograf in zgodovin# . Besedilo in ". Š. Sol**8 Deset let dubrovniškega turističnega društva Z javnim zavodom bolj profesionalno Člani turističnega društva Dobrovnik te dni praznujejo odkar so ponovno ustanovili turistično društvo in ob tem n» jp seji spregovorili o teh desetih letih aktivnosti enega najuspešnejs^ najbolj delavnih turističnih društev v Pomurju. V načrtih za |' ' nost je v ospredju javni zavod za turizem. a Člani turističnega društva že nekaj let ugotavljajo, da za njihove aktbn p potekajo v okviru turističnega društva, ni več dovolj le amaterska, p1 aktivnost, ampak je za to potreben profesionalnejši pristop. Tako bo tiste ** 1 sti, kjer je potrebno profesionalno delo, prevzel javni zavod za turizem- E' . nik društva in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar pravi, da gre tuM1 ( sem za prireditve in projekte, kjer je potrebnega veliko dela. To bo ustanova, ki bo skrbela za povezovanja vsega, kar je vezano na turizem * obenem pa bo to turistično ponudbo prodajala. Ob pomoči zavoda bodo ''"^jjH fesiooalno pristopili k vzdrževanju in 0,1 '. ,jj: TURISTIČNA AGENCIJA »el 02*2504420 ® e-mail: gruber@amfcjwt www.gruber-turistKnaagencija.si Začutite pridih bogastva DUBAJA in ostalih EMIRATOV na PRVOMAJSKEM POTOVANJU agencije GRUBER 24.4.-1.5. z letalskim prevozom iz GRADCA in organiziranim avtobusnim prevozom iz Maribora Cena: 375.000 SIT Dodatne informacije in rezervacije ^turistični agenciji Gruber Tel. 02/250 44 22, e-mail: gruber@amis.net FLUGHAFEN GRAZ Z, turističnih točk in naravnih zanimivosti . M vali pa si bodo izvajati tudi čim več p^'1 ’ jih bosta podprti Slovenija in Evropska m* takih, ki so vezani na Krajinski park 1 ■ pd Kard i na r pravi, d a bodo tako n apnrd0' razvoju turizma: »S profesionalnejšim P^p. ' k turizmu želimo tudi zagotoviti ul' turistično ponudbo in tudi možnost 11 ti5 tačk, 2 Lek 12,3. M. Toplice hm točk. Kadeti-. M. To- -Uk h. 7, Triglav-M, To-1,Lek-Triglav 2 :3-Končm vršim rtt|. । tek 15,2. Wav 12 m 3 M. brez točk ^»nice: M. Toplice - Triglav ^'■Vr^red Trlu|A.> mTo-P'icc 6 (jani- tek - Triglav 8: ■ M Toplke - Lek 0 :10 in Tri- " M Toplice 6 ; 3 Vrstni k Lek 1« 2. Triglav 5,3. M. °PUce 2 Tonček Gider Z ledene ploskve pri soboškem BTC-ju Sport od tod in tam Nogomet - Na OŠ III v Murski Soboti je bil četrtfinalni turnir po-mursko-podravskega območja za učenke osnovnih šol. Zmagala je OŠ III MS pred OŠ Bogojina, ki sta se uvrstili na državno polfinalno tekmovanje. Tretja je bila OŠ Poljčane, četrta pa OŠ Grajena pri Ptuju. M. S. Hokej na ledu - V nadaljevanju prvenstva v medobčinski ligi je ekipa Ledenih strel iz Murske Sobote v prekmurskem derbiju premagala Petanjce z 2 : 1. Za Ledene strele sta zadela Ivo Pesi in Boštjan Vukan, za Petanjce pa Danijel Grah, (tg) Namizni tenis - Zaostala tekma puconske rekreativne lige: Rekreativci - Ka-El 4:6. Izidi 12. kola. Diana - Pong ping Černela-vci 8:2, Beltinci - Jelenov hram Beznovci 5: 5, Ka-El - Markišavci 10 : 0. Vrstni red: Ka-El 18, Jelenov hram 14, Diana in Beltinci poli, Rekreativci in Markišavci po 8, Pongping 2, D. D murski hokejisti prvič vključili v rekreativno hokejsko ligo v Mariboru, ki zajema klube od Celja do Murske Sobote. Gre za ligo, v kateri je osem ekip, sestavljenih predvsem iz bivših aktivnih igralcev ter čistih oz. popolnih rekreativcev, kot so to tudi sami člani HK Ledene strele. »Naš cilj je bil letos zmagati vsaj eno tekmo, ki smo ga že presegli, saj smo v prvem delu tekmovanja dvakrat zmagali in utrpeli en nesrečen poraz. Zato so nam za drugi del tekmovanja narasli apetiti in sedaj pričakujemo v nadaljevanju še boljše dosežke. Ob trudu vseh nas, ki se nahajamo na ledu, se zelo pozna tudi kvalitetno delo našega trenerja Jiirge-na Petriča, saj smo v enem letu Namizni tenis - 1 medobčinska liga Ljutomer: Cven 111 -Kapital Broker 0:6, Krov. Rakuša - Cven III 4:6, Cven II - Breza bar 16:2, Krov. Rakuša - Cven 11:6, Krov. Rakuša - Cven II5: 6. Vodi Kapital Broker z 12 točkami. 2 liga: Partizan Lj. - Breza bar II 6 : 3, Cven IV - Partizan Lj. 6: 3- Vodi Cven IV z 8 točkami. Ženske: Bombice - Cven 13:6, Cven III - Cven II 2 : 6. Vodi Cven I z 12 točkami. N. Š. Namizni tenis - Na ljutomerskem prvenstvu je med 20 posamezniki zmagal Skiizovič (Kapital Broker) pred Onišakom, Mariničem in Sovičem (vsi Cven). V igri dvojic sta slavila Skiizovič-Senčar (Kap. Broker) z zmago proti paru Marinič-Onišak (Cven). N. Š. Namizni tenis - Društvo mladih Lendava Lipc je v Radmožan-cih pripravijo tekmovanje. Med 20 igralci je slavil Rudolf Jakah pred Evgenom Vido (oba Petišo- Pogovor s predsednikom ŠD Radenska -Pomgrad Francem Kramarjem kar precej napredovali. V drugem delu prvenstva bodo sicer tekmovala prva štiri moštva zase in druga štiri med sabo. Naš cilj je v drugem delu osvojiti prvo mesto v nižji skupini, torej skupno peto mesto. To bi bil seveda za prvo leto nastopanja izjemno velik uspeh. Zavedamo pa se, da nam bo to uspelo le ob zbrani igri in maksimalno resnemu pristopu na treningih in pozneje na tekmah,« nam je povedal vratar Ledenih strel Zoran Zorkovič. Sicer pa imajo Ledene strele v načrtu še tri prijateljske tekme, in sicer z ekipo iz Avstrije (Celovec), ekipo iz Nemčije (Krefeld) ter še eno izmed slovenskih rekreativnih ekip. O. B., foto: O. B. vci) in Miranom Lebarjem (Dolina). F. B Taekwondo - Na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu sta se člana kluba Meteor iz Črenšovec, Blaž Fuks in Špela Horvat v kategoriji mlajših pionirjev oz. starejših pionirk zasedla peto mesto. M. J. šport in rekreacija - Kot kaže, bodo v Dobrovniku kmalu ustanovili občinsko športno zvezo. Tak je namreč dogovor s predstavniki športnih dntštev, predsednik iniciativnega odbora pa je Boštjan Slepec. F. B. Šah - Na februarskem mesečnem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo osem šahistov, prepričljivo pa je s 6,5 točke zmagal Jože Gaber. Sledijo Štefan Toplak in Tomaž Radovan po 5, Štefan Huzjan 4,5 itd. F. B. Šah - Na letošnjih Športnih igrah delavcev lendavske občine je v dvoboju za prvo mesto ekipa ŠSK Coal Petišovci premagala Društvo upokojencev Lendava, lanskoletne zmagovalce. F. B. »V ospredju so želje po večjih vrhunskih Prejšnji teden je bil v Murski Soboti občni zbor Šahovskega društva Radenska - Pomgrad, ki je nosilec igre na 64 črno-bellh poljih v Pomurju. Zbralo se je precej šahistov, spodbudno pa je, da je bilo med njimi veliko novih, mladih obrazov, kar je vsekakor dober obet za naprej. Najprej so seveda ocenili dosežke v letu 2003, o čemer nam je predsednik Franc Kramar povedal naslednje: »Ugotovili smo, da smo načrtovane naloge in cilje uresničili. Pri tem smo dosegli tudi nekaj prvih mest v državnem merilu. Izpostavil bi Denisa Gjurana in Majo Hočevar, ki sta se kot najboljša v svojih kategorijah uvrstila na evropsko prvenstvo. Prvi se zaradi prevelike oddaljenosti Azerbajdžana tekmovanja ni udeležil. Maja pa v evropski eliti ni dosegla vidnejšega rezultata. Moštveni rezultati so bili dokaj povprečni, izstopa le prvo nlesto ženske ekipe v 1. ligi in uvrstitev v državno ligo. V prihodnje želimo večje vrhunske rezultate V letu 2003 nismo imeli kakih večjih finančnih težav, zato v to leto prenašamo nekoliko večji delež denarja kot leto prej Bili pa smo precej kritični do nekaterih mlajših članov, zlasti perspektivnih šahistov, ki niso izkoristili možnosti izobraževanja in vrhunskega izpopolnjevanja ob znanih velemojstrih Ribliju in Pavasoviču Še posebej, ker bi na ta račun lahko pridobili določena sredstva od Šahovske zveze Slovenije, kjer imajo poseben sklad za razvoj perspektivnega šaha « Uprli pa ste tudi pogled naprej. Kaj vse načrtujete? •Tako je dan predlog, da bi svojo prostorsko stisko trajneje rešili s preselitvijo v grajske prostore, kjer je bil do nedavnega oddelek Študijske knjižnice. Tam bi skupaj z drugimi društvi imeli na voljo svoje prostore. Močno pa je bila podprta zamisel, da bi v dveh letih v Pomurju organizirali velik mednarodni open turnir. Mislim, da smo to sposobni organizirati, saj se je pokazala precejšnja pripravljenost članov za sodelovanje na tem turnirju. Že na naslednji seji upravnega odbora bomo izvolili iniciativni odbor, ki bo vodil vse potrebne akti-vnosti. Nato bomo iskali finančne vire ter nastavitvene in igralne prostore. Skušali bomo pritegniti čimveč domačih in tujih velemojstrov, saj računamo na udeležbo vsaj desetih šahistov z najvišjim naslovom. S tem odprtim turnirjem-bi tudi domači šahisti imeli možnost pridobiti mednarodni rating. To bo vsekakor spodbuda za temeljite priprave na ta turnir. Zadnje čase opažamo, da ravno pri počasnem šahu v povprečju ratingi naših šahistov padajo Zato naj bi posamezniki posvetili več časa šahu. Predvidevamo, da bi do leta 2006 lahko pripravili tako močan turnir v naši regiji.* In ostale želje? »Želimo si tesnejše sodelovanje z mlajšimi šahisti v osnovnih šolah. Če namreč začnejo igrati šah dovolj zgodaj, imajo možnost, da v normalnih razmerah dosežejo želene rezultate. Sprejeti načrt za leto 2004 zajema predvsem ustaljena tekmovanja. Želimo, da bi prišli višje v pokalnem tekmovanju. Letos bomo ustanovili tudi kadetsko ekipo. Udeležili se bomo tudi tekmovanj v tujini, predvsem na Madžarskem. Moram pa pohvaliti člane upravnega odbora in tudi nekatere druge člane, ki aktivno sodelujejo pri organizaciji raznih turnirjev. Želimo, da bi se ta krog razširil, predvsem z mlajšimi igralci in bi v društvu tudi v prihodnje vladalo dobro šahovsko in prijateljsko vzdušje.* Nekaj akcij je tik pred zdajci! »Ker se je ženska ekipa uvrstila v državno (igo, smo se dogovorili, da v naše vrste prestopi Sidonija Vajda, 25-lctna madžarska velemojstrica, ki bo močna okrepitev za našo ekipo. Tako je dogovorjeno, da bo 14. februarja v gostišču Zvezda v Murski Soboti z njo odigrana simultanka na 30 deskah Ob 14. uri je predvidena krajša tiskovna konferenca, nato pa bo simultanka. Naslednji dan pa se bo madžarska velemojstrica udeležila koneetedenskega turnirja v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Prvenstvo kluba pa se začne že ta četrtek (12. februarja) ob 17.30, ko bo otvoritev in žrebanje številk, nakar se bo ob 18. uri začelo tekmovanje. Vsak igralec bo imel za razmišljanje na voljo 90 minut in 15 sekund za potezo.« Milan Jerše p°s6bno Priznanje ŠZ Športnemu pedagogu Ludviku Janži »m %« vi bik ^mbbc-k »Mladi naj ves prosti čas izkoristijo za šport! ‘Vse od Ul* 1977, ko se j* ^Mll v kolektiv Osnovne Mlinci, k bistveno vpli-na razvoj športa v obči01 »a Športni razvoj n Športni pedagog i° -'tutruden " ni a-« šport -*iavrC pobudnik "'h akcij v sporni. Delo /. dami, mu u poklic, hobi in * 'en,« mtd drugim piw v ob" r “Možitvi športne zveze *'el-Wi z* tudvik* Janin, ki je " davno prejel posebno pru »Tu je za mene vseka-“ "t puiurmbnu pcitnanU • 1,e ' ga prejel pred petnajstimi 1 leti, bi rekel, da to ni samo zahvala, ampak tudi spodbuda za naprej. Ker pa se po dolgih letih službovanja približujem upokojitvi, bi rekel, da je to zaenkrat le zahvala,« pravi sogovornik. Zvemo tudi, da je vzgojil številne prvake šolskih športnih tekmovanj, pri čemer je v delo šolskega športa vpeljal številne nove vsebine in metode. Tako je imel velik vpliv na nadaljnje kariere nekaterih športnikov, ki so dosegli tudi najvišjo državno raven. Ob tem da je razvijal vse športne panoge, je njegova največja ljubezen odbojka. « V te j panogi velja za zelo priznanega trenerja, organizatorja in funkcionarja. Ker gre za izjemnega pedagoga ter neutrudnega in zelo spoštovanega športnega delavca, ki je za svoje delo upravičeno prejel že Številna priznanja, tudi na državni ravni, smo Ludviku Janži najprej zastavili vprašanje o tem, kakšne vzporednice bi potegnil med nekdanjim športom in sedanjostjo. »Pogoji za športno udejstvovanje so danes neprimerno boljši kot nekdaj, ko ni bilo zunanjih igrišč in dvoran, vse pa se je opravljalo povsem amatersko. Tako smo igrišča gradili sami. Danes ima skoraj vsaka vas, kjer je Šola, svojo telovadnico, pojavljali pa so se tudi novi športi, predvsem dvoranski, kot so odbojka, košarka in rokomet.« Vam je najbolj pri srcu odbojka? »Vsekakor. Že okrog petindvajset let sem tako ali drugače povezan z odbojko, saj sem vzgojil precej mladih in dobrih odbojkarjev, npr. Gregeca, Horvata itd Ti igrajo večinoma v klubih prve lige in v državni reprezentanci.« Iz Osnovne šole Beltinci, kjer ste poučevali, pa so izšli še nekateri drugi Športniki. Katere bi radi omenili? •Ogromno športnikov je šlo skozi moje roke, ker sem učil športno vzgojo. Pozneje so jih prevzeli klubi in je njihova zasluga, da so prišli tako daleč Mi smo jih odkrili in usmerjali. Spomnim se npr. vratarja Stanislava Kuzme, tenisača Tomija Ternarja in pred petnajstimi leti številnih dobrih atletov, predvsem v mladinskih kategorijah. Ti so se sčasoma razšli in porazgubili, ker ni bilo dovolj finančnih sredstev. Ker ni bilo denarja niti za treninge, so se preusmerili v druge športe.« Kaj bi za prihodnje položili na srce športnikov, ki šele vstopajo v svet tekmovalnega Športa? »Naj se čimveč ukvarjajo s športom. Ves prosti čas, ki ga imajo na voljo, naj posvečajo šporcu in ne kakim drugim stvarem Vse skupaj pa je seveda odvisno od pogojev, ki so pri nas še vedno dokaj različni.