TRGOVSKI LIST časopis za trgovino, Industrijo in obrt* Baročni na za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. •eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.058. LETO XH. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 2. marca 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 27. Ivan Mohorič: Naš železniški promet 28. februarja 1929. Jutri stopajo v veljavo nove železniške tarife. Nove tarife vsebujejo mnogo izprememb, ki so važne za naše gospodarske prilike in prinašajo v glavnem 5% povišanje voza-rine. Borba za to povišanje se je vodila nad poldrugo leto od meseca julija 1927 do letošnje zime. Izdelani projekti so se morali ponovno revidirati in izpreminjati, predno se »e našla končna rešitev, ki je za naš neugoden gospodarski položaj znosna in sprejemljiva. Povišanje železniških tarif je bilo neizogibno, ker obratujejo železnice v naši državi stalno s primanjkljajem. Železniška uprava je zato zahtevala prvotno, da se izvede povišanje v mnogo večjem obsegu in na širši osnovi. V ioku borbe, ki se je vodila glede povišanja tarif, je tarifni odbor dokazal, da dosedanje tarife niso vzrok deficita, marveč da je treba te vzroke iskati drugje. Tarifni odbor je lani pri tej priliki naglasil, da je v imenu gospodarskih krogov pripravljen pristati pogojno na 5% povišanje tarif, toda edino v ta namen, da dobi železniška uprava iz tega povišanja novih sredstev za izdatnejše popravilo železniških naprav in voznega parka. Stanje voznega parka je bilo že lani v poletni izvozni sezoni zelo nepovoljno. Situacija pa se je v toku letošnje zime v mnogem oziru še poslabšala. Nastala so nova nujna popravila. Vsled krute zime in snežnih zametov je potniški in tovorni promet padel v zadnjih mesecih na minimum, ki ga poprej nismo nikdar poznali in povzročil tako nove ispade v železniški bilanci. Te vrzeli se bodo dale le težko in s skrajnim naporom popraviti Z marcem stopamo na višek pomladanskega sezonskega prometa. Dovoz blaga, ki je potreben za pomladansko sezono in ki se je druga leta izvršil po večini že meseca januarja in februarja, se je letos za cela dva meseca zakasnil. Bliža se velikonočna sezona, a veletrgovina •n nadrobna prodaja še ni dotirana z blagom, ki ga za spomladansko sezono potrebuje. Pri tem je pa sedaj slovenska trgovina še popolnoma odrezana od svojih odjemalcev na Hrvaškem, v Vojvodini, Bosni, Srbiji in Dalmaciji. Generalna direkcija državnih železnic je namreč izdala v nedeljo 24. februarja naredbo dalekosežnih posledic o omejitvi prometa, s katero je za področje zagrebške železniške direkcije, kakor tudi za tranzitni prevoz iz Slovenije v Vojvodino, Bosno in Srbijo ter Dalmacijo, dovoljen samo sprejem premoga, drv za kurjavo, sena, živil in embalaže za živila, petroleja, bencina, karbida in režijskega blaga v vagonskih nakladah. Kosovno blago se sprejema samo do 500 kg na posamezno pošiljatev. S to naredbo je torej do nadaljnjega onemogočen ves prevoz obrtniških in industrijskih izdelkov, slro-vin in polfabrikatov ter pomožnih sredstev in tehničnih predmetov v vagonskih nakladah iz Slovenije v vzhodne pokrajine In obratno, ker železnica prejema tako blago kvečjemu kot kosovne pošiljatve, ki pa tarifirajo po mnogo višjih in torej dražjih blagovnih razredih kakor pa pol- in celovagonski tovori. Ta ukrep prihaja v času, ko so že davno premagane snežne ovire in posledice hudih mrazov. On je izdan v dobi, ko je nastopil v celi državi že vremenski preokret in ko so vse glavne proge že očiščene od snega, izvzemši liško progo, in nam je vsled tega popolnoma nepojmljiv. Tembolj pa nam je nerazumljiv ta ukrep, ako pomislimo, da vzdržuje ljubljanska železniška direkcija, ki ima izrazito alpske proge z velikimi vsponi, ki so neprestano ogrožene od plazov, zametov in poplav, že teden dni neomejen promet za vse vrste civilnega blaga. Ljubljanska železniška direkcija, na katero pripade relativno največji del inozemskega tranzita in ki mora vršiti blagovno službo mnogokrat s stroji najslabše vrste, je v par dneh premagala najhujše zamete in vzpostavila takoj neomejen promet. In pri tem se mora vpoštevati, da imamo baš na področju ljubljanske direkcije lokomotive stare po 60 do 70 let, ki so že davno dotrajale, ki pa morajo še vedno vršili službo. Navedena prometna omejitev ustavlja ves spomladanski trgovski promet na nedoločen čas. Preko ozemlja zagrebške direkcije vodijo najvažnejše spojne proge med vzhodom in zapadom države in prometni oddelek Generalne direkcije bi zato moral uvaževati, kaj pomeni tak dalekosežen ukrep, kakor je zadnja prometna omejitev, za trgovino in industrijo. Ce bi se bil na to oziral, mislimo da bi bil vsekakor v izdajanju tako dalekosežnih ukrepov previdnejši in uvidevnejši. Naša trgovina in industrija je preživela pretekli mesec kritične dneve. Par primerov zadostuje za ilustracijo razmer. V dobi, ko je bil promet s Sušakom otvorjen, nalagali so mnogi trgovci stavben les in druge pošiljatve za naša pristanišča. Radi prometnega zastoja blago ni prišlo pravočasno na cilj. Medtem so nastali novi zameti, dekretirana je bila ustavitev prometa in železnica je zahtevala od odpošiljateljev za blago, ki je stalo na sušaški progi, novih dispozicij. Predno