| 6. NOVEMBRA 1947 - ŠT. 4 |
najznamenitejši datum
V ZGODOVINI
Topovi s križarke »Aurore« so napovedali začetek noive dobe. To se je zgodilo T novembra 1917. Tedaj se je začela vstaja Velike oktobrske revolucije v tedanjem Petrogradu, prestolnici caristične Rusije.
Stara zgodovinska veda, ki je neznanstvena in nam ne more razložiti gibalnih sil v, zgodovini, deli dobe drugače: predzgodovinska doba, stari, srednji in novi vek. Opisuje le zgodovinske dogodke, ne zna jih Pa zajeti dialektično. Zato nam ne more Prikazati, da je zgodovina človeštva dejanih0 razvoj človeške družbe — v nenehnem »'banju ter spreminjanju. Zgodovina čloive-. e družbe se pa ne deli na stari, srednji 'n novi vek, ampak na prvotno družbo (pra-omunizem), sužnjeposestniško dobo, fevda-'zem in kapitalizem. Toda 7. novembra 1917 le je začela nova doba človeške družbe, zato je ta datum najznamenitejši v zgodo-
Kaj se je torej zgodilo tedaj? Zavedni Pf^tarci razumejo Oktobrsko revolucijo § ubije. Ne vedo le, da je tedaj delavski azred strmoglavil buržoazno tako imenova-n'° začasno vlado ter da so oblast prevzeli sovjeti delavskih in vojaških deputatov (za-'opstevj; zgodilo se je nekaj usodnejšega a ves nadaljnji razvoj človeške zgodovine: zrušil se je kapitalistični sistem in na nie-govih razvalinah je začela rasti nova družba državo novega tipa. Začela se je doba s°cializma.
r V tem je torej globlji pomen Oktobrske z v9*u.cije in zato jo imenujemo — veliko: je se je začela socialistična doba. Dotlej sk socializem program borbenega delavci ražreda, z r c vo Ui c ijo ga je pa ruski ela>vaki razred začel uresničevati.
2 zmagovito zaključeno vstajo, ki jo je °dila Boljševiška partija z Leninom na če-u, ni bila tudi končana Velika revolucija, s anovljena je bila sovjetska oblast, toda so ?e,. 1 a 'e ustvaritev pogoja za graditev ,B c’a ,lta — za zgodovinsko revolucijo, ki r-umeni preobrazbo sveta. Do Oktobrske
Votucije je bil na vsem svetu le en __________
kapitalistični gospodarski ter družbeni si-, .am, z ustanovitvijo sovjetske države je pa 1,0 vzpostavljeno sovjetsko, socialistično
gospodarstvo.
j. Toda socializem je bilo treba še zgra-kr ‘ti Za*tai kapitalistično gospodarstvo se ni n. atkomalo, čez noč, sprevrglo v socialistič-s gospodarski sistem. Na razvalinah starega v ema je moralo zrasti nekaj povsem novel'-’ ^vjetska zveza je zgradila to novo, Snrv?65*110 s^av^°. socialistične družbe in go-dežefrS\V-a'. . nalbolj zaostale kmetijske je e’., 1 ie bila skoraj brez industrije, se va azvila najbolj moderna industrijska drža-
izk^T--°da drzava novega tipa, kjer ni več ^oriscanja človeka po človeku.
Ust3a ,veličasten m nagel razvoj je omogočil ska ariteV matena,mh Pogojev, da je Sovjet-s a ZVeza izvojevala sijajno zmago v drugi ^eet°vni vojni. Življenjska sila novega druž-pan®ga sistema na višji razvojni stopnji se va ■ aze Prav tako tudi zdaj med uresničenjem petletke za obnovo in nadaljnji raz-
DA BOMO IMELI POČITNIŠKI DOM!
V	novi Jugoslaviji je vsem delavcem in nameščencem zajamčen letno štirinajstdnevni dopust. Kakšnega ogromnega pomena je to za vse delovno ljudstvo, vedo predvsem delavci, ki so zdaj, po osvoboditvi, imeli prvič letni dopust, zlasti tisti, ki delajo že deset do dvajset let.
V	obeh letih pa delovno ljudstvo ni moglo dobro izrabiti letnega dopusta za počitek in okrepitev. Vzrokov je več.
Ker, so letnega dopusta deležne najširše delovne množice, čaka sindikate naloga: kako ustvariti pogoje, da bi delavci in nameščenci s svojimi' družinami lahko čim prej in čim bolje uporabili čas svojih dopustov. Sindikalna podružnica in krajevni odbor sta nudila letos le nekaterim nujno potrebnim tovarišem na Gorenjskem ali na morju počitnice in s tem pripomogla, da so si dopustniki1 okrepili zdravje. Drugi delavci in nameščenci pa so po večini preživeli dopust doma, odnosno v Ljubljani.
Sindikat »Ljudske pravice« čaka naloga: zagotoviti1 vsem tovarišem, da s svojimi družinami prežive počitnice v našem počitniškem domu. Naša podružnica s približno 460 člani je že dovolj močna, da dobi ia.k dom.
Kako bi naj prišli do denarnih sredstev v ta namen?
Navajam le nekaj primerov:
1.	ob likvidaciji menze se je nabralo nekaj denarja in večino lahko uporabimo za dom;
2.	s prostovoljnim delom po oddelkih pozimi in spomladi na stavbišču, kjer naj bi dom stal;
3.	z dobro pripravljenim tekmovanjem, ki bi ga organizirala tekmovalna komisija, bi se povečal »sklad vodstva«, taiko da bi tudi iz njega lahko šlo nekaj denarja za dom.
