90. številka. Ljubljana, v četrtek 21. aprila 1904. Uhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za ovstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko reč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Parlament. Na Dunaju, 20. aprila. Obstrukeija onemogoča še vedno vsako delovanje parlamenta in sicer tehniška obstrukeija, ki dela tiho in brez hrupa, a zanesljivo. Že dve seji je imela poslanska zbornica v po velikonočnem zasedanju, a v obeh so se Čitale samo peticije in pa interpelacije in tako pojde tudi naprej, če se ne doseže sporazumi} enje. Vladi sami — tako kažejo okolnosti — pač ni dosti na tem, da se porazumljenje doseže. Nji se gre v prvi vrsti za to, da si zagotovi izvolitev delegacije. Obstruiranje te volitve je pač mogoče, ali verjetno ni, da se Cehi in njihovi zavezniki za to odloČijo. Posredovanje med Cehi in Nemci so prevzeli Poljaki. Cehi so bili vedno za s porazu m ljenje, seveda pod primernimi in pravičnimi poboji, a Če se ti ne izpolnijo, so zahtevali samo eno, naj se premeni državnozborski opravilnik tako, da postane sploh vsaka obstrukeija nemogoča. Toda Nemci so doslej premembi opravilnika vedno nasprotovali. Želeli so pač, da se češka obstrukeija zadnŠi in zatre, ali v premembo opravilnika niso hoteli privoliti, ker so šo se vedno bali, da bi se v tem slučaju ustanovila trdna parlamentarna večina, veČina brez levičarjev — a proti raki veČini hočejo vedno imeti pripravljeno obstrukcijsko orožje. Nekateri levičarski elementi so v zadnjem Času v tem oziru odnehali in se sprijaznili z mislijo o premembi Jržavnozborskega opravilnika. Na to podlago so postavili Poljaki svoje posredovalne poskuse. Sprožila seje misel, da naj se začne rešitev parlamentarne krize na ta način, da se obenem vrši Čitanje proračuna za 1. 1904. in razprava o premembi državnozborskega opravilnika. Cehi najbrž ne bodo ugovarjali temu načrtu, ker če ga sprejmejo, niso s tem še nobenega orožja iz rok dali, saj se kmalu izkaže, če je pre-memba opravilnika mogoča ali ne in Čehi imajo pri drugem čitanja prora- čuna še vedno dovolj prilike za ob-strukcijo. Čez načrte doslej posredovanje Poljakov še ni prišlo in nihče še ne more reči, kaka postane usoda teh načrtov. Vsekako pa se mora reči, da se je razpoloženje med večjimi strankami obrnilo na bolje in da bo najbrž vlada imela vsled tega ta dobiček, da se bo volitev delegacije izvršila brez odpora in brez težav. Vprašanje pa je, kako stališče za-vzemo glede premembe državnozborskega opravilnika male stranke in pa nemški nacijonalci. Svoj čas so bili socijalni demokratje in nemški nacijonalci nasprotni vsem takim načrtom in tudi sedaj so socijalni demokratje in vsenemci izjavili, da ne umaknejo svojih nujnih predlogov na korist proračunu in premembi opravilnika. To je pa usodnega pomena, zakaj v tem slučaju je prememba opravilnika vsaj za sedaj nemogoča. In kdo ve, če ni tega najbolj vesela — vlada, saj bi bil s premembo opravilnika storjen prvi korak, da se odstrani birokratska oligarhija in da se zopet uvede parlamentarno vladanje — a da bi dr. Koerber hotel pomagati, kako se njemu koplje grob, to je jako težko verjeti. In zato se nam zdi, da vsa ta posredovanja ne bodo imela vspeha in da se v kratkem razide poslanska zbornica, ne da bi prišla za korak dalje. Vojna na Daljnem Vztoku. Položaj v Port Arturju. Vsa prorokovanja, da je položaj Port Arturja po katastrofi dne 13. t. m. obupen in da so dnevi že šteti, ko bo na pcrt&rturških utrdbah za-plapolal prapor rdečega vzhsjaočega soloca, se sedaj še niso uresničila in »ko se situacija trezno in resno presodi in preudari, sh tudi v bodoče nifcdar ne bedo uplinila. Vsakomur je še v živem spo mino, da so Rusiji sovražni listi tud že ob prvem nepričakovanem napadu japonskega brodovja z vso resnostjo zatrjevali, da se Port Artur ne more več nadalje braniti pred sovražnimi napadi. Te trditve so se ponavljale ob vsakem novem japonskem napadu, opetovano so se celo že širile vesti, da je Port Artur že zavzet, da že veje s trdnjavskega obzidja japonska zastava, ali da so trdnjavo Rusi sami zapustili, jo zažgali in upepeiili. A vse to so bile le pobožne želje raznih Rusiji sovražnih elementov, ki pa se niso izpolnile iz enostavnega vzroka, ker se niso mogle uresničiti, ker so bile vse te trditve brez vsake dejanske podlage. Vsakemu razsodnemu človeku, ki je le količkaj proučil zgodovino, da že zdravi razum, da vojno br> dovje samo ne more nikdar zavzeti nobene trdnjave, in v istini zgodovina ne pozna niti enega takega slučaja. In naj bi bil Port Artur edina izjema v tem oziru? Priznavamo, da položaj Port Arturja sedaj ni baš najugodnejši, vendar pa ni malo ni tak, kakor bi ga radi naslikali razni ru^ofobski list\ Da bi pa ta ruska trdnjava ob Tihem okeanu v deglednem času pala v roke rumenemu Japoncu, to pa je za sedaj še popolnoma izključeno, kar bodeino tu li pokazali in dokazali. Pred vsem pripomnimo, da Port Artur sploh ne more nikdar past*, dokler ga Japonci ne pridno redno oblegati, a še v tem slučaju je veliko vprašanje, da bi se Japoncem posrečilo, se polastiti trdnjave. V kitajsko-japonski vojni 1. 1894. in 1895. je bil Port Artur zelo slabo utrjen in Kitajci niso imeli v pristanišču nobenega vojnega brodovja, a vkljub temu jo moral japonski maršal O j a m a n* a to trdnjavo oblegati ves mesec, predno se mu je posrečilo jo dobiti v svojo roko. Ko so Rusi Port Artur vzeli od Kitajcev v najem, seveda z namenom, ga nikdar več vrniti »nebe ekfcOLU cesarstvu«, so takoj sklenili, da si tukaj ustvarijo mogočno bojno luko, ki bo vzdrževala njihovo gospodstvo na Daljnem Vztoku. In red je ruska vojna uprava 1. 1899. skli cala vbc najimenitnejše in najslavnejše ruske inženirje in jim dala nalogo, da spremene Port Artur ▼ vsem modernim zahtevam, potrebam in izkustvom vstrezajočo mogočno trdnjavo in bojno luko. Rusija je za utrdbo Port Ar turja žrtvovala več sto milijonov rublje v in si tako zgradila ob obalih Tihega okeana trdnjavo, o kateri vsi strokovnjaki in ve-ščaki brez izjeme trde, da spada med najmočnejše na vsem svetu. In to mogočno trdnjavo, ki lahko z uspehom kljubuje tisoč in tisoč oblegajočim sovražnikom, bi naj Japonci i največjo lahkoto dobili v svojo oblast, ne da bi je oblegali, samo zbog tega, ker je zlo naključje uničilo oklopnico »Petropavlovsk« in ker se je japonskemu brodovju po sreČilo poškodovati nekaj ruskih ladij?! Kitajci, ki so priznani zelo slabi vojaki, so pred desetimi leti držali Port Artur, ki ni b.l skoro nič utrjen in ki ga ni branila nobena vojna eskadra, celih 30 dni, dasi so Japonci oblegali to mesto na morju in na kopnem, Rusi pa, s katerimi se Kitajci kot vojaki niti zdaleka ne dado meriti, bi naj v Port Arturju kapitulirali brez pravega boja, ne da bi jih Japonci oblegali, menda samo radi tega, ker se vsak teden enkrat pojavi na obzorju admiral Togo in strelja na trdnjavo iz daljave 15 morskih milj?! Ako bi kdo danes trdil, da bi kater&ko i evropska vojna m orna rica, navezana zgolj nase, mogla zavzeti na pr. Gibraltar, bi se tej trditvi ves svet smejal in dotičnik bi se proglasil za blaznega Kdor pa glede Port Arturja zatrjuje, da je nemogoče — mogoče, čeprav bije v obrtz zdravemu razumu, ta je v očeh Rusije sovražne javnosti najpametnejši mož, kapaciteta, strokovnjak in veščak. In takšnim kapse.tetam ver* jemo celo nekateri Slovenc*, ki se štejo med pametne! Izpred Port Arturja. O pogibelji *>Petropaviovska« se še vedno pripovedujejo razne po* droboosti, ne d* bi mogle le - te popolnoma pojasniti dejanski dogodek. Katastrofa je, kakor je lahko um« ljivo, napravila v mestu grozen vtis. Vse je hitelo k pristanišču in nikdo ni hotel verjeti, da bi bil tudi admiral Makarov med ponesrečenci. Is Petrograda se poroča, da je te dni vrglo morje v bližini Port Arturja več trupel ruskih oficirjev na kopno in da se med temi tudi nahaja, kakor se z vso sigurnostjo zagotavlja, mrtvo telo admirala Makarov a. Ako se ta vest uresniči, bo to v veliko tolažilo bridko isdete rodbine nesrečnega admirala! — Takisto se iz Petrograda brzojavlja, da je car Nikolaj ukazal ministru mornarice, naj natanko preišče, kdo je rafcrivii katastrofo »Petrop&vlovska«. Car sam je v tem cz»ru v zelo rezkih besede h brz ..javil namestniku Aleksejevu, kar je tega napotilo, da se je nemudoma odpravil v Port Artur, da bi uvedel potrebno preiskavo. Tudi poveljniku portartur-škega pristanišča se je ukazalo, da ima strogo pozvedovati po vzrokih katastrofe. V brzojavki naglasa car, da bi pri primtrni pazno&li hilo Japoncem . ^megoče, da bi se v kritični noči mogli približati \hodu ▼ pristanišče. Neresnične vesti. Ruski poslanik v Berolinu izjavlja, daje od kraja do konca izmišljena vest, da bi se bila ruska vojna uprava posvetovala o tem, ako hi Tri dni v Triglavskem pogorja. Antonija Kadivec. (Dalje.) Lahen vetric pihlja v obraz, megle se podijo čez Rjavino, oziramo se nazaj v dolino, kjer se nagiblje dan in zahajajoče solnce se poslavlja s svojimi žarki od nas. Podvizamo se dalje, da nas ne dojde noč, in dospemo pravočasno