so prejeli interesenti obvestilo o tem, je že tekla ležarina brez krivde stranke. Pri nobeni železniški oblasti in uradu ni bilo mogoče dobiti točnih informacij, kdaj bo promet s Sušakom zopet obnovljen, ali naj torej stranke razkladajo blago, ali pa naj počakajo obnove prometa. Trgovce so zadele škode in kupčije so vse končale z izgubo. Na drugih postajah so zopet navozili blago na kolodvore in šele pozneje, ko je bila roba že naložena za postaje v območju zagrebške direkcije, so zvedeli, da pošiljatve do nadaljnjega ni mogoče odpremiti. V dobi splošnega pomanjkanja premoga se je nadalje dogodilo, da so nekateri železniški organi samo-lastno brez zakonite podlage rekvi-rirali za železnico civilne pošiljatve domačega in inozemskega premoga, ki so bile določene za razna industrijska podjetja. Vorašanje odškodnine in obračuna še danes ni rešeno. Nikjer nismo čitali, da bi bil ministrski svet. odnosno prometni minister dal železniškim organom pooblastilo za take samovoljnosti, ki bi bile opravičljive eventuelno še v času vojne in v okviru zakona o rekvizicijah, ki pa so za mirodobne razmere tudi v času momentanih vremenskih neprilik brezdvoma nedopustne. ker ima železnica že itak zasigurano celokupno dobavo pre- moga z vseh naših glavnih premogovnikov. Izredna zima je povzročila industriji v zadnjih mesecih velikansko podražitev produkcije. Pri mnogih podjetjih je zamrzla voda tako, da večina vodnih mlinov ni mogla mleti svojih žitnih zalog, niti žage rezati les. Pri električnih centralah je padla voda na tak minimum, da so mogle dobavljati mnogim industrijskim podjetjem komaj četrtino toka, ki ga normalno dobavljajo. Produkcija pri elektrokemični industriji je padla na eno petino pod normalo. Železarska industrija je morala vsled nezadostnega toka in pomanjkanja premoga ustaviti posamezne obrate in med časom, ko so obrati stali, plačevati delavstvo, ki je moralo prisiljeno počivati. Z izrednimi težkočami 50 se borili tudi vsi rudniški obrati, posebno pri pranju in sortiranju premoga. Tudi v tekstilnih podjetjih je bilo delo skrajno reducirano, deloma radi nedostatka premoga, deloma v$led zmrzovanja vode in drugih ovir. Podražitev produkcije vsled teh neprilik gre pri posameznih velikih industrijskih podjetjih v milijone in zato smatramo, da je treba našemu gospodarstvu vsaj sedaj, ko je zima ponehala, nuditi možnost, da s potrojenim delom skuša deloma nadomestiti zamujeno. Zbornica za TOl v Ljubljani je danes brzojavno opozorila prometnega ministra dr. A. Korošca na posledice ukrepa Generalne direkcije o omejitvi prometa in zaprosila nujne od-pomoči. Prepričani smo, da bo gospod minister nemudoma odredil revizijo ukrepa prometnega oddelka generalne direkcije železnic in odobril otvoritev tranzitnega prometa ter sprejemanja pošiljatev vsega blaga za področje zagrebškega železniškega ravnateljstva. ALZAŠKO HMELJSK0 POROČILO. Vsled nespremenjeno mirnega položaja postajajo nekateri lastniki nervozni in ponujajo blago že po Frs. 200'— do 250-— za 50 kg, to je 6-60 do 8 80 dinarjev za 1 kg, vagon Žalec. Po teh cenah je prešlo zadnji teden okoli 200 sto-tov jugoslovanskega hmelja v druge roke. — Lani ob tem času se je plačevalo trikrat več, kljub večjim zalogam. Edinole zgodnje ki vroče poletje šo lahko reši položaj. Vsem postaja jušno, da je preveč hmelja na trgu in edina odpomoč temu je, da se vsi slabši nasadi opustijo in da se sploh gojenje hmelja zelo omeji. J. Lavrič. * * * BOLNIŠKA BLAGAJNA SAMOSTOJNIH TRGOVCEV V MARIBORU je imela v soboto svoj letošnji občni zbor, iz katerega je posneti, da je imela koncem leta 202 člana In 81.888 dinarjev čistega premoženja. Izplačalo se je v letu 1928 za zdravnika, zdravila in bolnicam 49.987 Din in je predsednik g. Weixl konstatiral, da blagajna v polni meri vrši svojo nalogo ter je v veliko pomoč vsem članom, katere zadene kaka bolezen. Obžaloval je, da vlada med trgovci Se vedno premalo zanimanja za to našo dobrode’no napravo, ker bi mora’8 po številu trgovstva v Mariboru šteti najmanj 600 do 800 zavarovancev. Izmed raznih sk^pov je pohvalno omeniti, da je občni zbor votiral 500 dinarjev mestni kuhinji /a razdeMe-vanje čaja in kruha revežem in 500 dinarjev za podporo bivših starih in bolnih mariborskih trgovcev, ki so brez sredstev. Pred novimi trgovinskimi pogajanji. Ministrstvo trgovine in industrije je pričelo zbirati gradivo za trgovinsko pogodbo s Poljsko, Bolgarijo in Turčijo. Izmed navedenih držav nas v prvi vrsti zanima Bolgarija. Preliminarna pogajanja za ureditev obmejnih vprašanj med našo državo in Bolgarijo so pričela že pretekli teden v Pirotu in kažejo dosedaj vseskozi ugoden potek. Zato je pričakovati, da jim bodo lahko neposredno sledila pogajanja za trgovinsko pogodbo. Medsebojni kupčijski promet obeh držav je dosedaj močno ovirala auto-nomna tarifa, katere visoke carinske postavke so za uvoz večine blaga prohibitivne. Zato je tudi razumljivo, . da je znašal uvoz iz Bolgarije na primer v letu 1927 samo 9 8 milijona dinarjev in izvoz tja pa 12 6 milijona dinarjev. Dasi imamo z Bolgarijo okrog 400 km skupne meje, stoji-vsled brezpogodbenega stanja ona danes v naši zunanji trgovini na 20, odnosno 24 mestu. Trgovinska pogodba bode