S temi vrsticami je nakazana le potreba po počitniškem domu in način, kako zbrati denarna sredstva. Upravni odbor naj zbudi pri vseh pododborih zanimanje za to akcijo. Tiskarniški odbor se mora za to najbolj zanimati. Zakaj? Desetdnevno predkongresno tekmovanje je pokazalo, da več oddelkov ni moglo izpolniti produkcijskega plana zaradi novih obolenj (fotografija, risalnica, pretisk, kemigrafija).
Članek pušča namenoma odprta vprašanja: kraj tega doma, vso organizacijo akcije in še vrsto drugih tako pomembnih stvari, o katerih da lahko vsakdo svoje mnenje.
Na delo, tovariši, da bomo imeli že prihodnje leto svoj počitniški dom!
Jože Neuman.
IMELI BOMO INDUSTRIJSKI MAGAZIN
Nedvomno si želite, da bi se izboljšala naša preskrba. Toda ali tudi razmišljate, kako se lahko izboljša? Storjen bo zelo odločilen ukrep, ki bo zelo vplival na izboljšanje naše preskrbe. Gre za ustanovitev industrijskega magazina za delavstvo in nameščence grafične industrije.
Kaj je industrijski magazin? Magazin ali veleblagovnica je trgovska ustanova, katere naloga je oskrbovati delavce in nameščence skupne industrijske stroke z vsemi življenjskimi potrebščinami: z živili, obleko, obutvijo, tekstilijami, gospodinjskimi potrebščinami itd. — skratka z vsem, kar potrebujemo za življenje. Takšne magazine imajo n. pr. že rudarji. Grafična stroka zaposluje v Ljubljani dovolj delavcev iin nameščencev, da lahko ustanovimo svoj magazin.
Ustanovitev našega industrijskega magazina je že povsem sklenjena stvar. Priprave so se začele. Magazin bo imel svoje prostore v »Grafiki« in bo začel najbrž poslovati februarja.
Magazin bo ustanovljen za nas. Zato je seveda 'tudi v našem interesu, da se vsi' vpišemo. Vpis sicer ni obvezen in bo lahko vsakdo ostal nadalje član zadruge ali kupoval življenjske potrebščine pri trgovcu, če bo hotel. Kdor se bo pa vpisal v magazin, bo moral biti res tudi njegov član, to se pravi, jemati bo moral vse blago v magazinu. Zakaj? Zato, da bo magazin založen z
voj gospodarstva Sovjetske zveze v letih 1946—1950.
Trideset let sovjetske države je neizpodbiten, zgodovinski dokaz, da je tudi naša pot pravilna, namreč pot k socializmu. Na njo smo stopili zlasti odločno, ko smo začeli uresničevati našo prvo petletko.
zadostnimi količinami vsega blaga ter da bo mogoče računati vnaprej, koliko življenjskih potrebščin bo potreboval za razdeljevanje vse leto. Zaradi tega se pa tudi ne bomo mogli vpisati’ med letom, ampak se moramo vpisati že zdaj. Kdor bo zamudil vpis, ne bo moigel postati več član v letu 1948.
Naš magazin nam bo nudil mnogo več kakor bi nam zadruge in druge prodajalne. Razne dodatke, ki1 so jih .doslej prodajale zadruge, n. pr. sladkor, olje itd., bodo odslej prodaj ali le magazini, tako da bodo dodatkov deležni- res delavci in nameščenci, ne pa kdor koli na škodo delavstva in nameščencev. V našem interesu je torej, da se vpišemo v magazin. Poslovalnica res ne bo vsem pri rokah. Vendar je zelo ugodno, da bo v »Grafiki«, ob tramvaju, blizu avtobusnih postaj in kolodvora. Ne zamudite vpisa!
Kdor se pri prvem popisovanju ni prijavil, lahko to še stori do sobote opoldne pri tov. Goslarju v strojni stavnici.
ODDELEK
ZA UDARNIKE IN NOSEČE ŽENE V NA-MI
Da se omogoči udarnikom in nosečim ženam hitrejša nabava racioniranih industrijskih proizvodov, ki jih ni mogoče dobiti v zadostnih količinah in zaželeni izbiri v drugih trgovinah, je ministrstvo za trgovino in preskrbo odredilo, da se ustanovi pri »Na-Ma« poseben oddelek za udarnike in noseče žene. Ta oddelek bo stalno in primerno založen z vsem blagom, ki ga običajno dobe udarniki in noseče žene. Začel je poslovati že oktobra. Opozarjamo nanj tudi naše članstvo.
2
ČESA ŠE m VESTE 9 NAŠI PODRUŽNICI?
Nešteto primerov je, ko iprihaja do izraza nezadovoljnost članstva, bodisi v zvezi s preskrbo ali s službenimi zadevami. Toda ■te nezadovoljnosti, če so sploh upravičene, ne znajo pravilno usmeriti, da bi bilo mogoče odpraviti pomanjkljivosti, iki jih bolijo. Na grupnih sestankih, pa tudi na množičnih, bi bilo treba priti z besedo na dan. Naši člani so pa tudi pismeni. Zakaj ne pošljejo nobene pritožbe, bodisi na pododbor ali upravni odbor? Zakaj tudi nič ne poročajo o vseh takšnih zadevah v našem listu? Zakaj se ne obračajo z raznimi vprašanji, če jim ni kaj jasno, na uredništvo lista? Ali se ne zavedajo, kaj vse jim lahko pomeni list? Marsikatera podružnica bi bila srečna, če bi moigla imeti svoj list. Pri nas je menda zelo malo podružnic, ki bi imele svoje glasilo.
