SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpl*3an 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jedea rnesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gM., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 g4fi. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 ir. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo In ekspedlelja т „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol G. uri popoldne. Vredniitva telefćn-štev. 74. Štev. 12&2. V Ljubljani, v pefcek 10. decembra 1897. Letnik XXV. Manifest desnice. (Telefon, poročilo.) Na temelju načel združenih klubnih aavez, ki tvorijo zbornično večino, namreč kluba čeških poslancev, skupine čeških veleposestnikov, centrama, poljskega kola, Rumuncev, krščansko slov. zveze in kluba kat. .ljudske stranke smatrajo si zastopniki parlamentarne komisije desnice za svojo dolžnost, z nastopnim izjavljati svoja načela in svoje prepričanje : Ker je vsled žalostnih parlamentarnih dogodkov, o katerih nasledkih je težko sklepati že sedaj, ustavno delovanje osrednje zbornice v Avstriji za nedoločen čas prekinjeno, izjavljamo, da bo t e m e 1 j z a prihodnje politiško delovanje imenovanim skupinam v večini vedno njihov adresni načrt. Po njem se bodo tudi v bodoče solidarno potezah za priznanje zgodovinsko-politiških pravic in avtonomije kraljestev in dežel, pravično izvrši-tev jednakopravnostivseh narodov avstrijske države, za gojitev prave vernosti in nravnosti in plodovito delo za gospodarsko in socijalno zboljšanje vseh stanovprebivalstva,trdno prepričani, da se bota s tem blagor in moč cele države le povspeševala in zavest skupnosti posamnih narodov vtrjevala. Že to dejstvo, da mnogobrojni zastopniki nemških alpskih dežel pripadajo večini, do- kazuje, da je popolnoma neosnovano večkrat povdarjano očitanje, kot bi večina hotela kratiti pravice nemškega naroda; na drugi strani pa je tudi jasno, da so stranke v večini opravičene zahtevati od opozicijonalnih poslancev, da tudi oni pravično presojajo narodne pravice drugih narodnostij. Samo z ozirom na skupno državo so hotele stranke v večini razmerje z Ogersko urediti ustavnim potom, da bi na ta način preprečile nevarnost državne krize. v Žalibog se to vkljub iskreni gorečnosti v izpolnovanju dolžnosti in požrtvovalni vstrajnosti ni doseglo. — Tudi po odstopu Badenijevega kabineta in med razpravami, ki jih je pričel minister baron Gautsch, izkazana in do skrajne meje sezajoča prijen-ljivost v jezikovnih in formalnih vprašanjih ni mogla ustanoviti urejenih parlamentarnih razmer. To dejstvo se zdi večini zelo obžalovanja vredno in vzlasti obžaluje, da se je sedaj oškodoval parlamentarizem v Avstriji, da se je provzročila negotovost glede na razmerje z drugo državno polovico in da se je tudi preprečilo, vsaj v gospodarskem in socijalnem oziru, ustreči upravičenim in nujnim željam ljudstva. Vsled vseh teh dejstev mora večina odklanjati odgovornost za te žalostne razmere. Ostaja ji pa prepričanje, da je hotela naj- boljše, in nadeja se, da se konečno vendar ugodno rešijo težke naloge, ki so sedaj v državi na dnevnem redu. Kdo je zmagal? Junakov nam v Avstriji ne manjka, če motrimo socijalno-demokratsko in nemško liberalno in nacijo-nalno živahnost v javnem življenju zadnjih dnij. Zmagali smo, porazili tmo nasprotnike do dobra, ta krik odmeva od Sudet do jadranskega morja, od dunajskih obal do tirolskih planin. Poročevalci o zmagi se h krati tudi predstavljajo za zmagovalce. Dsszynski, Berner, Schrammel in vsi drugi socijalno-demokratski prvoboritelji kažejo nase, češ, mi smo junaki iz zadnje borbe, in vsak izmej njih vć povedati, koliko jih je ocebal in koliko klofut je razdelil. „Junaki", „zmagovalci" — „živio" — jim kliče njihovih privržencev četa, vse je oduševljeno, kozarci se hitreje praznijo in zavest pridobljene zmage se zanaša na ulico. Šuma in hruma ni konca. Lovorike iz pobitih šip, potrtih vrat, pcmečk»nih klobukov in tudi nekaj človeške krvi se pleto sccijalno-demokrat-skim junakom krog senec. Na koncu prisope tudi hetman kranjskega pašalika „sodrug" Zadnik in pripenja novo, doslej neznano lovorovo vejico svojim voditeljem, ker „so rešili Avstrijo". Dalje se ne more več iti. Vse je rešeno: ljudski blagor, sloboda in — srečna bodi — tudi Avstrija! A niso sami ti junaki. V svojih brlogih rujovo volk bratski zverini to isto pesen, Lecher razkazuje kot zmagovito orožje, svoj jezik, češ, da je ž njim v dvanajsturnem delavniku rešil slobodo in nemštvo, Pfersche nosi po Češkem in Štajerskem svoj slavni pipec, Funke miga z belo brado in se ponosno trka LISTEK. f Župnik Kneipp. (Dalje.) Kakor rečeno, prijatelji so mu hoteli odvaliti nekaj bremena. Storili so to tako-le: 14. decembra leta 1890 sešlo se je nekaj njegovih prijateljev na razgovor. Mislili so ustanoviti društvo, ki bi vezalo vse prijatelje župnika Kneippa in pa načina njegovega zdravljenja. Ob jednem pa bi bil namen društva tudi ta, da se z delom preobloženemu gospodu olajša silovito breme. Veselo so pozdravili to misel tudi širši krogi in kmalu se je društvo res ustauovilo. Imenovalo se je Kneippovo društvo (Kneippverein). Z» častnega predsednika voljen bil je, kakor je umljivo samo ob sebi, župnik Kneipp. Novo društvo začelo je delovati jako vspešno. Najprej je sklenilo, da izdaja poseben časopis, ki bi prinašal spise, tičoče se Kneippa in njegovega zdravljenja. Poskrbelo je to društvo tudi za