te odnošaje brezdvoma bistveno izboljšala. Bolgarska tržišča so za Slovenijo posebno važna za industrijo umetnih gnojil, železnih izdelkov, papirja, kemičnih in usnjarskih proizvodov. Vsled vednega od-lasanja sklepa trgovinske pogodbe smo seveda izgubili na bolgarskih tržiščih mnogo postojank, ki jih bo sedaj težko pridobiti nazaj. Naši trgovinski odnošaji s Poljsko napredujejo le polagoma. Deloma je temu ovira vezan sistem zunanje trgovine na Poljskem, ker je uvoz, od- . nosno izvoz vezan na odobritev in na kontingentiranje, deloma ga pa ovira tudi visoka poljska uvozna carina, ki je bila pred dvemi leti z valorizira-njem Še povečana. Gospodarska struktura Poljske in Jugoslavije je v osnovnih črtah slična. Glavna razlika jo, da razpolaga Poljska z velikimi zalogami surovega mineralnega olja in proizvodov rafinade, dočim smo mi v tem oziru popolnoma pasivni. Tudi v tekstilni stroki ima Poljska bogato razvito industrijo, ki je vezana na izvoz, dočim moramo mi še znaten del potrebščin kriti z importom. Naša bilanca s Poljsko je znatno pasivna. V letu 1927 je znašal naš izvoz na Poljsko 32 milijonov dinarjev, dočim je vrednost izvoza dosegla 107-6 milijona dinarjev. Imamo zelo malo izgle-dov, da bi z bodočo trgovinsko pogodbo bilanco zboljšali, odnosno uravnotežili. Poljska je predvsem važna za naš izvoz gornjega usnja, apnenega dušika, elektrod, srpov in kos, dočim pridejo vsi ostali proizvodi le v neznatnem obsegu v poštev. Bilanca našega trgovinskega prometa s Poljsko kaže od leta do leta velike izpremembe, ki so naatale vsled nestalnosti valutar-nih odnošajev. Mnogi eksporterji so vsled tega pretrpeli v prošlih letih velike izgube in opustili kupčevanje s Poljsko. Poleg tega ovira naše trgovinske stike tudi oddaljenost obeh držav in pomanjkanje direktnih tarif za surovinske predmete. Vprašanje ureditve trgovinskih od- • nošajev s Turčijo se vleče že dalj časa. Pogajanja ovirajo Turki, ki vedno iščejo novih pretvez in motivov, da stvar zav’ečejo. Njihovega postopanja si ne moremo tolmačiti. To njihovo obnašanje je končno prisililo našo vlado, da do nadaljnega opusti vsak poizkus iskati ž njimi stika, do-k’er ne izpremenijo svoje politike. Naša bilanca 3 Turčijo je pri seda- njem nepogodbenem stanju pasivna. Uvoz Turčije v našo državo je za 150 odstotkov večji, kakor pa vrednost našega izvoza v Turčijo in zato bo naloga naše delegacije, ko pričnejo «nkrat pogajanja, zelo težka. Zbornica za trgovino, obrt in indu-?rtrijo v Ljubljani je te dni razposlala interesentom, ki imajo po zbornični evidenci stike z navedenimi državami, okrožnice glede predlogov za trgovinska pogajanja in poživljamo tem potom dodatno vse tvrdke, ki imajo interes na sklepanju trgovinskih pogodb z Bolgarijo, Poljsko in Turčijo, da zbornici čimpreje vpošljejo poročila o razvoju prilik v njihovi stroki na tržiščih navedenih držav. I. M. ŽITO. Vsa severna polobla je poročala v jsadnjem času o istih podnebnih razmerah in tudi o isti ugodni snežni odeji. Le en sam velik pšenični okraj — Sibirija — je poročal o mili zimi in o slabi snežni odeji. Dosedanja poročila o škodi po mrazu povzročeni, so domneve ali sklepanja. Sedaj se ne more še nič gotovega povedati. — Potreba Evrope v preteklih dneh je bila pod norma-lom. Izvencvropske dežele, zlasti Daljni Vzhod, so manj kupovale kot običajno, a vendar dobro. Indija je za ameriško in avstralsko žito še nadalje tako odprta kot Kitajska. — Cene so kolebale, a so se držale v splošnem na prejšnji višini. — Svetovni trg rži, ki se .koncentrira v prvi vrsti na Nemčijo, kaže v splošnem malo sprememb. — Položaj koruze se ni razčistil; ugotovljeno je, da predvidevajo zasebne cenitve za 30 % manjši pridelek kot je bil Eadnji. Nasprotujejo si zelo merodajna poročila banke Anglo South-American in pa druga zasebna poročila; prva pravijo, da je zadnji dež v deželah koruze dobro vplival; druga pa dvomijo o tem, ker ravno v glavnih koruznih deželah ni dosti deževalo. — Svetovnotržni položaj ječmena se ni spremenil. — Donavski žitni trgi ne zaznamujejo nobene spremembe. — Za bližnji čas pričakujejo na trgih pšenice in rži istih een kot so sedaj. — Veliko pšenice in pšenične moke kupujeta Grška in Italija. — Angleški pivovarnarji so se z ječmenom za to sezijo menda že popolnoma založili. — Vse čaka sedaj, da iz jjine sneg in se bodo mogle ugotoviti posledice abnormalnih letošnjih vremenskih razmer. O ANGLEŠKI INDUSTRIJI. Kakor smo že poročali, je zahtevala angleška zveza kovinske industrije imenovanje komisije ali uvedbo kakšnega drugega načina, da se preišče njen položaj. Baldwin je sedaj odgovoril, da razmotriva vlada spremembo industrijskega zakona. Komisija bi potrebovala najmanj dve leti, da bi prišla do uspešnega zaključka in ne more zato njeno imenovanje industriji sedaj nič koristiti. ZA MEDNARODNI TEKSTILNI KARTEL. Szmrday, podpredsednik deželne zveze ogrskih tekstilnih industrijcev, je izjavil nekemu poročevalcu: Naravni razvoj tekstilne industrije na Ogrskem je dosegel sedaj oni poloižaj, da v svrho svoje zaposlenosti ne zahteva več zaščitne carine, temveč je postala tako cenena, da ji import ni več nevaren. Tovarne se borijo med seboj. To vidimo tudi iz statistik zadnjih mesecev, po