v varno zavetje. Pokaže se nam Begunjski vrh (2459 m), Vrata v svojem veličastvu, in veselo zaukamo, ko zagledamo Kredarico in kočo »Slovenskega planinskega društva (2500 m). Leta 1902. nas je dobila od Dež-manove koče naprej gosta megla, bredli smo novo padli sneg. Vodnik Smerc nas je previdno vodil, gorje onemu, ki ga zaloti taka megla samega; ni čuda, ako zaide, ali se še celo ponesreči. V koči zavlada veselo življenje; pozdravljen in dobro došel tovarišem, ki so te prehiteli, pozdravljaš tudi ti pozneje došle. Skrbna gospodinja ti takoj postreže, da se preobuješ in skuha večerjo, ki tudi slastno tekne. Govorica se takoj zasuee na gore in pomenkovanja, kako smo hodili, kod se vrnemo, in na razne prijetnosti in neprijetnosti gore. Starejši opisujejo dogodke prejšnjih let: razgled s Triglava, novinec posluša z zanimanjem in se veseli prihodnjega dne. Glavno je, ako je planincu ugodno vreme. Predno ležeš k počitku, pogledaš, je li nebo jasno. Čaroben je lep večer na Kredarici: jasno nebo, nešteto število zvezd in med njimi plava obločnica luna, pred teboj mogočni Triglav s svojimi sivimi raz-drapanimi stenami, — vsa dolina je zavita v tajinstveni mrak, večni sneg in tihoto. Boječe stopaš po kamenju, da ne vznemiriš pokoja, ki vlada tu. Poprašaš vodnika, oskrbnika koče, kateri večer vleče; ali smeš upati lepega vremena. Ako je odgovor povoljen, greš zadovoljen k počitku. NajlepSe jutro! Vse nebo je jasno, In solnce sije čudovito krasno. Tam nas Triglav ponosno gleda spet. ko kralj častit na svoj planinski svet, Leskeče krona se mu trioglata visoko v žarkih svetlih kakor zlata! Tako vzklikne s pesnikom hribo-lazec, ko ga zbudi beli dan. —Bilo je 15. avgusta 1902. Zbranih nas je bila večja dražbo, skupaj 21 oseb. Ob 3. uri zjutraj smo bili že pokonci. Danilo se je. Obronke gor je rdeČila jutrnja zarja, „in zvezde trepecejo v zori, dolina zavita v pokoj." Mrzla sapa je pihala, Triglav se je blestel s pobeljeno glavo, — bilo je krasno jutro. Gospodinja nam skuha čaja in ob štirih smo bili gotovi. Palice v roke in hajd naprej! Rabimo jih le kratko pot, potem jih pomečemo stran, začne se plezanje. Trdno se oprijemamo klinov in varno stopamo po stopnicah, izklesanih v skalo. Kolikor višje prihajamo, toliko lepši razgled se nam odkriva. Ognjeno Cez robe sivih skal Dvignje se solnca žar svetal, V njem mora noč umreti. Se nekoliko korakov in na Malem Triglavu smo. Nasproti nam vleče mrzel veter, prosto dihamo in srkamo vase sveži jutrnji zrak. Pomudimo se nekoliko na Malem Triglavu. Gledamo pot, ki smo jo preplezali, in ono, ki nain jo bo se prebiti, da pridemo na orjaški veliki Triglav s strmimi stenami in ponosnim Aljaževim stolpom. Solnce nas ogreva s svojimi žarki in nebroj kristalov se topi v snegu. Varno se prijem-ljemo žice in stopamo dalje. Pod Tri-glavovim vrhom je vzidana marmornata spominska plošča, ki ima napis: „V spomin Valentinu Vodniku, ki je bil na Triglavu dne 29. avgnsta 1795. leta. Sklad na skladu se vzdiguje, Golih vrhov kamen zid; Večni mojster ukazuje; Prid zidar se les uCit! Ako je kje umesten ta napis — je tukaj ! Ko občuduješ te neizmerne sklade golih vrhov in se diviŠ veličastvu te večno zanimive prirode, Še le prav pojmiš pomen teh verzov. Na vrhu Triglava smo tedaj in vzkliknemo s pesnikom: Pozdravljen mi srčno, Triglav častiti! Tri glavo dvigaš drzno do neba Kot bog, Cegar ime ti je nositi, In vsaka nosi krono od snega. Molče orjaki zro me v led zaviti, Kadar na tebi mi srce igra; Italija pod manoj v solčnem svita Pozdravlja me, in sinji val morja. Ni mogoče popisati Čuvstev, ki prešinjajo človeka, zročega pred seboj to slikovito pokrajino, silne prepade, večni sneg, ledenike, to neizmerno morje gora in sinje valove Adrije. Oko išče domačih krajev, dobre znance pozdravljaš : Sv. JoŠta, Šmarno goro; pred teboj se zrcali Blejsko jezero, na severu veličastna Vrata, Karavanke, sneženi Veliki Zvouar, Visoke Ture ; pogled nam hiti na strmi Jelovec, na Mangart, v Soško dolino, na Trentske planine in proti samotnemu Bohinjskemu jezeru. Težko se ločiš od tega prizora, ki ga ni moči popisati; svetujem le, naj se vsakdo sam potrudi, da ga vidi na svoje oči, in pozabil bo ob tem na ves trud ! Le pogum, in pot Vam ne bo težavna. PreteČeno leto mi usoda ni bila mila, kakor prejšni dve leti. Vstali smo zgodaj. Gosta megla je pokrivala vso dolino in nobenega razgleda ni bilo. Prerokovali so nam deževno vreme. Močan veter je začel vleči in to nam je dalo poguma, da smo Čakali do opoldneva. Ko se je zjasnilo, smo šli na vrh. Čistega razgleda ni bilo ; a Trentske doline se je valila gosta megla in močan veter je razganjal oblake, držali smo se za Žice, da ni kdo padel. Neradi smo zapustili velikana. Poslovili smo se od prijaznega oskrbnika na Kredarici, zaklicali na veselo snidenje, in odrinili proti koči Marije Terezije. Bilo nas je dve Četici, skupaj Šest oseb. Pri koči smo se posvetovali ali naj krenemo Črez Velo polje do Vodnikove koče, ali Črez Mi-Šelsko dolino proti sedmero jezerom. Vodnika sta nas opozarjala, da nas dohiti nevihta. ne kazalo zapustiti Port Arturja in ga prepustiti svoji usodi. Nasprotno, Port Artur bodo Rusi * lejkoprej z naporom vseh svojih sil branili Takisto neutemeljena so naravno tudi poročila, ki so že javljala padec Port Arturja. Neresničnost teh vesti se že razvidi iz tega, da še Japonci v obhŽju Port Arturja niso izkrcali nobenega vojaštva, kar je vendar prvi pogoj, ako se misli na zavzetje te trdnjave, ker mornarica sama ne-more nikdar, kar vendar mora b ti vsakomur znano, vzeti nobeno trdnjave. General Linevič kitajskemu generalu Ma. Iz Petrograda se javlja, da je tt dni obiskal v Inkovu generala Line-viča pobočnik kitajskega podkralja Juančikaja polkovnik Mundte, Norvežan po rojstvu, ki je 1. 1900 bil kot tolmač v Linevičevi službi. Linevič ga je takoj vprašal, čemu Kitajska neposredno na mandžurski meji zbira toliko vojske, ko vendar ni nikake nevarnosti, da bi ruska armada prekoračila nevtralno mejo k;tsjsko. Mundte je odgovoril, da hoče Kitajska varovati svojo mejo, da bi preko nje ne udrii bodisi Rusi, ali Japonci zlasti pa da čuva železniško progo Hsinmmtun. Linevič je na to potom Muadta sporočil generalu Ma, da se naj nemudoma umakne S00 do 400 vrst od železnice, ker bi bil sicer Linevič primoran kitajsko armado z oboroženo silo potisniti nazaj. Linevič je generala Ma tudi spomni), da bi se mu lahko sicer zgodilo, kakor 1. 1900., ko je njegovo voj&ko razgnaia združena evropska vojska pod Lineviče-vim poveljstvom. Admiral Skridlov. Admiral Skridlov se je napram dopisniku parižkega -Matina" izrazil, da ni izključeno, da bi se ne odločil za svoje glavno taborišče v Vladivostoku, kjer se nahaja izborna eskadra oklopnih križark. 0 katastrofi -Petropavlov-ska" je rekel Skridlov, da ta nesrečni slučaj nima primere v zgodovini mornaric vsega sveta : vsi načrti in vsa važna poročila o japonski mornarici so uničeni. „Moja nesrečna domovina, je končal, je s tem grozovito prizadeta. Vkljub temu zaupam v bodočnost in v uspeh svoje misije, katero sta mi izročila car in domovina. Bog me bode varoval in me vodil k zmagi." Napram dopisniku „Journala- je Skridlov baje rekel: -Rusija je žrtev nesrečnih dogodkov; navzlic temu še igra ni izgubljena; nasprotno, skušnje povečajo samo pogum. Jaz bom vse storil, da zmagam; ako pa ne, bom posnemal svojega slavnega prednika in pokazal, kako ume ruski mornar umreti zaRusijo." fc____ - =r- — 7===a Nad Triglavom se je zjasnilo in odločili smo se za daljno pot, z upanjem, da pridemo v varno zavetje, preden nas dohiti huda ura. Korakali smo dalje ob strmih rebreh, mimo porušenih skal, občudujoč po grebenih tolpe divjih k.jz, ali] zaman smo se ozirali po bleščečem Zlatorogu, da nam zablešči med njimi. Dan se je že nagibal. Kanjavec (2570 m) je dobil Kapo, vetrovi so podili sive oblake vedno bliže. Udrli smo je naravnost po pesku nizdol, ne oziraje se na markacijo. Gromenje čujemo vedno bliže, blisk nam razsvetljuje pot. Gosta megla se ovija hribov; mrak lega v dolino in tema je nastala, da nismo več videli niti par korakov predse, blodili semin-tja, in še bolj zašli od prave poti. Pridruži se nam še nezgoda, da se nam je Uo la svetilka. Ni kazalo drugega, kakor misliti na to, kako in kje naj preno čimo. U8ul se je gost dež, spremljan z viharjem, vmes pa gromenje in tres-kanje; U,ča je bila v obraz. Otipali smo borov grm, razprostrli havelok in sedli na skalo, pričakujoč rešitve. K sreči smo imeli seboj slivovca in steklenico črnega vina. KrepČali smo si želodce, da nam niso otrpnili udje in pripovedovali drug drugemu različne dogodke. (Konec prih.) V Pctrogradu se govori, da ima admiral Že izgotovljene izborne olenzivne načrte, česar pa poučeni krogi ne verjamejo. „Ecko de Pariš■ pa piše, da se je Skridlov izjavil o svojih načrtih takole: „Jaz se bom varoval, da bi odplul na široko morje in spravljal svoje ladje v nevarnost, katere imam ohraniti za velik namen." Japonske izgube pred Port Arturjem. Navzlic trdovratnemu zanikanju z japonske strani se vendar