« M. J e rše, f oto: N. J. 20 ŠPORT 12. februar 2004 — Ol Karate Dvanajst prvih mest Na mednarodnem turnirju v Žalcu je sodelovalo 320 tekmovalcev' iz štirih držav. Izkazali so se tudi pomurski tekmovalci, saj so Člani soboškega Rofixa v športnih borbah osvojili kar tri zlate kolajne. To je uspelo starejšima deklicama Damjani Hajdinjak in Mateji Gabor ter mlajšemu dečku Mihi Gjergjeku. Še več, štiri prva mesta, so osvojili člani karate sekcije TVD Partizan Ljutomer, in sicer Luka Prelog (kare in borbe do 52 kg), Peter Drobež (borbe do 65 kg) in Aleš Preglej (borbe do 75 kg). Še ostali Sobočani: Luka Perš drugi, tretji pašo bili Mirko Ljuboja, Jasmina Hajdinjak in Dejan Novak. Na pokalnem turnirju v Rušah pa je bil pokalni turnir S. K. 1. zveze, na katerem je sodelovalo 154 tekmovalcev iz 13 slovenskih in madžarskih klubov Prva mesta v katah so osvojili Jaka Safer, Denis Madjar, Urška Kavaš in Denis Čerpnjak, v borbah pa Vedran Lazarevič (vsi so člani karate kluba Tromejnik iz Kuzme) Polonca Hull (Kuzma) je bila druga in tretja, Veno Grujič (Apače) drugi, tretja pa Nuša Žohar V skupni razvrstitvi je Tromejnik Kuzma zasedel tretje mesto. Prvi je bil Atom Domžale pred mariborskim Taborom. Osemkrat na najvisjl stopnički Na 3 turnirju Kobe Osaka, ki je bil v Limbušu, je sodelovalo 245 tekmovalcev iz 27 klubov in treh držav. Predstavniki karate kluba Rofix Murska Sobota so osvojili kar šest prvih mest. Med posamezniki so zmagali mlajši dečko Aleš Kuronja in mladinka Nina Meolic v katah ter mlajši dečko Gregor Nemec v borbah, prve pa so bile tudi ekipe malčic (Daša Flisar, Karolina Sočič in Silvija Rajnar), mlajših dečkov (Aleš Kuronja, Grega Benko in Grega Konkolič) in mlajših deklic (Lara Žabkar, Jasmina Hajdinjain Barbara Senčar). Druga je bila Martina Gabor ter ekipi starejših dečkov in deklic, tretji pa Grega Benko, Jasmina Hajdinjak in Lara Žabkar Izkazali so se tudi predstavniki Karate kluba Radenci, saj sta Filip Španbauer v kategoriji malčkov v borbah posamezno do 38 g in Beno Žurman med mladinci v borbah posamezno do 68 kg osvojila prvo mesto. Drugi je bil mlajši dečko Stanko Klemenčič v borbah posamezno do 38 kg, tretje mesto pa sta zasedla mlajši dečko Žiga Mir v borbah posamezno do 48 kg in Martina Gomzi v kategoriji starejših deklic v borbah posamezno do 48 kg. M. J. ŠD Žarek upravičilo svoj obstoj Vključenih že 157 športnikov Franjo Izlakar (desno) prejema priznanje iz rok Antona Tončka Kosa. Foto: J. Z. Namizni tenis Najuspešnejši Ignjatovič Več kot 150 igralcev in igralk iz 17 držav je nastopilo na 5. mednarodnem odprtem članskem prvenstvu Slovenije v Velenju. V izbrani vrsti Slovenije so iz Pomurja med moškimi nastopili Mitja Horvat in Mirko Unger iz Puconec, Saša Ignjatovič in Zvonko Plohl iz Lendave ter Sobočan Bojan Ropoša, v kategoriji igralcev do 21 let pa še Sobočani Tomi Ocepek, Tomaž Roudi, Tim Fridrih in Tonček Ropoša Od Pomurcev se je najbolj izkazal Ignjatovič, ki se je v dvojicah skupaj s Slatinškom uvrstil med osmerico, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v tej disciplini med moškimi Med petimi pomurskimi igralci, ki so nastopili v finalni skupini članov, sta bila tudi dva Lendavčana Saša Ignjatovič in Zvonko Plohl. Ignjatoviču je uspela uvrstitev med najboljših 16, nato pa ga je zaustavil lanski zmagovalec Hrvat Roko Toštč, s katerim je izgubil z 2:4. Pucončan Horvat je dosegel dve zmagi v predtekmovalni skupini, Sobočan Ropoša pa eno, kar je bilo premalo za uvrstitev v finalno skupino. Vsi drugi Pomurci so ostali brez zmage, ker je njihova kakovost še preslaba za zmage v močnejši mednarodni konkurenci. Prva točka Sloveniji V Velenju je bilo srečanje v okviru srednjeevropske lige članov do 21 let, v kateri igrajo reprezentance Češke, Slovaške, Avstrije in Slovenije. Slednja se je srečala z Avstrijo in z neodločenim izidom 9 : 9 dosegla prvo točko v tem tekmovanju. Za slovensko reprezentanco je dve zmagi prispeval tudi Sobočan Bojan Ropoša in dvojica Ropoša - Ocepek. Solidni Pomurci Na 25 Jakhlovem memorialu za kadete in mlajše kadete v Zalogu je nastopilo prek 130 igralcev iz 30 klubov, med njimi tudi številni Pomurci Najuspešnejši je bil Sobočan D,ominik Maček, ki je med mlajšimi kadeti osvojil odlično drugo mesto. Radgončana Luka in Matic Matavž sta se uvrstila med osmerico, Pucončana Gorazd Horvat in Tomaž Pelcar ter Sobočan Grega Nerat in Dejan Tomovič pa med 16. Pri kadetih se je Pucončan Dominik Škraban uvrstil med osmerico, čeprav so od njega pričakovali boljšo uvrstitev M, U. Športno društvo cerebralne paralize Žarek je v Murski Soboti opravilo občni zbor, na katerem so ugodno ocenili opravljeno delo v letu 2003 Iz poročila predsednika Davorina Dervariča izhaja, da so posebno skrb namenili pridobivanju članstva in načrtnemu delu z invalidi. Danes je vključenih že 157 športnikov, ki so lani sodelovali na številnih tekmovanjih v okviru evropskega leta invalidov Tako so se med drugim udeležili mednarodnega srečanja z Madžari v pokalu Savana in raznih seminarjev. Po besedah Antona Tončka Kosa, ki se je pohvalno izrazil o delovanju društva, so bili v ospredju gibanje, rekreacija in motivacija Članstva Minulo leto so bili zelo aktivni Strelstvo Zmagi za Kocbeka in Tišino Na 5- turnirju mednarodne lige treh dežel v streljanju s standardno zračno puško v Ormožu so med 14 ekipami iz Avstrije, Madžarske in Slovenije zmagali Tišinčani (1756) pred hrvaško ekipo Zelenbor (1754), tretji pa so bili TurniŠčani (1738). Med posamezniki je meril najbolj natančno Gorazd Kocbek (591 krogov) iz SD Janka Jurkoviča Sv. Jurij ob Ščavnici pred Hrvatom Mi- Strelstvo Vodita SD Strelec in Maučec Rezultati 9. kroga regijske lige s serijsko zračno puško: Gederovci - Cankova 1 1082: 1022, Cankova II - Strelec Andrejci 906:1063, Sebeborci - Gančani 1036; 1056, Domajinci - Osek 1002:1016, Alija Kardoš - Bakovci 994 : 1096, SCTTKO - Radgona 1069 : 1053. Vrstni red: Strelec (9733) in Gederovci (9607) po 25 točk, Bakovci (9808) in Sebeborci (9520) po 23, Gančani (9611) 21, SCT-TKO (9351) 19 itd. Med posamezniki vodi Goran Maučec (Bakovci), ki je v 9. krogih zadel 3304 kroge, pred Jožetom Terplanom (Strelec) 3285, Robijem Čontalo (Sebeborci) 3273, Simonom Farkašem 3254 in Matjažem Corom (oba Bakovci) 3250. M. J. Odbojka Pričakovan poraz Ljutomer-čank V 16. kolu 1. lige za ženske je ljutomerska vrsta Zavarovalnice Maribor gostila prvouvr-ščeno ekipo Sladkega greha iz Ljubljane. Po pričakovanju so zmagale Ljubljančanke s 3 : 0 (18,19,19), tudi zaradi slabega odpora domačih igralk. Ole-tičeva je dosegla vsega 7 točk, Vrbančičeva pa 5. ZMB Ljutomer: Kodila, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrbnjak, OletiČ, Pirher, Drvarič, Jureš, Moreč, Kadiš. Po pričakovanju so izgubili tudi moški v 14. kolu 3- SOL vzhod. Na gostovanju proti Poljčanam je bilo 3:0 za gostitelje (17, 15,16). Ljutomer: D Kodila, G. Kodila, Špdak, Mulec, Kerin, Ramšak, Tretinjak, Rozman N. Š. na različnih področnih tekmovanjih v šahu, namiznem tenisu in atletiki.. Tako so bili na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Logatcu člani društva Zarek Andrej Žnidar (MB), Sašo Šuligoj (Jesenice) in Jordan Jakin (NG) prvi v svojih kategorijah, drugi je bil Davorin Dervarič (Pomurje), tretji pa Franjo Izlakar (MB). Na odprtem tekmovanju pa je prvo mesto osvojil Jordan Jakin. Zmagovalec je postal tudi namiznote-nisač Andrej Žnidar na mednarodnem pokalu Savaria na Madžarskem. Ob tej priložnosti so za športnika leta 2003 razglasili Jakimo Bogomiro - Miro, članico slovenske reprezentance v sedeči odbojki, ki je na svetovnem prvenstvu v Kamniku zasedla dru roslavom Turkom (589) in Ti-Šinčanom Brankom Bukovcem (588) Sledita Bojan Babič (MI Pomurka) 586 in Drago Pertoci (Koloman Flisar) 585 Coal pred Madžari V 5. kolu mednarodne First lige z zračno pištolo je na Ptuju med devetimi ekipami iz treh držav zmagal Coal iz Petišovec (1696) pred Zalaegerszegom Odbojka Še en poraz Pomurcev V tekmi za obstanek so odbojkarji Pomurja Galexa Regala morali na domačem igrišču priznati premoč Svita iz Slovenske Bistrice. Končni izid je bil 1 . 3- Potem ko je v prvem nizu potekala ize go mesto. Franju Izlakarju, članu slovenske reprezentance v atletiki, je za dosežke na mednarodnih tekmovanjih, zlasti pa za 5. mesto na svetovnem prvenstvu v metu krogle, je pripadlo drugo mesto, tretje pa Sašu Šuligoju, Članu slovenske reprezentance v namiznem tenisu, za dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Sprejeli so tudi koledar področnih tekmovanj v letu 2004. Že 15. februarja bo v Ponikvah posamezno področno tekmovanje v hitropoteznem šahu, kot nova disciplina pa se pojavlja boča (tekmovanje bo 16. maja v Kamniku). Že sedaj pa se pripravljajo na veliko mednarodno tekmovanje, ki bo 10 julija v madžarskem Va-sakaratomu. Milan Jurše (1670). Med posamezniki je zmagal Jozsef Hajdu, ki je zadel 572 krogov, pred Milanom Cofckom (oba Coal) 567 in Simoničem (Juršinci) 564. Po 5. kolu vodi Coal pred Juršinci in Zalaegerszegom, med posamezniki pa Cofek pred Simoničem in Ciglaričem. Naslednje, zadnje kolo bo 20. marca v Turnišču. T. G. načena borba za vsako točko in so gostje šele v podaljšku uspeli dobiti niz, so v drugem Sobočani nekoliko popustili Šele v tretjem -nizu, ki so ga dobili, so se uspeli vrniti, toda v četrtem nizu so pov- Atletika Nov uspeh Jureševe Na mednarodnem atletske«1 mitingu na Dunaju, ki je tudi za slovensko državno pt venstvo v krožnih tekih, je niča AK Pomurje - PDU iz M®' ske Sobote Tina Jureš v tet11 mladink na 60 metrov osvoj® drugo mesto s časom 7,88,»* je njen osebni rekord. Drug3J* bila tudi na 200 metrov (S 93). Na državnem pionirske11 prvenstvu v dvoranski atletiki* Ljubljani je Jan Filipič med 2-tekmovalci iz 25 klubov vic^ na 60 metrov osvojil tretje ■' ■ sto (7,64), Sanja Novak pascs8 na isti razdalji (8,27). Strelstvo Markoja najvišje uvrščeni Pomurec V Haagu je bil mednat^P turnir v streljanju z zračno^ ško. Koc člani slovenske JR zentance so nastopili tudF kateri pomurski strelci. Med njimi se je prvi da*11’’ bolje odrezal Robi Markoj^ je s 590 krogi osvojil 11 sto. Hreščak je bil 21- S' Kocbek pa 38. s 580 krog*-' samezno je zmagal Ro111 Moldoveanu, ki je v final« segel 998,0, pred našim vcem, 696,8. f Ekipno je bila prva slove ska reprezentanca tit« (1771) za Norveško < k druga slovenska repreze»<^g. pa je zasedla 11. mesto s 1 j krogi. Drugi dan je bilIIn 15. (589), Markoja 20-0% Kocbek pa 34. (580).. tretji dan: 21. Hreščak 5?r' ■ Markoja 583 in 39 578. M1 sem popustili, saj so zmagali kar z 12 ročkam’ ** Pomurje Galex Regal’ FH ,: Terzer 3, Marič 8, Novi«*1' Horvat, Topovšek, B Gru* Gnit 15, Pirher 10. Obe p"1"11 ženski ekipi v 3 DOL "1"^ tokrat igrali doma in obe . z 0 3 Sonimex Radenci sc F s meril z Prevaljami, Pucoii‘:" j Partizanom Črna. MK-12. februar 2004 ŠPORT 21 Turnir v Murski Soboti Soboški zdravniki tretji Športno društvo DOC, ki ga sestavljalo soboški zdravniki, je v Murski Soboti uspešno pripravilo 10. mednarodni turnir v malem nogo-metu, kjer je nastopilo 16 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Nastopilo je tudi šest zdravniških ekip in 10 veteranskih nogometnih Aip. V absolutni razvrstitvi so imeli največ uspeha že peto leto zapored Zagrebčani, kt so z ekipo Aktiv v finalu po sedemmetrovkah s 3 1 Premagali stanovske kolege Hrvaškega Telekoma V tekmi za tretje mesto pa je ekipa Fintinga iz Murske Sobote premagala ekipo Makar- -1/ Hrvaške s 3 :1, prav tako po kazenskih strelih. Med šestimi zdravniškimi ekipami je zmagalo društvo DNK iz Za-Kreba |xx j Makarsko, tretje je bilo društvo DOC iz Murske Sobote, ^ški zdravniki so premagali Celje s 3 • O, se razšli brez zmagovalca i z ekipo Makarske in izgubili proti zdravnikom Zagreba z 2:4. T. G. ^Sijanje ^agi Radenske in Lendavčank M%’£l sov 14. kro-lige doma pre-^^8:0(3307: gel v ^^^dljŠi rezultat je dose-,r podrl kar 647 (5$ J x' gagali so še Borovič ebt’anie(525),Harc(520), ter Emeršič/Kos injL' lesivUi vodi Sinetz22 1 Pred Hidrom 21 in Ra- Batlminton Radost in Koncut druga linin-.i l državne ai ' " i ■•. . ni v dveh srečanjih *lruli zivigu u- neodločen izid-■dij|aji,na mestu, z Možnostmi, a i potrdijo uspeh lam skupščina Judo kluba KBV Lendava v,hunec: medalja iz Pariza! ' ledsednlk kluba Slavko Oz-ie pmidani da so v pretek 'eni letu presegli pričakovanja-Kitah šteje p tek Ati članov, kate-ickmulc v različnih postnih kr.ug.