to, da se je ustanovil urad za zglaševanje tujcev, po njega prizadevanju izdajale so se vstopnice, ki so določevale red zglaševanja bolnikov pri Kneippu. Društvo popravilo je ceste, poskrbelo bolnikom zračnih iu zdravih stanovanj in sploh je vse preskrbelo, kar je služilo v povzdigo kraja W5rishofen, ki je postal od dne do dne imenitnejši. Kajti silno veliko je število bolnikov, ki je prihajalo h Kneippu. V prvih desetih mesecih leta 1891 iskalo je 14.094 bolnikov pri Kneippu zdravja, leta 1892 12.175, leta 1893 10 879, leta 1894 9988, I. 1895 9884, leta 1896 8811 in v prvih petih mesecih letošnjega leta 2192. To so pač ogromne številke, in da niso Kneippu pomagali tudi drugi, ne bil bi mogel zmagati tolikega dela. Vzrok temu, da je od leta 1891 začelo število bolnikov padati, je ta, ker se je pri Kneippu izučilo nekaj zdravnikov in so ti drugod zdravili ljudi. Zanimalo bode gotovo čitatelje, ako zvedo, kako je župnik Kneipp ordiniral in kako je nastopal pri svojih predavanjih, katere je imel od leta 1892 naprej. Poslušajmo nekoga, ki je sam bil pri Kueippu in ki nam stvar takole opisuje: „Dalj časa moral sem čakati, predno je prišla številka na vrsto, ki je bila napisana na moji vstopnici. Hipoma stal sem pred njim .... kakor pred starim znancem, katerega sem tolikrat videl na raznih podobah bolj ali maoj dobro zadetega. Pa nobena slika in tudi fotografija ne more podati onih potez, ki so za Kneippa ravno najbolj karakteristične. „Ta krepki, odločni in vendar prijazni pogled, črne in košate obrvi, venec snežuobelih las, ki gleda izpod čepice, precejšnja životnost. . . vsega tega pri Kneippu na podobah ne vidimo ali pa je slabo izraženo. Pa ravno te stvari naredi Kneippa! „Tukaj torej sedi svetovnoznani župnik Kneipp, nasproti vratom, skozi katere sem vstopil, pri okrogli mizi. Poleg njega dva usmiljena brate, ki pišeta navodila v zdravniško knjigo, zraven pa še več radovednih zdravnikov iz Svedije, Amerike itd., ki bi se radi kaj naučili. Bolnik stoji ravno Kneippu nasproti, poleg bolnika na levo pa zdravnik, ki preiskuje. Ker je ljudij silno veliko, traja ordinacija le malo časa in z navodili v žepu znajdemo se kmalu zopet pred vrati. Nekateri, katerim so bila navodila prekratka, skušali so to dopolniti deloma s tem, da so brali Kneippove knjige, deloma s tem, da so prežali na župnika, ko se je vračal domu od ordinacije — zadnji čas namreč ni več ordiniral v župnišču — ter mu tako pojasnili svoje težave. Ni čuda, da je sicer dobrohotni gospod neredko prav robato odgovoril, ko niti na poti ni imel miru. Najboljša prilika, spoznavati Kneippa, njegov humor in njegovo izvirnost, nudila se je pri popoludanskih predavanjih. Tudi smo videli, da ga sili k neumornemu delu ljubezen do trpečega brata. „Vsako popoludne proti 4. uri hiteli so vsi v VVorishofenu prebivajoči bolniki, katerim je le bolezen dopuščala, proti pokritemu šetališču. Videl si tukaj zastopnike vseh delov sveta in jezikov, mlade obraze, učenjake, bogoslovce. duhovnike, misijonarje, redovnike v najrazličnejših nošeh, gospe, gospodične, vojake in sploh vse sloje in stanove. Potrpežljivo so ob prsi, Kaiser, Pomrner, Attems iu kolikor jih je še vseh druzih veljakov — in veljaki so vsi, kar jih je rodila obštrukcija — vsi brez izjeme, tudi tre-bušui Peschka, v vinskem duhu vzgojeni G.'ockner in Schonerer, „vitez dobrotni", vstajajo med svojimi in vsak o sebi razlaga, da je vsa maga uprav njegovega truda in dela sojni sad. Doba herojev je napočila. Ilerakleji so se zopet našli in krošnjarijo krog z več nego dvanajsterimi izvršenimi junaškimi deli. Znane so bitke, ki so se bile v znamenju združene obstrukcije. Brez parole, brez gesla so se vršile. Stranke, ki so se strnile, niso našle ničesar skupnega, kar bi se bilo dalo izražati v besedah, ničesar, kar bi se skupno moglo zatrjevati in braniti, jedino pest jim je bila skupna vez in zato so govorili s pestjo. Parlament — govorišče — se je iz-premeuil v — battiment — pretepališče: namestu dokazov — pokrovci in nož, namestu glasovanja — pretep. Zastopnikom avstrijskih narodov se je zdelo, da vendar ne pošiljajo volivci svojih zastopnikov na Dunaj pretepat se, marveč zborovat. Mirna odločnost je bil izprva njihov jedini odgovor. Zastopniki strank so treskali ob pisalnike, zastopniki narodov so pa molčali in pokojno čakali, da se razkadi šovinistiška, strankarska pijanost. Ko je pa Wolf s svojimi so-drugi napadel samega predsednika, so se vzdignili v krepek odpor, ne v svojo, no v ustavnega življenja, v parlamentarnega delovanja, v najjednostav-nejše dostojnosti obrambo. Sklenili so, da se tistemu odreče za nekaj časa pravica sedeti v zboru ljudskih zastopnikov, ki razdira ta zbor in ruši temelje, na katerih stoji. Glavni temelj mu je brez dvojbe izmed poslanske srede izvoljeni predsednik, katerega dostojanstvo je večjega pomena za zbornico, nego kaker-šnega si bodi ministra. Slobodno izbrani predsednik, katerega nobena sila ue more odstaviti, je prvi branik parlamentarizma. Iu na predsednika so se upali zastopniki strank. Večina — narodov zastopniki — so morali v tem trenotju izvršiti svojo dolžncst. Sklenila se je tako zvana, dobro znana lei Falkenhayn. Po pravici 1 Po § 10 zborničnega poslovnika ima predsedstvo z zapisnikarji in reditelji vred pravico določiti hišni red in zakon pravi izrečno, da sme „ukreniti vse, kar je potrebno za v z d r ž a -vanje reda". Bed se je rušil s