z vso gotovostjo vzdržujejo vesti, da se je v boju dne 15. t. m. pred Port Arturjem potopila neka japonska križarka in da sta bili obe novi križarki „Nišin" in „Ka-šuga" poškodovani in sicer prva pod, druga pa nad vodno p o v i š in o. Utrjenje Niučvanga. Iz Tiencina se poroča: Okolica Ninčvanga je tako močno utrjena, da lahko mesto kljubuje vsakemu napadu. Na vzhodu in zapadu mesta so se zgradili močni fori in dvojna vrsta podkopov, ki se vrste od izliva reke Liao proti vzhodu. Na kolodvoru je nastanjena močna topničarska brigada, po ulicah pa več baterij, katere podpira številna pehota. Topničarka „Sivuč" je že prosta ledu. Vse obrežno vodovje je zaprto z električnimi podmorskimi minami. Ruska vladivostoška eskadra, Rusija ima sedaj v Vladivostoku: 3 oklopne križarke in sicer »Gronioboja, »Rosija« in »Rju-rik« ; 1 ,k r i £ a r k o 1. razreda »Bogatiro ; 1 topničarko »Gi-l»aka; 10 torpednih lovcev in sicer »Poročnik Burjakov«, »Razto-ropni«, »Bojki«, »Burni«, »Blestjaščier, »Bistri«, »Bjedovicr, »Bravi« in tor pedovki št 212 in 222; nadalje 6 transportna ladij »Lena«, »Jermak«, »Tungu*«, »Alevt« in »Ja-kuta in končno še 5 pristanskih ladij, 1 ledolomno ladjo in večje števila torpedovk 1. in 2 razreda, ki pa ni natančno znano. Državni zbor. Dunaj 21. aprila. V današnji seji se je cb*trukcija delala na tri načine: dobesedno čitanje došiih vlog, glasovanje po imenih in ooravnava nujnih predlogov. Vendar se je zvijači grofa Vettra posrečile, da se vrše v petek popoldne volitve v delegacije. Posi. Kleewein je predlagal, naj vlada odreče italijanskemu vinu vsakršno carinsko olajšavo. Povedal je, da se namerava pri obnovitvi trgovinske pogodba z Italijo dovoliti 200000 meterakim stotom italijanskega v;n», ki je določeno za mti nje k avstrijskemu vinu, (Schmittweio) Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Dne 24. marca 1239. je papež brez vsakega resnega povoda cesarja preklel in izobčil ter pozval ves svet na boj proti njemu. Cesar je izdal nato manifest, v katerem je dokazal vse nasilnosti in krivioe, ki mu jih je storil papež in pozval nemške kneze na odpor. Papež je na ta manifest odgovoril z encikliko z dne 21. junija 1239., v kateri je z nedo sežno nadutostjo napadal cesarja in ga lažnjivo doIZil, da se hoče polastiti tudi duhovske oblasti S tem se je začel veliki boj med cesarji in papeži. Cesarjev namen je bil: osvoboditi države papeževe nadvlade in vzeti p»peštvu politični vpliv, Ceiar ni zmagal, ker narodi za tako nalogo še niso bili zreli. Ali kar je cesar mogel storiti, je storil. Vsak odpor škofov, duhovnikov in menihov je kaznoval s prognanstvom, z ječo ali pa tudi s smrtjo. Duhovnikom je naložil iste davke, kakor so jih morali drugi ljudje plačevati, cerkvena posestva je konfiscira), končno pa šel na vojno, da uniči papeževo posvetno gospodstvo v Rimu. Na dvoru papeža Gregorja so govorili, da se je cesar zaklel, da mora papež postati berač, izjemno carino. S tem pa bi se tako-rekoč vinska klavzula obnovila, četudi v drugačni obliki. — Posl. M a 1 i k je predlagal, naj se sestavijo stavbna pravila in normalni načrti za gradbe ljudskih dol. — Posl. Ellenbogen je interpeliral želez niskega ministra zaradi preganjanja uslužbencev pri državni železnici, ako so socialni demokratje. Ob pol 1. popoldne je bilo čitanje končano, potem pa se je začelo glasovanje, po imenih, ki je trajalo do pol 5 popoldne. Šele sedaj je zbornica nadaljevala L> v o f a k o v nujni predlog o upravi narodnih vseučilišč. Posl. Lenassi se je pritoževal radi zanemarjanja Italijanov glede visokih šol. Vkljub vsem naporom da nimajo Italijani še vedno ne vseučilišč niti fakultete. (Slovenci pa marsikje niti svojih ljudskih šol, kaj šele srednjih ali visokih šol! Ured ) Nadalje je rekel govornik, da vlada iz ničevih vzro kov zametuje skupno željo po ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Ustanovitev take fakultete v Roveretu bi bila le navidezna rešitev tega vprašanja. Posebno bi se na ta način preprečilo progresivno razvijanje pravne fakultete v popolno vseučilišče v moraiični prestolnici (?) italijanski, v Trstu. Nadalje je spo* miuj.il, kako se postopa z italjanskimi dijaki v Inomostu in na Dunaju ter izjavi), da so vladni vzroki zoper Trst neodkritosrčni. — Posi. baron Praži it je govoril za enakopravnost aiovanskih slušateljev na vseh vseučiliščih. Posl. Pacher je urgiral zakon o spremembi obrtnega reda, posl. Maver pa je nujno predlagal, naj se odpravi vinska klavzula ter se na uvoz italijanskega vina naloži nekdanja earina 20 gld. v zlatu. Potem je predsednik preslepil Slovane s posebno zvijačo. Rekel je: »Prihodnjo sejo nasvetujem za soboto z današnjim dnevnim redom. Ali kdo ugovarja? (Po kratkem presledku.) Nihče ne ugovarja. Zaradi delegacijskih volitev pa sklicem v smislu § 48. o poslovnika izvanredno sejo na petek ob 5. popoldne « Cehi so protestovali proti tej zvijači. Posl. dr. Strana k v je glasno zahteval besedo, toda predsednik ni pustil nikomur več govoriti, Češ, da ima pravico sklicati izvenredno sejo. V tem viharju je zaključil sejo ob pol 6. zvečer. Skupna ministrska konferenca Dunaj, 21. aprila. V soboto se vrši Bkupna ministrska konferenca pod cesarjevim predsedstvom. Določi se skupni proračun ter se dežene sporazumijenje glede prepornih točk, posebno glede novih t^pov. Za mornarico ne zahteva vojna uprava novega kredita, temuč le zgradbo tistih ladij, ki so že v določenem programu da bo Najsvetejše vrgel psom in da cerkevsr. Petra izpremeni v konjski hlev. Će je cesar res kaj takega izrekel, ni dognano; Friderik II. tega tudi ni storil — zgodilo pa se je skoro dobesedno za vladanja cesarja Karola V. Spomladi leta 1240 je cesar naskočil papeževo državo, a že ko se je približal Rimu, so Rimljani še vedno stili na papeževi strani. Rimljani so papeža sovražili, ali vedeli so, da nima moči, jim vzeti njih če prav omejeno svobodo, med tem ko je bilo znano, da je cesar sovražnik mest in da bi zavzemši Rim takoj odpravil avtonomijo in se polastil gospodstva. Iz tega vzroka niso Rimljani sedaj zapustili papeža. Cesar pa ni imel dosti močne armade, da bi se mogel lotiti boja. Papeževa politika pa je zadela na odpor celo med kardinali. Bogati rimski knez, kardinal Ivan Colonna je bil prvi, ki se je uprl papežu in stopil na cesarjevo stran. Papež je v tej stiski 1. 1240 sklical poseben koncil v Rim, da bi mu ta pomagal proti cesarju in proti odporu duhovščine. Cesar je duhovnikom prepovedal udeležbo pri tem koncilu, aH vzlic temu se je mnogo španskih in franooskih prelatov odpravilo na pot. Peljali so se iz Genove, ali sicilijanska morna- Nova nesramnost dunajskega vseučiliščnega rektorja. Dunaj,20.aprila. Rektor Eiche-rich je izdal razglas na dijaštvo. V tem razglasu naravnost ostudno poudarja nemški značaj dunajskega vseučilišča ter grozi, da ■e bo primerno kaznoval vsak poskus, ki bi hotel ta nemški značaj onečastiti (?). »Kdor pride na dunajsko vseučilišče, prevzame dolžnost, da prizna njen nemški značaj ter ga spoštuje. Dijake, ki bi hoteli kršiti mir in red na vseučilišču, zadene najostrejŠa kazen, tudi uključenje iz vseh avstrijskih vseučilišč«. — S toliko oholostjo bi si rektor pač ne upal nastopati na lastno odgovornost, temuč ima vsekakor navodila od zgoraj. Zaradi tega ne smejo slovanski poslanci molčati, dokler se Slovanom ne da popolno zadoščenje z enakopravnostjo na vseh avstrijskih vseučiliščih, še rajše pa dovolj vseučilišč vsem slovanskim plemenom, v prvi vrsti Slovensem. Štrajk na ogrskih državnih železnicah. Budimpešta, 20. aprila. Tako kolosalnega Štrajka menda še ne pozna svet, kakor grozi postati sedanji štrajk železničarjev na Ogrskem. D o-sedaj je delo ustavilo že 70 tisoč uslužbencev. Ogrske drž železnice obsegajo namreč 13 000 ki lometrov. Štrajk bo trajal najbrže dolgo časa, ker hoče vlada kljubovati. Železniški polk iz Korneuburga je že baje na potu v Budimpešto. S pomočjo vojakov upajo vzdrževati promet na 12.000 kilometrov. Orožniki so dobili ukaz, da nadzorujejo po celi deželi brzojavne proge. Vlake, ki so odšli včeraj s centralnega kolodvora, so štra)kujoči vse ustavili med potoma. Na vseh večjih kolodvorih so se uslužbenci že pridružili štrajku. Najbolj nevaren položaj |e v Szolnoku, kjer stoje vsi ustavljeni vlaki stranskih prog v nepregledni vrsti na glavni progi. Na dva strojevodja, ki nista hotela svojih vlakov ustaviti v Szolnoku, s e je streljalo iz revolverjev. K%kor razglaša ravnateljstvo uradno, je bil do danes lstavljen promet na progah Budim-pešta-Marhek, BudimpeštaBruck, Bu-dimpešta-Szegedin, Budimpešta-Szol-nok, Szolnok Debrectin, Raba-Subo-tica in Temešvar-Arad. Iz vse dežele se zbirajo štrajkujoči v Budimpešti. Ker je tu tudi mnogo tujcev, ki ne morejo nadaljevati vožnje, občuti se že sedaj draginja. Govori se tudi, da so štrajkujoči slabo preskrbljeni z denarjem. Celo mesto kar mrgoli že lezničarjev, ki imajo svojo shode po kavarnah in gostilnah, pa tudi na prostem, v takozvanim mestnem gozdiču, kjer je bilo zbranih danes nad 4000 železničarjev. Oibor 13 članov je sestavil sledeči ultimatum: 1. Izpol- rica je genoveške ladje napadla in jih v veliki bitki dne 3. maja 1241 porazila. Mnogo duhovnikov je utonilo, ostali ho bili ujeti. Tri tedne je trajalo predno so prišli ti prelati — »turba praelatorum« jih je imenoval cesar — v neapolske in sicilske ječe. Po tem uspehu se je cesar zopet odpravil proti Rimu, a predno je še to mesto mogel premagati in zavzeti, je papež Gregor IX. dne 21. avgusta 1241 star skoro sto let umrl. Boj proti posvetnemu gospodstvu cerkve, ki ga je provzročil ta papež, pa je trajal dalje. Zanimivo in poučno bi bilo, da bi se naslikalo, kako so se v ti dobi pojavile v cerkvi različne sekte, toda to ni namen tega spisa in zato naj bo samo mimogrede omenjena ena sama teh sekt. Za č*sa papeža A ksandra IV., nekako 1. 