>nuli nadvse za-“^oljnina -o tudi ; delom stro-ko' kaAta. Zatadi finančnih težav $o posebej hvaležni spon-"'T'C:n in donatorjem, pa tudi Šah "------------------------------ Sedonjj 11. mesto 'H;., u’''blh, Sistr 4° > ^5Spe^eno državno prvenstvo v šahu za fante in '■K', 2 811. if, c 1 do '0let starosti je zmagal Žan Tomazin (Slov. Ubj 'H 11 s s e ' 'ni’lr,li 1 predstavnik Dominik Sedonja (OŠ III do 1 ‘' pa s 4 s .' . Na 16. mesto s 5 točkami se je uvrstil Blaž ^ovau' ie bU Don " Adrian G°mboc (oba OŠ III MS). Pri fantih 1 roš i, s 4 točkami (med 30 tek- Tur a" rim PiPan s 7>Š točke). Razočaral pa je <28 ii i'* osvoin °, ?’)e ^ed fanti do 14 let v konkurenci 26 ^OŠ )j ^''’Ik) jP „i ' ^4- mesto z 2,5 točke. Pri dekletih do 10 kt ^■t>a M- . Pa je z) u ’ ^a^a Rojc (Fram) z 9 točkami, Ana AmbruŠ '"'Mi, j'' m ]^s 3Irti;i Pristala na 27. mestu. Bolje sc je odrezala ' ^katni , * aied 22 deklicami do 12 let zasedla 14. Je bila Saša Drame (Šentjur) s 7,5 točke. M. J. densko 19. Neuspešni pa so bili igralci Nafte iz Lendave, ki so v 14. krogu 2. slovenske lige vzhod domas3:5(3157: 3218) klonili proti vodilni ekipi Konstruktorja II. Ta ima 25 točk, LendavČani na četrtem mestu pa 13. Za Lenda-včane so zmagali: Peric (559), Ra-dakovič(515) in J. Horvat (550). Polovični uspeh pa sta v 10. kro ske sezone, ko so osvojili naslov podprvaka. Najprej so brez borbe z 8:0 premagali ljubljansko Olimpijo, potem pa so z domačini, TOM Mirna, igrali neodločeno 4: staršem, ki pomagajo pri uresničitvi zadanih nalog. Leta 2003 so tekmovalci dosegli številne visoke uvrstitve, odmevne zmage in državne naslove, vrhunec pa je bilo vsekakor 3- mesto Sendi Lešnjak, ki je bronasto odličje prinesla z oiimpiade mladih v Parizu. Udeležila se je tudi EP za kadete. Prav v kadetski konkurenci Nogomet Trenerji nepogrešljiv del nogometa S trenerskega seminarja v Gančanih. Foto. J. Z. Trenerski organizaciji Murske Sobote (predsednik Ivan Maučec.) in Lendave (predsednik Franc Horvat) sta v gostišču Slave Maučec v Gančanih družno pripravili seminar za nogometne trenerje z B- in C-licenco. Na seminarju je sodelovalo 40 lendavskih in 69 murskosoboških nogometnih trenerjev, kanje doslej največ. Primerno številu udeležencev gu 2. slovenske lige vzhod za ženske dosegli pomurski ekipi. Nafta je premagala Dravo s 5:3 (2998:2956), Radenska pa je z 1 : 7 (2794 : 2935) izgubila z Impolom. V vodstvu je Korotan (15) pred Impolom, 14, Radenska in Nafta pa sta doslej zbrali po 7 točk. M. J., F. B. 4. Za Mladost so zmagali Miha Horvat in Iztok Utroša pri posameznikih ter dvojici Horvat - Pe-šehonov in Utroša - Činč. Na 3 pozivnem turnirju v Ljubljani za tekmovalke do 15 let je lep uspeh dosegla Nika Koncut, ki je bila druga. Pri fantih je bil Mišo Žalik 13., mešana dvojica Žalik - Koncu-tova pa je zasedla 7. mesto. F. B. ima KB V Lendava največje adute Zato je sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih usmerjeno kot priprava na izpolnitev norm za EP v Rotterdamu. Pri tem si zlasti veliko obetajo'Od Sendi Lešnjak, Sanje Jaklin, Doris Žunič, Andreja Brde in Tomija Ozmeca. Mlajše kategorije judoistov čakajo predvsem boji na domači sceni, pri čemer je v ospredju državno prvenstvo. Klub pa se je izkazal tudi kot dober organizator, saj je pripravil štiri večja tekmovanja. Kot člani 2. slovenske judo lige so bili sedmi, med letom pa so se udeležili 36 tekmovanj doma in v tujini. Pri kadetinjah in mladinkah so drugi v državi, v svojih vrstah pa imajo dve kategorizirani športnici OK, in sicer Sendi Lešnjak in Doris Žunič. Dosedanji uspehi so potrditev dobrega, sistematičnega dela, hkrati pa trdno zagotovilo za nadaljnje uspešno delo kluba. Franc Bobovec je bila bogata tudi vsebina obveznega izobraževanja. Na seminarju je o telesnih pripravah nogometašev predaval Bojan Flis, o trenerju kot pedagogu Franc Hauko, kako je potrebno pripraviti organizacijo treninga in kako trenirati, je udeležencem predstavil Drago Kostanjšek. Mladinski program selekcij Nogometne zveze Slovenije je kot poznavalec predstavil Nogomet Usposabljanje nogometnih trenerjev Izpopolnjevanje in usposabljanje nogometnih trenerjev je ena glavnih nalog Območnega društva nogometnih trenerjev Lendava. V okviru izobraževanja Članov so pripravili okroglo mizo v Turnišču, kjer je bilo navzočih kar 25 trenerjev. To pomeni, da je taka oblika usposabljanja in druženja koristna in za trenerski kader zanimiva. Tema je bila Metodika treninga sistema 3 - 4 - 3 in navajanje na žogo v delu z mlajšimi starostnimi kategorijami nogometašev. Vrteli so tudi video posnetke. Hkrati so spregovorili o aktualnem licenciranju klubov, kar je pogoj (določeni kriteriji) za nastope na uradnih tekmovanjih, F. B. Košarka Visoka zmaga Sobočanov Sobočani so tokrat pokazali všečno igro. Foto: J. Z. V uvodni tekmi 16. kroga 1. B slovenske košarkarske lige za moške so košarkarji Radenske Crcativa Sobote v petek zvečer v Murski Soboti premagali moštvo Radovljice z visokim rezultatom 107:69- Za Sobočane je največkrat zadel Adamovič, in sicer 25, Dominko je dosegel 19, Novak pa 16točk. Pri gostih je dal največ košev Rekelj( 16). V naslednjem krogu igrajo Sobočani v gosteh z Rudarjem. V 3- SKL vzhod pa so odigrali 11 krog Igralci Beltince so na domačem parketu doživeli poraz s kar 43 točkami razlike. Za toliko so bili boljši košarkarji Pragerskega, Izid je bil 95 :52. M. J. Matjaž Jakopič, o vajah koordina-cije-za mlade nogometaše pa je govoril Silvo Pugelj. Na koncu so nogometni trenerji sodelovali Še na okrogli mizi, kjer je o aktualnih dogajanjih v nogometu govoril član Izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije in predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacjan. T. G. Mali nogomet Zmaga Bioterm Rezultati 13 kola 2. SLMN vzhod: Bioterme Mala Nedelja - Cerkvenjak Gostišče Anton 5 : 3 (Damjan Novak 4, Zmago Matjašič 1), Slovenske gorice -Tomaž 10:6, Pizzeria Vinska trta - Red Bat 8 : 13 in Bakara - Sevnica 10:15. Prosta je bila Panda Maribor. Sevnica 11 9 Red Bat 118 Tomaž 12 7 Slov, gorice 11 7 Cerkvenjak 12 4 Bioterme 12 4 Panda 11 4 Bakara 12 4 Pizzeria 12 1 0 2 74 : 53 27 0 3 84 : 76 24 1 4 85:63 22 0 4 77:57 21 3 5 66:68 15 1 7 58 67 13 1 6 47:60 13 0 8 72:95 12 4 7 58:81 6 Pari 14. kola: Sevnica - Pizze ria Vinska trta, Red Bat - Bioterme Mala Nedelja, Cerkvenjak Gostišče Anton - Slovenske gorice, Tomaž - Panda Maribor Prosta bo Bakara Maribor, N.Š. Nogomet Dva remija Mure V drugi prijateljski tekmi na pripravah v Turčiji je soboška Mura igrala neodločeno 1 : 1 z OFK Beograd. Čeprav so Črno-beli prevladovali na igrišču in v 22. minuti povedli z golom Pa-trika Ipavca, ki je izkoristil podajo Ervina Rakoviča, so gostje v 46. minuti iz nedovoljenega položaja dosegli zadetek. Če bi bil Mejač v končnici tekme bolj zbran, bi Muraši lahko zmagali. NK Mura je nastopila v naslednji postavi: Pejkovič (Mujči-novič). Cifer, Miše (Sulejmano-vič), KapiČ, Mesarič (Kokol), Radosavljevič (Vogrinčič), Fridl, Žilavec (Jeličič), Halilovič (Tisnikar), Ipavec (Mejač), Rakovič (Obilihovič). Tudi v tretjem srečanju z banjaluškim Borcem je bila Mura boljši nasprotnik, toda igralci niso izkoristili nekaj zrelih priložnosti, zato se je tekma končala z izidom 0 :0. M. J. Nafta ugnala Aluminij V drugi pripravljalni tekmi so LendavČani z visokim izidom 7: 1 ugnali solidno ekipo Mark 69' s Ptuja. Strelci zadetkov so bili: Novak 2, Kokaš, KulČar, Utroša, B. Horvat in Gone za domačine, za goste pa Petek. Tudi v tretjem srečanju so igralci Nafte uspeli zmagati. Po izredno dinamični in borbeni igri so premagali še dcu-goligaŠa Aluminija iz Kidričevega z 1:0. Strelec edinega zadetka je bil Koša v 9 minuti. Trener Tomislav Toth je na igrišče poslal tole prvo postavo: Pečelin, Hozjan, Preinin-ger, Mavriček, Celcar, B Gerenčer, Bažika, T. Tratnjek, B Tratnjek, Koša in Halas. Igrali so še: Doma, Horvat, Utroša in JuroviČ. F. H. Nogomet na kratko Izidi prijateljskih tekem: Re-dies - Čarda 2:0,Tromejnik -Tišina 1 : 2 (Balažič; Papič, Gomboc), ČrenŠovci - Kerna Puconci 3 : 1 (Horvat 2, Posavec; Vučak). F. B. Na turnirju v Kobilju je zmagalo prvo moštvo Redicsa pred njegovo drugo ekipo in Kobiljem. Izidi: Redics A - Koblje 8 : 5, Redics A - Redics B 7 : 7. Redics B - Kobilje 7 :3. F H 22 MULARIJA 12. februar 2004- laz in kultura Urška v 21. stoletju To zgodilo se je lani, ko bil preplah je med Zemljani, sars razhajal je močno, ubraniti se je bito težko. Pogumna Urška se ga ni bala, zato na zabavo je priskakljala. Srečala je zalega gospoda, ki mu vedno všeč bila je moda. Visok, postaven in zagorel, Urški takoj srce je vnel. Pol ure sta se gledala, potem pa se nasmehnila. Naenkrat pa je k njej pristopil in jo ogovoril: •Urška, pojdi zdaj z menoj na ples, ves večer te čakam - resi- Oglasil se je takt za jazz, oba sta se zavrtela v ples. Plesala sta, kot bi ju nesel veter, in rekel ji je te: •Ime mi je Peter!" Potem izginil je kakor zrak in Urški ustavi se korak. Od strahu se je zvrnila, kajti SARS od njega je staknita. Takrat na nogah b ila je vsa Ljubljana, a Urška zdaj je že pokopana. Tako vsem tistim se zgodi, ki mislijo, da so več vredni, kot si ti! Nuša Antolin 8. b/9 OŠ II M.Sobota Naš razred V našem razredu se vsi igramo, kot da vso snov že naprej znamo. Med odmorom nekateri norijo, pri pouku pa potiho govorijo. Ko učitelj vstopi, vsi stojimo, nato sedemo in se učimo. Ko pa zvonec zazvoni, hitro ven odletimo vsi. Še najiepša je prosta ura, vsi smo igrišču, hura, hura! Marina Zemljič, 5. raz., OŠ Mala Nedelja Kaj je to? ZNANJE je; - da se dobro učiš in veliko znaš (Rok) - če se veliko učiš in si vse zapomniš (Uroš) - da veliko misliš in znaš (Sandi) - to, da nekaj veš (Amadeja ) - da si zapomniš, kar si se naučil (Nastja) - mišljenje (Sara) - da se nekaj naučiš in to veš (Andrej) - da znaš računati, brati, lepo pisati, misliti... (Borut) U čenke in učenci 4. a OŠ Razkrižje Moj prvi polet z letalom Prvič sem poletel z letalom predlani, ko sva Šla z mamo na obisk k teti, stricu in sestrični v mesto Cambera v Avstraliji. Na avionu me m bilo nič strah, pa tud; slabo mi ni bilo. Ko smo prispeli na letališče, so nas vsi iepo pričakali. V Avstraliji sem videl tudi posebne živali, kot so kenguruji in koale. V Avstraliji je bilo zelo zabavni, zato je dopust hitro minil. Tilen Nedog, 3. b, OŠ Radenci Večkrat opazujem našo cerkev, pred kratkim pa sem jo tudi narisala. Eva Poredoš, 2. a, OŠ Sv. Jurij Ko se bo zbudil kralj Matjaž Ljudje bodo zelo prestrašeni, ker ne bodo vedeli, kaj se je zgodilo. Potem bodo prepoznali kralja Matjaža. Začudeni si bodo ogledovali njegovo brado. Spraševali ga bodo, kje je bil tako dolgo. Odgovoril jim bo, da je zaspal v votlini. Med pripovedovanjem ga bodo otroci vlačili za brado. Kralj Matjaž se je odpravil na ogled Slovenije. Najprej bo šel na morje, ki ga še nikoli ni videl. Nato se bo podal na Triglav, najvišjo goro naše države. Moja sanjska soba Želim si. da bi imela veliko sobo, v njej veliko posteljo, na njej pa igrače. V sobi želim imeti tudi bazen in dve veliki omari, v katerih bi imela spravljena oblačila, in še velik akvarij s pisanimi ribicami. Na stenah bi imela obešene slike, na tleh pa lepo preprogo. Soba bi imela dve veliki okni z zavesami. Imela bi tudi televizor in radio, police s knjigami, pisalno mizo in stol. Na mizi bi želela imeti računalnik. Seveda bi moral biti v moji sanjski sobi tudi velik pianino, na katerega bi vadila igrati, ker hodim v glasbeno šolo. Atma Vukelič, 5. c, OŠ Gor. Radgona Najboljša prijateljica Vsak človek ima svojo zuna- njost in svojo notranjost, pa naj bo ta lepa ali grda, dobra ali slaba - ni mu enakega na ce- lem svetu. Tudi moja prijateljica je edini primerek sveta. Saša je stara 15 let in obiskuje gimnazijo v Ljutomeru. Ima manjšo, športno postavo. Rjavi lasje ji segajo že čez ramena in komaj čaka, da še nekoliko zrastejo, saj si bo potem naredila kodre. Na svetlem obrazu ima nekaj pegic; sivo-zeie-ne oči kar žarijo od veselja in opazujejo svet okoli sebe, možgani pa so na tekočem z vsako novostjo. Najraje si obleče široke, bolj skejterske hlače, ne mara pa oprijetih, saj pravi, da se takrat počuti kot žaba. Obleče le oprijeto majčko. Žejo poteši z vodo, včasih pije tudi kokakolo, posladka pa se še vedno najraje s saherjeyo torto. Moja prijateljica je doma v Gančanih, kjer imajo tudi svoje podjetje, v katerem v poletnih počitnicah dela tudi sama, saj Bližal se je 8. februar, slovenski kulturni praznik. Na ta dan se spomnimo Franceta Prešerna, našega velikega pesnika. Rodil se je v Vrbi 3. decembra 1800. Vse do danes je ostal največji mojster slovenske be sed n e umetnosti. Ob osmem februarju veliko ljudi obišče kulturne ustanove, kot so opere, gledališča, Cankarjev dom... in se tako vsaj za kratek čas prepusti kulturnem dogajanju. Porodilo se mi je vprašanje, kaj je sploh kultura. Je to vse, kar služi dobremu počutju? Veliko ljudi se namreč sprosti ob poslušanju glasbe, recitiranju pesmi, ogledu razstav... Kultura pa ni samo to. Je na primer tudi branje knjig. Sama rada Tja ga bodo pospremili njegovi vojščaki. Zatem bo pokukal še v Postojnsko jamo, v kateri domuje človeška ribica, za katero so mislili, da je zmajev mladič. Ko bo prišel domov, ga bo v njegovem gradu čakala nepozabna večerja. Luka Madon, 3. b, OŠ Radenci *■*+ Kralj Matjaž se bo zbudil, ko se bo njegova brada devetič ovila okrog kamnite mize in ko bo nekdo našel vhod v votlino ter pozvonil na velik zlati zvo rada pomaga, če le lahko. Osnovno šolo je obiskovala v Beltincih in bila vsa leta odlična ter osvojila veliko različnih priznanj. Vpisala seje na gimnazijo v Ljutomeru, kjer je bila tudi sprejeta. Čeprav je pridna učenka, Zojsove štipendije ni dobila, saj ji je zmanjkalo pol točke. Do sedaj ji gre v šoli dobro, ima same štirke in petke, le eno trojko. Ker pa se poleg šole ukvarja z atletiko, prostega časa nima veliko. Najraje ga izkoristi za prijatelje in prijateljice, nekaj jih ima v klubu - tam sva se tudi spoznali in postali zelo dobri prijateljici. Tu in tam se odpravi v disko, kjer se ima vedno super, seveda brez mamil in podobnih stvari. Včasih prebere kakšno knjigo, ki jih ima zelo rada, a nekoliko manj kot parfume - nanje je res čisto nora. Najboljša knjiga ji je Otrok brez imena. Saša je zelo dobra prijateljica, saj je vedno pripravljena prisluhniti in pomagati, ko si v sežem po dobri knjigi. Obb|k žajočem se kulturnem praznih bom vzela v roke kakšno del« Franceta Prešerna. Še poseW mi je všeč Sonetni venec, ki S3 je pesnik posvetil svoji IJubeZl* do Julije in domovini. Ob kulturnem prazniku s8 tudi rada udeležim proslave^ vsaj preberem kak članek Prešernu. Nanj pa nasvet spominja Zdravljica, ki srno^ jo Slovenci izbrali za svojo hi* no. Obudimo spomin na tega^ likega moža ter vzemin^5 knjižnih polic njegova dela,* tako prijazno zvenijo in izrabi’ naj nežnejša čustva! Iva Lanščak,^ OŠ I Murska Sob«3 nec. Zavladal bo prelepi d®3 Koroški. Vsi se bodo imeli z® radi. V deželi ne bo večWJI vojakov, ki bi ubijali in Ljudje bodo živeli v tuiu' srečno. Matjaž se bo poro0 lepo Lenčico. Imela bosta1 liko otrok. Lepi bodo kot ter pogumni in močni kot^ Zlato, ki je v votlini, bo razdelil med svoje ljudstvo, dal bo do konca, dokler n* umrl. Mario 2. a, OŠ Sv.