Zato naj bi naš list postal v resnici pravo glasilo vsega našega članstva. V njem naj pride v polni meri do izraza volja in delavnost vseh naših članov. List naj postane zares najtesnejša zveza med članstvom in vsemi
AKCIJA ZA IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENE ZAŠČITE
Kakšne so higienske razmere v naših oddelkih? Kako bi bilo treba izboljšati zdravstvene delovne razmere v posamezrih obratih? V kakšni meri izpolnjujemo zdravstvene predpise po uredbi in odredbah o zdravstveni zaščiti v grafičnih podjetjih?
Zdravstveno-zaščiitni tikrepi niso nedvomno vzorni v nobenem našem oddelku. Naši obrati so že precej stari, -čeprav se zdi poslopje na zunaj moderno. Nekateri oddelki so v prostorih, ki prvotno ni-so bili namenjeni za ta namen. Marsikje primanjkuje prostornine. Zračenje nikakor ni zgledno. Tu in tam je zrak v pravem pomenu besede gost. Delo v nekaterih oddelkih je nedvomno nezdravo. Vi, ki ste zaposleni v teh oddelkih, veste vse to sami1 najbolje.
Ne gre za zgolj naštevanje napak in pomanjkljivosti. S tem naštevanjem se ne da nič izboljšati. 3. t. m. je bila v Domu sindikatov konferenca obratnih delovnih inšpektorjev ter referentov za higieno in zaščito-. Na tem sestanku so razpravljali o dosedanjih ukrepih za izblojšanje higiene in zdravstveno zaščite od 10. do 19. t. m.
Ob tej priliki je bilo naglašeno, da ne gre za naštevanje napak ter opisovanje žalostnih higienskih razmer v naših grafičnih podjetjih. Treba je predvsem iskati načinov za -izboljšanje higiene in zdravstvene zaščite v obratih. Delovni kolektivi -morajo pri tem sodelovati najbolj aktivno. Vse, kar je mogoče narediti ter ukreniti s sredstvi in
podružničnimi organizacijskimi organi. To pa pomeni, da se mora članstvo obračati z vprašanji in pobudami na list.
Doislej se je zdelo, da nekateri člani še vedno niti ve-do ne, da imajo list, ali kakor da je njihova naloga le čakati, da j-im bo glasilo nekdo napisal. Ta list mora izhajati iz njihove srede. Postati mora njihova javna tribuna!
Cela vrsta vprašanj je, ki jih bo treba obravnavati v našem listu. Toda uredništvo bi rado načelo najprej -takšna aktualna vprašanja, -ki najbolj zanimajo vse članstvo in ki bi bila zanj tudi najbolj koristna. List bi moral postati stalni sindikalni svetovalec. Objavljal bi lahko odgovore na mnoga vprašanja. Toda doslej še ni 'bilo vprašanj. Doslej tu-di še ni bilo marsikaterega prispevka, ki so jih posamezniki obljubili.
Torej: naj ne bo naš list žalostno spričevalo o naši nedelavnosti -ter zaspanosti, ampak naj postane -ogledalo žive aktivnosti na vseh področjih sindikalnega dela ter življenja. Predvsem je pa potrebno, da vsaj preberete ta članek!
delovnimi močmi — s prostovoljnim delom — opravimo čimprej sami, ne da bi čakali na pomoč in p-obudo samih podjetij. Podjetjem moramo dajati sami čim več pobud.
Vse to velja seveda tudi za naše obrate. Sprevideli bomo lahko, da je mogoče marsikaj izboljšati, čeprav primanjkuje sredstev. Ni -treba posebej dokazovati, da je to neposredno v našem interesu. Gre vendar za naše zdravje, za ohranitev delovne sposobnosti in končno za življenje. Nedvomno ni le naključje, da je pri nas zelo viso-k odstotek obolenj. To je več ali manj v zvezi z zdravstvenimi razmerami v naših obratih.
Zato smemo reči, da ta akcija za izboljšanje razmer ,ne bo o-stala le na papirju, ampak da bo mnogo koristilo vsemu članstvu in da se je bo tudi vse članstvo udeležilo. Zlasti je potrebno, da pridejo do izraza vse pobude, kaj in -kako bi bilo -treba izboljšati. Predv-seim gre za vprašanje kako-Kaj vse nas teži', pa ve,mo več ali manj vsi. Zato bi naj vsakdo skušal pomagati vsaj s koristnimi pobudami, ki ijih je mogoče uresničiti.
Akcije seveda ni brez k-o-misije. Zato bo tudi v našem -podjetj-u ustanovljena komisija. Uspeh bo v veliki meri odvisen od delavnosti komisije. Seveda pa tudi najboljša komisija sama ne more -doseči nič, če je ne podpre -primerno ves delovni kolektiv. Ne dvomimo, da bo naš delovni kolektiv storil tudi v tem pogledu svojo dolžnost.
Ko smo ustanovili list, smo upravičili njegovo potrebo med drugim zlasti s tem, da je njegova naloga prikazovati članstvu življenje naše sindikalne podružnice. Sleherni član mora biti -kar najbolje -poučen o vsem sindikalnem delu; naloga našega lista je, da sproti poroča o vseh tekočih, zadevah. Hkrati pa mora tudi poglabljati sindikalno zavednost članstva. Zato je treba predvsem izpolniti pogoj: Vse članstvo se mora vsaj seznaniti natančno z ustrojem na,še podružnice in kakšne naloge morajo prevzemati posamezni -podružnični organi.
Morda se -komu zdi, da organizacijski ustroj naše podružnice vendar vsakdo dovolj dobro pozna ter da ljudi ni treba poučevati še o takšnih osnovnih stvareh. Toda resnice si ne smemo skrivati. Tem prej se bodo izboljšale razmere pri sindikalnem delu naše podružnice, čim prej bomo odpravili vsaj največje pomanjkljivosti.