katerih je import dosti več nazadoval, kot bi moralo to biti glede na nakupno moč prebivalstva. Posledica bi morala biti spoznanje, da prenehamo z dumping-■cenairii ter da se mednarodno karteli-ramo. Kontingenti so po praksi že določeni. Češkoslovaška n. pr. eksportira z dumping-cenami v Avstrijo, Avstrija »a Balkan, isto delata Francija in Nemčija. Vsled samih dumping-kupčij bodo jzgledale tekstilne bilance, ko bodo priobčene, kaj pohlevno. Ob sporazumu •industrij med seboj, brez državnega vmešavanja bi si mogla industrija »(kapital in delavstvo) zopet opomoči. — JSeveda pa iniciativa ne more iziti iz Ogrske, to bi morala napraviti Češkoslovaška industrija. Dipl. comm. Metod Dular: Začnimo! Kakor pravkar poročajo dnevni časopisi, je naša trgovinska bilanca za leto 1928 zopet pasivna in to za celih 1391-2 milijonov dinarjev. Uvozili smo namreč 1,565.424 ton za 7835-3 milijonov Din, izvozili pa 4,526.762 ton za 6444-1 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, da je bil naš izvoz trikrat težji od uvoza, a vendar mnogo manjše vrednosti od uvoza. Povprečna vrednost 1 kg uvoženega blaga znaša Din 5-02, a izvoženega Din 1 "4=2. Mi namreč uvažamo v glavnem drage, gotove izdelke, a izvažamo cenene surovine, polizdelke in hraniva. Po podatkih Centrale industrijskih korporacij je bila struktura naše zunanje trgovine za 1926 sledeča (v milijonih Din): Izvoz: živa živina 922 (11*8 %)- hrana in pijača 3.965 (50-7 %) surovine in polizdelki 2.481 (31-7 %) gotovi izdelki 449 (5-8%) Uvoz: živa živina 1 hrana in pijača 607 (7-9 %) surovine in polizdelki 1.462 (19-2 %) gotovi izdelki 5.562 (729 %) Torej tri četrtine uvoza odpade na gotove izdelke, to je na izdelke, namenjene za takojšen konsum ali investicije, brez vsake daljne predelave. Le slaba petina vsega uvoza odpade na surovine in polizdelke, to je na blago, ki se pri nas dalje predeluje in opleme-njuje in s tem daje zaslužka domačemu delavstvu in podjetništvu, a državi in samoupravnim organom davke in druge dohodke. Te težke milijarde, ki jih dajemo za uvoz gotovih izdelkov, tvorijo predvsem zaslužek inozemskega delavca, nadalje dobiček inozemskih podjetij, zaslužek inozemskih prometnih sredstev, a ne mali zneski, sigurno več sto milijonov od teh pet in pol milijarde dinarjev je vkalkulirati v cenah onih gotovih izdelkov kot davki in druge državne ali samoupravne dajatve. Saj je znano, aa ima država svoje dohodke v prvi vrsti od industrijskih podjetij, ki izdelujejo gotove izdelke, dočim agrarna produkcija, gozdarstvo in živinoreja — kar tvori glavni kontingent jugoslovanskega izvoza, glasom gornje Statistike v letu 1926 celih 62-5 odstotkov — zaostajajo v teh dajatvah daleč, daleč za industrijo gotovih izdelkov. Tudi v cenah surovin in polizdelkov, kar je tvorilo leta 1926 daljnih 31-7 % jugoslovanskega izvoza, gotovo ni vkalkuliranih procentualno toliko javnih dajatev kot v cen ih gotovih izdelkov. Stvar je torej taka-le: S tem, da uvažamo predvsem gotove izdelke, plačujemo vsako leto več stotin milijonov javnih dajatev inozemskim državam, ne sicer direktno, pač pa so te dajatve vkalkulirane v cenah izdelkov, ki jih uvažamo. To vč itak vsak, ki pozna količkaj industrijsko kalkulacijo. Nasprotno pa, ker tvorijo gotovi izdelki prav mal odstotek jugoslovanskega izvoza (niti eno desetino toliki procent kot pri uvozu), plačujejo inozemski im-porterji, oziroma konsumenti naših izvoznih artiklov le minimalne zneske javnih dajatev naši državi. Večino jugoslovanskega izvoza tvorijo izdelki agrarne produkcije, gozdarstva in živinoreje, v katerih produktih pa je vkal-kulirau relativno mal odstotek javnih dajatev, mnogo manjši kot pri gotovih izdelkih. Ako pogledamo prometna sredstva, ki pridejo pri zunanji trgovini v poštev, vidimo zopet, da so inozemci na boljem. Oni prevažajo pri izvozu v našo državo — večkrat gre to blago celo čez več držav — gotove izdelke k nam, a ti gotovi izdelki imajo višjo prevozno tarifo kot pa ceneni izdelki našega izvoza; njihove železnice zaslužijo vsled višjih tarif za gotove produkte pri isti množini in daljavi več kot pa naše železnice, ki prevažajo naš eks-port — v glavnem les in žito — ki ima nižje prevozne tarife kot gotovi produkti. Seveda plačamo mi kot kupci gotovih produktov one visoke inozemske prevozne tarife, dočim pridejo nizke tarife naših cenenih izvoznih predmetov v prid inozemskim kupcem; a deficit naših železnic plačuje jugoslovanski davkoplačevalec. Od pet in pol milijarde dinarjev, ko- likor je znašala leta 1926 — slično je seveda tudi v letu 1927, oziroma 1928 in bo letos — vrednost uvoženih gotovih produktov, je šlo po vsej verjetnosti več milijard dinarjev na plače in mezde inozemskih delavcev. Tu pa je treba pomisliti, da so plače in mezde v onih državah, odkoder uvažamo (v glavnem Avstrija, Češkoslovaška in Nemčija) mnogo večje kot pri nas, posebno še v industriji gotovih izdelkov, kjer se rabi mnogo specijalistov in kvalificiranih delavcev. Nasprotno pa so vsled majhnega jugoslovanskega eksporta gotovih izdelkov tudi odpadajoče plače in mezde majhne, a še te so mnogo nižje kot v zgoraj omenjenih državah, računano za iste stroke. Pač pa tvori velik del vrednosti jugoslovanskega eksporta