1259, je nastala sekta tlagelantov. Nastala je iz blaznega verskega fanatizma. Že dosti stoletij poprej se je bičanje uvedlo v cerkvi kot kazen in so duhovniki dostikrat v cerkvi kar lastnoicčno bičali grešnike in grešnioe, posebno če so bile grešnice mlade. Tudi s* je razglašalo in učilo, da je pri Bogu jako zaslužno delo, če se kdo prostovoljno biča. Versko fanatieirani ljudje so jako radi segli po biču. Že sv. Antou Padovanski je organiziral nitev vseh zahtev, ki so jih povedali železničarji v svoji spomenici; 2 do volitev za ustanovitev deželne zveze železničarjev; 3 uvesti se mora sluz bena pragmatika, a nobenega štraj karja ne sme zadeti kazen. Budimpešta, 21 aprila. Vse budimpeštanske kolodvore je zasedlo vojaštvo. Cela gsroizija je signalu rana ter so vojaki noč in dan pri pravljeni s puško ob nogi. Vojaške vlake vodijo inženerji; kot strojevodje Med Dunajem in Budimpešto stoji 21 vlakov brez osobja. Od Budimpešte do Brucka na Litvi 00 vojaki zasedli vse postaje, čuvajnice in na progi stoječe vlake. Tudi ob druge proge se postavi vojaštvo in orožništvo. Budimpešta, 21. aprila Ministrstvo je naprosilo posl. Veresa in Vaszonva, da začneta pogajanja s štrajkujočimi. Štrajkujoči pa so v prvi vrsti zahtevali, da se izpuste vsi za prti železničarji, kar sta poslanca pri mestnem poglavarstvu tudi izposio vala. Potem so se začela pogajanji, ki se še nadaljujejo. Budimpešta, 21. aprila Živil se grozno dražijo. Mesto potrebuje n* dan 200 000 litrov mleka, a brez železnic ga dobi le kakih 30000 litrov Dunaj, 21. aprila. Železničarik štrajk na Ogrskem neznosno vpliva na tukajšnji trg. Posebno se podraži meso, mleko, jajca, maslo, kuretint* itd, kar vse priha>a sictr v obilnih množinah iz Ogrske. Budimpešta, 21. apri'a. Tudi v državnem zboru se je razprav ljalo danes le o štrajku. Sedem po slancev je v tej stvari interpeliralo trgovinskega ministra 111 e r o n y mi i a, kije odgovarjal samozavestno, da se štrajkujoči sprejmejo zopet v službo, ako se takoj vrnejo k izpol novanju svojih dolžnosti. Ako pa že lezničarji nočejo opravljati službe našla bo vlada sredstva, da bo vkljub temu promet brez mo tenja izvajala. Tudi ministrski predsednik grof Tisza je govoril v podobnom zmislu. Angleške finance. London, 20. aprila. Vlača je predložila nižji zbornici proračun za Itto 1904. ki Ukaauje 3 820.00O f. itrl primanjkljaja. Tudi lanski ptoraČun je imel pr»m*njkljaj, in sicer v znesku 5,415.000 f. itrl. Nove države v Ameriki London, 20 apriia Reprczen tantska zbornica je sprejela zakon, s katerim se Arizona, Nevv Mcx 00, Okl&hama in Iidijana proglašajo za samosvoje držnve. Dopisi. Iz Mokronoga. Že nekaj I se šopiri po predalih „Slovenca- neki dopisunček, ki prinaša „Novice iz Šent- MT Dalje v prilooi- ' 17?S?*" cele procesije, pri katerih so se ljudje prepevajo svete pesmi javno bičali Sčasoma se je to razširilo po vsi Italiji, Španski, Nemčiji in Angleški Ta navada je v sredi 13. stoletja postala prava strast, nekaka kug«, ki je v nravnem oziru provzročila strašno škodo. Trumama so ljudje v procesijah hodili po mestih m po vaseh, moški in ženske, starci in otroci, bo gataši in siromaki, dostikrat popol noma nagi, in se bičali, da je kri curkoma z njih tekla. Ta sekta je dobila brez števila privržencev in privrženk. Flagelanti niso več bičali vsak samega sebe, nego drug dru gega, žensko so bičale moške, moški so bičali ženske. Ia končno so nastopali vsi popolnoma goli na javnih trgih. Duhovniki so to perverznost pospeševali, kolikor so mogli, in raz širjali nazor, da na pride v nebo*.-*, kdor se vsaj en mesec ne biča. Ni čuda, da to se te svinjarske pokore premenilo v očitna svmjarstva in da so se dostikrat spečale matere s svojimi sinovi, t čet»e s hčerami, bratje s sestrami. Vsled tega sta posvetna in cerkvena oblast kmalu odločno nastopili proti tej ostudni sekti, ali v mnogih krajih so bili duhovniki, ki se za dotične ukare niso zmenili in so dovolili, da ao se te strašne orgije uganjale v ser k vali. (Dalje priiO Priloga „Slovenskomu Narodu" št 9Q, dne 21. aprila 1904. ruperske mokronoske doline." Ta „uioŽu mora imeti mnogo časa, kajti on hodi poslušat kako trava raste. Tako je v 87. štev. „Slovenca" dal „drukat", da je po mokronoškem trgu cele kupe ue-vošeljivosti radi podjetnosti tukajšnjega posestnika g. Penca. Kje je dopisnu to nevošeljivost izvohal, nam ni znano, in zato bi ga prav lepo prosili, da nam pri prvi priliki pove, kje se ista nahaja; kajti mi jo doslej Še pri nikjer nismo zapazili in le želimo, da se g. Penci njegovo podjetje popoluoma posreči. Skrajna intamija pa je, če nas dopisnu slika širšemu občinstvu kot zavidneže in nevoščljivce. Pokažite nam vendar, g. dopisnik, tiste kupe nevošeljivosti, katero vidi vaša razburjena fantazija! Kar z imeni na dan, če ste poštenjak. Ne blatite našega trga in ne jemljite Časti našim tržanom. Dopisuuče tudi sanja, kako mokronoški liberalci „delajo za žive in mrtve" za bodoče občinske volitve. Ne bodite vendar tako smešni in ne prodajajte take robe ob Činstvu. Kje pa in kedaj delajo liberalci za volitve? Čez osem dni bodo volitve, pa še kandidatov niso postavili. Take pravljice pripovedujte otrokom, ne pa čitajočemu ljudstvu. Tržani se Vam smejejo in Vas obkladajo z „lažnjiv-cemu. Liberalci se dosedaj niso pr?.v nič pehali La volitve, ki se imajo vršiti, pač pa je Vaša klerikalna stranka že pred tedni postavila kandidate ter njih imena — na listih — raznim volivcem naznanila. Ali nimate nobenega čuta sramote, da tako grdo lažete ? Ako Vam diago, naznanimo Vam tudi lahko imena kandidatov, katere ste Vi postavili. — Ker pa klerikalna stranka, oziroma njeni tonzurirani voditelji brez dennncijanstva živeti ne morejo, spravili so se na tukajšnji davčni urad, kojemu očitajo, da se tam nahaja sedež liberalne agitacije proti sedanjemu županu gospodu Gorjupu. To je zopet ena onih lepih lastnosti, po katerih se je in se klerikalna stranka od nekdaj odlikuje: laž, zavijanje, obrekovanje, in če vse to ne pomaga, pa denuncijanstvo. Sram Va3 bilo ! Kaj ima urad z volitvijo opraviti ? Pustite poštene ljudi v miru, pustite sploh mokroroške tržane v miru in ne sejajte prepira med nami. Laži imejte zase in za svoje somišljenike. Končno pa damo tudi mi Vam prav prijazen svet: Oglasite se kot član pri mokronoškem „lažnjivem društvu", sigurno Vas sprejmejo. Pri Vaših zmožnostih, katere ste doslej pokazali, obeta se Vam sijajna bodočnost; prepričani ste lahko, da dosežete v najkrajšem času najvišje dostojanstvo, katero more društvo oddati: .Častnega predsednika vseh laž-njivcev." Več tržanov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. aprila. — Na shodu obrtne zadruge v Novem mestu sta se dva klerikalčka tako napenjala, da bi bila skoraj počila. Ta dva možakarja sta ljubljanski psevdopasar Kregar — paradni obrtnik klerikalne stranke, ki pa ne živi od svoje obrtnije, nego je UBlužbenec klerikalne stranke — in pa novomeški mizarček M a l o v i č. V novomeški zadrugi so mestni obrtniki v manjšini, ker je v zadrjgi vsa polno tistih »fušarjev« s kmetov, ki opravljajo kako obrt kot postranski zaslužek. V tej zadrugi se je »obrtniku Kregarju zdelo primerno, da napade naš list, ker je — prehitel »Slo venca«. Mi smo namreč prinesli poročilo, kdaj da bo obrtni instruktor dr. Blodig v Ljubljani in kje ga ho dobiti, »Slovenec' pa tega poročila ni imel. To so »Slovenčevci« dr. Blodigu silno zamerili in poslali so Kregarja v boj. Kregar je dr. Blo-diga radi našega poročila trikrat na padel in naposled se je peljal še v Novo mesto in se ga lotil tam v družbi z mizarČkom Maiovičem. Nas to seveda preklicano malo moti. Naj Kregar in Malovič regljata, kar ho četa in kolikor hočeta, s tem vendar ne spravita dejstva iz sveta, da je »Slovenski Narod« tisti list ki ga bero vsi količkaj boljši obrtniki, izvzemsi tisti obrtniški proleta rijat, ki sploh ničesar ne bere ali pa še brati ne zna. »Slovenec« ima svoje naročnike po farovžih in v nekaterih gostilnah — bero ga pa preklicano malo. Kako malo zaslombe imajo klerikalci med obrtniki, o tem se je Kregar sam prepričal. Svoj čas so hoteli klerikalci »Slovenski list« premeniti v glasilo obrtnikov, d« bi te vjeli za naročbo. Kregar je posodil svoje ime in »Slov. lista je prinašal