Dan za dnem je dovol-j -primerov, -ki -dokazujejo, da se naše članstvo še mnogo premalo vživlja v sindikalno življenje; mnogi člani -gledajo na naš sindikat kakor na nekakšen urad, ki je za nje ne-kaj tujega in tako zapleten, da ga ni mogoče razumeti.,Še vedno ni prodrlo dovolj globoko priznanje, da ne smemo delati razlike med sindikatom in članstvom; vsi smo ena sama organizacija.
Seveda pa ima tudi naš siindikat kakor vsaka organizacija svoje organe. Glavni organ je upravni odbor. V item odboru so zastopane posamezne komisije, katerih naloga je, posvečati se posebnim področjem sindikalnega dela, n. pr. kulturno-p-rosvetna komisija, preskrba, fizk-ultura, higiena in delovna zaščita, dopusti in socialne zadeve; dalje so pa še zastopani pododbori, ki z grupami zastopajo posamezne oddelke. Pododbore -imamo tri: -tiskarniškr, knjigoveznice in uredništva ter uprave.
Upravni odbor združuje torej vse sindikalno delo, in ga seveda tudi vodi. Grupa je o-snovna celica v podružnici. Grupo vodi grupni -poverjenik.
Tu se je treba zaustaviti ter naglasiti, da je od delavnosti grup v največji meri odvisna delavnost vsega sindikata. Grupni poverjenik je v najtesnejši zve-zi s pododborom, ter je zato -do-volj poučen o vseh tekočih zadevah. Njegova naloga je predvsem, da poroča redno grupi o vsem sindikalnem življenju, hkrati pa mora skrbeti, da ,se grupa -tega življenja tudi kar najbolj vneto udeležuje!- Iz grupe morajo prihajati pobude, vprašanja in predlogi. Grupa mora zavzemati stališče o vsem delu pododbora in upravnega o-dbora. V grupi mora priti v polni -meri -do izraza volja članstva in njegov dejaven odnos do sindikata.
To pa seveda zahteva, da so -grupni^ poverjeniki najboljši med najboljšimi sindikalnimi- člani. Članstvo seveda ni vse-lej zadovoljno z grupnimi poverjeniki. Toda ta nezadovoljnost ne sme prihajati do izraza v pasivnem odnosu do sindikata. Članstvo ne sme obrniti hr-b-ta vsemu sindikatu, če je slab grupni poverjenik, ampak -je njegova dolžnost, da spregovori odločno s poverjenikom ter ga zamenja, če ni upanja, da bi se poboljšal.
Toda najhujše je, če je nedelavno članstvo z grupnimm poverjenikom vred. Namesto da bi samo prijelo poverjenika ali se pritožilo na pododbor ali upravni odbor, pogosto raje zabavlja nad sindikatom, češ, naš sindikat je najslabši. Ali se članstvo -kdaj v-praša, zakaj naš sindikat ni boljši? Ali se zaveda, da sindikat ni ld upravni odbor, pododbor ali poverjenik, temve-m tudi članstvo? Če poverjenik ne skliče niti sestanka in je tako malo v zvezi z grupo, da ga vsi' člani grupe niti ne poznajo, tudi članstvo ni mnogo boljše, saj bi sicer poverjenika zamenjalo.
ZAKAJ SO PLJUVALNIKI NA STOPNIŠČU?
Zgodi se ti, da delaš poizno v noč, pa prideš drugo jutro še nekoliko zaspan v tiskarno. Čim pa prideš na stopnice, se moraš zbuditi, kajti v nevarnosti si, da stopiš na pljunek in ti zdrsne. Tako pa moraš pazi-ti in preden prideš do -svojega nadstropja, se že dobro zbudiš. Kaj tisti tovariši, ki pljujejo kar po stopnicah, še niso opazili, da so na stopnišču tudi pljuvalniki? Pa kaj samo -to. Kar zgroziš se, ko vidiš cigaretne ogorke, papirčke vseh barv, ugasnjene vžigalice in še podobno.
Čas bi bil, da se tega odvadimo. Če nekdo sam nima smisla za snago, naj se -ozira -vsaj na druge, iki bi radi' hodili po čistih stopnicah. Pa ne le to. Vedo naj, da morajo snažilke pospravljati za nami in prav nič prijetno ni zanje, če morajo brisati pljunke. Ni pa le vprašanje snage, marveč tudi higiene. Če bi pripeli nad vsako stopnico opozorilo »Ne pljuvaj na tla'!« -bi niti to ne zaleglo. Potrudimo se, tovariši in tovarišice, pa pljujmo v pljuvalnik, papirčke
VSEM 6RUPNIM POVERJENIKOM!
Odgovorite na naslednja vprašanja:
Kako so vaše grupe sprejele list — ali so zadovoljne z njim ali ne?
Kaj jim ni všeč?
Kaj bi članstvo rado bralo in kaj v listu pogreša?
Ali list sploh berejo?
Zakaj ne dopisujejo bolj marljivo?
Uredništvo prosi tiste grupne poverjeni' ke, ki na ta vprašanja ne morejo odgovoriti niti deloma, da vsaj skušajo zbrati čim več prispevkov v svojih grupah.
Agitirajte med grupami za čim večje so' delovanje pri listu! Tekmujte med seboji kdo bo zbral čim več prispevkov!
Naše geslo je: Čim več sodelavcev’ Čim več dobrih prispevkov!
pa prihranimo za požrešni koš. Ali je to tako težko? Če tega ne bomo storili, bo navsezadnje potrebno najeti stopniščne stra' zarje za snago in higieno.
KDOR IE BERE — GA TEPEJO !
TUDI TA ZAPOVED Mi ZADNJA!
Geslo: Kdor ne napreduje, ga tepejo! P°zna sleherni zavedni delovni človek. U.po-jAbimo .ga lahko tudi malo spremenjenega: Kdor ne .bere, ne napreduje! Kdor ne bere, tepejo!