zaslužek kmeta, gozdarja, živinorejca in rudarja. Ti zaslužki pa so tako mizerni, da zadostujejo komaj za ohranitev golega življenja. In ravno ti reveži, ki tvorijo večino prebivalstva naše države, morajo kupovati in drago plačevati inozemske produkte. Velik del naroda trpi pomanjkanje, lakoto in druge nadlege. Revščina, da, beračija vlada v velikem delu naroda. A mi, kakor da tega ne vidimo, izdajamo vsako leto težke milijarde za plače inozemskih delavcev, ki žive življenje kot si ga zamišlja naš delavec le za mala nebesa. Mi pomagamo ustvarjati bogastvo in blagostanje ino-zemcem, a doma obubožujemo. Kajti lahko si mislimo, da je zapopaden v onih milijardah, ki jih plačamo za uvožene izdelke, precejšen odstotek dobička. Saj nam >Trgovski list« prinaša v vsaki Številki sporočila o visokih dividendah inozemskih podjetij, dočim so naša industrijska podjetja večinoma brez dividende. Glasom statistike delniških družb, ki jo je izdal dr. A. Ogris, so imele industrijske, trgovske in prometne delniške družbe, brez Trboveljske premogokopne družbe, v letih 1923, 1924, 1925 mnogo več izgub kakor dobička, a kakor je znano, ima večinoma vsa slovenska industrija obliko delniških družb. Tako n. pr. je izkazalo za leto 1925 od skupnih 68 delniških družb samo njih 23 dobiček in to na delniško glavnico Din 126-5 milijonov dobička 10,731.000 Din, kar znese ca. 8-5 % dobička. Izgubo pa je izkazalo 35 delniških družb, torej več kakor dobiček, in to na delniško glavnico 61-3 milijonov dinarjev izgubo v znesku 43.224.000 Din ali 70‘4 % od glavnice! Potemtakem so imele slovenske industrijske, trgovske in prometne delniške družbe v letu 1925 32,474.000 Din več izgub kakor dobička ter se je za ta znesek zmanjšalo premoženje naših industrijskih, trgovskih in prometnih delniških družb. V letu 1924 je bilo dobička 12.219.000 Din, a izgub 38,310.000 Din, torej izgub za 25,091.000 Din več kot dobička; v letu 1923 pa 12,481.000 Din dobičkov, a izgub 18,486.000, torej izgub več za 6,005.000 Din. Za leta 1926, 1927 in 1928 nimamo še izdane skupne statistike, a tudi v teh letih, kakor je znano, naši industriji niso cvetele rožice. Vkljub temu, poroča dr. Ogris v omenjeni statistiki, so bile v teh težkih letih naše delniške v svoji celoti v zadnjem desetletju največji kulturni mecen Slovenije ter pravi dalje dobesedno: >Sicer pa bi sploh bilo enostransko in napačno razmotrivati pomembnost delniških družb zgolj iz perspektive, iz katere jo vidi delničar; narodnogospodarska rentablliteta naših delniških družb je brez dvoma dosti višja nego privatna, saj so one z vzdrževanjem in otvarjanjem obratov zaposlile večino delavskega dela našega naroda in Slovenijo obvarovale najdražjega eksporta, izvoza za tolike žrtve vzgojenih delovnih sil, one so nadalje na škodo svojih prvih uspehov morale domače delavstvo šele strokovno izšolati, one so zaposlile in praktično izvežbale desti strokovnega tehniškega naraščaja, potom visokih samoupravnih doklad omogočile marsikatero koristno napravo, s proizvodnjo industrijskih izdelkov omejevale uvoz in s tem zboljšale trgovinsko bilanco ter dinarjev tečaj in so s precejšnjimi davčnimi plačili v obili meri pripomogle, da je nova država tudi ma-terijalno prišla na kolikortoliko trdno podlago. Iz teh razlogov je njih narodnogospodarska celotna bilanca sigur- Ino aktivna, četudi zasebnogospodarska ni tako sijajna.« In dalje: »S prospevanjem industrij- skih podjetij je ozko spojeno in v medsebojni zavisnosti prospevanje denarnih zavodov, le da pomeni pri današnji ozki zvezi med obema kategorijam« smola prvih lahko še hujšo emolo drugih.« (Dalje prihodnji*.) DROBNE VESTI. Praška in Vinohradska hranilnica »e pogajata o fuziji, koje vprašanje jo v Pragi predmet največje pozornosti. Ustanovitev Mednarodne katoliško banke, na katero so že prej mislili, j« stopila po pogodbi med Italijo in Vatikanom v stadij uresničenja. Sedež bi bil v Rimu, podružnice v vseh večjih katoliških centrih. Tekstilna industrija v Loditu hoče dobavljati odslej naprej bombaž direktno iz Amerike, dečim ga je dobivala doslej s posredovanjem nemških tvrdk. Baneo sli Roma razdeli 6 % dividendo. Velika avkcija kožuhov ia Grenlandije se je vršila v Koebenhavnu ob udeležbi kupcev iz Amerike in iz vseh velikih evropskih držav. Dcčim je znašal lanski izkupiček 8,500.000 Din, je dala letošnja prodaja 13,500.000 Din. Naznanjeni zavod za pospeševan}« eksporta na Ogrskem, ki smo o njem ža pisali, je sedaj ustanovljen. Glavnica mu je 1 milijon pengfi. Vlada je obljubila zavodu vso podporo. Banquo de Pariš et de« Pays-Bas b* izplačala 20 % dividendo ali 100 frankov (lani 17 % ali 85 frankov). Nemški in avstrijski bombaiarji go pričeli z novimi dogovori in upajo, da bodo dosegli zadovoljiv rezultat. Hranilne vloge Nemčije so narasle v letu 1928 od 1570 milijonov mark na 2290 milijonov. Pruska električna in rudarska družba se je prelevila v novo družbo z glavnico 180 milijonov mark. Nova družba ee n« bo vtikala v poslovni obrat posameznik Slanic, temveč bo imela samo vlogo posredovalke kapitala. Nemška Brown Boveri d. d. v Mann-heimu bo iz čistega dobička v znesku 1.960.000 mark izplačala 9 % dividendo. Fordove emisije v Nemčiji so določene samo za