silo; dragi čas se je tratil s poimenskim glasovanjem. Proti temu se ni ničesar storilo; predsedstvo je bilo potrpežljivo, mehko, Ijubeznjivo s surovci. Ko se je pa jela sila vporabljati proti predsedstvu samemu, je rastopila večina in je prevzela пазе odgovornost za svoje določbe, ki bi jih bilo predsedstvo samo smelo ukreniti. Kar sme predsedstvo, sme tem bolj zbornična večina. Vsak hišni gospodar ima pravico, da vrže tistega, ki ga napade, psuje in bije, skozi vrata. To pravico mora imeti tudi zbornična večina. Niti jedna črkica v poslovniku se ni izpremenila, marveč izvršila se je le pravici, ki jo zakon sam daje, in čakali, da je prišel znameniti mož. „Že gre," se je slišalo, in res, tam zavije krog ogla, spremlja ga tolpa smejočih se otrok. Burno prično ploskati in ne nehajo preje, dokler ne stopi Kneipp na priprosti kateder in začne svoje predavanje. Pred vsem govoril je o najbolj znamenitih slučajih današnje ordinacije, pa tudi splošno o zdravljenju z vodo. Vedno pa je kazalo humoristično nadahnjeno iu pri-prosto govorjenje, da je mož tudi trdno prepričan o tem, kar govori. Včasih začel je tudi nekoliko poučevati in opominjati, pa brž se je zavedel in dejal: „Mi je že ušel konj." Ce je bil dobre volje, povedal je tudi kako poučno dogodbo v splošno zabavo. Hudo je prijemal sužnje nove mode in pri tem tudi ženskega spola ni prijemal z rokavicami, ampak trdo in brez iz-birčnosti v izrazih. Pa ženski spol mu ni zameril, marveč burno so mu ploskale gospe in gospodične, dasi jim je povedal marsikatero neljubo resnico. Tudi sploh ni prizanesel svojim poslušalcem, če se mu je zdelo potrebno, pokarati jih. Nekega dne bil je silovito hud, ker so se nekateri bolniki žaljivo vedli nasproti bolnikom, ki so imeli neljube lišaje in kožne bolezni in katerih je bilo ravno v Woris-hofenu prav mnogo." Tako je deloval Kneipp pri ordinacijah in pri predavanjih. S kolikim vspehom, videli bomo prihodnjič. (Dalje »ledi.) noben zakon na svetu nima večje legalnosti, nego določba, ki jo je sklenila zbornična večina predsedstvu v obrambo. Pošteni ljudje ne zabavljajo biričem iu žan-darjem ; v prosti volji vsakogar je, da ne pride v njihove roke. Tudi v zbornici je bilo vsakomer prosto, da za-se poskrbi, da selexFalkenhayn nevporablja. Sku šnja je pokazala, da je bila skrajno potrebna. Na čela, da se motajo lopovski napadalci s silo odganjati, ni postavila večina državnega zbora, ker to načelo veleva zdrava pamet in je staro, kar svet stoji; policije ni privedla večina v zbornico, marveč tisti, ki so v petek dnć 26. novembra vrgli predsednika raz njegov stol tisti in njihovi pomagači s krepelci in krikom. To stoji kot pribito in s tem je tudi pojasnena državno - zborska borba. Policija je ponosila iz zbornice Wolfa, Schoaereria in socijalne demokrate. V soboto dne 27. novembra pa se je pokazalo, da je Bernerjev in Wolfov cela nemška strankarska druhal. Tedaj bi bilo treba ponositi tudi profesorje, doktorje in grofe. Tega se je pa ustrašil Badeni. In takrat je padel 1 Ni ga porazila obstrukcija, marveč sam se je porazil. Šel je, ker je moral iti vsled svoje nedoslednosti. Kedo je torej zmagal? Zmaga se ne broji po kriku in viku, marveč po padlih. Odgovor na - to vprašanje je torej obsežen v odgovoru na vprašanje: „Kedo je padel?" In pri tem vprašanju pribijemo neovržno resnico : „Zastopniki narodov, ki so se s k u p i 1 i n a d e s n i c i, nisopadli; marveč etojć tesnejše združeni, pogum-nejši, v svojem miru nepoškodovani, čvrsti inkrepki na svojih mestih. Vče rajšnji dan izdana izjava nam to priča. Tako ne govori zmaganci 1 Ni ga ranjenca v njihovih vrstah, zavest celokupnosti je oživela med njimi. Podali se niso, miru sicer ne zametavajo, a za svoj obstoj ga tudi ne potrebujejo, mirno gledajo v prihodnost. Med strankarji je lahko iskati tudi ničemniku zmago-spevov; zastopniki narodov pa ne smejo iskati take slave. So in — dosti je! Njihovo bivanje je najsijajnejši dokaz, da huronski krik nacijonalnih in inter-nacijonalnih sleparjev ni resničen. Politični pregled. V Ljubljani, 10. decembra. JPogajanja mej vlado in strankami so se včeraj definitivno razbila, ker so levičarji najodločneje odbili vse vladne zahteve vkljub temu, da je bila desnica do skrajnosti prijenljiva. Izjavila se je ne samo za to, da je voljna pod pogojem odpraviti Falkenhaynov predlog, izvršiti zahtevano spremembo v predsedstvu, kajti predsednik Abrahamo-wicz se je izjavil, da je voljan odložiti celo državnozborski mandat, ako se po godu izvrši sedanje pogajanje, ampak je tudi prepustila zadevo glede jezikovnih naredeb popolno razsodbi mladočeškega kluba, ki je, kakor znano, šel res do skrajnosti v svoji popustljivosti. Vsak razsoden človek bi torej menil, da zadene vsa krivda, ako se je izjalovilo vsaktero sporazumljenje, le samo vodje levičarjev, ki so svoje velikonemške „kulture" pijani do zadnjega odbijali vse posredovalne predloge in nasvete. Toda pri levičarjih ta misel ne velja. Iz komunikeja, katerega so izdali včeraj levičarji, je razvidno, da odvračajo od sebe vsako odgovornost za sedanje ne-vspehe. Glasi se, da so si neumorno prizadevali, dognati zaželjeno sporazumljenje, da iskreno obžalujejo, da se je vsak poskus izjalovil, in izražajo svojo voljnost, v primernem času znova se pogajati z vlado v dosego normalnih razmer na Češkem in Moravskem. Ali ni to naravnost škandalozno, ko vendar vsak, komur je količkaj znan tek