, _Ali mi napredujemo? Obrnil sem se na ^djiž-ničarja naše sindikalne knjižnice, Ali Raše članstvo marljivo obiskuje knjižnico? Kolibo je bralcev? Kaj berejo?
, , Knjižničar je bil v hudi zadregi. »Moral j Poslati poročilo o delovanju naše knjiž-,’®e .Ljudski prosveti1. Kaj naj poročam? a! na’ osramotim vso našo podružnico — "krijem s številkami, da smo prav za prav , ekultur,ni? Da grafično delavstvo najmanj bere?,,
, Z besedo na dan! Koliko obiskovalcev je lrnela doslej knjižnica?
'‘Počakajva rajši do prihodnje številke! Ikar ne p0Vejva že zdaj, [koliko članov je t ejd nami odkrilo našo knjižnico! Imel bi k ni težjo nalogo, fco bom zagovarjal pred niturno-prosvetno [komisijo, da knjižnica j, trebuje denar za nove knjige. Lahko me avrnejo: Še več knjig? Saj še teh nihče ne 0voha? Ali niso to nepotrebni izdatki?
Če nočejo brati — silili jih ne bomo! Zakaj bi jim kupovali knjige!«
Naše članstvo bi torej knjižnice sploh ne pogrešalo?
»Ne vem, da bi se kdo pritoževal, dokler še nismo imeli knjižnice, češ naša podružnica, najmočnejša med grafičnimi, pa nima niti knjižnice!«
Morda pa pri nas ljudje toliko berejo, da knjižnice ne pogrešajo? Kupujejo sami knjige? Ali si jih pa izposojajo v javnih knjižnicah? Kaj pa, če ne zaupajo naši knjižnici in mislijo, da jim ne more nič nuditi?
»Vsega tega ne morem dognati sam. Morda bi bilo mogoče ugotoviti s kakšno anketo, kako je prav za prav s kulturnim življenjem našega članstva. Grupni poverjeniki bi to morda lahko dognali z vprašalnimi polami, ki bi vsebovale podobna vprašanja: Koliko knjig si kupil -letos? Koliko si jih prebral? Ali si član [kakšne knjižnice? ■— O tem pa kar piši! Storiti je -treba vse, da bomo premaknili naše članstvo tudi v kulturnem pogledu! Odkriti je treba vzroke, zakaj ljudje ne berejo več!«
-Pripomnil sem: Dognati je pa treba tudi, zakaj ljudje tako malo -pišejo!
PODODBOR TISKARNE ODGOVARJA■,.
v Člani našega pododbora so se obračali ye nekajkrat za intervencije na pododbor, la namen hočem kratko odgovoriti.
Naš pododbor je nekak posredovalni or-•?n med grupami in upravnim odborom. Vsi Pododbora, ki imajo -kakršne koli želje g • Ce se hočejo -pritožiti, naj -se vedno o-bra-j pi pododbor p-o svojih gr-upnih pover-Un Pododbor bo ipoite-m posredoval pri zfVa'Vnem odboru. Nikakor pa ne moremo uk 6Vati od upravnega odbora, da bi se pr.,apial z raznimi brezpomembnimi željami, in* 0,^oami itd., -ker -s -tem g,a brez potrebe v svojo škodo obremenjujemo, da se ne 0re posvetiti koristnejšim zadevam.
j. ua se razumemo: vsalka utemeljena že-čgj PrR'°žba, predlog — je dobrodošel. Na-meV° Smo Pa Pro'K raznim nas-topom, ki te-iah ,6i -na 0lSet|n^ mržnji ali pa na informaci-bes' v:' imajo običajno za uvod -priljubljeno mco »baje«.
Itlena°°a^or ^ ^il Pa popolnoma brez po-gru ' če ne bi bil -tesno povezan s svojimi nior -''.Saj J® 'grupa, osnovna celica; dajati pr ^.micia-tivo. Če pa -drupa spi spanje — tedaj -tudi pododbor ne bo Pam upravičit-i svojega obstoja. Zdaj sto-nem° v jd°k° živahnejšega dela na sindikal-je, dpodr°čju. Dopusti so minili in treba sv'oi	vsak grupni poverjenik aktivi-zira
šlo j c*anstvo- Edino ta-ko bo članstvo pri-sa.in	SlP0™anja, -da -sindikat ne obstoja
Pa ° 0 .PNKki raznih se-s-tan-kov, za katere
Vedeti!
Marsikdo
po lastni zaslugi — noče
tu,Zaveda-ti se moramo svojih pravic — pa 1 svojih dolžnosti.
jas 9.lede preskrbe bi omenil v zvezi s pogled™ V pre'i®nP številki »Črno na belem«
—_	funkcije, ki jih ima upravni odbor
Vsa;ki 6 vsa^a Srupa. Tako je seveda v je terl^-rUp* 'ludi -poverjenik -za preskrbo, ki ki s ne-kak tolmač v-seh želj in pritožb, sizirlu aanašajo na najkočljivejšo funkcijo v aPikatu — na preskrbo.
"av tako se obračajte v drugih zadevah Po ''°!e Srupne poverjenike, ki lahko stalno sVoi;i,0do,d^oru sporočajo" želje in predloge ,ln grup.
°dda,VVar^e »rupne poverjenike, ki še niso Pre-teLi-^rupne°a statističnega poročila za PodnrlL1 mesec' opozarjam, naj se izogibajo orovega tajnika, ki namreč preži te
dni kot jastreb na zaspane grupne poverjenike.
Edina rešitev, tovariši poverjeniki, je v te-m, da čimprej storite svojo dolžnost! V zvezi s statistiko bi še omenil, da morajo grupni poverjeniki pošiljati redno mesečno statistično po-ročilo. To poročilo naj bo kratko — opis najpomembnejših dogodkov v grupi, — n. pr. sestanki in pomembnejše zadeve iz produkcije.