ravno tako dolge, kakor dolgočasne razprave o obrtnih zadevah. Klerikalci so svoj list na vse mo- goče naČ ne vsiljevati obrtnikom, a opravili niso ničesar in »Slov. list« je poginil; tako žalostno in sramotno, kakor š* nikdar noben slovenski časnik. U*oda »Slov. lisla* kot obrt niškega glasila je pač najboljši do-^a/, kako malo je pravih obrtnikov, ki se menijo za klerikalne časopise in kako neumno je bilo klepetanje Kregarja in Maloviča na shodu v Novem mestu. — Štajerske deželnozbor-ske volitve. Te dni je bil sank cijouiran novi vohlni red za Štajerski deželni zbor. Po tem novem vol-1 nem redu se ustanovi nova četrta kurija, obenem p) se upeljejo v kmetskih občinah direktne volitve. Nemški listi poročajo, da se je mo bolj v nižini va8 II nje, je zanesel hud veter gorečo slamo v to vas in pogorelo je 35 hiš z go spodarakimi poslopji vred. Baje je pogorelo dvoje prašičev in nekemu kmetu 600 K v gotovini. Škode je približno 100 000 K. Požarni bramDi iz Žužemberka in Starega loga sta prihiteli na pomoč. Zlobni jeziki trde, da je bila farovška kuharioa od same žalosti grozno nadelana in je baje neki kmet zaprosil g. Župnika, naj ogenj panajo, ker že znajo ljudi za-mašvati, pa tega gospod niso bili vstanu storiti. Menda jim je moč opešala. — Uboj. V Boh. Beli sta Al. SuŠnik z Jesenic in Fran Becon s Primskovega ubila delavca Iv. Kav čiča iz Sturja. — Vlomi. Ponoči od 17. na 18 t. m. vlomili so neznani storilci v irgovino g. Franceta Zadneka v Seno žečah, s tem da so iztrgali železen kciž iz okna. Bržkone so pa bili pre olaštni, ker so seboj vzeli samo n** kaj drobiža Ivi pustiti blagafnico z večjim denarjem nedotaknjeno.Vštevši vlom v razdrtsko cerkev, je ta tat vina tekom enega tedna tretja. Dalje so nameravali vlomiti v hiš j cestar a na cesti iz Senožeč v Rizdrto, a bili so zapodeni. Vse tatvine in vlomi pn kažejo, da morajo biti ttorilci o vseh okolščinah dobro p »učena banda in je ie želeti, da se jim pride skoraj na sled. — Nemci med sabo in po-strežljivi« justica. Pri okrajnem sodišču v Slovenjem gradcu je bila dne 14. t. m kazenska obravnava, šio se je za žaljenje na časti, in sicer sta tcžiia mžener Potočnik in žup^n Potočnik zdravnika dr. ll*rpfa, ki je pa istotako težil oba Potočnika. Vsi trije tožite'ji in obenem obtoženci so Nemci, sodnik je Nem c in oba zagovornika tudi Nemca. Na obravnavo je prišel tudi neki Slovenec kot poslušalec. Ko sta ga zagovornika zagledala, sta hilr) zahtevala, naj b; obravnava tajna in sodnik je tej zahtevi ugodil. Čuje se, da je bil pred met tožba političnega značaja. Ce je to res, potem je ali sodnik nekorektno ali protizakonito postopal ali pa se ni šio za politično stvar, nego za svinjarije — Požari. Dne 19. t. m. je udarila strela v Podčetrtku v hišo krojača Jaraeta. Bivši orožnik Šunko in agent Ružička sta se z -lo nevarno ope*la, ko sta reševala tri otroke iz plamenov. — V Melovju pri Šraten-cih (okraj Ljutomer) so zgorela go spodarska poslopia Jak. PauhČa in And. Adamiča Škoda znaša blizu 5U00 K. — Umrl je v B^vcu ondotni poštar in posestnik g. Alojzij Sorč v starosti 50 let. Pokojnik je bil jako rodoljuben mož in si je pridobil mnogo zaslug, da se Bovec ni pi nemčil. Blag mu spomin! — Izpred sodišča. KazeDske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Janez Tič, mlinar v Serjušah, in Jožef Urbanija, posestnika sin v Pogledu, sta dne 3. sašca t. 1. Francetu Povšeta pri potoku Drtijščica vzela okoli 12 K vredno zatvornico, ter ob potoku hodila z nabasano puško, da bi streljala divje race. Obdolženca dejanje glede zatvorniee priznavata. Sodišče ju je krivim spoznalo prestopka tatvine ter obsodilo Tiča na 8 dni, Urbauijo pa na 14 dni zapora. 2.) Anton Mali, tovarniški delavec na Savi, je ponoči 7. svečana v Ferjanovi gostilni občinskega redarja, ko je prišel napovedal policijsko uro, porinil iz sobe, mu zbil pokrivalo raz glavo ter s steklenico zamah nil proti njemu ; tudi godcem je zauka/.al nadalje igrati. Mali, ki se je zagovarjal s popolno pijanostjo, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. o.) Vid Ganoni, 24 let stari delavec v Zapotoku, jo T. svečana 1899. odpotoval v Ameriko, da bi si tam kaj prislužil ; vrnil se je Šele letos meseca prosinca domov. Zamudil je tri naborne stave. Obsojen je bil na 4 dni zapora in na 10 K denarne globe. — Najdeno truplo. Ribič Franc Kosaoc na Slapu pri D. M v Poiju je našel v Ljubljanici truplo ka kih 8 dni starega otroka. 9 -J«; se, da je bil otrok v Ljubljani vržen v vodo. Otrok ni bil oblečen, nego samo prevezan s trakom na katerem sta črki P. L s krono. — Utonil je v Spodnjih Ga-meljnih 3l 2 leta star deček posestnika Mačka. — Prememba posesti. Go sped Adolf H a u p t in a n n je ku pil hišo št. 1. na Marijinem trgu za C6 000 K. — Ustavljena preiskava. Deželno sodišče je ustavilo preiskavo proti Aleksandru Pirkerju, ki je bil obdolžen hudodelstva proti nravnosti. — Brzoparnik „La Bre-tagne11 francoske družbe, (zastop potovalna pisarna [Ki. S.narda,) te odšel iz Havra 9. aprila in srečno došel v Ne\v \ ork 17. aprila, vozil je 8 dni 7 ur. — Pogreša se od 17. t. m. zjutraj umobolni ključarski pomočnik Frano Pečnik, stanujoč Ulioe na Grad štev. 5. Pogrešaneo je star 34 let in ima na sebi temnosiv površnik in b-1 klobuk. — V pijanosti se je hotel ustreliti. Včeraj zvečer je prišel delavec na južnem kolodvoru F. B. v Katunove ulioe št. 6 in začel pri strankah v hiši jemati slovo, češ, da ga ne bode več nazaj, da se bode ustrelil. Takoj nato je šel v delavnico mizarja Andreja Javornika in je oddal eden strel in takoj še enega zunaj na dvorišču. Ljudje v hiši so b li vsi prestrašeni. M-z-rju Javom.ku se je posrečilo F B. spraviti v orostilno, kjer mu je odvzel revolver. F. B. je h I precej vinjen in se je hotel uatre-lil , ker ira dekle ni več maralo. — Z doma pobegnila sta dne 17. t. m trinajstletni Emil Pirfc, sin mestnega ječanja in štirinajstletni Viktor Petrovčič. Šla sta na Štajersko ali pa na Kor ško. E. Pirk ima na čelu brafc/r.tino. — V ubožnici umrl. Včeraj je umrl bivši li.akar Franc Malenček, katerega je 96 let stari I?an Pavlic na velikonočno nedeljo z not* m sunil v l«ce. Malenšek je bi v bolnišnici in se je bil že toliko otdravi), da so ga odpustili. Včeraj mu je zepet prišlo slabo in je popoldne umrl. — Pljuvanje po tleh v javnih lokalih« Mestni magistrat oode dal te dni po gostilnah in drugih javnih lokalih nabiti tablice s predpisom, da ie phuvanje po tleh pod glooo 10—200 K prepovedano. — Na Nemško se je odpeljalo včeraj odtod 32 delavcev. — Izgubljene reči. Šivilja Felicita fcfchniir> , ; t^nujoča na Dovozni cesti št. 2, je izguoila na Dunajski ce-T> i-i.a:i..c , v kateri jo imela okoli 6 K denarja. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do IG aprila 1904. Število novorojencev 21 (=28 09%,), umrlih 3G (=49940/00), med njuni za lega^em 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilmh organov 3, vsled mrtvouda 3, vsled nezarole 3, za različnimi boleznimi 20. Med njimi je bilo tujcev 10(= 27 7 °/0), iz zavodov 17 (=47 2 %). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in tisti za ošpicam 1, za titu-zom 1, za vratico 3, za ušrnom 1 oseba. — Hrvaške uovice. Srbsko učiteljišče v Pankracu je dobilo pravico javnosti. — Umrl je v Zagrebu podmaršal Petar pl. Hra-S Ho vid. — Klerikalni dnevnik. Poslanec dr. II aram baši ć izjavlja, da ne prevzame pri novem klerikalnem li»tu ne uredništva, ne glavnega sotrudništva. * Najnovejše novice. — Korejski cesar je sklenil, zgraditi nov cesarski dvor za 5 milijonov, dasi so državne Dlsgajne popolnoma prazne. — 15 milijonov patron za Kitajsko je že odposlala tovarna v P^žunu, a še vedno z veliko naglico deU, da izvrši uadaljna kitajska naročila — Bivši nadškof dr. K o h n je prišel v Prosnico ob iskal svojega bolnega očeta, potem pa se ;e odpeljal z vsemi uslužbenci t Eoensee, kjer ostane čez poletje. Pa pež mu je podelil c 1 i j j j a I n i naslov »knežja mdost«. — Potres so čutili v torek zvečer v Puiju. — Lepa zapuščina. Bivši angleški konzul v Ženevi, Boirton, je podaril mestu veliko koncertno dvorano, ki je ?eljala skoraj 2 milijona frankov. — Plaz je zasul blizu T u r i n a okoli 100 rudarjev v njihovih skupnih kočah. — Nov ameriški konzula t se namerava ustanoviti v Lvovu. — 5 0 1 e t n i c a poroke cesarja Franca Jožefa bo 24. t. m. Cessi heče ta dan preživeti pri svoji hčeri nadvoj vodinji Valeriji. — Legar v Pragi PreteČeni teden je 2bjlelo v Pragi 30 oseb za legarjem. — Tožbo grofice Lonyay za dedšfino po pokojni materi, belgijski kraljic llenrieti, je civilno sodišče zavrnilo tel obsodilo tožiteljioo na stroške. * Vasilij Verešcagln, slavni ruski slikar, kije našel taao tragično smrt v Port Artu-ju, s*> je rodil 26. cktobra 1842 v Čeropovcu pn Nov- >du. ODiskoval je mornarično šolo v Petrogradu ter postal častnik. Toda vojaško službo je kmalu zapustil ter se posvetil slikarstvu, ki se ga je uč-t na petrograjski akademiji in pozneje pri slovečč»m hstorijakem slikarja OeiOOseJs v Parizu. Oi leta L864 do 18ui'> je bil na Kavkazu, kjer se je razvil v sami stalnega in zrelega umetnika. V vojni proti Turkes'acu se je izkazal Vereščagin kot hraber vojak in nedosežen bojni slikar. Pozneje ga nahajamo v Sibi-rj«, pa zopet v Monakovem. S sedanjim angleškim kraljem je potoval tu ti v Indijo, od koder je toliko ne-dolžnih njegovih slik. Leta 1877 se je udeležil rusko turš&e vojne kot častnik in tajnik generala Strukova. L.