zadnjih obravnav, dobro ve, da nihče drugi ni vzrok tem ne-vspehom, kakor ravno ohola židovsko-liberalna klika. Dr. Gregr o položaju. Minuli praznik so priredili zastopniki češkega naroda več volilskih shodov, na katerih so pojaenovali svojim volilcem do godke v parlamentu ter govorili o položaju, v katerem se sedaj nahajamo. Mej drugim je poročal svojim volilcem tudi poslanec dr. Gregr. Bekel je pričetkom svojega govora, da on osebno obžaluje, da se je sklenil znani lex Falkenhayn, kateri dovoljuje zborničnemu predsedniku, odstraniti iz zbornice neljube mu poslance. Ta napaka bi se posebno tedaj maščevala nad desnico, ko bi bila prisiljena priti v opozicijo in bi se ji ravno tako godilo, kot sedaj Nemcem. Napaka je sicer sedaj storjena, toda še mnogo večja napaka bi se bila zgodila, ko bi bila desnica ustregla zahtevi manjšine ter odstranila to določbo. Govornik pojasnuje nadalje položaj desnice ter pravi, da ji vkljub sedanji solidarnosti ne more posebno mnogo zaupati, in je konečno vendar še mogoče, da preide svojedobno v vladni tabor. Kakor pa je razvidno iz njegovih besedi}, nima pri tem na umu mladočeškega kluba, kajti stavek njegov : „Kaj bi se moglo zgoditi našemu narodu, ako bi mi zopet ostavili parlament, kakor smo to storili pred leti," kaže, da Mladočehi nikakor ne marajo postati vladna stranka. Kaj pa, ko bi se tudi nad njimi spolnil pregovor, da se namreč zarečenega kruha največ sne? Konečno je govoril dr. Gregr o absolutizmu, ki je že pred durmi, ter izjavil, da takega absolutizma pač več ne dobimo, kakoršen je bil za Bachove in Metternichove vlade, ker ta seje že zdavna preživel in stane ogromne svote denarja. Moderni absolutizem pa bi nam bil ljubši, kakor pa sedanji konstitucijonalizem. — Na tem shodu seje ob sklepu vsprejela resolucija, v kateri se poživljajo zastopniki češkega naroda, naj delajo na to, da se uvede za Češko izključno češki kot uradni jezik. Ta zahteva je sicer nekoliko pretirana, vsekako pa zelo umestna z ozirom na to, da je v veljavi v deželah, koder so Slovani v manjšini, izključno le nemški uradni jezik. Posledice zadnjih zborničnih Škandalov. Bogovileži, ki so s svojim zverinskim poče-njanjem onemogočili vsako parlamentarno delovanje državnega zbora, bodo večinoma utekli vsaki kazni, le trije najbolj divji voditelji obstrukcije v poslanski zbornici, namreč Wolf, Schonerer in Pfersche bodo morda čutili kake malenkostne posledice. Prvega obdolžuje državni pravdnik prestopka po § 81 kaz. zakona, ker se je s silo upiral odredbam policijskega komisarja, Schonerer in Pfersche sta pa zakrivila prestopek po § 76 kaz. zakona, ker sta z rogovi-ljenjem in dejanskimi napadi motila javno, po oblastvu sklicano zborovanje. Sicer se bode pa najbrže tudi s temi nositelji nemške „kulture" postopalo zelo milostno ker so — no ker so ravno Nemci. Ogerska samostojnost. Te dni se razpravlja v ogerski poslanski zbornici, kakor znano, o vladni predlogi, v kateri se naroča vladi, da sama uredi začasno ogerske razmere napram Avstriji ozirom na bančno in carinsko vprašanje, oziroma se nadalje obdrži status quo. Spočetka je vse kazalo, da bo ta vladna predloga provzročila v poslanski zbornici burne prizore, kajti vse opozicijske stranke, posebno pa Ugronova in Košutova frakcija sta napovedovali po svojih glasilih najskrajneji boj. Toda, kadar veliko grmi, je malo dežja, in tako je bilo tudi na Mažarskem. Prva seja, v kateri se je pričela ta razprava, je bila res nekoliko burneja, Banffy je moral prečuti par trpkih besedij, po zbornici se je parkrat razlegal klic : „Živela samostojna Ogerska", potem pa se je prvotna nevihta polegla in včerajšnja druga seja je bila že mirneja. Zbornica je bila skoro do polovice prazna, ministri, kar je bilo navzočih, so reševali kurencije svojih portfeljev, ostalo zbornico sta pa dolgočasila Košutovec Магау in pa Ugronovec Sima, vmes pa je predsednik Szilagyi sem pa tje motil splošno tišino. Prvi govornik se je ogreval, kakor umevno, za predlog svojega vodje Košuta, naj se vladna predloga izroči posamnim sekcijam, posl. Sima pa je zahteval, naj se predloga kratkomalo vrne vladi, kateri naj se ob jednem pojasni, naj v bodoče nikar več ne pride pred zbornico s takimi predlogi, ker je za začasno uravnavo razmerja mej Ogersko in Avstrijo že drugod preskrbljeno. Govornik je še dolgo mučil poslance s svojimi dokazi in ko ma je zmanjkalo besedij, je jel čitati odlomke govorov Andrassyja in Kolomana Tisze. Za njim sta še govorila Geza Polonyi in pa Bara-bas, katera sta ве oba izjavila za Košutov predlog. Nato se je debata prekinila in se najbrže danes zaključi. V poslaniških krogih se govori, da se vlada mnogo trudi v dosego kompromisa mej vladno in opozicijskimi strankami, ki bi omogočil dovršitev razprave o tej predlogi. V nemškem državnem zboru se te dni bije boj za milijone. Te dni vršila se je glavna razprava o vladni predlogi. Govorilo je več opozicijonalnih govornikov, toda iz tega še ni sklepati, da propade gotovo zahteva glede pomnožitve vojnih ladij. Predlogo so a priori pobijali zastopniki nemške ljudske stranke in socijalni demokratje, antisemitje in pa kmetski poslanci so se izjavili voljne, še nadalje razpravljati o tej predlogi, vendar pa žele, da se z ozirom na velika bremena, ki teže kmetsko ljudstvo, znatno znižajo proračunane svote. Pri prvem branju je vltda zmagala, kajti predloga se je izročila budgetni komisiji v nadaljni pretres. Nekateri politiki so mnenja, da pride v komisiji do kompromisa. Liberalni listi trdijo, da centrum ne bode ostal zvest svoji obljubi, glasila centruma pa naglašajo, da so za predlogo le v tem slučaju, ako vlada ustreže njih zahtevi glede odprave zakona proti jezuvitom. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 9. decembra. Po otvoritvi današnje redne seje se spominja župan najpreje smrti admirala Sternecka, za katerim žaluje cela avstrijska armada s svojim vrhovnim poveljnikom in je torej umestno, da izrazi tudi občinski svet svoje sožalje. — Nadalje omenja 50 letnice, ki jo je minuli mesec obhajala tvrdka Tonnies, katera je poleg drugih daril naklonila ob tej priliki tudi za mestne uboge svoto 200 gl., ter 25 letnice „Glasbene Matice", kateri želi, da bi se kmalu povspela do „slovenskega glasbenega konserva-torija." Nato pripomni župan, da se je povodom preuredbe mestnega zglaševalnega urada izvršilo ob jednem tudi ljudsko štetje in je imela Ljubljana dne 10. m. m. 32.579 civilnih in 2200 vojaških, torej skupno blizu 35 000 prebivalcev. Načelnikom stavbinskega odseka je bil izvoljen odb. Žužek, odseka za eletrično razsvitljavo pa odb. Senekovič. Na brzojavne pozdrave, ki so se doposlali povodom dogodkov zadnjih dnij praškemu, levovskemu in krakovskemu mestnemu zastopu, so došle brzojavne zahvale, poleg tega je pa došlo tudi nekaj čestitk k zadnjemu sklepu obč. sveta, v katerem se obsoja počenjanje nemških rogoviležev v državnem zboru. Pri ti priliki omenja župan sklepa beljaškega mestnega zastopa. Župan v kratkih potezah omenja, kaj so učinili nemški kričači v drž. zboru, ki so dovedli stvar tako daleč, da se nahajamo danes pred vrati absolutizma. Obstrukcijo, ki ne more slediti niti svojemu ministerskemu predsedniku, kateri ni nič za Avstrijo in ne za dinastijo, je občinski svet s svojo resolucijo po pravici a dostojno ožigosal. To pa be-ljaškim mestnim očetom ni po volji iu ker ne morejo drugače, govore „von dem minderen Cultur-werte" obč. sveta ljubljanskega. Ti „olikanci" naj bi se prišli učit kulture v Ljubljano, kjer se je posebno dne 31. oktobra zbralo elektrike dovolj, toda akoravno smo „vom minderen Culturwerte", ne hodimo za surovostmi in se naš srd nikjer očito ne pokaže. Jednako je bilo v Celju. Po tem županovem govoru se preide na dnevni red in podžupan dr. vitez Bleiweis poroča o nasvetih mestnega fizikata in poročilu za leto 1896. Iz poročila, ki je zelo obširno, je razvidno, da so se zdravstvene razmere v Ljubljani od leta 1895 znatno zboljšale, umrljivost se je zmanjšala in tudi infekcijske bolezni so se pojavljale v manjši meri. V zboljšanje zdravstvenih razmer nasvetuje fizikat v prvi vrsti ustanovitev kemičnega posku-š e v a I i š č a , katero pa namerava ustanoviti kranj. kmetijska družba, ter se sklene v to svrho dovoliti 400 gld. pristojbine in 200 gld. vsakoletne podpore pod pogojem, da se bodo brezplačno vršili poskusi za fizikat in tržni komisarijat. Poročilo omenja nadalje rešilnega d r u 8 t v a , glede katerega se pa dotlej ne more kaj ukreniti, dokler ni zgrajen „gasilni dom". Konečno se naglaša v poročila, da bo treba misliti na premestitev pokopali šča, ker je sedanje postalo premajhno in ga ne bo mogoče razširiti, ker se bo bližnji prostor v kratkem času zazidal. Sklene se v tem oziru za sedaj, da se izvoli odsek petih članov, kateremu je pritegniti mestnega fhika, zastopnika stolne župnije in pa mestnega zdravstvenega sveta in ki bo pro-učaval to vprašanje. Konečno se izreče na predlog poročevalca mestnemu fiziku pohvala in priznanje. Na predlog poročevalca Senekoviča se spremeni v nekaterih točkah cenik o prejemanju električnega toka in se določi za nekatere vrste naročnikov pavšalno obračunavanje. O želji deželnega odbora v zadevi zamenjave mestnega stavbišča ob Tržaški cesti z deželnim stav-biščem za Bežigradom poroča odb. S v e t e k ter predlaga, naj se dovoli v to zamenjavo brezpogojno in se torej v tem oziru razveljavi prejšnji sklep, s katerim se je zahtevalo od dež. odbora, da se sezida na tem mestu obrtni muzej. Podžupan izjavi, da vztraja pri svojem prvot nem predlogu, dr. Tavčar pa priporoča odsekov predlog, ker bi ee sicer zavlekla cela stvar in dež. odboru odtegnila nadaljna podpora za novi muzej z obrtnim oddelkom Vsprejme se odsekov predlog. (Koneo sledi. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. decembra. (Imenovanje.) Naučno ministerstvo je skriptorja na licejski knjižnici v Ljubljani, gospoda Konrada S t e f a n a , imenovalo kustosom (Prezentovan) je župni upravitelj gosp. Anton Z n i d a r š i č za župnijo Osilnico. (Odlikovanje.) G.Fran Gerbić, dobro poznat domač umetnik, ki je mej drugim vglaebil tudi več srbskih pesnij, ki so se s priznanjem pele na črnogorskem dvoru, je sestavil in vglasbil romantično opero „Kres" ter jo posvetil knei,u črnogorskemu Nikiti. Knez se mu je zato zahvalil v laskavem pri-zualnem pismu ter ga tem povodom odlikoval z Danilovim redom. Velezaslužnemu domačemu umetniku čestitamo na tem odlikovanju. (Ljudje verjamejo največje nepmnosti.) Od raznih stranij se nam poroča, kako eedaj liberalni in socijalno demokratični agitatorji ljudi slepe, češ da so klerikalni državni poslanci krivi, da se je letos žito tako podražilo in s tem seveda tudi moka. Govori se celo, da je bilo več ladij napolnjenih s pšenico že priplulo iz Amerike do Trsta, pa jim v Trstu niso dovolili