Ta poročila naj izbira grupni statističar, ki ga je treba seveda določiti, ako grupa še ne -pozna njegove pomembne nal-oge.
Grupe morajo -pošiljati re-dn-o zapisnike o svo-jih sestankih, vse seve-da po pododboru..
Točna poročila grup so nujno potrebna za pravilno delo pododbora.
Grupnim poverjenikom so vse te zadeve dobro znane,'da jim pa malo o-svežim spomin, je pododbor sklenil, da se jim vse to predoči v našem vestniku.
Seljak.
ABRAHAM NA OBISKU V ST RO JNI STAVNICI
Abraham, možiček stari — bil baje je veseljak; zdaj veselje ti pokvari, srečaš ga: petdeseta k.
Kam se leta le podijo?
Kam se jim tako mudi? Vrag naj vzame to frikcijo, ki tak’ hitro se vrti...
Tudi naš Urbančič Joža s petdesetimi se baha: gladka, prožna mu je koža, ČDrsto, krepko jo še maha.
Ko se tu med nami kreia Joža, naš petdesetak, mu vsa strojno-stavska čela kliče: bodi čil, krepak!
Če ste v zadnji številki našega glasila prebrali, kaj je prva naša zapoved, smemo up-aiti, da je niste še pozabili. Drugi plenum Enotnih sindikatov Slovenije nam je naložil: »1. sindikalne organizacije naj seznanjajo našega delavca, delavko in delavsko mladino s planom tako, da bo plan zajel duha in storilnost delavskega razreda...« Toda danes -se nameravamo dotakniti 2. zapovedi, ki -je v nepo-sredni zvezi s prvo:
»2. V v-seh -sindikalnih organizacijah naj se izvede kampanja za študij petletnega plana. Pri študiju gospodarskih nalog bodo sindikalne organizacije skrbele za to, da bo sleherni delo-vn-i kolektiv, sleherni član sindikalne organizacije temeljito seznanjen s konkretnimi nalogami pri izvedbi -plana. Samo -s proučevanjem konkretnih nalog je namreč mogoče ustvarjati -delavcem in nameščencem potrebno perspektivo in s tem dvigati njihovo zavest ter predanost v ustvarjalni borbi.«
Kampanja za študij petletnega plana? Kdaj smo jo sprožili? Kakšna je bila? Kakšni -so njeni uspehi? V kakšnem odnosu je naš sindikat -do študija petletnega plana? Kaj ve naše članstvo -o petletnem planu? Kako ga proučuje? In ali ga -sploh proučuje?
Če bi- ta vprašanja naslovili na upravni odbor, bi nam upravičeno odgovoril: Obrni se na kulturno prosvetno komisijo! Obrni se na grupe! Povprašaj jih, kaj študirajo v svojih krožkih! Storili smo -vse, kar smo mogli.
V kulturno prosvetni -komisiji -pa bi zvedeli: Tudi mi smo storili vse, kar -smo mogli. Organizirali smo študijske -krožke, ki so bili več ali manj uspešni, ali če hočeš, neuspešni. To je odvisno od vodij krožkov. Pa tudi od obiska tistih, ki obiskujejo -krožke, odnosno jih ne obiskujejo. Zdaj -smo študijske krožke organizirali holje. Nič ni najboljše že v začetku. Za vse so potrebne skušnje.
Ko bi tako iskali odgovore na ta vprašanja, bi nam vsi po vr-sti postregli — z izg-ovo-ri. Vsak je »storil, kar je mogel«. To pa pomeni, da je v resnici mogel mnogo premalo. Če nam je re-snrca ljuba, moramo priznati: Članstvo se je -do-slej premalo seznanilo s planom. Koli-kor ga je'pa proučevalo, se je bolj učilo -p-o črki, ni pa zajelo živega -duha, -smisla, kaj pomeni plan za nas, delovno ljudstvo. Pri študiju plana ne gre za to, da se naučimo, kaj v-se morajo doseči posamezne gospodarske panoge, temveč da spoznamo, zakaj se -mora to zgoditi in kakšno vlogo ima pri tem člove-k — vsakdo izmed nas. Kaj je uresničevanje plana? Smiselni ter smotrni razvoj naše -družbe, našega gospodarstva in vsega družbenega življenja, to pa -pomeni, da -gre za prerod človeka. Plan je določen zaradi človeka — za nas: da se vsestransko dvignemo. Za naš gospodarski in kulturni dvig je treba ustvariti pogoje. Kdo jih naj ustvari? Mi! Plan. je torej naša zadeva. Dokler tega ne spoznamo dovolj živo, študij ne bo dosegel svojega namena. O tem danes nikakor ne moremo izreči že zadnje besede, -skušajmo se najprej nad vsem tem vsaj malo zamisliti!
TAKO PA PRI NAS TELEFONIRAMO
V dežurni sobi zazvoni telefon. »Ali je tam kurir?« se -oglasi na drugem koncu nežen gla-sek. »Ne, ven je -odšel.« — »Kdaj pa pride?« — »Ne vem.« — »Pa bi vendar morala vedeti.« — »Ko pa leta po vseh koncih Ljubljane.« — »No, pa nič. Ko pride, pa naj se oglasi pri nas.« — Slušalka pade, tista pa, ki je bila p,ri telefonu, ne ve, kam naj kurirja pošlje, ko se vrne s krožne po-ti po beli Ljubljani.
KAJ POMEN! DISCIPLINA?