*" težavah. V primeru, da znajde tudi sama, pa 'Mj i* li ne bo tiščala nekje vm--rt in P bo zaupala prijateljem' h. teljicam, za katere ve, ne bodo nikomur izdala S jaz se lahko zanesem n starši in tudi z drugimi s mi osebami se lepo i* je do njih vljudna i* • Brata ali sestre nima, \ .f ji je umrl kmalu po termit je narodil. Sedaj bi im6 f in Saša ga zelo pogre5a ni, da bi bilo vse druga® preživel. Punca ima s povečano kislino, m1'3 ,|i^ ji včasih, ko teče, tekmovanju, postane 5' j* mora odstopiti. Vem ■ tem ne obremenjuj6 1 Drugih težav nima- Saša je ena mojih prijateljic in upam,113 . še naprej, saj njej rečem »prava prijatelj1’ ’ - OŠ Križevci P" VBW -12, februar 2004 NA SCENI 23 Iskrica Ljubezen je dajanje si hrepenimo po ljubezni in 'Si želimo biti ljubljeni. Pa naj to pr znavamo na glas ali tem čust-dovolimo na plan šele tedaj, smo sami. Večina si išče žago-°V a ° ljubezni pri najpomemb-in bližnjih ljudeh svojega zal i S1 ob t€m sPrašuje, ai se mi ne posveča, zakaj se ue posveča dovolj? Zakaj me opazi, zakaj ne vidi, kako tr-pun? ' . ljudje velikokrat iščemo in ra,amo na vezeh, ki nam niso v ^di Pa skorajda rotimo, da če 10’ karsi sami želimo. In rj, t0 ne zgodi, potem nastopi hudo in Prav pozornost, sprejetje Ra~en »stih, ki so nam najbližji, daiei° Priznanje o tem, koliko 0 Pravzaprav sami vredni. in n P°lem smo samo žalostni, jezni Prepričani, da se nam godi velika na'p3 *n ^a je celo vesolje proti lahk i Č saniam° ° tem>da b* nas P, $ dopolnil samo nekdo, izbran, 'li n0510 Se mur*mo in smo kar obse-njv Pomanjkanja dokazov Ijubez-sv°iem življenju Da bi nam nek-da sin"^ Ukazal kako smo zaželeni, R0Vr 0 kl kako pomembni smo v nje-' ^iju Pa čeprav ves Čas ob in ” '' ■ gledamo, se grdo držimo sotnot3111 na ustnicah v njegovi pri-Sej, 1 ne uspe narisati niti nasme-n^i. šele, da bi znali povedati ** Prijaznega. vsak pri sebi Čim prej bt^' °dločitev, da se bo naučil Iju-kj. ljudem, ki jih imajo rad in ^Ookrožajo, Ce nekomu pristopi-, hii povemo, koliko nam pome-navda'3 $a Zbirno, nas bo prav tako m°ran občutek zadovoljstva. s^'oii ' :lj " " da S1 tUac'iah’ bo prispeval k Kajti vse ""1 h" ljubezen vračala, tisto !r ’’J** Vfne. Zato da-ar si tudi sami želimo Nana Tou se splača (2) kreativnost talimo karte sodet s Klubom prekmur-belili °mo v prihodnjih te-. °Vanje h,iuJ ' ''kllrl 13 veliko pu-j v ToSe. '^Prekmurskih študen * burski s Jin enem cen,ru Me- tuJ^* nastopila za- hl^ilai ,J Ps*homodo pop, PttJ^'aaskira'i SkuPina Wricube. Poseh.,,^0™1« Paso Pri' ( ena /J ostaK^ 5154 KPS 800 ...'"'I- ? Iah)fo na oh-J? ' Odarjev. dniRto Do kart pa iiČa,nih Protlain'h kan« Pa np n "" Pridete tudi na np- v 'h kako se n na »plout Pnnujamn^ brez ' itisiCer. čisto legitimne Študentski servisi in razdeljevanje napotnic Mladim socialno pomoč ali delo? Študentski servisi so tisti, ki dijakom in študentom posredujejo začasna in občasna dela. In malo je verjetno takih, ki ne bi redno ali vsaj občasno poprijeli za delo in si s tem prislužili kakšen dodaten tolar. Za ta denar si lahko kaj kupiš, odideš na potovanje, marsikomu pa je to pomemben in nepogrešljiv delež pri sofinanciranju študija ali izobraževanja. V teh dneh se je začelo govoriti, da bi nekateri študentskim servisom odvzeli koncesijo. Vzrok? Napotnice naj bi izdajali tistim, ki jim po zakonu ne pripadajo. Gre namreč za izredne dijake ter osebe ne glede na starost, ki se izobražujejo v programih za odrasle. Nekateri študentski servisi so se pravilnika o razdeljevanju napotnic strogo držali, drugi pa manj. Po pregledu inšpektorja za delo naj bi pri sedmih slovenskih študentskih servisih odkrili nepravilnosti pri izdajanju napotnic. Da bi vsem servisom zagotovili enake možnosti poslovanja, je Ministrstvo za delo, družno in socialne zadeve opozorilo posamezne servise, da jim bodo odvzeli koncesijo, če se ne bodo držali pravilnika. Ta določa, da si delo prek študentskega servisa lahko poiščejo samo tisti dijaki oziroma študentje, ki prinesejo veljavno dokazilo o statusu dijaka oziroma študenta Potrdila o vpisu, ki jih izdajajo zavodi, ki izvajajo programe izobraževanja za odrasle, na primer Ljudska univerza, pa ne veljajo. Izredni študentje, če niso zaposleni ali prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, lahko prav tako opravljajo dela prek študentskih servisov. Nasprotno pa je pri dijakih, ki jim preneha status, takrat se lahko izobražujejo po programih za odrasle, občasnih in začasnih del prek servisa pa ne morejo opravljati. Res je kompleksno in večplastno vprašanje, kdo je in kdo bi lahko bil upravičen do dela prek Študentskih servisov. Mladi tako pridejo do dodatnega zaslužka, podjetja pa do kakovostne in poceni delovne sile. Tukaj bi morala ukrepati država, da podjetja ne bi dijaškega in študentskega dela zlorabljala na račun redno zaposlenih v smislu, a) pošljete kakšno vašo pesem; b) pošljete kakšno razmišljanje (do 2500znakov); c) pošljete kakšno >odkačeno fotografijo; d) napišete, da bi radi imeli eno karto. Torej, odločite se za eno od naslednjih možnosti in nam vaš izdelek v obliki dopisnice, pisma, elektronske pošte pošljite na naš naslov Na sceni, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M, Sobota. Med prispelo pošto bomo izžrebali tri nagrajence, ki si bodo zagotovili prost vstop na prizorišče. Vašo pošto pričakujemo do 17. februarja. Pa ne pozabite svojega naslova Veselimo se pošte, saj bomo spoznali, kako kreativna je naša mladina. V tej številki smo karte podelili: Sonji Štefko, Grad 12,9264 Grad, Maji Bračič, Gornji Ivanjci 15, 9245 Spodnji Ivanjci ter Alenki Sandor, Rakuševa 11, 2270 Ormož, Darko Kutoš. direktor, Mladinski servis -Pomurski študentski servis Murska Sobota: Mi smo se ves čas držali zakona in izrednim dijakom nismo dajali napotnic, kljub temu da so nas zanje prosili tudi izredni dijaki, češ drugi pa jih izdajajo. Resje, da so nekateri servisi kljub prepovedim izreonim dijakom napotnice dajali. Mi smo imeli zaradi tega morda manjši promet, vendarzakona nismo želeli kršiti. Izrecno piše, da status Izredni dijak ne obstaja. Če ni dokončal šolanja, nima pravic, kot jih ima dijak s statusom. Imamo pa redne in izredne študente. Izredni študenti, ki niso na Zavodu za zaposlovanje ali niso zaposleni, lahko koristijo vse bonitete, kot jih imajo redni Študentje. Pri študentih je stvarveliko bolje urejena, kotje pri dijakih. Dijaki brez statusa dobijo pomoč, v primeru, da jim plačajo šolanje, pa nimajo pravice, da delajo še prek študentskega servisa. Ne bi pa rad komentiral tega zakona, ali je pravičen aline. zakaj bi denar trošili za redno zaposlene, ko pa lahko študent prav tako dobro opravi delo O dijaškem in Študentskem delu bi morali razmišljati kot o trgu, kjer se srečujeta delodajalec, ki išče dobro in usposobljeno delovno silo in znanje, ter študent, ki se lahko s svojim znanjem vključuje v delo in domače okolje in se po končanem študiju vrne domov Le kdo pa ni v dijaških in študentskih letih delal prek servisa in si prislužil Timotej Sooš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije »Uradno ima status dijaka tisti, ki je vključen v uradno šolanje. Posameznik lahko koristi vse ugodnosti statusa dijaka za en letnik samo enkrat, s tem da lahko en letnik »dela« dve ali več let. Od tega pa je tudi odvisno, kdo lahko dela prekp študentskih servisov. Delo namreč dobijo samo redni dijaki. Res pa je tudi, da dijaki šolanje prekinejo zaradi različnih vzrokov. Večina jih seveda zapusti šolanje, ker se ne uči ali »Šprica«, so pa tudi taki, ki morajo šolanje prekiniti zaradi družinskih ali socialnih razmer. Potem pa lahko kasneje redno in pridno opravljajo šolske izpite in druge obveznosti. Za mnoge, ki sicer niso vključeni v redno šolanje, bi bilo bolje, da opravljajo kakšno delo, kot pa da so v prostem času prepuščeni sami sebi, potem pa lahko hitro padejo pod negativne vplive Posledice pa dobro poznamo. V okviru naše organizacije nismo za to, da bi vsi, ki se izobražujejo v srednješolskih programih, neformalnih in dodatnih, dobili delo preko servisov. Se pa zavzemamo za to, da bi naredili mejo pri letih in bi lahko tisti, ki pridno opravljajo izpite, delo kot »izredni dijaki« vseeno dobili. Seveda pa ta status izrednega dijaka ne obstaja, dobro pa bi ga bilo v prihodnje opredeliti.« telefon dan! Klic je omogoč« ga Ko je hudo, me pokliči! Zlata Žižek, vodja pomurske enote Študentskega servisa Maribor: Delamo po direktivi Študentskega servisa Maribor, napotnice pa smo izrednim dijakom prenehali izdajati v začetku oktobra. Zaenkrat vidnega upada ne beležimo, ne pravim pa, da se to ne bo poznalo v prihodnosti. Mnogi dijaki so stem kar čez noč ostali brez dela in dohodka. Krivično je tudi za mlade, ki bi radi delali in so imeli delo, seoaj pa so se morali prijaviti na Zavodu za zaposlovanje. Je cilj naše družbe, da daš mlademu človeku socialno pomoč in ga navadiš, da iz dneva v dan samo čaka? To ubija kreativnost mladega človeka. Krivično pa je tudi do tistega mladega človeka, ki si sam plačuje šolanje, ne dobiva pa nobene dižavne pomoči. Ta vprašanja bi lahko drugače rešili, na primerz omejitvijo pri starosti, ne pa s statusom. Gre za pereče vprašanje, zato smo mi na pristojnem ministrstvu že sprožili problem, da bi se uredil status teh dijakov. kakšnega tolarja, s katerim si je lahko uresničil sanje, ne da bi staršem praznil denarnico. Mnogim je bil to pomemben delež ali celp edini vir za financiranje študija. Še bolj kot vsota je bilo velikokrat pomembno, da je šlo za denar, ki si si ga sam prislužil, velikokrat s trdim delom, ki ti je pomagalo priti do spoznanja, da se vendarle splača učiti in doseči želeni poklic. A. Nana Rltuper Rodež Foto: Jure Zauneker Vaša čustva Marko! Si presenečen, kaj. Vem, da si, in vem, da ne razumeš vedno mojega početja in mojih reakcij. Tudi vprašala te nisem, ali ti je jasno, zakaj sem zadnjič vstala in odšla. Brez pozdrava in brez odgovora. Ni bila kriva ne glasba, ne pijača, ne kaj drugega, krivi so bili tvoji prijatelji. Krive so bile neumnosti, ki jih kvasijo in z njimi žalijo vse okoli sebe. Jaz pa naj bi se temu smejala? Zakaj le? Naj se smejim zato, ker tokrat njihove opazke niso namenjene meni? Saj dobro vem, da bi bila lahko jutri jaz njihov predmet posmeha in zbadanja. Ni mi do tega, da jih poslušam. To ni moj stri in tudi nikoli ne bo. Ne vem, zakaj vztrajaš v tej družbi, saj si povsem drugačen. Ko sva skupaj, ti nikoli ne pride na misel, da bi govoril take stvari. Ne zavedaš se, da to niso tvoji pravi prijatelji in da taki ljudje ne morejo biti pravi prijatelji. To pa boš moral verjetno spoznati kar sam. Nataša Vaše pesmi Sama Kje si? Kje si, ko te najbolj potrebujem, Potrebujem sočutje, tolažbo, Jokanje, občutek varnosti. Potrebujem prijateljico! A ni je. Sama sem v tem krutem svetu. Nikomur ni mar zame Kot izobčenec stojim In gledam za drugimi, Ki so nasmejani, veseli. Imajo prijatelja, nekoga, ki mu lahko zaupajo, kjer lahko jočejo in se smejijo. Krista Balažič Skica modernega (normalnega) življenja. 6.23 ■ se bom rodil. 8.14- prebolel nekaj otroških bolezni. 8.52 - se začel šolati. 10.39-bom izgubil nedolžnost. 13-22 - začel izpolnjevati 8-urni delavnik in državljanske dolžnosti. 14.01 -sipoiščem kako nevesto. 1449- dobim prvega otroka. 15.13- dobim drugega otroka 17.35- dedujem ostanke staršev. 18.03 ■ dobim raka na ušesu od mobilca, ozdravim. 20.07 - grem v pokoj 23-14- umrem. Sebastian Koren Pajkci sonca Ko dvorana prepeva delu čast in oblast, kot spretnipajkci sonca cvetimo z vam i. Bližnji pojem, ki spreminja svet -družina, ljubezen, praznik. Čistoča je pol zdravja, vzgojiteljica pa zgodba o uspehu. Otroška igrišča za pomežik soncu. Martina Šebok 12. februar 2004-vEsnii 24 Svet digitalnih tehnologij SPAM ali neželena elektronska pošta (2) Prejšnji teden smo si pogledali, kaj je to spam in kakšno škodo nam lahko povzroči. Tokrat pa bomo predstavili nekaj programov, ki nam pomagajo, da nas ščitijo pred to nadlogo. Prva skupina so programi, ki se integrirajo v naše obstoječe programe za branje elektronske pošte. CloudMark SpamNet 1 0 uporablja za Outlook metodo peer-to-peer, da najde spam To pomeni, da so uporabniki povezam v veliko bazo, ki hrani podatke o sumljivih sporočilih. Vsakokrat, ko dobimo sporočilo, program preveri, ali v bazi že obstaja kaj podobnega, in v takšnem primeru premakne sporočilo v poseben imenik. Tudi sami lahko sporočilo označimo koc spam, in to posredujemo bazi SpamNet najde 65 % spama pravilno in 8 % nepravilno. Zaradi preverjanja v bazi pa ni ravno hiter Sunbelt IHateSpam 3-2 uporablja za Outlook filter za spam. Tega hranijo na strežniku podjetja Sunbelt. Z njim se program poveže vsakič, ko zazna spam, in na ta način prilagaja filter za učinkovito »čiščenje«. Takšna sporočila premakne v poseben imenik. IHateSpam je zelo učinkovit, saj zazna in označi 98 % spama pravilno. 