izložiti žita na suho. In zopet to so storili klerikalni državni poslanci, najbrže bo vsi leteli v Trst in tam ubranili ladijam približati se bregu. Najbolj čudno je to, da tu in tam ljudje celo verjamejo takim neumnim lažem. Taka so sredstva, katera rabijo nasprotniki klerikalcev za svojo agitacijo. Cen pridelkom ne določujejo državni poslanci, marveč židje na borzah, katerih verni hlapci so liberalci in socijalni demokratje. Judov pa liberalci in socijalisti ne smejo prijemati, ker od njih dobivajo podporo, zato pa bijejo po teh hudobnih klerikalcih, ki so podraženja živil manj krivi, kakor lanski sneg. (Hujskači.) Vse nemško časopisje bruha žveplo in ogenj na Cehe zaradi nemirov v Pragi, ob jednem pa samo hujska poulično druhal proti nenemškim narodom. V nedeljo zjutraj so šipe pobili g. dr. Glančniku v Mariboru. „Marburger Zeitg." glasilo mariborskih Nemcev, je v nedeljski številki huj-skala svoje zagrizence, naj pobijejo okna Cirilove tiskarne v Mariboru. — V sredo zjutraj okolu 3. ure je pogorela baraka na Tržaški cesti v Ljubljani, lastnina „Narodnega Doma", v kateri je električni motor za električno razsvetljavo v „Nar. Domu". Škode je do 3000 gl. Kako je ogenj nastal, doslej ni dognano. Mi ne podtikamo te „nesreče" nikrmur, konstatujemo le po mestu sploh razširjeno govorico, da je ogenj zanetila zlobna roka. (Zanimiva obravnava.) Iz Gradce, 9. decembra: Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila te dni zanimiva obravnava. Državno pravdništvo namreč je tožilo nekega dr. Bruno Wille ja iz Berolina radi motenja državno pripoznanih verstev. Dr. Wille je namreč 2. julija t. 1. na javnem shodu brezvercev (Verein der Confessionslosen) smešil vsako pozitivno verstvo, zlasti pa krščanstvo ter je imenoval „Religion des Triibsals". Norčeval se je iz molitve (ein Gewinsel), iz zakramentov, cerkvenih obredov itd. Vladni zastopnik je shod razpasti! zaradi teh žaljenj. Dr. Wille se je srečno zagovarjal, razlagal svoje nazore (povsem panteističke) in poudarjal, da se na nemških in avstrijskih vseučiliščih uče ravno isti nazori. Dr. Wille je bil oproščen hudodelstva motenja državno pripoznanih verstev, a obsojen na teden dni zapora, ker je bkušal poniževati krščanstvo. Tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo. Na vseučiliščih se dan na dan smeši vse, kar diši po kakem pozitivnem verstvu, taji se Bog, neumrjočnost duše, taji se voljna prostost, a nikomur se nič ža-lega ne zgodi. Ce se pa ti nauki trosijo med ljudstvo, če se isti nazori praktično izvajajo, pa pride državni pravdnik s kazenskim zakonom nad nedolžno žrtev c. kr. veeučiliščnih profesorjev-zapeljiv-cevl O logika I (Iz Gradca) 9. dec. Demonstracij ni več, a nemška zdivjanost se še ni polegla, dan za dnevom se čuje kaj o nemški nestrpnosti. Da se ohrani nemški značaj mesta (v katerem je več ko tretjina Slovanov, pred vsem Slovencev), zahtevajo Šovinistični nacijonalci, zlasti nemški burši, naj gostilni- čarji in kavarnarji odslove vse slovanske goste, naj takoj odpovedo vse slovanske časopise. Pod tem silnim pritiskom je izjavil restavrater steinfeldske pivovarne, da ne bo nikdar več oddal svojih prostorov za slovanske veselice; nemških groženj se je zbal tudi posestnik kavarne „Union" in namignil slovanskim gostom, dasi je bilo teh nad dve tretjini vseh rednih obiskovalcev njegove kavarne, naj izostanejo, ako se nočejo vesti tako, kakor bi jih ne bilo v kavarni. Ta izjava kavarnarja Leskovniks, ki je sam rojen Slovenec iz Korotana, je vse Slovane razkačila. Takoj so se vsi zjedinili in soglasno sklenili, da demonstrativno ostavijo kavarno „Union" in se presele v kavarno „Wien", katere posestnik je drage volje obljubil, da takoj naroči vse važnejše slovanske liste in vse revije, ki smo jih dozdaj imeli v „Unionu". V pondeljek popoldne se je izvršil „exodus" impozantno. Do treh se je kar gnetlo slovanskih dijakov po kavarni, ob treh pa vsi vstanejo, plačajo in korporativno odkorakajo v kavarno „Wien". Kavarnar v „Unionu" je seveda gledal krvavečega srca za njimi, dobro vedoč, da mu prostorni lokali ostanejo večinoma prazni. Reu' nach der That kommt zu spiit I — Ta in oni bo majal z glavo, čitajoč te vrstice, češ, kaj treba v kavarno zahajati, zlasti pa dijaku 1 Doma naj bo, če nima drugih opravkov, pa naj študira I Zal, kavarna je res za marsikaterega nepremišljenca prava poguba, v obče pa je zlasti za dijaka dobra in hvalevredna naprava. Neprenehoma ne moreš tičati v učenju, večkrat je prav potrebno, da se razvedriš. Na sprehod po zimi večji-del ne moreš, vsaka druga zabava pa je ia večino dijakov predraga, izvzemši kavarno. Tu se lepo ogreješ in s tem prihraniš doma kurjavo, čitaš najrazličnejše leposlovne, znanstvene in politične liste, ki jih sam ne moreš naročiti; tu kramljaš s svojimi rojaki de omnibus et quibusdam aliis, tu se seznaniš tudi z drugimi Slovani, se privajaš njih jeziku, spoznavaš njih značaje in razmere, kar drugod in drugače ni tako lahko mogoče. In vse to — kar je za dijaka največje važnosti — te stane borih kebrov, ki jih daš za kavo ali čaj ! Seveda se tudi v kavarnah kakor nikjer ne stavijo meje zaprhvljivosti, a navzlic ti senčni strani kavaren sem te, dragi čitatelj, ako si brez predsodkov, prepričal o njih koristnosti, podal pa sem ti ob jednem tudi razloge, ki so združili slovansko dijaštvo. Kavarna „Wien" obeta biti središče in zbirališče slovanskega življa v Gradcu. Dal