Ali je kdo izmed nas z vsem zadovoljen? Ali je kdo, ki bi si ne želel, da bi se njegove življenjske ter gmotne razmere izboljšale? Vemo, da jih je precej med nami, ki si želijo marsikaj. Mnogi bi radi zaslužili več. Marsikdo goji po tihem željo, da bi napredoval bodisi v svojem poklicu ali da bi celo presedlal v »boljši« poklic. Vsalkdo izmed nas želi, da bi se čim prej dvignil splošni življenjski standard, to se pravi, da bi bile realne mezde čim višje, da bi stanovali v lepih in udobnih stanovanjih, se lepo oblačili ter da bi nam bile pristopne tudi vse kulturne dobrine. Mnogi se pa jezimo nad vsem svetom, smo »zagrenjeni«, se kujamo nad vsem in vsakomur, ker se želje ne uresničujejo tako hitro kakor se budijo.
Zdaj bi pa radi vedeli, koliko jih je med nami, ki bi se hudovali nad seboj, ne pa nad vsem svetom, ker se jim ne godi tako kakor bi želeli. Žal so tudi med nami nekateri —• celo precej jih je! — ki radi mnogo zahtevajo, toda ne od seibe. Marsikaj si želijo, svoje želje in zahteve pa naslavljajo na povsem napačen naslov.
Ti ljudje bi se morali predvsem naučiti, ikaj je prav za prav disciplina. Odkrito priznajmo, nekaterim je že ta beseda sama na sebi silno zoprna. Kaj šele, da bi se zamislili nad njo teir poglobili v njen pomen! Disciplina? Delovna disciplina? Kaj še hočete od mene, se jezijo sami pri sebi.
Povejmo torej, kaj pomeni delovna disciplina! Disciplinirani niso le tisti, iki prihajajo točno o,b uri na delo. Če si discipliniran, prihajaš na delo z zavestjo, da opravljaš ,po-membno nalogo, da je tudi od teibe odvisno, kdaj in kako bo izpolnjena proizvodna naloga. čim prej bodo izpolnjene neštete proizvodne naloge na vseh delovnih področjih, tem prej ise bo dvignil naš življenjski standard. Sleherna delovna moč je dragocena. Nekateri se kljub vsemu preveč podcenjujejo; mislijo, da jih bo že kdo nadomestil, če bodo izostali na teden po enkrat ali trikrat. Precej jih je, ki radi obiskujejo zdravnike — seveda med svojim delovnim časorp. Na tisoče delovnih ur izgubimo zaradi izostankov. Med nami je izredno mnogo bolnikov. Toda ne le bolnikov, ki v resnici bolehajo za to ali drugo boleznijo, temveč takih bolnikov, ki so menda neozdravljivo, nepoboljšljivo bolni zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti do tovarišev in skupnosti. To je bolezen, ki se imenuje: nediscipliniranost.
O tej bolezni stalno govorimo na sejah upravnega odbora, na grupnih sestankih in množičnih zborovanjih. Zakaj vse nič ne zaleže? Kaj se prav za prav skriva za ogromno številko izgubljenih delovnih uu? KakŠLti so v resnici zdravstvene razmere v našem podjetju?
Zdi se mi potrebno, da bi zadevo temeljito raziskali. Podjetje bi naj s sindikatom bodisi z anketo ali s kakšno drugo preiskavo natančno ugotovilo, kakšne so zdravstvene razmere v naših oddelkih: kdo je v resnici bolan (to bo zdaj mogoče dognati, ko bo uvedena nova evidenca nad bolniki po posebnih knjižicah) in kaj bi bilo treba ukreniti za utrditev delovne discipline, hkrati pa tudi za izboljšanje zdravstvenih razmer. Vsekakor nam mora biti zdravje našega delovnega kolektiva velika skrb. Oglasite se k besedi, vsi smo več ali manj prizadeti!
KJE PA JE TO?
»Sestanek imamo v rdečem kotičku,« opozori mladinka svojo tovarišico.
»Kje pa je to?« se začudi druga.
Ko smo slučajno to slišali, smo se začudili — ne temu, da imamo rdeči kotiček, marveč, da nekdo ne ve niti, da ga imamo, niti kje je.
NASA FIZKULTURA
FIZKULTURNI AKTIV PREDLAGA SVOJ PRORAČUN — 35,000 DIN
Zdi se mi potrebno, da se natančneje seznanimo z organizacijo našega aktiva, ker mora tudi ta stran zanimati prav vsakega člana.
Naš aktiv spada pod fizkulturno komisijo pri KSS, kakor vsi drugi sindikalni aktivi. Ker sam ne more obstojati, je priključen fizkulturnemu društvu Enotnost, katere člani smo vsi tisti člani aktiva, ki nismo vključeni v kakšnem drugem društvu.
Odbor našega aktiva tvorijo: predsednik oz. referent Hvale, tajnik Čenčič, blagajnik Obid, gospodar Grobo,ljšek in referenti za posamezne sekcije: nogomet Sintič, lahka atletika Jarc, smučanje Čenčič, namizni tenis Groboljšek, odbojka Jarc, telovadba Hvale, šah Hren, alpinizem Štrukelj. Tudi v posameznih oddelkih imamo referente, ki odgovarjajo za vse fizkulturno življenje in udejstvovanje oddelka. Ti referenti so: knjigoveznica Kobal, pisarne Jarc, strojnica Meden, Mišama, bakrotisk Polc, ročna stavnica Novak, uredništvo Tanja, uprava Črno-logar, litografija Gošniik,
Vsak aktiven član aktiva mora pri vpisu plačati 10 din za vpisnino, 5 din za legitimacijo FD Enotnosti, 15 din članarine za tri mesece in 1.50 din za pristopnico. Podporni člani aktiva prispevajo mesečno kolikor hočejo.