18 % nepravilno in je najbolj primeren in enostaven izmed programov za Outlook. Programi Pravilne ocene Nepravilne ocene Komentar CloudMark SpamNet 1.0 65% 8% Povezava uporabnikov, počasen. Sunbelt IHateSpam 3.2 98% 18% Enostaven, dovolj učinkovit MailWasher Pro 3 96% 10% Učinkovit podpira POP3, Hotmail. McAfee SpamKiller 4 98% 2% Zelo učinkovit, podpira POP3, IMAP. Hotmail. Drugo skupino predstavljajo samostojni programi, ki sami omogočajo povezavo z več strežniki. Firetrust MailWasher Pro 3 s pomočjo filtriranja in lastnih seznamov sumljivih naslovov lovi spam. Sumljiva sporočila označi, jih pa ne prestavi Pravila filtriranja lahko nastavljamo sami ali pa uporabimo hevristično ocenjevanje, ki ga omogoča program. S pametnimi pravili filtriranja in velikim seznamom sumljivih naslovov program najde pravilno 96% spama in nepravilno 10 %. McAfee SpamKiller 4 pregledu je vsebino vsakega sporočila in na podlagi filtra razdeli sporočila na običajna in tista, ki predstavljajo spam in se hranijo v poseben imenik. Filter se tedensko obnavlja. Program omogoča nastavljanje filtrov po raznih kriterijih in je zmožen določiti do 98 % spama pravilno in le 2 % nepravilno. Vidimo, da našteti programi uporabljajo vrsto tehnik za boj proti spamu. od filtrov, seznamov sumljivih naslovov do velikanskih baz sporočil. Največ jih uporablja kar kombinacijo teh metod. Glede na svoje potrebe pa se vsak lahko odloči za najprimernejšega. Mag. Matej Gomboši Moje rože Valentinovo cvetje Pomlad nam daje možnost, da vse začnemo znova. Praznik Valentinovo, 14. februarja, se je pri nas že udomačil. Pravimo mu praznik ljubezni, prijateljstva, zaljubljenosti in še bi lahko naštevali. Saj res, zakaj ne bi ponesli za Valentinovo cveta svoji prijateljici, sodelavki, sošolki? Le kaj je bolj razveseljivega od cvetja? Nekateri pravijo, da bi moralo biti vsak dan Valentinovo. Že res, vendar kar je pogosto, ni zanimivo Valentinovo, 14 februarja, nas spomni, da izberemo prvo spomladansko cvetje, majhen šopek, rdečo vrtnico, šopek rastočih tulipanov v posodi ali dišeče hijacinte. Je praznik mladih zaljubljenih, ki kakor ptički pokukajo, se stiskajo in veselijo. Samo da posije na Valentinovo ali dan prej sonce, bodo vrtnice še bolj žarele v rokah zaljubljenih. Cvetje osrečuje staro in mlado. Sveže in lahkotno deluje paralelno povezan šopek iz rumenih tulipanov, rumenih nageljnov in rumeno-zelenega zelenja (na sliki). Kontrastne barve v šopkih poudarjajo naše razpoloženje. Mini spomladanski šopki so ponavadi ljubki, iz različnega mini cvetja: mini alstromerije, mini kale, mini gerbere, mini nageljni itd. Šopek je lahko tako majhen kot za gumbnico.Tudi majhni šopki lahko veliko povedo.V zadnjih letih je veliko zanimanja za bele tulipane. Belo deluje sveže in elegantno, če pa dodamo še primerno zelenje in nekaj drobnih cvetov drugih vrst v isti barvi, je šopek posebno očarljiv. V primerjavi z drugimi cvetlicami tulipani »rastejo« naprej Peclji postanejo daljši, medtem ko se cvetovi na široko od pro. Naj za Valentinovo »spregovorita« ob cvetju srce in duša. Olga Varga DOBRO JE VEDETI www. pom u rskea eka rn e .si Možgane je treba zaposliti Zdravljenje epilepsije Epilepsija je ena najpogostejših možganskih motenj. Zdravljenje bolezni je pomembno, ker lahko epileptični napadi bolj ali manj poškodujejo možgane. Poleg tega lahko pride med napadi do poškodb zaradi padca, do prometnih nesreč, utopitve ali podobnega. Zdravljenje z zdravili Statistike kažejo da se od 70 do 80 odstotkov oseb dobro odziva na zdravila. Zdravila jemljejo bolniki z namenom, da bi preprečili napade. Izbira antiepileptičnega zdravila je odvisna predvsem od vrste epilepsije, pomembna pa sta tudi starost bolnika in odziv na zdravljenje. Ponavadi se zdravljenje začne z majhnim odmerkom izbranega zdravila in nadaljuje z njegovim postopnim povečevanjem, dokler ni doseženo ravnotežje med učinkovitim preprečevanjem napadov in stranskimi pojavi Antiepileptična zdravila so sicer zelo učinkovita, a utegnejo imeti nezaželene stranske učinke Tl so lahko odvisni od odmerka ali ne. Prvi se ponavadi pojavijo na začetku zdravljenja, oz. če so predpisani odmerki zdravila zelo veliki. Veliko zdravil povzroča zaspanost in utrujenost, pri otrocih pa paradoksno hiperaktivnost. Manj pogosti so od odmerka neodvisni stranski učinki zdravil Kažejo se lahko kot izpuščaj, motnje krvne slike in okvara razkrivajo zdravilne skrivnosti zamenjati z drugim z drugačno kemično sestavo. Obstajajo tudi neželeni učinki protiepileptičnih zdravil, ki se pojavijo šele ob dolgotrajnem jemanju, npr motnje v presnovi vitamina D in kalcija, ki sta pomembna za razvoj in ohranjanje kostne mase. Antiepileptiki imajo mnogo interakcij z drugimi zdravili, to pa je treba upoštevati pri sočasni uporabi več zdravil. Še posebej velja to za starostnike, ki jemljejo različne vrste zdravil. Če posamezna oseba tri ali več let ni imela napadov, lahko zdravnik predlaga postopno zmanjševanje odmerkov zdravila ali celo prekinitev zdravljenja. Kirurški posegi so zelo redki in pridejo v poštev le, če z zdravili ni mogoče preprečiti ponavljajočih 'napadov. Zdravniki operativno odstranijo živčna vlakna ali manjši predel možganov, kjer je okvara, ki povzroča napad. Se po nakupih v trgovino vd no odpravite z listkom v roki” ne bi pozabili, kaj vse morate^ piti? Se vam pogosto dogaja, či na poti v kuhinjo pozabite,!* kaj ste se namenili tja’ Zadnik* je, da zbistrite svoje sive Delo ni trdo ali najjorno.ja” zaprav se bomo ob njem zabm li. Pomembno pa je, da s®* vztrajni. Dobre stare križu1^ krepko trenirajo možgane®3 bomo postopoma lotevali teš1 križank, bodo naši možgani o® li dolgo mladi Če smo družabni in nas Nefarmakološki ukrepi Najpomembnejši nespecifični dejavniki, ki lahko izzovejo napade, so neredno jemanje zdravil, pomanjkanje spanja, pitje prevelikih količin alkohola in večji telesni ali duševni stres. Za preprečitev napadov je priporočljivo redno spanje z ustaljenim ritmom Izogibati se je treba delu v izmenah, zlasti nočnemu delu, pitju alkohola in vsem drugim vzročnim dejavnikom. Med te spada tudi bliskajoča svetloba, ki se navadno pojavi med gledanjem televizije, v diskih in podobnih okoliščinah. Sprožilec napadov so lahko tudi računalniški zasloni (videoigrice), vožnja skozi drevored ali gledanje skozi okno drvečega vlaka ter sončni odsevi na vodi. vanje križank doma dolgočasis naučimo kakšne igre s kart* * se pridružimo skupini, ki red11* igra. Seveda ne izberemo črnili1 Petra, izberimo eno od2*^ nejših, pri katerih bomo m’1* ves čas napenjati možgane. Najboljši trening mozga”’”1’ učenje na pamet Poskusim03 zapomniti zgodovinsko p-111 f' bne datume, telefonske števh prijateljev, lahko pa izber«®1 srednje dolgo pesem tiajlj’1”’^ pesnika in se vsak dan nat*1®1 eno kitico na pamet. Kajenje in presni Mnogi so prepričani, jenjc pospešuje presnov« je sicer res, ampak ima zd«’ lo vpliva na to. Če neha®«1 diti in se potem zredimo,r zaradi tega, ker segamo p«^ jetrnega delovanja. V takih primerih je treba pov- __ ____________o , sem prekiniti jemanje določenega zdravila in ga Alenka Frumen, mag. farm. ni, namesto po cigareti Kaj je to čustvena inteligenca Najbolj zdrav sadež Nekatere vrste sadja in zelenjave imajo več koristnih snovi kot druge. Kaki, na primer, naj bi po trditvah raziskovalcev pomagal pri preprečevanju srčnih obolenj, zlasti zaradi visoke vsebnosti vlaknin, mineralov in antioksidantov. Raziskave so prav tako pokazale, da je med 22 sadeži najučinkovitejši avokado, in sicer pri zaščiti jeter, saj naj bi upočasnjeval stopnjo poškodb jeter. Ker je avokado bogat vir nenasičenih maščobnih kislin, je koristen za zniževanje škodljivega holesterola. Paralelni šopek iz rumenih tulipanov v modri posodi Valentin, šopek in Valentina Čustveno inteligenco sestavljajo človekove potrebe, pobude in resnične vrednote in kot takšna je najpomembnejši posamični dejavnik pri napovedovanju uspešnosti v odnosih in poklicu. Zveza med amigdalo (čustveni um) in neokorteksom (razumni um) je kriva za spore in nesporazume med glavo in srcem, med mislijo in občutkom. To pojasnjuje, zakaj so čustva tako pomembna v mišljenju, modrih odločitvah in tudi pri oblikovanju jasnih misli. Ta v nas povzročajo padce in vzpone, ki začinijo naše življenje. Padci in vzponi morajo biti v ravnovesju: torej za naše ugodje morajo biti v naši notranjosti negativna in pozitivna Čustva v ravnovesju. Da bi dosegli takšno stanje, si zavestno in podzavestno prizadevamo hoditi po cesti k Čustveni pismenosti. Čustvena pismenost je v bistvu čustvena inteligentnost v praksi; čeprav izraza nimata popolnoma enakega pomena, predstavljata v življenju eno in isto. Lahko se torej naučimo biti inteligentni glede svojih čustev, in to inteligentnost uporabljati v vsakdanjih situacijah. Čustvena inteligenca, ki jo sestavljajo človekove čustvene potrebe, pobude in resnične vrednote, je neposredno nasprotna razumski inteligenci, ki jo merimo z inteligenčnim količnikom, zato lahko trdimo, da našo uspešnost pri pomembnih življenjskih nalogah poleg inteligenčnega količnika določajo še drugi dejavniki. Daniel Goleman je v svoji knjigi Čustvena inteligenca iz leta 1995 opozoril, da številne znanstvene raziskave dokazujejo, da so za čustveno zdravje, uspešnost v odnosih in na delovnem mestu pomembnejše od inteligenčnega količnike določene poteze čustvene inteligentnosti. Čeprav smo lahko torej zelo inteligentni (visok IQ), imamo ustrezno formalno izobrazbo, delovne izkušn je, veselje do dela, bomo v službi doživeli neuspeh, če po čustveni plati ne bomo ustrezali delovnemu mestu. Tako npr. ne bomo uspesni pri prodaji, če ne znamo uveljaviti svoje volje in se ne družimo radi z ljudmi. Opozoriti velja, da je čustvena inteligentnost sicer najpomembnejši posamični dejavnik pri napovedovanju uspešnosti v odnosih in poklicu, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki. Mednje sodijo tehnične spretnosti, strokovno znanje, umske sposobnosti, telesna pripravljenost, zunanji videz, zanimanje za določeno delo; poklicne želje in cilji ter življenjske razmere Daniel Goleman v svoji knjigi Čustvena inteligenca ugotavlja, da ta temelji na čustvenih spretnostih Razlikuje pet čustvenih spretnosti, od katerih se prva nanaša na poznavanje čustev. Gre za sposobnost, da prepoznavamo čustva, ko nastanejo, in jih ne odrivamo, če niso prijetna. Prepoznavanje občutka, kakršen se v resnici porodi - je temelj čustvene inteligentnosti. Naslednja kategorija čustvenih spretnosti je obvladovanje čustev. Prilagajanje občutkov, da ustrezajo okoliščinam, je sposobnost, ki nadgrajuje zavesi o sebi. To se nanaša na sposobnost, da obvladujemo neprijet-na/prijetna čustva, potem ko smo sprejeli dejstvo, da jih imamo. Naslednje področje čustvenih spretnosti je povezano z mo- . .,j5° tiviranjem samega sebe, ’ čustva tista, ki nas moti*” Zelo pomembna je > urejanja čustev, da služijo ”■ , nu, npr. večji zbranosti, bujanju in obvladovanju ustvarjalnosti Nadgraditi3P (. Šnjih, t. i. osebnih čustvem^, nosti, je družbena spret” jo lahko poimenujemo ' j-navanje čustev drugih , poznavanjem čustev pri "■ [{) stajamo sposobni zaz”3* tudi pri drugih. Empath3 sobnost, ki nadgrajuje ču« zavest o sebi in je osnov”3 3 : nost pri občevanju zlj°” dnja čustvena spretnost, tako sodi med družbene sr sti, pa je sposobnost izg^r »j odnosov. S tem, ko raz”" druge, jih lahko učinkovito vodimo in d® uspešnih timih. Lahko kar smo; lahko dajemo, in smo spontani glede n" ( no razpoloženje. tvarjanja in ohranjanja11 ■ , ■ nih odnosov je spretno^1 vanja čustev pri drugih- (ir Brez pravilnega m2doUvne' z .|„ a sol. bell poper,drobtine ’’"'m, Kotje ttpi ,n" Hca z oljem soljo m po-^’amo v a te.Pečemo, pomočimo v jajcu, po-V n r$ t'nah Iti ।Hi narahlo stisnemo z ro-°dete v smo segreli maslo, damo nd sfcdnii temperaturi cvremo tako. prim.m&g. BfawWava Belovič, dr. med., in Gordana Toth, univ. dipl. inž. živil, tehn. Vitamini v naši prehrani Zima je čas, ko smo skoraj vsi prehlajeni, ko nas muči viroza ali gripa. Nas imunski sistem je močno oslabljen in zato dovzeten za številna obolenja.'Če je naš obrambni mehanizem načet, se nagnjenost k okužbam poveča. Skozi »preluknjano« obrambo vdro v naš organizem povzročitelji številnih nalezljivih bolezni. Običajno ne podležemo takoj, še posebej ne, če imamo okrepljen imunski sistem. Delovanje imun- skega sistema lahko okrepimo predvsem z redno zmerno telesno dejavnostjo, pozitivno čustveno naravnanostjo in zdravo prehrano. Za dobro odpornost so predvsem pomembni vitamini A, H C, E in karotenoidi ter minerali cink, baker in železo. Vitamini, minerali in beljakovine so gradbeni materiali imunskega sistema. Znano je, da potrebujemo med boleznijo bistveno več vitamina C in tudi vitamina E, tega potrebujejo posebno starejši ljudje. Veliko vitaminov in mineralov vsebujeta sadje in zelenjava, zato pri sestavljanju jedilnikov ne pozabite na zelenjavo in sadje, ki imata pomembno vlogo v prehrani. Zelje je primerna vrsta zelenjave za vse tiste, ki so vsakodnevno izpostavljeni stresu in psihofizičnim naporom, in tiste, ki imajo težave z razdražljivostjo, nemirnostjo ... saj pomirja in sprošča. Kislo zelje je eno od redkih živil, ki vsebujejo vitamin Bu Je zelo koristno živilo, zlasti v zimskih dneh, saj je vitaminsko bogato. Njegovi zdravilni učinki pa so taki, da pomaga v boju proti stresu in krepi imunski sistem. Hruške so lahko prebavljivo sadje, ki vsebuje veliko vlaknin in je bogato z vitamini. Ugodno vplivajo na uravnavanje prebavnih motenj in težav. Vsebujejo veliko tekočine. Jabolka so zelo priljubljeno sadje, ki vsebuje veliko vitaminov in balastnih snovi. Bogato je zlasti z vitaminom C. Uživanje jabolk vpliva na zniževanje krvnega tlaka in maščob v krvi, krepi imunski sistem in uravnava krvni sladkor. Kiviju pravijo kar vitaminska bomba. Varuje nas pred okužbami in krepi naš imunski sistem. Hkrati ugodno vpliva na presnovo. Še posebej je primeren za preprečevanje prehladnih obolenj. Pomaranče so bogate z vitaminom C, zato nas uspešno varujejo pred prehladom in gripo. Ena srednje velika pomaranča zadovolji našo celodnevno potrebo po vitaminu C. Zdravilni učinki pomaranče so. naslednje: krepi imunski sistem, poveča sposobnost koncentracije in prežene slabo razpoloženje. Sadje uživajmo surovo in sveže. Dobro je, da ga jemo na pražen želodec, najbolje ga je jesti kar za zajtrk ož. dopoldne, saj pospešuje prebavo. Sadje je priporočljivo jesti najmanj 30 minut pred naslednjim obrokom in vsaj 2 do 3 ure po obroku Kaj lahko torej sami storimo za izboljšanje svojega telesnega obrambnega mehanizma? Več se gibljimo, bodimo duhovno umirjeni in jejmo veliko sadja in zelenjave ter odpravimo slabe razvade. Vredno se je potruditi, saj je nagrada v obliki ZDRAVJA neprecenljiva. Sadna solata (za 1 do 2 osebi) 1 banana, 1 pomaranča, 1 jabolko, 1 kivi Banano, pomarančo, kivi in jabolko olupimo in narežemo na drobne kocke ter prelijemo s sokom ene limone in dodamo malo ruma (po okusu). Na koncu dodamo še malo rozin in nekaj časa pustimo stati. Na osebo: 303 kcal, 2 g maščob, vlaknine +++. Ekomurje Značilnosti ekosistemov Zemlja je naš skupni dom za vse ljudi, zato moramo ekonomske, politične in socialne probleme reševati tako, da to upoštevamo. Seveda je za to potrebno znanje raziskovanja doma vseh živih bitij. Od tod izvira tudi ekologija: oikos - naš skupni dom, Zemlja + znanje, veda - logos, torej pomeni znanost o gospodarjenju v naravi. Nujna je medsebojna odvisnost človeka in narave, zato se učimo o ekoloških sistemih - ekosistemih, ki raziskujejo odnose in odvisnost med živimi organizmi (bioceno-za) in neživim okoljem; npr fiz. in kem. lastnosti (biotop). Ekosistemi naše zemlje so med seboj povezani v planetarni sistem ekosfem, živi del le-tega, kjer živijo organizmi, pa je biosfera. Ekosisteme enostavno razumemo kot združbo rastlin in živali, ki živijo skupaj in si hrano ter energijo za življenje pridobivajo iz istega okolja. Ekosisteme pa je v današnjem času na vseh področjih zamenjala beseda ekologija. Poznamo različne vrste ekosistemov od vrtičkov pred hišo do tropskih deževnih gozdov. Ekosisteme, ki jih človek ni spreminjal, imenujemo naravne ekosisteme (naravni gozd - pragozd), iz teh pa je naredil umetne ekosisteme, ki jih ustvarja človek z gojenjem rastlin in živali (gojeni gozdovi, obrati živinorejske in poljedeljske proizvodnje, akvakul-turni obrati). Prav tako jih lahko delimo na kopenske in vodne ekosisteme, le-ti pa predstavljajo tri četrtine ekosistemov. Ekosistem je lahko izjemno obsežen, saj lahko obsega cele pokrajine, kar imenujemo tudi biomi, ali pa je majhen, kot je npr. jezero ali gozd. Najbolj znani biomi na zemlji so tropski deževni gozd, gozd iglavcev, zimzeleni gozd, travnik, puščava, savana, tundra itd. Ekosistem je odprt sistem, ki s svojim neposrednim okoljem neposredno izmenjuje snovi in energijo. Sestavljajo ga tri vrste organizmov: proizvajalci, porabniki in razkrojevalci. Za obstoj ekosistema je potrebno sprejemanje in pretvarjanje energije (sončna, geotermična, kemična in jedrska). Od vrste energije v ekosistemu so odvisna vrsta, sestava in številčnost populacije pa tudi način življenja ljudi, ki v nekem ekosistemu živijo. Ekosistemi imajo bolj ali manj izrazite meje, med seboj ponavadi prehajajo neopazno iz enega ekosistema v drugega. Znanje o medsebojni povezanosti je odločilno za naš odnos do narave. Ohranjanje naravnih ekosistemov naj bo naše vodilo v življenju. Pri ustvarjanju umetnih ekosistemov pa upoštevajmo naravne omejitve, ki so osnovni pogoj, da bomo lahko živeli v zdravem okolju. B. Žajdela Združenje potrošnikov Pomurja svetuje da jih samo enkrat obrnemo. Cvremo jih, dokler ne dobijo zlato rumene barve Krompirjeva zloženka z ohrovtom 60 dag krompirja, 60 dag ohrovta, 10 dag masla, 2 jajci, 2 dl mleka, 1,5 dl kisle smetane, 15 dag sira, sol, poper, peteršilj Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na lističe. Ohrovtove liste za kravi čas prevremo v vroči vodi (blanširamo) in jih na hitro ohladimo v mrzli vodi. Ohlajene liste narežemo na rezance in prepražimo na maslu. V namazani pekač položimo plast krompirja, prelijemo s praženim ohrovtom in potresemo z naribanim sirom in sesekljanim peteršiljem. Prekrijemo z drugo plastjo krompirja ter prelijemo z razžvrkljanimi jajci, mlekom in smetano Potresemo še s sirom in kosi masla ter postavimo v vročo pečico in pečemo približno 30 minut. Banana z vinsko kremo 4 srednje velike banane, 1 dl belega vina, 4 rumenjaki, 4 dag sladkorja v prahu, 2,5 dl sladke smetane, 2 lista želatine, limonin sok, pomarančni liker (Grand Marnier), nastrgana jedilna čokolada Rumenjake, sladkor, limonin sok in belo vino stepamo nad soparo, da dobimo gosto maso. Nato odstavimo, primešamo namočene liste želatine in pomarančni liker ter ohladimo. K skoraj ohlajeni kremi primešamo sladko smetano in rahlo premešamo. V skodelice ali kozarce naložimo 1 cm debelo narezane banane, prelijemo s kremo in do konca ohladimo. Preden ponudimo, okrasimo z nastrgano čokolado. Prava temperatura na delovnem mestu Denar, ki ga delodajalec vloži v namestitev klimatske naprave v delovnih prostorih, se kmalu obrestuje Raziskave so namreč pokazale, da je na delovnem mestu, kjer temperatura presega 28 stopinj Celzija, delovna storilnost zelo nizka. Zaradi vročine in zadušljivosti so zaposleni hitro utrujeni, nerazpoloženi so in razdražljivi. Strah, da bi se zaradi delovanja klimatske naprave prehladili, je odveč, če smo hlajenje ustrezno nastavili. Priporočljiva razlika med temperaturo v prostoru in zunanjo temperaturo naj bi bila od pet do največ osem stopinj Celzija. Seveda je treba poskrbeti tudi za to, da hladen zrak ne bo pihal neposredno na nas oziroma na ljudi, ki se v prostoru zadržujejo. Pogum za odlično oceno Strah pred kontrolno nalogo v šoli je lahko razlog, da otrok ne pokaže vsega, kar se je naučil. Kako ga premagati? Zvijanje v trebuhu, potne roke in trepetanje so pogosti znanilci strahu pri otrocih. Navadno je strah tiste otroke, ki so zelo samokritični in bi radi dosegali čim boljše ocene. Ker lahko strah Škodi tudi otrokovemu zdravju, ga je treba odpraviti Otroku lahko pomagajo starši, svetujejo zdravniki. Pomagajte otroku, da bo v noči pred testom čim bolj mirno zaspal. Sprostite ga tako, da se z njim pogovarjate, skratka, posvetite mu čim več Časa. Dajte mu vedeti, da naj ga ne bo strah testa, saj ima poguma in znanja za čisto petico. Reklamacija vodnega filtra Gospa, ki nas je poklicala, je naročila vodni filter za gospodinjstvo v vrednosti 500.000,00 tolarjev. Prodajalec jim je filter takoj zmontiral in začeli so ga redno uporabljati. Da bi se prepričala o resničnosti navedb proizvajalca, je po določenem času uporabe vodo odnesla v analizo. Žal analiza vode ni potrdila navedb iz oglaševanja omenjenega izdelka, kar pomeni, da voda še zdaleč ni bila takšne kvalitete kot bi morala biti Gospa je takoj poklicala prodajalca, vendar se ta z njenimi trditvami ni strinjal, prav nasprotno, trdil je, da je to nemogoče. Sprašuje nas, kaj o tem pravi zakon in kako naj ukrepa? Prodajalcu naj napiše pisno reklamacijo z zahtevo po zamenjavi izdelka z novim brezhibnim izdelkom ali vrnitvijo kupnine (odloči se za eno). Prav tako naj zahteva, da predloži dokaze o resničnosti oglaševalskih trditev. Če njenim zahtevam ne bodo ugodili, naj primer preda tržni inšpekciji. Le-ta lahko na podlagi ZVPot 12. d-člen zahteva od oglaševalca. da v osmih dneh predloži dokaze o resničnosti oglaševalskih trditev Če dokazov ne predloži ati so nepopolni, se šteje, da trditve, v katerih so navedena domnevna dejstva, niso točne. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13- ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu, tel.: (02) 534 93 90, faks (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru.- Četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10 do 13. ure, Vrazova 1 (občina III nad .), Ljutomer, tel.: centrala (02) 584 90 44 - int.75, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 OGLASI 12. februar 2004 - VESTNIK »Daj na kratko, da bo dolgo.« M P 0 Konkurenčna prednost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. ra ra MPO je poslovno omrežje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS. Mobitel d.d.. 1537 Lj >- Prednostl omrežja MPO PRIHRANEK klici znotraj MPO so cenejši od ostalih znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS: v paketu MPO-V: 2,78 SIT/min, v paketu MPO-M: 4,78 SIT/min egorič. J- Pukšič ENOSTAVNOST kratke MPO številke so lahko identične vašim internim stacionarnim telefonskim številkam Jio. foto: T. Gf NADZOR UPORABE za različne posameznike ali skupine določite sezname prepovedi in dovoljenj S PRILAGODLJIVOST strukturo MPO ob vklopu prilagodimo individualnim željam in potrebam vašega podjetja Agencija 41, des Člani omrežja MPO se po vsej Sloveniji kličete s poljubno izbranimi tri ali večmestnimi številkami po enotni ceni za vse dni v letu: v paketu MPO-V za 2,78 SIT/min, v paketu MPO-M pa za 4,78 SIT/min. L J Za sklenitev svojega omrežja znotraj Mobitel GSM/UMTS so dovolj že tri naročniška razmerja, vanj pa lahko vključite vsa že sklenjena in/ali nova naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS- Podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki želite v celoti izkoristiti prednosti Mobitelovega omrežja, priporočamo paket MPO-V (ima že vključene vse storitve ter brez naročnine še HSCSD), tistim, ki potrebujete predvsem cenovno ugodno rešitev medsebojnega komuniciranja, pa MPO-M. % Če se odločite za prehod iz rednega naročniškega razmerja v MPO, podaljšate ali sklenete naročniško razmerje MPO za 18 mesecev, lahko po posebej ugodni ceni kupite mobitele. Nokia 6600 60.000 SIT Sony Ericsson Z6OO 35.000 SIT 3 Sony Ericsson T230 3.500 SIT BenQ Athena 3500 SIT Močkeli. ponujeni v akciji, so prireje^ za upoobo v omrežju Mobitel GSM/UMTS, zato jih lahko uporabljate le s $IM kartico omrežja Mobitel GSM/UMTS. Cene vključujejo DDV. Akcija traja da odprodaje zalog in velja za vse. ki nimate podpisana več kot 2 veljavna aneksa K naročniški pogodbi. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabnfkl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.M0BITEL.SI Podajalnik za 10 listov, imenik za 100 številk, spomin za 20 listov slušalka. Najboljši v akciji! 109.990 SIT LCD monitor, E VAMA, 17 )N1 Diagonala 17" največja ločljivost 1.280 k 1.024 pri 75 Hz, kontrast 450:1. 34.990 SIT Telefax, BROTHER. 4.490 SIT Telefonski aparat, SAMSUNG, SP F203 Ponavljanje zadnje klicane številke, svetlobni indikator klica. 149.990 SIT_________________ Osebni računalnik, PC PLUS, PRO ATHLON 2600 Procesor AMD Athlon XP 2600*, spomin DDR 512 MB, disk 120 GB 7.20G, CD RW52x/32x/ 52x, DVD IfoMOx, grafična kartica ATI Radeon 9.200 256 MB TVO, zvočna kartica ,5.1, mrežna kartica, modem. 18.990 SIT Tiskalnik, LEXMARK, P7O7 . DARILO: 25XCDR 700 MB/SO min Ločljivost 4 K00 dpi, hitrost do 17 str./min. Cit ales za 7 tipov spominskih kartic, USB. SIT Itor, SAMSUNG, SM 765 MB Diagonala 17^ popolnoma raven - FLAT zaslon. Magic Bright, največja lodfivost 1.600 x 1.200 pri 68 Hz. ZANESLJIVO NAJNI Od 9. do 28. februarja 2004 oz. do prodaje zalog. Možnost nakupa na 12 obrokov! Pridite v trgovski center: MERKURDOM. Plese 1, Murska Sobota, tel : 02 530 26 30. k mrw 10 SIT za bistre glavce V mesecu februarju bomo od vsakega nakupa nad 1000 SIT namenili 10 tolarjev za nakup računalniške opreme za petnajst knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Tušev (Metri Hotiče« bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave. Gotrodem akcijo ft onwqwi ruj« dobrodelni sHM skupaj l do&nitelji. Uilvar|aoK» udov rus Kjer dobre stvari delamo v5L Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota, Arhitekta Novaka Ljubljanska banka, TRR: 0234 - 0019232476 Prosimo vse tiste, ki nakažejo denar v humanitarne namene, da nam post«1 podatke zaradi izrekanja sožalja žalujočim in zahvale plačnikom. Hvala darovalcem’ 28 VESTNIK -12. februar 2004 27 Whir V RUSIJI ,-- J^K M S LUKA V BALONAR USTNIK . GOVORJENJE zivau DVOJICA ITALIJAN. GOGAL OSVEŽILNA PIJAČA STARO SLOVAŠKO MESTO NORVEŠKI pisatelj (TARJEl) LJUDSTVO VZAHOONf AFRIKI MAJHEN OGENJ SIHJSKA VITEŠKA IGRA PLANETA PO PTOLEMEJU NJAKINJA ZA ITALIJANSKI Won zgodnja RDEČKASTA HRUŠKA DRUŽINSKI AVTO MERILNA NAPRAVA FRANCOSKI FILOZOF (ERNESTI . 17 Welj staro. !.■ GEOGRAF SNOV ZA NETENJE ANG. FIZIK, NOBELOVEC KRVNA CEVKA ŽENSKI SUKNJIČ KRAJ NA ITAUJANSW RIVIERI NAROD pritok ILMENSKEGA jezera AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PUSTOLOVSTVO TOPLOTA, hi se SPROSTI V PROCESU PREBAVE BOGINJA Wrner banke SLOVENIJE sekana *Uaski Mia ^e' ^ka LJUDSKA IGRA STARIH RIMLJANOV VRBE razpusti. -_nv Eese kako vas osvojiti. Zelo ne , os^' ravnodušni, zato bo najbolje, da se vasčsi ' ' i"‘ Preveč uživajte v nežnih trenutkih, ki ' Ne boste obžalovali! *1 DVOJČKA ONA: Končno se boste posvetili ’ । ljubezenskim načrtom, ki so vse prej Vašetren ' Le pogumno naprej, saj vam Ofl: Posv.. P0^110 razpoloženje zagotavlja uspeh, vamr,-i pozornosti svoji okolici, saj ’'-‘mno . 1'.!' '"'krilu izkazuje naklonjenost. Imate ^".zato si polepšate sicer dolgočasen lahkm n'^ar ne zavrzite. Raje uživajte, dokler še » , ,h ONA: Zapeljiv nasmeh vašega prijatelja arn bo povedal več kot tisoč besed, hkrati '■* [iit odločilni pogum, ki ga ®s- bo t n ? boste sicer nekoliko nerodni, vedn0 sea. oncu Pokazalo celo kot prednost. ON: P^ti * *" uspeli otresti večnih sumničenj ^NPanja h""*® k*rvas lahko stane medsebojnega opravki E 3al lahko vaše poizvedovanje o 1 naredi škod o ta ko vam kat nj ej. Rešitve križanke - MATJAŠEVCI, IGNAC KLEMENT 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Maučec Marija, Štefana Kovača 103, 9224 Turnišče ■ 45088870 2. in 3. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Arpad Kerčmar, Krplivnik 29, 9205 Hodoš Vera Kuzma, Tišina 30 b, 9251 Tišina 4. nagrada - čestitka na Radiu Murski val Doroteja Gorza, Nerad novci 8, 9203 Petrovci 5. nagrada - majica l Alojz Horvat, Glinškova ploščad 18, 1000 Ljubljana j CA E S m 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka, 20. februarja 2004. Rešitev: ime in priimek: Naslov: Davčna številka: LEV ONA: Dolgočasili se boste kot že dolgo ne, vendar se boste kaj hitro znašli in si priskrbeli prav prijetnega sogovornika. Kaj kmalu se boste znašli v družbi, ki bo nekaj povsem drugega kot dolgočasna vsakdanjost. ON: Še vedno pogrešate nekdanji mir in varnost, Čeprav si venomer dopovedujete ravno nasprotno. Sicer se boste poskušali zakopati v delo, a vam to ne bo prav * pomagalo. Pojdite raje v družbo in se zabavajte. DEVICA ONA: Ker ima strah velike oči, boste preveč previdni- celo na področjih, kjer bi morali biti malo samozavestnejši. To velja predvsem za ljubezen, kjer imate odlične možnosti, da osvojite osebo, ki si jo želite. ON: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotovite njegovo prijateljstvo. Sprejmite povabilo, pa četudi boste v začetku nekoliko zmedeni, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. TEHTNICA ONA: Res je, daje položaj Izredno za plete n, vend a r lah ko še ved no vse sku -paj srečno pripeljete do konca, če boste le dali pameti prednost pred strastmi. Tudi za slednje bo še več kot preveč časa. ON: S prijatelji se boste domenili za veseljačenje, ki se bo zavleklo pozno v noč. Dogajale se bodo precej zanimive reči, za katere pa bi bilo še najbolje, oa ne bi prišle na ušesa vaše partnerke ŠKORPIJON ONA: če boste hoteli prisiliti l/T partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga £■0 boste kaj kma lu i zgu b il i. Posku site biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno vaša ...ON: Zadnje čase ste precej zanemarjali svojo partnerko, zato je skrajni čas, da se ji čim prej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več kot sstalnimi prepiri in dokazovanji svojega prav. STRELEC ONA: Nenadna novica vam bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa vam bo nakopala tudi nekaj težav. Treba se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače vam bo se trda predla. ON: Podali se boste v raziskovanje širše okolice, pri čemer vam bo prav rad pomagala znanka, ki si že dalj časa prizadeva pokazati svoja čustva. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas svojega srca. tl KOZOROG ONA: Nekdo vam zavida trenutne uspehe, vendar naj vas to nikar ne skrbi. Posvetite se raje tistemu, ki vas razveseljuje in zabava, pa boste na slabe stvari kar pozabili. Ne pozabite prijatelja, ki vam je pomagali ON: Postavljeni boste pred veliko odločitev, ki bo lahko pomembno odločala o vašem prihodnjem življenju, Posvetujte se s prijateljem, ki je bil nedavno tudi sam v podobnem položaju. Znal vam bo pomagati. VODNAR ONA: Prijeten pogled neznanca vam enostavno ne bašel iz misli, zato je najbolje, da mu to tudi poveste. Na začetku bo sicer precej presenečen, na koncu pa se bo vse sku paj izšlo povsem po vaših pričakovanjih. ON: Vaš trenutni položaj vam dopušča marsikatera alternativo, saj vam gre vse kot po maslu. Z malce truda predvsem veliko pridobite, zato si ne ustvarjajte nepotrebnih skrbi, temveč uživajte v avanturah, ki vam prihajajo naproti! RIBI ONA: Postali boste prav obsedeni z idejo, da vas nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabite, da ni vse tako črno, kot si pred- stavljate. Še vedno sevam bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smete zamuditi. ON: Začenjali boste razumeti partnerkine težave In malce čudno obnašanje vzadnjih dnevih, kar vam bo popolnoma razblinilo sumničenja, ki so se vas lotevala. Pomagajte ji iz težav po svojih najboljših močeh. Brat Džouži Okoli novoga leta smo si želeli vse dobro eden drujgomi pa tildi predstavniki naše oblasti so meli pune lampe (ali usta), ka se naj mamo v novon leti naj lepše. V is ton časi so pa spunin gason dale tirali odpisane pa ešče mošejo z minareton so n an kcoj stisnoli pa tirali tak daleč, ka de trbelo lekar stvari rešavati z referendumi. Pa ešče mnoge stvari so na vidiki, ka de ji trbelo dati nan navadnin . obča non v obdelavo. Jako čudno je pa tou, k a si v našoj pravnoj državi pravniki različni strank saki'na svoj način tolmačijo nej samo zakone, tildi ustavo. Pa de lekar trbelo tudi o tej razlagaj napraviti kakši referendum, pravi Bela. Ovak pa premišlavle, či nemajo naši poslanci bole pomembnoga dela pa problemof za našo bodočnost, kak ka samo s tejmi pravniškimi tak razkošno zapravlajo dragoceni čas. Pa sije spopejvo: Pomladi vse se veseli, te referendum se zgodi, srce je naše žalostno, ka februar brez toga bo. Pa mi prosili bi Boga, naj kakšoga prle nan da, naj sakši mejsec eden bo, bi tak volilcon boukse šlo. Je referendum takša stvar, kaje za edne boži dar, oblast kar nemre rejšiti, rešavlite volilci vi. 28 12. februar 2004- VESTNIK Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto vodje oddelka nadzornih zdravnikov v OE Zahtevani (obvezni) pogoji: • doktor medicine z dokončano specializacijo • 3 leta delovnih izkušenj • poznavanje dela z osebnim računalnikom • strokovni izpit iz upravnega postopka po ZUP oz. vključitev v izobraževanje o ZUP in opravljanje strokovnega izpita (oboje bo organiziral Zavod) po sklenitvi delovnega razmerja Želeno: • poznavanje orodij za urejanje besedil • poznavanje orodij za urejanje preglednic • poznavanje dela z elektronsko pošto • 8. stopnja znanja tujega jezika Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. O izboru bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon: 02/536 15 10, z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi na naslov; Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Slovenska 48, 9000 Murska Sobota Zaključili raziskavo narodne noše in plesa Oblačilna kultura in ples v Veliki Polani V šoli za cimbale Andi uči osem učencev Člani Kulturnega društva Miška Kranjca Velika Polana so na rednem občnem zboru razpravljali o svojem delu v preteklem letu in programu dela za letos. Ob tem so tudi pripravili razstavo o svojem delu in o zgodovini velikopolan-ske folklorne skupine, pri čemer so zbrali tudi več kot 40 let stare fotografije, predstavili pa so tudi gradivo o raziskavi narodne noše. Predsednica društva je Janja Magdič, v njem pa delujejo folklorna skupina, dramska sekcija, ritmične skupine in sekcija za ljudsko glasbo ter ansambel Mladi dečki. Odmevnejši projekt, ki so ga v zadnjih letih izvajali v okviru društva, je triletna raziskava ljudske noše Velike Polane in okolice, ki jo je opravila dr. Marija Makarovič. V skladu z njenimi ugotovitvami so lani sešili nova folklorna oblačila, ki jih uporablja folklorna skupina in je zgled tudi za druge folklorne skupine po Pomurju, saj je »avtentična za to območje«. Gradivo raziskave z naslovom Oblačilna kultura v Veliki Polani obsega 105 tipkanih strani in 90 fotografij, obenem pa je potekala tudi raziskava Mirka Ramovša na temo Plesna dediščina Velike Polane in okolice, o kateri je gradiva več kot 50 strani, deset notnih zapisov in trinajst zapisov plesov. Za izdajo knjige so se prijavili na razne državne razpise za sofinanciranje, dogovarjajo pa se tudi z donatorji, tako da načrtujejo, da jo bodo junija že natisnili in predstavili javnosti. Knjiga bo obsegala čez 160 strani in zajela ples, običaje, oblačilno kulturo ter zgodovino občine Velika Polana. Ob izidu knjige bodo pripravili delavnico, revijo ljudske noše, razstavo in folklorno srečanje. V raziskavi so sodelovali Številni občani iz Velike Polane, Male Polane in Brezovice. Najaktivnejša in najštevilčnejša v društvu je v zadnjih letih folklorna skupina, ki jo vodi Vida Lebar ob pomoči koreografinje Valerije Žalig. S folklorno skupino sodeluje tudi pozvačin, imajo pa tudi glasbeno spremljavo s harmoniko, kontrabasom, klarinetom in cimbali. Dramska sekcija, ki jo vodi Damjan Hozjan, je lani in letos uprizorila predstavi Mama vas ma rada in Mlekarna, [majo tudi tri ritmične skupine Palma in Vijolice, ki ju vodi Anita Hozjan, ter Lisičke, ki jih vodi Sonja Raščan. V društvu pa deluje tudi glasbeni ansambel dijakov Mladi dečki. Skupaj z lendavsko izpostavo Javnega sklada za kulturno dejavnost pa organizirajo tudi šolo za cimbale z osmimi učenci, ki jo vodi znani cimbalist Andi Sobočan. V njej se igranja na cimbale učita dva Člana veliko-polanskega kulturnega društva, dva osnovnošolca iz Velike Polane, dva šolarja iz Turnišča ter študentki iz Bistrice in Gaberja. Jože Gabor motorna vozila OPEL ASTRO 1.6, 16 V, letnik 1999. prodajo. Tel:. 041 604 962. ml8363 FIAT UNO 1,1, prevoženih 106.000 km, bele barve, centralno zaklepanje, alarm in zimske gume, za 280.000 SIT, prodam, prodam. Tel.: 031 748 644, 522 10 4«. m18365 RENAULT MEGANE. 1,4. letnik 1996, dodatno opremljen, prodam, Tei.: 041 289 610. ml8372 živali MESNICE, RJAVE GRAHASTE, zagotovljena takojšnja nesnost, prodam. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, tel.. 582 14 01. ml8234 PO 50 SIT PRODAJAJO 20. in 21. februarja enoletne kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo na frami BučeCovci pri Križevcih. Tel.. 041 652 916. m18342 DVE BREJI TELICI, 7 mesec, prodajo. Tel,: 549 12 03. ml8358 posesti HIŠO; parcelo v Pomurju kupim, od-dam/prodam RESTAVRACIJO v Čren-šovcih in gr. parcelo.Tel.: 051 214 190. m 18296 OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, damo v najem. Tel.: 041 691 367. ml8331 NJIVO, 25,42 ara v K.O. Gančani, prodam. tel.. 02 543 10 72, •m18338 V NAJEM DAMO TRGOVINO IN BIFE na 139 m2. Ponudbe pošljite do 21. 2. 2004 na PGD P07NAN0VCI 19 a, Viljem Kovač, tel.: 041 330 996. ml8354 HIŠO V PINCAH pri Lendavi, na zelo lepi mirni lokaciji, 200 m2, ugodno prodam. Tel.: 674 16 69, m18366_________________________ 7 arov zaziddalne parcele pri Lendavi prodajo. Tel.: 031 831 939. m18374 STANOVANJSKO HIŠO v čerrtjbi, novo grajeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel:. 041 275 040. m18378_________________________ RAZMIŠLJATE 0 NAKUPU NOVEGA STANOVANJA IN NOVI NALOŽBI? Maribor, Maistrova 24, v neposredni bližini Ekonomsko poslovne fakultete za vas gradimo 28 stanovanj od garsonjere do 5 sobnega stanovanja. Vseljivo september 2004. Opremljenost objekta dvigalo, etažna CK, plin. Cena od 244,260 SIT/m2. Primerno za študente. INVESTITOR IN PRODAJALEC UMEN d. o. o., Cafova ut 5, 2000 Maribor, tel.: 02 234 11 80. m!8379_________________________ PRODAMO 3 SS, 91 m2 in garažo v Mariboru, novo, vseljivo takoj (Dravske terase) za 20 mio SIT. Tel:. 031 668 749 - Dill d.o.o., M. Sobota. m18380_________________________ GRADBENO PARCELO v Puževcih, prodam. Tel: 524 12 37. m18381_________________________ VINOGRAD na Kapeli oddam v najem. Tel,: 05 628 20 79. m18383 kmetijska mehanizacija TRAKTOR DEUTZ TORPEDO, 60 KM, enojni pogon, nova pogonska kolesa, s kabino, prodam. Tel.: 554 1118. m18328_____________________ SAMONAKLADALNO PRIKOLICO prodam. Tel:: 041 579 024. ml8333 CEPILEC DRV, hidravlični ali na sveder, ugodno prodam. Tel.: 031 687 638. ml8341 TRAKTOR LTZ, letnik 1994, 520 delovnih ur, za 600.000 SIT, prodam. Tel,: 559 13 12 ali GSM: 041 631 176. m18348_____________________ CEPILEC DRV na sveder prodam. Tel.: 041 542 090. m!8353 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6 vrstni, prodam. Tel.: 02 578 87 84. ml8364 ČELNI NAKLADALEC RIKO Ribnica, s 4 cilindri, malo rabljen, prodam. Tel.: 041 725 230. ml8367 IZRUVAČ KROMPIRJA in BCS kosilnico, lahko v okvari, kupim. Tel.: 051 210 490. m 18368 TRAKTOR FENT 60 KS, 4X4 in traktor deutz 6206 te« roto brano Široko 3 m, prodam. Tel:. 040 656 671. ml8373 kmetijski pridelki KORUZO prodajo. Tel:. 554 10 90, zvečer po 19. uri. ml8360 BUČNE POGAČE ■ TROPINE prodam. Tel.: 041 506 370. ml8375 razno MAŠKARADNE KOSTUME za Otroke, prodam od 2.000 SIT. Tel.: 01 423 17 61 in 031 626 226 vsak dan od 9. do 18. ure. Remškar Šket Ana, s. p. Tržaška 45, Ljubljana. ml8290 Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala OŠ Beltinci, letnik 1984/ 85, na ime Marjan Pozderec, Melinci 170, p. Beltinci. delo NATAKARJA ALI NATAKARICO za določen čas zaposlimo. Rajh Ignac, s. p., Gostilna Rajh, BakoVci, Soboška ul. 32, M. Sobota, tel.: 031 705 007. m18382 srečanja MOŠKI, 43-184-80, svetlolas, športen, nealkoholik, prijazen, išče soplesalko staro do 28 do 40 let za tečaje in prireditve. Tel:. 031 207 653. m!8335 MLAJŠO UPOKOJENKO ALI SAMSKO ŽENSKO ZA POMOČ starejši osebi, po možnosti z avtom, iščejo. Nudijo stanovanje In hrano. Tel.: 546 15 36. m18352 storitve TRGOVINA. SERVIS in IZDELAVA DIATONIČNIH HARMONIK in odkup rabljenih glasbil. Trgovina Zvok, Milan Žižek, s. p. Gančani 115 c, tel.: 541 1111 ali 031862 097. m 18355 ----------------------------------------= Pri zahvali za pokojno Julijano Zrim iz Murske Sobote je prišlo do napake. Izpuščena je bila zahvala: »Vsem, ki so darovali sveče, se žalujoči iskreno zahvaljujemo « POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/523 17 01 DAMIR BANFI s.p.,veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC. BREZPLAČNI PREVOZI NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM PL AČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. IE1.: (02) 5S 4« 0t>0. FAX: (02 J 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevodi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel: (02) 55 69 046. GSM. 041 712 586 Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem ' Pa vendar ni bila tako. // V SPOMIN 1 J. februarja bo minilo leto žalosti od takrat ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Holcman iz Ženavlja 22 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Kri njegovi najdražji Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni... V SPOMIN 10. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Janez Cajger iz Žerovinec 52 b Žalujoči ■ žena, sin in hčerka Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dala? Težko smo dojeli, da minili so ti dno^ a nate lep spomin nam je ostal. V SPOMIN Boleč je spomin na 9. februar 2002, ko nas je zapustila draga Elizabeta Boža Novak iz Cankarjeve id. 105 v Murski Soboti Ostal je spomin na tvojo plemenitost in na skupne srečne dm-Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečo in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji najdražji, ki te pogrešamo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Friderik Fruhvirt iz Gerlinec 91 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem soseden’^, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njeS zadnji poti, darovali vence, za svete maše, sveče in izrekli so Prisrčna hvala župniku g. Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr Peričevi, LD Cankova » pobrateno družino Križevci, sosednji LD Rogašovci, lovSTp rogistorn iz Pomurja, govorniku Antonu Perši in starešini ■ Cankova ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Friderik z družino ter hčerki Vera in Štefka z družinama KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA »ROOM* POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA D. E. POGREBNIŠTVO Javno podjetje, ti, p-, o. telefon; 02/52137 00 Kavška ul- 2r Murska Sobota UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH URE1AN JE ZELENIC £ PLAČILO NA KČ OBROKOV Bl»a SUJKNAU^URNaSI^^ KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, Ribiška pot la, 9231 Beltinci___________ marmorja. Lel ,:02/542 10 24. taks: 02/542 20 24, GSM: Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz Hral1 s. P- VESTNIK ~ 12. februar 2004 29 Dogaja se, da izgubljamo svoje najdražje, a nikoli se ne more zgoditi, da izgubimo tudi misel na njih. V SPOMIN Žalosten je spomin na 9- februar 2002, ko sva za vedno izgubili najinega dragega moža in skrbnega očka Janeza Smodiša iz Mačkovec 47 d Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči žena Anica in hčerka Aleksandra ZAHVA LA V 89- letu nas je zapustil dragi naš mož, oče, dedek, pradedek in brat Jožef Zver iz Gomilice 6 v tihi žalosti sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in kolektivu Dani&Eli iz Žižkov, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Olga Pertoci roj. Kumin iz Satahovec 42 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, ' ■^dom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na 11 zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše, za dovi zvon v satahovski kapeli, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala župniku g. Martinu Horvatu za lep ^ri l'i!i ubred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku * Rojaku za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, za vse to ti draga mama ■ hvala! ZAHVALA ' letu nas je zapustila naša najdražja m^ma, stara mama, tašča in sestra Ana Škafar roj. Lebar rs|If^ iz Beltinec .'1 * llarn. ' Vsei botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem । ' vemikom župnije sv. Antona ter delavcem Ve^ 1' ' hcJtliu i za izrečene besede sožalja, darovane c'etje, svete maše in darove v druge namene. Iskrena hvala zdravniškemu osebju ^aljuu turškega oddelka in dr Kovešu. 1 P^rebr tir. Jožefu Smeju, ostalim duhovnikom ^titici ।' jh^d' Pevcem in pevkam, govornikoma KS 1 ždpnije sv. Antona ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni Že deset let naš dom je prazen, ko za vedno smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, se v dan zazremo s solznimi očmi. V SPOMIN 12. februarja mineva 10 žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Franc Kovač od Grada 87 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečo spomina. Z zahvalo in ljubeznijo sega spominjajo vsi njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč Je.. ZAHVALA V 76, letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in sorodnica Marija Forjan iz Večeslavec 107 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma starejših v Ljutomeru, Zdenki Andrejek izTrdkove in Agici Recek iz Večeslavec za vso pomoč Lepa hvala g. župniku Vinko vi ču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi njeni najdražji Skromno, tiho si Živela, za nas si delala, skrbela, Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Terezija Vukajč iz ulice Staneta Rozmana 7 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Martinu Horvatu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi sodelavcem tovarne Mura, Ž.O.11314. brigadi, osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter pogrebništvu Komunala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Vse si nam dal, poštenost, ljubezen, srečo... katero cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden, kakor skala si bil, prav za vse, ti še enkrat HVALA. ZAHVALA V 78. letu nas je nenadoma zapustil ljubljeni mož, skrbni oče, dedek, pradedek, sorodnik in sovaščan Ernest Sukič iz Dolnjih Slaveč 65 Ostalo je delo tvojih pridnih, skrbnih rok, nam ostala je praznina in globoka bolečina. Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, njegovim sodelavcem, upokojencem ter sodelavcem vseh otrok, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, svete maše in za dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dekanu Martinu Vorešu in župniku Štefanu Kuharju za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, skupini iz mariborske škofije ter pogrebništvu Banfi Pogrešali ga bomo vsi njegovi najbližji, ter tisti, ki so ga cenili in imeli radi. Hiša naša zdaj je prazna, odkar te več med nami ni, prej bila nam je tako prijazna, sedaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 76, letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, teta in botra Sidonija Gumilar iz Radovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi in te bomo pogrešali O, ne govorite mi o žalosti, ob sebi Zveličarja imam! Me bogato je obdaril, rešuje me trpljenja vsakega. ZAHVALA V 92. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta Helena Kutoša Iz Cankarjeve ul. 68 v Murski Soboti Hvaležni smo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in s tolikšnim spoštovanjem počastili njen spomin. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene Hvala gospodu Oučeku za poslovilne besede ter pevkam Binkoštne cerkve za odpete pesmi. Posebno zahvalo izražamo osebju internega in infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat je namenjenih teh nekaj besed zahvale. Za njo ostaja topel spomin in ponos, da je bila naša! Žalujoči vsi njeni najdražji L- - ii---- Ni hujše bolečine, kakor je ta, kadar izgubiš nekoga, kogar si imel rad, a najtežje seje naučiti živeti brez njega. ZAHVALA V 63 letu nas je nenadoma in tiho zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric Štefan Grlec iz Gančan Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče in prispevke za svete maše in druge dobrodelne namene. Posebna hvala gre kolektivom Živil, Zvezde in Mure. Iskrena hvala g. kaplanu Jožetu Rogaču ter sosedu g. župniku Štefanu Vinkoviču za opravljen pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govorniku Vladu za izrečene čutne besede slovesa ter pogrebništvu Jurič. Lepa hvala za odigrano Tišino, Zahvala tudi dr. Štefanu Horvatu in celotnemu osebju intenzivnega oddelka bolnice v Rakičanu, kakor tudi njegovi osebni zdravnici dr. Eriki Zelko - Peterka. Žalujoči vsi tvoji najdražji Dragi dedi! Pogrešam te! tvoj vnuk Gregec OGLASI 12. februar 2004-VEST« Gd za britje Gillette, vtaijai, 206 mi Lamas, pahljana Mlete za telo Pqi oteč at, a, 250 ral Teknodtem, Ijubljanr Akcijska ponudba vetja vseh Mercatorjevih m franšiznih prodajalnah od 6. 2. do 15. 2. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. - Poslovni sistem Mercator, d.d , Dunajska 107.1000 Ljubljana. kredit odpira vrata Ponujamo vam gotovinske kredite do 6 let, ki jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo ena redkih bank v Sloveniji, ki vam nudi možnost izbire med tremi različicami kredita: EURO klavzulo, EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije najdete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. Krediti Raiffeisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire. 080 10 08 krediti@r-lu MR Najmanjše obresti v mestu za F GOTOVINSKA POSOJILA^ Garancijo: plača, pokojnina, karUc<‘R W, Razlagova 02/22 80110 SoliS OSNOVNA ŠOLA KUZMA OBVEŠČA STARŠE, DA BO VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE v PONEDELJEK, 16. 02. 2004, od 8.00 do 12.00 in v TOREK, 17. 02. 2004, od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 16.00 pri socialni delavki šole. Vpisujemo otroke, rojene leta 1998. Starši vpisujejo otroke v skladu z določenim šolskim okolišem. Starši so ob vpisu dolžni posredovati podatke, potrebne za vpis otroka. ______________________________________________ amont - velika izbira oken, vrat in zimskih vrtov kvalitetna garažna vrata vseh vrst po ugodnih cenah Prodajo in Robert M141* Her« 9250 Gcrnip" 1 let. 02 Siril GSM Ml Je Keor res nor? KEQR F f 'Vcfazapfafilo rgarcwPii za vse artikle Iz prodajnegaprograma do 29.2. 2DP4 ‘ I | zc/ artikle po ukdjikik cenah. Popust ni odvisen r«f i?tftrte rtakt^M, Ostali veljavni se ne seštevajo. Popasi priznamo /c^t o^fasa. Robert Kukovec, s. p.. Mlinska ul. 22,2000 Ma*' Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). M°’ obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni °v' UGODNI KREDITI DO 6 L^ Za vse zaposlene in upokojence! Možnost obremenitve OD prek 1/3, stari kredit ni VIVA, posredništvo, Matej Prapotnik, s. p-Pivkova ul. 19, 2250 Ptuj. Tel. 02/77 10 953, GSM: 041 32 59 23 ■ GEP KARTONAŽA, MURSKA SOBOTA, d, d. Lendavska 1, 9000 MURSKA SOBOTA Tel. 02/521 44 00,52144 02 www.gefi-kartonaza.si Eden od vodilnih slovenskih proizvajalcev potisM®e kartonske embalaže z dolgoletno tradicijo išče: 1. PRODAJNEGA REFERENTA ..f 2. PODJETJA ALI SAMOSTOJNE PODJETIJ za trženje in prodajo kartonske embalaž na domačem in tujem trgu Od vas pričakujemo: 1. PRODAJNI REFERENT 01^ • Najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomske, poslovne ali podob« . Najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mc^ • Odlično znanje angleškega in nemškega jezika . Odlično poznavanje osnovnih programskill orodij - MS office ■ Kreativnost in komunikativnost • Delo v pisarni in na terenu • Vozniški izpit B-kategorije Ponujamo vam: • Delovno razmerje za nedoločen čas . Stimulativno plačo in nagrajevanje po učinku • Možnost napredovanja ■ Možtjost dodatnega izobraževanja in osebnega razvoja 2. PODJETJA ALI SAMOSTOJNI PODJETNIKI . registracija za opravljanje posredniške dejavnosti ,j> ' • zaposleni delavci s primernim znanjem in lastnostmi luk'-""' slovna ali podobna izobrazba, tuji jeziki, kreativnost in komun* programska orodja MS office) . izkušnje pri zastopniški in/ali posredniški dejavnosti Ponujamo vam stimulativne posredniške provizije in popoln0 ciisko podporo pri trženju naših izdelkov. Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo (z življenjepisom - pod 1) . na dokazila o izpolnjevanju pogojev na naš naslov v 8 dneh od obk VESTNIK -12. februar 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 13. februar - 05.00 Vedro v novo jutro -0740 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Jutranja tema - 09.00 Poročila - 09.10 TV As-09 15 Wax - 09 45 Kultura in Šport ob koncu tedna -0.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -115 Zamurjenci, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvezi* -12.30 Od petka do petka - 13-00 Poročila -3151. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam, nova glasba -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -130 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odme-"" 16-15 napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17 20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Alboom - 18.30 Ra-, 0SKi knjižni sejem (Nevenka Emri) -19 00 ■Haili val ■ glasba za mlade, vaša razmiŠljanja(Maja in imotejj- 20.00 Ugasni televizor, Bojan Peček ~24,qo SNOP - 11.15 Potepajte se z nami, na- ,1SOTA, 14. februar - 05 00 Dobro jutro!- 8.30 ! -1 oglasi - 09.15 Bibabuba baja, 1. razred OŠ II Sobota (Lidija Magdič) - 10.00 Poročila -° 05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami -100 Poročila Sevanje - 12.OOP0-rWaBBC- 12.05 Obve- U50 Nagrada te-sponzorja - VJtirocLlu - 13.15 1. ^ednine - 14.00 Po-ocila - 14 05 Obvestila -u 5 tedna - _ i’ .p°R°dki in odmevi ' napoved sporeda ., Pednja poročila ‘/ 30 Murski val na- s alujt -17 40 Mab Ogiasi _ 19.00 Poročila -19.15 icljc s čestitkami in pozdravi - 20.00 Pa st’r •ram’ Patn Panl- Bogdan Lemut, vici, go- ’^omakt, glasba - 24.00 SNOP 15. februar - 05.00 Vedro v nedeljsko 07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih (Silva E6ry) - 08.00 Misel in čas, duhov-pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjcn- 444 aa|0 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasbe, 1 našega srca Ptujskih 5 3,\ J, ’M - Polka punce 4, p/1 * juga - Zreška pomlad 5. - Ans. bratov Poljanšek l(Ar1l, 1 bojazen, da m Dars sp• nairasoflm na nove razmere, v k lahko pričakujejo P^ načrt za šintevsol^ I ne. V poslovnem nacn bodo ponudili naravno^ in gosi. Labodi pridejo na pozneje. Na predlog skupme pn^ prašičerejcevbibnodob pj tudi v radgonski gledali pralne filtre L gledom filtrov b> bilo ugotoviti, kako naj tj . ia m kam naj n stek’®। ^ vratna sredstva na--. r za nove farme na km Vprašanje pa je, c .job11 niso že zamenjani w posejani vsi pa P1) raznimi selitvami. * * * ner priznano podjetje';ll |iV?-bika,kiseježeprel"‘ rialniinženinngzaos-'...,.|U miših, sapripra^ iej£ l levitev. V prihodnje s postati gramoznicah -; & storitve opravljal'" vsko občino na bregu, še ni znano. V Gornji Radgoni so evropski evfonjisp^^,.V’ I nekoliko v zaledje, čeli s ponovnim w policentrizma- Spod; J niča, ki je lansko.’ ,,-p brez dobrega sosed-' ; gorel, končno dob^ gorišču novo trgovino- * * * Nekpopotnikjem’ ju evropskih cest SP* X imajo Ljutomeru se ; । tra, ki naprej tem se zaenkrat KEM Ul ime Pozornost novemu in priimek: naročniku, ki se na i™. časopis naroča PRVIČ: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkrožij; a) po položnici - letno b] po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno V w • w d.o.o. Kroška ulica 58, M. Sobota, tel.: 02 534 90 00 majica vestnik v XSARA PICASSO letnik 2003 POPUST: 550.000 sit XSARA in BERLINGO s sedeži letnik 2004 HDI motor za ceno bencinskega C3 letnik 20°4 AKCIJA: vaše rabljeno voz*1" ocenimo po siste^ EUROTAX + 100.00° Nakup na polozn le z osebno izkaz(l pri 26 % polo^