Bog, da bi nas nemška oholobt še bolj zjedinila, da bi se vsi ogreli in vneli za idejo, ki so jo sprožili Cehi in za katero tudi na vse kriplje delujejo. Mislijo namreč sezidati „Slovanski dom", v katerem bi imela vsa mnogoštevilna slovanska društva svoje prostore. Ako se bodo še tukajšnji Slovenci oprijeli te ideje z malo večjo vnemo, vtegnemo imeli v kratkem času „in der deutschesten Stadt der Deutschen" svoj „Narodni dom" I (Efektna loterija) Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku je dobilo dovoljenje, da sme za tekoče leto dovoljeno efektno loterijo z 10.000 srečkami po 50 kr. prirediti leta 1898. (Razpis dijaških ustanov.) Današnja uradna „Laib. Zeitung" objavlja razpis 49 dijaških ustanov. (Nesreča na železnici) Predsinočnjim je pri Ba-denu pod Dunajem skočil s tira jeden voz brzovlaka, v katerem se je vozil gosp. dež. predsednik kranjski baron Hein. Popotnikom se ni zgodila posebna nesreča. (Med socijalnimi demokrati.) V „Edinosti" dne 8. t. m. priobčuje tržaški slov. rokodelec to le zgodbico : Sinoči mi je bila prilika, da sem — toda čisto slučajno — prisostvoval nekemu pogovoru socijalistov. Jaz v resnici niti mislil nisem na to, da bi delal napotje socijalistom, in vendar sem jim bil na potu. Prišlo pa je tako le : Sinoč sem prišel v neko gostilno popit čašo vina. V sobi je bilo kakih 16, večinoma znanih mi obrazov. BiH so namreč voditelji naših elovenekih socijalistov. S prvega se niso menili zame, in nehote sem bil navzoč na njihovi konferenci. Tajnik eksekutivnega odbora na Dunaju, g. Dušek, je začel razlagati novo organizacijo. Ker pa me stvar ni zanimala mnogo, nisem se brigal za njegovo razlaganje. Bolj pa me je zanimala druga točka. Isti govornik je poročal namreč, da list „Delavec" napreduje — rakovo pot. Meseca oktobra da je imel list znaten deficit. Tudi to me ni zanimalo posebno, saj vemo, da slovenskemu novinstvu sploh ni postljano z rožicami. Pač pa me je zanimalo vrlo, kako so obrazložili vzroke nevspevanju omenjeuega lista. Dušek je menil, da glavni vzrok temu je „nezavednost" delavcev, potem pa da so krivi zlasti tudi socijalni demokratje ljubljanski, ki niso še ničesar storili v podporo „Delavca" in „Svobode". — Na to se je oglasil sodrug Kopač. Pritrdil je, da je „Delavec" res na slabih nogah, a temu da so krivi delavci sami, ker raje kupujejo tiste „škarje", ki ču-jejo na ime „Brivec", da se le morejo smejati. Potem kupujejo delavci tudi „Edinost", ki Se nikdar ni storila najmanje stvari za delavca, ker tudi ne more storiti in ne sme. „Edinost" da ne more podpirati dve stranki hkratu: delavce in kapitaliste! Prav zanimal me je ta pogovor iu rad bi bil poslušal dalje. Toda oni so postali pozorni name. Pristopil je k meni socijalist Kristan in me vprašal: -Ali ste vi član naše družbe ?" Jaz : „Ne". On : „Šteli bil povabljen na današnje posvetovanje?" Jaz: „Ne". In tedaj so mi veleli: „V e n ž n j i m I" Tako je prišlo, da vam ne morem poročati dalje. Odšel sem s prepričanjem, da so še mnogo, mnogo zabavljali proti nam in našemu narodu. Pardon I Nekaj bi bil vendar kmalu pozabil. To namreč, da se je bahal sodrug Kristan, kako so združeni delavci vrgli grofa Badenija. Gosp. urednik 1 Recite, kar ho-četej „sodrug" Kristan ima prav. Pa le nekoliko. To sicer ne odgovarja resnici, da so bili delavci „združeni", res pa je, prav gotovo je res, da so bili z d r u ž e n i zastopniki socijalistov z Židi, kapitalisti in Prusjaki. To je bila res mogočna koalicija, o kateri ne bi hotel trditi jaz, da je bila taka, da bi je bili mogli biti veseli delavci sploh, najmanje pa naši slovenski delavci 1! (Cesar Napoleon I. — s katekizmom т roki.) Neki francoski škof iz mesta B. zdravil se je okoli 1. 1830 v zdravišču Aii de Baies na Savojskem. Ne-cega dne ga pokličejo k mladej, umirajočej gospej, ki je bila hči nekdanjega slovečega francoskega ge nerala. Mlada gospa je pokazala v pogovoru s škofom toliko žive vere in toliko verskega znauja, da se je škof čudil. Vpraša jo: „Kje sta se, gospa, navzeli toliko pobožnosti ?y — Gospod — odgovori — „zato se imam za Bogom zahvaliti cesarju Napoleonu". Bila sem s svojimi stariši na otoku Sv. Helena. Necega dne me sreča cesar in mi reče: „Deklica — bila sem tedaj stara 10 let — ti si čedna ; v nekoliko letih se boš še bolj razvila. Otrok moj, koliko nevarnosti te čaka med svetom ! Je - li boš ostala stanovitna, če te ne bo varovala sv. vera? P .t kedo ti bo vere dal ? Oče nima nobene, mati tudi nobene. Jaz te h čem mesto starišev učiti. Jutri pridi k meni, pričneva takoj". — In hodila sem potem skozi dve leti vsak teden po večkrat k cesirju — s katekizmom pod pazduho. Brala sem krščanski nauk, in cesar mi je vse lepo sproti razlagal. Ko sem spolnila 12. leto, mi je visoki učenik rekel: „Tako, sedaj mislim si podučena zadostno. Treba se bo pridno pripraviti na sv. obhajilo. Zato bom naročil, da pride duhoven s Francoskega, ki bo pripravil tsbe na slovesnost prvega sv. obhajila, mene pa ua smrt". — Cesar je bil vse tako storil. (Mehler, VIII.) Kaj pa naši novodobni stariši ? Skrbe le za veselice, gledišča, romane — kaj katekizem ! I (Cene 1767. 1.) Fuut olja 14 kr., loja 7 kr., slanine 9 kr., masla 10 kr., mernik soli 1 gld. 42 kr., 1 koštrun 54 kr., kokoš 4'/» kr., 4 jajca 1 sold, potuino iz Kočevja v Ljubljano 81/, kr. V kočevski grajščini je imel pisar letne plače 30 gld., kuharica 10 gld., volovski hlapec 7 gld. — na leto. „Zgodovinski Zbornik". Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 10. decembra. Češko konservativno veleposestvo je izdalo komunike, v katerem najodločneje oporeka poročilom nekaterih listov, češ, da je ono motilo pogajanja vlade z večino in manjšino. Trst, 10. decembra. Župan Dompieri je naznanil v sinočni seji, da je državno sodišče ugodilo pritožbi odbornika N a b e r -g o j a. Odlok se je izročil pravosodnemu odseku, ki naj določi stališče, katero naj zavzema Nabergoj na podlagi te odločbe napram mestnemu svetu. (!) Praga, 10. decembra. Povodom prvih nemirov v Pragi ranjenim podčastnikom in vojakom je daroval cesar 1500 gld. in naročil, naj se mu sporoči o stanju ranjencev. Praga, 10. decembra. Korni poveljnik je naznanil državnemu pravdništvu, da je 1. t. m. oddelek 7. dragonskega polka nekdo z okna polil z vrelo vodo. Preiskava se je pričela. Praga, 10. decembra. Namestnik grof Ooudenhove si je ogledal včeraj vse poškodovane objekte, posebno pa nemško vseučilišče, ter zagotavljal nemške profesorje popolnega varstva. Brno, 10. dec. Minuli praznik so zborovali Mladočehi ter hoteli nato prirediti sprevod po mestu, toda policija jim je to za-branila. Takoj nato so pa priredili proti-demonstracijo nemški dijaki in drugi, katere je pa tudi policija razpršila. Aretovanih je bilo 24 oseb, mej tem več srednješolcev. Budimpešta, 10. decembra. Glasujoč po imenih je ogerska zbornica vsprejela predlog Banffyjev s 185 glasovi proti 37, da se vladna predloga glede nagodbenega provizorija izroči finančnemu odseku. Rim, 10. decembra. Rudiniju se še ni posrečila popolno sostava novega kabineta. Izmej bivših ministrov ostane v novem ministerstvu najbrže tudi Codronchi, ki prevzame naučni portfelj. Zanardelli postane pravosodui in San Marcano vojni minister. Včeraj se je Rudini posvetoval z raznimi veljaki in „Opinione" meni, da se kriza reši tekom današnjega dne. Carigrad, 10. decembra. Definitivna grško-turška mirovna pogodba obstoji iz prave pogodbe in dveh zapisnikov, katere so podpisali obestranski pooblaščenci dne 4. t. m. Pogodba obsega 16 členov. Umrli s«: 8. decembra. Neža Kos, zasebnica, 90 let, Rečne ulice 8, ostarelost. 9. decembra. Jožef Križman, kajžarja sin, 2 leti, Karolinška zemlja 7, davica. V bolnišnici: 6. decembra. Marija Meglič, gostija, 67 let, plučnica. V hiralnici: 5. decembra. Marija Mallner, uradnega sluge vdova, 80 let, ostarelost. Tujci. 8. decembra. Pri člotcu: Vaagneaux iz Neuchatel-a. — Kolmar iz Zagreba. — Homann iz Radovljice. — Demšar iz Češnjiee. — Hoepfner iz Monakovega. — Schwarz iz Trsta. — Pilipsthal iz Berolina. — Noot, Chorinsky, Wagenfuhrer, Raueeh z Dunaja. — Smetana iz Brna. — Volčič iz Novega Mesta. — Nowak iz Železnikov. — Goeken iz Tržiča. — Vistarini iz Brežic. — Sueti, Gregorec iz Gradca. Pri Maliču: Ullmann iz Šopronja, — Hamrner, Kohn, Lob, Roth z Dunaja — Dolenc iz Orehka. — Treo iz Posto-jine. — Baillon iz Kokric. — Lenkh z Rake. Pri Lloyilu: Foerg iz Inomosta. — Žilih iz Novega Mesta. Pri bavarskem dvoru: Romarter, Samonik iz Lo-schach-a. — Batistela iz Trsta. — Maisterl iz Pliberka. — Bartiik z Reke. — Greisch iz Kočevja. Oblastveno dovoljena 8GT popolna razprodaja elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila. 822 7 Cene so neverjetno nizke. FR. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod. a j a Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacesra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 51 Mi «M *-«» Liniment Capsici compos. 231 21 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi prizuano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—8 Richter-jev liniment s sidrom* ter sprejme ii previdnosti le v steklenicah znano varstveno marko . sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Najboljše iix na|pripraviiejše KONDOR' SO ,,Kondor", navadne, 1 par . .,Kondor", ponikljane, 1 par ,.Helios", ponikljane, 1 par . ..Halifax", navadne, 1 par . gld. 2- „ 3- ,, o — „ 1-40 811 11 pri Andr. Druškovič-u, Mestni trg št. 10. I > u n a j 8 k a borza. Dnč 10. decembra. 101 gld. 45 kr. 101 25 Avstrijska zlata renta 4°/0...... 121 05 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 60 Ogerska zlata renta 4°/0....... 121 — Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 n 35 n Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 947 — Kreditne delnice, 160 gld....... 362 60 London vista........... 120 55 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 59 20 20 mark............ 11 82 20 frankov (napoleondor)...... 9 671 У, 65 70 n Dnć 9. decembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/„ . „ „ južne železnice 6°/0 . „ „ dolenjskih železnic 4°/0 159 gld. — kr. 159 - 188 - 99 70 138 — 130 D — 107 — 112 50 98 20 98 40 225 50 182 50 125 75 99 n 50 » Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskfga rudečega križa srečke, 10 gld. Hudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genćis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100...... . . 200 gld. 50 kr. 156 19 24 74 79 57 23 159 3400 420 7» 93 130 165 128 25 50 50 25 75 60 45 70 25 ЛЈГ Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „II E iS C U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. PoJasnila"3»JS v vseh gospodarskih in finančnih stvarei potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visooeg« obreslovanja pri popolni varnosti ЛЈГ n «toženi li {jlnvnic. *£B