Najvažnejši člani našega odbora so tovariši, ki so referenti po oddelkih, kajti njihovo delo je tesno povezano z našim delavstvom. Njihova naloga je masovna organizacija krosa — masovna udeležba pri posameznih sekcijah.
Prihodnji teden bomo pričeli z redno telovadbo v telovadnici poljanske gimnazije, in sicer dvakrat tedensko. Telovadbe se mora udeleževati vsa mladina in vsi ostali člani aktiva. Telovadba je nujno potrebna nogometašem, smučarjem in lahkoatletom. Telovadnica nam mora postati središče fiz-kulturnega izživljanja v zimski sezoni.
Žalostno sliko pa nudi naša prijava k jesenskemu krosu. Kros je preložen na november, zato ponovno opozarjamo vse članstvo, da je naloga vsakega fizkulturnika, da
IZ SINDIKALNEGA GIBANJA
V. plenum CO Enotnih sindikatov Jugoslavije bo od 9. do 10. novembra v Beogradu. Dnevni red je določen: 1. naloge ESJ pri uresničevanju plana glede na sklepe II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije; 2. sodelovanje ES pri ureditvi plač; 3. investicijski proračun ES za leto 1948; 4. določitev proračuna ESJ za leto 1948.
Dveletnica Svetovne sindikalne federacije. Ob tej priliki je prejel CO ESJ poslanico Svetovne sindikalne federacije. V poslanici je naglašeno, da bodo nacionalne sindikalne federacije proslavile dveletnico s tem, da bodo še bolj povečale svoje napore za utrditev enotnosti in moči svetovnega sindikalnega gibanja.
Kulturno prosvetno delo naših sindikatov. Dne 11. oktobra je bilo pri glavnem odboru ES Slovenije kulturno prosvetno posvetovanje. Na njem je bilo ugotovljeno, da je sindikalno šolo in tečaje doslej obiskovalo 2400 članov sindikatov. Deluje 570 kulturno-umetniških društev in skupin,. 20 delavskih klubov, okrog 170 rdečih kotičkov in 373 knjižnic s približno 600.000 knjigami.
se krosa udeleži, naloga referentov po oddelkih je, da pritegnejo h krosu prav vse, ki so zmožni, da se udeleže tekmovanja. Potrebno je, da se vsak udeleži treningov, ki jih imamo ob torkih in četrtkih popoldne na Stadionu. Le s treningi bomo na krosi) mogli postaviti dobre rezultate in se koisati z drugimi.
Čas je že, da napravimo konec naši brezvestnosti; čas je, da odpadejo primeri, ko naši tekači iz osebne užaljenosti izstopajo sredi teka s proge in to na prvenstvu, ko se naše tekmovalke ne zavedajo svojega poslanstva v Beogradu in kršijo disciplino ter se s slabimi rezultati vračajo. Čas je, tovariši1 fizkulturniki, zlasti pa mladina, da sodelujete v aktivu, če ste se prijavili. Brezvestnost ne sme biti lastnost fizkulturnikov.
»Bom prišel, zanesljivo pridem!« A njega ni! Tovariši, na ta način mora vzeti vrag vsako še tako dobro propagirano akcijo. Hočemo postati močan in discipliniran aktiv in ga tudi bomo postavili s sodelovanje))) vseh pozitivnih fizkulturnikov, ki vedo, kaj je disciplina, ki jim ni vseeno, kako se naš aktiv plasira.
Naš proračun za prihodnje leto znaša ca. 35.000 din. V koliko bo ta vsota odobrena s strani upravnega odbora sindikata, še na vemo, vendar nam višina zneska pove, da mislimo resno in temeljito voditi naš aktiv in mu tudi nuditi najpotrebnejše. Če hočemo prihodnje leto in v tej zimski sezoni častno sodelovati z ostalimi sindikati v raznih tekmovanjih, moramo vsestransko zboljšati naše vrste. Zboljšati jih pa ne more sam odbor brez pomoči mladinske organizacije, vsega sindikata in tudi posameznih članov.
PORAZ
Sindikati propagandnih ustanov (Radio Gledališče, Film, Ljudska pravica) so razpisali nogometno pokalno tekmovanje. Rezultati tekmovanja so sledeči: FA Film : FA Radio 0:3, FA Ljudska pravica : FA Gledališče 2:0. Finalno tekmovanje: FA Filfl1 proti FA Gledališče 5:2, FA Radio : FA Ljudska pravica 1:0. Pokal si je osvojil0 moštvo FA Radia, tolažilno darilo 7 knji» pa je prejelo moštvo FA Film.
Za naše moštvo, ki je šlo na igrišče gotovo zmage, moramo reči, da ni pokazalo kljub odlični postavi tiste igre, kakor sm° pričakovali. O borbenosti, ki smo jo videl' pri ostalih enajstoricah, pri našem moštvu razen nekaj izjem, ni bilo niti duha. Priznati pa moramo, da smo imeli smolo, kajt' vsi streli so šli tik mimo gola ali pa ^ prečnice.
FIZKULTURNE VESTI
Posečajte telovadbo', ki se vrši vsak toreh in petek od 6. do 8. ure zvečer v telovadni6' V. drž. gimnazije na Poljanah!
Naša ženska ekipa se je na lahkoatletskem sindikalnem državnem prvenstvu v mnogobojih v Beogradu plasirala na pet0 mesto in prejela kot priznanje diplomo.
Sredi novembra bo razpisal KSS ekip11' šahovski turnir vseh sindikalnih aktivo'4'' Ekipa, ki jo moramo postaviti, bo štela 8 šahistov, zato naj tovariši šahisti že dane5 mislijo na to sestavo.
Opozarjamo vse lahkoatlete, ki imajo hlačke ali kakšno drugo opremo, ki je la* aktiva, da jo vrnejo gospodarju (Groboli-šku).