one, ki v Nemčiji bivajo. Royal Dutch Shell je ustanovila v Ameriki z začetno glavnico 10 milijonov dolarjev novo družbo z naslovom Shell Chemical Co., ki bo izdelovala in prodajala tam nove kemične produkte. To je nov korak družbe Dutch Shell na potu njenih ekspanzijskih načrtov t Ameriki. Victor Talking Co. (talk — govoriti), ki je fuzijonirana z Radio-Corporation, je dvignila lani svojo prodajo od predlanskih 46 milijonov dolarjev na 52 milijonov. čisti njen dobiček znaša 7 milijonov 320 tisoč dolarjev. Kovinska industrija vseh vrst v U. 8. A. ima izborno konjunkturo in so se cene vsestransko dvignile. Vsled velikih naročil železnic in avtomobilstva bo dosegla produkcija surovega jekla največje dosedanje zneske, in druge panoge ji bodo sledile. Samo vagonov je naročenih 15.000. Severonemški Lloyd je imel lani 14.190.000 mark prebitka in bo izplačal 8 % dividendo na kapital, zvišan za 35 milijonov mark. Inozemska posojila U. S. A. v letu 1926 so znašala 1318 milijonov dolarjev, leta 1927 1593 milijonov, lani pa 1426 milijonov dolarjev. Vsled »višanja ncwyorških bormih sedežev za 275 na 1375 so začele njih cone padati; v zadnjem času en se gibale okoli 600.000 dolarjev. Mittehleutsche Stahlwerke bodo razdelili 7 % dividendo. Veliko bančno fuzijo v Ameriki (National Bank of Commerce in Guaranty Trust Co., glavnica nad dve milijardi dolarjev) so sedaj uradno naznanili kot izvršeno. , ' Crcilit Lyonnais ivišuje delniSko glavnico od 255 na 408 milijonov frankov. Izdali bqdo 300.000 navadnih in 3000 prednostnih delnic. Nowyorški borzni predsednik Sim-mon9 je prispel v Pariz. Njegovo potovanje v Evropo je v zvezi z uvedbo rasnih evropskih vrednot na newyorški borzi. Pogajanja se bodo vršila zlasti v Parizu in v Berlinu. Dober dobiček brez rizika dosežete s prodajo Rupaluj« v kraljevini SHS Fran Ksav. LeSnik, Maribor, Cankarjeva 28 MAGGI’""' izdelkov za juhe. Ponudbe In povpraševanja. Josip I r š a i, Petrovaradin, .Jelačičeva 43 (trgovina orožja in TOtmicije za lov, šport in obrambo, delavnica na električni pogon, koncesijo-ftirana prodaja smodnika) želi stopiti v trgovske stike z našimi trgovci, ki trgujejo z železnino, orožjem in municijo. * <* * Pavle Fišer, o r g u 1 j a r, Backa Palanka, bi rad stopil v stike * našimi izdelovatelji orgelj. # » * Tvrdka D. Bervaldi i drug, Split, veletrgovina porculana i kuhinjskih predmeta, želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi izdelovalci na-flniznega jedilnega orodja. RAZSTAVE SN SEJMI. Poljska splošna raistava v Poznanju -*e otvori 16. maja in bo trajala do 30. aeptembra 1929. Razstava bo nudila pogled celokupnega gospodarskega polo-■iaja Poljsko, njene industrije, trgovine, Umetnosti itd. Dotok posetnikov bo brez dvorna velik, ker bo razstavo obiskal -»»eak, kdor se zanima za delo, ki ga je izvršil poljski narod v desetih letih obstoja poljske republike. Ljubljanska borza. I. marca 1929. Povpra- ševanje Din Ponudbt Din DEVIZE: -Amsterdam 1 h. goid. . —22*8225 BwliB 1 M................. 136075 13-5375 Bruselj 1 bel#a........... —7-9155 Budin) peftla 1 pengfl . . —9*9348 Curih 100 fr...............109440 1097-40 Dunaj 1 Šiling............ 7 998 8-026 liondon 1 funt ....... —’— 276"54 H«wyork 1 dolar 56-76 66"96 Parit 100 fr 221-57 223-67 i*rag« 100 kron 168 37 169-17 7«rt 100 lir 297-25 299-25 Vrednote: Delnice: a) Denarni navodi: "^Seljaka posojilnica d. d., Celje denar 158 -!imarjov; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska šte--dkmioa, Zagreb denar 030 Din; Kreditni zarod za trgovino in industrijo, Ljubljana ^enar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, 'SoniCane in Medvode d. d,, Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družbat g. g., Ljubljana, •ienar 50 Din; »Sešlrt, tovarna klobukov •4. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica ,J?a dušik d. d., Kuže, denar 260, blago 280. Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte i m Dui 260—300? brzojavni drogovi 250 do 580; bordonaM merkantilni 820—850; trami »norkanlilni 260—300; čkorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete paralelne, ■od 16 cm naprej 660—700; škorete, podmer-ae, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od •6 cm naprej 580—680. Bnkev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, jrarjorei, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testoni 500 d< Š50; tavolete 1200—1250, Hrast: hlodi I., H. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, neobrobljeni, boules 13€0—1600; de-»ko-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (pod niče) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Žolessniški pragovi: 2 60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85-90. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slovenska postaja dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 305—307 50; bačka, 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, 4loy. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dnoh, 310—312 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, -mlovska voznina, slov. postaja, dobava v •aprilu, Pačilo v 30 dneh, 315-320; bačka: •30 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 82250—325 Din. Koruza: amerikanska tfrtata koruza: slov. post., denar brez blaga, 525; bačka: času primerno suha, pronvptna dobava, slov. postaija 310—312 50. — Ječmen: iaranjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-J50; bački, ozimni, 67/R8 kg 380—332-50 Din. — SorSca: 50% rži, 50% pšenice, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh, 285—290 Din. — ~Ovos: bački, slov. p.,-nav. voz., 290—292 50. Jffoka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din. Tondenca: les: neizpremenjena; deželni 'Pridelki: nespremenjena. Zaključki: les: 2 vagona; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. RAZNO. Oddaja zakupa buHcta na postaji Medje«*ja se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 11. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani) Milijonsko zgube Forda v Kanadi. Uprava Fordove družbe naznanja v svojem uradnem poročilu, da je znašala izguba njene kanadske podružnice Ford Motor Co. of Canada v preteklem letu ca. 4 milijone dolarjev. Izguba je bila povzročena vsled prestavitve obrata na novi medel. Spričo dejstva, da znaša delnšika glavnica Fordove kanadske podružnice samo 7 milijonov dolarjev, je izguba izredno velika; saj dosega skoraj tri petine delniške glavnice (57 odstotkov). Za letošnje leto 1929 ni misliti na izplačilo dividende. Zadnjo dividendo so izplačali v maju 1S27 in je znašala 15 %. Trdovratno se ponavljajoča vest o povišku delniške glavnice je v poročilu odločno dementirana. Delnice so spričo teh podatkov znatno padle. Največja ameriška življcnska zavarovalnica prodira t Evropo. Iz Newyorka poročajo: Največja ameriška družba za zavarovanje življenja, Metropolitan Life Insurance Co., naznanja v svojem letnem poročilu, da bo v tekočem letu razširila svoje delovanje na Holandsko, v Francijo, Nemčijo in v Švico. Skupni znesek zavarovanj, ki jih je ta družba v preteklem J&tu sklenila, kupila ali pomnožila, je dosegel rekordno OPK< brzojavno in telefonično ter se je vedno posrečilo j o možnosti doseči uspehe, da so se dostavili najnujnejši vagoni. Za razSiritev skladišča in rampe v Domžalah smo prosili in intervenirali direktno na ministrstvo saobračaja, kakor tudi potom bivšega Jugoslovanskega kluba, kar nam pa žalibog ni uspelo, češ, da druge postaje v drugih delih države niti takih prostorov nimajo z večjim prometom! Poskusili bomo še enkrat sedaj, ko imamo Slovenca za ministra saobračaja, kateri bo imel gotovo več razumevanja za Slovence. Z istimi intervencijami smo se obrnili tudi radi postavitve pokrite rampe na nakladalni postaji za nakladanje apna, kar nam tudi ni uspelo, da ni za to kredita tor da si jo naj stranke same postavijo! Uspelo nam pa je, da je železniška oprava postavila na gornji postaji mostno tehtnico, kar je tudi nekaj dobrega. Vložili smo več pritožb na monopolno upravo glede načina prodaje soli, glede dobave kreške soli itd. Pa ostalo je vse brezuspešno, saj je Zveza in Zbornica podvzela vse mogoče korake in še ti dve močni inštanci nista dosegli nobene spremembe, ker je pač monopolna uprava menda država v državi! Dne 1. decembra je priredil gremij po inicijativi člana g. Menarta iz Domžal trgovski shod, na katerem sta predavala gg. Zelenik kot naš praktik, katerega poznamo že iz Trgovskega lista, in pa konsulent Zbornice TOI g. Žagar o novem davčnem zakonu, le žal, da udeležba ni bila takšna kakor bi bilo za želeti pri tako važnih prireditvah in trudu. Bodi iz tega mesta izrečena prisrčna hvala g. konsulentu Žagarju in g. Zeleniku za njihov trud! To so kratki podatki o delovanju gre-mija v preteklem letu, pripomnim pa, da je gremij prejel in rešil okroglo 214 dopisov raznih uradov, obrtne oblasti, Zveze gremijev, Zbornice TOI i. dr. Dovoljujem si še končno pripomniti, da delovanje, o katerem sem podal poročilo, po mnenju enega ali drugega izmed gremijalnih članov ne prinaša ni-kakih koristi, ker nima posla niti z eksportom lesa, apna, niti živine, ne rabi vagonov, ne telefona itd., toda vsak trgovec naj se zaveda, da ima indirektno vsakdo koristi od dobre in cvetoče trgovine, od tega kar ima naš kmet za prodati in kar moramo eksportirati, kajti če nastane zastoj v teh stvareh, kar donaša denar našemu okraju, bo zastala tudi vsaka najmanjša trgovina z manufakturo, galanterijo in drugo robo! Poročilo g. načelnika je dopolnil g. tajnik Klemenčič in navajal med drugim sledečo statistične podatke: V minulem poslovnem letu je bilo gremiju prijavljenih 56 trgovin in sicer 12 trgovin z mešanim blagom, 11 podružnic, 8 trgovin z jajci, perutnino in mlekom, 6 lesnih trgovin, 4 branjenje, 3 delikatesne trgovine, 3 trgovine s sadjem in sočivjem, 3 trgovine z živino, I trgovina z mesom, 1 trgovina s Šolskimi knjigami, 1 trgovina s kolesi, 1 galanterijska, 1 konfekcijska in 1 trgovina s slaščicami. Odjavljenih pa je bilo 66 trgovskih obratov in sicer: 15 trgovin z mešanim blagom, 9 trgovin s pivom, vinom in žganjem, 6 trgovin z živino, 5 trgovin z jajci, mlekom in kuretiuo, 3 branjerije, 6 podružnic, 2 trgovini s slaščicami, 2 konfekcijski trgovini, 2 delikatesni, 1 z usnjem, 1 manufakturna, 1 z lesom, 1 8 sadjem, 1 z deželnimi pridelki, 1 galanterijska in 10 drugih trgovin. Nadalje je bilo gremiju prijavljenih II učencev in 23 učenk, skupno 