«ta 1884 je šel se enkrat v Indijo, leta 1898 je priredil v Zagrebu razstavo svo.ih slik, a pred meseci je odšel s svojim najboljšim prijateljem, admiralom Makarovim na Daljni Vztok, kjer je zalotila oba kruta ■mrt * Nemški „šulferein" je izdal za šolstvo v Avstriji v teku svojega obstanka 8,111146 kron. In koliko »marka iz »rajha« je vmes? * Posnemanja vredno. V nekem mestecu Thuringije je bil pri maturi vprašan neki učenec iz verouka. Odgovarjal je prav dobro in ni ostal niti enega vprašanja dolžan. A vkljub teniu je szhteval katehet, da se mu da v verouku red: 4 (ne zadostno). Predsednik ga opomni: *>G. kolega, saj je mladi mož vse znal in vsled tega ne zi9luži 4« — Katehet odvrne: x«D*, g. predsednik, res je, VM je znal, ali on ne — veruje ničesar« * Potres na Balkanu. Potres, ki so ga čutili dne 4 t. m po celem Balkanu^ je tudi napravil mnogo škode. O tem so izšla v Skopijem uradna poročila. V mostu Karevo (Kaza Osinan;e) sta se zrušili cerkev in uradno poslopje. Iz razvalin so iz vlekli 15 Turkov m 8 kr stjanov mrtvih, 4 Turki in 12 kristjanov pa hudo ranjenih. V vaseh Svigor, Gr^d, Grabova, Rs zlovič so skoraj vse hiše porušene, v Gradu sta bili dve osebi ubiti. Mejna utrdba Karatas se je podrla. V rn^stu Radovišta so ee zrušile tri mošeje; dve osebi sta ubiti. V KcČani sta vojašnica in vladno poslopje tako poškodovani, da ko bio rali preoivaloi zbežati »z njih, tudi irscšfja 6e bo porušila. 14 oseb je bilo ubitih, 11 ranjenih. V Biacah (okraj Kočama) so se tri mošeje porušile. V Trakan?, Banji, Molanc', Vi niči. Ist;banji, Grdovcib, Prb»cevem in Ob esovem (okraj Kočana) so skoraj vse hiše tako poškodovane, da ni v njih varno bivati. Blizu Kočane se je razpočila zemlja ter so izbruhnili vroči vrele!, ki pa so zopet usahnili. V vaseh Grbovci, Ljaki, GFadce, Li nec (okrj'j Kočana) so se vse hiše porušile, mnogo Mudi je mrtvih in ranjenih, posebno v prvem kraju jo zelo mnogo mrtvih. Vlada je priskrbela nad tisoč šetorov. Beda med prebivalstvom je strašna,ker je tako; po katastrofi zapadel še sueg. Potres se je ponavljal še trikrat ter se ponekod zemlja še sploh ni popolnoma pomiri)«. Dunajski priiesor geologije dr. Hoernes se je pripeljal v JSoiuu proučevat potresno gibanje. * Policaj kot vzgojno sredstvo. »Nova Reforma« ;e priobčila naredbo krajnega šolskega sveta v Zikiiczvnu na ondetno županstvo, ki se glasi: »Na podisgi Bklepa okrajnega šolskega sveta se prosi spoštovano občinsko predstoj ništvo, da odpošlje dne 17. t. m. ob 9. zjutr&j v tukajšnjo šolo policaj>, da bo telesno kaznoval tiste učence, ki jih je krajni šolski svet oćbral za to kazen Prt d tednik krajneg«. šol škrga BVeta: A'eksander Sjltvs, župnik« Zupan se je obctivljal, ker je bil mnenjs, da pretepanje otrok v šoli ni službeni posel pri ohčmi nastavljenega policaja, na opetno prigovarjanje pa se je vendar udal. In policaj je dva obsojena učenca krepko pretrkljal, ko pa se je sprav? 1 nad tretjega, je vstopiia dečkova msti ter pretepanje prepovedal;:. Ker pa se je to zgodilo na Galiakem, se najbrže niti oblasti ne bodo za Skandi-l pehrieraie. * Ako bi sv. Gabriel bil tako mogočen! V Louisville, (Amerika) so odprli testament pred štirimi dnevi umrlega polkovnika Stra-derja. Slednji določa, da morajo njegovo truplo sežgati in pepel vreči v reko Ohio riuu — nadaljuje potem blagopokojni, „ako me zamore potem angelj Gabriel, katerega vedno respektiram, s svojo trobento probuditi iz smrti, potem je on izvrsten dečko, kateremu se moram i po smrti odkriti. Jaz umrjem s tem, da ne verujem na drugo božanstvo, nego na ono, katero je Pope definiral, z verovanjem, da moram spolnovati svoje dolžnosti proti drugim ljudem po izreku: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." * Pes if svoji utici. K slo večemu slikarju Isabevu je prišel neki begat meščan iz Marzilja, da si naroči miniaturno podobo za svojo tobačnico. in sicer si je žolel podobo svojega psa. Dogovorila sta se /a 300 frankov. Cez 14 dni je prišel nsroČnik zopet k slikarju ter si z zadovoljstvom ogledal dovršeno pasjo slik^. Zelo mu je ugajala in bvalil je na njej vse podrobnosti, Je pripomnil je: pes ima čudno navado, da smukne v svojo utico, ako le zagleda človeka, zaradi tega bi na sliki ne smela manjkati utica. Za novih 300 frankov sta se pobotala, da napravi slikar tudi utico. Ko n* je zopet prišel naročnik, zagledal je na tobačnici samo pasjo utico. Iš§abey mu je pojasnil, da ga je p^a zagledal ter se skril v utico. * Nenavaden prstan. Ka kor je vsakomur znano, ima kri precej železa v sebi. To je napotilo francoskega kemika BarrneJa, da je ^z krvi, ki si je dal puščati sebi in članom svoje rodbine, kemično dobil več malih železnih kroglic. Potem je te kroglice raztopil ter jih spravil v obliko prstana, in tako ima sedaj Barrnel pač edini na svetu železen prstan, ki je iz Človeške krvi. * Iz sodne dvorane. Predsednik nekega porotnega sodišča je imel navado, da je postopal s kmečkimi obtoženci dokaj surovo ter jih navadno tikal. Pri neki t bravnavi je to predsednikovo vedenje jezilo za govornika, ki se je vzdignil ter predlagal odklonitev predsednika zarad odvisnosti. Predsednik ga je začuden pozval naj svoj predlog utemelji, in odvetnik je rekel: »Predsednika od klanjam zaradi odvisnosti, ker je z obtoženim v prijateljskem razmerju. (Splošno začudenje.) Kakor ste-? vsi gospodje slišali opetovano, predsednik se celo tika z obtožencem« — Odvetnik je sicer dobil svojo kazen, a predsednik ni cd tedaj nobenega obtoženca več tikal. * Požari v Londonu. Pretočeno leto je v Londonu gorelo 3400 krat. Požari so tirali 369 človeških bitij. Največ slučajev je bilo vsled kuhanja s špiritom in vsled neprevidnega ravnanja z gorečimi svetilkami. 19 otrok je zgorelo pri igranju z ognjem ali z žveplen kami. 4 Hči SVIakarova. Nenavadno sočutje zbuja v peterburških krogih nesrečna useda krasne 17 letne hčerke admiraln M<*karo?a, ki je s potopljeno ladjo »Petropavlovsk« zgubila ne samo očeta, temuč tudi ženina. Ta nenavadna krasotica je bila namreč zaročena s pomorskim častnikom Kedrovom, ki je kot ad-jutant njenega očeta odšel v Port Artuf ter z njenim očetom vred tudi utonil. Poroka bi se bila morala vršiti že meseca februarja, a se je d izbruha vojsko odgodila na nedoločen čas. Nesrečno deklico sprejme carica nu d svoje dvorno spremst o. ' Vroče poletje. Neki dunajski msteorolcg prorofcuje na podlagi svojega 20!etnega opazovanja, da donimo letos nenavadno vroče peletje. Že 20 let so bili trije poletni meseci z majem vred prehladni, a letos se mora ta abnormalnost izravnati na ta način, da prekoračijo ti meseci znatno svojo norn alo Posebno zanesljivo je baje, da dobimo topel maj in junij, Jo?jm bo avgust imel hudo vročino. * Plače in pokojnine v faponski vojski. Plača japonskih vojakov in častnikov je majhna, a pokojnina še neznatnejša. Za vzdrževanje d"služenih vojakov in njihovih potomcev obstoje trije razredi. V prvi razred spadajo žene in otroci v vojni padlih vojakov; v drugi spadajo tisti, ki so ponesrečili v službi; v tretji razred so uvrščeni še le invalidje. Pokojnine v 2. in 3. razredu so zelo nizke. Vdove in otroci prvega pokojninskega razreda dobivajo in sicer žene in otroci navadnega vojaka 36—86 jenov (1 srebrni jen je 5 kron), podčastnika 60—150 jenov, poročnika 180 jenov, nadporoč-nika 180 jenov, stotnika 300 jenov, majorja 450, podpolkovnika 600 in polkovnika 750 jenov. Vdova izgubi pa pokojnino, ako se zopet omoži. Plače japonskih častnikov so malo večje. Neki japonski list pravi, da more ma-lokateri stotnik primerno živeti. Književnost. — „Popetnik" ima v št. 4. to vsebino. 1. Matija Heric: Množitev in delitev z ulomki ste po nsjnovejih preiskavah in izkušnjah docela odveč. 2 V. Pu»ko: Somatoloorjji* v ljudski šoli. 3 Ivan Ivanovič: Šjistvo v tu-iini. 4 Ivan Sega: Pedagoški utrinki 5. Krjiževno poročilo. 