34, oproščenih pa je bilo 14 učencev in 17 učenk, skupno 31; od teh obiskujejo 4 obrtno-nadaljevalno šolo v Domžalah; o številu posečujočih gremijalne šole v Kamniku bode poročal g. načelnik, kot predsednik iste. Do danes je bilo gremiju prijavljenih 17 pomočnikov, 20 pomočnic, 2 konto-ristinji, 1 skladiščnik, 2 nakupovalca lesa, 31 učencev in 36 učenk. Med letom Je umrlo, kolikor nam je znano, 9 Članov, katerih se je že g. načelnik v svojem poročilu spomnil. Iz blagajniškega poročila, ki ga je istotako podal g. Klemenčič, je razvidno, da je imel gremij na zadnjem občnem zboru nad 14.000 Din premoženja, dohodkov v minulem letu 32.000 Din, izdatkov nad 33.000 Din, tako da znaša danes njegovo premoženje nad 13.000 dinarjev. Nato je poročal zvezni tajnik g. Podgoršek o davčni prijavi za novo pridob-nino ter o delovanju Zveze gremijev. G. načelnik Je podal nato še sledeče poročilo o delovanju gremijalne šole: Pouk je trajal od 1. septembra 1927 do 28. junija 1928, torej 10 mesecev, kakor v osnovnih šolah. Šola je imela to leto prvi razred z 12 učenci (8 vajencev in 4 vajenke); izmed teh je bilo sposobnih za drugi razred povprečno z dobrim uspehom 10 učencev, 2 pa nista dosegla zadostnega uspeha. Obisk šole je bil prav dober. Tedenskih ur je bilo 9, ki so obsegale te-le predmete: 1 uro slovenščine, knjigovodstva, dopisja, meničnega in trgovskega nauka, zemljepisja, lepopisja, nemščine in po 2 uri računstva. Poučevala sta Julij Cenčič in Andrej Pogačar, učitelja osnovne šole v Kamniku, oba a tečajem za trgovske šole, in prejemala za trud običajen honorar po 20 Din na uro. — Skupni stroški so znašali 8.803-90 Din, k temu so prispevali: občina Kamnik 2000, oblastni odbor 2000, Trgovska in obrtna zbornica 1000, meščanska korporacija v Kamniku 300, vajenci 370, gremij trgovcev 3.133-00 Din. Končno so se vršile še volitve novega odbora, ki je ostal v glavnem isti z dosedanjim zaslužnim in splošno priljubljenim načelnikom g. Stergarjem. Vinocet Tovarna vinskega kisa, d- z o. se., Ljubljana, nudi najffneiši in naloknsneiii V NAMIZNI EC S S iz pristnega vina. '•o Zahtevajte ponudbo! Tehnično in HigiienSSno nalmoder* neje urejena kisarna v Jugoslaviji < ljubljena. Dunajske Telefon »e«. cesta le, Iknedstr. ' Kvalitetni mamka Zalite* vajte povsod l DOBAVA, PRODAJA. Dne 14. marca t. L se bo vršila pri Intendanturl Komande III. armljske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija: glede dobave kuhinjske opreme. (Po*, goji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Prodaje. Direkcija dri. rudnika Ljubija sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede prodaje 6 komadov rabljenih šivalnih strojev. — Dne 11. marca t. 1. se bo vršila pri Središnem stovarištu materijala v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 8 vagonov starega papirja in 2 vagonov odpadkov od atekla* dne 12. marca t. 1. pa glede prodaje 850 komadov rabljenih in 750 komadov nerabljenih sodov. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave oljnatih barv, minija, laka, grafita, zlate bronze, denaturiranega špirita, ealmi-jaka, Bolne kisline in naftalina; do dne 9. marca t. 1. glede dobave kabljev. (Pogoji 60 na vpogled pri istem odele-nju.) — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe-glede dobave medenih palic; do dne 11. marca t. 1. glede dobave železnih mrežnih jamborov, prijemačev, ležajev, vzvodnih očes, raznega železa, vijakov,, varilnih palic, matic, verig in gumijevih cevi; do 12. marca t. 1. glede dobave 3000 kg ječmenove kave. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. februarja t. 1. je btlo pripeljanih 13 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči, stari 5—7 mesecev, komad 300—400 Din. 1 kg žive teže 10 do 12-50 Din; 1 kg mrtve težo 16 do 18 Din. — Prodanih je bilo 9 svinj. TRAJNO koristno darilo je samo .GRITZNER* in ,ADLER* Šivalni stroj, ter pisalni stroj "URAMA". Znižane cene, najlepSe opreme edino le JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913. VELETRGOVINA kolonljalne In Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Zaloge sveSe prelene kave, mletih cUlev ta rudninske ToCna bi solidne ' postreibe I Zahtevejte ceniki l nir ir 1.1. d. nudi najceneje iz velike zaloge IMS IDlfl IL Ljobliigi, telim c. 31 Veletrgovina A. Šarabon Telefon 2000 v Ljubljani priporoča Telefon 2000 špecerijsko blago, raznovrstno rudninsko vodo. - kastna pražarnn za kavo in mlin za diSave z električnim obratom Cenilci na raapolago Račune, memorandume, cenike« naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po smernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23 TELEFON 2553 « Za večja naročila zahtevajte proračunel PROMETNA BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon St. 2149, 2968. Pošt. hran. ra«. 13.853. <,o0aI **red škofijo *’ “Mpr*maflIltrata ) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup in prodaje valut in deviz. — Sprejemen je vlog na tekoči račun in hranilne knjiSice, vnovčevanje čekovlnmenic. — Izdaja uverenj, ( - garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po nsjkulantn«jSlh pogojih, j =*■ Urad* IVAl Mas — ta • tod—trtjrico d. d. »KEBKUlc kot tsdajsMlJa in Uakasjsi O. MHALEK, Usbljsea,