6 Razgled Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. aprila. Cehi se še niso odločili, kako postopati gleeta volitve delegacije. S to zadevo se je bavil danes češki klub, ki pa svojega posvetovanja še ni končal in se odloči šele jutri. Dunaj 21 aprila. Čuje se, da je S c h on ere r zopet dva poslanca iz svojega kluba izključil, in sicer Steina in Hanicha. Dunaj 21. aprila. Poljski klub namerava posl. V^ka izključiti, ker se je polastil v državnem zboiu svinčnikov in papirja. Dunaj 21. aprila. Danes je nadvojvoda Fran Ferdinand ctvoril mednarodno razstavo spiritus-indu-strialcev. Dunaj 21. i prila. Direkcija državnih železnic je dobila danes iz Budimpešte obvestilo, da začne jutri na nekaterih progah in sicer le provizorično voziti nekaj osebnih vlakov. Budapešta 21. aprila. Promet na državnih železnicah je popolnoma ustavljen. Danes ponoči je imel odbor štrajkujočih železničarjev konferenco z vlado. Vlada je pripravljena, zagotoviti vsem štraj-kujočim železničarjem popolno amnestijo, dovoliti deželni shod železničarjev, odložiti razpravo o zakonu zastran uredbe železničar-skih plač, potrditi deželno zvezo, ki jo hočejo ustanoviti železničarji, in sestaviti službeno pragmatike Večina delegatov je s tem zadovoljna ali se brani, prevzeti garancijo, da poneha štrajk. Izid pogajanj ie odvisen od shoda železničarjev, ki bo danes popoldne. Budimpešta 21. aprila. Ob pol 1. popoldne sta šla dva drž. poslanca kot pooblaščenca mini-strstva na sedež odbora štrajkujočih železničarjev, kjer se vrše sedaj pogajanja. Sodi se, da se doseže še danes sporazum-ljenje. Budapešta 21. aprila. Vsa vojaška zapovedništva so dobila naročilo, da mora biti vojaštvo na razpolaganje železniškim vodstvom. Kolodvori se zastražijo Belgrad 21. aprila. Ruski poslanik Gubastov se je ustavil na Dunaju, ker vzlic znanemu ukazu ši niso vsi zarotniki odstranjeni z dvora. Cim se to zgodi, pride Gubastov sem, da se pred stavi kralju, potem pa odide po instrukcije v Petrograd Rusko-japonska vojna. Petrograd 21. aprila. Z bojišča ni danes ne ene vesti, niti oficijelne niti privatne Zavarovalne vesti. vsajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji. I., VVipplingerstrasse sšt. i$0. VI. četrtletju 1904 je bilo vloženih 3551 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 5.653.000*—, izmej katerih je bilo izdanih 8248 polic za zavarovalno svoto k 4,589.000—. V I. četrtletju 1904 zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so znašale okroglo K 1,292.000 —, prijavljena izplačila k 602 00-)'—. Od obstoja zavoda se je K 51,414.000 — izplačalo. 1102 Police nJanusau so po 31etnem obstanku nezapadne, po 51etnem obstanku pa neizpodbitne. Po petletnem obstanku izplača zivod tudi v slučaju samomora, dvoboja ali pijančljivosti. Zavaruje tudi brezplačno za slučaj vojne in plačujo zapadle zavarovalne premije takoj brez odloga in brez izplačilne provizije. Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema filijalka za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Janushof. r - kataru * uporablja na jno vej Si eter „For-manu, ki so ga že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman*4 je z mentolom klo-rovani eter men-thyla. Za lažji nahod naj se uporablja „For-manova bata" (pusica 40 vin), za hujSi nahod pa »Forma-nove pustile" (75 vin.) za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vsaki lekarn:. I 1064—2 Jako praktično na potovanju. nepogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. " Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. \ neobhodno potrebna Odlični higieniki potrjajo, da je skrbno gojenje zob in u^t za nase zdravje neobhodno potrebno. Zlasti se s tem preprečijo razne želodčne bolezni. Kot izpri čano sredstvu zato izkazuje se cloiit", ki spojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem zob na 40—2 izvrsten način. III. ' zvrstmi oku* «*«e do*ct«ia i pnm.tarii«fT> 1 Virdrove žitne kave ?omm 6 .( poitljk« 4 K SO b i j, DOMAČI PRIJATELJ" «.«m aty«n«icMf> u.UM| aatiim umu* n Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-14 Nič več kurjih očes na podplatih, na prstih ali med njimi, če se I patentov. i i Brez namakanja, mazil ali obhžev. ji Kimeol je in ostane doslei edino sredstvo za popolno od-t* pravljanje kurjih očes brez bolečin. Rungol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 5j vin Razpošilja po povzetju s poštnino vred ali franko, če se denar naprej pošlje, izdelovalec Viljem Runge w larmi y»a*l Toplicah Kulmerstr. Kalsor v. Osterr. Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—6 Eau tle FritSeno pure, steklenica K 5'—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Vatna voda za otroke k 1*—, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlaticl davici itd. Creine za otroke k 1 20, proti ranje-nju dojencev. Prašek k —£0, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otročkih bolnieah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manche3trske itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerljah, kakor tudi v generalni zalogi: Dunaj, I., Graben 28. 664-7 Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se kar naj-topleje zahvaljuje slavni Kranjski hranilnici za vsoto 60 K, katero je blagovolila nakloniti tukajšnjemu šolskemu vodstvu v svrhj nabave potrebnega vrtnega orodja. Šolsko vodstvo v Orehku dne 19. aprila 19U4. Anton Turk, šolski voditelj. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. aprila: Josip Stibernik, delavčev sin, 1 mes., Stranska pot štev. 11, živ-ljen8ke slabosti. — Marjeta Turk, gostija, 73 let, Radeckega cesta št. 11, ostarelost. — Fran Belšak, duhovnik, 32 let, Radeckega cesta št. 11. pljučna tuberkuloza Dne 17. aprila: Alojzij Siapničar, mizarjev sin, 10 mes.. Cerkvene ulice št. 21, jetika. — Andrej Zaje, gostilničar, 59 let, Poljanska cesta št 11, jetika. Dne 18. aprila: Marija Bergant, zaseb-nica, 67 let, Poljska cesta št. 1. naduha. — Jakob Kavčič, c. kr. upok. zemlj. knjigovodja, 91 let, Pod turnoin Št. 3, ostarelust. — Pavlina Weiss, kurilčeva hči, 15 mes, Streliške ulice £t 15, pljučna tuberkuloza. Dne 19 aprila: Makso Miklavc, kroja-čev sin, 10 mes., Stari trg štev. 24, Bron-chitis capillaria Dne 20. aprila: Anton Papež, posestnik, 91 let, Prečne ulice št. H, ostarelost. — Neža Urbanija, zasebnica, 72 let, sv. Pe tra cesta 6t. 45, Apoplexia cerebri. V hiralnici: Dne 19. aprila: Ivan Mohar. gostač, 28 let, pljuCna tuberkuloza. V deželni bolnici: Dne 15. aprila: Marija Čdbulj, gostija, 72 let, ostarelost. Dne 17. aprila: Ivan Kušar, delavec, 40 let, jetika. Heteorologično poročilo. /lata* a*! morjem 506*8. Hrcdnjt u»6nJ tUk 7830 mm April 1 ! Čas opazovanja Stanj* barometra v mm. iS* |» Votrovi Nfaor 20 9 zv. 735 a G-4 •L jvzhod dez 21 7. £j. 734 2 72 hI. j zahod oblačno • 2 pop. 73^2 166 Bi. jug pol. oblač. Denar 9*80 10046 99 60 100 — 10065 99"8 638 -1603 — 639 25 755 — 250 — 618*-407 25! 1930 — 483 25 330—! 154'-152- 1134 19i>5 23-45 2H 94 117 21 95 2(J 25276 4-84 ion* - 10165 10030 10030 10185 107-9' I 102.— 10130 101*25 101 — 101 75 100-299*95 10170 195 — 184 50 263-164 307 — 299 — 275 — 93 — 132 22 25 475 — 85-— 82 -72-55 — 30-76-80*50 514 — 80-50 639- 1613 — 640 25 755 50 251 — 622 — 408 25 1940 — 4h5 25 338— 458 -155 — 1138 19-08 23.63 24*0^ 11742 95-40 253-50 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 21. aprila 1904. Teritilu. Pšenica za april 1904 . „ „ maj 1904 . „ oktober 1904. jj Rž „ april . . H Koruza „ maj 1904 . . ,, Oves „ maj..... Efektiv. Nespremenjeno za 50 kg K 7*77 60 50 50 50 60 It M II 11 11 11 II It II II 781 621 610 6 17 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno njegovim gg. kolegom, gg. železniškim uradnikom, tukajšnemu slav. bralnemu društvu in si požarni brambi, ki so nam ob priliki nenadne smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Jožefa Gfabriela iskazali svoje sočutje, ki so darovali predragemu pokojniku krasne vence, ter so v tako obilem številu od daleč in blizu prihiteli in ga spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem pot .m svojo najiskre-nejšo zahvalo. Borovnica, 20. aprila 1904. 1130 Žalujoči ostali. «3 V vili „Danica" na Bledu 1070-2 se odda stanovanj Srednja vAerajBnja temperatura: 7 4, onrmala: 10 5'. Mj .r ua v 24 arah : 4 5 mm. s kuhinjo. — Vila se tudi proda. Več v upravništvu „Slov. Naroda-. KOLESARJI kupujejo ceno nova kolesa Prima i004 z zvončastiml legami od 150 K naprej, nekaj lanskih novih Promier-koles po 130 K. Velika zal ga že rabljenih muških in damskih koles po K 60, ^ ho, 90, 96, 100. fj^jj Le kvalitetne mamke ^ij>y Pnevmatike, zunanji deli (plašči) K 7, 8, 9, zračne cevi K 4 do K 5; acetilenove svetilke K 3, 4, 6; oljnate svetilke K 1 50, 2, 4 ; zvonci 80 h, proSilni zvonci K 2 2?, sedla K 4, 4vrstne teleskopne sosilke K 2, nožne sesalke K 3 do K 4 1 nček črnega ali rumenega emajlnega laka k 1, lonček ponikljanja K 2. Vsi dru^i nadomestki po prenizkih tvorniških cenah Cenovniki o bicikljih in šivalnih strojih gratis. Veliki specialni katalog za 00 h v znamkah. Na deželo se pošlje po povzetju. VI. Kundbakln. Vunaj, 1%.. I.leli teii»lelii»tr»tt»e tS. 1103-1 14 V večjem obrtnem kraju na Spod. Štajerskem se odda v zakup mesarija 5 polno ledenico vred. Ea vršbo obrti je treba vsaj 400 K kapitala. — Vee pove npravnistvo ,.81. Naroda1120 1 Trgovina z delikatesami in opojnimi pijačami se takoj odda. Vee pove npravnistvo „ Slovenskega Naroda*. 1099 -2 še dobro ohranjen se poceni proda. Kje? pove upravni Štvo „Sloven- 1092—3 ;kega Naroda 1C66-3 Dobro urejena pekarija s stanovanjnm na Brezjah pri Mariji Pomagaj — se takoj odda v najem skušenemu pekovskemu mojstru. Natančneje pri Alojziju Frdh-tichu na Brezjah, Gorenjsko. Odda se za majnik 1112-1 lepo stanovanje ki obstoji iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti in podstrešja. — Več pove npravnistvo „Slov. Naroda". Dobro izučen trgovski pomočnik išče službe v trgovski podružnici. Kdo v pove upravništvo „Sloven- 1088—3 skega Naroda". Učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Narodaa. 1124-1 Zgodovinska povest i je Francoskih easov fskem r»*»l«™ Ui M ii (grad) na deželi -nonadstropna, z gospodarskim poslop-em in sadnim vrtom, tik železniške postaje blizo Ljubljane se prostovoljno proda. Pojasnila daje dr. Fran Vok, kr. notar v Ljubljani. 1128—1 n ^poiiatis iz „Slov. Naroda") iT je izšla! Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu-, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Iztis po K I-60, po pošti K 1-80. ski vrelec rotikatarno — sili na vodo pošta Kotle, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, velefina namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Ouelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: Jfl. I4.»stiier. Ljubljana. Varstvena znamka. 3. sv. 1121 Razpis službe učiteljice. Na mestni slovenski dekliški 8razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani )polniti je stalno mesto učiteljice. Pravilno opremljene prošnje je vlagati uradnim potom pri c. kr. mestnem !r?kem svetu v Ljubljani najkasneje do 15. maja 1904. Na zakasnele prošnje se c. kr. mestni šolski svet ne bo oziral. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani L5. aprila 1^04. • i »i iS*« r ; 1 priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljan pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. ga^r Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Karočlla z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 10329 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi >:a kruh in pecivo. Damsko kolo Diirkopp Diana l.a skoro novo se ceno proda. Vpraša naj se: Stari trg v prodajalni gospoda Korenčana ali štev. 4, 1. nadstropje. 1084—2 Hišnik (lf AUinielsIrr) brez otrok ali vsaj z odraslimi otroki 8 stalno službo, katerega žena bi opravljala posel hišnice, se sprejme proti mali mesečni plači in prostemu stanovanju. 1119—1 Natančneje v mestni posredovalnici za delo in službe, Mestni trg Štev. 27. Redka prodaja! Trgovina, mesarija, gostilna v nekem bogatem kraju se zaradi rodbinskih razmer proda. — Treba je 30.000 K kapitala. — Ponudbe pod ,,Geldquelle" — anoneni ekspediciji Kienreich v Gradcu. 1129—1 J) Pijte Klauerjev Triglav n3jzdra*ejši vseh likerjev. I Takoj se odda lepo slikano stanovanje I dvema sobama in kubinjo s posebnim vhodom v Spodnji Šiški (gostilna pri „Anžoku"). 1118-1 Zaradi družinskih razmer ie proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke tik gradnje železnice v Boh. Bistrici na najlepšem prostoru velika baraka ki obstoji iz kuhinje, 2 shramb, velike gostilniške sobe, 1 posebne sobe, kleti in ledenice; zraven tudi stanovanje za 50 ljudi in prodajalna. — Več pove A. K m man, Polje, Boh. matrica. 1127-1 Smrekov brusilni in celulozni io98—2 se v vsaki množini redno kupuje. Prijazne ponudbe pod šifro: ,L. W. IOOO' upravnižtvu „Slov. Narodau. Naznanilo. V zapuščino g. Franceta Šešeka, zasebnika iz Ljubljane . y • CM — 00 ijoce • v tvo, razprodajale se bodo v ponedeljek, dna 25. aprila 1904 od 9. ure dopoldne naprej v Križevniških ulicah št. 11, III. nadstropje. 1122—1 V Ljubljani, 11. aprila 1904. Aleksander Hudovernik c. kr. notar kot sodni komisar. es. kt. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. vetjaven od dne i. oktobra 1903. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P-.OGA ČEZ TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzen*£ ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflin^ v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljobno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri B8 m popoldne osobni vla*». v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vire. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko. na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo idirektni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m popoldne"- isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni v!ak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 1S1, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak tz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I. in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, 'Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 521-18 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ff Podružnica v CELOVCU. Kupuje ln prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. "Vomese Izdaja k vsakemu žrebanju. mmm Akcijski kapital K 1,000.000-— Zamenjata Ii ekskotoptujt Daje prtlulM u vrednestns papirja. izžrebano vrednostne papirje in SavarAj« srečke proti vnovčuje zapale kupone. Jc-curznl izgru.'tol. Vtnkuluje in devinkuluje vojaško ženitninske kavcije. 0ST K.koni|»C in iakMio nx«nle. 1l4 03T Borna b aro« 11«. ~%JQ Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge m prejem a v tekočem računu ah na vloSne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. A J—45 Promet s čeki In nakaznicami. Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. Reznanlm naročnikom M poSllla i povzetje«. Ivan Jax in sin prlporoeala svojo bogato zalogo voznih koles, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. -drgl»- -agic=- oje- I 3{rasno Izbero I^onfci\cijc za dame m deklice kakor tudi manufakturno blago S vsakovrstne preproge 1.1, a.. p r i p o ro » Aatoa Schustsr Ljubljana Spitalskt* ulice štev. 7. ■■■■ ■ x x x xx>c>o<>jkx>:c>> Q Solidno blago. 5 Nizke cene XXxVx a B -g s c K g P u . Veliko zalogo | fOlCdVtC gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje š£ctie za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Ljubljana Pred Nkofijo £t. 21. 9IN0S UBA| v^ojođuđ 17 I ueqzj i^ijoa a j- u; ijeuooe; qj§feAOu[eu a ui ojpui[p WDA JQ 2462 15 Zaradi preuredbe trgovine se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni damski in otroški predmeti kakor tudi platneno blago opuste in se bodo od ponedeljka 18. aprila pocenS raxprodaJalt s 40°o do 75° o popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno. Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči. Spodnja krilH, svilnata, volnata in satenasta. Predpasniki, za dom in za šolo. Jloderci, tudi najnovejših oblik. Spodnje Jopice, tkane Spodnje hlače, tkane. JBInze. Varovale! niodercev, beli in barvast*. Aogavice, vsakovrstne. OB>!aeilca za dečke in dekiice Cepiče za dečke. Čepice, ploščate za deklice. Rokavice za dame in otroke. Kopalno perilo. Čipkasti trakovi. Platno za rjuhe, 150, 175, 195 cm široko. Platno za perilo, 60, 78, 90,117 cm široko. Aauai/ni prti, izcela in na meter. Serviete. Gaf-nitiirc za kavo. Itrisalke, na tucate in na meter. JBrisalnc rute, za kuhinjo in za jedilno opravo. Tlilieu, podo?$>aste preproge, prtiči za kredence in pladnje. Različni dragi predmeti. Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga. Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike. Z veleBpoštovanjem 1067—4 £.J«ffatttatiit. Ljubljana, 14. aprila 1904. To blnjco se m« |»©»IIJ» n« ''»m ■in ojglecl. Nikogar se ne sili, da kaj kupi! I I I I I I i Škrat 8 I i co edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik* l& prinaša bključno originalne J$haja v Irstu vsako soboto. — Naročnina $a vse leto 6 Jf, $a pol leta 3 Jf. Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zata valnicarui pošilja diskretno za 90 b v avstr. znamkah gospa I4mm|»m, Berlin S. W. 220Linden-> strasse 50 Poskusite !'*'K\v...:|-\: Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: v r 5-90 EDMUND KAVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Jtoton Aškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana uoslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbacbove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca**. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaalovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, s lovenski „Zlatorog4*. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 b, po pošti 1 K 70 h. k. r--n zahtevajte samo SELLE * KARY-Jev IVa|bolli«e čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Rumeno tn črno. Posebno priporočljivo za eemljc •» bo Milili -. ofirarla-, ehevrr-aui- In lakott'Kii mmiiJ«. Dunaj XII 1,1330-12 Atajemko deželno *tf rut IIIm*«- kopališče Doberna * Celju splošno znane akratoterme 87* C in jeklenasti vrelci za pitje. 397 m nad morjem; železniška postaja Celje. 8 ur od Dunaja in Budimpešte. 4' , ure od Za greba, 5'/, ure od Trsta. Termalne kopeli, zdravljenje s pitjem, elektrieke kopeli, hidroterapfja in termoterapija, masaž«, Švedska zdravilna gimnastika, elektroterapija itd. VW izvrstni zdravilni uspehi H za ženske in živčne bolezni, protin, revmatizem, bolezni v mehurju itd. — Vsakovrstna razvedrila In zabave n. pr. zdraviliška godba, bralne, igralne in biljardne sobe, Lawn-Tennis, Ping-Pong kegljišče. Izvrstni restavranti, reunioni, plesi, koncerti, lov, ribarjenje, krasen park, pofitna in brzojavna postaja Zmerne cene. 1 v» % 11»11 *" I i s» kop«tliKkl /;dravntk